Peittilisa platana telo II, ■«Myp? Ljubljana, Četrtek 12. avgusta 1920. VEČERNI LIST Štev. 181. Cm po poiti« za celo leto . B ur— za pol liti . 1 K*— za čitpt lita. R ZT— 281 MUC , . R 7*—: Zfl Ljubljani) mnetm 71 iwt^6irofnv 8 B*'* Drettništeo in uprare: ffiapltarjeua ulica It, fr' Uredi. teitfoR Itn. Si a številka 60 vlit. ~ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka «0 vin. Kaj naj storimo? v draginja jo spet pred durmi. Po vzroji Pohlep. Oderuhi jemljejo ugled ak-jjlsliim družbam, trgovini, industriji zato Vil* *‘en)’ ker se ne lotijo nobenega opra-. a z namenom, da bi bil človek na bolj-®1> da bi bila srečnejša skupna družina, r**Pak da bi narastel zaseben kup tvarne- w »»amona. ■A. Kar državno krizo napravijo ti Rot-jMldovi sinovi in vzrok je — čujte — kdo kruh jugoslovanskega ljudstva jn lo ho odtegnil dobiček sodržavljanom tp)^9 Zaklenil zase. In nihče ne kaznuje »h* Pnov in zločincev, ki jemljejo za-»V delavnega ljudstva bilo industrij-uja bilo kmetskega. Nosijo naslove ban-jetniki, gospodje trgovci. Davidovič tol, ^'li minister. Kukovec sme biti celo ‘dni minister, Stojanovič sme biti fin-? ^tar ^atiti ž« smo, drugi te pravice nimajo. Ge si prisvajajo ime krščanskih socialcev, lažejo. Danes ob tem času Tira in Sidona in Starega Rima je to povdariti, važno. Zri središču, pri srcu mora utripati zdravje. Mi potrebujemo zadostne in trajne solidarnosti našega delavskega ljudstva. Izločiti moramo onesnažene zajedalke iz telesa naše države in naj bi bil med temi brat ali oče ali pa lastna oseba. Hitimo s pripravami, da preokrenemo naziranje v državi in ustroj, ki je podoben polipu, ki srka, da mu trebuh raste, iu se ne meni, če umira življenje okrog njega- Stanovske organizacije so poklicane, da odkrito vdihavajo vase žarke z neba in da odstranijo vse birokratske ovire, ki zavirajo ljudskim pljučam dihanje. Državna uprava se mora umakniti od stanov začrtani postrežbi. Inteligenca pa naj si to postrežbo razdeli tako, da v božjem siju osrečuje ljudstvo. Inteligenca ne sme biti podobna pijavkam, gosenicam in trotom, ampak soln-cu, ki vzbuja življenje in ga vzdržuje. Rojstvo našega rodu je tu. Zdaj je na nas, da zraste iz njega junak, vladar — hudič ali Kristus; ali pa nekaj najgršega, kar sc objemlje, prodaja in je naprodaj —• Judež. Ljudstvo naj se odloči! Demokrati 'her, mož, ki hoče za 200- železnice in s tem našo prehrano. -§00 % po- V vseh etično mislečih državah vseh v s0 Vfc!c [e^j.;e prestopke zoper desete-jt)( f^lrivedi kaznovali z odstranitvijo izbe, 0shdih državljanov, ki so hoteli mo-j»r40 ta častno živeti drug poleg drugega, »ti, aas“N Zlotvori zoper Boga in ljudstvo ti0e(° reprezentovati vlado, upravo, staji, zastopstvo. Kuj nem pomaga, tudi ^ngoslavija premogla nešteto mili-Premoženja, če pa par nekaznovanih - 'Trnih materialistov gabiti sme vse to po-in y pesti držati, ostala čreda pa , , volno in meso in potem pogini. JI* je rešitev? - jij, . hupno se človek ozre od te liberalno ■ ne družbe na maso, na ljudstvo. VI-Wi 8rao P^krat, da zgledi od zgora j S"Jt niso izostali brez učinka. Nikdar jj, bili mogoči Kristani, Korači, Buk-klfn’ *ikdar ,k omunistični puči, ko bi po-krez°bzirnih izkoriščevalcev in igralih finih politikarskih plazivcev ne za-bil mnogih, ki so spodaj. s?£ renimi voditelji. ^ Organizacije pa imajo danes dvojno **• k^'6' ^no •’e ses^av^eno 12 čisto gole se u e sebičnosti, ki vidi, da pogine, če y drugemu no pritisne. To je jata vol-jv 1 da vse vkup davi smrtonosna zanjka, y 8° je sestavljeno iz odločnosti in res-SbiaL kar Privoščim sebi, to drugim. Ti dvigniti glavo in reči: Kristjani Ljubljana, 12- avgusta- Te dni se vrši v Osjeku kongres židovske cinistične mladine. Ob tej priliki piše osješko demokratsko glasilo »Jug«: »Kot liberalni iu demokratični širokodušni del naroda, mi napredni Jugoslovani simpatično sprejemamo to (judovsko) gibanje ter jamčimo — kar se ob sebi razume — hebrejskim nacionalcem za čas bivanja v naši državi položaj polnopravnih državljanov.« Primerjajmo s tem, kako so pisali in še pišejo demokratski listi o orlovskem taboru v Mariboru in kako se je obnašal cvet demokratov -— Sokoli — nasproti slovanskim in francoskim katoliškim gostom tega tabora na Bledu in drugod! Žid — da, ker je kapitalist in sovražnik krščanstva, brat — ne, ker je veren kristjan in delavni ljudski sin! To jo geslo demokratov. katna — bile one demokratske ili zajed-ničarske sva nada. Osječaju, da ib' njihova načela nemogu spasiti. Naše krščansko radništvo gleda ovo cijepanje komunista i ovu slabost libera-laca, pa se veseli. Uvjereno je, da če se rastvoriti ono, što nema unutarenje moči i snage, pa da če krščanska misao po-bjediti i u radničkim klasama, kao što pobjeduje u seljačkim. Pismo Iz Zagreba. Rastvaranjc. — Konsumni dudam. — Beskamatni zajmovi. — Plačenici. Zagreb, 8, kolovoza, Socijalističko se komunistički redovi cijepaju dalje. Iz svih pokrajinskih gradova stizavaju vijesti o silnom nezadovoljstvu u komunističkim organizacijama. Radništvo se je bilo dalo na lijepak zavedeni Jijepim frazama, nu sad progleda-vaju. Mnogi istupaju iz komunističkih i socijalističkih organizacija, a mnogi su još u njima, nu niti plačaju prinosa niti se brinu za organizaciji:. Rastvaranjc je u socijalističko - komunističkim redovima u punom jeku. Njihove su novine »Slobo-da«, Nova istina« i »Novi svijet« puni žučljivih napadaja jednih na druge. Jedni su drugima izdajice socijalizma i komunizma, jedni za druge nemaju ko najruž-nije nazive. Mi im vjerujeroo, da su ona-kvi, kakve se sami krste. Ta Krača su bila dobro medu sobom poznata. Najžešča je borba o strukovne ili bolje političko-stru-kovne organizacije. Radikalni komuniste izdaju zapovjed: sve se organizacije mc-raju pokoriti nama i ne priznavati ljude oko »Nove istine«. »Nova istina« viče: proklct da je onaj koji čita »Novi svijet« — nitko ne smije slušati one oko »Novog svijeta«. — U toj ih borbi uznemiruje jedna briga, Dolaze vijesti iz svih pokrajinskih gradova, da su konsumni dučani na putu k potpunoj propasti. Uzalud se vode pozivaju na klasnu svijest. u radni-štvu, uzalud spominju zlobno veselje bur-žoazije, ništa ne pomaže. Vlada im je do-duše spasila život za neko vrijeme, jer im je uzajmila preko 20 milijuna kruna hezkamatno —- nu i to im neče pomoči. Mi bi ipak rado znali otkale vladi pravo, da daje toliki novac za ta čisto stranačka i joŠ torne protunarodna i protudržavna poduzeča. U nas ima mnogo toga, što bi valjalo potpomagati i kad se pita vlada to odbiju, jer da nema novaca, a za ova-kve svrhe se uvijek nadc. Bezglavost je najkarakterističnija erta kod naše vlade, a ta se bezglavost očituje i ovdje. Da su onih dvadeset milijuna upotrebili u podi-zanje radničkih stanova bili bi puno pa-metnije napravili i ispunili jednu važnu dužnost, U polemici izmedu komunista br. 1 f br. 2 dodoše na javu mnoge lijepe stvari, Tako smo doznali, da su komuniste br. 1 primali novac od zajedničara, da su bili prosti plačenici. Nu i komuniste br. 2 nijesu za njima zaostali; oni su primali novac od demokrata. Baš lijepa brača! Ovo je podmičevanje karakteristično s dvostruke strane. Prvo: upoznajemo značaj komunističkih voda, a drugo: opažamo, koliko malo otporne snage pokazuju naše liberalne buržoaske stranke protiv komunizma. Te ih se stranke boje, pa ih rastvoriti ono, što nema unutarnje moči je tim liberalnim kapitalističkim stran- Kaj je z delavsko zbornico? Tihota vlada v Belgradu, delavstvo se pa vprašuje: Kaj je z delavsko zbornico? Ali bo ali ne. Preteklo je od prvega razgovora o delavskih zbornicah že cele 4 mesece. Pri omenjenem razgovoru je nadinšpektor ministrstva za soc. politiko zatrjeval in silil k delu, češ, delavska zbornica se mora sestati čez dva meseca. Ni bilo časa niti za volitve, meneč da se to predolgo zavleče. Od tega je sedaj 4 mesece, in v tem času bi bile lahko volitve, pa jih ni; delavske zbornice pa tudi ne. Delavec, li pa si tako dolgo čakal, pa še lahko čakaš: si misliš: Imamo pač ministra za socialno smrt v Belgradu. Ti ljudje vedo, ako pride enkrat delavec do besede, da bo zahteval obračun, katerega se pa ljudje tistega kopita, kot je minister za soc. politiko, grozovito boje. Ko bi bila tukaj delavska zbornica, računali bi že lahko z dopusti in z drugimi važnimi, delavskimi odredbami. Delavci delavke! Vedite, da vsemu temu ni kriv nihče drugi kot minister ra soc, politiko dr. Kukovec! Naredba, s katero se ustanovi delavska zbornica, leži že mesece v Belgradu v ministrstvu za soc. politiko. Istotako je a naredbo o delavskih dopustih. Marsikateri delavec bi lahko že leto* bil deležen dopusta, tako ga pa ni. Kdo je kriv? Dr, Kukovec! Delavstvo, vzdrami se! Ako ti vlada, z dr, Kukovcem neče dati delavske zbornice, stvori si jo samo. Pokaži, da tvojo zahteve niso šala. Zavedaj se, da si najvažnejši činitelj v državi. Živela odločnost! Proč z omahljivci! Socializacija u NJe-mačkoj. Njemačka proživljava tešku gospo-darsku križu. Pad je Njemačke u gospo-darskom pogledu odviše velik, a da nebi potresao sve živce narodnog gospodar-skog života. Prije rata bilo je njihovo narodno gospodarstvo na vrhuncu cvata. Njemačka je industrija bila osvojila sva svjetska tržišla. lmali su bogate kolonije LISTEK. lastninska pravica. bajka. — AuguM S Irindbcrg. 1(0 Vj plotu je raslcl krasen leskov grm, ■QekS° °li lešniki dozoreli, je priskakljala solnčnega dne v avgustu v grm ve- vra*- «což.® ic moj grm«, je dejala pri sebi in po-na prvo vejico, da bi poizkusila p na okusnih sadovih. tat!« se je oglasil iz no-grma šibek glas. fcokuj, j0 ie tu?« je vprašala veverica in ' a>u zdaj sem zdaj tja. k* zaglcdala čisto na dnu gr- sladkosnedno miško. ^ik ^ svoi° Pot da*ie in Pusti moie beSecj® y miru,« je povzela miška znova in sVo,e lešnike? «. se je pačila veveri-**i{ HeSk;je sPravtta nad lešnike kot da bi »p . krez najmanjšega sramu. J*** lešnike pri miru, tat!« kakšno pravico, če smem vprašati, aa ta grm tebi?* »Po pravomočju, jus primi venientis, po pravomočju onega, ki prej pride, če hočeš vedeti.« »Izvrstno, gospodična, in jaz si lastim pravico po pravu, tega, ki je stvar prvi vzel v posest, po jus primi occupantis. Sila je pred pravico. Jaz sem močnejša, tedaj imam prednost, da vešl« »Kaj pa vidve tu delata?« jc začeb-Ijala grahasta lešnica1, ki jo je privedel prepir v obližje. »Pustita moje lešnike, sicer bomo govorili drugače.« »Oprostite, gospa,« je odgovorila veverica naglo, »toda jaz sem ta grm pravkar našla,« »Da si moj grm našla, to ti že verjamem, toda s kakšno pravico si se ga lastila?« »Vzela sem ga po pravu ...« >Ti si ga kratkomalo vzela. In tu prihajam jaz in ti ga vzamem zopet.« V tem trenotku ko sta hoteli veverica in grahasta lešnica planiti druga na drugo, ju je obsula gosta toča kamenja, da sta izginili brez sledu. »Te mrhe!« so vpili dečki, ki so prišli nabirat lešnikov, »zdaj ne bodo dobile za ves njih trud nič.» Neke vrste šo&, In dečki so začeli trgati lešnike in jih devati v svoje kučme. »Mislim, da se nekdo zabava za tem grmovjem,« je zamrmral oskrbnik in stopi pred dečke. »Dovolite, gospodje tatovi, da vas popadem za ušesa, da vaši nazori o pravu privatne lastnine ne bodo še nadalje na krivi poti.« »Lepe šibe, a?« mu je prekinil besedo korporal, ki je prišel s svojo patruljo in je izdrl svojo sabljo. »Ravno take kot jih mi rabimo za butare.« »Stoj!« je stopil predenj oskrbnik. »Ali ste Vi morda lastnik?« je vprašal korporal. — »Ne, Vi niste lastnik! Tedaj drišite jezik za zobmi!« »Toda jaz sem oskrbnik « >No, tedaj! Vi sami nimate pravice, da bi posekali ta leskov grm, toda jaz jo imam.« »Kaj so mogoče zakoni o lastninski pravici ukinjeni?« jc vprašal oskrbnik. »To pot da, moj lju,bi mož; pred orožjem molči pravica, in če me popeljete k lastniku, mu lahko pokažem rekvizicijsko odredbo, Tu je.« Odšli so. Toda komaj so se oddaljili, ko je prišel železniški inženir s tropo delavcev, Postavil je vodno tehtnico, napisal par številk, vzel vizir in razdelil delavce, »Posekajte ono grmovje tam in s tem začnite,« je dejal. Rečeno, storjeno. ' *S kakšno pravico boste opustošili ta. kraj?« je vprašal lastnik, ki je prišel med tem na lice mesta. »Po pravomočju eksproprijacijske1 postave.« risti proti povračilu, »Dobro, gospod. Izvolite.«1 In lastnik je odšel, zadovoljen s t«m pojasnilom. »Postavno kratenje pravic privatne lastnine,« je dejal korporal. »S pravico onega, ki pride za^A« j« pristavil oskrbnik, »Potrudimo sc zdaj in ekspraparuraf mo lešnike,« so mrmrali dečki. »Jaz bom rekvirirala,« je čebljala Soja. »Naj mi pride kdo in naj reče, da. se še nahaja lastninska pravica na svetu,« je brbljala miška. , - « 1 Vzeti komu lastnino radi splošo* lr»- Stran 9 ^eSeftS, IMS, drte' fŽ. avgusta 192CL gtev, 1C1 odakle su dobivali sirovine, U dvadeset se je godina prije rata razvilo kod njih silno bogastvo, Gubitkom rata zadan je njihovom čitavom narodnom gospodarstvu Štrašan udarac. Izgubili su kolonije, ententa ih je silno opteretila ratnim ošte-tama: oni moraju u svojim rudokopima raditi za Francusku, Belgiju, Englesku. Uz to su potisnuti sa svjetskih tržišta, a valuta im je slaba, Njemci osječaju to vile ovaj udarac, što su bili odviše jaki, a da bi se bili nadali ovakvim padu. Njem-ci su ipak ostali radini, ustrajni, praktični i puni organizatorhoga duha. U njih je silna životna sposobnost, pa uočivši svoje bijedni položaj, oni nisu prekrstili ruke, pa jadikovali, nego ozbiljno prihvatiSe posla. Odlučili su cijelo svoje narodno gospodarstvo postaviti na solidni temo];. Na ovo ih je potaklo i opči, svjetski so-cijalni položaj, 1 kod njih je kapitalizem bio u naponu snage, nu njemački radnički svijet nije osječao takav pritisak kapitalizma kao u drugim zemljama. Kod njih su bile lijepo razvijene socijalnc reforme, pa je za radnika bilo poskrbljeno. Uvideli su medutim, da je gospodarski po-redak trsiv nevaljan, da sadašnji društveni poredak omogučuje zgrtavanje kapitala i osiromašivanje širokih radničkih i seljačkih masa. Još i prije ustava, u marču 1919, stavili su zakon, u kojem daju državi pravo, da socijalizira ona poduzeča, koja su važna za gospodarski narodni život, Jed-nako pravo odredeno je pokrajinskim vladama i opčlnama. U red takvih podu-zeca, koja su od opčeg, narodnog interesa spadaju uglenokopi, željeznica, ru-dokopi itd. Dosada su ta p r i r o d n a bo-gatstva izcrpljivali samo pojedinci na štetu cijeloga naroda. Rude, uglen i slič- no vlasništvo su Čitavoga naroda, a ne samo pojedinaca. Njemci su uvideli, da če sanacija njihovih gospodarskih prilika biti moguča samo onda, ako produktivni rad bude u službi o p č e -nitosti, naroda, a ne pojedinih kapitalista, č o v j e k mora biti središtu narodnoga gospodarstva, a ne novac, U članku 7. njemačkog ustava odredeno je, da država ima pravo stvarati zakone o socijalizaciji prirodnih bogat-stva i gospodarskih poduzeča. Ovim je u principu prodro taj zahtjev radnika u sam temeljni zakon države. Na ovora če se opčenifom zakonu graditi posebni, specijalni zakoni za pojedine grane industrije. Pri ovom je zakonu o socijalizaciji imalo krščansko radništvo veliki udio. Zastupnici Stegewald, Imbusch i ostali morali su zapodjenuti žilavu borbu sa svim kapitalističkim krugovima. Ni u samim katoličkim krugovima nije idea o socijalizaciji bila oduševheno pri oljena. Krščansko je radništvo i na toj fronti imalo boja. — T e h n i č k a medutim s o c i j a 1 i -z a c i j a još nije dovoljno jamstvo, da če ta institucija biti od one koristi za narodno gospodarstvo, koju se od nje oče-kuje. Sparagrafima se ne postizava mnogo, Treba nastojati oko socijaliza-cije ispravnog mišljenja i n a -z i r a n j a na dužnosti pojedinaca prema društvu i društva prema pojedincima. Kod poduzetnika i radnika treba probu-diti socijalni osječaj, Egoizam je i poje-dinačni i klasni u naše vrijcme silno razvijem To treba uništiti, jer se duhu soci-jalizacije nista, toliko ne opire koliko egoizam. Kaka naj bo delavska organizacija. O organizacijski izpopolnitvi Jugoslovanske Strokovne Zveze. (Na mariborskem zborovanju govoril glavni tajnik A. K o m 1 a- n e c. j Kdor hoče zgraditi hišo, pretehta ovi-Ve in sredstva- Kdor hoče iz hiše delavskih pravic prepoditi sovražnika, mora pretehtati sovražnikove sile in moči svoje. Ko sovražnika pozna in pregleda svoje voje, je na jasnem, ali je izpolnjiv njegov načrt-Dokler so sile preslabe, ne gre bit odločilne btike, ampak do tistega časa zbira in utrjuje lastno moč- Ko jo gotov, gre nad sovražnika, ga porazi in zgradi hišo sreče za svoje ljudi po lastnih željah. Za slučaj, da hočemo v lastni državi reSlti delavsko vprašanje, je treba delav" sko stanovsko organizacijo Jugoslovansko Strokovno Zvezo usposobiti za popolno delavsko zmago. Zakaj, ako je ne dvignemo do popolne zmagovite višine, ni rešitve za delavski stan v naši državi. So namreč samo tri možnosti: ali prepustimo rešitev in usodo delavstva njegovim sovražnikom-kapitali-stom, ali jo damo v roke ljudem, ki hočejo izganjati hudiča z Belcebubom in povrh z zavezanimi očmi — delavcem materialistom ali pa zberemo krščanskomisle-če delavstvo in izvojujemo delavsko pravdo. OD LIBERALNIH ORGANIZACIJ NOBENE REŠITVE! * Da bi prepuščal kdo svojo rešitev tistemu, ki ga davi, je nezmiselno. Zato tudi delavstvo od pristašev liberalnega kapitalizma nima drugega pričakovati, kar vol od mesarja- Da bi mi upali na velikodušnost in socialno pravičnost od pijavk, pristašev mamonizma, tega vsaj noben razsoden delavec ne bo terjal- — Kapitalizem, ki mu je liberalizem oče, liberalni kapitalizem, ki je po svojem rodu brat absolutizmu, militarizmu, birokratizmu, vsakovrstnim nemoralnim, nenravnim družabnim in družabno-gospodar-skim sistemom, ki s svojim pohlepom, e svojim političnim nasiljem, s svojo kramarsko diplomacijo, s svojimi perfidnimi zvezami uničuje splošno blagostanje, je in ostane za delavca zgodovinski sovražnik s svojimi nosivci vred. Delavstvo mora tega sovražnika z njegovimi nositelji vred z Vsemi dovoljenimi sredstvi vreči ob tla. Delavčevo človeško dostojanstvo zahteva, da se spusti v boj zoper tiste, ki hočejo imeti delavca za golo tovarniško orodje. Od služabnikov mamonizma za delavstvo rešitve. (Viharno pritrjevanje, klici: Tako je!) Drugi sloj, ki naj bi rešil delavsko pravdo, so delavci sami. Med njimi nastopata kot rešiteljici dve struji: delavci-ma-terialisti in delavci-kristjani., Rečeno je že, da je blazno izganjati hudiča z Belcebubom, greh z grehom, eno gorje zamenjati še z večjo nesrečo, materializem nekaterih s splošnim ljudskim materializmom, pohlep nekaterih z občim pohlepom, nasilje z razredno diktaturo. V materialistični delavski struji je omeniti tudi tisti del, ki je v službi liberalne kapitalistične politike pod imenom narodno socialne zveze in stranke kot privesek liberalne, sedaj demokratske stran- ke. 1. maja 1919 so v sprevodu te »delavske« organizacije korakali izraziti liberalni kapitalisti. (Klici: Proč z narodnimi socialisti.) MATERIALISTIČNI SOCIALIZEM NE NUDI KRUHA! Drugi materialistično delavski del stopa samostojno, samogoltno, kapitaliste posnemajočo, razredno materialistično, de-magoško delavsko pot. V ta del spadajo materialistični socialdemokrati in materialistični komunisti. Predstavniki prvih pri nas znani ministri draginje Kristan, Bukšeg in Korač. Spomin na druge je Zaloška cesta. — Delavski materialisti so po teoriji in praksi, po načelih in dejanju, za delavstvo nerabni. Kot pristaši materializma nadaljujejo v splošnem, kar so kapitalisti pričeli, delno sužnjost hočejo izpre-meniti v splošno usužnjenje. Slepi vodniki slepih ljudi! Tako tudi od materialistično delavske sti’ani ne svita delavcem rešitev. (Odobravanje.) DELAVSKA ORGANIZACIJA MORA BITI KRŠČANSKA! Ostane torej samo še ena delavska rešitev pri delavcih-kristjanih, Sem spadajo vsi, ki hrepene, da bi bilo v človeški družbi dobro in prav, katerih dobro voljo ni zastrupila perverznost in zloba, ki so kot pravi evangelij: lačni in žejni pravice, vsi ti so naturaliter Christiani, po svojem teženju krščansko misleči. Ta delavska struja ima vse pogoje, da osvobodi in osreči delavski stan. Ima voljo, da reši in zmaga, in ima prave vidike in sredstva, ker gleda z očmi krščanskosocialnih načel. Ta struja se zbira v Jugoslovanski Strokovni Zvezi. Zato pravim, da se je treba z vsemi silami zavzeti za to delavsko organizacijo. Delavski prijatelj ni in tudi ne ljudski in ne socialni, kdor hoče preko edino rešilne družabne smeri, krščanskosocialne poti. Zato trdim tudi, da moramo dvigniti Jugosl. Strokovno Zvezo do popolno zmagovite višine in v njej organiziranemu delavstvu dati v roke, da odloči za delavski stan, kar mu je v prid. Zakaj v JSZ so temeljna načela prava in je volja včlanjenih iskrena delati za delavski blagor. Zato je treba to organizacijo samo še usposoh ti1 da dvigne prapor delavske dobrobiti tako, da bodo vsi rekli: s to delavsko organizacijo se mi meriti ne moremo, ne moremo se ji zoperstavljati ne z razlogi, ne s številom in ne s tveganjem boja na življenje in smrt. Zato je prvi poziv na vse ljubitelje delavstva v Jugoslaviji ta: Delajmo, da se vse delavstvo v našem kraju, v naši pokrajini, v celi državi zbere pod zastavo Jugoslovanske Strokovne Zveze. Vse, prav vse razen tistih par tisočink, ki hočejo iz same zlobe isto, kar ju hudo. Teli pa bo samo par (burno odobravanje). Mi potrebujemo za celotno delavsko zmago celotne delavske moči. Ne bojte se za uspeh! Resnici, ki jo zastopajo iskreni izvežbani ljudje, nihče ne zoperstane. Tistih par tisočink j nasprotnih agitatorjev bo prišlo na pot j bo onemoglo škripalo 'ob strani, drugi se bodo včlanili vsi, tudi mnogo strastnih spoznanja; samo pogumno na delo! JUGOSLOVANSKA STROKOVNA ZVEZA. Ko je armada zbrana, jo je treba urediti. Vsi delavci, ki vstopajo v JSZ, imajo skupno usodo. Ta je, da so odvisni v živ-ljenskih pogojih. Njihove stroke pa so razne. Ena veja dela v industriji, druga na kmetih, tretja je zaposlena pri delu hišnih poslov in četrta zopet je nastavljena za pisarniška in tehnična dela v raznih podjetjih. Vsaka teh vej ima zopet svoje vejice: Delo pod zemljo in na svetlem, v kovinski in ilovnati, tekstilni in lesni, kemični in živilski industriji. Polno manjših in večjih vrst. obsega delavsko delo. Vse te stroke je treba urediti v lastne voje, da za-more celotna organizacija imeti pregled čez vso organizirano silo in da se vsak voj na svoj način more dejstvovati in priti do svoje zadovoljnosti. Jugoslovanska Strokovna Zveza bodi organizacija organizirani hstrok. — Vsaka teh strok imej svoje vodstvo, svoj denarni oddelek, svojo postrežbo, h kateri spada njen strokovnjak, njen posredovalec, svetovalec, zastopnik, strežnik, izvedenec — njen delavski strokovni tajnik. Skrb za armado bodi ne samo po strokah, ampak tudi po krajih, po okoliših, pokrajinah, okrožjih. Tudi na najoddaljenejših točkah je treba delavstvo vežbati, podučiti, ga usposobiti za nastope, za besedo, za pisavo, za vzajemne disciplinirane bitko in zmage. Malodušne dvigniti, neznačajne utrditi, raztresene urediti, učvrstiti, to nalogo imajo okrožni zastopniki, okrožni organizacijski tajniki- Kdor ima talent in veselje, kdor je takorekoč od Boga -poklican za delavskega voditelja, na noge! Delavstvo potrebuje vodij in zmage. Vprašate, kdo bo te ljudi vzdrževal, kdo bo dajal sredstva gmotna, denarna? Nič se nad delavci bolj ne maščuje, kakor sebičnost. Denar dajaj na obresti. Vzdržuj človeka in on bo vzdrževal tebe. Glej slučaj Kamnik. Štiri družine bi romale od dela v lakoto in smrt ali pa v dušno propast, v odpad od križa in Boga ter posmrtne sreče. Kdo jih je rešil? Organizacijski tajnik. — Vinarje žrtvujejo delavci, kupujejo si ž njimi krone. Malo dajo na mesec, veliko dobe vsled tega na dan. 4 mesečne krone, so ti rodile 40 dnevnih kron. Daj jih osem, dvanajst in ohranil boš teh štirideset, pridobil drugih štirideset. Kdor ne investira, ne žanje. Organizacija je tvoje podjetje, od katerega zavist vse. Misli na to. Čim bolj podpreš podjetje, več ti bo neslo. Pravim naravnost: Poleg božje milosti in dobre volje ljudi, zavi-si vsa tvoja neodvisnost, vsa tvoja zmaga od blagajne, s katero se organizacija vzdržuje, (Klici: Tako je!) V delavske vrste je treba umevanja in moralne moči. Kjer ni izobraževalnih društev krščanskosocialne zveze, je treba misliti na lastne izobraževalne odseke. Ljudje, ki mislijo, ki so se sami dovolj podučili, usposobili in ki vedo, kaj je to krščanska krepost, krščanstvo v dejanju, morajo to stvar v roke vzeti. Pri osrednji zvezi se pripravljajo tla za socialno šolo. Vsak v pokrajini stori svoje po svojih močeh in svojih razmerah, da bo celoten uspeh ve-ličastnejši. Delavsko mladino je treba zasigUrati Bogu, njej sami in socialni sreči. Z ozirom na vprašanje delavske mladine bi morala imeti vsaka organizirana stroka osobo, ki bi se brigala izključno za dobrobit delavskega naraščaja, za vsestransko vzgojo bodočega rodu, ker s propalicami, kaj hočete začeti. Nemorala je začetek sužnosti. Da bo osrednji odbor kos nalogam, mora načelstvo zbrati okrog sebe svoj načelno miselni zbor (svet), tajništvo svoj agitacijski in blagajna svoj gospodarski zbor. Inteligenca se zavzemaj za delavsko organizacijo. V ta namen naj se poglobi v zadostno umevanje delavskih potreb in se zasidra v zadosti trdnem verskoetič-nem mišljenju. Delavstvo potrebuje izrazitih zgledov, da mu zraste i znova prepričanje: je rešitev za ljudi, če sami hočejo. Glejte zgled na tem in na tem. DELAVSKA POLITIKA IN GOSPODARSTVO. Strokovna organizacija kot delavsko stanovska organizacija je poklicana, da tolmači delavske potrebe in s tem daje praktična navodila — smer za socialno delavsko izobrazbo, za katero ima skrbeti po poklicu organizacija idej krščanskosocialna zveza, dalje smer za socialnodelavsko politiko, katero ima dejstvovati »Delavska Zveza« s pomočjo SLS in končno poti za socialno delavsko gospodarstvo, ki ga zastopa ^ delavsko zadružništvo, konsumna organizacija in stavbena organizacija in uravnava tako splošno naše socialno gospodarstvo in Zadružno Zvezo. (Dolgotrajno odobravanje.) Sklep: Namera naša je, da zmagamo, da v ta namen usposobimo enotno delavsko stanovsko armado. Z urejeno silo porazimo nasprotnike in obenem sezidamo hišo, da bo vse delavsko ljudstvo v miru uživalo sadove dela svojih rok in s tem delom, s preostanki svojega truda poma- galo somišljenikom in vsem potreb'15 !l l‘j zdravega družabnega, gospodarska1 •* duševnega razvoja. Mednarodni koriiPw rudarjev. na Pretekli leden se je v Žen®'1 Švicarskem vršilo mednarodno zbo: ' ^ nje rudarskih organizacij, Zastopam 1 bile vse strokovne organizacije^. J sko socialne, socialdemokratske itt Najprvo so razpravljali o soc* a('j rudnikov, ki edina more svetu P°nia ,s iz sedanjih težav glede premoga. . Delegat krščanske strokovne oh"!, zacije v Nemčiji ter kršč. soc. dela"" poslanec Itnbru,-sch je v imenu nemške strokovne organizacije izjavil, , vso silo » soci izif je njegova organizacija alizacijo rudnikov. Avstrijski delegat Zivansiger je vil, da avstrijski rudarji tudi Pr. . B1j j socializacijo, in da se nočejo pogajati s® zase, ker se je vlada pod pritiskom za' nikov izrekla zoper socializacijo. JI Amerikanski odposlanec Avage r dejal, da amerikanska delegacija ne pripustiti, da bi premogovniki prif-r y državi, ki bi jih izkoriščala. Izkušnje^ Ameriki za vojske ne izpodbadajo k ^ cionalizaciji. Avage priporoča kontro vladno naredbo v družbi z delavskim1 ganizacijami, JI Lombard (Belgija) jc izjavil, da m biti z zahtevo po socializaciji razg'3 s®' da bi premogovniki mogli preiti v drz no last samo proti odškodnini dosedanp lastnikom. u Predsednik Sachse je predlagal bi se vršilo načelno glasovanje, .« Hodge (Angleška) je bil tudi teh m Bartoii (Francoska) je dejal, da D , kongres sporazumel o gotovem škem programu. Določiti je gotov do katerega je izvesti nacionalizacijo . socializacijo. Če sc do gotove dobe 3® seže nacionalizacija ali socializacija, . ra mednaroden odbor ukreniti enotno cii°- -t & Angleški delegat Smiliš je svarn» bi se že zdaj ustanovil določen a* -j, program. Hite je zagovarja! podobno ziranje. Naposled je bila sprejeta s o gl a®5,0 ^ solucija, ki jo je predlagala angleška ^ legacija: Kongres je sklenil, da bi s® dežele definitivno oprijele naciona51 ^ nja ali socializiranja premogovnikov kor tudi odprave kapitalistevskih skih pravic in uvedbe kontrole ter vtf71. p. rudarske industrije po državnih ( nikih, delavcih in konsumentih. vsake pristopivše organizacije bo četrt leta mednarodni pisarnici P ,]ed ročilo o naeredktu ki sc nanravil v ročilo o napredku, ki se je napravil nji deželi v dosego tega smotra, - t Posamezni aelegatje so P^j^aji!1 delavskih pogojih in delavskih O jato'r v svojih deželah. Pri pregledu ®aind® je predsednik javil, da shod 28 2,606.250 rudarjev, Z ozirom na Angleška 65 odposlancev, ki Fodo volilno pravico, Nemška 37, Fran® ( 23, Belgija 10, Češkoslovaška 6, ^ , fSl&t države, Avstrija, Nizozemska, no Jugoslavija, Poljska in Luksenrburs 1 odposlanca. Glavni predmet popoldanskega^ svetovanja je bilo vprašanje pr©0* mednarodnega tajništva iz Bruselja v don. Vanderveide je izjavil, da ie .F^Lja-nje s skupinami, stoječimi izven 1y cionale nenavadno važno in mora vršeno kar mogoče kmalu, sicer,?30jaiia5' internacionala razpala. Boj se bde jišlA nji dan med dvemi duševnimi Moskvo in Londonom. Proti _ PA w nemškega delegata Welsa, da bi neralno tajništvo preloženo v Amsl kakor sedež mednarodne zveze S“, jenih organizacij, so se oglasili belgd? re(J-legatje s povdarkom, da je n e ros m log naperjen zoper Belgijo. \Vels izjavil, da je nemškim delegatom .j0 v čisto tuja in da soglašajo s prem®®,1 fel0‘ London. Nato so enoglasno skletun P žiti generalno tajništvo v London ^ f clržkom odobrcnja angleške sGkcl)el st®' tem vprašanju še ni zavzela noben*s lišča. ^ PolItKne -f »Naprej« priporoča »V®® list“ N®' Na tem mestu se javno zahvaljuie sVo]eil preju«, ki jc dne 12, avgusta ^ n$ uvodnem članku ponatisnil zn; n* 0 im® šega lista. Naročniki »Napreja« pri-3, priliko, da so sc lahko dodobra ? Qefii - v kakšnem duhu dela naš hsL ^ p f» o danes videli svoj *1 s : n________j:- ..Ur-P.io V Ji, ■ pa ravno vi lu,či. Gospodje, ki vlečejo v jjpjis. ju« svoje sodruge za nos, so */' A jeti, [■ vtikajo glave in nočejo jno? 1 še ljudstvo veliko ve^ !^rSLpsk} ‘ \ ima naše kakor si oni mislijo. Vcak nePr!f, ;e b ’ tatelj zadnje »Naprejeve« števi ' j težave lahko spoznal, kako !! ,‘v0j V da mi v resnici delamo za ljucis -»Večerni Sne 12. avgusta; I§ž8\ Stran 3 j(va nCo 111 na ta lim vjeti nekaj delav ka nima ta buržoazijska stran ial,eSTl0Sji bi nam najraje izkljuvali oči. Iz-. 1 so' je Prva točka v njihovem nro-, mu,: b?i proti »klerikalizmu«. Obenem aaim °S*’ °čito pokazali, da jim ni niti r^ani.Za resnični blagor delavstva, za lJ?0 m pravico. Namesto, da bi se polj, Jljudstvo, se tepejo za site demo-p/ I pomaga ljudstvu, če imajo rde-ljub SCelenc® na jeziku še tako žarečo jo n' *n nieža, v dejanju pa zagovarjale T l .na>vcč»e sovražnike: kapitali- fige Ij^ezen ni vredna ene tržaške *idi+ ** se bližajo volitve, se ®tranlfZ na®^ce’ s katero skuša, liberalna 7.a Ustanoviti narodno socialistično tančico in ] Dosedaj _______________________________ ®e.^ delavci najmanjše zaslombe. Mi % (. Cl SQ1° toliko napredni in zavedni, iig8 Ue 1)01110 obesili na frake bogatašev, lje ? v v°jnem času obogateli za naše žu-Uj y *las prav Po judovsko strigli in mol-jjm naj se nikdo ne da preslepiti le- iti Sc esedam pristašev liberalne stranke, tihi ,° skrila to pot za ime narodno soci- ne stranke. žalostna usoda komunističnih vosi lj6" , nul° nedeljo so sklicali zmer-Zati ^unisti z Deličem na čelu shod v lios e “ v prostorih kinematografa »He-Wi ^ .^kalnim komunistom, ki so sc 0(j kemumstične stranke, ki jo vodi pr' ' ni bilo všeč in so sklenili shod kiakC1^' Prcdidočo n°č 50 vazsii-ili in j)6-'.,v katerih označujejo Radoševiča ma 2a izdajalca komunizma ter ji- ci ei° »Smrt!« V nedeljo so radikal-ftv[ v meli na shod in takoj ob otvo-!°s divjati in razgrajati. Navalili in *8Pa!}'ami, stoli in noži na predsedstvo Sio/fkarje jn težko ranili zlasti Deliča. Se je razpustil. Nato je nastopil na |„re uUl’ komunističnega bratstva in kul-Giuro Cvijič in slavil zrna- fc l talcev. Kako dolgo še — in Cvi- 0 delil Deličevo usodo! Kdor seje Mer, 7-anje vihar. ^ demarkacijske črte na Koroškem )Vl.L,a »Arbeiterzeitung.< med drugim: ^ ^ SHS ... doslej ni niti odpoklicala upeljala lokalne policije, niti uki-8j. .ScWcstra. Pogajanja so vlečejo poča-kw,p^£o teh okoliščin z napetostjo pričati odredb poslaniške konference, ki tu*11® sposobne zagotoviti svoboden pro-demarkacijsko črto in omogočiti Cansko glasovanje.« Za svobodo gla-Se a'VBtrijski Nemci pač ne poteza-^in °’ ainPnk s’ mislijo pod to »svo-*i nasilje nad slovenskim prebival-ititj ^ga pa ne smemo nikdar dopu* l0s( + ^ma^ano ovaduštvo, Znana je Ža-Jjl a Usoda posestnika Brenceta, ki loži na ljubljanskem vojaškem stre-. nedolžna žrtev vojne justice. Za- - a hna pa Zelo nečeden epilog. Znani je denunciral dr. Pegana, češ da je W1V obs°dbe, da ga ni liotei zagovarjati, Ji. 'tavalo se je celo, kakor da bi bil dr. s* n % odobraval ono obsodbo. Informirali Tg/ Se Pri sorodniku rajnkega Brenceta. je zadevo tako pojasnil: »Tiste Dojj, , ie bil moj sorodnik v vojaških za-$(jj 5 in je šlo za njegovo življenje, sem Vgjj. tlr- Peganu in ga prosil, naj bi inter-«jp'ra\ Za Brenceta. Takoj se je dr. Pegan lnt avil in sva šla oba na vojno sodišče, k bn'encija brezuspešna, Brence k0r obsojen. Dr. Pegan je napravil oni ’z prijaznosti in popolnoma brez- ^Žff Vse drugačne govorice so zlobna Čudno se nam zdi, da se v onih ne-časih ni nihče izmed teh velikih Hi ■ domoljubov, ki sedaj krivo de-ClraJo, eksponiral za Brenceta. Protižidovski zakon na Kadžar-, *Nar. Politika« poroča iz Budimpe-a Pride pred ogrsko nai'odno skup-])f0t° ^.dni zakonski načrt, ki je naperjen o- ( Žid°m.! Glasom tega zakona se 60 tk°v židovskih tvoi*nic izroči delav-, pben Zid ne bo smel imeti več nego Ugnali bodo vse Žide, ki so se N j na Ogrskem po 1. januarju 1914. sQ '’01na, da bo zakon sprejet. Madžari ®ni uničiti židovski vpliv v kul-Žaj J111 in političnem življenju. Pri nas pa lj0llo v°lji ni sledu. Preveč je požidov- na General Wrangel. Zadnji čas je tierajZbodu stopila v ospredje akcija ge-a Wrangla. Ker je marsikdo prezrl atne vesti, ki so doslej prihajale v tem generalu, bo prav, da v Žu i*ea? Podamo par pojasnil o tem mo-Pok0, n'.eSovi vlogi. Wrangel je nemškega toVlli enja in je bil carski častnik. V sve-,v°jni je postal zborni poveljnik, njegof se je pridružil Denjikinu in po je PrVtern Porazu in pobegu v inozemstvo ^WEVfd v°dstvo Denjikinove vojske. se Se, je s četami na Krim, kjer so iiegllnu. Pridružili mnogi prostovoljci in Sov« 51 }z. Vseh vetrov, tako da šteje nje-Slije s°iska 100.000 mož. S pomočjo An-pe ,’e Uborno utrdil na kratki črti viki Serekoponi in Geničenskom. Boljše-žačeJa Sa tu niso Upah napasti. Ko se'je Sv0,0^° jska ofenziva, je zače! Wrangcl vojsko prodirati proti Aleški na Nost ^atk Dnjepru in proti Melitopolu. Sovjetske čete so se umaknile in \X/ranglova fronta se je raztegnila ob Dnjepru do Aleksan-arovsko—Orjehova—Mariopol. S to razsežnostjo je Wrangel svoje maloštevilne čete zelo oslabil in zadnja moskovska poročila že javljajo, da se v krimskem odseku razvijajo boji za rdečo armado ugodno in da so sovjetske čete pri Herzonit dosegle desni breg Dnjepra in zaplenile mnogo municije, Najbrže se je sedaj približa! konec tudi Wranglovi akciji, ki jo je podpirala Anglija. + Zborovanje II. internacionale. Kongres je izvolil štiri komisije: 1. Za pogajanja s strankami, ki na kongresu niso zastopane, v svrho ustanovitve enotne, močne internacionale; 2. za vprašanje o vojni krivdi; 3. za socializacijo; 4. za odobritev mandatov. Dnevne M¥l€@. PREKLIC. Podpisani preklicujem vse in obžalujem vse, kar sem obdolžil g. kateheta Milavca v Tržiču v pismu na gosp. duh. svetnika Potokarja in v to^bi na višji šolski svet ali z govorjenjem pri ljudeh. Zlasti obžalujem obdolžitev, da g. katehet v šoli moje otroke šikanira in sovraži ali da v šoli sploh kdaj politizira. Žal mi je, da sem se vsled napačnih informacij dal k temu zapeljati. V Pristavi pri Tržiču, 11.8. 1920. Jan B r o j 1 a, — Delavci, delavke! Dne t. m. ss vrši v Zagorju ob Savi velik Orlovski tabor. Vabimo vas, krščanski delavci in delavke, da se ga v obilnem številu udeležite. Tabor je posebno za naš kraj vsled industrije velikega pomena. Krščanski delavci in delavke, vsi na naš tabor- — Umrl je v Trstu linijski kapetan v bivši avstrijsko-ogrski mornarici A r, t o n Vrtovec. Pokojnik je bil doma iz Šmarij na Vipavskem. Bil je zaveden Slovenec. Pokoj njegovi duši! — Invalidom nekdanje gorske topniške baterije 3/3, pozneje 7/3. Ing. Viktor Glantschnig v Koflachu na Štajerskem, Nemška Avstrija, objavlja kot poslednji poveljnik gorske topniške baterije 3/3 (pozneje 7/3) in kot upravitelj zbiralnega zaklada za invalide te baterije, da se naj najkasneje do 10. septembra 1920 pošljejo nemško, napisane prošnje vseh onih invalidov, oziroma svojcev po padlih te baterije, na sploš. org. voj. invalidov za Slovensko ozemlje v Ljubljano, Gosposvetska ul, 3. Pozneje poslane prošnje se ne morejo upoštevati. Prošnje morajo biti uradno potrjene glede invalidnosti, kraja in datuma, kdaj je kdo bil ranjen, oziroma padel. Prosi se za ponatis tega članka po vseh časopisih. — Gibanje nasprotnikov. Iz Tržiča nam pišejo: Novo telovadno organizacijo snujejo socialisti, oziroma komunisti, ker do danes ne vedo ti ljudje, kaj so. V meščanski šoli so imeli že telovadno poskuš-njo. Načelnik njihov je baje nek Brezar iz Bistrice, ki je bil na Jesenicah svoječasno Orel, v Tržiču najprvo Orel, potem Sokol in sedaj komunistični telovadni načelnik. — Za delavstvo v Tržiču. Na sobotni uradni dan se je zglasilo odposlanstvo delavstva z načelnikom J. S. Z. Slaparjem pri g. okrajnem glavarju Žnidaršiču in ga prosilo za posredovanje, da dobi delavstvo v Tržiču in okolici sladkor po znižani ceni in sicer vsak mesec. Gosp* glavar je naročil delavcem, naj takoj sestavijo prošnjo in jo pošljejo glavarstvu, ki bo stvar priporočilo v ugodno rešitev. Kakor ču-jemo, se je ta prošnja že odposlala. — V tovarni Kozina v Tržiču je bila pred meseci izvršena velika tatvina usnja. Orožnikom se je posrečilo dobiti nekaj sledu. Zaprli so že par oseb, ki so baje v zvezi s to tatvino. Stopinje vodijo v okolico Tržiča v župnijo Križe. — Obrtna razstava Hrvaiškega radiša v Zagrsbu sc otvori 18. avgusta in traja do 3. septembra t. 1. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je izposloval pri obratnem i*avnateljstvu južne železnice legitimacije za enkratno polovično vožnjo III. razreda osebnega vlaka od poljubne postaje južne železnice v Zagreb in nazaj. Obrtniki, obrtna društva in zveze, ki se hočejo udeležiti te razstave, naj se obrnejo takoj na Urad za pospeševanje obrti, ki izdaja te legitimacije. Želeti je, da se obrtniki udeleže te razstave v obilnem številu. — Indijska goveja kuga se je zanesla in razširila v Belgiji. Doslej je okuženih 29 krajev. — Trgovci z dekleti zopet na delu. Avstrijski listi poročajo, da so se z odprtjem meja zopet spravili na delo trgovci z dekleti, ki izkoriščajo sedanjo bedo in zvabljajo ženstvo v inozemstvo. Ni dvoma, da bodo poizkušali, oziroma da žc poizkušajo te hijene svojo srečo tudi v naši državi. Zato naj bodo starši in dekleta skrajno previdni, kadar gre za službo v inozemstvu ali tudi le v kakem mestu na jugovzhodu naše države. Na Du- naju gre v tem oziru ljudem na roko iz- selniška centrala in nravstveni urad policijskega ravnateljstva. Pri nas se more vsak z zaupanjem obrniti na naše krščan-sko-socialne organizacije, — Valute. Dne 11. avgusta na zagrebški borzi: 1 dolar 85.25 K; 100 avstrijskih kron 39.50 K; 100 carskih rubljev 130 K; 100 češkoslovaških kron 150 K; 1 napole-ondor 330 K; 100 nemških mark 192 K; 100 rumunskih lejev 185 K; 100 švicarskih frankov 1375 K; 100 italijanskih lir 468 K. — Dne 10. avgusta na belgrajski borzi: 20 dinarjev v zlatu 24.30 din.; 1 angleški funt 80 din.; 10 francoskih frankov 168 din.; 1 dolar 22.10 din.; 100 italijanskih lir 116.50 din.; 100 levov 40 din.; 100 lejev 49 din.; 100 mark 49.25 din.; 100 češkoslovaških kron 40 din.; 100 avstrijskih kron 11.25 din. UuMmmke n@wic©a lj G. Josip Rijavec, prvi tenor Na-rodnog kazališta v Zagrebu priredi dne 13. avgusta koncert na Bledu, dne 17. avgusta pa v Unionski dvorani v Ljubljani. Prednasal bode skladb« Lajovica, Ravnika in Škrjanca-, ter IConjoviča, Ha-tzea, Gotovca kakor tudi arije iz oper Aida, Tosca in Carmen. Pred šestimi leti je naš rojak g. Rijavec sodeloval pri koncertu tukajšnje Glasbene Matice ter že tedaj žel obilo priznanja. Nadejamo se, da bode slavno občinstvo z ozirom na to, ker bo spored res nudil umetniški užitek, z obilnim posetom počastilo našega najboljšega jugoslovanskega tenorista. (k) lj človeške kasti na siavfelsču pred Slonom. Na stavbišču zgradbe Ljubljanske kreditne banke pred Slonom kopljejo jame za postavitev drogov k lesenemu ogrodju. Izkopali so danes človeške kosti. Na tem prostoru se je pred potresom nahajala vojaška bolnica in pa vojaško oskr-bovališče. Jugoslovanska Slro-kovna Zveza. VSEM SKUPINAM! Tajništvo JSZ se je preselilo v svoje prostore na Stari trg št 2, I. nadstropje. Vsi dopisi naj se odslej naslavljajo tja. — Posamezne skupine naj nam oprostijo, da uradovanje zadnje dni ni bilo tako točno, kot bi bilo želeti; vzrok je bila selitev. Tajništvo JSZ. Tržič. V torek je imelo krščansko socialno delasivo v Našem domu sestanek, ki je bil jako dobro obiskan. Poročal je o zborovanju jugoslovanske strokovne zveze v Mariboru tovariš Majeršič, Tovariš Prešeren je priporočal povišanje tedenskih prispevkov, kakor je predlagala centrala v Ljubljani. V debato so posegli tov. Slapar, Vidic in učitelj Vider, Svetnik Potokar je govoril o pohodu boljševizma proti Srednji Evropi in o izjalovljenem bojkotu proti Ogrski. — Sklenilo se je odslej vsak teden v ponedeljkih ob 8. zvečer prirejati take sestanke. Vabimo vse krščansko socialno delavstvo, da se zanesljivo udeleži teh sestankov. Prvi se vrši prihodnji ponedeljek. Delavsko zadružništvo. Pretečeno nedeljo, dne 8. avg, t. ]., so se vršile v Prevaljah. Mežici, černi in Studencih pri Mariboru dobro obiskane skupščine našega I. delavskega konsum-nega društva. Za pooblaščence so bili izvoljeni sledeči: Prevalje: Matej Ripl, Matej Strojnik in Jurij Kugelnik; Mežica: Luka Osojnik in Ivan Semenc; Cerna: Anton Mlinar in Gregor Strugar; Mari-bor-Studenci: .P. Kalist Vavpotič, Krepek Anton, Gajšek Ivan, Mesovič Matija. Dne 15, t m., to je to nedeljo, se bodo pa vršile skupščine v Rušah in v Makolah, na obeh straneh po dohodu jutranjega vlaka, v Poljčanah pa ob 3. uri popoldne. Skupščina za prodajalno I. lj. del. kons. društva v Krenju bo 20. t. m,, ob 6. uri popoldne, in sicer v hiši Kon-sumnega društva. — Vsi člani se vabijo, da se. skupščine udeleže v obilnem številu. V Mariboru se je vršila v nedeljo dne 8. avgusta velika skupščina konsumne podružnice L ljubljanskega del. kons. dr. za prodajalno Studenci, Udeležilo se je 400 članov Jug. Strok. Zveze, Tobačno delavstvo. i Počasna je uprava državnih monopo-| lov in še počasnejše izplačevanje finančnih S krogov. Dravinjska doklada je tobačnemu j delavstvu olovljena, oznanjena —- dol- 1 go časa je trajalo, preden se je to zgodilo l n, iz .tlačana se ni it*- ,«e vle- če že od april a* Železničar. PROMETNA ZVEZA. Bratci! Včasi smo pač govorili o rdečem nasilju in terorju. Danes pa se spet vračamo v tiste srečne srednjeveške čase, ko »gospoda« neomejeno komandira. Ta gospoda, ki je vredna svojega sokolstva, pod sveto zastavo kulturnega boja dela nasilje vsakemu, ki ji ne liže pet. Pisali smo že, da je bil Kr. Cuznar najprej nekako degradiran, potem pa sploh odpuščen. Odpuščena pa sta še bila A. Kovač in Kr. Lotrič. Ko sta vprašala, radi česa, se jima je reklo, da sta najmlajša po službenih letih. Kovač in Lotrič pa sta dokazala, da so drugi še mnogo mlajši; tedaj se je pa gospod »predpostavljeni«, ki ju je zasliševal, spomnil, da nima časa in jo je odkuril. Vse bi bilo dobro: Cuznar naj prekliče svojo izjavo o postopanju liberalnega uradništva, Kovač in Lotrič, naj pristopita k Sokolu, pa bo vse dobrot kajne7 Gospoda, globoko ste padli v svojem »kulturnem« boju. Ako mislite svoje ideje s terorjem širiti, podajte si roke z onimi, ki mislijo, če vržejo delavca na ce> sto, da gotovo postane komunist. V značilnem taktu »kulturnega« boja za velike ideje — ste si bratci. Sicer pa — nam se zdi, kot bi vi pljuvali na našo njivo, !Naprej« radi gori omenjenega članka inž. Gustinčiča. Pri koncu dostavlja: »V »Napreju« vidimo sedaj, ko je moral enkrat odkrito govoriti, da je ta stranka proletariat vodila za nos, da je drugače govorila, drugače mislila. Isto je s »Prometno zvezo«. — Na to opazko gg- tovarišem pri »Zvezi« to-le v album: Socialisti so naše tovariše toliko časa vodili za nos z njih »strokovno« organizacijo, da so končno tudi slepci začeli polagoma odpirati oči. Zgoditi se pa zna — in to morda že v doglednem času tudi tovarišem pri »Zvezi« — da bodo odpirali oči, in morda tudi sklepali kako podobno resolucijo. In takrat, gg. tovariši, vam bomo mi zaklicali one besede, s katerimi zaključujete omenjeni članek: Zve-zarji so sedaj napravili temu slepomišenju in laganju konec. Z resnico na dan, potem se bo našla pot, da bodemo sicer deljeno marširali, a kadar bo potrebno, udarili skupno. Rudar. Černa. V nedeljo 8. avgusta ob 2. uri popoldne se je vršila tu Staša seja naše skupine ob navzočnosti zastopnika, centrale. Obravnavalo se je postopanje skupine,' doposlana okrožnica in potrebe članov. Za novi prispevni red so se izrekli vsi navzoči soglasno. Mežica. Konsumni shod I. ljubljanskega delavskega konsumnega društva se je vršil tu v nedeljo 8. avgusta ob 11. u,ri. Popoldne ob 5. uri pa se je vršila seja od-borova, kateri so prisostvovali zaupniki ni zastopnik iz Ljubljane. Poleg drugih pogreb je bilo na vrsti tudi stanovanjsko amrašattje mežiških delavcev. Pet rudini-Ifcih:;delavskih stanovanj je dalo ravnateljstvo' svoj čas za rdeče prireditve. >> Mežica. Žalostno je gledati in posiu-Sati’jprizore, ki se dogajajo tu radi stano-•vanj.-, Ena delavska družina je že več mesecev brez strehe, po krivdi rudniškega vodstva in vsled ljubezni, ki jo človekoljubni »socialisti« goje do sodelavcev. Druga, družina — žena mati z otročiči je izpostavljena dan na dan pikanju, zmerjanju in sramotenju od svoje hišne gospodinje. — Skrajni čas je, da kdo pritisne na rudnik in s tem poskrbi za stanovanja rudarjem.-- Finančnemu predlogu Jug. Strok. Zveze je nedeljski zbor zaupnikov soglasno pritrdil. Jugoslovanska Strokovna Zve-la naj žtvi! r% *;• Kovinar. VareŠ- Bosna. Prošnji organiziranih' kovačev je toliko ugodeno, da so se storili prvi koraki za nabavo surovin. Kakšen bo konečni rezultat, še obvestimo. Kemični delavec. Vič-Glince. Na Glincah se nahaja kemična tovarna Golob & Co. Omenjena podjetnika, posebno kompanjon, misli, da bo delal z delavstvom, kakor se mu bo zljubilo. Poprej je kršil osemurni delovnik. Ko se je ta nedostatek potom obrtnega nadzorništva po posredovanju organizacije odpravil, je pa kar meni nič tebi nič odpustil eno delavko, ker si je upala obrtnemu nadzorniku razložiti razmere v tovarni. Sploh se je izrazil, da bo vse odpustil in nove najel. Zapomni si naj samo to, da dolgo ne bo uganjal kapric. Naj si najame bebcev in gre ž njimi v hribe, da bodo plesali, kakor bo on žvižgal, z delavstvom bo postopal pa drugače. Tega naj bo gotov! Bolniški strežniki. Strežnica,* ki jo je tako kavalirsko Sunil na cesto šef zavoda za slepce dr. Rus, je dobila drugo službo. Dotična strežnica je vršila svoj poklic vestno v vsestransko zadovoljnost 17 let. No to trdosrčni buržoaziji a la dr. Rus ni noben zadržek, da se strežnici po vojaško reče »marš«. Prostori za shode zveze bolniških strežnikov. Odbor organizacije se je obrnil na šentpetersko prosvetno društvo, da dovoli svoje prostore za mesečne shode zveze bolniških strežnikov. Slamnik&r. Stojimo pred važnim trenutkom. Izvršiti se ima velika prememba v ustroju naše slamnikarske organizacije. Mi hočemo, da bo naša organizacija delovala tako, kot delujejo druge posestrime v okrilju Jugoslov, strokovne zveze. Med tem ko se one vztrajno bore za zboljšanje svojega položaja, pa čakamo mi s prekrižanimi rokami, namesto da bi delali. To nam je vedno škodovalo, nam škoduje sedaj in tudi v nadalje ne bo nikdar boljše, ako se že vendar enkrat ne otresemo naše malomarnosti in začnemo z intenzivnim vsesplošnim delom. Komur je kaj ležeče na tem, da pridemo že vendar do rednega dela, ta mora vedeti, da je njegova dolžnost, da se pridruži našemu delu in ga tudi z vso svojo močjo podpira. Nedelja, dne 15. avgusta t. 1., naj bo viden mejnik med našo nedelavnostjo in delom. Domžale. Skupina J. S. Z, slavnikar-jev v Domžalah ima y nedeljo, dne 15. avgusta t. 1., izredni občni zbor ob 9. uri (novi čas), dopoldne v prostorih društvenega doma v Domžalah. Dnevni red: 1. Nagovor, 2. poročilo o delitvi skupine v več skupin, 3. zveza slamnikarskega delavstva, 4. strokovne slamnikarske šole, 5. slučajnosti. Ker se bodo vršile obenem tudi volitve v skupinske odbore in ker nam je čas zborovanja kratko odmerjen, prosimo točne udeležbe. — Odbor. Mengeš. Skupina J. S. Z. sklicuje v nedeljo, dne 15. avgusta t. 1., takoj po popoldanski službi božji izredni občni zbor v društvenem domu v Mengšu. Dnevni red: 1. Nagovor, 2, delitev skupine, 3. zveza slamnikarskega delavstva, 4. naše strokovne šole, 5. slučajnosti. Obenem sc vrše takoj volitve odborov obeh skupin. Udeležba članov pod disciplino obvezna. — Odbor. Viničar. Odbor Viničarske zveze ra Mariborsko okrožje ima svojo redno mesečno sejo v nedeljo, dne 22. avgusta ob 10. uri pred-poldan v Mariboru, v dvorani J. S. Z- Spla* varska ulica št. 4. Pridite vsi, ker se imamo pogovoriti o važnih zadevah. Shod viničarjev v št- liju v Slov. goricah. Po rani maši se je v nedeljo 8. t. m. vršil viničarski shod. Po govoru govornika iz Maribora se je razvil živahen razgovor o perečih vprašanjih. Vsi navzoči so tožili, da cene moki, katero morajo kupovati, zopet naraščajo, in to brez vsakega izrednega vzroka, da pa cene sadju, katerega je letos v izobilju, padajo tako nizko, da se sadja skoraj niti pobirati no izplača. Posebno slabo se godi viničarjem, katerih gospodarji prebivajo v Avstriji. Viničarji dobivajo sramotno nizko plačo. Navedel so je slučaj, da dobi tak viničar letno piačo (štant) 24 K, reci štiriindvajset kron. Gospodar je vezan dajati viničarjem živila, a naša pametna finančna straža niti teh živil ne pusti čez mejo v našo na živilih itak bogato državo. Zadnji čas je, da se naše oblasti zganejo in napravijo red. Viničarji, katerih gospodarji so tuji državljani, naj do izvedbe agrarne reforme postanejo upravitelji zemlje ,katero obdelujejo. Gospodarjem pa naj se po obračunu pozneje izplača primeren znesek kot čisti dohodek njih zemlje. Le na tak način bode zagotovljeno pametno in uspešno obdelovanje naše zemlje, in se bodo mogla ohraniti prepotrebna gospodarska poslopja, za katera sedaj gospodar noče, viničar pa ne more skrbeti. Služkinja. Ljubljana. Včeraj zvečer se je vršil sestanek odbornic in zaupnic vseh skupin Zveze služkinj. Razpravljalo se je glede osnutka poselskega reda. Po dolgi in burni debati se je sprejel in se bo predložil z dodatki deželni vladi, poverjeništvu za socialno skrbstvo. Upajmo, da bo v doglednem času. uveljavljen, kar je že spraj-ni čas. Usnfar. Tržič, 11, avgusta. Jutri se vrše pogajanja med delavstvom tovarne Mali in Demberger glede usnjarjev in čevljarjev. Razmere, ki vladajo sedaj v omenjeni to- varni, posebno v kategoriji čevljarjev, so precej kritične. Druge čevljarske tovarne, kakor n. pr. Kozina in Pollak nameravajo vpeljati čezurno delo (seveda, če bo šlo), tovarna Mali in Demberger pa obeča čevljarjem samo štiridnevno delo tedensko. Ene tovarne b idelale nadure, druga bi pa ne obratovala, to nikakor ne gre, in delavstvo si tega tudi ne bo dalo do-pasti, Kaj pomaga, ako dve tovarni dobro obratujeta, ena pa ne, in bodo ti delavci na cesti. »Zveza usnjarjev« jc sklenila, nc pripustiti. nikakega čezurnega dela, pre-dno ne bo preskrbljeno delavstvo tudi v tovarni Mali in Demberger. Zato se bo ob priliki zgoraj navedenih pogajanjih razpravljalo tudi to vprašanje. Mi zahtevamo vsestransko pravičnost. Življenski obstoj vsega delavstva naj bo zasiguran in ne samo enega dela. Naj živi delavska solidarnost, v tem znamenju bode tudi rešitev. V znamenju krščanske pravičnosti in ljubezni do bližnjega se naj urejuje tudi razmere po tovarnah. K temu naj pomaga pa tudi disciplina v delovski strokovni organizaciji. Disciplinirana delavska strokovna organizacija bo preprečila vse zlobne nakane kapitalističnih pijavk. Ljubljana. Sestanek skupine Z. U. Ljubljana se je vršil včeraj 11. t. m. ob 5. Ufi zvečer v Ljudskem domu. Poročal je tovariš Cvikelj glede namere podjetnikov usnjarske industrije. Članom skupine bi se priporočalo odločnosti. Proč z bojaznijo. Prihodnji teden sc vrši izredni občni zbor skupine. Dan sc pravočasno naznani. Sovjetska Rusija. (Slučajno nam je prišel v roke Jist »Narodnoje Djelo«, glasilo socialrcvoluci-jonarjev, ki izhaja v Revalu. List je izšel 15. julija t. 1. Iz lista povzemamo sledeči članek, ne da bi seveda za vsebino mogli prevzeti kako odgovoi-nost.) Splošni položaj Rusije tako v gospodarskem, kakor v političnem oziru jc katastrofalen. Železniški in tudi vozni promet jc razrušen. Popravljanje lokomotiv, parobrodov gre na račun drugega — ža popravljanje enega sc pokvari deset drugih, novega se nič ne ustvari. Pomanjkanje surovin in goriva sili na to, da se ustavijo n-eobhodna podjetja, z eno besedo, vsa podclujoča industrija je pred propadom. Narodno gospodarstvo je do temelja razrušeno, v obratih ne manjka samo mrtvi, temveč tudi živi inventar. Bogastvo konj je izčrpano. V mnogih naselbinah srednje in severne Rusije pride na pet poljskih obratov 1 konj, število rogate živine sc je zelo skrčilo. V mnogih gubernijah jemljejo kmetom živino in puščajo le po eno kravo, nc ozirajoč se na površino setve. Setev se je zmanjšala na polovico. Kmetje sejejo le toliko, kolikor neobhod-no potrebujejo za lastno prehrano. Politič no življenje je zadušeno. Državo upravljajo izredne komisije raznih vrst in nazivov. Niti v duhu ni dovoljena svobodna pojava misli. Ječe, v katerih se kot po načrtu gojijo razne bolezni (ni potrebno streljati), so prenapolnjene. Očividno je splošno nezadovoljstvo nad oblastjo samo ene stranke. Moralno ne podpirajo oblasti niti delavci niti kmetje, vsi brez izjeme so nasilno in samovoljno vladani. Vojna s Poijsko ni pojav ruskega patriotizma. Za primer zborovanja naj nam služijo zborovanja v Moskvi ob priliki voj-nf s Poljsko, ki so se vršila na Krasni Ploščadi (Rdeči trg — znamenit trg na Kremlju, op. prev.) I ako se je po izjavi očividca iz okolo 12.000 prisotnih po ognjevitih vabečih govorih Buharina in drugih veljakov javilo le 40 ljudi prostovoljno v armado, ne glede na to, da so lačne moskovske delavce vabili s kruhom in mesom. Sovjetska oblast je morala uporabiti silo, da jc mogla izvesti svojo resolucijo za aktiven nastop proti Poljski. Vojaki so se začetkom s silo vodili na fronto. Splošen utis: narod je sit nasilja in vojne, čaka miru, in pokoja. Prehrana je kritična. Vlaki z živili vozijo na razne smeri, a nc dosežejo cilja. Na severni komuni (Velika Rusija) so zasledili zlobno špekulacijo s soljo. Tu vlada pomanjkanje soli, ki je najobčutljivejša od vsega pomanjkanja .Sol prihaja na trg iz skrivnostnih skladišč v špekulacijske svr-he, a.i najbrže ne brez znanja upravljajo- čih komisarjev. Kupovalna vrc uun narja pada ne tekom dni, temveč ur. Današnji bogatin meri denar z Značilno je dejstvo, da ka^ne^r, ic razrušeno narodno gospodarstvo govina. Svobodna tržna cena kru.ia stih rodovitnih gubernij kakor v samarski je višja in sicer stanc tu -- -funt (40 dkg), v Moskvi pa 300 ru «, trograd 350 rub. Te cene so bile ■ ja, danes so mogoče šc višje. Svoboden prevoz meščanov )_e otežkočen nc samo na železi*lc?‘'!Vu nikih — tam se vozijo le komunisti J misarji, temveč tudi promet s konji je vržen raznim izrednim komisija®« Ijenje sc dobi zelo težko. ^ ( M Vsak dan se izda več dekretov, m, da nc pridejo do veljave, ker. sa razlagajo različno po oblastih in °.^M Delavci so vsi mobilizirani m ,s kot da so v vojaški službi. Prehcd u ga podjetja v drugo se v obče nc ■ lju;c in se smatra kol največji PrcS. proti sovjetski oblasti, ki se ka*»JL strelom. Ne (Slede na vse strogosti dela v ( (•ci iz armade ruda (dela) |n h Sl: ... dcv; tako je dezertiralo iz enega in^15 skega okraja cd 130.000 ljudi 30.00U«jJ Delavci se odpravljajo v vasi ro , de tam kot navadni poljski delavci a začnejo lastno gospodarstvo. P° nar ^ oblasti se tudi v vaseh vršijo lovi n* ^ lavce-dezertcrjc in ker se delavci i brovoljno ne udajo, pride večkrat “°T| boja. Taki poboji so bili posebno o°Sjj maju ob Volgi, pa tudi v Rjazanski tv j in moskovski guberniji, r ■ Jj V vojski vlada ravno tako kakor H dezerterstvo — bežijo v gozdove, n® de na to, da sc ne ustreli samo temveč vsak njegov prijatelj ali sor ^jj Samoobsebi jc umevno, da trpi tako (S, go nedolžnih. Pri izpolnitvi grozneg* kona so sovjetske oblasti zelo strogi Vse vojaške oblasti imajo dišče na Kremlju, pod najstrožjo k°#^| Člani posvetovanj, ki se tičejo va zemlje, nimajo nobene zveze z svetom. V Moskvi sc govori, da jc ‘i<| lov sestavil oklic na -Pravoslavni Kol fr dil( *ili Hi «U n Sl h is ali ta oklic ni bil od višjih oblasti odob=* Po prepovedi jc Brusilov izdal častniški zbor. V vojski sc opaža v pomanjkanje na sposobnih močeh« (}, jetska cblast ni še mogla izfabrictf? ^ ko imenovanih »rdečih častnikov« 1 ^ to mora biti večkrat zadovoljna z nC\^ ljivimi elementi, ki jih jemljejo na,ra. ^ iz ječ. Kapitani so večkrat poveljn* ‘ ka ali cele divizije. V petrograjski 8 ^ ni ji načeluje nclza.‘ več svobod dajal Angležem več pravic ^ pj svobode vsakemu državljanu ka'a£ n in je izgubil v stranki komu,nisl°v aSio' moč. Kot voditelj vladne stranke . jp pa Buharin kot najskrajnejši kon*u Džeržinski za notranjo politiko. ^ Potrjuje se, da jc bil Zin°v‘ic,v Ajiic** ladi nabit od delavcev Putilove t'r_ Grozil je delavcem, ki so mu stavl ^ \uti vprašanja, s samokresom, ali za to ©<#* jih tako naložili, dia je ležal dva n potem pa so ga prepeljali v Harkov^^^ le v zadnjih dneh so ga pripeljali v w no Komuno,______________________ Odgovorni urednik Jože - . Izdajatelj konzorcij »Večeraeg* Ti*ka, »Jugoiiovanuka ti*k*rn»« * ** ^ m > ± . A' f V - • ♦ Vsak delavec, vsaka delavka, vsak naš somišljenik nai bo član I. delaoskep konzmamega drnSloa i Linlif ^ ima prodajalne v Ljubljani na Kongresnem trgu 2, Dunajski cesti 56, Zaloški cesti 15, Spodnji Šiški 1, P°tem Svetje-Medvode, Skofja-Loka, Krani, Križe, Tržič, Domžale, Mengeš, Šmartno P? Lrisii, Sv. Križ prj Litiji, Trbovlje II,, Fara-Bloke, Mova Sela pri Kočevju, Sv. Križ pri Kostanjevica Manbor-Studenci, Ruše, Poljčane, Makole, Prevale, Mežica, Černa, Pliberk, Ljutomer. V organizaciji jc ??? oč!