Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja v Ljubljani Ysak torek, četrtek in soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K za Nemčijo za pol leta 7‘90, za č.tn leta 4 K; za Ameriko za pol leta • 9'50 K za četrt leta 4'80 K
«* -
Reklamacije so poštnine prot te. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se nei vračajo Inaerati: Enostopna peti -vrstica • (širina 88 mm) sa enkrat 20 vin,-večkrat po dogovora.
n
:62£tev.
V Ljubljani, v sredo, dne 25. maja 1910.
Leto XIII.
NASLOV A: Za dopise in rokopise n list: Uredništvo .Rdečega Prapora>, LiuMJsn. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate 1. L d.: Upvavnlštvo .Rdečega Prapora*, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/11.
Vabilo na naroibo.
Sodruge in prijatelje vabimo na novo na-ročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca maja, da jo zopet obnovč.
»Rdeči prapor"
izhaja trikrat na teden ter velja
Za Avstro-Ogrske	dešele:
za celo leto	K 14’—
za pol leta	sr 7'-
za četrt leta	„ 3*50
na mesec	» «'20
Za Nemčijo:	
za pol leta	K 7*90
za četrt leta	si
Za Ameriko:	
za pol leta	K 9*50
za četrt leta	is *'80
Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo, naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled.
Upravništvo »Rdečega Prapora**. Vojaške zahteve.
Grof Khuen Hadervary se je v nedeljo privilegiranim volilcem četrtega budimpeštanskega okraja priporočal kot kandidat za državni zbor. Avstrija je z Ogrsko v tako tesni državni zvezi, da so vsi važnejši politični dogodki onstran Litve zanimivi tudi za avstrijsko polovico habsburške države. Se več. Avstrija živi že dolga leta v nekakšni odvisnosti od Ogrske, dasi madžarski politiki neprenehoma tarnajo, da je ravno narobe. Resnica je, da se nate vlade nikdar ne upajo storiti koraka, ki bi ne dobil milostnega dovoljenja madžarskih fevdalnih kričačev. Navadno nima Avstrija biti hvaležna za to, kar prihaja is Budimpešte. Danes moramo zabeležiti izjemo. Hvaležni moramo biti Khuen Hedervaryju za priznanje, katerega ni nikakor mogoče dobiti od naših ministrov. Seveda ne more naša hvaležnost dobiti navdušene oblike, zakaj stvar, katero je razodel ogrski ministrski predsednik, ne bo razveselila ljudskega srca.
Pred katkim so bile v Budimpešti konference skupnih ministrov, o katerih se ni uradno poročalo nič drugega, kakor da so bile. Neoficielno se je pa zvedelo, da je šlo za program avstrijske mornarice in da bo za nove ladje — torej ne za pokritje starih stroškov 1 — treba okrog 400 ml-Uooot kron. Avstrijski ministri so molčali kakor grob. Socialni demokratje so hoteli finančnega ministra prisiliti, da bi govoril in so v ta namen predlagali, naj proračunski odsek tako dolgo prekine svoje posvetovanje, dokler ne dobi od ministra natančnih podatkov o vojaških zahtevah. Toda meščanskim poslancem je to bilo preveč. Sklenili so, da je dosti, če se finančni minister pozove, da poskrbi pojasnila. Kako pa Bilinski po-jasnuje take reči, je že davno znano.
Grcf Khuen Hedervary se v tem razlikuje od naših ekselenc. On je povedal na javnem shodu, da so težka bremena na vojaštvo pred durmi. Seveda je madžarski grof trdil, da so ta bremena nujna za našo varnost in pa zato, da lahko izpolnjujemo dolžnosti napram svojim zaveznikom. Grof Khuen je ministrski predsednik in mora imeti tako mnenje. Ampak on sam misli, da vojaške zahteve niso popularne in v tem ima prav. Ljudstvo, ki nosi ta bremena, ima sploh o rečeh, o katerih je govoril Khuen, svoje posebno mnenje.
Kar se tiče varstva države, je ljudski nazor ta, večno oboroževanje le pospešuje nevarnost, ne pa varnost. Stara resnica je, da se mnogo smodnika laže užge, kakor prazen sod. Pa je še nekaj drugega. Gospodje, ki premikajo politične oblake, govore, kadarkoli imajo nove zahteve, o zunanji nevarnosti. Pri prvi slovesni priliki na seveda zatrjujejo, da se nami ni ničesar bat', ker so oni tako modri in previdni, da so nam po vsem svetu napravili same prijatelje. Pri vsem tem so pa tako slepi, da ne vidijo notranje nevarnoiti, katero podž gejo s svojimi večnimi zahtevami. Vsa svarilna znamenja, ki se kažejo, jim ne preženo te slepote.
Denar, ki ga požira militarizem in zadnje čase še marinizem, se ne da pričarati. Vzeti se ne more nikjer drugod kakor pri ljudstvu. A če je militarizem kakor raztrgana vreča, v katero se lahko neprenehoma vsiplje, ne da bi se kdaj napolnila, ni ljudstvo Usti osel, ki daje na povelje cekine od sebe. Kadar ni več, tedaj ni več. Če je polje požeto, iščeš zaman žita na njem.
Nevarnost, ki Uči v tem dejstvu, je pa stokrat večja od vseh zunanjih nevarnosti, ki tče v domišljiji vojnih in finančnih ministrov.
Ljudstvo bo pa tudi debelo gledalo, če sliši, da imamo zveze z drugimi državami zato, da ga molze militarizem. Yčasi so nam pripovedovali, da se sklepajo take zveze zaradi miru. Ce bi bilo tako, bi jih človek pozdravljal. Ampak kje ostaja razum, če nimajo te zveze drugega namena, kakor nalagati ljudstvu neprenehoma nova bremena P V dveh nasprotjih ne more biti resnice na obeh straneh.
Gospodje smatrajo ljudstvo vsekakor za prevelikega tepca in mislijo, da mu lahko govore, kakor hočejo, pa bo vse verjelo. A zdi se nam, da se bodo sčasom vendar korenito urezali. Doslej so res dosegli, kar so hoteli, ker imajo v parlamentih večine, ki zastopajo kapitalistični žep, ne pa ljudskih interesov. A tndi tega bo konec, ko jih ljudstvo prav spozna.	_
Izprenemba rudniškega aakona.
Pri trgovinskem ministrstvu je bila v soboto seja rudniškega odseka industrijskega sveta, katere so se udeležili tudi zastopniki ministrstev za notranje zadeve in za javna dela. Predsedoval je centralni ravnatelj dr. B laseh e k. Na dnevnem redu je bila izprememba g 206 splošnega rudniškega zakona, katero je predlagal pododsek socialno-političnega državnozborskega odseka. Izpremeniti se imajo dosedanje določbe o štiritedenskem izplačevanju, namesto tega se ima vpeljati 14 dnevno izplačevanje. Nadalje se zahteva brezplačno dodajanje orodja, svečave in lesa. Po daljši debati se je sklenilo sledeče: «Ker bi sklepi socialno-poli-ttčnega pododseka o 'sprememb? § 206 splošnega rudniškega zakona, kelikor se čejo skrajšanja iz-plačevalnih rokov in brezplačnega dodajanja lesa,
kar najobčutneje zadeli interese vsega avstrijskega rudništva iz gmotnih in varnostnih (?!) razlogov, ne da bi koristila delavstvu bodisi gmotno ali socialno, zavzema četrti oddelek industrijskega sveta najodločneje stališče proti tem sklepom.* *— Tako so gospodje zopet pokazali svoje «de!avsko prijateljstvo*. Njihovo drevje pa menda le ne bo raslo v nebesa, zakaj zadnje besede nima industrijski svet. Pokazalo se bo kmalu, če je res parlamentarni odsek tako brez hrbtenice, da se bo na povelje uklonil rudniškim kapitalistom. Predlagal je navedeni protidelavski sklep glavni ravnatelj G fin th er. Njegovo slavno ime si rudarji lahko zapomnijo.
Socializem In delavstvo.
Predavanje dr. H. Tume dne 24. aprila 1910 v Tržiču.
Konec.
Prostrana, plodna zemlja v rokah posametnih posestnikov se obdeluje po mizerno plačanih poljedelskih delavcih, da se potem pridobljeni plod pretvarja v alkohol. Krompir, žito, ki bi lahko služili railionom in milionom lačnih delavcev v zdravo in krepko hrano, jim odtezata kapitalizem in država, da se vari iz njega strup ter zustruplja delavec, ki naj pa za to znaša skupaj bogastvo in služi posameznim posestnikom zemlje in plodov. Milioni človeških trupel se zastrupljajo zato, da se gromadi malemu številu ljudi bogastvo (
Alkoholizem
naj bo edina omama, in v tej edini zabavi naj se delavec in kmet ne zavedata lastnega položaja in izkoriščanja po kapitalizmu gospode!
Vsa cerkvena in posvetna gospoda ob dvatisočletni krščanski vzgoji v cerkvi in šoli ni dosegla več, nego da se delavec in kmet ves teden muči in trudi, v nedeljo pa posluša često prazno besedičenje po cerkvah, na to pa ubija svoj um z alkoholom. Poleg cerkve je od nekdaj krčma, in še danes je to privilegirano mesto. Tudi danes velja za veliko število kmečkih fantov, da •vestno* ne zamude svoje jutranje maše in popoldanskega krščanskega nauka, potem pa popivajo in vasujejo pozno v noč ter si drugega dne pravijo med seboj: Da ni bilo luštno, če niso bili pijani in pri dekletih, ali če se niso stepli. Radi tega pričenja zavedno delavstvo vedno odločnojii boj proti alkoholizmu; antialkoholizem jo viden znak nastopajoče izobrazbe med delavstvom. Antialkoholistično mora postati delavstvo, brž ko si je izvojevalo izboljšanje mezde, skrajšanje delavnega časa ter stoji pred vprašanjem, kako obrniti prosti čas.
Dosedanja pot cerkvene in posvetne gospode kaže le na degeneracijo; zato je prvi klic delavstva: Proč od dosedanje korumpirane družbe! Proč z alkoholizmom! Proč s seksualnostjo kot zabavo! Meščanstvo je to pot začrtalo ssifiUdo in paralizo I
Delavstvo pa tudi vidi, da je njegovi izobrazbi zaprta pot po prisilni državni in cerkveni organizaciji: uto uhteva
aamonpravo v državi,
zato zahteva ločitev države od cerkve, ker vidi v cerkvi prisilno etično in versko organiurijo v družbi s prisilno socialno-državno organizacijo. Ako tisočletna državna in cerkvena vzgoja ni imela dosedaj drugega rezultata, nego sifilido, paralizo ter ubijanje prostega časa, mora delavstvo hoditi nova in zavednejla pota. Država jo
posojala svojo brahijalno silo cerkvi v izvrševanje moči nad delavstvom in poljedelcem takrat, ko niso bili ie godni za samostojno mišljenje. Ko se otrok ne zna drugače nego mehanično učiti, takrat se začenja vplivanje cerkvene gospode na človeški um, jame se ubijanje prostega gibanja srca; brezmiselno ponavlja otrok za otrokom nerazumljene aeprečustvovane nauke o bogu, o aeumrjcčnosti duše, o peklu in večni kazni i. t. d. Zato naj uči nova Sola otroka, kar je potrebno za življenje v družbi, razvija naj mu um, okus in čuvstvo, uči naj otroka zgledov iz zgodovine človeškega razvoja, uči naj ga krepkega prirodnega življenja ter naj prepusti že razvitemu mlade&iču, da si poišče potem sam svojo vero, ki se prilega njegovemu značaju.
Vera ima vrednost le, če izvira iz prepričanja in če izvira iz globokega čuvstvovanja. Nobena vera pa ni ona, ki je le mehanična konfesija iz mehaničnega spomina. Nravstvenost obstoja le, če izvira iz prirodnega spoznanja človeške družbe, ne pa, če se izvršuje po predpisih iz strahu pred hudičem in peklom. Zato je prepogoj izobrazbi svobodna Sola ter predpogoj svobodne Sole ločitev eerkve od države.
Iz stranke.
Jugoslovanski kongres v Ameriki.
Kmalu po lanski jugoslovanski konferenci v Ljubljani so se posvetovali tudi naši ameriški so-drugi, če bi ne kazalo, ustvariti ožje stike med posameznimi jugoslovanskimi socialno-demokratičnimi organizacijami v Ameriki in se je sprožila misel, da se skliče v ta namen jugoslovanski kongres. O tem smo že svojčas poročali. Da se izvrše priprave, se je ustanovil odbor, v katerem so zastopani slovenski, hrvaški, srbski ter bol-garsko-macedonski socialisti. Ta odbor je pridno delal in razpošilja sedaj organizacijam sledeči predlog:
1. Da se kongres vrši v nedeljo, 3. in v pon-deljek, 4. julija (Independence Day):
2. da se v soboto zvečer, 2. julija vrši pred-konlerenca delegatov;
3. da se predkonferenca in kongres vršita v Chicagu, III.;
4. da zamore vsaka organizacija izbrati po dva delegata;
5. da se pozovejo člani, da dajo dobrovoljne prispevke za pokritje stroškov pred sklicanjem kongresa;
6. da bodi začasni dnevni red sledeči:
I. Otvoritev in konstituiranje kongresa:
a) pozdrav medjugoslovanskega odbora za sklicanje kongresa;
b) volitev treh članov za pregled pooblastil;
c) volitev petih članov za sestavo dnevnega reda;
d) volitev dveh predsednikov in štirih zapisnikarjev;
II. Poročila slovenskega, hrvaškega, bolgarskega in srbskega poslanstva o gibanju in položaju organizacij.
III. Organizacija Jugoslovanske Socialistične Zveze v Ameriki:
a) referati in resolucije;
b) zaključek o programu;
c) pravila.
IV. Zvezina tiskarna.
V. Volitev upravnega in nadzorovalnega odbora Jugoslovanske Socialistične Zveze.
VI. Slučajnosti.
VII. Razpust kongresa.
Chicago, III., 28. aprila 1910.
S	socialističnim pozdravom
Medjugoslovanski odbor za sklicanje kongresa:
Dimiter Ekonomoff, M. Glumač-Jurišič, Milan Hedji, Ivan Molek, Dušan Popovič, Č. Par izanovič, B. R. Savič, N. Stojanoff
Jos. Zavrtnik st., Stjepan Zlodi.
o Ljubljanska koaferenoa. V soboto pred binkoštnimi prazniki je bila konferenca ljubljanskih zaupnikov, ki se je bavila z lokalnimi zadevami in s tiskom. Poročali so spdrugi Koc* mur, Etbin Kristan in Mlinar. Splošno seje naglašala potreba, da se strankino časopisje bolj razširi, tako da se izvrši sklep zadnjega strankinega zbora, ki nalaga vsakemu sodrugu dolžnost, da je naročen vsaj na eno strankino glasilo. Z
ozirom na to, da je položaj mnogo ljubljanskih delavcev še gospodarsko slab, se zahteva za začetek, da je vsak sodrug naročen vsaj na sobotno številko »Rdečega Praporja". V tem zmislu predlagana resolucija se je soglasno sprejela. Naloga vseh zaupnikov in lokalnih odsekov je, da skrbe z vsemi močmi za izvršitev tega sklepa. Delavec, ki ne čita strankinega časopisja, sploh ne more biti socialni demokrat. Odkod naj se pouči o političnih razmerah in dogodkih, o strankinem življenju? Naše časopisje je itak še tako ubožno, da ne more objavljati na svojem omejenem prostoru, kar bi bilo želeti. Ce )a delavec še tega ne čita, kar se mu more da-ati, je pa popolnoma nemogoče, da bi prišel do )ravega spoznanja svojega položaja. To se m o r a zpremeniti, če hočemo dobiti zavedne sodruge v vse organizacije. Konferenca izreka torej svoje prepričanje, da se bodo ne le vsi zaupniki, ampak tudi vsi sodrugi, ki so že naročniki »Rdečega Praporja", potrudili, da se izvrši sklep in da bo res vsak organizirani sodrug naročen vsaj na sobotno številko. Kadar se to uresniči, bo tudi mogoče, da se list razvije in da bo lahko dajal čitateljem več gradiva
o Delavski kolek la Kranjsko, Štajersko in Korolko. Založništvo tega koleka, ki je »lično onemu za GoriSko, Istro in Primorsko, je po nalogu izvr-Sevalnega odbora stranke prevzel sodr. Ivan Kocmur, pri katerem imajo organizacije in zaupniki na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem odslej napravljati svoje naročbe. Organizacije na Goriškem, Primorskem in v Istri ‘naročajo kolek siejkakor-prej pri sodrugu Jos. Petejanu v Gorici Sodrugi in organizacije, tako strokovne kakor gospodarske, so naproSene, da se pridno poilužujejo delavskega kolka, ki utegne donašati stranki čedne dthadke. Rabi se lahko kot pečatna znamka pri postnih po-šiljatvab, kakor: pismih, zalepkah, dopisnicah, razglednicah, zavojih itd. Naj se ne odda nobena pismena ali kaka druga pošiljate v, da bi ne bilo na njej delavskega kolka. Dalje se lahko naleplja na vstopnice pri raznih delavskih priredbah, na dopisnice in zalepke pri Šaljivi pnSti ter tudi na dobitke pri srečolovu, tomboli itd. Noben sodrug naj ne gre na volišče, ne da bi poleg imena kandidatovega ne nalepil vsaj en delavski kolek. Vsaka delavska veselica ali druga priredba služi tudi v to, da se razpeča čim več delavskega kolka. Prosijo se Se posebno vse strokovne in gospodarske organizacije, naj sklenejo, da se vsa pisma opremijo z delavskim kolkom. Naročbe iz Kranjske, Štajerske in Koroške je pošiljati edino na naslov: Ivan Koc* mur, Ljubljana, Gosposka ulica št. 12. Cena kolku e v Ljubljani ista, kakor v Gorici. Posamezen szvod stane 2 vinarja. Manj kakor 50 kolkov je po poSti ne poSljp, izvzemši če se obenem vposlje tudi denar. Da ni preveč nepotrebnih troskov (za naknadno pošiljanje denarja in eventualne opomine), se priporoča, da se obenem z naročbo vposlje tudi denar (lahko tudi v poštnih znamkah).
—	Sodrugi in organizacije, sezite po delavskem kolku 1
Politični odsevi.
* Državni Ibar ima aa prvi seji dokončati debato o .Vojnem zboru* in reSiti nujni predlog o vseučiliščih. Seja klubskih načelnikov je sklenila, da ima biti zbornična seja le po enkrat na teden, da dobe odseki dovolj časa za delo.
* Svobodno idrailtev slovanskih strank t državnem zboru predlaga neki neimenovani poljski politik. Ta združitev ne bi imela biti nacionalen •blok*, tudi ne zveza s klubskimi praviti, ampak le nekaka stalna konferenca, na katero bi vsaka meščanska slovanska stranka pošiljala gotovo Število svojih zaupnikov. Ce bo kaj kraha iz te moke, je Se vprašanje.
* Anketa državnih uradnikov o službeni pragmatiki se je seSla v soboto.
* 0 teleaai vigojl mladine je izdal aaučni minister grof Stflrgkh aaredbo, v kateri poziva ravnatelje in učiteljske zbore, naj gledajo čim več odstranjevati zapreke, ki tiče v zunanjih razmerah. Priporoča se, pridobiti sa podpiranje šolskega stremljenja tudi starše in varuhe ter prijatelje vzgoje; v ta namen naj bi se snovala posebna društva. Naredba upozarja na različne igre in Športe, ki se deloma že negujejo v Šolah in ki jih priporočajo strokovnjaki, zlasti na v e s 1 a n j e ter s t r e 1 n e vaj«. Velika važnost se polaga na to, da naj tudi slabši letni čas in slabo vreme ne prekine takih vaj. Po dvakrat na teden naj bi popoldne ne bilo ae Šolskega pouka, ne nalog. Tudi domače delo učencev naj bi se omejilo s tem, da bi ie naloge izdelovale j Soli.
* 73 nemkkib državnih poslaneev, med njimi socialni demokratje, člani napredne ljudske stranke, centruma, nemške reformne stranke in Poljaki so poslali ruski dumi pismen protest proti uničenju finske ustare. Protestni spis se opira na mnenje uglednih poznavalcev mednarodnega prava in rusko* flaskega razmerja.
* Na Franeoikea narašča nezadovoljnost z rusko zunanjo politiko. «Temps» ostro kritizira preložitev 5. ruskega armadnega zbora z levega brega Visle v Perm in Vologdo ia izraža svoje ogorčenost, da je o tako važm vojaški izpremembi izvedela francoska javnost Sele vsled indiskrecije ruskih
časopisov. Francosko-ruska zveza obsega vojaško pogodbo, katere se tiče tudi preložitev armadnega zbora. «Temps> pravi: Ce obračamo pozornost na to stvar, ne mislimo, da povzroča sedanji evropski položaj kakšno vznemirjanje. Ampak mir se zaklada na ravnotežju, ravnotežje pa na zvezah, ki imajo ceno le z ozirom na vojaški položaj.
* Pri danskih volitvah za folkething (parlament) je bilo izvoljenih 56 članov združene levice, 13 članov desn:ce, 20 radikalcev in 24 socialnih demokratov. Združena levica je izgubila
5 in pridobila 13 mandatov, radikalci so izgubili
6 in pridobili 6. socialisti izgubili 5 in pridobili 5 mandatov, demica je i*gibla 9 ia pridobila 1 mandat Vojni minister N i el so n in trgovinski minister Weimaan sta propsdla.
* Nemikl anarhisti so imeli minoli teden zborovanje v Halle ob Sali. Trajalo je štiri dni. Prišlo je do hudih sporov med dvema strujama, namreč med »Federacijo nemških anarhistov" in takozvano »Socialistično zvezo" (Sozialistischer Bund). Zadnjemu so očitali, da izdaja socialistična načela s snovanjem naseljevalnih društev. Njihovemu voditelju Landauerju so še posebej očitali, da je prevelik utopist, ker se bavi s stvarmi, ki se ne dajo uresničiti. Anarhistične naselbine bi kmalu propadle, bi pa bile le na korist državi, proti kateri bi se imele bojevati. Landauer je razburjen odgovarjal, da ne more zaupati svojim tovarišem, ki ne morejo izvesti niti ideje splošne stavke, pa še manjših nalog ne. Anarhistične naselbine bi imele biti podlaga za ustanovitev nove družbe. — Zbor se je bavil tudi z demonstrativno volilno stavko, kakršno predlagajo socialni demokratje. Reklo se je, da se ž njo ne bo preveč povečal vpliv parlamenta, ampak da bodo anarhisti iz solidarnosti stavkali. Trdilo se je, da se anarhizem širi v renski pokrajini. Na zboru je bilo zastopanih 100 skupin.
* Homatije nn Kreti. Na zadnji seji kreč. narodne skupščine je naznanil predsednik začasne vlade na Kreti, da se bode vlada pridružila vsem diplo-matičaim korakom velevlasti za ohranitev sedanjega razmerja napram Turški. V današnji seji je izrekla zbornica vladi zaupanje in je sklenila, da ne more pripustiti mohamedanskih zastopnikov, ki nočejo priseči v imenu grškega kralja k posvetovanju, dasi se bode skrbelo za popoluo varnost mohamedanskega prebivalstva na Kreti.
* Varatvene države ia Krete so baje naznanile turški vladi, da smatrajo prisego krečan. poslancev v zbornici za neveljavno in da bodo proglasile nad Kreto obsedno stanje, ako bi se sklenilo poslati zastopnike na veliko grško narodnn skupščino. Tudi nameravajo velevlasti grško narndno skupščino razpustiti.
* Turžka vlada je prepovedala izvoz konj.
* Vstaja y Albaniji. Vali v Kosovem poroča, da je v okolici Kačanika in Verisoviča oddalo že 4 tisoč Albancev puSKe, V Mitroviči ie začne pobirati orožje danes. V verisoviških ječah je zaprtih 50 vstaiev. Izročeno orožje bodo porabili za oboro-ženje črne vojske. Turska vlada misli namestiti na Kosovem polju stalno 200 orožnikov.
Domače vesti.
— Na|nove|fei bojni klie klerikalcev je jako zanimiv. Ko so pobožni gospodje ustanovili .Slovensko Stražo*, so imeli mnogo govoranc, posebno o svojih veleslovenskih mislih in čutih. Od teh sploš-niki fraz so se pa močno razlikovale besedn tovarnarja P o 11 ak a, ki je zaklical: * V e n s hinavci in dobičkarji iz stranke!* .Slovenec* dodaje, . da je tem bee*edam sledilo viharna odobravanje. To ne more pomeniti aič drugega, kakor da so bili zborovalci prepričani, da imajo v straaki hinavcev in dobičarjev. Ce se je pa oglasil govornik na shodu s takimi besedami, so morali vsaj nekateri gospodje hinavci in dobičkarji postati že zelo neprijetni v stranki. Ampak slišale so se tiste besede kakor nekakšno razodetje in to je pravzaprav edina čudna reč. Zakaj sicer je že ves svet davno vedel, da imajo klerikalci hinavce in dobičkarje med seboj. Kljub burnemu odobravanju pa vendar ne verjamemo, da bodo resno izvajali novo načelo. Zakaj na Kranjskem, Štajerskem in Goriškem je klerikalna stranka danes vladajoča. To more ostati le, dokler ima večino. Ce bi pa začela dosledno metati hinavce in dobičkarje is stranke, bi večina skopnela kar čez noč. Zato je bolj verjetno, da ostane Se nekaj Časa pri starem. Ce se začne enkrat sreča klerikalne stranke obračati, pojdejo itak hinavci in dobičkarji sami — tja, kjer bo novi dobiček. Se pravi — če bo prostora.)
— Pellllet priredi pevski zbor .Vzajemnosti* v nedeljo, 29. t m. v Kosarje Odkod iz društvenega lokala, Selenburgova ulica, ob 2 popoldne. Udeleženci z Viča, Gline in iz Rožne doline se lahko med potjo pridružijo.
— Bode nevihta je obiskala v soboto zvečer tudi Kranjsko. Nad savska dolino med Zagorjem n Savo se je utrgal oblak in z ondotaih hribov je podivjano valovje naneslo ogromno množino kamenja in peska na tir južne železnice in v predore pod tirom. Na dva do tri kilometra daljave je bil tir vsled tega deloma zasut. Sava je pa močno narasla. Sreča je bila, da je čnvaj, ki pregleduje progo med Litijo in Zagorjem, opazil, kaj
>e je zgodilo in naznanil nevarnost na savski po* staji, tako da se je moglo telefonirati v Litijo in v Zagorje, naj ustavijo vlake. Delavci so imeli tri ure trdega dela. preden se jim je posrečilo, osna-žiti tir za vlake, ki prhajajo od ljubljanske strani. Sekundarni vlak, ki se vod zvečer iz Ljubljane v Maribor, je tedaj po triurnem čakanju v Litiji nadaljeval vožnjo. Bilo je pa še treba velike previdnosti. Diugi tir se je šele proti jutru popolnoma očistil, vsled česar so tmeli vsi nočni vlaki zamude. Da se ni zgodila večja nesreča, je pripisati le čuvajevi previdno ti, ki je storil več kakor svojo dolžnost.
—	Aretacije radi .veleizdajo* v Trata v
soboto je bilo aretiranih več oseb; ki so obdolži ne veleizdaje. V društvih .Aurelio L’ffi>, «SocieU Sportiva Triestina*, je policija sekvestrirala razne spise in dokumente. Vzrok tem aretacijam je bila neka dopisnica, ki jo je dobila neka mlada deklica in na kateri so bila razna razžaljenja baje na osebo cesarja. Dosedaj je bilo aretiranih skupaj 36 oseb, večji del mladeniči od 15 do 25 let. Večina teh io bili potem, ko jih je državni pravdaik izprašal, odvedeni v preiskovalni zapor, a dragi so bili izpuščeni na svobodo. Kakor se govor, so te aretacije v zvezi z izletom v Milan, kjer se je neki •navdušeni* Mazzinijanec v svojem govoru spom-Bil tudi Oberdanka. le pač tako, da se naša Avstrija boji sama svoje sencc ter v vsaki demonstraciji vidi že čin »veleizdaje*. J > pač smešno, da tržaška policija smatra že tudi .mularijo* od 15 let kot nevarne elemente za bodočnost Avstrije, ki baje streme za tem, da pripoje Trst materi Italiji. Ali preprifani, smo pač da se bo tu Ji ta «vele-izdajniška* afera končala v nič, kakor navadno vse druge. Na vsak-način je ta «veleizdajniSki» čin več kot smešen žn radi tega, ker je vanj vpletena sama •mularija*. Ce si vendar «mularija» pile med seboj dopunice in ne iz hudobije, ampak več iz neumnosti napife nanje kakšne neumne fraze, se to vendar ne more smatrati kot čin zarote in veleizdaje.
Dopisi.
Pnlj. (Umazana politika ljubljanskega »Slovenca*.) Bilo bi smešno, da bi ne bilo prežalostno. „0h, ti uboga, tužna Istra, kako si ti uničena in potlačena!* Tako deklamira »Slovenec* v eni svojih številk. To deklamacijo je zagodel umazani slovenski list, ki nosi krasno ime »Slovenec*. Kdo bi ne verjel zvitemu lisjaku, ki premeteno gleda, kako bi ujel svoj plen? Ta slovenska »Blamaža*, — tako imenujemo Šušteršičevo glasilo, — se jezi nad istrskimi slovenskimi narodnjakarji in njihovim časopisjem. Krega se nad zanikrnostjo in nemarnostjo voditeljev iste stranke, katero je sam nekdaj proklamiral za edino pravo stranko. Repenči se nad istrskimi poslanci in vihti bič nad njimi, zato ker niso ničesar napravili za siromašne istrske kolone. Tepe se s tistimi, s katerimi se je zavezal v avstrijskem parlamentu. Očita jim, da niso ničesar napravili ne za kulturo, ne za gospodarski raz-vitek istrskih kmetov. Končno pa obsoja tudi istrsko časopisje, ki se bavi v zadnjem času z glagolico v cerkvi, za katero pravi »Slovenec*, da mu je toliko mar, kakor za lanski sneg. — Potem modruje, da je nujno potrebno, zato ker se nihče ne briga za usodo bednega Istriana, da mora duhovščina začeti z organiziranjem kmetov in mu priboriti svobodo za napredek na kulturno - gospodarskem polju. Tako modruje modemi Šušteršičev .Slovenec*. A mi, socialni de-mokratje dodajemo: Ničesar niso napravili istrski narodnjakarji-Hejslovanarji in ravno takšen nič bodo napravili klerikalni Šušteršiči in compagnia bella od zelene mize. Kajti resnično, resnično vam povemo: Dobro poznamo ene in druge, in ravno tako dobro vemo, da klerikalno - liberalna gospoda stoterih barv, ne gleda na nič druzega, kakor na to, kako bi eni s pomočjo narodnih fraz, drugi pa a pomočjo vere in hudiča zatelebali ljudstvo in vklanjah v kapitalistični jarem, da si potem dele dobiček iz ljudske krvi. Mi bi sedaj vprašali gospodo medenih besed in lisičjega obraza; Kaj ste napravili za kranjskega in go-riškega kmeta, katerega ste organizirali po vaši metodi in nad katerim gospodujete in ga zastopate že celo vrsto let v državnem zboru, kjer ste pač imeli odločilno oblast v svojih-rokah? Odgovorite, maskirana svojati Ali ga niste spravili na boben? Ali ga niste spravili na beraško palico, da mora sedaj iti po svetu s trebuhom za kruhom? Odgovorite na naša vprašanja, pobeljeni grobovi 1 Ali ne roma vsako leto tisoče in tisoče Slovencev čez široki ocean v daljno Ameriko, služit kruh in prodajat svoje meso in kri tujim kapitalistom? Odgovorite, ako ste zmožni, pijavke, trgovci človeškega mešal Sedaj bi radi v Istri? Se vam me zdi istrski kmet dovolj potlačen in nekulturno razvit. Ali se vam ne zdi dovolj, da je že tako propadel, da na njegovem gospodarijo škofje, Židje in vsakovrstni oderuhi vaše barve? Kdo je bil proti ljudskim šolam v Istri? Klerikalci 1 Kdo je zapeljeval ljudstvo in ropal njihova posestva in imetie? Razni .božji namestniki11. In takšnih vprašanj imamo še veliko, kar na kupe. Lahko bi pisali noč in dan, tedne in tedne, mesece in mesece in še ne bi mogli pašteti tistih krivic, katere ate vi, ljudje črne
duše, napravili ljudstvu. Toda za danes končamo in vam svetujemo: Popravite to, kar ste sami zakrivili in potem obtožujte druge! Torej na svidenje na istrskih tleh.	Istrski	socialisti.
Zadnje vesti.
Ljndsko itetje. Dunaj, 24. maja. Proračunski odsek je na današnji seji po predlogu dr. Kram ar a sklenil, da se ima pri ljudskem štetju popisovati nele občevalni jezik, ampak tudi narodnost prebivalstva in da se ima preprečiti vsak pritisk. Za predlog so glasovali socialni demokratje in člani slovanskih strank, proti pa vsi nemški poslanci, med njimi tudi krščanski socialci, prijatelji naših klerikalcev. S pomočjo socialnih demokratov je bil predlog sprejet.
Socialno lavarovauje. Dunaj, 24. maja. Pododsek za socialno zavarovanje je razpravljal o § 16, ki obsega določbe o razdelitvi zavarovancev v razrede. Poslanec sodrug Eldersch je predlagal, naj se plačilni razredi pomnože za enega, tako da pridejo v 6. razred plače od 6 do 8 krop, v novi razred pa plače nad 8 kron. Proti temu predlogu je govoril zastopnik vlade sekcijski načelnik Wolf. Poslanec Eldersch je predlagal za slučaj, če se odkloni njegov predlog, naj se 6. razred kakor ostali razdeli v dva pododdelka; prvi naj obsega plače od 6 do 8 kron, drugi pa plače nad 8 kron. Vladni zastopnik je ugovarjal tudi temu predlogu. Odsek je sp rej el drugi Elderschov predlog. — Potem se je razpravljalo o okrajnih uradih. Poslanec dr. Licht je predlagal sledeče: Ustanovi naj se zavarovalni urad, ki naj prevzame lokalne posle socialnega zavarovanja, in sicer nadzorstvo nad bolniškimi blagajnami in sodbe v zadevah bolniškega zavarovanja. Druga instanca bi bili deželni zavarovalni uradi, tretja pa centralni zavarovalni urad. Socialno-zavarovalni urad naj bi bil državen, imel naj bi pa okrajne zavarovalne urade z različnimi senati. Za stroške naj bi vlada prispevala po 10 milionov na leto. Minister H a e ril tl je izjavil, da mu je predlog splošno simpatičen, vendar mu mora ugovarjati, ker nasprotuje ustavnemu načelu, da mora biti uprava ločena od sodstva. Tudi poslanec Eldersch ima pomisleke proti združitvi uprave s sodnimi oblastmi; Lichtov predlog se mu pa zdi tako važen, da ga je treba natančno študirati, zato predlaga, naj se pomnoži. Ta predlog je bil sprejet.
Hoirlchtsrjev proces. Dunaj, 24. maja. Včeraj se je pričela pred vojnim sodiščem razprava proti Hofrich ter ju. Najprej so mu pre-čitali njegovo izpoved, potem so ga odpeljali. Nadaljuje se čitanje spisov. Ko so ga pripeljali nazaj v celico, je bil ves pobit. Zdaj samo joka in moli.
Hrvafiki sabor. Zagreb, 24. maja. Včeraj je sabor izvolil delegate za peštanski državni zbor. Med izvoljenimi je tudi več madžaronov. Po volitvi je ban odgodil sabor do jeseni.
Ogrsko volitve. Szegszard, 23. maja. Včeraj je hotel kandidat Košutove stranke Karol Szabo tukaj razvijati svoj program. Pristaši J ust h o ve stranke so uprizorili tako rabuko, da je bil shod nemogoč. Zandarmerija ga je raspustila.
Belgijsko volitve, Bruselj, 24. maja. Po uradnih poročilih je bilo v Bruselju izvoljenih 9 klerikalcev, 7 liberalcev in Asocialnih demokratov. V ceh deželi je bilo izvoljenih 49 klerikalcev, 22 liberalcev, 13 socialistov. Klerikalci so izgub h en mandat, socialisti so pridobili enega. Klerikalna večma se je skrčila na 4 glasove, tako da ni več daleč do konca klerikalne vlade.
Posledico danskih volitev. Kodanj, 24. maja. Ministrski svet je pooblastil ministrskega predsednika Z at le j a, da predloži kralju po njegovem povratku it Londona demisijo.
Vstaja v Albaniji. Solun, 24. Turške čete prodirajo od treh strani proti ostankom vstaiev, ki so združeni pri Drenic’. Turške kolone se pomikajo od Prištine, Lipljana in Mitroviče koncentrično. Vstaši se umikajo.
Skoplje, 24. maja. Več arbanaških četo vodij je prestopilo srbsko mejo. Dasi so se sklicevali na to, da so politični begunci, jih je Srbija izročila Turčiji (1)
Vstaja v Nikaragvi. No vi J or k, 23. maja. Vladna topničarka »Venus* je napadla vstaško barko »Ometepe", ki se je pogreznila. 100 oseb je utonilo.
Nov* vlada v PersIJf. Teheran, 24. maja. Za justičnega ministra je imenovan Serdar Man-sur, za trgovinskega .'Aušir ed D avle h, za poštnega Mustamidi Hakan. — lament je sklenil poslati tri častnike v Nemčijo, da nakupijo tam 30.000 pušk.
Shodi.
Javni radarski shodi bodo v nedeljo, dne 29 maja:
V Hrastniku ob 8. dopoldne v gostilni Eržen;
v Trbovljah ob 2. popoldne na vrta gosp. Božiča;
v Zagorja ob pol 6. popoldne na vrtu gosp« Mihelčiča;
v petek dne 3. junija: v Idr iji ob 8. zvečer; v nedeljo, dne 5. junija: v Lab in ju ob 9. dopoldne. Dnevni red na vseh teh shodih je:
Zavarovanje rudarjev proti ne* zgodam in državni zbor.
Mislinjo. Pri nas je bil v nedeljo, dne 15. maja t. 1. javen shod, ki se je vršil popoldne v gostilni «pri kolodvoru*. Gozdni delavci in delavci iz žag, ki prihajajo edini v našem kraju v poštev, so se v lepem številu odzvali vabilom: prišlo je na shod tudi več delavskih žena, kar je pozdravljat i. Kot poročevalec je priš*t sodrug I. Tokan iz Ljubljane, ki je v jasnih barvah naslikal položaj delavcev s posebnim ozirom na razmere v lesni industriji, v katerih živimo tukajšnji delavci. Dalje je razpravljal o zakonodaji
o	varstvu delavcev, slednjič je dokazal, kako peščica velikih posestnikov živi od delavskih žuljev. Shod je bil nad vse poučen, navzoči delavci so izražali željo, da bi se taki shodi vršili bolj po-gostoma. Da ni pozabil govornik raztolmačiti potrebo tesne združitve delavcev v svojih organizacijah, je razumljivo. V tem oziru je pri nas za* čttek že storjen, na delavcih je ležeče, da svojo organizacijo povzdignejo, ker jim bo ona najzvestejša zaščitnica v vseh njihovih težnjah. O razmerah >amib, ki so za nas skrajno neugodne in žalostne, posebno na Pergerjevem posestva, bomo poročali v kratkem.
Poslano.**
Podpisana (Produktivna zadruga 1 jnb-ljanskih mizarjev*, vpisana zadruga s omejeno zavezo, usoja se z ozirom na ratno pisanje in razne govorice glede oddaje, oziroma sprejema mizarskih del pri drž. obrtni šoli izjaviti sledeče:
.Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev* ima glasom pravil ivoj sedež v Ljubljani in odračunava obrtne davke c. kr. davkariji za mesto Ljubljano. V Ljubljani ima zadruga v Kolizeju na Marije Terezije cesti št. 11 (tam, kjer je bila poprej tvrdka Puc & comp) tudi svojo zalogo in prodajalno pohištva ter svojo osrednjo pisarno. Na Glincah pa ima na svojem posestvu mizarsko delavnico, ki je urejena v najmodernejšem zmislu in odgovarja kot taka vsem socialno-higijenskim zahtevam. Člani zadruge morejo biti po § 46 zadr. pravil le mizarji, oziroma lesni delavci; izjemoma se sme sprejeti za člana tudi koga druzega, ki ni mizar, ali takih ne sme biti nikdar več, nego petnajst. Namen sadruge pa je:	povzdiga	gospodarskega	stanja
članov mizarjev, kot tako je torej Čisto gospodarsko podjetje, ki naj svojim članom pomaga do primerne eksistence. V svrbo ravizije in denarnega prometa pa je včlanjena pri «Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani*, kateri moramo priznati, da vseštnnsko in vspešno zastopa naše interese. Vsak dosedanji njen član ima vso sposobnosti, ki jih zakon zahteva za mizarskega mojstra in če bi bilo praktično in bi imelo kak zmisel, vzemo labko vsi dosedanji njeni člani obrtao dovoljenje za mizarski obrt, pa bo sadrnga lahko v 24 urah .zadruga mizarskih mojstrov*. Ker pa živimo v dobi, ko železni zakoni gospodarskega razvoja kažejo združenje gospodarsko šibkih v svrho uspešnega boja za obstoj kot nekaj brezpogojno potrebnega, tedaj je umevno, da je •Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev* taka kot je.
S to izjavo, ki naj stvarno pojasni dejanski položaj glede «Prodnktivne zadruge ljubljanskih mizarjev* — bode naj združena le naša topla zahvala g. županu Ivan Hribarju in ljubljanskemu občinskemu svetu. Zupanu Ivanu Hribarju zato, kjer jev svojem poslanem na člane stavbenega odseka in na občinske svetnike sploh strogo stvarno vzel v pretres naio po* nudbo za mizarska dela ter nam v tem odprl dosedaj zaprto pot — občinskim svetnikom pa zato, ker so s svojim glasovanjem omogočili nam, da moremo pokazati svojo sposobnost pri tako ina-meniti stavbi.
Prepričani pa naj bodo, tako gosp. župan kot občinski svet ljubljanski in pa tudi vsa draga javnost, ki se zato zanima, da bodo izdelki is •Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev* v vsakem oziru solidni, in da bodo obsta li pred najstrožjo stvarno kritiko. Ce so člani »Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev* znali poprej kot mizarji velikih ljubljanskih in tujih tvrdk izdelovati v renome in slavo svojih gospodarjev, bodo to v lastnem interesa znali še bolje.
•Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev* prosile, da se je kot solidno domačo tvrdko vzame pri vsaki priložnosti kot enakovredno v poštev.
Ljubljana, 23. maja 1910.
Prodoktlraa sadrnga ljub* IJansklh mlsar)ev
vpisana zadruga z omejeno taveco,
Miha Levec s. r. Janko Pogačnik s. r.
*) Za vsebino te rubrike ne odgovarja uredništvo,
Društvene vesti.
§ Upravni odiek »Vzajemnosti* in 8podnjo Bilko priredi v soboto, 28. t. m. ob pol 8. uri zvečer prijateljski sestanek v prostorih gostilne pri »Calarcu*, Kolodvorske ulice. Člani se naprošajo, da se sestanka zanesljivo in točno udeleže in da pripeljejo s seboj svoje rodbinske člane in znance.
§ Druitvo »Ljudski oder* v Trstu priredi v soboto, 28. t. m. ob 1/i9. zvečer pr e d a vanj e v veliki dvorani »Delavskega Doma*. Predaval bo sodrug Etbin Kristan o uporih slovensk'h in hrvaških kmetov. Društvo je prepričano, da ustreže s tem želji tržaških slovenskih delavcev, zlasti onih ki so slišali prvi del tega predavanja. Vabi pa tudi tiste, ki so bili prvič zadržani, ker bo sobotno predavanje popolnoma razumljivo tudi za one, ki se niso udeležili prvega. V soboto torej v Delavski Dom!
Raznoterosti.
t Preobrat v procesu Haverda. Poročali smo svoj čas o umoru v Segedinu, kjer je Marija Haverda s pomočjo nekega Aladarja Janossyja umorila svojo mater, da bi se tako polastila njenega premoženja. Janossy, ki je s Haverdo imel razmerje, je pri razpravi svoja soobtoženca Haverdo in nekega Vajda popolnoma razbremenil in vzel vso krivdo nase in je v svojo opravičbo dejal, da je dejanje storil v trenotku razburjenja. Vsi trije obtoženci so bili takrat oproščeni. (Kake razmere vladajo na Ogrskem, naj navedemo v ilustracijo to, da so segedinski žurnalisti po oprostilni razsodbi priredili morilki matere sijajen banket, pri katerem so jo slavili kot mučenico in kras ogrskega naroda, dalje pa, da je bil takratni segedinski državni pravdnik kazensko premeščen, ker se je izkazalo, da je Haverdo, ko je bila v zaporu, po noči obiskoval in ji nosil cvetlice!) Sedaj pa se je pri drž. pravdništvu zopet zglasil Janossy in dal na zapisnik izpovedbo, da ne more dalje gledati, kako Marija Haverda po procesu njega niti ne pogleda več in kako z denarjem, ki ji ga je on s krvavimi rokami pripravil, živi z drugimi ljubčki. Izjavlja, da je izvršil umor vsled prigovarjanja Marije Haverda in Vajda in sicer po od njih izdelanem načrtu. Prosi za ponovitev sodnega postopanja. Stvar drž. pravd-ništva bo, dognati resničnost Janossyjeve izpovedbe, ki je že v prvotnem postopanju večkrat premenil svoje izjave.
t Štiri milione ponarejenega denarja. V Sofiji so te dni aretirali šest oseb, ki so že več cot pol leta ponarejevale bankovce. Kolikor se e moglo dosedaj dognati, je bilo falsificiranih jolgarskih bankovcev za 1 mil. 400.000, srbskih jankovcev za 1 mil. 300.000 in za ravno tako svoto rumunskih bankovcev. Vsota vseh ponarejenih bankovcev znaša torej nad 4 milione levov.
t Horca je mučil do smrti v Tridentu neki noriški paznik. Oni norec je bil neki kmet, ki je v svoji blaznosti divjal: paznik se je spravil nad njega ter reveža tako obdeloval, da je umrl.
f Lap občinski aaatop imajo v Pittsburgu. 15 občinskih odbornikov je obsojenih v globo 250—5000 dolarjev, ker so se dali podkupovati v občinskih rečeh.
t Od pogreba kralja Edvarda se poroča: Število onih, ki so se pri pogrebu v splošni stiski onesvestili in ponesrečili, je zelo veliko. Vojaki in civilisti so cepali kakor muhe. Okrog 9. je bilo število nezgod tako veliko, da so morali mobilizirati vojaški zdravniški oddelek. Največ je bilo seveda slučajev solnčarice, a tudi drugih nezgod je bilo obilo. Neka dama je padla z ograje in si je strla nogo; tudi neka druga ženska se je s padcem hudo ranila. Z nekega drevesa v Hide-parku je padel dečko na glave gledalcev; štiri osebe so dobile lahke poškodbe. — Trgovine so bile celi dan zaprte, tndi časniki niso izhajali.
t 2 miljona na oaitl. V MoorfUthu pri Hamburgu sta dva moža našla na cesti listnico, v kateri je bilo 'državnih zadolžnic in drugih vrednostnih papirjev v znesku 2 miljona kron. Zgub.l je listnica ndjbrže kak avtomobilist, ki se pa še ni javil.
t Bivfel minister — krldatar, Bivši ogrski poljedelski minister FestetiČ je kmalu, ko je odsto-
pil kot minister, prišel v konkurz s pasivo nad 2
miljona K. Sedaj je tožen zaradi prilastitve tujega premoženja krog 100.000 kron. Razprava bo v
juniju.
f Konec procesa proti Tarnovskl. V petek večer ob pol desetih je bila izrečena sodba v tej senzacionalni pravdi. Glasi se: grifica Tarnovska je obsojena na 8 let in 4 mesece, Prilukov na 10 let in Naumov na 3 leta težke ječe. Tarnovskina služkinja Perrier je oproščena. Vsa poštena javnost bo občutila pri tej razsodbi nekako zadovoljstvo po oprostilnih razsodbah v slučajih Steinheil, Borčevska, Haverda.
t Eksplosijs v rudniku. V szaszvarskera premogovniku v Pečuhu na Ogrskem, ki je 380 m globok, se je 19. t. m. zvečer zvršila eksplozija. 4 osebe sn mrtve, 1 paznik in 17 rudarjev pa je zaprtih v globočini, ker se je rov deloma zasul.
t Zopet srakoplovso ponesrečil Avijatiki nimajo sreče. V sredo je v Irwisty padel avijatik Rau s svojim monoplanom z višine 10 metrov in je težko poškodovan. Monoplan je razbit
4» "V,
H.Suttner
Llnbllana mestni trg
Priporoča svojo bogato .'zalogo, pravih Švicarskih up, slatnlne In srebrnine najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. Blago le prve vrste. Oenik na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi. 100
Svoji« čltateljem priporočamo, da ge ozirajo na take tvrdke, ki lnserlrajo v našem listu.
Maček
je trpljenje hudo,
pa napravi čudo!
Edini likčr za slab želodec!
Ljudska kakovost	liter	K	2-44.
Kabinetna kakovost	„	„	4*80.
Naslov za naročila: „FL0R1AN“, Ljubljana.
Našim somišljenikom priporočamo:
Ilirija in praxin kremo
flces. čevlje«
Ciril in Jtfetodovo vazelino in
vazelino z mednarodno znamko Ciril Metoda
ter Polerin čistilo za kovine.
Te predmete izdeluje domača tvornica kemičnih izdelkov
Golob & Volk, Ljubljana. 52-19 \
Postavno varovano.
n I: 1 »11 lil 1: ! lil I) 1: I I; i lil I l
Kavarna
,Unionel v Trsta
ulica Oaserma in Torre Blanca
se priporoča.
I	lil II I ;l I :l lil lil lil II lil f I
Zavod za pohlšto In dekoracije
2(5-3
FRAN DOBERLET
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10.
UstanovUeno leta 1857.	Telefon	itev.	97.
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga i. t. d. Enostavne in razkošne ženitne opreme v Uajsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč.
Delniška družba pivovarne Union
Sp. Šiška pri Ljubljani
priporoča svoj’e priznano izborno
marino, dvojnomarčno m eksportno pivo
v sodšifi in steklenicah.
10-8
č?
88
88
88
88
erno in južno Ameriko
vozijo sedaj le po Šomsfil avstrijski progi	62—lt
Avstro-Amerikana
Trst - Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
z najnovejšimi brzoparnikijs ]dvernaJvrtenicama, električno razsvetljavo,"brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj i. t. d.
Odhod parnikov: V severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
Simon Kmetetz, Ejubjjana, Kolodvorska uUoa 99.
isdajataljj la odgovorni uradnik f«*
Mi Iv. Pl, Uaprst v Kranju,