BMšm pkičuiiu v gotovW.
Leto LXXm.
št. TI
LJubljana, četrtek 4. aprila I940
OTENS
Izhaja vsak dan popoldne tzvzemši nedelje in praznike, — Inserati do 80 petit rrst a Din % do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji taserati peUt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inse ratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12._, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPBAVNI6TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. S
Telefon: 31-22, 21-23, »-24, 21-25 in H-26
Podružnici: MARIBOR, Grajski trg st. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon SL 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon it. 65c podružnica uprave: Kocenova nI 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranllniog, ▼ LJubljani st. 10.35*.
Važna preosnova angleške vlade
Mornariški minister Winston Churchill |e postal predsednik vojnega odbora, čigar pooblastila so bila razširjena
London. 4. aprila s. (Reuter) Iz ministrskega predsedništva so bile snoč: objavljene važne spremembe v angleški vladi. Gre skoro Izključno za zamenjavo r^sorov. edino dosedanji minister za koordinacijo obrambe ' I Chatfield je odstopil, obenem pa je bilo to ministrstvo sploh ukinjeno. Skupno je bilo v razdelitvi resorov izvršenih 11 sprememb.
Najvažnejše v sestavi nove vlade je, da je mornariški minister VVinstan Churchill ki obdrži svoj resor, postal obenem pred' Sednik odbora ministrov za državno obrambo. Ta odbor bo imel v povečanem obsegu dosedanje naloge ministrstva za koordinacijo obrambe. Poleg ministrov za mornarico, vojsko in letalstvo je podrejeno odboru tudi ministrstvo za obor zevanje. Churchill k: bo pred-edoval sejam tega odbora, je dobil s tem še večji vpliv v vladi, zlasti še glede vodstva vojnih operacij. Sejam vojnega odbora boio pri - o-stvovali tudi vojaški šefi vojske, mornarice n letalstva. Odbor bo po of eielnem tolčenju proučeval od časa do časa strateški položaj v vojni in nadaljevanje vojaških operacij ter na ped: agi tega da i čl priporočila glede splošnega vodstva vojne taft rvanemu notranjemu vojnomu kabinetu.
Kazen Churchillovega imenovala /a šefa voineca odbora so spremembe v vlad: naslednje:
Lord Chatfield. minister za koordinacijo obrambe, je odstopil.
Sir Samuel Hoare. dosedanji čuva?- državnega pečata, ie postal mni^ter za letalstvo.
Sir Kingrslev Wood. dosedanji minister za letalstvo, ie pcsial čuvar državnega pečata.
H'idcon. dosedanji nod'ainik za r>r- komorsko trgov no, pes ane minister za plovbo.
Lord VValton je imenovan za ministra za prehrano.
Mcrrison. dosedanji minister za prehrano, je prevzel ministrstvo  za pošte.
Trayon, dosedanji minister za po>te, je ■postal kancelar vojvodstva Larcastre,
Lord Delavvare, do^edan;,-. minister za pro.-veto. je postal minister za javna deli,
Ramsbolham, dosedanji minister Za javna dela ie prevzel ministrstvo za prosveto.
Shakespeare, dosedanji nodtainik mornariškega ministrstva, je imenovan za mi-r-v:\ prekomorsko trgovino.
Sir Victor Uarrander je imenovan za tajnika admiralitt te.
Sir Edtvard Greeg je imenovan za podtajnika vojnega ministrstva.
Lord Rivcrdale je dodeljen letalskemu miriistrstvu z nalogo, da pospešuje vojno produkcijo letal.
V uradnem pojasnilu, ki je bilo o priliki preosnove vlade izdano iz ministrskega pred.^edništva. pravi min. predsednik Chamberlain. da so vsi ministri prostovoljno pi stali na izvršene spremembe in da je b.ia nova vlada sestavljena tako, da bo
mogoče vse sile bolje izrabiti za vodstvo vojne.
Sir K;nusley Wood je postal predsednik dveh : >:>kih odborov in sicer notranjega odbora, ki skrbi za socialne ustano-ve- :n M-padarske^a odbora, ki skrbi za prehrano in poljedelstvo. Pri imenovanju
Churchilla za predsednika obrambnega od-rnf3 1u-nia upo5tevana formalnost, da je
Churchill najstarejši minister obrambnih
resorov.
Novi generalni guverner Kanade
London 4. aprila, s. (Reuter) Za novega genecatafi^ guvernerja Kanade le bil
na mesto umrlja lorda Tweedđmuira imenovan brat kraljice matere Marv grof Athlone. Grof Athlone je bil že od 1 1923 do 1930 generalni guverner Južne Afrike L. 1914 je oil ravno tik pred izbruhom vojne imenovaji za generalnega °nveiner-ja Kanade, vendar ni nikdar nastopil svojega mesta, ker je odšel tedaj na fronto v Francijo. Grof Athlone ie star sedaj 66 let. A'jezova žena je vnukinja kraljice Viktorije. Kov i generalni guverner bo odšel na svoje službeno mesto še v teku aprila.
Pomen preosnove
L°nd<»n, 4. aprila, s (Havas). v angleških r^u-ianienternih krogih prevladuje vtis ui se s preosnovo angleške vlade struktura vlade ni gK bije spremenila. Tudi v vojnem kabinetu samem je sprememba le majhna. Odslej šteje 8 članov namestil 9. Glavni moment je pač razširjenje področja Vinstona Churchilla, ki bo na podlagi konzultacij s šeri vseh treh g-e-neralnih štabov vodil vojaške operacije. Churchillov© napredovanje najbOJjE kaže odločnost zaveznikov za nadaljevanje vojne, izraženo že na seji vrhovnega vojnega svetu nedavno v I/md°nu. fo «meno-vanje je novo potrdilo, da hočeta ministrska, predsednika Chamberlain m Key-„aud nadaljevati vojne operacij« ■ P*^*** gano intenzivnostjo. Dejstvo, da ima chill vedno več vpliva v vladi, ni deležno samo splošnega odobravanja parlatnentar-nih. temveč ustreza tudi razpoloženju V9eh
slojev javnega mnenja. Splošno ^Trv^j je prepričanje, da ChajnherlaJn ne di au
mogel najti za vodstvo vojnih operacij boljše osebnosti kakor Churchilla, ki ima za izvrševanje svoje naloge brez dvoma vso potrebno energijo.
Druga značilna sprememba se tiče vodstva letalskega ministrstva. Sprememba je gotovo v zvezi s kritikami, ki so bile naperjene proti dosedanjemu Jetajskcmu ministru W°°du. N°vi minister kioare, ki je bil prej sam že dvaKrat letalski minister, bo moral kmalu pokazati. aH bo popravil napake, ki so jih očitali njegovemu predniku.
Komentarji tiska
London, 4. aprila, s. (.Reuter). Preosno-va angleške vlade je naletela v javnosti in v časopisju samo demo na odobravanja. *Twae&€ naglasa, da je sprememba le malo več nego navadna preosnova. List kritizira, da je sedanji vojni kabinet pre-vel k. Spominja da je isto kritiko izrekel leta 1916 lord Hnlifax o tedanjem vojnem kabinetu. Daily Herald« prinaša vest o preosnovi vlacle pod naslovom ^Brezuspe-šno ter izraža začudenje nad načinom, kako je tfla vlada preosnovana. -Dailv Te]eg-raph-£ pravi, da je pri precsnovi odločalo dejstvo, da je delavska stranka odklonila vstop  v vlado.
»Dailv Mail« odklanja preosnovo vlad^ ter pravi, da ie povzročila popolno razočaranje. Po mnenju lista gre preosnova na račun dejstva, da so mno?i ministri, ki so doslej opravljali važne dolžnosti, preutrujeni od svojega dosedanjega dela. Imenovanje sira Samuela Hoarea za letalskega ministra listi splošno pozdravljajo. Tudi opozicijski Manchc-ster Guardian^ naglasa, da ie Hoare izredno sposoben in da ie imel v 7 mesecih vo.ine kot član vojnega
kabineta dovoli prilike, da se pripravi za
vodstvo važnega vojnega resora. Listi omenjajo, da je bil Hoare letalski minister že od L 1922 do 1929.
Odmev v Nemčiji
Berlin. 4. aprila, i. Vest o rekonstrukcij: angleške vlade odnosno o zamenjavi resorov med ministri je bila c-bjavljena šele pozno zvečer, zaradi česar današnji nemški jutranjiki še ne prinašajo podrobnejših kovmentarjev. Le radio je davi na kratko objavil to spremembo :n dodal krajši komentar, češ. da predstavlja nova vladu skupino najbolj skrupulozne plutokracije :n da je imenovanje Churchilla za predsednika odbora ministrov za državno obrambo pač dokaz, kakšna pota bo hodila nova vlada. Nemški narod pa se ne vdaja nikakim iluzijam in se naj Angleži zavedajo, da bosta dala nemški narod in nemško orožje na to tudi po vol j en odgovor.
Berlin, 4. aprila. AA. (DNB) »Berliner
Borsenzeitung - jo edini nemški list. ki komentira rekonstrukcijo angleškega kab'ne-ta. List ugotavlja, da ie bila izvršena zaradi velikega nezadovoljstva, ki vlada v Angliji glede politike angleške vlado toda značaj angleškega kabineta še ni s tem prav nič spremenil. Mogoče bodo gotovi ljudje v Angliji in Franciji s tako izpre-membo zadovoljni. Nemcem pa ie popolnoma vseeno, kdo je v Londonu minister za letalstvo in kdo minister za prehrano. Tudi se Nemčije ne tiče. ali ie Churdvll samo mornariški min. s ter ali pa je starešina treh vrst orožja. Njej je znan duh Anglije, proti kateremu se bori in ve, da ie ehurchilli-em bil v starem kabinetu enako
odloči:joč kakor v sedanjem.
Cham&erlaiKove izjave so mučno odjeknile
po vsem svetu, posebna pa še besede, izgovorjene na račun nevtralnih držav
London, 4. aprila, s. (Reuter). Angleški listi poudorjajo danes v svojih komentarjih k včerajšnjemu Chamberlainovemu govoru, da bo poostritev blokade, ki jo je Chamberlain napovedal, sicer lahko škodovala nevtralcem. vendar pa jim obenem tudi koristila v toliko, ker bodo angdeško-francoski ukrepi skrajšali vojno.
»Times«  pravi, da  hočeta   Anglija in
Francija Nemčijo oslabiti in da se nevtral-ci pač ne smejo pritoževati, če pri tem kot gledalci tudi sami prejmejo nekaj udarcev. Vojno je treba čimpreje končati in
Anglija in Francija se v sedanji vojni borita ravnotako za stvar nevtralcev kakor za svojo stvar. Zato pa tudi ni nespametno, da naj bi nevtralci zakone o nevtralnosti tolmačili raje na dobrohoten nego na strikten način.
;>Daily Telegraphc pravi, da morejo nevtralci   ugodnosti  trgovinskega  prometa z
angleškim imperijem pričakovati samo v
tem primeru, Ce sami omeje svojo trgovino z Nemčijo. To pa ne pomeni zla za nevtralne države, kajti edino upanje, da nevtralci še ohranijo svoj obstoj kot svobodni narodi, je v uničenju nacionalno socialistične Nemčije.
>Yorkshire Post« se han tudi z vojaškimi izgledi sedanjega položaja ter pravi, da morajc pač zavezniki postopoma vzeti Nemčiji vse dobave, ker Nemčija itak nima možnosti, da iz svoje obkolitve prodre. 3>Glasgow Herald« želi bolj energične akcije v vojni. Pravi, da Anglija in Francija ne smeta čakati, kaj bo Hitler storil, in se morata poslužiti proti Nemčiji tudi drugih sredstev razen blokade. V istem smislu piše 3>Daily Express«, pa tudi »Daily Herald« sicer odobrava vladino politiko glede blokade, pravi pa. da delavska stranka noče v neskončno gledati in čakati na dejanja. Tudi opozicijski >News Chronicle« želi več energije s strani vlade.
Kako sodi ameriško javno mnenje
VVashington, 4. aprila, j. (United Press)
Torkova Chamberlainova izjava, da bosta zapadni zavezniški državi ponovno poostrili blokado Nemčije, je ameriško javno
n^nenje ^e še bolj prepričalo o volji Anglije m Francije, da čim prej spravita s sveta
nacionalno socialistično nevarnost. Politični opazovalci niso bili iznenađeni nad ostrino ^hamberiainovih izjav, ker je ameriški tisk **fkaj dni poprej napovedoval možnost
rSfcS?* bl°kade-sv^      je bil Sumner Welles vrnil s
amir^^f ^ *** čanje, da je^*1 VSC ^ UtrdU° preprl"
_Qm . 4 pričujočih okoliščinah mir SLi^erifika javnost zaradi tega EK£f mat^adno Sle<3a, kako se položaj Hh,lL8meri' da bo evropska vojna
V amerlfikih krogih * simpatijami zasledujejo zavezniško etvar ter iodnoko-
mentirajo odločni duh, ki se kaže v zadnjih sklepih vlad v Londonu in Parizu glede nadaljevanja sedanje vojne. Na splošne odobravajo napovedane ostre ukrepe, v ko-Ukor seveda ne bi prizadeli življenjskih interesov ameriške trgovine. Zelo ugoden vtis je napravil v Ameriki način, kako sta se zavezniški državi lotili problema poostrene blokade, prizadevajoč si z neposrednimi pogajanji prihraniti nevtralnim
državam kolikor mogoče neprilik in škode. V tej zvezi se s postopanjem zaveznikov mnogo komentira ravnanje Nemčije, ki se je namesto metode pogajanj poslužila
neposrednega pritiska na nevtralne države, ki ga izvaja z napadanjem in obstreljevanjem njihoveg-a trgovinskega teritorja.
Sodelovanje tudi na prosvetnem polju
Pariz.   4. aprila.
prosvetni minister
mudi na obisku pri francoskem prosvetnem ministru Sarrautu. je imel včeraj govor preko francoskih radijskih postaj. Poudaril je važnost angleško-francoskega sodelovanja, zlasti pa važno vlogo, ki jo lahko igrajo šole v Angliji in Franciji, da se to sodelovanje ojači. Mladini Francije in Anglije oblikujeta svoje ideale in politične temelje za svoje bodoče življenje, da v bodoče skupno nastopita proti vsakemu izzovu. V bližnji bodočnosti bomo sicer na ta izzov odgovorili z angleškim in francoskim orožjem. Za pozneje mora mladina delati tudi za mednarodni sporazum na podlagi sodelovanja med zapadnimi demokracijami. V angleških šolah se mladina že zelo uči o idejah in kulturi francoskega
naroda, še bolj bo poudarjeno sodelovanje
med obema državama v novem programu za šole. filme in predavanja. Nameravani so tudi medsebojni obiski angleških in francoskih učiteljev in učencev.
Frossard se je vrnil iz Londona v Pariz
London, 4. aprila, s. (Reuter) Francoski
propagandni minister Frossard je včeraj popoldne z letališča Heston zopet odpotoval v Pariz. Na letališče ga je spremil angleški propagandni minister Reith.
Veleposlanik Phipps o položaju zaveznikov
London, 4. aprila, s. (Reuter) Bivši angleški veleposlanik v Parizu Phipps je imel danes govor, v katerem je zlasti poudaril, da je varnost Anglije odvisna od varnosti Francije. V Angliji mnogo ljudi razlikuje med Hitlerjem in nemškim narodom ter izraža mnenje, da bodo Nemci po sklenitvi miru postali pametnejši.. Francozi pa niso tega mnenja in hočejo, da dobe tokrat trajna jamstva za svojo varnost proti nemškim grožnjam.
Konferenca angleških poslanikov bo v ponedeljek
Ustanovitev trgovinske organizacije za nakup surovin na Balkanu
s.   (Reuter). Angleški
lord Delaware. ki se
London. 4 aprila o. Konferenca angleških diplomatskih zastopnikov iz jugovzhodne Evrope z zunanjim ministrom lordom Halifaxom ie napovedana za ponedeljek. Kolikor je bilo mosoče zvedeti v do-učenih političnih krosih, bo njen glavni namen proučitev načrta .-a zavezniško trgovinsko ofenzivo proti Nemčiji na Balkanu.
»Dailv Mai!« napoveduje, da se bo ustanovila posebna trgovinska organizacija, ki bo razpolagala z ogromnimi denarnimi m
drugimi sredstvi. Na Balkanu bo po-up'li vse surovine, ki bodo na razpolago. Deloma se bodo plačila uredila v okviru kli-rinsra. deloma pa se bo blago zamenjalo za proizvode težke industrije. Organizacija se bo pri tem ravnala po nekem že pripravljenem načrtu.
Lord Halifax se bo razen tega na konferenc: podrobno poučil o političnem položaju v posameznih balkanskih državah ter
preteh*al vse možne politične oos'edice omenjene angleške gospodarske r.kcije Di-
olomatski zastopniki Velike Britanije na evropskem jugovzhodu mu bodo morali podati izčrpna poročila o položaju v vsvh '.podunavskih in balkanskih državah, v ka-ier::h so akreditirani.
Ankara, 4. aprila, s. (Reuter) Angl-ški veleposlanik v Turčii: Hu?h:son ie včeraj odpotoval iz Ankare v Carisrad. odkoder nadaljuje danes z orientekFpresom pot v
London, da se udeleži konference angleških poslanikov z Balkana, ki io ie sklical zunanji minister Halifax.
Zavezniki morajo proučiti Se mnoga vprašanja
London, 4. aprila, s. (Havas) Reuterjev
parlamentarni uradnik pripominja v zvezi z napovedmi o zožitvi zavezniške blokade
Nemčije, da ni še prav nobenih znakov, kakšne ukrepe mislita Anglija in Francija pod vzet:. Jasno je, da hoče Anglija v odnosa iih do nevtralnih držav ostati v okviru mednarodnh zakonov, ki iih vedno priznava in se iih skrupulozno drži. Vsako
Reynaudov govor za ameriško javnost
Pariz, 4. aprila, s. (Reuter.) Opolnoči je govoril iz Pariza v angleščini za amoiiške ladijske postaje francoski ministrski predsednik Reynaud. izjavil je, da možnost sjk>razuma z Xemcijo danes ne obstoji več. Zato je z zaupanjem parlamenta sklenil, da nadaljuje vojno s i>oveeano energijo in temu namenu služi tudi imenovanje vojnega kabineta v Franciji.
Nadalje je Kevnaud  poudaril tesno so-
dejai Reyna.ud. da je zmaga za.v vznikov v njihovem življenjskem interesu, pod nemškim pritiskam pa te države ne morejo postopati svobodno, temveč morajo proti svojim lastnim interesom igrati nemško igro. To je oejstvo, ki ga zavezniki v svoji politiki ne smejo prezreti.
O zavezniških gospodarskih ciljih je dejal Reynaud, da žele zdravega načina iz-i mene blaga, in sicer v tem smislu, da bo
delovanje med Anglijo in Francijo. Dejal ! ves svet žrvijnjskt prostor za vsako dr-je, da se francoska vojska danes ne bori | žavo.
samo za svojo varnost, temneč tudi za varnost V3eh drugih narodov. Francija in Anglija sta dovolj močni, da zmagata, vendar pa nočeta povzročiti, da bi mali narodi zaradi vojne trpeli. Anglija ta Francija se bosta borili do konca, da dosežeta trajen mir, in sicer ne takega, ki bo držal 25 let, temveč takega, da ga bodo deležni naži otroci in naših otrok otroci Nemška zmaga v vojni pa bi pomenila, da bi izginili krščanski principi civilizacije, obenem pa tudi ona načela, ki jih Zedinjene države že 250 let zastopajo.
Na ameriSki narod je Revnaud naslovil poziv, naj čim več razmižl o proolejoriih vojne, pa tudi Čim več piše in kritizira o vojni. Dejal je, da je angleška in francoska stvar v vojni pravilna in da se zato nimata bati resnice, če bi želje odločale o vojni, bi na podlagi simpatij večine Američanov za Anglijo in Francijo morali že jutri zmagati v vojni
Govoreč o položaju nevtaralnti držav, Je
Ugoden odmev v
Washington, 4. aprila, s. (Havas). SnoČ-nji govor francoskega min. predsednika Revna uda po radiu so zelo dobro čuli v Ameriki. V političnih krogih v VVashing-tonu poudarjajo, da predstavlja Revnaudov govor lojalno in prepričevalno izjavo. Zlasti je naletel na ugoden odmev poziv ameriškim listom, naj po mili volji čim več kritizirajo. Ta poziv je dobra protiutež trditvam nemške propagande, češ. da demokrati v Franciji nimajo več svobodnih rok. V govoru je bil opažen tudi paraleli-zem s ponovnimi izjavami predsednika Roo-sevelta, da je pravičen mir možen samo na. moralnih osnovah.
Tudi v Kanadi, kjer so prav tako vse radijske postaje prenašale govor, je naletel govor na zelo dober sprejem. Po govora so dajale kanadske postaje govor Še v francoskem prevodu.
spremembo stališča ie treba skrbno proučiti. Po imenovanju novega francoskega vojnega kabineta morajo zavezniki proučiti mnoga važna vprašanja, tako tudi odnose do nevtralnih držav.
Kar se tiče prihoda angleških poslanikov v balkanskih državah na konferenco v Londonu, pravi Reuterjev dopisnik, da Nemčija izvaja na balkanske države oči-vidno metode trgovinskega pritiska, naloga zaveznikov pa ie doseči, da balkanske države s-premene svoje stališče, ker so pod zaščito zavezniške vojake na Bližnjem vzhodu.
Angleško-rutnunski gospodarski posveti
London, 4. aprila, j. (Reuter) V torek je prispel semkaj vodja rumunske finančne in gospodarske delegacije, generalni tajnik rumunskega finančnega ministrstva Jordan, ki bo skupaj z ostalimi člani rumunske delegacije takoj pričel razgovore z me-rod a j rumi osebnostmi Velike Britanije. V rumunski delegaciji so še gospodarski in finančni svetnik rumunskega poslaništva v Londonu ter zastopnika rumunske Narodne banke in ministrstva za zunanjo trgovino. Na gospodarske razgovore z Anglijo pričakujejo še posebnega zastopnika« rumunskega urada za kontrolo izvoza ter zastopnika rumunskih izvoznikov.
Angleško ministrstvo za vojno gospodarstvo objavlja, da je trgovinski dogovor med Veliko Britanijo in Dansko, ki je bil snoči podpisan, nemudoma stopil v veljavo. S tem dogovorom je Anglija storila vse, kar je bilo v pričujočih okoliščinah v
njeni moči, da bi se med obema državama ohranila normalna izmenjava gospodarskih dobrin.
Močan padec turškega izvoza v Nemčijo
Ankara, 4_  aprila,  s.   (Reuter.) Podatki
o turški zunanji trgovini v prvih dveh mesecih tekočega leta kažejo, da je turški izvoz v Nemčijo v tem času padel na 2 *** celotnega turškega izvoza,, medtem k.o je v istem Času lanskega leta znašal še 58 V istem času se je dvignil delež izvoza v Anglijo in Francijo na 28 *f*, medtem ko je znašal lani samo 6
Švicarski glas o sodbi Balkana
Curih, 4. aprila, z. Jiižrioevropski dopisnik »Neue Zurcher Zeitung« poroča, da je napravil zadnji Chamberlainov govor v balkanskih državah doka i neugoden vtis. Balkanske države si že sedem mesecev neumorno prizadevajo, da očuva j o svojo nevtralnost napram obema vojskujočima se taboroma in tudi sedaj niso niti najmanj pripravljene, da bi spremenile to svoje stališče. Vsekakor pa bodo morale balkanske države zavzeti svoje stališče napram grožnjam z gospodarskimi sankcijami za primer, da ne bi ustregle zahtevi zaveznikov in zmanjšale svojega izvoza v Nemčijo. Zaenkrat so to sicer samo grožnje, toda bati se je. da bo tudi NemČiia se_la po protiukrepih, kar bi utegnilo balkanske države proti njihovi volji zaplesti v konflikt.
Ker se baš sedaj vodijo trgovinska pogajanja med Londonom na eni ter Beogradom in Bukarešto na dru^i strani, je pričakovati, da bo Anglija že seda i prišla ra dan s konkretnimi zahtevami. Toda po dosedanjih informacijah Angliji ne gre za to. da bi popoln orna zaprla Nemčiji vsak uvoz iz balkanskih držav, marveč hoče predvsem preprečiti, da bi Nemčija iz In preko balkanskih držav Še nadalje dobivala železno rudo, bencin in druge vojne ootreb-ščine. Kar se tiče izvoza kmetijskih p i-delkov, pa so v Londonu mnenja, da bodo zaloge kmalu izčrpane, zlasti še, ker se zaradi poplav, dolge zime in drujjih neori-lik obeta za letos slabša žetev, vrhu tega pa so zavezniki pripravi jeni, pokupiti ves eventualni presežek domače potrebe bal-karridh dežav, vključno
Poljski vojni cilji
Seja poljskega narodnega sveta v Izjava zunanjega ministra Zaleskega
Angers. 4. aprila br. Snoči se ie sestal poljski narodni svet. Zunanji minister Za-leski je na seji podal obširen ekspoze o položaju Poljske in o zavezniških vojnih ciljih. Med drueim je naslasl:
V okoliščinah, v kater:h se je razvijala poljska politika tik pred vojno, je bil poljski poraz neizbežen. Nemčija j? bila v orožju daleč v premoči nad Poljsko, ki =e na vzhodu nI znala pravočasno zavarovati. V bodoče sodelovanje z zapadnimi zavezniki ne bo več le moralnega značaja. Poljska je s svojo žrtvijo omogočila zaveznikom, da so v miru dovršili mobilizacijo in ojačili svoi položaj na fronti. Poljska armada se je sedal v malem obnovila. Pod orožjem je 100.000 mož.
Zaleski se je nato zahvalil Vatikanu in ! vladi Zedinjenih držav za vse simpatije, ki
sta jih doslej izkazala Poljski. Ob zaključku ie označil cilje sedanje vojne takole:
2. Obnova Poljske in restituiranje zemljiške posesti.
2. Ustvaritev pogojev aa narodni in kulturni razvoj vseh narodov ter jamstva, da v bodoče nihče več ne bo napaden.
Milijon poljskih delavcev v Nemčiji
Pari/.. 4. aprila, s (Reuter). Poljska vlada je dobila v roke tajno okrožnico nemškega guvernerja Poljske dr. Franka. Iz
okrožnice je razvidno, da nameravajo nemške oblasti premestiti v Nemčijo okoli milijon poljskih delavcev, ki bodo prejemali minimalne plače.
Pomoč Egipta zaveznikom
Manifest vafdistične stranke — Angleški poluradni komentar
London. 4. aprila, s. (Reuter) Egiptska vafdistična stranka pod vodstvom Nahas paše ie objavi ia manifest, ki v nj^rn zagotavlja zaveznikom polno oomeč Egipta v sedanji vojni. Obenem postavlja napram Angliji gotove zahteve k: bi jih bilo treba po vojni izpolniti. Tako nai bi se angleška vojska popolnoma umaknila i? Egipta, ki naj bi dobil pj-polnu kontrolo nad Sudanom in bi bil zastopan na mirovni konferenc:.
K temu   manifestu   ie bii  objavljen v
Londonu poluradni angleški komentar, ki ugotavlja predvsem, da ie bila sedanja angleško-egiptska pogodba iz 1 1936 sklenjena na podlagi svobodnih Dosajanj z egiptsko vlado, ki ji je tedai pred5edoval Nahas paša sam. Angleška vlada smatra, da je angleško egiptsko sodelc vanje v mnogih ozirih. zlasti, kar se tiče cbiambe Rgipta. važen faktor proti narodno s^.iali-stičnim napadom. Egipt si mora biti popolnoma na jasnem, da je v sedanji voini tudi njegova bodočnost v nevarnosti
Letalski spopadi ob Angliji
Nemško in angleško letalo sta sestrelili drug drugega
London, 4. aprila, s. (Rente*) Nemško letalo, ki je bilo včeraj popoldne s:strel;eno v bližini angleške obale, je bi! bombni^ tipa »Heinckel 111«. Letalo se je zapletlo v borbo z angleškim lovskim letalom tipa
»Spitfire« v bližini jorkshir^e obale. Tudi angleško N-t.il.-> je bilo zadeto ter jo pričelo goreti. Obe letali sta padli v morje, vendar so ladje v bližini rešile obe posadki, v nemškem letalu je bilo 5 članov posadke. Eden izmed niih Je bil ranjen.
Dve nemški letali tipa »Heinckel sta včeraj ob vorkshirski obali napadli tudi več angleških ladij. Vrgli sta štiri bombe in obstreljevali ladje s strojnicami.
Okrog poldneva so opazil: nemško letalo nad Setlandskimi otoki. Letalo ni metalo bomb in je bilo bržkone samo na izvidni-škem poletu.
London, 4. aprila, s. (Reuter) Angleški letalec, ki je včeraj v bližini vorkshirske obale sestrelil nemško letalo, je potek borbe sproti javljal po radiu na letališče. Najprej je sporočil, da je sestrelil nemško letalo, da je to pristalo na morju in da so posadko rešile ribiške ladje. Nekaj e^sa pozneje pa je sporočil letalec, da tudi njegovo letalo gori in da skuša pristati na morju. Letalcu se je pristanek posrečil, vendar je bilo letalo popolnoma uničeno. Letalca so redili.
Rešeni nemški letalci
Kodanj, 4. aprila, i. Včeraj so k danski obali piiveslali v gumijastem čolnu štirje nemški letalci, katerih letalo je pred dnevi padlo pri Skageraku v morje.
Oslo, 4. aprila, s. (Reuter) Nemški bombnik tipa »Junkers« je včeraj zasilno 'pristal na norveškem ozemlju pri Stavan-gerju. Drugo nemško letalo je zasilno pristalo na morju v Kategatu. štirje letalci so se v zložljivem čolnu rešili na dansko obalo   Danske oblasti so iih internirale.
Nova nemška letala
Berlin. 4. aprila br. Pred kratkim so pričeli v nemških letalskih tovarnah graditi nova letala tipa  -Messerschmidt«, ki
so bila označena z imenom »Jaguar«. Prva
taka letala so v poslednjih dveh dneh že sodelovala pri letalskih akcijah na Severnem morju. Letala so oborožena z več lažjimi :n težjimi strojnicami Njihove posadke imajo po 4 člane Zgrajena so za dolge polete.
General Brauchitsch na inspekciji ob Renu
Berlin, 4. aprila, br. (DNBj. Poveljnik
i-emške vojske general Brauchitsch se mudi na zapadni fronti. Včeraj je pregledal nemške postojanke ob Renu.
Načrti za izpraznitev mesta Luksemburga
Bruselj, 4. aprila, s. (Reuter). Luksemburške oblasti so objavile načrte za evakuacijo mesta Luksemburg. Oblasti izrecno pripominjajo, da gre samo za varnostni ukrep in da ne preti nobena neposredna nevarnost.
Že 45 švedskih pa mikov potopljenih
Stockholm, 4. apr*ia. br Včeraj je bilo službeno objavljeno, da je bilo doslej potopljenih 45 švedskih parnikov 2ivljenje je izgUDilc 308 švedskih mornarjev. Švedska vlada si je v vsakem primeru pridržala pravico zahtevati odškodnino od države, ki ji je pripisati krivdo za potopitev ene ali druge švedske ladje.
Švedski protest v Berlinu
Stockholm, 4. aprila, s. (Reuter) švedska vlada je poslala nemški vlad: oster protest, ker so svojčas nemške podmornice s torpedi potopile tri švedske parnike >Dalaro«, ^Liana« in »Osmed«. Prvi je bil potopljen, ne da bi podmornica pregledala ladijske papirje, v nobenem primeru pa niso nemške podmornice poskrbele za varnost posadk. 20 članov posadk ladij je izgubilo življenje.
Sestanek kmetijskih ministrov v Budimpešti
Nemški kmetijski minister Darre o gospodar* skem sodelovanju v srednji in južni Evropi
Budimpešta, 4. aprila. AA. (DNB). Včeraj je regent Horthy sprejel v privatni avdienci nemškega kmetijskega ministra Darreja, ki mu je izročil znatno vsoto kot prispevek za pomoč ljudem prizadetim zaradi poplave. Po obisku pri predsedniku vlade Telekiju je imel Darre skupno z madžarskim kmetijskim ministrom razgovor z Jugoslovanskim kmetijskim ministrom dr. ćubrilovićem.
Popoldne je imel minister Darre v ma-dzarsko-nemškem društvu predavanje o gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo Madžarsko. Nemčijo in države jugovzhodne Evrope- Med drugim je dejal, da ima nemško gospodarstvo namen, ustvariti v srednjeevropskem proBtoru nov položaj, kar Anglija ne more razumeti, ker je njen namen samo osvajanje prostora. Države srednje in južne Evrope, ki .--e ne morejo naslanjati na prekomorska posestva, so prisiljene ustvarjati gospodarska težišča na lastnem prostoru. Anglija se nahaja danes pred dejstvom, ki ga ni želela in ki je rezultat svetovne vojne. To dejstvo je, da se Evropa vrača k sami sebi in da se mora na gospodarskem polju sama zavarovati. Nemčija izvaja ureditev Evrope v gospodarskem smislu, države srednje in jugovzhodne Evrope pa so že napravile izpit, ker so preurejene in ker sodelujejo na gospodarskem polju z državami istega življenjskega prostora, će ss danes vedno
bolj izvaja načrtno sodelovanje Nemčije s evropskim jugovzhodom, prihaja to Kot
logična posledica treznega gospodarskega pojmovanja-
Predavanju so prisostvovali predsednik vlade Teleki. lunanji minister Csaky ter več drugih madžarskih ministrov, jugosio-venski minister dr. Konstantinovič, pomočnik jugoslovenskega kmetijskega ministra
Cvijanovič, jugoslovenski in slovaški poslanik ter druge ugledne osebnosti.
Budimpešta, 4. aprila. AA. (MTI). Jugoslovenski poslanik v Budimpešti Rašič je priredil snoči večerjo na čast jugosloven-skemu ministru dr. Cubrilovlću In ministru dr. Mihajlu Konstantinoviču. Večerje so se udeležili tudi madžarski kmetijski minister grof Mihael Teleki, pomočnik jugoslovanskega kmetijskega ministra Buda Cvijanović. bolgarski poslanik Stollov, državni tajnik madžarskega kmetijskega ministrstva
Bela Lukacz In več osebnosti madžarskega političnega in javnega življenja.
Zopet potres in poplave v Turčiji
Ankara, 4. aprila, s. (Reuter) Ponoči so čutili v Anatoiiji zopet močne potresne sunke. Potres je zahteval tudi človeške žrtve, katerih število pa še ni znano. Istočasno sta zaradi hudega deževja dve reki pri Amasiji prestopili bregove m povzročili izredno hude poplave. Nad 30 vasi ie pod vodo :n prebivalci so se morali izseliti.
Litvinov obolel
Moskva, 4. aprila, s. (Reuter) Bivši sovjetski zunanji minister Litvinov le težko obolel.
Kamniška Meščanska korporacija
Kamnik, 3. aprila. Občni zbor Meščanske korporacije je bil v nedeljo 31. marca. Za zbor je vladalo 1 precejšnje zanimanje posebno zato, ker naj bi med drugim sklenil, ali naj se razdeli med upravičence denar ali pa naj se dvigne korporacijsko poslopje, kjer sta sedaj nameščena sresko načelstvo in sodišče. Ce bi se to poslopje dvignilo za eno nadstropje, bi se s tem pridobili prostori še za davkarijo in katastrsko upravo. S tem bi bil pa tudi enkrat za vselej rešen problem uradnega poslopja v Kamniku. Kljub temu pa udeležba na občnem zboru ni bila bog ve kako velika, posebno moških je bilo zelo malo. ženske pa za predlog, da bi se ure-
dilo uradno poslopje, niso bila prav nič navdušene, sele tehtni in stvarni razlogi gg. sreskega načelnika, župana in sodnika dr. Leskovica so jih nekoliko prepričali o nujni potrebi uradnega poslopja.
Proti stvarnim navedbam pravkar omenjenih se je oglasil g. inž. Molka, ki je dejal, da se mora vsa stvar dobro pretehtati in da se mu zdi, da se ni zrela. Dosegel se je kompromisni predlog, naj se osnuje odbor, sestoječ iz zastopnikov Meščanske korporacije in prizadetih uradov, ki naj vso stvar prouči in pripravi tudi proračun adaptacije, nakar naj izredni občni zbor, ki bo čez tri tedne, izreče dokončno besedo. Naj bo že kakor koli, mnenja smo, da o potrebi uradnega poslopja v Kamniku ne sme biti nikakega dvoma. Razlogov, stvarnih in utemeljenih, ki govore za to, je več ko dovolj.
Težak gmotni položaj
poštnih uradnikov
Skoraj vsak poštni nameščenec je zadolžen povprečno
za 6ooo din
Ljubljana, 4. aprila V nedeljo bodo imeli redni letni občni zbor naši poštni uradniki, organizirani v Združenju uradnikov ptt stroke, sekcija Ljubljana.. V ta namen so izdali obširno poslovno rxxročilo. ki nam kaže zgovorno, da je njihova organizacija izredno delavna.
Poštno osebje nikakor ni zadovoljno s svojim gmotnim položajem. Zelo so bili prizadeti že s prvimi redukcijami prejemkov 1. 1931. tako. da silno okrnjene plače komaj zadoščajo za skromno preživljanje. Oe so hoteli kriti vse druge potrebe, so se morali zadolževati in tako je zdaj skoraj vsak poštni uslužbenec zadolžen povprečno za 6.000 din. Namesto pomoči, ki so jo poštni uslužbenci pričakovali, so jim pa skušali naloži U še posebno breme, prisilno nabavo plinskih mask. Odpor proti temu je bil zelo hud m vlada je vendar uvidela krivico, da je država prevzela nase ta iadatek.
Razen slabega gmotnegn položaja so postni uslužbenci še posebno prizadeti zaradi preobremenjenosti v službi. Pomanjkanje osebja je občutno že iz časa, ko je bilo odpravljeno budžetiranje .po direkcijah. Od leta 1932 do 1938 se je zmanjšalo število stalnih uslužbencev m dnevnica r-jev na področju ljubljanske di-rekcije od 1638 na 1426. med tem ko se je število osebja v vsej državi povečalo. Po sistemizaciji, ki je bila izdelana pred dvema letoma, primanjkuje v ljubljanski direkciji približno 280 uslužbencev, vendar je pa premalo še mnogo več uslužbencev, ker se je med tem promet povečal za S odstotkov. Ker ni notene rezerve v osebju, uporabljajo pripravnike takoj kot polno moč, ki pa seveda ne morejo povsem nadom e-stovati stalnih uradnikov.
Poštno službo opravljajo pri nas po zastarelih in že neštetokrat spremenjenih pravilnikih. Strokovni svet pri ministrstvu, ki bi naj reševal glavne zadeve stroke, se je sestal lani prvič po letu 1931. in je razpravljal o načrtu nove uredbe o organizaciji poštnega ministrstva.
Za pravilno funkcioniranje stroke so potrebni večji osebni in materialni krediti. V tem pogledu so se pa razmere v Sloveniji zadnja leta zelo poslabšala. Od proračunskega leta 1931-32 do 1938-39 so narasli bruto dohodki ljubljanske direkcije od 66,956.000 din na S2.025.0O0 din, čisti dobiček direkcije pa od 14,064.000 din na 37.950.000 din. V isti dobi so bili znižani izdatki ljubljanske direkcije od 52,902.000 na 44.070.0OO din. Personalni materialni krediti torej nikakor : Lso bili povečani sorazmerno s povečanjem prometa.
Poštna direkcija v Ljubljani je prispevala v zadnjih 14 letih približno 250 milijonov- din v centralni proračun. Zato bi smeli upi-avičeno pričakovati, da bi bila Slovenija deležna večjih investicij. Toda od zedinjenja ni bilo v Sloveniji zgrajeno nobeno poštno poslopje. Prvo moderno poštno voslopje v Sloveniji bo dobila pošta Kranj. Najem, .ine za pošte v zasebnih poslopjih so v mnogih primerih višje, kakor bi znašalo obrestovanje in amortizacija investicij v nova poslopja. Pcsebno pereče je vprašanje novih poštnih prostorov v Ljubljani. Kolodvorska pošta je že 20 let v provizoričnih barakah. Glavna in kolodvorska pošta sta postali zaradi razvijajočega se prometa m naraščanja Ljubljane že davno pretesni. Denarja pa ni niti za investicije ki bi bile vir dohodkov, na primer za nove telefonske linije. Ker se medkrajevni telefonski promet zaradi pomanjkanja telefonskih linij ne more razviti, trpi država stalno veliko škodo. Velik del ^eh pomanjkljivosti je posledica centralizacije proračuna poštnega ministrstva.
Uprava sekcije je imela lani včlanjenih okrog 700 poštnih uslužbencev, organiziranih je približno 90 odstotkov vseh uradnikov in pripravnikov. Sekcija ima socialni sklad. Namen tega sklada je. da po-vrača članom škodo, ki so jo trpeli zaradi sprejema falsifikatov ter da jim pomaga pri zdravljenju. Sekcija je imela lani 94 tisoč 980 dir. dohodkov, saldo je pa znašal 443 ddn.
Sorzna poročila
turih, 4. aprila. Beograd 10. Pariz 9.00, London 10.88, New York 445.50, Brusell
76.05, Milan 22.50, Amsterdam 236-50. Berlin 178.60, Stockholm 106.05, Oslo 101.25, Kodanj 86. Sofija 5.50. i
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri četrtek, 4. aprila: Asmodej. Red B (in poletni abonma!
Petek. 5. aprila: Zaprto. Sobota, 6. aprila: Zupanova Micka. Varh. Izven.
*
Bivši član drame Zvonimir Rogoz, ki je deloval okrog 10 let pri češkem gledališču in filmu, bo gostoval koncem tega meseca v naši drami v vlogi Hamleta in komija Bobka \- Nestrovevi burki »Danes bomo tiči«.
OPERA
Začetek ob 20. uri Četrtek, 4.  aprila:  Figarova svatba. Red
četrtek Petek, 5. aprila: Zaprto. Sobota. 6. aprila: Figaro\a svatba. Red A.
Gostovanje Vere Majdičeve
V soboto bo pela partijo Rozine v Mozartov! »Figarovl svatM« gdčna Vera Maj-dičeva, ki bo s tem izpopolnila vrsto kreacij, V katerih je poslednji čas z najlepšimi uspehi na našem odru gostovala.
Prihodnji teden bo debutirala v Donizet-tijevi »Luciji Lammermoorski« Sonja Ivan-čičeva, ki je apsolvirala solopetje in klavir na visoki šoli našega konservatorija. Pevka razpolaga s prikupnim glasom in solidnim znanjem, zato bo njen prvi odrski nastop vzbudil nedvomno pozornost. Sodelovali bodo še: Gostič, Anžlovar, Lupša, Rakovec in Barbičeva. Režiser: E. Frelih, dirigent: A. Neffat.
Iz Ce!5a
—c Združenje gostilničarjev v Celju je na zborovanju, ki je bilo v torek popoldne v Celjskem domu, sklenilo, da bodo lastniki gostinskih obratov v Celju zaradi naraščajoče draginje zvišali v okviru maksimalnega cenika cene raznih jedil za 20 odstotkov. Gostilničarji bodo zaradi draginje skušali doseči spremembo maksimalnega cenika.
—c Dve nesreči. Na Rifniku pri 9t. Juriju ob južni železnici je padel 201etni posestnikov sin Anton Zupane v ponedeljek s skale in si zlomil levo roko. — Istega dne je padel 721etni dninar Martin Oblak lx Liboj pri Petrovčah s kozolca 4 metre globoko in si poškodoval prani koš. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici.
—e Sprememba posesti. Hišo bančnega uradnika g. Josipa Pollandta v Gosposki Ulici je kupilo Združenje trgovcev za celjski, šmaraki in gornjegrajaki srez v Celju za 282.000 din.
Po sedanjih skušnjah je pokončavanje navedenih škodljivcev najuspešnejše na ta način, da se nastavljajo s foefoginom zastrupljena jajca. Akcijo zastrupljevanja bo prevzelo Lovsko društvo v Celju z denarno podporo zakupnikov in podzakupnikov lova, ki morajo tudi živahno sodelovati.
Podporo je treba nakazati na naslov: Lovsko društvo v Celju s pripombo »Za za-strupljevanje vran«. Da se izvrši zastrupljanje sistematično na vsem področju mest-
nega poglavarstva, se pozivajo vsi posestniki, da nemudoma zberejo kurja jajca — četudi pokvarjena — in jih pošljejo v zastrupitev Lovskemu društvu v Celju v roke g. Riharda Kraupnerja, trgovca v Celju, Glavni trg. Ko prejmejo posestniki isto število zastrupljenih jajc nazaj kolikor so jih izročili v zastrupitev, naj jih razdele po njivah, travnikih in robovih gozdov. Zastrupljena jajca, ki so zaznamovana z mrtvaško glavo, je treba položiti v mraku na njive v plitko izkopana gnezda po 2 do 3 kose in pustiti tam tako dolgo, da jih vrane ali srake najdejo. O polaganju zastrupljenih jajc je treba sosede primerno poučiti in opozoriti na nevarnost zastrupitve. Za to akcijo naj se vsekakor zainteresirajo zlasti lovci in lovski čuvaji, ki naj vsestransko nadzirajo zastrupljanje in tudi sami pripomorejo k čim večjemu uspehu. O uspehu zastrupljenja je treba poročati do konca tega mesca Lovskemu društvu v Celju.
—c Predavanje o projektiranju In gradnji zaklonišč. V risalnici meščanske šole v Celju bo predaval v nedeljo 31. t. m. ob 9. dopoldne univ. prof. dr. tech. Miroslav Kas al iz Ljubljane za obrtnike gradbene stroke o projektiranju in gradnji zaklonišč. Mestno poglavarstvo v Celju vabi občinstvo, zlasti pa hišne posestnike, da se udeležijo tega aktualnega predavanja,
—c V celjski bolnici so umrli: v ponedeljek občinska reva Apolonija Zibretova iz Ilovice pri Vojniku, 341etna koČarjeva žena Cecilija Grudnikova iz Gaberk pri Šoštanju in 91etna dnlnarjeva hčerka Marija Pesja-kova iz šmarjete pri Celju, v torek pa enoletna delavčeva hčerka Anica Vodiskova z Lahomnega pri Laškem.
_c Zastrupljevanje vr*n, srak in šoj.
Mestno poglavarstvo v Celju razglasa, da je banska uprava aa predlog ministrstva za gozdove in rudnike t odločbo z dne 13. marca 1940 odredila, c*' se mora spomladi začeti obširno zastrupljevanje vran, srak in šoj, ki delajo na polju občutno škodo.
SLOVANSKI VEČER — 6. april — Celje
—c Celjski šahovski klub bo igral dre vi v klubskih prostorih kavarne »Evropec brzoturnir za prvenstvo v mescu marcu. Prijave se bodo sprejemale do pričetka turnirja
—c Pododbor Udruženja rez« rvrrfh oficirjev v Celju priredi v soboto 30. t. m. ob 20. skupno z aktivnimi oficirji družaben večer v Oficirskem domu na Dečkovem trgu. Vabljeni so vsi rezervni oficirji in po njih vpeljani gostje.
—c Slovanski večer Sokola v Narodnem domu v Celju se bo pričel v soboto 6. aprila ob 20. Tečaji za Narodna kola in češko besedo so prav dobro obiskani. Sedaj se snov ponavlja in bo v dveh večerih končana. Za narodne noše vlada med občinstvom veliko zanimanje, nekateri so si jih sami nabavili, drugi pa izposodili po veČini od ustanov, ki jih imajo na razpolago, Ker
nas od Slovanskega večera loči samo še nekaj dni, naj si tisti gostje, ki nameravajo priti v narodnih nošah, hitro priskrbijo narodne noSe. Splošna želja je, da bi bilo na Slovanskem večeru čim več narod-
nih nos. Za druge je obleka promenada*. Opozarjamo, da posebnih vabil ne bo. Na prireditvi bo sodeloval Bvving Rythm iz Ljubljana.
CELJSKO GUEDA1ISOE Petek, S. marca ob 20.:  Gejsa. Gostovanje mariborskega gledališča,
KOLEDAR Danes: Četrtek, 4. aprila: Izidor
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Maria Antoinetta Kino Sloga: Vesela Skota Kino Union: Tarzan In njegov sin Društvo   upokojenega   učiteljstva občni
zbor ob 15. pri Novem svetu, Prešernova
soba
D E * C R N E LEKARNE Dane«:  Mr. Leustek,  Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Ko-motar, Vič — Tržaška cesta 48.
Proračun nase banovine
Ljubljana, 4. aprt** Finančno ministrstvo je odobrilo proračun dravske banovine za leto 1940 - 41-Proračun znaša 206.5 milijonov din odnosno 199.4 milijone brez proračuna fondov. V primeri z lanskim proračunom, ki je znašal 200.5, milijonov din je letošnji večji za 6.1 milijona odnosno za 3.1%, Povečani so med drugim krediti za tehnični o:'sek in sicer za dobre 3,000.000, prosvetnemu oddelku za 646.000, kmetijskemu za 254 tisoč 600, oddelku za trgovino, industrijo in obrt za 734.775 din itd.
Največji dohodki so predvideni od do-klad na neposredne davket kjer je stopnja banovinske doklade določena na 50°/o kakor lani, dočim so stopnje zdravstvene in cestne doklade določene na 5°/o, šolske pa na 35%. Glavno povečanje dohodkov za kritje novih izdatkov se pričakuje od gospodarskih podjetij, od taks, od deleža pri skupnih davkih in nekaterih manjših virov dohodkov.
Divjaški napad
Sv. Duh, 2. aprila Lojzeta, kurjača pri državni železnici v Ljubljani, je čakalo te dni, ko se je vračal v polnočni uri iz škofje Loke domov, proti Sv. Duhu, dokaj nenavadno srečanje. Čim je namreč prispel po banovinski cesti Jo svetoduške cerkvice, so se pokazale iz teme štiri postave in planile nanj. Podrli so ga in ga temeljito pretepli. Pobitega so ga pustili na cesti in trajalo je precej časa. da si je Lojze toliko opomogel, da se je zavlekel k sosedu, kjer je ležal vso noč. Zjutraj šele je mogel domov, v hišo je prispel zdravnik in ugotovil, da ima Lojze zlomljeno eno, bržčas pa celo dve rebri.
Orožniki so napadalce po vrsti izsledili. Dva sta doma pri Sv. Duhu, dva v Vir-mašah, toda stvar sodišča bo, da dožene, koliko krivde imajo na sebi delavci in tor-barski pomočniki, ki so zdelali Lojzeta. Napadalci pravijo, da je nosil Lojze s seboj poleno, pa z njim udaril njihovega prijatelja Jožeta in potem šele se je začelo. Fantje tudi pravijo, da ga niso niti suvali in ne vrgli na tla. Lojze da se je moral sam poškodovati. Ta trditev pa bo bržčas precej šepava, kajti redki so, ki bi padali tako zelo, da bi si lomili kar sredi ceste rebra.
Z Golnika
— Ljubljanski godalni kvartet nam je na povabilo uprave zdravilišča na Golniku priredil dne 1. aprila zvečer nad vse pričakovanje uspel komorni koncert. Dvorana, ki služi razvedrilu bolnikom našega zavoda (koncerti, gledališke predstave, predavanja, zvočni filmi Itd.) je kakor za nalašč za intimno komorno glasbo. Kvartet, ki je pravkar z uspehom koncertiral v Zagrebu, nam je najprej zaigral dva stavka (Allegro vivace, Ada-^io) iz Mozartovega kvarteta v b-duru, kjer smo občudovali predvsem preciznost igre in lepo vigranost našega najboljšega kvartetnega združenja, nato Debussvjev Scherzo in kvarteta v g-molu, ki nas je zadivil s pestro dinamiko ter končno kompletni Cae-sar-Frankov kvintet v f-molu, kateremu je poduševljena igra gdč. Zore Zarnikove (klavir) pripomogla do pravega triumfa. Bolniki in osebje zdravilišča smo se kar neradi poslovili od dragih gostov. Iti so nam nudili zares lep večer najčistejše glasbe.
Italijansko mnenje o Weygandovi misiji
Rim, 4. aprila, o. V zvezi s prihodom poveljnika francoski;i vojnih sil v Siriji, generala Weyganda v Pariz in posvetovanji, ki jih je imel z min. predsednikom Pau-lom Revnaudom ter drugimi franc s.imi odgovornimi politiki in zastopniki francoskega generalnega štaba so se razširile vesti, po katerih nai bi biio pričakovati, da bo zavezniška vojska na Bližaiem vzhodu že v kratkem pričela nekakšno vojno akcijo. Italijanski Usti opozarjajo, da so te vesti nedvomno brez podlage in da j h ic smatrati v prvi vrsti le ?a vemo propagando. To naj bi potrjevalo že dejstvo, da SO v Londonu in Parizu ponovno derian-tirali govorice, po katerih nai bi zavezniško brodovje od plulo skozi Dardanele na Crno i .orje, da bi pričelo tam izvajati po-morako kontrolo in da W pred vsem preprečilo prevoz ruskega petroleja po Črnem morju v Rum unijo in od tam v Nemčijo.
Zaupanje v uvidevnost zaveznikov
rissrl 4. ?prila- z Napoved, da bodo zavezniki pokupili na Balkanu vse izvozno blago, da tako prepreči i o vsak izvoz v Nemčijo, je vplivala po r>oročilu balkan-rfcega dopisnika »Ba«uetr Nachrichtei« v^e prej ko pomirjevalno. Zlasti Madžarska in druge žitne države na jugovzhodu Evrope bi težko izhajale, če bi se jim preprečil-vsak i*voz v Nemčijo, ki ie bila vsa zadnja leta njihov glavni kupec. Akcijsko svobodo teh drže v pa omejuje tudi njihov geografski in strateški položaij. Zaradi te-•ga je razumljivo, da so se znašle spričo londonskih napovedi v skrajno kočljivem položaju, še vedno pa upajo, da bodo »-veaniki vse to up štovali ter temu mo uredili svoje
DNEVNE VESTI
- Velika  razstava  francoske   grafike v
Zagrebu. V soboto 20. t. m. bo v umetniškem paviljonu v Zagrebu svečano otvor-jena velika razstava moderne francoske gTajflke in razstava francoske umetnosti v Jugoslaviji. Prvo razstavo priredi Hrvatsko umetnostno društvo in na nji oo razstavljenih 250 grafičnih del sodobnih francoskih mojstrov. Francoska vlada pošlje nalaže v ta namen dela francoskih grafikov v Jugoslavijo. Drugo razstavo pa priredi v istem paviljonu 7?ruštvo prijateljev Francije v Zagrebu z .lamenom, da pokaže najpomembnejša dela frai.coske umetnosti, ki so v Jugoslaviji.
— Nemčija nam doi i\i 200.000 kg bombaževega prediva, ^sc asko gospodarsko ministrstvo je sklenilo dobaviti našim industrijskim podjetjem 200.0u0 kg bombaževega prediva kot CKlškodniuo z . bombaževo predivo, kupljeno pred vojno in ne dobavljeno. Nemčija bi nam morala dobaviti tudi 50.000 kg volnenega prediva na račun predvojnih dobav. To vprašanje pa je se odprto Ln je malo verjetno, da bi to predivo sploh dobili.
— Zvišanje prispevkov za cestni sklad. S proračunskimi dvanajstinami je bila sprejeta nova uredba o spremembah in dopomitvah uredbe o državnih in banovinskih cestnih skladih. S to uredbo so bili delno zvišani prispevki za cestni sklad, kar bo avtomobiliste zelo prizadelo. To je še tem večji udarec zanje v času, ko je skrčena poraba pogonskih goriv. Avto-mobilisti bodo poslej morali plačevati za potniške (osebne) avtomobile v cestni sklad po 400 din na leto, torej 100 •/• več kakor doslej! Zvišani so tudi prispevki za tovorne avtomobile, in sicer pri nosilnosti do pol tone na 500 din, do 1 tone na 1000, do 2 toni 3000. do 4 tone 5000, do 5 ton 7000 in do 10 ton na 9000 din. Lastniki avtobusov bodo plačevali prispevek glede na dolžino prevožene poti po posebnem ključu. Nespremenjeni ostanejo prispevki za avtomobilske izvoščke in kolesarje.
— Znižana vozni na za občni zbor agronomov. Generalna direkciia državnih železnic ie dovolila polovično voznino članom Udruženja j unosio venski h agronomov. :.: se udeleže 5. 6. in 7. t m. občnega zbora v Beogradu. Vozna olajšava velia za odhod od 3. do vštetega 6., za povratek pa
od 6. do vštetega 9. t. m.
— Gospodarska   pogajanja  z Nemčijo.
Xerr.čij i je predložila naši državi, naj bi se gospodarska pogajanja pričela zadnje dni aprila ali prve dni maja. Pogajanja naj bi se vršila ob priliki zasedanja X.nemško-jugoslovenskega gospodarskega odbora. Pogajanja bodo v Berlinu in se bodo pričela najbrže v začetku maja.
— 3000 vagonov papirja izdelamo na leto. Tvornice papirja v Jugoslaviji so organizirane v prostovoljnem kartelu Cen-tropapir s sedežem v Ljubljani ter podružnicama v Zagrebu in Beogradu. Naša domača proizvodnja papirja znaša letno okrog 2800 vagonov, uvoz pa bliz:i 2700 vagonov. Fnpir uvažamo večinoma iz Nem-čiie. največ rotacijskega. Lani smo uvozili 1275 vagonov rotacijskega papirja v vrednosti 42.500.000 din.
— Kolektivna turistična propaganda. Tu;~koprometna zveza (Putnik) v Maribor: je skupno z ljubljansko posestrimo rndj za letošnjo sezono organizirala kolektivno turistično reklamo za Slovenijo v domačih časopisih in v omejenem obsegu tudi v inozemskih. Bistvo kolektivne reklame ie v tem, da se oglasi vseh turističnih interesentov objavijo pod učinkovito skupno glavo, ki na prvi pogled vzbudi pozornost bralca, tako da pride tudi najmanjši in najcenejši oglas do veljave ter je spričo tega propagandna vrednost takšnega oglaševanja znatno večja. Skupna glava je ilustrirana in ima kratek propagandni nap:s z vabilom za obisk Slovenije. Obe slovenski tujskoprometni zvezi sta te dni svojim članom in turističnim interesentom razposlali podroben razpis za kolektivno turistično reklamo v časopisih. Interesenti, ki hočejo izkoristiti ta uspešni način turistične propagande potom naših časopisov, naj nemudoma zahtevajo zadevni razpis in navodila od pristojne Tujsko-prornetne zveze. Zadnji rok za naročila je 10. april, poznejših naročil pa zvezi pod nr»bp.-!m pogojem ne bosta mogli upoštevat i.
— L"pa akademija NSZ. Pevski in dram.- iek Narodno strokovne zveze v Ljubljani sta priredila v soboto 30, marca v Sokol ;cm aomu v Novem mestu akademijo, ki je v vsakem oziru sijajno uspela in zadovoljila številno občinstvo iz Novega mesta in bližnje okolice. Pri nabito polni dvorani je otvoril tamburaški orkester NSZ pod vodstvom g. Karmelja Alojzija aka jo s koračnico in s slovensko narodno pesmijo. Za precizno in res lepo. izvajanje ga je številno občinstvo nagradilo z dolgim aplavzom. Član NSZ tov. Milan ,rozelj je recitiral M. K. »Drejčnik Andrej govori«. Nato so izvajali člani pevskega in dramskega o:'seka spevoigro rKovaČe\* študent« in želi veliko priznanje. Številno občinstvo je bilo vidno zadovoljno in ;e nasmejanih lic odhajalo iz dvorane, želeč si čim več takih prireditev. Nato se je vršil v kleti Sokolskega doma družabni večer s sodelovanjem tam-buraškega odseka NSZ Iz Ljubljane. Takih prireditev si želimo še.
— Nov grob. V splošni bolnici je davi po dolgi bolezni za vedno zatisnil oči, star 65 iet, g. Ivan Jamšek. oče zdravnika dr. Mira Jamska iz Stožic. Pokojnik je bil dalje časa v orožniški službi, po prevratu pa je bil priceljen kot kriminalni uradnik ljubljanski policijski direkciji. Bil je zelo simpatičen mož i'i izredno dobrega srca. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto ob pol 17. izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu ohranjen blag spomin. Žalujočemu sinu naše najiskrenejše sožalje!
— Novi slovenski grobovi v Ameriki, v Clevelandu so umrli Anton Rogel, star 71 let, doma iz Dešeče vasi fara Šmihel pri Nov?m mestu. Jože Vidmar, star 60 let, doma iz vasi Visejc, fara Tinje. Franc Pa- j Cič. star 56 let. doma iz vasi Sv. Ana in Jos. Sadar, star 76 let, doma iz Žužemberka na Dolenjskem. V Littletonu je umrl Josip ! Ber^ar. doma iz Postojne. Poročen je bil
z Urško Srnerdelj iz Petelinja, v kraju cie Elum je umrl Josip Mastnak, star 65 let, doma nekod iz štajerskega. Zadela ga je srčna kap. V S. O. Chicagu je umrla Ana Stone (Stanovnik), doma z Gline pri Ljubljani, v Garv je umrla Marija Žagar, stara 46 let. V VVaukeganu je umrla Ivanka Ogrin, stara 60 let, doma iz Blatne Brezovice, fara Vrhnika. V Evelethu je umrla Terezija Skubic, rojena Rus, stara 51 let, doma iz Zgornjega Brezovega pri Višnji
gori. V San Franciscu je umrla Terezija Šskerbenc, stara 51 let. doma iz Žužemberka, V Ambridge je umrla Josipina Ko-
senberger, Stara 50 let, doma iz Jurne vasi, fara   F*odgrad   na   Dolenjskem.    V Power
Pointu je podlegel pljučnici Josip Lesjak, v Connemaughu je umrl Franc Leve, doma iz Mirne na Dolenjskem. V Tacomi je umrl Janez Mikulinič, star 65 let, doma iz
vasi Cernik na Primorskem.
_ Katastrofalne pop a ve v južnih krajih. Posledice strašne poplave v iu nih krajih naše države so vedno težje. Največja je poplava v Novem Sadu. V Adame— vičem naselju ie voda porušila že nad 200 hiš. V okolici Vukovara je pod vodo nad 10.000 ha zemlje. Sava in Dunav pr. Beogradu še vedno naraščata. KLmetje bi morali že delati na polju, pa ne moreio, ker so njive pod vodo. Dunav ie bil včeraj zjutraj pri Novem Sadu že 695 cm nad normalo. ali za 36 cm nad dosedanjim maksimom. Pri Novem Sadu, Zemunu. Beogradu, Pančevu. Kovinu. Smederevu in Go-lupcu, povsod ie Dunav prestopil do.eda-nje najvišje vodostaje. Min strski svet ie odobril 1,000.000 din notranjemu minis r-sivu za evakuacijo og^ožjne^a prebivalstva. 1,000.000 ministrstvu javnih del za nabavo poganskih snovi za crpaJce vxxinih ^adrug. kmetijskemu min strstvu pa 2 in pol milijona din za nabavo semena, ker uodo morali kmetje v poplavljenih krajih ponovno sejati žito.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da do večinoma oblačno, topleje in nestanovitno vreme, tu pa tam manjše pauavine. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Mariboru 17.5, v Zagrebu 17, v Sarajevu in Sputu 15, v Beogradu 14. v Ljubljani 13.8, v Dubrovniku 13, v Kumboru 12, na Rabu 11 na Visu 10. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.0, temperatura je znašala 7.2.
— Yl°m v Vodicah. V Vodicah na Gorenjskem je bilo v torek ponoči vlomljeno v gostilno Franceta Koželja. Vlomilec je vdrl v hišo pri zadnjih vratih, kjer se mu je posrečilo odriniti zapah. Iz veže je šel v shrai.ibo, iz katere je odnesel vse suho meso, precej slanine in masti, nad 70 jajc in nekaj tobaka. V predalu je našel tudi 500 din tako, da znaša skupna škoda nekaj nad 1000 din. Za vlomilcem ni sledu.
— Nesreče. lTletna tovarniška delavka Jožefa 6pruk iz Potoka pri Kamniški Bistrici se je včeraj peljala s kolesom v službo v tovarno gumbov v Kamniku, pa je padla in si zlomila desno nogo v členku. — Posestnikov sin Jože Papež iz Brezovega dola pri Novem mestu je v gozdu pripravljal butare in si po nesreči presekal kite na levi nogi. — Uslužix:nec Kranjskih deželnih elektrarn Ivan Prelesnik ;e včeraj popravljal pri Sodražici elektrovod in padel z droga. Dobil je hujše noVinje poškodbe. — Delavcu Matevžu Pretnarju z Jezera pod Krimom je cirkularka odrezala dva prsta na desni roki. — V bolnico so snoči prepeljali tudi 16Ietnega mesarskega vajenca Staneta Jarca iz Ljubljane, ki si je po nesreči presekal kost na levi roki.
— Sin ubil očeta. V torek se je odigrala v Petrovem selu pretresljiva tragedija. En sin kmeta Vinka Halanbeka je zaradi uboja že na robiji, zdaj pa pojde za njim še drugi. Oče in drugi sin sta se neprestano prepirala in tudi pretepala. V torek sta se spet sprla. Med prepirom je sin pograbil kol in pob'1 očeta, tako da je Čez nekaj minut izdihnil.
— AKadernsko naobraženi tekmovalci in tekmovalke v kuhanju. Kolo gospodinj v Zagrebu pripravlja velike prireditve v okviru gospodinjskega tedna. Med drugim bo prirejena tudi velika tekma v kuhanju. Udeleži se je tudi več akademsko naobra-ženih moških in žensk.
— Odvetnik dosegel rekord s padobranom. Zagrebški odvetnik Teodor Pavlovič je eden najboljših skakačev s padobranom. Zdaj se pripravlja za nov rekord. Skočiti namerava z višine 5.000 m. Zadnjič je skočil iz višine 3.500 m.
—ij Najbolje se boste zabavali in od srca nasmejali pri šentjakobčanih, ki bodo ponovili že dvaindvajsetič duhovito Nušice vo veseloigro 2>Ujež«. Igra je dosegla izreden uspeh in so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane. Zadnja ponovitev bo v soboto 6. t. m. ob 20.15. V nedeljo 7. t. m. ob 20.15 pa s- do ponovila izredno uspela veseloigra s petjem in godbo »Pekovska«. Ker je odšlo tudi pri zadnji predstavi mnogo ljudi brez vstopnic ln je za predstavi veliko zanimanje, kupite vstopnice že v naprej od danes dalje v društvenih prostorih v Mestnem domu.
Iz Ljubljane
—lj Več luči v Tivoli! Naš Tivoli ni posebno razkošno razsvetljen, le nekatere prehode in glavni drevored razsvetljuje nekaj žarnic in obločnic. Vzdolž železnice smo dobili med Cesto na Rožnik in glavnim drevoredom lepo, široko pot, ki služi bolj praktičnemu osebnemu prometu kakor sprehajalcem. Ta pot je namreč najkrajša zveza med Rožno dolino in Šiško ter se je poslužuje mnogo pešcev. Zato bi bilo potrebno, da bi jo vsaj skromno razsvetlili. Doslej ni na nji nobene, niti najslabše luči.
—lj Dobrodelna dijaška akademija. V petek 5. t. m. ob 8. zvečer imajo maturantje bežigrajske gimnazije v frančiškanski dvorani akademijo, katere čisti dobiček je namenjen za podporo revnim dijakom za maturi te tni izlet v Bolgarijo. Zlasti zanimiva bo zborna '"Citacija Zupančičeve »Dume«, ki jo bodo izvajali, kakor tudi  ostali   spored,   dijaki    8. c razreda
Omeniti moramo tudi sodelovanje dven konservatorlstov gdC. Marije Tiran (sopran), g. Ivana Poljanska (čelo) in g. A. Siadoljeva (tenor), g. A. Orla (bas), ki sta člana narodnega gledališča v Ljubljani. Slišali bomo arije iz oper: Gioconda, Carjeva nevesta, Rigoletto, Bvgenlj Onje-gin, Prodana nevešča. Vse točke spremljata s klavirjem gg. Hubad Samo inOsa-na Jože. Spored je torej vsekakor zelo zanimiv in vreden številnega obiska, aaj s tem podpremo tudi idealna prizadevanja naših maturantov.
u_~ »Tovarištvo«, podporno društvo finančnih uslužbencev v Ljubljani bo imelo svoj io. redni občni zbor v nedeljo, dne 21 aprila, ob 9. uri v beli dvora« hotela > Union« v Ljubljani. Dnevni red: 1) konstituiranje občnega zbora, 2) poročilo odbora o društvenem delovanju in poročilo o letnem računskem zaključku. 3) poročilo pregledovalcev računov, 4) dopolnilne volitve, 5) predlogi odbora: a) da ostane višina pristopnine, letne članarine in rednega mesečnega prispevka za posmrtni sklad, i kakor tudi višina dajatev društva v letu |
[
Samo J?« Acm&s je prilik**,
da 51 Ogledate senzacijonalni film novih pustolovščin kralja, džungle. —  kino union, tel. 22-21. Ob 16.,  10. in 21 uri
Tarzan in njegov sin j
1940 ista kot v minulem letu, b) da se mesečni prispevek za bolniški sklad zviša od 1. maja 1940 dalje in sicer za redne člane Od 15 na 20 din, za izredne (otroci) pa od 5 na 10 din, 6) morebitne pritožbe ter predlogi članstva, ki se morajo odboru pismeno sporočiti vsaj 8 rini pred občnim Zborom, 7) slučajnosti. V primeru nesklepčnosti bo pol ure pozneje na istem kraju :n z istim dnevnim redom drug občni zbor. ki bo sklepal veljavno ob vsakem številu prisotnih članov. (—)
_lj za napravo manjših cestnih kanalov
s stroški do 250.000 din je mestna občina spet razpisala licitacijo v včerajšnjem >Služb. listuc. 282-n
_lj Moška  rokavica rjava se je našla
v bližini Del. zbornice. Dobi se jo v upravi »Slov Naroda«.
_lj Naočniki so se našli v nedeljo dne
31. marca v dvorani kina Uniona, Lastnik se naj zglasi v pisarni kinopodjetja.
_lj Tramvaj jo je podrl. Na Gosposvet-
ski cesti je včeraj popoldne podrl tramvajski voz 34-letno mizarjevo ženo Frančiško Malnarjevo, iz Zagradca stanujočo na Res-Ijevi cesti. Malnarjeva je šla čez cesto baš v hipu, ko sta odpeljala voza v obe smeri. Tramvaj je Malnarjevo odbil in jo hudo poškodoval na glavi. Ponesrečenko so z rešilnim avtom prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da k sreči nima prebite lobanje. Malnarjeva je že pred večerom odšla iz bolnice v domačo oskrbo.
—lj Tatvine v mestu. V gost lni »Split« na Vidovdanski cesti je nekdo ukradel Ani Mastnakovi 700 din vredno, zlato ovratno verižico z zlatim križcem. — Iz podstrešnega stanovanja na Jurčkovi poti na Barju je tat odnesel Karlu Kranjcu rjavo moško obieko, modre hlače, par čevljev, klobuk in nekaj perila v skupni vrednosti okrog 900 din. — Oni dan je bilo vlomljeno v skladišče na Masarvkovi cesti 46. Vlomilec je o-nesel trgovcu Feliksu šker-lepu več marmelade, čokolade in nekaj steklenic sadnih sokov, v skupni vrednosti 100 dn. — Izpred mlekarne na Tržaški cesti 6 pa je tat odnesel na škodo Antonije Zgonc košaro s kruhom.
—lj Sleparja iScejo. H krojaču Roškarju Ludviku je prišel oni dan mlajši neznanec v elegantni športni obleki in se mu predstavil za trgovskega potnika Iz Zagreba. Izvabil je od njega 360 din. Sleparja je Roškar naslednje dni zaman iskal. Končno se je obrnil na policijo, ki zasleduje sleparja.
Bolj kot pri burki »Fra Diavolo« se boste smejali pri najboljši filmski komediji:
VESELA ŠKOTA
v glavni vlogi najbolja komika STANLIO in
OLIO — kot vojaka škotskega bataljona. Kot dodatek za ljubitelje jahalnega športa: VISOKA ŠOLA ZA KONJE. KINO SLOGA, tel. 27-30 Predstave danes ob 16., 19. in 21. url.
MARIA ANTOINETTA
SAMO ŠE DANES! Prekrasni zgodovinski film Z a 1 o i g r a zadnje francoske     NORMA SHEARER TYRONE POVvEFc
vladarice. KINO MATICA, tel. 21-21. Oh 16.. 19. in 21. uri
Dva samomora in nenadna smrt
Ljubljana, 4. aprila
Na stražnici v Vodmatu je včeraj popoldne prijavil želecx)strugar Martin Ja-ger, da so našli mrtvega v stanovanju v hiši št. 30 v Ciglar je vi ulici 431etnega mizarskega pomočnika Karla Kopri v ca. V hišo je takoj odšel službujoči stražnik, ki je ugotovil, da gre za samomor. Kopriv-ca je malo pred 17. našel njegov I71etni sin Feliks, ki se je pravkar vrnil domov, obešenega na precej močni vrvi, pritrjeni na okno v podata-ešnean stanovanju. Sin je pričel klicati na pomoč, nakar je prihitel v hiša. stanujoči Mirko Kastelic, ki je hitro prereza! vrv, položil Koprivca na tla in ga skušal obuditi z umetnim dihanjem. Ves trud pa je ostal zaman, kajti K opri-vec je bil že mrtev.
O samomoru je bila obveščena policijska uprava, ki je poslala v Vodmat komisijo, v kateri sta bila zaravnik dr. Lužar in dežurni uradnik g. Ivan Podobnik, Po komisijskem ogledu je bilo truplo odpeljano v mrtvašnico splošne bolnice. Kaj je pognalo Koprivca v obup, ni znano. Žena Matilda je povedala, da je mož prišel opoldne domov in ji dejal, da bo po kosilu legel, ker se čuti utrujenega. Po 13. sta odšla žena in sin od doma, v njuni odsotnosti pa se je mož obesil. Po pripovedovanju žene je bdi Koprivec že nekaj dni precej potrt in je tudi pred tednom dni odpovedal službo v Kemični tovarni, kjer je bil nameščen.
Policijska komisija je bila pozvana včeraj popoldne tudi v štepanjo vas 6, kjer je v šupi posestnika Ivana Indiča nenadno umrl 61 le tni berač Lovrenc Muha. Muha, doma iz Horjula, je že nad 10 let bival pri posestniku Indiču. če je bil doma in ne na potu. Bil je znan tako v mestu, ka-
kor tudi po širši ljubljanski okolici, kjer i
je tudi on poznal domala vse ljudi in j h .
zabaval s svojimi burkami. Včeraj ie Mu- I
ha os ta! ves dan doma, popoldne pa ga je j
našel  InJič   mrtvega   v   šupi.   Pol.cijski j
zdravnik je ugotovi,  da je Muho zadela j kap. Truplo so prepeliali po komisijskem ogledu v mrtvašnico splošne .Dokv.ee.
Selca. 3. aprila. Mnogo pozornosti je vzbudila v domaČi /asi vest. da je tragično preminil sovašČan, delavec Franc L u z n a r. Kaj je pognalo moža sredi najlepših moških let v smrt, bo pač ostalo nepojasnjeno, kajti odgovor na
to vpiaaanje bi mogel dati le pokojnik sam. Luznar je padel pred leti z voza. Dobil je hude poškodbe in od tedaj je čutil vedno bolečine v glavi. Po vsej verjetnosti so te poškodbe tako hudo vplivale na njegovo razsodnost, da je obupal nad življenjem. Na dan smrti se je vede! proti materi Luciji kakor običajno. Proti večeru pa je prinesel s seboj steklenico žjranja in je odšel v svojo sobo. Nasednje jutro je mati našla sina obešeneera. Hotela je po seno za živino. Ni izključeno, da je zaužita pijača toiiko bolj omamila nesrečneža, ki že tako ni bil pri zdravi pameti.
Posestne spremenil
Prenosi kmetskih dolgov in terjatev v breme Privilegirane agrarne banke
Ljubljana, 3. aprila Posestnik Franc Lenče, Ljubljana, Bre-garjeva 10, je podal gdč. Ivanki Franetič, zasebnici iz Kamnika, parcelo v izmeri 407 kv. m s hišo v Bergarjevi ulici v Ljubljani za 169.500 din.
Slušatelj tehnike Leo Pitterle, Ljubljana, Verstovškova 23, je prodal mladoletnima Borutu in Samu Lcsjaku, Ki ju pravno zastopata starša trgovec Vekoslav Lesjak in Štefanija Lesjak, Ljubljana, šelenbur-gova 4, od svojega zemljišča v kat. občini Gradišče vrt, ki je stavbna parcela, v izmeri 783 kv. m za 60.000 din.
Mestno poglavarstvo je dovolilo posestniku Petru Starinu, Ljubljana. Kavškova 5, da bo sme! Izjemoma na svoji parceli v kat. občini Spodnja Šiška postaviti eno-nadstropno hišo. pod pogojem, da odstopi mestni občini od te parcele za ceste določen svet.
Posestnlci Mariji Krenn in njena hči Gri-selda, Ljubljana. Cesta v Rožno dolino 18, sta prodali gdč. Jelki Minaf. Ljubljana, Sv. Petra cesta 24, parcelo v izmeri 1190 kv, m v kat. občini Gradiško predmestje in na tej parceli stoječo vilo za 350.000 din.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani je prodala zasebnici Vidi Košir, Kranj, Prešernova 15 parcelo v izmeri 612 kv. m v kat. občini Zgornja Šiška za 125.100 din, torej kvadratni meter po 180 din.
Posestnik Jože Sever, černuče 24, je prodal posestniku m mesarju v ćernučah Ka-rolu Flerinu parcelo v izmeri 3003 kv. m v kat. občini černuče za 8000 din.
Mestna hranilnica v Ljubljani je prodala posestniku Franu šviglju. Breg 11 pri Borovnici, gozd imenovan Mali gozd v kat. občini Iška vas v izmeri 15.052 kv. m za 25.000 din.
Železničar Rudolf Gril, Zalog 84, je prodal gospodinji Antoniji Godec, Šmartno pod šmarno goro 33, parcelo v izmeri 828 kv. m v kat. občini Kašelj za 40.000 din.
Posestnik Jože Eberl, Rudnik 38 in njegova žena Alojzija, sta prodala od svojega zemljišča v kat. občini Rudnik magistrat-nemu služitelju Francu žerovniku. Rudnik 82, parcelo v izmeri 404 kv. m za 8880 din, ključavničarju Viljemu Garjolu, Rudnik 18, parcelo v izmeri 468 kv. m za 10.296 din in delavcu Martinu ščurku. Rudnik 109, parcelo v izmeri 77 kv. m za 1694 din.
Sresko sodišče v Ljubljani je izdalo več sklepov o prenosu kmetskih dolgov in terjatev raznih ljubljanskih posojilnih zavodov v breme Privilegirane agrarne banke v smislu pristojne uredbe o kmečkih dolgovih. Bivši upniki so bili po največ Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico, Ljubljanska mestna hranilnica in Ljudska posojilnica.   Dolžniki so po večini manjši
kmetje v ljubljanski okolici, terjatve se gibljejo od 5000 do 50.000 din. Prenos teh terjatev je v smislu pristojnih odredb oproščen raznih taks, ki so sicer precej visoke za take transakcije.
Da je človek zmotljiv, pričajo tudi zemljiške knjige. Čeprav so predpisi pri prenosu premičnin strogi in morajo notarji in geometri opraviti prenose z največjo vestnostjo in natančnostjo, se zgodi, da se kupcu pomotoma pripiše pri prenosu zemljišča parcela ali del parcele, ki pripada sosedu. Anton Plešic. župnik na Prlmsko-vem pri Litiji, je na primer kupil 1. 1923 parcelo od Jerice Vrbovec v kat. občini Spodnja Šiška. Zdaj se je pa izkazalo, da se je na kapca pomotoma prepisala tudi sosedna parcela, ki je bila last Petra Starina- Župnik je seveda dovolil, ko se je pomota odkrila, da se ta parcela v izmeri 343 kv. m odpiše in vknjiži pravemu lastniku v korist.
Zagonetna smrt duhovnika Kastellca
Ljubljana, 4. aprila. Kratko smo že poročali, da je našel slovenski izseljeniški duhovnik Josip Kastelic na najvišjem vrhu And v republiki Chile na gori Aconcagua, visoki 7870 m, tragično smrt. Pokojni je bil brat izselje-niškega župnika Antona Kastelica in je bil doma iz šmihela pri Žužemberku. Nekaj časa je bil kaplan na Koroški Beli, potem župni upravitelj pri Sv. Križu nad Jesenicami in končno kaplan na Jesenicah, od koder je odpotoval najprej v Francijo, pozneje pa v Argentino. Na gori Acon-cagua je hotel postaviti Kristusov križ.
Prvotno so mislili, da se je Kastelic ponesrečil, zdaj pa se je oglasil v zagrebškin »Novostih« neki Joso Dežranceschi, ki pripoveduje, kako se je Kastelic napotil v Ande in našel tam tragično smrt. Priplezal je bil že 6S50 m visoko, kjer ga je 7. marca srečal dr. Ling iz Buenos Airesa in mu svetoval, naj se vrne. ker se mu je poznalo, da je utrujen. Kastelic se je res vrnil na 5800 m, kjer je razpel šotor, da bi se odpočil, potem pa je hotel znova naskočiti najvišjo goro v Andih. Nastopilo je pa vihamo vreme s snežnimi meteži. Kastelica so dolgo iskali, toda zaman.
Člani rešilne ekspedicije menijo, da je med plezanjem omagal, zapadel verski blaznosti in šel sam v smrt. Pravijo tudi, da njegovega trupla najbrže nikoli ne bodo našli. Domneva članov rešilne ekspedicije, da bi si bil Kastelic končal življenje, se nam pa zdi čudna ln neverjetna.
V~ ENO
. -      -»m _    i -
jugo grama
SV.fETWNASIP?3
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici izjave beseda din 1.—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo.
RAzno
Beseda oo paj    te ve* pu*>*oej Najmanjši znesek a — din.
VSAKOVRSTNO POHIŠTVO
Se vedno po starih cenah do Oavijs v moderni ln solidni izdelavi tvrdka »Oprava«. Celovška 50. Sprejemajo se naročila
a L
Oglaiuj
male oglase
Slovenski Narod
ker so oajeenejil!
M PAR ENTLANJE
ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, jrumbnlc
Velika zaloga perja po 7.— din »Julljsna«. Gos posve tska c. 12 m Frančiškanska ul 3.     4. L.
TRAJNO ONDULACUO
s 6-mesečno gaiancijo, v mo dernih frizurah Vam napravi a tajno ve jsim aparatom za cent din 50 - »Salon MerlaK«, Sv Petra c. 76. 82C
PRODAM
beseda 50 par iavek posebej Najmanjši zneseK 8.— din.
OREHOVA JEDRCA sortira a cvetlični med in medico dobite   o a i c e d e j e v
MEDAKNI Ljubljana, židovska ul 6. 18/L
BEBA
7 sob, t vsemi prltlkllnami ln vrtom v Rajhenburgu, prikladna tudi za obrt. naprodaj za din 120.000. — Potrebno 50 000 din v gotovini, ostanek po dogovoru. Informacije: *rran Lesjak, Rajhenburg. 991
Popolnoma  urejen,  velik, lep
FRIZERSKI SALON v Ljubljani prodam pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Dobra eksistenca«. 1003
I.a CVETLIČNI MED
najfinejši, 10 Kg din 200, 30 kg din 570 franko podvoz razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 1004
MfORMACJE
Beseda L— din. davek posebej Najmanjši znesek 15.— din
PREKLIC
Gospod KVEDER Josip nima pravice za mojo tvrdko sklepati nikaklh kupčij, niti ne kasirati denarja. Alojzij Pauschin — zaloga stekla in porcelana, Ljubljana, Wolfova ul. 1001
STAnOVATUA
Beseda 50 par. davek postnej. Na1maniši znesek 8.— din.
STANOVANJE dveh sob m pritiklin, 6 minut od policije v Šiški, oddam za maj  Poizve se Pod gozdom 6, Šiška. 1005
oeseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din.
ZA 15 LET STAREGA DEČKA
Iščem mesto vajenca mehanika — po možnosti v okolici Slo-venjgradca ali Maribora. Nastopi lahko takoj. Dopise na: Ivan Naglic, Helena, Crna pri Frevaljah. 1000
C* Tft W? J% Wf T? državne loterije 9n£i;Afi prodaja
MENJALNICA REICHER&TURK
Prešernova
Raznašalca (ko)
za Kožno dolino sprejmemo takoj. Prednost imajo doma iz Rožne doline. — Zglasite se v upravi »Slovenskega Naroda«.
Da bi se brezplačno zdravili
mislijo invalidi na ustanovitev zdravstvene
Ljubljana. 4. aprila »Na papirju« je mnogo dobrih zakonskih predpisov, a pogoste nima nihče od tega koristi. Tako so tudi naši invalidi in njihovi svojci, žrtve svetovne vojne, dobro zaščiteni z zakonskimi določbami, odnosno vsaj mnogo bolje kakor pred izdajo sedanje invalidske uredbe: vendar ta zaščita v praksi večkrat odreče.
Tako imajo invalidi in niihovi svojci po invalidski uredbi in pravilniku o dajanju zdravniške pomoči, strežbe in oddajanju zdraviU pravico do brezplačnega zdravljenja. Nekateii to pravico tudi uživajo, vendar ne vsi. Mnogi bolniki so pogosto prepuščeni sami se'n ker ne morejo ob pravem času dobiti podpore za zdravljenje ali pa niso sprejeti v bolnico. Pravilnik določa, da imajo pravico do brezplačnega zdravljenja vsi vojni invalidi, priznani po 5 2 uredbe, ne glede na premoženjske razmere, svojci pa. če so revni. Razen tega je določeno, da za zdravljenje vojnih žrtev skrbi še država s podporami ter krediti iz narodnega Invalidskega fonda zdravstvenim zadrugam, pri katerih so zaščitenci organizirani Narodni invalidski fond skrbi, da so tudi zdravljenje z uredbo zaščitenih oseb. kjer koli je to mogoče in ustrezno, predvsem organizira in izvaja po zdravstvenih zadrugah« - se glasi ena izmed določb pravilnika
To se nravi, da je troba najprej ustanoviti zdravstvene zadruge če naj invalidi dobe brezplačno zdravljenje. Nova invalidska uredba je v veljavi že leto dni. če se zaščitenci hočejo okoristiti z vsem. kar jim
nudi. morajo ustanavljati zdravstvene zadruge, ki bodo lahko začele kmalu delovati z uspehom, saj pravilnik predpisuje za nje podpore v sorazmerju s številom članstva. Pravilnik pravi, da bodo zadruge prejemale podporev sorazmerju s številom članstva. V okrajih, kjer zadrug še ni, naj bi po določbi pravilnika predlagali njihovo ustanovitev z uredbo zaščiteni vojni invalidi. Podpirati bi jih morala državna, zlasti zdravstvena oblastva.
Pri banski upravi je bil ustanovljen po predpisih invalidske uredbe invalidski odsek, čigar pristojnost je, da v delokrogu banovine nadomestuje ministrstvo za socialno politiko. Invalidski odsek ima mnogo važnega dela in posebno potrebno je, da pomaga organizirati dobro zdravstveno službo za invalide in njihove svojce. Kakor piše »Vojni invalid . za zdravljenje invalidov v naši banovini doslej še ni poskrbljeno. Prav bi bilo, da bi vsaj po 22 letih od svetovne vojne začeli resno misliti na oiganizacijo zdravljenja vojnih žrtev. Pri nas ni invalidskih domov, kjer bi našli dosmrtno oskrbo revni invalidi. Mnogi bolehajo ter hirajo brez zdravniške oskrbe in postrežbe, včasih tudi povsem zapuščeni od svojcev, a bolnice jih ne sprejemajo v zdravljenje. Zakonski predpisi so v veljavi, a marsikdo jih tolmači po svoje. Nihče ne prisili tistih, ki so dolžni izpolnjevati predpise v zaščito vojnih žrtev, da bi zakon spoštovali. Ali smemo upati, da se bo svojega dela lotil odločno invalidski odsek? Pri tem se mimogrede budi vprašanje, kakšno stališče bo zavzel invalidski odsek pro-
ti sami banski upravi glede golniškega zdravilišča, ki je bilo ustanovljeno za invalide, a je sčasom prešlo v drugo upravo, čeprav je pravno še last invalidske ustanove.
Pričakovati smemo vsaj. da se bo invalidski odsek odločno zavzel za čim preišnjo ustanovitev zdravstvenih zadrug. Invalidska organizacija vodi že priprave za ustanovitev ene ali več zadrug. Vendar pa še ni točno določeno, kakšen ustroj bi naj imela zadružna zdravstvena organizacija, kaj bi naj nudila in kakšen bi naj bil njen delokrog. Razumljivo je. da bi zadruga zahtevala vsaj majhne gmotne žrtve od svojega članstva. Da bi pa bili prispevki čim manjši, bi seveda kazalo, da bi se organiziralo čim več invalidov in njihovih svojcev. Glavni namen zadrupre bi bil, da bi posredovala med bolnim članstvom in upravo narodnega invalidskega fonda; upra va namreč izplačuje podpore samo v konkretnih primerih. Namestu, da bi se bolnik obračal po pomoč na upravo narodnega invalidskega fonda, bi se obrnil na svojo zadrugo, odnosno njenega poverjenika v posameznih okrajih, tako da bi mu ne bilo treba čakati, odnosno se celo odreči pomoči, kakor se je je doslej marsikdo.
Ureditev zdravljenja za invalide je še posebno potrebna, saj prav invalidi, ki trpe bodisi zaradi pohabljenosti ali bolezni, posledic trpljenja in ran med vojno, po večini bolehni in pogosto potrebujejo zdravniško pomoč.
Po reprizi šker jančeve kantate
Namenjena je bila predvsem naši mladini — Orkester je opravil svojo nalogo vzorno
Ljubljana. 3. aprila Reprizo Skerjančeve kantate — v veliki unionski dvorani v petek zvečer — je namenila Glasbena Matica predvsem naši mladini. Storila je - tem dobro delo: posredovala jc eno največjih slovenskih glas henih umetnin dorasčajočemu pokolenju. P.i še nekaj k treba v tej /vezi pribiti: šker janče\m '/'asba je kak"r odmaku jena iz sedanjega brutalnega časa in vodi človeka v krajt k- \ njih sonce sije Toplota čustva, lepota izvirnega napeva omamno razkošje invencije da ne govorim o tehničnih pridobitvah te velike umetnine našega skladatelja, so stvari ki jih sedaj bolj redko sreče jemo.
Le mimogrede naj omenim tudi okolnost, da je bila dvorana zasedena predvsem po ženski mladin:, dočim je moška izostala. Ali naj bo to znak. da se ta udaja predvsem telesnim športom in da je odmrla za navdihnjen ja na^ih muz. l-$il<> bi slabo znamenje za našo bodočnost, če bi se naši mladina dokončno odtrgala od duhovnega
sveta m se ločila od tistih idealnih silnic, ki edine vlivajo življenju smisel in ga pre-kvasajo za velika narodna in občekoristna dela . .
Izvedba jc to pot nadkrilila prvi nastop vseh sodelujočih Kakor da so se šele sedaj dodobra vživeli v duha skladbe in v njegove sonančne zanimivosti. V vsci izvedbi je vel duh krepke samostojnosti sodelujočih, ki so to pot čvrsto obvladali toli nakopičene in v nemali mer; težke intonanč-ne obrate Zbor Glasbene Matice je imel vrhu tega še nekaj vaj m ni čuda. če je zvenel na repri/i z uprav izredno točnost jo Njegovi, večinoma koralni vstopi in nastopi, so v skladbo vnašali občutje mogočnosti, ki je za kantate te vrste vprav bitno potrebna Posamezni giasovi so zveneli skladno, a kompozicija sama jim jc predpisovala enoten sok Težko bo najti v glasbeni književnosti ne le pri nas doma. temveč tudi na tujem kompozicijo, ki bi zboru t>dmerjala izražanje tako sanja vo liričnih občutij, kakor jo najdemo v Šker jančevi kantati.
Najobsežnejšo partijo v tem delu ima pac renor, ki je bil zaseden na obeh izvedbah po Franelu Jeanu. Če ni na prvi iz-^ edbi dosegel svoje naloge in še prav posebej svojega znanja, svojega kvalitetnega glasu, bo krivda očitno na težkem paru Škerjanc je namenil ne le po obsegu, temveč rudi po intonančni zapletenosti najtežje odstavke svoje mogočne kantate baš tenorju, kaže. da prvotni Študij še ni zadoščal. Zato pa je na reprizi tenor Franci ob vladal materijo, če izvzamem dve malenkosti, ki pri tako obilnem petju ne prihaja ta v pošte v, dognano. In z mtonančno dognanostjo se je zavedel vseh vrlin svojega lepega glasu, tako da je sproščen spon in negotovosti zapel z orkestrom tiste ne-skončnonežne izlive Skcrjančevc lirike, ka
kor »Imele vse so v srcu kale . . .« ali »Mo krocvetoče rožce poezije . ..« in premnoge druge z gonom močno kvalitetnega pevca. Le zakaj ne bi smeli tega odkritosrčno pribiti! Škoda bi bilo tega njegovega mehkega toplega, a hkratu za nosnega glasu, če bi -t mora! v prenapetem — opernem «bra-i/trositi. (":uvajmo svoje darove, zlasti tajve k: jih tudi drj^od tako redko srečujemo . .
Tcreet Sladovljev-Jolič. Petrovčič Roman m Petrovčič Tone ima v tem opusu vražje opravilo Cisto izvirna zamisel se ni dala izvesti drugače, kakor s pevskotehnič-n?m: težkočami A tudi tu so te težkoče le vprašanje časa in vaje Prirodna nadarjenost vseh treh pevcev je opravila svoje na tej osnovi Tercetni nastopi spadajo med najzanimivejše odstavke Škerjančeve umetnine Nič šablone ni na njih, tako neposredno vplivajo, da prisluhneš kakor trojici slavcev ki se je našla v tihi. srebrni noči. Pogum in zajetnost jih nc mine od začetka do kraja Njihova pevska ustvaritev bo navzočim še dolgo ostala v spominu.
Nekoliko indisponiran in še vedno zaradi nedavne obolelosti glasovno oviran ni mogel bas Betetta Julija ponoviti izvrstno petje svojega prvega nastopa Navzlic temu je tako v solistični partiji kakor s tenorjem ponovno posvedočil svoje mojstrsko obvladanje glasu.
OrkesteT ljubljanske filharmonije je opravil svojo nalogo vzorno. Škerjanc orkestrira s paleto francosko-ruskega impresionizma z močno primesio italijanske široke linije. Takim skladateljem je orkester vedno hvaležen. Na^im godbeniikom niso bile postavljene nikake posebne težkoče — razen klarineta, ki se ga je Škerjanc spomnil s posebnim vložkom. OrkesteT jc zvenel na reprizi še sočnejše, skladnejše in tudi s tehnične plati dognano vzorno!
Osrednje vodstvo je bilo v krepkih rokah ravnatelja Poliča. Morda se mu ie notranja povezanost te členski tako raznovrstne kantate še bolj posrečila kakor na premieri Posebno drugo polovico ie dirigiral zanosno, vplivajoč vsem izvajajočim lastno navdušenje za Škerjančeve delo. Zanesel je v delo silno potrebno metrično strnjenost, ki je že za odrsk? dela toli potrebna, kaj šele za kantate. Tu tiči njegova še prav posebna dirigentska individualnost. Njegove izvedbe imam kot celote svoj poseben lik in pečat.
Glasbeni Matici je treba čestitati, da se jc za delo zavzela z ljubeznijo in požrtvo-vanjem. Ta uprizoritev ne bo zadnja — o tem smo globoko prepričani. Napočil bo čas. ko bo slovenskemu umetniku dano zadoščenje in priznanjt. kakor ga zasluži po svoji izredni darovitosti m svojem nenavadno globokem delu Tedaj bodo tudi zasluge vseh. ki so to delo izvedli, stopile v
pravo luč. Njihovo ime bo zapisano v zgodovini naših glasbenih podvigov, v letopisu našega glasbenega ustvarjania. Ne bo dolgo, ko bo to delo prešlo v ob če na rodno Last in ko bo Škerjančev izvirni koncert Prešernove poezije postal izraz našega pravega glasbenega bistva! 1. K.
Kačji strup proti živčnim boleznim
Danski zdravnik za živčne bolezni Otto Jul Nielsen, ki deluje v bolnici Frideriks-oerg v Kodanju, je delal zadnje čase zanimive in uspešne poskuse z lečenjem obrazne nervoznosti in vnetja sedalnega živca (išiasa) s kačjim strupom. Strup indijske klopotače uporabljajo v medicini že skozi stoletja. Dr Ne-son je pa delal poskuse s toksinom, dobljenim iz telesa kobre v državnem serološkem zavodu v Kodanju.
Danski učenjak je aosegel naravnost presenetljive uspehe. V šestih primerih obrazne nervoze je nastalo trajno zboljšanje pri vseh šestih bolnikih, pri osmih bolnikih, ki jih je mučil išias se je stanje treh bolnikov po injekciji zelo zboljšalo, pri dveh se je pa bolezen ponovila in lečenje je bilo treba ponoviti. Pri treh bolnikih pa kačji strup ni imel nobenega učinka. Lečenje s kačjim strupom sploh ni nevarno, razen tega je pa tudi lahko.
Letošnji nebesni pojavi
Elden izmed glavnih astronomičnih dogodkov letošnjega leta bo Merkurjev prehod, nebesni pojav, ki nastane v našem stoletju samo dvanajstkrat. To bo v novembru in Merkur se bo videl kot rdečkasta zvezda, premikajoča se čez solnčni kolobar. Ker bo pa velik samo 1/800 soln-čne velikosti, ga bomo lahko videli samo z daljnogledom. Ta pojav je bil na nebu zadnjič 1. 1927, prihodnji bo pa 1.1953.
Zvezdoslovci se vesele tega nebesnega pojava in upajo, da bodo lahko prekontro-lirali nekatere svoje ugotovitve. Kar se tiče solnčne zatemnitve po luni, bo najbližja 7. aprila, ko bo luna tako daleč od zemlje, da ne bo pokrivala vsega solnčnega kolobarja. Najpopolnejši mrk se bo videl v južni Kaliforniji in severnem delu Mehiškega zaliva Popom mrk bo tudi 1. oktobra in videl se bo v severnih krajih Južne Amerike in v Južni Afriki.
ležalo v dupli; med koreninami 6364 danskih, holste::: * ih Ln meklenburških srebrnikov iz leta 1710 m 1830. 27 srebrnih žlic. 4 oare srebrnih zaponk. 5 zlatih organov in zlat pečat.
2e najdba ^aklada sameea ie b:\la velika senzacija, prav tako r>a tudi tajna, spletena okros njesa. I?ka7alv. se ie namreč, da  ;,e v bližini <toieci dvorec leta
1830. naoadel drzen tui razbojnik, ki ie odnesel vse zlato in srebro, kar ea ie našel. Oblasti so ea zaman zasled«. va e. Na srebrnih žlicah ie monocr.un žene oro-oaneaa veleposestnika. Niescv; dediči še sedai žive na tem dvorcu. Zato i • b lo tudi takoi rešeno vprašanje krmu zaklad pripada.
Velik zaklad I v drevesnem duplu I
V dalagerskem gozdu južno od mesta j Kol d in sa na Jutlandu sta našla dva drvarja velik srebrn zaklad, ki ie vzbudil splošno nozornost. Drvari a sta Dodirala drevesa in v duolu eneffa sta našla mnoeo kovanega denarja ter posrebrenih in rx>-zlačenih predmetov*. Izkazalo se ie. da ie
§000 sršenov od ene kraljice
Zanimiva dognanja nemškega naravoslovca o raz
m&o&evanju sršenov
Bilo jih je kakor sršenov, pravijo o napadalcih, če se pojavijo v velikih množicah. In ta izrek je dobro utemeljen. Sr'enov je včasih v gnezdu izredno mnogo. Čim toplejše je leto, tem več jih je. Obenem je pa tem večja tudi škoda, ki jo delajo sršeni na drevju, pa tudi s tem. da napadajo čebele, s katerimi se v prvi vrsti hranijo.
Točnih podatkov o številu sršenov v njihovem gnezdu še ni bilo. Zato je wurtem-berški naravoslovec dr. Henze sklenil, ko je opazil pod streho neke koče posebno veliko sršenovo gnezdo, dognati končno, koliko je
v njem sršenov. Neke noči v oktobru, ko je bilo že hladno in so bili vsi sršeni doma. je spravil previdno njihovo gnezdo v vrečo in ga pustil tam do jutra. Zjutraj je pa napravil v vreči luknjico in jel jemati iz nje sršene s pinceto po vrsti. Omamil jih je z alkoholom, da jih je lahko preštel. Ko ni bilo nobenega več iz vreče, je potegnil iz nje še gnezdo. Bilo je pol metra visoko in na najširšem mestu 45 cm široko. Obod je bil debel 12 cm in gnezdo je imelo sedem luknjic. Zjutraj je bilo sedem plasti.
Dr. Henze je našel 221 delavk, 227 mladih kraljic in 265 samcev. Razen tega je bilo v gnezdu še 54 zabubanih ličink. 018 kraljičinih ličink in 36 jajčec. To je skupaj 1712 sršenov v različnih stadijih razvoja. To pa niso vsi sršeni, ki so se izlegli v tem gnezdu, kajti mnogo jih pogine izven gnezda. V sedmih plasteh so bile 2803 celice in v vseh so se izlegli sršeni. V nekatere celice je kraljica že drugič zlegla jajčeca. Dr. Henze je prišel tako do zaključka, da se je zleglo v gnezdu v enem letu 2789 delavk. 1572 mladih kraljic in 293 samcev. Vsi ti sršeni skupaj tehtajo blizu 5 kg in vsi izvirajo od ene kraljice. Ce torej ubijemo spomladi sršenovo kraljico, preprečimo veliko škodo na drevju in Čebelah, kajti iz ene same kraljice se lahko v ugodnem letu razvije do 5.000 novih sršenov.
Naočniki ne koristijo
slabim očem
Nova metoda tečenja opešanih oči — Kaj pravi ameriški zdravnik dr. Bate s
Očesne hibe veljajo splošno za neozdravljive, kajti z zdravili ne moremo doseči, da bi oko zopet dobro videlo. Vsak kirurški poseg, s katerim bi zdravnik morda poskusil odstraniti očesne hibe, bi bil pa preveč riskanten. Zdravniška veda se še zdaj zadovoljuje s tem, da priporoča ljudem, ki jim peša vid. naj nosijo naočnike. Večinoma gre za prirojeno ali pridobljeno kratkovidnost ali daljnovidnost. Nošenje naočnikov ima svoje dobre pa tudi svoje slabe strani. Naočnikom se človek privadi in če nosi pravilna stekla, oči ne trpe in napaka se navadno ne poslabša pa tudi ne izboljša. Zdravniki sami pa priznavajo, da s tem vprašanje opešanja vida nikakor ni bistveno urejeno. Vid ostane tak kakor je bil. naočniki samo pomagajo, da navzlic opešanemu vidu lahko delamo.
Zelo zanimivo je zato naziranje ameriških očesnih zdravnikov, ki zagovarjajo stališče, da lahko očesne hibe zlasti kratkovidnost in daljnovidnost odstranimo tudi z enostavnim in naravnim lečenjem ne da bi morali nositi naočnike. Prav nasprotno dr. Bates, vodja te skupine, ki šteje zdaj nad tisoče članov, svetuje bolnikom svoj način lečenja in zahteva, naj takoj odlože naočnike. Očesu je treba vrniti možnost naravnega dotlej morda nepravilnega gledanja, pravi dr. Bates v svoji knjigi. Kakor mora hromeč, ki hoče ozdraviti, prej ali slej odložiti berglje, mora tudi kratkoviden ali daljnoviden človek nehati nositi naočnike.
Ker število Batesovih sotrudnikov in ozdravljenih bolnikov neprestano narašča, so se jeli za Batesove uspehe zanimati tudi ameriški listi, ki priobčujejo o njegovi uspešni metodi obširne članke. Evo nekaj pravil, ki veljajo pri tem načinu zdravljenja za najvažnejša:
1. Oko moramo vežbati o osredotočenju na določeno oddaljeno točko. Zlasti kratkovidni ljudje so zelo nagnjeni k temu, da sprejemajo v svoje očesno polje prevelike slike in si s tem oči še bolj pokvarijo.
2. S čitanjem brez naočnikov če ne gre za preveč kratkovidne ah daljnovidne, ljudi - očesu mnogo pomagamo. Cit;tti je treba pri dnevni svetlobi in vedno tako, da se oko ne utrudi.
3. Očesne mišice, ki s svojo oslabelostjo povzročijo očesne žile, utrjujemo s tem, da. obračamo oči v čisti topli vodi.
4. Treba je opustiti delo s sklonjeno glavo. Tekočina, ki napolnuje oko, pritiska s svojo težo na zunanji vidni del telesa in raztegne očesne stranske stene. Tako se zenica oddaljuje od mrežnice in slika, ki se na njo projecira je tembolj neenotna.
Oslabelih oči seveda ne moremo kar čez noč izlečiti. Ljudje, ki so se odločili za dr. Batesovo metodo, so morali potrpeti nekaj tednov ali mesecev, toda uspeh ni Izostal. Dosegli niso samo svojega cilja, temveč so pokazali tudi drugim pot, po kateri bodo morda hodili nekoč vsi. ki si skušajo zdaj pomagati z naočniki, ko jim opeša vid.
f
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam, da je danes ob ^5. uri zjutraj dotrpel Kalvarijo svojega, življenja moj nepozabni oce
Ivan Jamšek
krim. or. v p. in tajnik žup. Mar. Oznan. v starosti 65 let.
Pogreb dragega mi očeta bo v soboto ob $fco\ uri popoldne izpred mrliške veže drž. splošne bolnišnice.
LJUBLJANA, dne 4. aprila 1940.
Dr. Miro Jamšek
Daniel Lesueur
ririnka r
57
Eju&ezni
& o m a b
— Zdaj, princ, ko to veste, boste tudi razumeli, kako mi je bilo pri srcu, ko sem po petnajstih letih zopet našel to Vamahiro, ki so mi jo bili ugrabili in ki sem jo smatral za mrtvo. Da jo je Valcor ubil, o tem nisem več dvomil. Tam v Sel vi je človeško življenje, zlasti pa življenje divjakov ali divjakinj, brez vrednosti. A kje bi našel pravico?
Ta mož je imel vrhovno oblast nad ogromno krajino, njemu je bilo podrejenih sto in sto ljudi, ki so videli v njem nadnaravno bitje, in kakor vsi despoti se tudi on ni mogel premagati, da bi ne zlorabil svoje moči. Krut sicer ni bil, pač pa ni trpel nobenih ovir. Videl sem dovolj prizorov, da sem lahko spoznal njegove naglo jezo. Ko je Vamahire nenadoma izginila, sem bil prepričan, da se je odigrala njena tragedija, A glej na svoji zadnji poti v tiste kraje pred dvema letoma sem jo znova našel.
Ona je bila, ki me je zopet spoznala. Ubožica se je bila namreč zelo izpremenila, Odcvela je bila zelo
hitro, kakor vse ženske njenega plemena. Ohranila je bila le nekaj nejasnih sledov svoje bivše mikavnosti. Vendar pa dovolj, da mi je spomin priklical pred oči vso njeno nekdanjo mikavnost.
Njen pogled ni mogel več obuditi moje ljubezni, toda njene besede so me prešinile z grozo in radovednostjo.
Najprej je izrazila nepopisen strah, da-li ne pomeni moja navzočnost Valcorovega povratka. Dejala je, da bi je >Oko neba« ne pustilo žive, če bi jo odkrilo.
— Zakaj pa? Odkod je izviral ta strah? Torej je bilo res, da je hotel »Veliki poglavare njeno smrt Zakaj pa ni storil tega, kar je nameraval? In zakaj bi se morala zdaj bati njegovega nasilja, ko mu je bila ušla?
— Ljubezen in ljubosumnost nista stanovitna v belokožčevem srcu, ti ubogo dekle bronaste polti in črnih oči, — sem ji dejaL
— Niti ljubezen, niti ljubosumnost nista razorožila Manituove roke, — mi je odgovorila plaho. Ni bilo lahko iztrgati ji tajne. Toda ljubila me je. Čar spominov se je pridružil mehkobi njenega značaja. Sicer pa, mar ni bila prepričana, da je mož, ki se ga je bala, daleč in da se ne misli vrniti?
Razen tega je bila tudi ona navzlic svoji mahagonijevi polti Evina hči. Hrepenenje, da bi izprego-vorila, ji ni dalo miru. Čujte, kaj mi je pripovedovala. Poslušajte odkritje, ki je vzbudilo v meni prvi dvom glede tega človeka, čigar kruh sem jedel in ki sem ga smrtno sovražil.
V času, ko je Valcor s polnimi usti okušal njeno svežo in divjo lepoto, ko je v meni divjala strašna jeza in ogorčenje zaradi njene izgube, je opazila Vamahire pri svojem ljubimcu nenavaden pojav. Nikoli, niti v najburnejših trenutkih tropične noči, ko se mu je uda jala v najstrastnejši opojnosti, ji ni pokazal svoje leve roke od komolca do rame. Dvoglava mišica na roki, ki Vamahire njenega imena ni poznala, ki jo je pa pokazala na svoji roki, je bila pri Renaudu vedno prevezana s pasom, izrezanim iz skorje, prožnejše od kože, v katero se Indijanci oblačijo. Močna zaponka je stiskala ta pas.
»Veliki poglavar« je prepovedal svoji ljubici tudi v trenutkih najburnejše ljubavne opojnosti dotikati se tega njegovega posebnega okraska- Da, nekega dne, ko je v šali poskusila odpeti mu pas na roki, se je strašno razjezil in ji zagrozil, da bi jo ubil v trenutku, ko bi videla njegovo golo roko.
— To je bajka o Psvchi, — je prekinil princ Vil-lingen Bolivijca,
Jose Escaldas ni poznal bajke o Psvchi. Zato se je presenečeno ozrl na princa,
— Nadaljujte, — je dejal Gairlance. — To me zelo zanima,
Bolivijec je znova povzel besedo:
— Nekega jutra, ko je >Nebeško oko« še spalo, se je Vamahire prebudila in videla, da mu je pas iz skorje zdrknil z roke.
Leva gospodarjeva roka je bila gola, Vamahire jo je opazovala z mešanimi občutki spoštljive groze in razumljive radovednosti.
— O, vaša mala divjakinja je bila gotovo zmožna sama odpeti zaponko, — je pripomnil Gilbert smeje. — Če poreče človek ženski, da bi jo raje ubil, kakor da bi ji kaj pokazal, vzbudi v nji tem večjo radovednost.
— Že mogoče, — je dejal Escaldas. — In kaj je bilo na roki, ki jo je tako sramežljivo skrival?
— To, kar mora biti tam vedno, to. kar ostane tam neizbrisno in kar bo nekega dne izpričalo nečuveno Sleparijo samozvanega markiza de Valcora: tetovirano znamenje.
— Zares?
— Da, razumete ... Tetovirano znamenje. Moja mlada Indijanka se ni mogla motiti. Tetovira se zelo pogosto ta vrsta pisave na človeško meso pri rdeče-kožcih, pa tudi pri divjakih bronaste ali žefranove polti, ki jih kar mrgoli v Južni Ameriki. Tetoviranje je v navadi tudi med mornarji francoske obale in med delavci naših pristanišč. Nisem pa še nikoli slišal, da bi bilo to v navadi pri vaši aristokraciji in da bi markizi starih rodov nosili znake, tetovirane na mišice na rokah. Kaj sodite o tem vi?
— Bože moj, — je začel Gairlance, okleval je pa z odgovorom nekoliko razočaran. Šele čez nekaj časa je nadaljeval:
— Ta markiz Renaud de Valcor, ki se je napotil, ko mu je bilo dvajset let, za burnimi pustolovščinami v nevarne dežele, ni bil plemič kakor drugi, ni bil degeneriran izrastek starega režima, kakršni imajo le slabo kri v svojih žilah. To ni bil gizdalin, niti dvorjan, temveč postaven fant in sloveč origkiaL
Urejuje Josip Zupančič  H Za »Narodno tiskarno* Fpor ioraa U Za upiavo in inseratni del fefta Ofton Chratof U Vsi v Lj^anJ
Štev. 77
Strem 3
Interesna občina Maribor in okolica
Preskrba vode za izredne potrebe — Vprašanje mestnega vodovoda fe zelo važno
*-* "Maribor, 3. aprila Ol. Miške občine se še zmerom trdovratno u^rajo že zdavno potrebni priključitvi k Mariboru. Ni naš namen, se gtotfljt?-spu» ščati v celoto tega vprašanja. Omejimo se nanj le v kolikor se fiam zdi to potrebno uporabiti v okviru vprašanja mestnega vodovoda. Tudi ta omejitev sega začasno še dalje, namreč samo za primer izredne potrebe vode za mesto in okolico.
Opozorili smo že zadnjič, da nam ni potreba računat! z možnostjo kakšne vnanje sile, ki bi ogrožala varnost naše vodovodne naprave. Izrecno smo še pripomnili, da zadostuje čisto slučajna, nesreča, pa bi se nahajalo blizu 50.000 ljudi vsaj v prvem hipu v mučnem položaju, recimo samo- brea zdrave pitne vode. Seveda bi tega ne občutil tisti del naše okolice, ki Ima pitno vodo na razpolago Iz ptudencev ali iz lastnih vodnjakov. Toda večina naše najbližje okolice ni tako srečna in je navezana na vodo iz našega vodovoda. Udarjeno pa bi bilo mesto samo in sicer, najbolj udarjen _rlavnl del na levem bregu.
Izmed številnih interesov- gospodarskega ozir. živjenjskoga značaja, ki Maribor in
vso bližnjo okolico naiavnost silijo k skupnost i, zavzema kot rečeno, voda' -gotove prvo mesto Današnje izredne razmere ne niimjo*te'trgT>dno priliko, marveč naravnost silijo k skupnosti ■—' k interesni občini mesta' in okolice*: Takih primerov in sličnih zgledov imamo^tudi drugod.
Tu nam prihaja na pomoč bežen pregled zgodovine tega vodovoda.- Pred 40 leti sov-rej še ni bilo nič drugega, kot pripravljalna dela za vodarno na Teznem in za cevovod, pr-eko D:mve v mesto.. A Še, ko je bilo, to že gotovo in pripravljen tudi 2e rezervoar- na Kalvariji,- je nepričakovano prieel odpor proti otvoritvi vodovoda. Krat« komalo. vodovoda še ni. bilo, čeprav- so se z njegovo napravo pedali že 20. lat pred tem.- Moral..je priti sele poseben . i-rkon izreono za. Maribor, da ae je odpor zlomil šiloma, predvsem da sq jse zasuli vsi mestni vodnjaki in da je bila vsaka hiša primorana do vporabe vode izrecno iz mestnega vodovoda. ,
Zamislimo se v ta čas nazaj in vprašajmo ue na tihem, kaj in kako bi bilo, če bi bili tudi danes brez —- vodovoda. Vsaj tudi ni potrebno, da imamo v hi^i, ogenj,
požar v mestu ali okolici, pa smo vendar zavarovani proti požaru in imamo vsi še posebno, zaščito v poiarni broni ol. Kakor jo.voda Je imjsi element kakor j* ogenj\ taka. je- tudi za preživljanje ie nujnejša. neizogibnejša potreba kakor vse drugo. Zato bi morali imeti tem večjo skrb za vodo tudi za — vsak ^primer. ~ 1 '
Ta skrb pade v prvi vrsti na naSo "mestno občino" V splošnem, a~posebe'Še na mestno vodovodno upravo.- Nadrejt nO seveda je to akrbttrdl pristojne tipravne'-t politične) oblasti, zlasti ker gre" tu thdt za okolico s številnim prebivalstvom.
Potreben bi bil sknpen interesni* odbor; ki naj'prevzame celo akcijo -hr ugotovi vse prilike; ki bt bile v 'sili uporabne *za vpitrro vodO in vodo za druge potrebščine. K tej previdnosti spadajo gotovo tudi- stari,- med tem seveda zastrti- vodnjafti, ki bodo ee že 2» nič drugega boljšega — zopet dobrodošli za osveženje zgodovine starega Maribora- še pred 40 leti.
Vsekakor mora biti vsa skrb tako-organizirana, da računa mesto in - okolica z mirno zavestjo, *da je glede vode primerno preskrbljeno. ' _____* _ _2.„ V
Nacionalno kulturno poslanstvo naše
Veliko zanimanje za Koiicerte, ki jih prireja pevsko
društvo »Drava"
Maribor. 3.- aprila - Poudarili smo že nekajkrat važnost po-bthle riašifl vrlili »Dmvefevr, ki hotelo« z
nai?o pesflUjo rzdramiti ljubexen naše«pa c^b-iejnega. ljudstva no samo za aaifc> pesem in njeno- lepoto, ampaik tudi za rodr no besedo, za mateiini jez'k. tern sp_.ge lotili naši narodno zavedni železničarji, ki delujejo v »Dravi«, važno-naloge,-ki jo Iz leta v leto vztrajno tor sistematično izvajajo. Tudi za letošnjo sezonp si je zamislila >Drava* vrsto podeželskih koncer-tov v raznih važnih obmejnih naselbinah. Ubrano in strumno so izvajali svoj koncer tni program v Polskavl, lesp in. velik '.»speh so doseg-]i s ski bno izbranim koncertnim sporedom tudi i.a Hajvliai.
Odziv ljudstva je bil izredno lep. Množica se je zbrala v dvorani in jo popolnoma napolnila. Za premnoge je bil koncert >Drave« pravo razodetje,- saj je- le malo tistih, ki sk> videli že k?dnj na koncertnem Odm tako močan &10618 zbor. Prisrčen kontakt med pevci ■Ji množico- hvaležnega občinstva je pH-Č J, l.ako zelo je priklenil zbor nase nm zi-oo domaČega ljudstva. "Niti vročina, niti rcfczrr^romn dolg spoi-ed nista pripravila neg*bne množice
do tega, da bi v odmorih \ \ hip zapustila svoj prostor. Tako je o. '-taJa na svojem meSfcti tudi po končanem 1 j.rredu, - ko je moral zbor dodati še nek itere pesmi, drvite spet ponovit!. Nedvomno W jih moral še več, da ga ni izčrpanost -pregnala z odra.
Pevski koncert je bil V svojftnt £oe>?tfc>u
za tc prvo priliko morila nekoliko pretežak: Je pa v sredini' in ztfastv na koncu pri narodmn pesmih naž!a trdno vez med poski^lef     in   zborom. Hoehrerberjevemu
Kk-s.r^svćtskemu ■• zvonu*  sta ' sledili dVe
pesmi  Petelina-Gallusa  in  pa Foers^erjev •Večerni ave*.. Potem - so   izvajali' Eo^r-3terjevi>' j Njega nt« In  ^Spak«, -Mirkovo
• Katri cx>r. Gotove« vo ^Jadovanko«, Novakovo »Sanak spava«. Mirkovo »Kolo«, Foersterjevo >Samo«, in Adamičevo- »Nocoj jejep večer«. Navdušenje občinstva pa je najbolj razgibal zaključni del, ko so vrli pevci Drave, zapeli Jerebovo O kresu«, -PavCičev »Potrkan ples«. Pregljevo 2 Mam dro fletno... Mnroltovo >Koso«, Druzbvičevo ! škrjanček poje«, ter Mirkove »O šoštar ju in čuku«, »Kukovca«, in O pohorskem kmetu«. Skladno in ubrano je zvenela naša rodna pesem, požrtvovalni pevci ^Drave« so
disciplinirano sledili svojemu mojstrskemu zborovodji g. Albinu Horvatu, 'jud-stvo pa je bilo iskreno hvaležno za lepo slovensko in jugoslovenskd pesem. Po končanem koncertu so pevci »Drave« prepevali še pri Valantu. kamor so. jim •sledili ptujski' pevci železničarji, potem ma,t:čar-ji, pevci iz G-ei.eeje vasi ter številni domačini. Naša pesem je prijetno donela Iz svežih grl. bil - je -pravi pevski praznik, ki je razgibal veselja- za našo pesem. .
NaSa »Drava« Ima v svojem nadaljnjem programu tudi- dnige koncerte ob naši meji. Hvalevne.lna je ta plemenita pobuda zborovodje g. Albina Horvata in pevcev ^Drave«, ki leto za letom vztrajno j in požrtvovalno orcpag:ra našo pevsko kulturo v našem podeželju. Za to tiho, toda vztrajno In rodoljubno delo jim gre priznanje In zahvala. Kakor • polskavskl koncert,'tako predstavlja tudi hajdinski koncert nov, znaten iti" lep uspeh našega agni-riegii ha.ro :m o želetmičarskega rrlasbenega druStva" »Drave'., zlasti njegovega pevskega odseka, -
Na »pokopališki fcftttsi« je ž!vrJino
Barantanje za dragocene krste, železne ograje in na«
grobne spomenike        . .
- Maribor. 3. aprila Od  prijatelja lista  smo  prejeJi sledeče
Šstice .s pi^snjo za. objavo:. Vćasih me zanese tudi na staro mestno
pokopaJišOe.. Kolika, sprememba,, adk^r jaj-
san bil već tam. Dve tretjini drevja, sta posekani. Sedaj te dni pa je tam izredno živahen promet V jutrnjih urah se vršijo po*:e- ':'•> ek "-iiumacije tistih pokojnikov, katerih svojci so se pobrigali za njihove telesne ostanke. I^reko dne pa se pojavlja-;» :'ni   obiskovalci   pokopališča, med
kator:ml je precej takšnih, ki so stalni. Me/, njšmj so tudi takšnit ki menda živijo o -. prok-;ipče\-ajija z najra.zYieTiej5tmi pit brneti, ki so na starem pokopališču. Železne ograje so že skoraj* px>pomoma izginile. Baje gredo kot staro železo po 1
dinar za kilogram. Po kamnitih * *h" cementnih rodbinskih £rrobni,caJi stikajo mladi ljudje, ki imajo baje od si-djcev za to dovoljenje. Iz dragocenih krst prelivajo na tla, kar je še ostalo ■ po.lvi.-uth, krste pa prodajajo po loO do 2.56' din za kg-." tfe-k.do, ki sv- peča s tem že delj časa, se je v
družbi pohvali1-, da je s prodajo krst zaslužil že. lepe denaj.ee. Tudi po žejezju je živahno po.vmra&svanje.. Celo. železni obroči s kamenit'h ix>:ibinskih giobhic šo iz-SiUiU».-§epaj pred koncem še možnih e'ks-hurnacij se stopnjuje ta pokopaTiska borza do vilka. Vsi ti stalni in nestalni udeleženci *borze« si živahno prizadevajo, da bi našli še to in ono, kar bi bilo mogoče
\-noveit; in ugodno prodati. IVagroDen spo-mejiik dooiš kiliko že zelo poceni, za par stotakov že lep spomenik. Vse hiti. aa ne bi prišel 30. april prehitro, ko ne Do več mogoče' izrabiti konjunkture.
Opazil sem pa- -tudi, 'da »e v zadnjih dneh pojavljpjo na starem mestnem po-Icopalikaj od. C^sa do časa stražniki, ki opazujejo sumjiive osebe, ki se pojavljajo na pokapnliščoj. Nekatere so že o-ignali na stražnico, kjer so jih zaspali. Podoba je, da vendarle nimajo nekateri cio voljenja svojcev za prevzem in prodajo vsega tistega, kar je b*lq.[v teku za^pjih mesecev odstranjenega  ?n proclahega'.'
Mariborske in okoliške novice
— Paberki. Tukajšnja »Delavska politika« poroča: >Cene živijenjsk m potrebščinam zopet naraščajo, dasi je bilo že doslej vse pretirano drago. Kakor sm^- ie poročali. *e je v zadnjem času. podražilo meso, mast, slanina"itd. Mesa'rji še izgovarjajo, da je nastala podražitev mesnih izdelkov- radi prevelikega Izvoza živne v inozemstvo in zagotavljajo, da niso krivi, ako cene naraščajo. Maj bo že krivda kjerkoli, oblast je aolžna, da' nastopi proti draginji, zlasti pa da onemogoči vsako potrebno navijanje cen- Doc?m so v Beogradu in Zagrebu na ptedlog protidragfnj-skih odborov že kaznovali nekatere navt-jalce cen, doslej v Mariboru menda" "ni bil nihče kaznovan. Položaj delavcev m nameščencev postaja vedno obugnejši, saj je le majhno število delavcev in nameščencev dobilo skromno povišanje. p rnezd, ozi-roma draginjsko doklado pretežna večifia teh siromakov pa se mora preživljati s prejemki, k. že pred draginjo tlis6 zadoščali za kritje življenjskih potrebščin. Najhuje so seveda zaradi tega priaadete družine. Zlasti otroci, ki občutijo pomanjkanje. Tako se godi zaposlenim delavcem in nameščencem ki imajo vsaj skromen zaslužek Kaj naj porečejo k tej draginji brezposelni, katerih je v Mariboru že naa ^000 in hjih število še vedno narašča. Večina teh nesrečnežev je že izčrpala brezposelne podpore zaradi splošnega zastoja pa ni izgleda, da bi v doglednem času mogli priti brezposelni do zaposlitve - m zaslužka Nad temi vprašanji naj se zamislijo merodajni krogi in čim preje ukrenejo potrebno.« L— „
— Tombolske karte je predru^d. Mah bazenski senat je v tajni razpravi ^so<ill 191etnega Josipa Š. na 2 meseca in 15 dni strogega zapora, pogojno za dobo 4 let. ker je lani dne 13. avgusta na sokolski
tomboli na Pragerskem predrugačll tombolske karte in se na ta način hotel pola-eniti -drttjfe-4©4Hi»o:e;-to...jc k£>la«a..^Xa^;naj-c.jo p^ so odkrili in preprečili goljufijo. — Tudi ^je .mariborsko okrožno sodišče včeraj dopoldne obsodil 631etnega avtoizvoščka Ferdinanda Csembo na 5" mesečev in 10 dni zapora, ker je, kakor smo že svojčas obširno poročali, dne 17. januarja t., 1. na Trgu- svobode do smrti povozil pečarje v o hčerko Gizelo F*ilipičevo. — Nadalje se" je moral zagovt^fja'ti pred sodn'ki' 3lletni kam"nosek Anton Fctlič iz Cirkovcev. ki je na cirkovškerrf pokopališču " to!ttađeV z groba Elizabete Mar^i* del' marmornega nagrobnika m izdelal*lz njega spominske plošče. FerUč je bil zaradi tega obsojen na 6. mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih pravic za dobo Š let. . —* t^pepepeha domačija. Pil Sv. Lovr?n-pi 'na ^DraVskem porju-fJe v' stanovanjski "hiSi "ižbruhnir'pdžar.'ki se je bliskovfto naglico ratzslrtl tnfli "na * gospodarsko* pb-*»lopje. ter obe poslopji, v kratkem času upepeJii. Zgorelo je-vse gospodarsko orodje ter ves inventar. Skoda znaša oftolf^O ti sob din. Preiskava je dognala, da je požar >dštaf "'zaVadi slaf^ga ^iMnfka. - -, — Dva obsojena, tretji oprošoen. Kakbr
ski^^ P01"0031^ & & pred" malim Razen-*°^t"8enatom    mariborskega okrožnega 9wT * * vršila  kazenska  razpra\*a- proti- 4 Si °5Cncem. ki jih je državni tožilec obto-ra2nih krajih Slovenskih goric erZf L3^^ "93 vlomov m tatvin? 34-Ji-rL wT dk Janez Kos 3e  Dil obsojan na s  leta in 6 mesecev strogega zapora
te5 Z P^vic d dobo /Tet.
vic-aa dobo 4 let, 42ietni -Franc Zelenko
pa na 3 leta En 2 meseca strogega zapOra
•d06m ^-Vil ailetm.^-^^^ Jr^.*,2itn'č zaradi   pomanjkanja   dokazov oproščen
vsake krivde- In kazni. Četrti obtoženec, neki . 161^tiiV.€anfe- P* pi'^te -^pejBolvJš^val-nioo. .    .....  v^i»:    . qcz3(X c^c ir..
Kradejo k»»^r 9 »f^r^. Gostilničarju J^JTJiiifJtm aa ^ieijsk>. oesti,-^ j« izginJ nofčnj. ^yqzičejt>s vreden. J^OO din. — V La^-nici je neznan tat ukradel posestniku.lySinu Marinku železno peč, vredno 300 dih.—
Mlajši moški je pri nakupu klobuka v Bre-garjevi   trgovini v Gosposki  ulici- ukradel
še dva klobuka ter oškodoval trgovca za 2gQ din. -r- Se neizsledeni zlikovce je iz stanovanja pekovskega pomočnika'. Josipa šaroviča v Vinarski ulici' o-nesei 2u0 oin vredne smuči. — Za zlikovci poizveduje* sedaj, nplicija.
— Porod na ulici. V Gosposki ulici so mlajšo žensko popadli porodni krči. Zgrudila-se je na tla in pov.la krepkega fanta. Poklicani reševalci so mater in otroka odpeljal^ v porodnišnico.^     ^ ^.
— Noeno le^amiSko Službo imata tekoči teden AJbanežejeva lekarnaf pri sv. Antonu na Frankbpartovi 18, tel. 27—01, ~er Konigova lekarna pri Mar jI pomagaj na Aleksandrovi cesti 1,. telefon.21—79,. .
— Kabuka. y neki gostilni na.GJavnepn t"gu je.hotel atiažnik aretirati neko surn-I-ivo žensko. Ko ji. je... na povedal aretacijo,
dvignili moški, ki so bili v njem družbi, krik in vik, pa tue:i ženska je obsipala rtražnika z raznimi imeni. Seveda ni vse nič pomagalo in je morala ženska slediti možu postave. Zadeva .bo..imela svoje odmeve .pri Bodniji, riet so ženska in moški
žalili uradno osebo.
— Iz lokala so ga vrgpli. V neki gostilni je vznemirjal goste vinjen moški, ki na večkratno prigovarjanje ni hotel zapustiti lokala. Njegovo popašanjq postaio navzočim. pieneumnt> ter sp pijaijca .zgrabili in ga vrgli na cesto,. Pri tem pa je, možakar, tako nesrečno, priletel na tla. da si je pri padcu zlomi, desnica I*»4%o
. ——. 2J« iso imeli *»reće. y Baumanovo gostilno na. Al^k^sandrovi, cesti s^e^je v 4 zgodnjih jutranjih urah vtihotapil neki zliko-vec, ki je prebrskal vie^ojnare iri predate
ter očiv'dno stikal za denarjem, ki ga pa ni bilo! I^aposled se jč mpr'ai vlomilec zadovoljiti z nekaterimi jestvinaml in je nato pobegnil neznanokani. Na kraj vloma je prišel tudi policijski    daktiloskop g.
Grobip, .ki je posnel nekaj prstnih odtisov. * — -Vagrnaa?' p>^d* dnevi je prišla k pekovskemu pohioč^liku Francu Pavlicu, ki stanujfe v Delavski nI. št. 19 v -Studeneih pH Mar'boru, nekaT Slava Žižek 12 "Zg. Run« gote, ki""je proSiia, čtA hi -sprejel v slUS-bo. Pavlic jo je vzel na p^izkthmjo kot gOi spodijo. 2e Čež^ par dni pa je 2iŽkovavTie-znano kam "izgrniia-. -pavUč je ugoto-vii, d«
je Izghrlo -skupno z njo tudi 540 -din gotovine, razen tega-dve rjuhi,- dve ženski obleki. Šest obrisač, dvajset robcev, dve Odeji, pet m klota in druge predmete-. Pav-nc je oškodovan za ve C -kakor 3000 din. Pavlic je -zaradi tega-pripravljen dati nagrado 500 din vsakomur-, te bi pomagal izslediti dotično Žižkovo. •   - -
— ^NOV groD. VMalsttOvl Ulici št. 2 je umrla " gospa Magdalena Homrak vdova po veterinarju, stara 67 let. Žalujočim naše globoko sožarje!
— V počastitev sp°mina pokojnega zavednega narodnjaka Filpa Perlo ta so darovali njegovi sorojaki di-n«tvu »Jadran-Nanos-s 103 din. ... ,
— Razstava v beli dvorani Sokolskeg*
doma,, na._ kateri je razslavlj jn h okoli 40
del * našega" mahborskega * ai^demskega" slikarja Zorana MusiCa in ljublj-inslvega kiparja Karla Putriha, je o;Ip:ta vsak dan o^i D.   ,o 18 ure ln sicer db 14. aprila.
— O-^bne \-esti. Dolgoletni pivi kaplan v tukajšnji magdalenski župniji g. Anton Cafdta je premeščen za provizorja k Sv/ Antonn na. Pohorju. jO. .Cafuta. je Jail mej Mariborčani zelo priljubljen, saj se ni nikdar ^optjfičaLt..na p<^itiČTLa~' torišče, ampak je bilo dusebrižniStvo njegova ginvm skrb Za prov'aorja pri Sv.c Juriju ob Pesnici pA je imenovan namesto pokojnega župnika Antona Zupaniča
. mnvuAfa  a »vočmsal'zurpniik ^ranc Babšek. *v."^.co ~^v._— -
c — Iz '<s*tndenc«v. H:p6ffpa se je raznesla včeraj, v Studene: h vetrt,- da so Tta-Mi na vrtu v Ulici Kralja Matjaža št. -25 'rosti 8 me"9ece\' starega otrčka/ ki so bile zakopane na vrtu. Na podlagi-te najdbe ^e? pfej*e1o' rnftfiborsko držnvno t^ži-stvo prijavo. «da* gre ea -»stim-. detomora. T-ik pred od*e\ttcvijo sodne komls'je pa se je pe-kaza'.o: da ne gre za telesne ostanke o^krok«., ampak za-kosti keJ*šnega psa a?li prašiča, ki je bil zakopan na dotičnim \-rtu. Ljudje, ki so v zvezi s tem Šušrjali najrajal^'^nej*e- stvari -ter •ugifcaM o* tem-ln or.em. pa so pitšlr ob svojo srn racijo.
— H^ee iii imel v Mariboru nobenih po-magačev. V z\-ezi z nekaterimi aretacijami'v -MenbopH-m okolici, če*š da gre za Hacetove pnjdaše. s k^termii" se- je "boje sharjal- vv betnavskom gcz *n, je js^da j - Izpovedal Hace- v-1 jrib'ianskfh zaporah, da ni imel ■ v Mnribonr- in - okorel noben'h- znancev ali pajdašev. Na podlagi te njegove izpovecbe so bili irpušleni vsi aret: ranci, ki so bili zaprti zaradi suma sodelo-
?5T Itdo %tr prVfV-V ne^Tio 7." >p'rila 4se prične pomladanski del pn*enstveiicga nogometnega tekmovanja. 2e prvi letošnji prverv~tveni tci-min pa-i^-al-tu^ejo piijatelji nogometnoga spo:ta z velikm zanimei-njem, kajti gotovo je, da se bo položaj v prvenstveni tabeli po nedeljivih t<?kmah precej razjasnil. V Mariboru bo nnmreč tekma med ISSSK Mariborom- in' SK železničarjem, v Muiski Soboti se bosta srečala SK Mu'-ain čekovne** SK, v^č3akonr-cfc pa-SK Rapkl irt SK G-adjanskt
•^'•Ljodska-imlverz» v .Maribnm olvr šča svoje Člane-4n-podioorntke, da bo di*u-štveni -tnkasant pobaral te dni .članarmo za poslovno leto 18130-40 *n jih pni^i.. da bi Se tudi tokrat- odzvali z dobro voljnimi prispevki-- .       - .
— 17 vlomov in tatvin ima na vesti tatinska družba mladoletnih fantičev, ki jo je te dni" prijela pol' ija Vlamljali ln kradli so v mest'i in na periferiji. . — Mariborsko vreme. Davi ie mašila temperatura —2. Včeraj je znašala naj-višin temperatura 17.5 Vrem •i'ska napoved pravi, da bo pretežno oblačno vreme
četrtek. 1. aprila ob" 20.: Trideset sekuttd
ljubezni " Premiera. Petek". 5. marca ' Zaprto.
Sobota.  6.   marca  oto   20.: TSTeoprav'čena dra.'."- Globoko   znižane   cene. zadnjič.
"vPr1hodnja flramHka novost v mariborskem gledališču. V Skrbinškovi režiji «e pripravija" slonita drama amerikanakega dramatika   O'Neilla,   »Ana Christie«;.
Iz Ptufa
— Občni zbor Združenja trgoveev se je
vršil v-soboto pod predse-fetvom g. Sno,ia lvrma.t,jObcm zbor- je bil zelo dobro obiskan in sta-se-ga--med., drugim udeležila tu.-di zbomićni svetnik za TOI g. Milko Sen-čar .m tajnik Zveze g. dr Pusti.šek Predsednik.g. Snoj. je ..podal v. svojern poročilu obšiien pifigled. gf^spodarskeg^ položaja nagega, tr^ovstva- poročala sta tudi gg. dr., Pusti^ek , in Spnpar. Združenje šteje 157 članov z 87 trgovskimi pomočniki' in 75 r^mcćmćami ter 3i vajencev ln" 15 Va-jenk. Prem oženje znaša 85000 -lin. Sprejet je bil tud- proračun za leto 1940. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s predsednikom g Snojem.
— Evang«ij«;ko  pokopališče-,  ki  je bilo
docedn'j "-zelo zanemarjeno so pričeli prenavljati.  PVedVsem so podrli staro drevje,
ki Je" *zarv2rem*Io veliko prostora:- • -
Spertni kifib »Drava« je imel v soboto občni -zbor pod »predsedstvom dr. Milana Zdpftnčić a. Iz »poročil funkiona rjav iz-
hcLj«. »da j^ klub sklenil s Sokolom pogod-bOr 6a ran pteypnsti svoje letno telovadišče tUdi:>za »trenjianje in nogometne tekme. I »Drava« je s tem „pridobila pra,v lep pro-
stor v Ljudskem vrtu. Ustanovila se je tudi sekcija .za lahko atletiko. Pri volitvah
je bil ponovno izvoljen za predsednika g. dr. Milan Zupančič.
— Gorelo je pri posestniku Setarju pri Sv. Lovrencu na Dr. p. Goreti je začelo gospodarsko poslopje, ogenj pa se je tudi lazSlril na hišo. Obe. poslopji sta pogoreli do tal :n 2fla5a ~ško*da nad 20.000 din." — K&ko -je ogenj-nastal, se ne ve.
— Cene vinu so se zvišale. V zadnjem času je nastalo veliko povpraševanje po vinu, zato so se cene tudi primerno zvišale. V Nemčijo borho Izvozili približno za 22 milijonov vina. *
— Poštni avtobus je pr-Č^T. zopet obratovati na svojih progah v Haloze in S!o-verts-Re" gHrice.' 2elja prebivalstva pa je. dU"bi-.se proge >u7|ilile -NoV1 e'rkvf in p*a OTotrVurbcrgu, kjer *je sanatorij za jetične.
Iz L^:5tsmc?a
•v
— Sprememba pri avtobusni vožnji. -S
1. .aprilom je zač^l avtobus, ki vu-i la Ma-rjbora v Ljut, mer. vozit: ol. vieiavniiiih zvečer samo do Sv> Juriia ob S0avr>iei -in se drufti dao o 1 tam v*.ača. Samo oo sobotah, nedeljah in dnevih ped pra n.k; vozi
do Ljutomera kakor doalej, Avt>/bus, ki vozi iz Maribora zjutrai ob 5.45 ::\ >e Mača iz Ljutomera ob 11.30 v./i f ..cii no sedanjem voznem redu do Ljvt, --rrera., S to spremembo voznoga reda mi mka'.or n? moremo /oiti zadovoljni, ker cb delavnikih, ko ie večerna vo/.nia do Ljuto ra ukinjena, venda'- ne morejo po'n.'; od Sv. J ur ia ob Ščavnici oeš v Ljutomer in njegovo okolico Ni dovoli če pride avtobus y,^I4i-itcrner_ž9 zjutraj. Potivbn > bi nam bilo,- d#t se- t, futron4im av ob .s m odpelie-mo v Maribor oo opravkih, zvečer se vrnemo, ali na da se cd eliemo z avtobusom ob 11.30 iz Ljutomera v M rb r. zve-,čer pe se ^ Ljutomer vrnemo. Potr.-bno bi tedai b;Io. da se uredi vozni red avtobusa tako. da bo res služil potrebam Ljutomera !b hjesove okolice.
— Pcž^ir, V ponedeije!' zvečer ie z io e-lo v Ključaroveih nosetniku Do amiea \ sc gospodarsko.' ppsl opj e z veČino ro jskega orodja. Dolam e irpi šk,d^ 50.COO d n K. ki je požar.pastaL še ni znano
Iz Poljčan
— Skrb za šolsko mladino v Stiulene?h pri  P'Mjčiiiiah.   >ŠJe. le  za  dul^vno, a:
tudi za. telesno hrano skrbi > uciteljstvo za svoje haisiromainejpe Šolarje. Tako je dobivalo od 15 , ;n j;i do 8. marca,  t.  j. 43 šolskih  dni,  -9  ■ . : >titd)-
nejSfh učencev vsak dan pb Se'trt litra mleka iri kos tečnega aortiačega krtina. Akcijo so omogočili Soli naTrionjrni kmetje in  fara ni.  ki  so darovali  23  hlebov coma-
ččga kruha v naturi in 58 J'n. Tristo din pa je v ta namen prispevala občina Polj-
čane. Otroci so z veseljem hotiili na mleko in kruh ter se šolsko upravitelistvo v imenu šolske mladine za naklonjenost in podporo vsem dobrotnikom najlepše zahvaljuje..   ,    ,    ■   . -
Iz CeHa
—c Združenje gostilničarjev v Celju je na zborovanju, ki jo bilo v torek popoldne v Celjskem domu, sklenilo, da bodo lastniki
gostinskih obratov v Celju zaradi naraščajoče. draginje zvišali v okviru maksimalnega cenika ceue raznih jedil za 20 odstotkov.  Gostilničarji  bodo  zaja U draginje
skušali doseči, spremembo maksimalnega cenika.      ■_,     y> -
—c Dve. nesreči. Na Rifniku pri St. Juriju .ob juini;ieleznici je padel fiOletni posestnikov sin Anton Zupana, v ponedeljek s skale in ,si zlomil levo roko. — Istega
dne je pade] 72!etni dninar Martin Ob'ak iz Lil>oj pri Petrovča.h s kozolca 4 metre
globoko in- si poškodoval prsni koš. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici.
—c Sprememba posesti. HBo bančnega uradnika g, Josipa Pollandta v Gospo ki ulici je kupilo Združenje trgovcev za celjski, šmarski in gornjegrajski srez v Celju za 282.000 din.
—c Predavanje o projektiranju In gradnji zaklonišč. V risalnici meščanske šole
v Celju bo predaval v nedeljo 31. t. m. ob 9. dopoldne univ. prof. dr. tech. Miroslav Kasal iz Ljubljane za obrtnike gradbene stroke o projektiranju in gradnji zaklonišč. Mestno poglavarstvo v Celju vabi občinstvo, zlasti pa hišne posestnike, da se udeležijo tega aktualnega predavanja.
MALIGGLA
beseda 00 par  aaven poeeoej rreKUd izj«vt beseda <tin l.—
davek punebej
L& pismerrp od^t.non   ^ft\x rnalU. ^«i:asov   )e Lrebfi priložiti »~'ziIiftftkov    r*opu»i^\ Lt Jiiaie (%raat ae priznamo
tSAhO*tWT.\()
ifi   VtiTino   pU   *tmiij   JVIidirt -\JO
uavija v modemi m »ohcmi .z-lela,vi tvirikči .-Upiav..^ \ iiu*» ilca 50 Sprejen-ajo Sw na' iČiia
6 l
Oglašuj
male otftase
CD   .. V_
Slovenski Narod
*- v 1 r mw *o  - • a*** n a i      ne i i i ! -a a 11> »_t_i—-----
50 PAK -ENTLA1V3E -
iZuriranje, *v*senie aaves. perila, -monogramov gumbnic Velika zaloga perja po din Julijami«. Gosposvetska c 12 i Prančiskanska ul 3.    4. L.
rKAJNO UNDLLAt IJO
• o-mesečno gatancijo. v mo .^rnih frizurah Vam napravi s 'Turoveiši". aparatom za 'pn. Jin 50      ^SafOn* Merlalt <av Petra c. /6. 421
•.i*seria -50 -par - -lavek posebej Naimaniši knesek ^.-^ din.
jaonaa ac n •___um—
.....OREHOVA JEURCA
sortiran^ cvetlični med It me-tllCo dobite najceneje ^v
\Medakm
Ljubljana, židovska ul 6 18/L
HISA
7 sob, z vsemi pritiklinami in vrtom v Rajhenburgu, prikladna tudi za obrt, naprodaj za din 120 000. — Potrebno 50 000 din v gotovini, ostanek po do-ffovonj Informacije- ITran Le-s»jak, Rajhenburg. 999
Popolnoma   urejen,  velik, lep t-ocr FRIZERSKI- SALON v Ljubljani prodam pod ugodnim* pogoji. Ponudbe pod ^Dobra eksistenca-«*' 1003
- -  I-.a eVETLI^BTI MEO najfinejši, 10 kg dih 200\ -30 kg «Kn- -570-frank* podvoz razpošilja Gr, Drechsler, Tuzla. 1004
SnFORhACiil
Bos oda T.— din. davek posebej. Najmanjši znesek 15.— din
PREKLIC
Gospod K VEDER Josip nima pravice za mojo tvrdko sklepati nikakih kupčij, niti ne kasirati ttenarja. Alojzij Pauschin r>— zaloga stekla ln porcelana, Ljubljana, Wolfova ul. 1001
(Seseua 00 f>«u, uavep pufeeoej. 'Nnlmanjšf tnesfck 8.— ObL
^ STANOVANJE dveh sob ul prltiklin, 6 minut od policije v Šiški, oddam za maj. Poizve se Pod gozdom 6, Šiška, 1005
IMSUi
eseseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din.
ZA 15 LET STAREGA DEČKA
iščem mesto vajenca mehanika — po možnosti v^okolici Slo-venjgradca ali Maribora. Nastopi lahko takoj. Dopise na: Ivan Naglić, Helena, Crna pri Prevaljah. 1000
državne loterije prodaja
MENJALNICA REICHEK&TURK
Prešernova
Haznašalca (ko)
za Rožno dolino sprejmemo takoj. Prednost imajo doma iz Rožne doline. — Zglasite se v upravi »Slovenskega Naroda«.
Da bi se brezplačno zdravili
mislijo invalidi na ustanovitev zdravstvene
Ljubljana. 4. aprila »Na papirju« je mnogo dobrih zakon-akih predpisov, a pogosto nima nihče od tega koristi. Tako so tudi naši invalidi in njihovi svojci, žrtve svetovne vojne, dobro zaščiteni z zakonskimi določbami, odnosno vsaj mnogo bolje kakor pred izdajo sedanje invalidske uredbe; vendar ta zaščita v praksi večkrai odreče.
Tako imajo invalidi in niihovi svojci po invalidski uredbi in pravilniku o dajanju zdravniške pomoči, strežbe in oddajanju zdravil« pravico do brezplačnega zdravljenja. Nekateri to pravico tudi uživajo, vendar ne vsi. Mnogi lx>lniki so pogosto prepuščeni sami seM, k t t ne morejo ob pravem času dobiti podpore za zdravljenje ali pa niso sprejeti v bolnico. Pravilnik določa, da imajo pravico do brezplačnega zdravljenja vsi vojni invalidi, priznani po § 2 uredbe, ne glede na premoženjske razmere, svojci pa. če so revni. Razen tega je določeno, da za zdravljenje vojnih žrtev skrbi še država s podporami ter krediti iz narodnega invalidskega fonda zdravstvenim zadrugam, pri katerih so zaščitenci organizirani. -Narodni invalidski fond skrbi, da se tudi zdravljenje z uredbo zaščitenih oseb. kjer koli je to mogoče in ustrezno, predvsem organizira in izvaja po zdravstvenih  zadrugah'   — se glasi  ena izmed
določb pravilnika.
To se pravi, da je treba najprej ustanoviti zdravstvene zadruge, če naj Invalidi dobe brezplačno zdravljenje. Nova invalidska uredba je v veljavi že leto dni. č"e se zaščitenci hočejo okoristiti z vsem. kar jim
nudi, morajo ustanavljati zdravstvene zadruge, ki bodo lahko začele kmalu delovati z uspehom, saj pravilnik predpisuje za nje podpore v sorazmerju s številom članstva. Pravilnik pravi, da bodo zadruge prejemale podporev sorazmerju s številom članstva. V okrajih, kjer zadrug še ni, naj bi po določbi pravilnika predlagali njihovo ustanovitev z uredbo zaščiteni vojni invalidi. Podpirati bi jih morala državna, zlasti zdravstvena oblastva.
Pri banski upravi je bil ustanovljen po predpisih invalidske uredbe invalidski odsek, čigar pristojnost je, da v delokrogu banovine nadomestuje ministrstvo za socialno politiko. Invalidski odsek Ima mnogo važnega dela in posebno potrebno je, da pomaga organizirati dobro zdravstveno službo za invalide in njihove svojce. Kakor piše »Vojni invalid . za zdravljenje invalidov v naši banovini doslej še ni poskrbljeno. Prav bi bilo, da bi vsaj po 22 letih od svetovne vojne začeli resno misliti na organizacijo zdravljenja vojnih žrtev. Pri nas ni invalidskih domov, kjer bi našli dosmrtno oskrbo revni invalidi. Mnogi bolehajo ter hirajo brez zdravniške oskrbe in postrežbe, včasih tudi povsem zapuščeni od svojcev, a bolnice jih ne sprejemajo v zdravljenje. Zakonski predpisi so v veljavi, a marsikdo jih tolmači po svoje. Nihče ne prisili tistih, ki so dolžni izpolnjevati predpise v zaščito vojnih žrtev, da bi zakon spoštovali. Ali smemo upati, da se bo svojega dela lotil odločno invalidski odsek? Pri tem se mimogrede budi vprašanje, kakšno stališče bo zavzel invalidski odsek pro-
ti sami banski upravi glede golmškega zdravilišča, ki je bilo ustanovljeno za invalide, a je sčasom prešlo v drugo upravo, čeprav je pravno še last invalidske ustanove.
Pričakovati smemo vsaj. da se bo invalidski odsek odločno zavzel za čim prejšnjo ustanovitev zdravstvenih zadrug. Invalidska organizacija vodi že priprave za ustanovitev ene ali več zadrug. Vendar pa še ni točno določeno, kakšen ustroj bi naj imela zadružna zdravstvena organizacija, kaj bi naj nudila in kakšen bi naj bil njen delokrog. Razumljivo je, da bi zadruga zahtevala vsaj majhne gmotne žrtve od svojega članstva. Da bi pa bili prispevki Čim manjši, bi seveda kazalo, da bi se organiziralo čim več invalidov in njihovih svojcev. Glavni namen zadruge bi bil, da bi posredovala med bolnim članstvom in upravo narodnega invalidskega fonda; upra va namreč izplačuje podpore samo v konkretnih primerih. Namestu, da bi se bolnik obračal po pomoč na upravo narodnega invalidskega fonda, bi se obrnil na svojo zadrugo, odnosno njenega poverjenika v posameznih okrajih, tako da bi mu ne bilo treba čakati, odnosno se celo odreči pomoči, kakor se je je doslej marsikdo.
Ureditev zdravljenja za invalide je še posebno potrebna, saj prav invalidi, ki trpe bodisi zaradi pohabijenosti ali bolezni, posledic trpljenja in ran med vojno, po večini bolehni in pogosto potrebujejo zdravniško pomoč.
Po reprizi škerjančeve kantate
Namenjena je bila predvsem naši mladini — je opravil svojo nalogo vzorno
Ljubljana. 3. aprila Reprizo ."Škerjančeve kantate — v veliki unionski dvorani v petek /večer — je namenila Glasbena Matica predvsem naš-i mladini. Storila je s tem dobro delo: posredovala je eno naj već i ih slovenskih glasbenih umetnin do ra^ćajoče mu pokolenju. Pa sc nekaj je treba v tej zvezi pribiti: škerjančeva glasba je kakor odmaknjena iz sedanjega brutalnega časa in vodi človeka v kraje, ki v njih sonce sije Toplota čustva, lepota izvirnega napeva. omamno razkošje invencije, da ne govorim o tehničnih pridobitvah te velike umetnine našega skladatelja, so stvari, ki jih sedaj bolj redko srečujemo.
Le mimogrede naj omenim tudi okolnost, da je bila dvorana zasedena predvsem po ženski mladini, doeim je moška izostala. Ali naj bo to znak. da se ta udaja pred vsem telesnim sportom in da je odmrla /a navdihnjenja naših muz. Bilo bi slabo znamenje za našo bodočnost, če bi se naša mladina dokončno odtrgala od duhovnega sveta in se ločila od tistih idealnih silnic, ki edine vlivajo življenju smisel in ga pre-kvašajo za velika narodna in občekoristna dela .. .
Tzvedba je to pot nadkrilila prvi nastop vseh sodelujočih, kakor da so se šele sedaj dodobra vživeli v duha skladbe in v njegove sonančne zanimivosti. V vsej izvedbi je vel duh krepke samostojnosti sodelujočih, ki so to pot čvrsto obvladali toli nakopičene in v nemali meri težke intonanč-ne obrate. Zbor Glasbene Matice je imel vrhu tega še nekaj vaj in ni čuda. če je zvenel na reprizi z uprav izredno točnostjo. Njegovi, večinoma koralni vstopi in nastopi, so v skladbo vnašali občutje mogočnosti, ki je za kantate te vrste vprav bitno potrebna. Posamezni glasovi so zveneli skladno, a kompozicija sama jim jc predpisovala enoten sok. Težko bo najti v glasbeni književnosti ne le pri nas doma, temveč tudi mi tujem kompozicijo, ki bi zboru odmerjala izražanje tako sanjavo liričnih občutij, kakor jo najdemo v Šker-jančevi kantati.
Najobsežnejšo partijo v tem delu ima pač tenor, ki je bil zaseden na obeh Uvedbah po Franclu Jeanu. Če ni na prvi izvedbi dosegel svoje naloge in še prav posebej svojega znanja, svojega kvalitetnega glasu, bo krivda očitno na težkem partu. >kcrjanc jc namenil ne lc po obsegu, temveč tudi po intonančni zapletenosti najtežje odstavke svoje mogočne kantate baš tenorju. Kaže, da prvotni študij še ni zadoščal. Zato pa je na reprizi tenor Franci obvladal materijo, če izvzamem dve malenkosti, ki pri tako obilnem petju ne prihajata v poštev, dognano. In z intonančno dognanostjo se je zavedel vseh vrlin svojega lepega glasu, tako da je sproščen spon in negotovosti zapel z orkestrom tiste ne-skončnonežne izlive Šlcerjančeve lirike, ka-
kor »Imele vse so v srcu kale .. .« aH »Mo-krocvetoče rožce poezije . ..« m premnoge druge z gonom močno kvalitetnega pevca. Le zakaj ne bi smeli tega odkritosrčno pr>-biti! Škoda bi bilo tega njegovega mehkega toplega, a hkratu zanoanega glasu, če bi se moral v prenapetem — opernem <.-bratu istrošiti. Čuvajmo svoje darove, zlasti taxe ki jih tudi drj*»od tako redko srečujemo . . .
Tercct Sladovljev-Jolič. Petrovčič Roman in Petrovčič Tone ima v tem opusu vražje opravilo Čisto izvirna zamisel se ni dala izvesti drugače, kakor s pevskotehnič-nimi težkočami. A rudi tu so te težkoče le vprašanje časa in vaje Prirodna nadarjenost vseh treh pevcev je opravila svoje na tej . osnovi Tercetni nastopi spadajo med najzanimivejše odstavke Škerjančeve umetnine Nič šablone ni na njih. tako neposredno vplivajo, da prisluhneš kakor trojici slavcev, ki se je našla v tihi. srebrni noči. Pogum in zajetnost jih ne mine od začetka do kraja. Njihova pevska ustvaritev bo navzočim še dolgo ostala v spominu.
Nekoliko indisponiran in še vedno zaradi nedavne obolelosti glasovno oviran ni mogel bas Bctetta Julija ponoviti izvrstno petje svojega prvega nastopa. Navzlic temu je tako v solistični partiji kakor s tenorjem ponovno posvedočil svoje mojstrsko obvladanje glasu.
Orkester ljubljanske filharmonije je opravil svojo nalogo vzorno. Skerjanc orkestrira s paleto francosko-ruskega impresionizma z močno primesjo italijanske široke linije. Takim skladateljem je orkester vedno hvaležen. Našim godbeniikom niso bile postavljene nikake posebne težkoče — razen klarineta, ki se ga je Skerjanc spomnil s posebnim vložkom. Orkester je zvenel na reprizi še sočnejšc, skladnejše in tudi s tehnične plati dognano, vzorno!
Osrednje vodstvo je bilo v krepkih rokah ravnatelja Poliča. Morda se mu je notranja povezanost te členskr tako raznovrstne kantate še bolj posrečila kakor na premieri. Posebno drugo polovico je dirigiral zanosno, vplivajoč vsem izvajajočim lastno navdušenje za Škerjančevo delo. Zanesel je v delo silno potrebno metrično strnjenost, ki je že za odrska dela toli potrebna, kaj šele za kantate. Tu tiči njegova še nrav posebna dirigentska individualnost. Njegove izvedbe imajo kot celote svoj poseben lik in pečat.
Glasbeni Matici je treba čestitati, da se je za delo zavzela z ljubeznijo in požrtvo-vanjem. Ta uprizoritev ne bo zadnja — o tem smo globoko prepričani. Napočil bo čas, ko bo slovenskemu umetniku dano zadoščenje in priznanje, kakor ga zasluži po svoji izredni darovitosti in svojem nenavadno globokem delu Tedaj bodo tudi zasluge vseh. ki so to delo izvedli, stopile v
pravo luč. Njihovo ime bo zapisano v zgodovini naših glasbenih podvigov', v letopisu našega glasbenega ustvarjanja. Ne bo dolgo, ko bo to delo prešlo v občenarodno last in ko bo Škerjančev izvirni koncert Prešernove poezije postal izraz našega pravega glasbenega bistva! I. K.
Kačji strup proti živčnim boleznim
Danski zdravnik za živčne bolezni Otto Jul Nielsen. ki deluje v bolnici Frideriks-Derg v Kodanju, je delal zadnje čase zanimive in uspešne poskuse z lečenjem obrazne nervoznosti in vnetja sedalnega živca (išiasa) s kačjim strupom. Strup indijske klopotače uporabljajo v medicini že skozi stoletja. Dr. Nelson je pa delal poskuse s toksinom, dobljenim iz telesa kobre v državnem serološkem zavodu v Kodanju,
Danski učenjak je aosegel naravnost presenetljive uspehe. V šestih primerih obrazne nervoze je nastalo trajno zboljšanje pri vseh šestih bolnikih, pri osmih bolnikih, ki jih je mučil išias se je stanje treh bolnikov po injekciji zelo zboljšalo, pri dveh se je pa bolezen ponovila in lečenje je bilo treba ponoviti. Pri treh bolnikih pa kačji strup ni imel nobenega učinka. Lečenje s kačjim strupom sploh ni nevarno, razen tega je pa tudi lahko.
Letošnji nebesni pojavi
Eden izmed glavnih astronomičnih dogodkov letošnjega leta bo Merkurjev prehod, nebesni pojav, ki nastane v našem stoletju samo dvanajstkrat. To bo v novembru in Merkur se bo videl kot rdečkasta zvezda, premikajoča se čez solnčni kolobar. Ker bo pa velik samo 1/800 soln-čne velikosti, ga bomo lahko videli samo z daljnogledom. Ta pojav je bil na nebu zadnjič 1. 1927, prihodnji bo pa 1.1953.
Zvezdoslovci se vesele tega nebesnega pojava in upajo, da bodo lahko prekontro-lirali nekatere svoje ugotovitve. Kar se tiče solnčne zatemnitve po luni, bo najbližja 7. aprila, ko bo luna tako daleč od zemlje, da ne bo pokrivala vsega solnčnega kolobarja. Najpopolnejši mrk se bo videl v južni Kaliforniji in severnem delu Mehiškega zaliva. Popoln mrk bo tudi 1. oktobra in videl se bo v severnih krajih Južne Amerike in v Južni Afriki.
Velik zaklad v drevesnem duplu
V dalagerskem gozdu južno od mesta Koldinsa na Jutlandu sta našla dva drvarja velik srebrn zaklad, ki ie vzbudil solo-šno Dozornost. Drvari a sta codirala drevesa in v duolu enesa sta našla mnoeo kovanega denaria ter oosrebrenih in oo-zlačenih predmetov. Izkazalo se ie. da ie
ležalo v duplu med koreninami 6364 danskih. holsteinAih in meklenburških srebrnikov iz leta 1710 m 1830. 27 srebrnih žlic. 4 Dare srebrnih zaponk. 5 zlatih r>r-stanov in zlat pečat.
2e najdba zaklada sameea ie bila velika senzacija, prav tako Da tudi taina. spletena okroe niesa. Izkazalo se ie namreč, da ie v bližini stoječi dvorec leta
1830. nanadel drzen tu i razboinik. ki ie odnesel vse zlato in srebro, kar 2a ie našel. Oblasti so ga zaman zasledovale. Na srebrnih žlicah ie monocram žene oro— Danega veleDOiestnika. Nio^cv. dediči še sedai žive na tem dvcrcu>Zato je b'lo tudi takoi rešeno vorašanie komu zaklad pripada.
5000 sršenov od ene kraljice
Zanimiva dognanja nemškega naravoslovca o raz-
musževanju sršenov
Bilo jih je kakor sršenov, pravijo o napadalcih, če se pojavijo v velikih množicah. In ta izrek je dobro utemeljen. Sršenov je včasih v gnezdu izredno mnogo. Cim toplejše je leto, tem več jih je. Obenem je pa tem večja tudi škoda, ki jo delajo sršeni na drevju, pa tudi s tem, da napadajo čebele, s katerimi se v prvi vrsti hranijo.
Točnih podatkov o številu sršenov v njihovem gnezdu še ni bilo. Zato je vvurtem-berški naravoslovec dr. Henze sklenil, ko je opazil pod streho neke koče posebno veliko sršenovo gnezdo, dognati končno, koliko je
v njem sršenov. Neke noči v oktobru, ko je bilo že hladno in so bili vsi sršeni doma, je spravil previdno njihovo gnezdo v vrečo in ga pustil tam do jutra. Zjutraj je pa napravil v vreči luknjico in jel jemati iz nje sršene s pinceto po vrsti. Omamil jih je z alkoholom, da jih je lahko preštel. Ko ni bilo nobenega več iz vreče, je potegnil iz nje še gnezdo. Bilo je pol metra visoko in na najširšem mestu 45 cm Široko. Obod je bil debel 12 cm in gnezdo je imelo sedem luknjic. Zjutraj je bilo sedem plasti.
Dr. Henze je našel 221 delavk, 227 mladih kraljic in 265 samcev. Razen tega je bilo v gnezdu še 54 zabubanih ličink, 918 kraljičinih ličink in 36 jajčec. To je skupaj 1712 sršenov v različnih stadijih razvoja. To pa niso vsi sršeni, ki so se izlegli v tem gnezdu, kajti mnogo jih pogine izven gnezda. V sedmih plasteh so bile 2803 celice in v vseh so se izlegli sršeni. V nekatere celice je kraljica že drugič zlegla jajčeca. Dr. Henze je prišel tako do zaključka, da se je zleglo v gnezdu v enem letu 2789 delavk. 1572 mladih kraljic in 293 samcev. Vsi ti sršeni skupaj tehtajo blizu 5 kg in vsi izvirajo od ene kraljice. Če torej ubijemo spomladi sršenovo kraljico, preprečimo veliko škodo na drevju in čebelah, kajti iz ene same kraljice se lahko v ugodnem letu razvije do 5.000 novih sršenov.
Naočniki m koristijo
slabim očem
Nova metoda tečenja opešanih oči — Kaj pravi ameriški zdravnik dr« Bate s
Očesne hibe veljajo splošno za neozdravljive, kajti z zdravili ne moremo doseči, da bi oko zopet dobro videlo. Vsak kirurški poseg, s katerim bi zdravnik morda poskusil odstraniti očesne hibe, bi bil pa preveč riskanten. Zdravniška veda se še zdaj zadovoljuje s tem, da priporoča ljudem, ki jim peša vid, naj nosijo naočnike. Večinoma gre za prirojeno ali pridobljeno kratkovidnost ali daljnovidnost. Nošenje naočnikov ima svoje dobre pa tudi svoje slabe strani. Naočnikom se človek privadi in če nosi pravilna stekla, oči ne trpe in napaka se navadno ne poslabša pa tudi ne izboljša. Zdravniki sami pa priznavajo, da s tem vprašanje opešanja vida nikakor ni bistveno urejeno. Vid ostane tak kakor je bil, naočniki samo pomagajo, da navzlic opešanemu vidu lahko delamo.
Zelo zanimivo je zato naziranje ameriških očesnih zdravnikov, ki zagovarjajo stališče, da lahko očesne hibe zlasti kratkovidnost in daljnovidnost odstranimo tudi z enostavnim in naravnim lečenjem ne da bi morali nositi naočnike. Prav nasprotno dr. Bates. vodja te skupine, ki šteje zdaj nad tisoče članov, svetuje bolnikom svoj način lečenja in zahteva, naj takoj odlože naočnike. Očesu je treba vrniti možnost naravnega dotlej morda nepravilnega gledanja, pravi dr. Bates v svoji knjigi. Kakor mora hromeč, ki hoče ozdraviti, prej ali slej odložiti berglje, mora tudi kratkoviden ali daljnoviden človek nehati nositi naočnike.
Ker število Batesovih sotrudnikov m ozdravljenih bolnikov neprestano narašča, so se jeli za Batesove uspehe zanimati tudi ameriški listi, ki priobčujejo o njegovi uspešni metodi obširne članke. Evo nekaj pravil, ki veljajo pri tem načinu zdravljenja za najvažnejša:
1. Oko moramo vežbati o osredotočen iu na določeno oddaljeno točko. Zlasti kratkovidni ljudje so zelo nagnjeni k temu, da sprejemajo v svoje očesno polje prevelike slike in si s tem oči še bolj pokvarijo.
2. S čitanjem brez naočnikov i - ne gre za preveč kratkovidne ali daljnovidne ljudi — očesu mnogo pomagamo. Citati je treba pri dnevni svetlobi in vedno tako, da se oko ne utrudi.
3. Očesne mišice, ki s svojo oslabelostjo povzročijo očesne žile, utrjujemo s tem. da obračamo oči v čisti topli vodi.
4. Treba je opustiti delo s sklonjeno glavo. Tekočina, ki napolnuje oko, pritiska s svojo težo na zunanji vidni del telesa in raztegne očesne stranske stene. Tako se zenica oddaljuje od mrežnice in slika, ki se na njo projecira je tembolj neenotna.
Oslabelih oči seveda ne moremo kar čez noč izlečiti. Ljudje, ki so se odločili za dr. Batesovo metodo, so morali potrpeti nekaj tednov ah mesecev, toda uspeh ni izostal. Dosegli niso samo svojega cilja, tomvoč so pokazali tudi drugim pot, po kateri bodo morda hodili nekoč vsi, ki si skušajo zdaj pomagati z naočniki, ko jim opeša vid.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam, da je danes ob 1-5. uri zjutraj dotrpel Kalvarijo svojega življenja moj nepozabni oče
Ivan Jamšek
kri m. ar. v p. in tajnik žnp. Mar. O/nan.
v starosti 65 let.
Pogreb dragega mi očeta bo v soboto ob ^5. uri popoldne izpred mrliške veže drž. splošne bolnišnice.
LJUBLJANA, dne 4. aprila 1940.
Dr. Miro Jamšek
D&niel Lesaear
Krinka ljubezni
57
Konti
— Zdaj, princ, ko to veste, boste tudi razumeli, kako mi je bilo pri srcu, ko sem po petnajstih letih zopet našel to Vamahiro, ki so mi jo bili ugrabili in ki sem jo smatral za mrtvo. Da jo je Valcor ubil, o tem nisem več dvomil. Tam v Sel vi je človeško življenje, zlasti pa življenje divjakov ali divjakinj, brez vrednosti. A kje bi našel pravico?
Ta mož je imel vrhovno oblast nad ogromno krajino, njemu je bilo podrejenih sto in sto ljudi, ki so videli v njem nadnaravno bitje, in kakor vsi despoti se tudi on ni mogel premagati, da bi ne zlorabil svoje moči. Krut sicer ni bil, pač pa ni trpel nobenih ovir. Videl sem dovolj prizorov, da sem lahko spoznal njegovo naglo jezo. Ko je Vamahire nenadoma izginila, sem bil prepričan, da se je odigrala njena tragedija, A glej. na svoji zadnji poti v tiste kraje pred dvema letoma sem jo znova našel.
Ona je bila, ki me je zopet spoznala. Ubožica se je bila namreč zelo izpremenila. Ode vela je bila zelo
hitro, kakor vse ženske njenega plemena. Ohranila je bila le nekaj nejasnih sledov svoje bivše mikavnosti. Vendar pa dovolj, da mi je spomin priklical pred oči vso njeno nekdanjo mikavnost.
Njen pogled ni mogel več obuditi moje ljubezni, toda njene besede so me prešinile z grozo in rado-vednostjo.
Najprej je izrazila nepopisen strah, da-li ne pomeni moja navzočnost Valcorovega povratka. Dejala je, da bi je »Oko neba« ne pustilo žive, če bi jo odkrilo.
— Zakaj pa? Odkod je izviral ta strah? Torej je bilo res, da je hotel »Veliki poglavar« njeno smrt-Zakaj pa ni storil tega, kar je nameraval? In zakaj bi se morala zdaj bati njegovega nasilja, ko mu je bila ušla?
— Ljubezen in ljubosumnost nista stanovitna v belokožčevem srcu, ti ubogo dekle bronaste polti in črnih oči, — sem ji dejal.
— Niti ljubezen, niti ljubosumnost nista razorožila Manituove roke, — mi je odgovorila plaho. Ni bilo lahko iztrgati ji tajne. Toda ljubila me je. čar spominov se je pridružil mehkobi njenega značaja. Sicer pa, mar ni bila prepričana, da je mož, ki se ga je bala, daleč in da se ne misli vrniti?
Razen tega je bila tudi ona navzlic svoji mahagonijevi polti Evina hči. Hrepenenje, da bi izprego-vorila, ji ni dalo miru. Čujte, kaj mi je pripovedovala. Poslušajte odkritje, ki je vzbudilo v meni prvi dvom glede tega človeka, čigar kruh sem jedel in ki sem ga smrtno sovražil.
V času, ko je Valcor s polnimi usti okušal njeno svežo in divjo lepoto, ko je v meni divjala strašna jeza in ogorčenje zaradi njene izgube, je opazila Vamahire pri svojem ljubimcu nenavaden pojav. Nikoli, niti v najburnejših trenutkih tropične noči, ko se mu je udajala v najstrastnejši opojnosti, ji ni pokazal svoje leve roke od komolca do rame. Dvoglava mišica na roki, ki Vamahire njenega imena ni poznala, ki jo je pa pokazala na svoji roki, je bila pri Renaudu vedno prevezana s pasom, izrezanim iz skorje, prožnejše od kože, v katero se Indijanci oblačijo. Močna zaponka je stiskala ta pas.
»Veliki poglavar« je prepovedal svoji ljubici tudi v trenutkih najburnejše ljubavne opojnosti dotikati se tega njegovega posebnega okraska. Da, nekega dne, ko je v šali poskusila odpeti mu pas na roki, se je strašno razjezil in ji zagrozil, da bi jo ubil v trenutku, ko bi videla njegovo golo roko.
— To je bajka o Psvchi, — je prekinil princ Vil-lingen Bolivijca.
Jose Esc al d as ni poznal bajke o Psvchi. Zato se je presenečeno ozrl na princa,
— Nadaljujte, — je dejal Gairlance. — To me zelo zanima.
Bolivijec je znova povzel besedo:
— Nekega jutra, ko je »Nebeško oko« še spalo, se je Vamahire prebudila in videla, da mu je pas iz skorje zdrknil z roke,
Leva gospodarjeva roka je bila gola. Vamahire jo je opazovala z meš^uiimi občutki spoštljive groze in razumljive radovednosti.
— O, vaša mala divjakinja je bila gotovo zmožna sama odpeti zaponko, — je pripomnil Gilbert smeje, — Če poreče človek ženski, da bi jo raje ubil, kakor da bi ji kaj pokazal, vzbudi v nji tem večjo radovednost.
— Ze mogoče, — je dejal Escaldas. — In kaj je bilo na roki, ki jo je tako sramežljivo skrival?
— To, kar mora biti tam vedno, to, kar ostane tam neizbrisno in kar bo nekega dne izpričalo nečuveno sleparijo samozvanega markiza de Valcora: tetovirano znamenje.
— Zares?
— Da, razumete ... Tetovirano znamenje. Moja mlada Indijanka se ni mogla motiti. Tetovira se zelo pogosto ta vrsta pisave na človeško meso pri rdeče-kožcih, pa tudi pri divjakih bronaste ali žefranove polti, ki jih kar mrgoli v Južni Ameriki. Tetoviranje je v navadi tudi med mornarji francoske obale in med delavci naših pristanišč. Nisem pa še nikoli slišal, da bi bilo to v navadi pri vaši aristokraciji in da bi markizi starih rodov nosili znake, tetovirane na mišice na rokah. Kaj sodite o tem vi?
— Bože moj, — je začel Gairlance, okleval je pa z odgovorom nekoliko razočaran. Sele čez nekaj časa je nadaljeval:
— Ta markiz Renaud de Valcor, ki se je napotil, ko mu je bilo dvajset let, za burnimi pustolovščinami v nevarne dežele, ni bil pi^mič kakor drugi, ni bfl degeneriran izrastek starega režima, kakršni imajo le slabo kri v svojih žilah. To ni bil gizdalin, niti dvorjan, temveč postaven fant in sloveč original.
Urejuje Josip Zupančič  //  Za »Narodno tiskarno" Fran Jeran  // Za upravo in inseratni del Ksta Oton Chrickrf // Vsi v Ljubljani