Poštnina plačana ▼ gotovfof Leto X,, št« 43. („jutro« xx., st. «47«) LJaMjana, ponedeljek 2). oktobra 1939 Cena t m* L prav in st v v ..motiana, Knafljeva & — telefon 3122 3123, 3134. 5125 3126 Cnseratnj odcteiek: Ljubljana, Selen-ourgova al. - TeL 3492 ln 3492 Podružnica Maribor Grajski trg 1 Telefon 5t o-hoda na Poljsko je bila takr konferenca voditelj ev narodno socialistične stranke Da bi bila rezultat sedanie konference nova mirovria ofenziva. ni pričakovati Verjetno je, da hoče H,Hitler poučen o raz položenju nemškega naroda da bi se na tej osnovi mogel od!oč;t' za vojno ofen^i vo. Hitler je včeraj nonovno sprejel tud' nemškega poslanika v \nkari von Paoena O razlogih, ki so povzročili nemški neuspeh v Turčiji, nemški uradni krogi še vedno molče Morda jih bo vsai deloma pojasnil zunanji minister Ribbentrop. ko bo v torek govoril v Gdansku ob prilik' tako zva-nega veteranskega rine Med tem pričakujejo v Berlinu fud* noslaniks v Moskvi von der SchulenKurg« ter poslanika v Rimu Mackenzena Vse pa kaže, da prihodnji teden ne bo pomemben po kakšni nemški odločitvi, ne-šo bolj po intenzJrn:h d'plomatskih pogajanjih v Moskvi mod rusko in finsko vlado. Veliko je vprašanje, sli bo Rušil« sprejela finske protipredloge. Po nekih vesteh nameravajo Rusi postaviti še večje zahteve in zahtevati med drugim tudi luko Vi-Ho-g za SToje vojno oporišče. Na zapadni fronti se je medtem izkazalo. da prvi nemški sunek ni obrodi! onega uspeha, ki so se ga morda nadejali. Tudi v takftžnera pogledu sta bila oba nemška napad* ob pričetku preteklega tedna po soclbi angleških listov brez vsakega konkretnega rezultata. Na morju se je sistem vojaškega spremstva za trgovske ladje po polnoma obnesel. Prav včeraj je bila potopljena cela vrsta ladij, ki so se same upale na pot, dočim nemški letalski napad na skupino trgovskih parnikov v spremstvu angleških rušilcev ne le ni uspel, nego so bili Nemci odbiti z velikimi izgubami. London, 22. dlrt. >Suoday Times« objavlja članek o mednarodnem položaju, ki ga list prefoja z optimizmom Pisec članka naglasa pomen angleško-francosko-turškega dogovora, ki predstavlja važen uspeh zavezniške diplomacije, pristavlja pa. da lahko Rusija zaščiti svoje interese v prijateljstvu s Turčijo tudi v primeru, če bi angleško brodovje moglo skozi Dar-danele svobodno priti v Črno morje. Novi dogovor s Turčijo omogoča zapadnima velesilama moralno in materialne korist. Ankarska pogodba nam dovoljuje ojačenje naših morskih sil in svobodno akcijo. Kar se tiče pomorskih operacij, smatra pisec članka, da so v preteklem tednu upravičile upanje, da bo angleška blokada v kratkem popolnoma učinkovita Dosti upravičenih razlogov je. da se sme verovati, da je sovražnik izgubil 20 oodmornic izmed 60, kolikor jih ie posla) v borbo ob pričetku sovražnosti. Ce se bo to nadaljevalo. bo nemških podmornic popolnoma zmanjkalo do meseca januarja Jasno je. da Nemčiia lahko gradi nove podmornice, vendar pa jih nikakor ne bo mogla poslali v službo pred drugim trimesečjem 1940 Diplomatski dopisnik »Observera« razpravlja o položaju po podpisu angleSko-francosko-turSkega dogovora in pravi, da bo ta pogodba rtv«! Turčijo in zaveznikoma pomemben sočiniteJj v vojni. To je diplomatska zmaga prvega reda mnenia Rim, 22. okt. br. Politični krogi se še zmerom intenzivno bavi jo g francosko-an-gleško-turško pogodbo o vzajemni pomoči. Veliko zanimanje so pri tem vzbudile ugotovitve italijanskih novinarjev v Moskvi in Berlinu, ki kažejo, da Nemčija in Rusija s povsem različnih vidikov glodata na to pogodbo in njene učinke na nadaljnji razvoj mednarodno političnega položaja. V svojih poročilih iz Berlina ugotavljajo italijanski listi, da sc bili tamkajšnji politični krogi zelo ogorčeni spričo ankar-skega pakta. Turčiji v Berlinu napovedujejo" črne dneve ln naglašajo, da je Velika Britanija spomladi dala povsem enake garancije Poljski, kakor jih je sedaj od nje prejela Turčija. Spričo tega se Turčija tudi lahko nadeja podobne usode, kakršna je zadela Poljsko. V Moskvi pa naglašajo, da se prijateljski odnošaji s Turčijo spričo te pogodbe nikakor niso oslabili. Nobenega razloga m ua bi bilo v kratkem računati s kakšnim sporom med Rusijo in Turčijo. Turčija je tudi dokazala, da hoče ohraniti z Rusijo dobre odnošaje, ko se je osvobodila svojih obveznosti po ankarskem paktu za primer, da bi jo njihovo izpolnjevanje zapletlo v kakšno vojno z Rusi Amerika in Italija Rim. 22 okt br Zunanji minister groi Ciano ie tmei snoči daljši razgovor z ame nškiir ooslaulkom Phillipsom Razgovoi o se zaradi viharjev odtrgale id prosti. >lavale pc morju Parnik se je v treh mi lutah potopiL Na parniku je biie 76 mo; oosadke. Samo pet mornarjev se je reSUt as tramove, ki so po katastrofi plavali po vodi. vsi drug: so utonili Kmalu po nesreči sc se pojavila danska letala ki sc opazila Desrečc ler poklicala neki dansk: motorni čoln na pomoč. Eden izmed mornarjev, ta ie bil očitno ranien. pa le mec tem že omaga! tn utonil. Ostali štirje sc Pili rešeni Danska vlada je objavila svarilo vsem ladjam nai budno pazijo na tako odtrgane mine. KodanJ. 22 okt br. Včeraj popoldne je neki nemški motorni čoln v bližini danske omte ustav5! neke tujo trgovsko tadjo Nemci so ladjo malone že prisilili, de. bi jim sledila v nekr. nemško luko. ko so adji prihiteli na ,imoč trije angleški rušilci id so motorni ^olr prepodili \-Cfe |e „Ecyaf Ars" ? London. 22. okt AA (Reuter) L»ora Do-aeea) p:Se danes v »Sundaj Dispatch« 3 tem. kaj se le v resnici zgodilo z angle ško matične '.adje za letala ?-Roval Are«, o kateri nemški -adio kljub vsem deman-tijem ang'eške admiralitete neprestane u-di da ie Pila potopljena. Lord Douega -Ta se 1c s-Roya) Are« nahajal mer >nlm1 edinicaml domovinskega brodovja ki so hitele na pomoč neki angleški pod- mornic: ta je bila poškodovana. Letala z matične ladje »Roya Are« so se udeležita prega-o jan ja nemških letaL Ko je nemško letalo, ki je bilo zadnje v skupini sovražnih letal, videlo, kako se je fRoval Are« nagnil na stran zaradi ovinka pri plovbi jc posadka tega nemškega letala sporočila v Nemčijo da ie potopila ali vsa; poškodovala to matično :adjo. Nagrade za uničevanje min na Kodanj, 22 okt. AA. Danski vojni mi- aistei je dobit pooblastilo, parlamentarnega finančnega odbora da izplačuje oar ' srrade minerjem in iovcem nm za uničevanje plavajočih min Največja nagrada za eno osebo če naide plavajočo mino ie '9 kron, če pa pripelje mino aa kopno. 35 ;*ron. Pomožnemu moštvu na čelnib lovcev pa se M izplačale za vsake mino po kron. Take nagrade je danska mornarica izplačevala tudi v svetovni vo;,ni ter je bilo na ta način uničenih okoli 10.000 ■nln. Santšsgo de Ch'le. 22 okt AA. Danski parnik »Sesa« javlja brezžično, oa Je po-aeči plul mimo velikega nemškega parnika sDresden«. ki Je imej r ga sle luči. Tukajšnji krogi poudarjajo, da je parnik *Dres-len«. kc je zaoušča! Santiago de Gnile ]a-•Til. da ootuie v Evrope skozi Magelhansov oreliv parnik pa je v resnici odplul v severni smeri. e&jjj-----------------, ,, 4». »*» J c/ Ru$ifa ne da surovin na kredit — Vodfa nemške delegacije odpotoval v Beiiiis pr» nova navodila Moskva, 22 okt. z. V tukajšnjih dobro poučenih krogih doznavajo. da so nastale pri nemško-ruskjb gospodarskih podajanjih velike težave. Gladek poteh poga.jani ovira predvsem dejstvo, da Rusija Nemčiji noče dobaviti nikakih sirovin. predno ne dobi od Nemčije primernih količin industrijskih izdelkov Ker so pogajanja zaradi tega prišla na mrtvo točko, je danes xadja nemške delegacije ministerialni svetnik dr Ritter r* letalom odpotoval v "t!In po nova navodila. Berlin, 22 okt br Prihodnji teden prispe v Berlin ruska trgovinska delegacija aod vodstvom pomočnika komisarja za zunanjo trgovino. Novi f?etrol@Jski vrelci v Husili Moskva, 22. oktobra. AA Agencija Tas javlja, da so v pokrajini Karateca našli nove žile petroleja. Ravno tako so našli nove žile petroleja v pokrajini Kislovodska. Za nie fe določen zapadni del krakovske pokrajine Zurich, 22. okt. z. >Neuer Ziircher Zeitung« poroča iz Berlina, da bodo po načrtu. ki ga je sestavila posebna komisija za preseljevanje Nemcev iz tujine, naseljeni južnotirolski Nemci v zapadnem delu kiakovske pokrajine na Poljskem. Komisija Je prišla do prepričanja, da to kar-patsko področje tako v pogledu klime, kakor tudi v terenskem pogledu nabolj odgovarja pokrajinam Južne Tirolske in da se , cev bodo mogli izseljenci iz teh krajev naj- i lažje prilagoditi novim prilikam. Ta načrt pa zasleduje obenem germamzacijo teh pokrajin. Vse pa kaže da se Nemčija ne misli zadovoljiti z nekdanjo mejo iz leta 1914, marveč da stremi za tem. da germa-nizira vse področje vse do prelaza Jablun-ke. Ce ne bo kakega posebnega pritiska, načunajo. da se bo izselila le polovica do največ dve tretijini južno-tiroiskih Nem- Nova balkansl Zanimive londonske informacije rimskih listov Rim, 22. okt. o Po vesti iz Londona, ki jo italijanski listi objavljajo brez komentarja, se pripravlja konferenca Jugoslavije, Romunije in Madžarske. :- -- ~ « Na tej kon- ferenci bi bila zastopana tudi Italija po svojem opazovalcu. Njen namen bi bil osnovanje nove Balkanske zveze. Sklenjena naj bi bila pogodba o medsebojni pomoči med Jugoslavijo. Madžarsko in Ru-munijo proti morebitnemu napadu kake izvenbalkanske države na eno izmed omenjenih treh držav ali kako dnigo balkansko državo. Ce bi se ta načrt uresničil, menijo, da bi se pridružili tudi Turčija in Bolgarija. Ta nova balkanska organizacija hi uživala, kakor trdijo v Londonu, vsestransko podporo Italije. Bolgadj? še nima nove vlade Sofija. 22. okt br. Kralj Boris danes ni nadaljeval svojih konzultacij. Zaradi tega sodijo politični krogi, da jih je že včeraj zaključil. Bržkone bo že Jutri sestavljena nova vlada. Finska se bo pogajala, a tudi branila Danes se bado nadaljevala pogajanja v Moskvi Finska okamba je pripravljena za vsak primer Moskva, 22. okt.' z. Danes je prispela semkaj finska delegacija pod vodstvom dr. Paasikivija. Pogajanja z rusko vlado se bodo jutri nadaljevala. Za jutri popoldne je napovedan prvi sestanek dr. Paasikivija z Molotovim. V moskovskih krogih spremljajo ta pogajanja z največjo pozornostjo in napovedujejo, da bo ta teden odločilnega pomena za bodoče odnošaje med Fatsijo in Finsko. Na obeh straneh se zavedajo, da obstojajo zelo težavna vprašanja in da bo treba mnogo diplomatske spretnosti, da se bo našla za obe strani povoljna rešitev. Spričo dejstva da je Rusija svoje zahteve napram Finski še razširila, dočim je Finska stavila protipred-loge ki se dokaj razlikujejo od ruskih zahtev, računajo s tem da se bodo pogajanja zelo zavlekla. S finsko delegacijo je prispel v Moskvo tudi finski finančni minister Tanner. Niso znani razlogi, zaradi katerih je tudi finančni minister Tanner odpotoval v Moskvo. Kakor pišejo nekateri nizozemski listi, je Tanner odpotoval v Moskvo zate, ker je Rusija zahtevala, da mora biti v finski delegaciji zastopan tudi član vlade. Ker finski zunanji minister Erkko ni hotel iti v Moskvo, kamor sta šla njegova baltiška tovariša Seldter in Mun-ters, je namestu njega odpotoval v Mo- skvo Tanner. Kar se tiče razgovorov med Finsko in Rusijo smatrajo, da bo treba premagati še precej težkoč. London, 22. okt. AA. (Reuter). Iz Helsinkov poročajo: Tuji opazovalci ki so se sedaj vrnili z meje Karelije, pravijo, da se je tam zgradil velik in discipliniran vojaški tabor. Staro mesto Viipuri je polno vojakov in se tam opaža vojaška aktivnost. Finci verujejo, da se bodo mogli, če se zgodi najhujše, z uspehom upreti napadom z oziirom na značaj tamkajšnjega ozemlja ki je popolnoma neprimerno za sodobno vojskovanje. Ozke in peščene ceste, gosti gozdovi in neštevilne reke tn jezera tvorijo nepremagljive težkoče. Finska razpolaga z neomejenimi rezervami orožja in municije. Vsa osebna vprašanja je prebivalstvo žrtvovalo splošnim državnim vprašanjem, v trenutku, ko je to postalo potrebno. Listi objavljajo poročila, o novih in velikodušnih prispevkih za fond narodne obrambe. Listi pišejo tudi o odločitvi vlade, da se davek na dohodke poviša za 20%. Po poročilih iz Moskve so Rusi presenečeni radi finskih priprav, ko Kremelj trdi da želi samo pristno prijateljstvo s svojim sosedom. Pri vsem tem pa Finci izražajo svoj namen, da ostanejo popolnoma pripravljeni. Istem vzhodu Kitajci so mnenja, tla je ključ položaja v rokah Amsnke, ki lahko prisili Japonce k spoštovanju mednarodnih pogodb Čungking, 22 oktobra A A Kitajska poročevalska agencija Central News poroča: Vsi kitajski listi izražajo priznanje govoru. ki ga je imel pred kratkim v Tokiu veleposlanik Zedinjenih držav na Japonskem Ta govor so na Kitajskem razumeli kot apel za pravico in humanost Ugledni k-tajski list »Takung Pas«, ki večkrat objavlja misli kitajske vlade, piše med drugim- Ta govor hoče pokazati, da je ameriška politika na Daljnem vzhodu zasnovana na dejstvih, k; so se pokazala v tem delu sveta in katerim bodo sledila dejanja. Govor v bistvu p>ravlja vsebino note. ki so jo Zedinjene države iani decembra poslale Japonski m ki odklanja teorijo o novem redu v Aziji. V Ameriki prevladuje jasen smisel za »tvarnost in so se tudi odločili, da se ne pniružijo japonskim akcijam. Amerika ima v svojih rokah gospodarsko življenjsko žilo Japonske Kaznovati Japonsko je za Zedinjene države lahka in enostavna naloga. Dosti je če ustavijo svojo trgovino z Japonsko, posebno pa tudi pošiljanje municije in voj nega materiala. Istočasno pa 'ahko dovolijo tudi razne olajšave in kredit? Kitajski kar bi Kitajcem omogočilo, da okrepijo svoj odpor proti Japoncem. Na ta način bi se pospešila vrnitev reda na Daljnem vzhudu Sedaj je za Zedinjene države prišel trenutek da izvedejo svojo politiko na podlagi omenjenih dejstev List dostavlja da Kitajska pričakuje rešitev od Zedinjenih držav Fvropa jr v kaosu, bodočnost na je odvisna od kitajsko-ameriškega sodelovanja. faponci poročajo o veliki ?magi nad Kitajci Tokio. 22. oktobra br. Generalni štab japonske armade na Kitajskem je danes objavil daljši komunike o bojih, ki 90 bili v času od 15 septembra do 19 oktobra v osrednji Kitajski, zlasti v honanski pokra j mi. V teh 34 dneh je japonska armada premagala kitajsko vojsko ki je štela 400 tisoč mož in je bila pod vodstvom genera la Svenjena Kitajska armada ie razbita tako da ni več računati s tem, da bi se njeni posamezni oddelki mogb še resno upirati japonskim kolonam. Po komunike ju je bilo v teh bojih ubitih 34.000 Kitaj cev Zelo mnogo kitajskih vojakov je biki ujetih in plena laponcev še vedno ni mogoče Dregledati laponci so izgubili v tem času 3.332 mož. tels se fe zopet oglasil p® radiu Snsei je imel prvič po izbruhu vojne po radiu govor, v katerem je napadal Churchilla zaradi „Atfcenie" Berlin, 22. oktobra br Ves nemški tisk je danes na prvih straneh ob)avii izjave Američana Hendersona o potopitvi angleškega parnika »Athenie«. k; je po ugotovitvah angleške admiralitete takoj ob pričetku vojne postala žrtev napada nemške podmornice. Henderson je izjavil da je na »Atheniji« nastala eksplozija, po kateri je ladja še 14 ur ostala na površju morja Ko so bili z ladje rešeni že vsi preživeli potniki in člani posadke so ladjo potopili tri je angleški rušilci Nemški tisk sedaj obtožuje Churchilla, da je on sam povzročil eksplozijo na ladji in potopitev ladje da bi tako izzval v Zedinjenih državah sovraštvo proti Nemčiji, da tako po možnosti Zedinjene države zaplete v vojno z Nemci. Nocoj Je o tej stvar? skoraj eno uro go voril nemšk propagandn' minister Gob bels. ki je v tem smislu obeležil nemške obtožbe in stavil Churchillu pet vprašanj na katera naj bi odgovoril, da se opraviči nred vso svetovno javnostjo Propagandn' minister, ki se je s tem prvič oglasil po iz bruhu vojne, je tudi poda' podroben opis kako je b'la na osnovi zbranih podatkom potopljena angleška ladja Nazadnje je omenil, da se je sedaj oglasila še druga priča, neka Američanka Helen Macdonald ki je 'zpovedala da je angleški rušilec, ki io je rešil, oddal več strelov proti »Atheniji«. ter da so njej tedaj izjavili da je treba »4.tb°n;io« potopiti da ne bi nieni ostanki ogražali pomorskega prometa angleška lovska letala so se včeraj pojavila na zapadni fronti in so zaradi svoje silne brzine izzvala splošno presenečenje London, 22. okt. br. Informacijsko ministrstvo je danes objavilo, da so se nad zapadno fronto sedaj pojavili najnovejši angleški enosedežni lovci, od katerih je vsak opremljen z osmimi strojnicami. Ta letala razvijajo silno brzino. Včeraj popoldne so tri taka letala prvič spremljala izvidniška letala na poletu nad zaledjem nemške fronte. Sredi poleta se jim je približalo nekaj nemških letal, tipa Messer-schmied in vse je že kazalo, da bo prišlo do spopada. Na lepem pa so se nemška letala obrnila in umaknila. Očitno so jih nova angleška letala spričo svoje silne brzine popolnoma presenetila. Angleška letala so nato nemoteno nadaljevala svojo pot ln do kraja izpolnila svojo nalogo. Vsakodnevni alarmi London, 22. br. Letalsko ministrstvo je danes opoldne objavilo komunike, ki pravi, da so bili dayi kraji vzdolž severovzhodne angleške obale spet alarmirani. Protiletalske baterije so se> takoj pripravile na borbo in z letališč še je dvignilo tudi nekaj angleških^ lovskih letal. Kakor kaže se je obali poskusilo približati nekaj nemških bombnikov, a/ jim to ni uspelo. Pol ure pozneje je nemarnost minila. Poskušen napad na škotsko London, 22. okt. br. Uradno poročajo, da so se jugovzhodni obali škotske v dopoldanskih urah približala neka neznana letala, ki so letela v smeri proti severovzhodu. Letala so bila od angleških lovcev prepodena. Angleška lovska letala so pri tem napadla dve tuji letali ter eno od njiju sestrelila. Francosko vojno poročilo Pariz. 22. oktobra br Vrhovno povelj stvo francoske vojske )e dav objavilo na slednje 95 vojno poročilo: V spiošnem je bila noč na fronti precei mirna. Pariz. 22. okt. AA. (Havas). Naraščanje rek še bolj ovira vojne operacije. Voda je prodrla v gotove dele obrambnih črt na Renu, Saari in Bliesu. Na fronti ni bilo znatnih operacij in je dan potekel v glavnem mirno. Nemško vojno poročilo Berlin, 22. okt. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi izdalo naslednje kratko vojno poročilo o včerajšnjih operacijah na zapadni fronti: Rasen neznatnega delovanja topništva in izvidniških čet na zapadu nl bilo ni-kakih posebnih dogodkov, Viharna vožnja iz Evrope v Ameriko New York, 22. oktobra br. Parnik »Pre-sident Harding« je davi prispel v New York z več sto potniki iz Evrope, ki so p» večini ameriški državljani. Parnik ni bil med potjo nadlegovan niti od podmornic, niti od letal, pač pa ga ie zajel vihar, kakršnega že dolgo ni bilo na Atlantskem oceanu. Vihar je ladjo premetaval po valovih kakor orehovo lupino. 119 potnikov je bilo poškodovanih m so morali 2 izmed njih takoj prepeljati v newyorške bolnišnice. Med lažje poškodovanimi potniki je tudi bivši belgijski min. predsednik Van Zeeland. španska vlada zopet v Madridu Madrid, 22. oktobra br. Snoči se je v Madridu sestala španska vlada pod vodstvom generala Franca To je bila prva seja vlade v Madridu po juliju 1936, ko se je v Španiji pričela državljanska vojna. Na seji so razpravljali o celi vrsti novih javnih del v Madridu in okolici. V kratkem bodo dogotovljeni načrti za obnovo španske prestolnice. Prve komunistične volitve na bivšem poljskem ozemlju Berlin, 22. okt. A A. (DNB). Iz Moskve poročajo: V nekdanjih poljskih pokrajinah zapadne Ukrajine in zapadne Bele Rusije so bile danes splošne volitve za parlament. Vsi prebivalci nad 18 let stari imajo glasovalno pravico. Na 5000 glasovalcev pride 1 poslanec. Narodno predstavništvo za zapadno Ukrajino se bo sestalo v Lvovu, /.a zapadno Belo Rusijo pa v Bjalistoku. Nov tip ruskih lokomotiv Moskva, 22. oktobra AA. Agencija Tas javlja, da so v tovarni za lokomotive v Vorošilovgradu zgradili lokomotivo novega tipa, katero goni istočasno para in petrolej. Ta lokomotiva potrebuje mnogo manj goriva in razvija večjo brzino ter lahko prevozi znatno število kilometrov ne da bi potrebovala mnogo vode. Tranzitni promet preko Francije obnovljen Pariz, 22. okt. br. Francosko prometno ministrstvo je sedaj dovolilo, da se obnovi tranzitni promet preko Francile za blago. ki prihaja iz Italije in drugih nevtralnih držav ter obratno. Sestra grofa Ciana umrla Rim, 22 oktobra br V pretekli noči je tu umrla grofica Ciano-Magistrati, soproga italijanskega pos^nika v Berlinu. Pokojnica je bila sestra italijanskega zunanjega ministra. Novo vodstvo SDS Na včerajšnji seji glavnega odbora Samostojne demokratske stranke je bU izvoljen za strankinega predsednika minister dr. Budisavljevič Dva govora dr. Mačka Zagreb, 22. oktobra o. Dopoldne in popoldne je bila danes seja glavnega odbora Samostojne demokratske stranke Zbralo se je 140 delegato«v. Sejo je vodil podpred sednik stranke bivši senator dr. Milan Ko-stič. Glavni tajnik Sava Kosanovič je poročal o ostavki predsednika Adama Pribi-čeviča, ki do sedaj ni bila sprejeta v upanju, da se bo njegovo zdravje zboljšalo. Ker se to ni zgodilo in je g. Adam Pribi-čevič vztrajal pri svoji odločitvi, je bila ostavka končno sprejeta. Kljub temu bo Adam Pribičevič ostal še nadalje ideolog stranke ter v njej aktivno deloval kot predsednik prosvetne organizacije »Seljačko kolo« Na predlog izvršnega odbora ki je imel svojo sejo snoči, je bil soglasno izvoljen za predsednika SDS dr Srdjan Budisavljevič. minister za socialno politiko m narodno zdravje. Za podpredsednike SDS so bili nato izvoljeni dr Hinko Krizman iz Varaždina. kmet Jovo Cork^vič iz sreza Gline, dr. Milan Kostič iz Zemuna in vodja vojvodinskega krila stranke dr. Duda Boškovič. Zatem je poročal tajnik Sava Kosanovič o delu stranke po zadnjem kongresu. Navedel je tudi zgodevino sporazuma ter opisal odnose napram združeni opoziciji. Dr. Rajko Djermanovič je poročal o zunanjem položaju, dr Kosta Hadži iz Novega Sada pa o razmerah v Vojvodini. Novi predsednik stranke dr. Budisavljevič je v svojem ekspozeju očrtal sedanji politični položaj in zlasti delo ministrov KDK v vladi g. Cvetkoviča O poročilu se je razvila obširna razprava, ki je izzvenela v zaupanje strankinemu vodstvu in v odobritev sodelovanja v vladi. Ob pol 12. je prispel na sejo predsednik HSS in obenem prvi predsednik KDK dr. Maček, ki so ga delegatje pozdravili z ve- likimi ovacijami. Novi predsednik SDS dr. Budisavljevič je v svojem nagovoru orisal borbo v KDK združenih Hrvatov in Srbov pod dr. Mačkovim vodstvom. Borba je končana z ustanovitvijo banovine Hrvatske. Nadaljevati pa se mora borba za kmečko demokracijo v vsej državi. Tudi v tem drugem delu borbe bo ostala SDS zvesto ob strani HSS in dr Mačku. Dr. Maček se je zahvalil za pozdrave in tudi s svoje strani opozoril na nekatere momente iz enajstletne skupne borbe Hrvati ne bi dosegli današnjega uspeha, če jih ne bi podpirala tudi SDS in ves srbski narod. Zato bo HSS napela vse sile. da doseže stanje, v katerem se bo tudi srbski narod čutil v vsej državi svobodnega Zastopniki SDS iz raznih srezov so izrazili zaupanje dr. Budisavljeviču in dr. Mačku ter odločno zanikali vesti, ki se ponekod širijo o preganjanju Srbov na Hrvatskem. Sledil je referat tajnika Ko-sanoviča o organizaciji stranke Poudarjal je. da hoče SDS tudi v bodoče postati vsedržavna stranka, razširjena po vsej državi. Ko so poročali o položajih v svojih srezih še nekateri delegati, se je dr Maček poslovil s kratkim govorom, v katerem je med drugim izjavil, da se bodo Srbi v banovini Hrvatski v najkraješem času prepričali, da niso samo enakopravni Hrvatom, temveč da sploh ni razlike med njimi. Oni. ki bi radi zopet zasejali neslogo med Srbe in Hrvate, ne bodo uspeli Hss in SDS bosta sodelovali tudi pri uresničenju drugega dela svojega programa, pri borbi za dosego socialnih pravic kmečkega naroda v vsej državi. Po odhodu dr Mačka je bila dopoldanska seja zaključena Nadaljevala se je popoldne ob 16. in se je na njej razvrstila dolga vrsta govornikov iz posameznih srezov. Smrtna nesreča na avtobusnem zletu Celje, 22. oktobra V soboto je priredilo 21 ključavničarjev in kovačev iz Hrastnika z avtobusom pod-djetnika Pepela iz Laškega izlet v Logarsko dolino. Danes popoldne so se izletniki vračali skozi Savinjsko dolino. Ko Je privozil avtobus okrog 17.30 po državni cesti do križišča ceste, ki vodi iz št. Petra v Savinjski dolini v Spodnje Grušovlje, je privozil po cesti iz Grušovelj neki voz. G. Pepel, ki je šofiral svoj avtobus, se nl mogel ogniti vozilu in tudi ne pravočasno ustaviti avtobusa. Oje je zadelo s tako silo od strani v avtobus, da je predrlo steno ln Izstopilo na drugi strani. Pri tem je stisnilo 32-letnega električarja Franca Ro-terja iz Hrastnika in ga prebodlo. Konj, ki je bil vprežen v voz, je zadel v šipo avtobusa in jo razbil. Drobci so poškodovali ključavničarja Bogomila Jelena iz Hrastnika na glavi. Na pomoč so pozvali banovinskega zdrav nlka dr. Ločniškarja iz Žalca, ki je nudil obema ranjencema prvo pomoč, nato pa hudo poškodovanega in nezavestnega Ro-terja naložil na svoj avtomobil in ga prepeljal v celjsko bolnico. Roter pa je že med prevozom umrl. Truplo so prepeljali v mrtvašnico celjske bolnišnice. Pepel se je odpeljal s ponesrečenim Jelenom ln ostalimi Izletniki v Celje in tam ranjenca oddal v bolnišnici. Jelenove poškodbe k sreči niso težke. Poslednja pot Mandeta Tesarja Ljubljana, 22. oktobra S spoštovanjem in pieteto, kakršna gre zaslužnemu narodnemu delavcu, se je danes napredna Ljubljana poslovila od staro ste Sokola Ljubljana-Šiška brata Nandeta Tušarja. Pred Sokolskim domom v Šiški kjer je pokojnik sredi cvetja m vencev pričakal poslednjo pot, se je zbrala množica občinstva, a v častnem številu je prihitela sokolska armada iz mesta m okolice. Po končanih obredih je zbor Narodne čitalnice zapel žalostinko, nato pa sta pokojniku spregovorila v slovo podstarosta domačega društva br Jože Buria in predsednik )brtniškega društva Josip Rebek, ki je sla vil Tušarjeve zasluge na stanovskem področju. Proti Sv. Križu je kremi veličasten sprevod: na čelu železmča-^ka godba na to člani, članice in naraščaj šišenskega sokola v krojih in s praporom, za njimi pa še dolga kolona članov m članic v civilu z znakom, ovitim v črni flor Pred krsto so korakali zastopniki krajevne organizacije JNS in pa člani pokojnikovih stanovskih orgamzacij in zastopstvo gasilcev Za kr sto je stopala užaloščena rodbina a sprevoda še dolgo ni bilo kraj Šiška in z njo vsa Ljubljana je pokazala kako zna ceniti življenje in delo vrlega kremenitega na prednega moža Nandetu Tušarju — ča sten spomin! Gospodarska pogajanja z Italijo Beograd. 22. okt p. Italijanska gospodarska delegacija je položila danes venec na grob Neznanega junaka na Avali. nakar se je odpeljala na Oplenac, kjer je položila venec na grob pokojnega kralja Aleksandra Zedinitelja Naša delegacija je priredila italijanskim gostom na Oplencu obed. Grof Szap£šry fe umrl Murska Sobota, 21 oktobra Na Dunaju je umrl v starosti 76 let grof Ladislav Szapary, nekdanji prekmurski veleposestnik in lastnik soboškega gradu, kjer je sedaj nastanjeno okrožno sodišče. Grof Szapary je bil poveljnik okupacijske vojske v Bosni in Hercegovini m se ga iz teh časov spominja marsikateri Prekmurec. Smrtna nesreča v tovarni Kranj. 21. oKtobra V tiskarniškem oddelku tukajšnje tovarne Jugobruna se v zadnjem času kar vrsti nesreča za nesrečo. Ni dolgo, odkar sta se pri delu s kemikalijami dva mlada delavca toliko zastrupila, da ležita še danes v bolnici Pretekli četrtek pa se je zgodilo, da je naslednika teh ponesrečencev že kar zajela bela amrt. Bil je to 24 letni Martin Remec, doma iz Male Ko-strevnice pri Litiji. Izučen sedlarstva je po odsluženem vojaškem roku v Cačku prišel k Jugobruni v službo, žal. le za dve leti. Po nesrečnem dogodku so ga hoteli prepeljati do zdravnika, a je med potjo izdihnil. Pokopal' so ga danes popoldne v šmartinu. Na vse to se moramo le vprašati, kje je nadzorna oblast, da teh sumljivih razmer še ni opazila da bi napravila potrebni red. Krst Šestih jadralnih letal v Novem Sadu Novi Sad. 22 okt AA Na tukajšnjem etališču so na slovesen način k:stili šest 'adralnib letal ki jih je zgraJil novosad =?ki aeroklub Prisotn: so bili zastonnik vojske in raznih civi'nih oblasti ter cerkvenih oblasti Letala so dobiia nv na *Vi har«. »Nevihta«, »Jastreb« »Vrabec« skakalec« in »Bnl^i« Po te-r s'ovesnem aktu so jadralci 'zv čili ra?^ie polete. Ki t>o občirstvo zelo ravduJili. S^ecPa je in Ponedeljek 23 oktobra: Zaprto. Torek, 24 oktobra: Zaprto. Sreda. 25 oktobra: Kacijanar Red Sred" Četrtek 2*5 oktobra: Antigona Red A. ★ OPERA Začetek nt rt) Poned^rl' 23. oktobra: Zaprto. Torek. 24 oktobra: Kjer škrjanček žvrgoli Red B. Sreda, 25 oktobra: Zaprto. Četrtek. 26 oktobra: Glumač Matere božje Red Četrtek. Petek, 27. oktobra: Ob 15. uri Poljub. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Vremenska naroved Zemunska vremenska napoved za danes; Delno oblačno na vzhodnd polovici države in na primorju. V ostalih krajih ne bo ve likih sprememb. Husl v Ljubljani — leta 1799 V juniju je poteklo 140 let, odkar so v vojr.1 proti Napoleonu marširali skozi Ljubljano oddelki ruske armade — V naslednjem obnavljamo poročila, ki jih je prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik objavljal ta čas (junij—rožnicvet 1799) v »Ljubljanskih Novicah« Lj bljana 15 rožnicveta (Francozom v | njavo; potle jo bodo začeli stiskati, stre- __v V —. - U / A ] « lrnrlnu D 1 t ■ liati ia "PVpnrriTnm np VZJ^mpi O. ii.ai.ji slaba prede.) Kaj bo šele, kadar Rusi pomoč dobojo. katera zdaj čez Ogrsko, Štajersko mimo nas proti Laškemu hiti Za te Ruse pripravljajo tabor zunaj Ljubljane na Zelodniku ino pri Kozarjah. zatorej priporoča naša mestna gosposka, da ljudje pripravijo ino pošljejo v te tabore živež, zlasti vina ino žganja, da bedo Rusi vse potrebno našli, kadar pridejo. Dunaj. 1 ino 5 rožnicveta 26 majnika so prišli Rusi v Pest Princ Jožef Palatin je njim nasproti jezdil mestni orožniki so jih častno sprem'j ali skozi mesto, zunaj so imeli tabor Višji oficirji so kosili pri princu Jožefu kateri je oženjen z rurovsko princezinjo Pavlovno. so pili na zdravje cesarjev princa Karla ino generala Suvo-rova Rusi so dobivali slednji d^n oo enem poliču vina ino pol libre mesa En dan so v Pe?ti počivali, ta dan je staroverski škof Popov ič slovAn«ko peto mašo imel, pri ka-!eri je dost; Rusov bilo. Ljubljana 22 rožnicveta Rusov prvi lak je Drišfl na Vižmarsko gmajno v po-iede'j-=k ob devet;h zjutraj: je jih čez dva fisoč so lovci, soldatje. grenadirji ino koraki Pridni pošteni ljudje, nobene škode niso storili, vse dobro je slišati o njih Odšli so v torek zjutraj: drugi vlak ie -rišel v sredo pred-oldne šel dalje v četrtek tretji vlak včeraj, gre danes dalje Četrti vlak pride jutri ino cd'de v ponedeljek Odtod ?redejo na Planino. Do Man-'ove ;maio devet maršev, kateri so: Planina. Ajdovščina Gorica. Palma Sacile. Con<*"liano Treviso. Padova. Mantova. Tedaj v devetih dneh bodo že pred trd- ljati, dokler je Francozom ne vzamejo. Naša deželska gosposka je dala vsem Rusom jesti, piti ino vozove, da hitreje naprej pridejo, kamor so namenjeni. Ljubljana, 29. rožnicveta. Nova prikazen za nas Kranjce, da so Rusi, naši stari bratje, prišli so nas ne le obiskat, temveč tudi pred sovražnikom braniti. Pred poldrugi tisoč leti so prvi Slovenci v te naše kraje prišli, bili so od Rusov ino drugih Slovencev roda; od tega prihaja razloček, zakaj mi lehko razumemo rusovski jezik: oni so namreč Slovenci ino korenina, od katere so naši očaki rojeni. Daleč onikraj Donave so se zaredili ino počasi le-sem stegovali, dokler ni najkrajni rod na kraj laške dežele pridrl ino tukaj se naselil ter deželo imenoval Krajno Zdaj vidimo z očmi. kakšne mogočne ino velike brate mi po svetu imamo, kateri so naš slovenski jezik vselej čist ohranili. Proti le-tem se moramo bližati, kadarkoli hočemo jezik čistiti, pa se tudi od njih učiti, kadar je treba deželo pred sovražnikom braniti Ako so oni silno daleč prišli. zakaj bi mi tukaj blizu ne pomagali se sovražniku zoper postaviti? Ponedčljek so zadnji Rusi dalje odtod marširali Zadnji vlak je vodil obrist Karlov Moji bravci bodo radi slišali kaj več o teh Rusih. Vsi štirje vsaki znesejo en regiment lovcev, tri regimente pešcev, tri bataljone grenadirjev. eno kompanijo jezdnih artiljeristov ino štiri peš. nekaj lopa-tarjev ino dva polka kazakov . Kajaki so od vode Dona. katera v Črno morje teče ino Evropo od Azije loči. Zapustil nas Je za vedno naš preljubi soprog, oče, ded, brat in tast, gospod HINKO KOBI uradnik drž. železnic v pokoju K večnemu počitku spremimo nepozabnega pokojnika v torek, dne 24. oktobra 1939 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Huje 43 — Planina, na tukajšnje pokopališče. V KRANJU, dne 21. oktobra 1939. žalujoči ortali mm Jesenski izlet v dolenjski vinograd Gori za hramom poln trsek stoji Jesen s svojimi brigami in težavami: z začetkom šole, z nakupom kuriva in drugih zalog za zimo je tu... Jesen, ki pa ima tudi drugo, prijetnejšo plat. Res je, da je najbolj enostavno oditi na trg, kupiti kilogram grozdja in ga doma použiti po obilnem kosilu. Vendar diši grozd, utrgan s trsja, čisto drugače. O, to je čisto posebne vrste romantika, kadar se prijetno, toplo solnčno nedeljo — takih dni nam obetajo letošnji vremenarji precej — napotimo v vinorodne klance in se zglasimo pri prijatelju ali znancu, ki ima svoj vinograd. Med trsjem je doma vedro razpoloženje in ure, ki jih preživite sredi grozdja in čričkov pa ob bokalu mošta, so najlepše razvedrilo v sedanjih »živčnih« dnevih. Z novimi silami se boste vrgli osta-le dni v tednu na delo, ko ste dobili na prijetnem sprehodu med trsjem novih življenjskih vitaminov. Vinska trta je bila znana od pamtiveka. Zgodbe nas uče, da se ga je nacehal že eden prvih Zemljanov, sam očak Noe, preden je začel voziti ob času vesoljnega potopa znamenito barko, in se je zavlekel nakresan pod vinsko trto, kjer sta ga našla njegova sinova. Prvi ga je zasmehoval, drugi pa ga je zakril, ker je gotovo že sam kdaj spoznal sladkosti vinske trte. Potomci teh dveh sinov žive še danes: prvi so člani protialkoholnega gibanja, drugi pa smo vsi ostali... Naši Haložani in ostali prebivalci Pa-nonije so imeli že pred 2000 leti prav tako iiocialno vprašanje viničarjev na dnevnem redu, kakor ga imamo danes. Rimski imperator Probus je izdal posebne postave, kakršne so želele deputacije takratnih štajerskih vinogradnikov. Izdal je zakone za podpiranje vinogradništva in je odprl prosto prodajo, a ni ustregel nekaterim skoporitnikom, ki so hoteli imeti pridelek. vinske trte le za priboljšek malo Številnim koritarjem iz gornjih desettiso-iev. Pa recite, da je kaj novega pod soln-eem: še danes, po dveh tisoč letih, nismo povsem rešili perečega viničarskega vprašanja. Zatorej, proč s skrbmi! Naj jih rešujejo drugi, mi posezimo po nasladah radodarne matere narave. Prijatelji vinske kap- ljice že v sami besedi »vino« dokazujejo svojo prijateljsko internacionalo. Saj imajo za pojem vino menda vsepovsod po svetu enako besedo ali vsaj izpeljanko. Pred vinskim hramom nas sprejema gospodar. Sila ponosen je, da nam lahko raz-kaže lepo obdelan in negovan vinograd. Dober vinogradnik ima v svojem kraljestvu za vse leto dovolj posla, že v toplih zimskih dnevih korači po svojem svetu, popravlja orodje in drugo. Na spomlad z vso skrbnostjo oprezuje, kako se razvija trs. Letošnja pomlad je bila mokrotna in mrzla, kazalo je na slabo letino, pa se je položaj med letom izboljšal. Pravijo, da se nam obeta tak pridelek, kakor le v izrednih letinah, ki so bile leta 1917. in leta 1928. Kritični časi so za trs takrat, ko začne vinograd cveteti. Vinogradniki imajo za cvetenje razna pravila, če cvete za Urbana, bo grozdje sladko kakor mana. če cvete za Vida, bo vino še dokaj prida, če cvete za Kresnika, bo vino kislo ko lesnika. Gospodar nas popelje potem, ko smo obšli in ogledali v ravnih vrstah lastcce trte, v hram. Tam ima nastavljen že sodček letonjega mošta. Naprešai ga je iz zgodnjih zrn, uporabil pa je tudi malce napadene grozde, ki jim pravijo nekod pod-bera. 1 € JUH Po izdatnem kosilu se je razgibala vsa družba. Iz vasi je prišel harmonikar Jernej in je raztegnil svoje mehove. Veseli akordi so odmevali čez pobočje na sosednje hribe, na Nemško goro, Trško goro, Volovnik. Popoldne se začno v hramu oglašati sosedje. Ferjanček prikolovrati že nekolike veselo razpoložen in nič preveč trden v nogah. Na ramah nosi brento, a odtrgala se mu je naramnica. »Glejte, vse je za nič!«, se huduje možak »Vse ie politiš, samo za oči. K., pa primes v roke, pa gre na dve strani . ..« Ko strese jezo na vse posvetno in se okrepča z dvema, tremi kozarčki vinske kapljice, se poslovi in odkorači po kolovozu, ki drži skozi ilovnato pokrajino. Igor Torkar: Kamen na Moj življenjepis? Moja predzgodovina? Eduiček bogatega trgovca. V prvih letih Živijenja pomehkužen. V mladosti s sladkarijami preobremenjen želodček. Razva-jenček. Potem se je začelo počasno prebujanje, merilo spoznavanje, ki pa je z vsakim dnem takf> naraslo, da se je nekega večera v mojem dva in dvajsetem letu spremenilo v histerične udarce, ki sem jih usmeril na hrbet lastnega očeta, starega pohotneža, ki je živalsko surovo navalil na nesrečno mater. češ. da on se ne da. da on ni od muh:, da zakaj so pri hiši naenkrat vedno same stare služkinje. (To sem materi sam svetoval.) Oče je po mojih udarcih pobesnel, razbil porcelan v razkošni sprejemnici in se brezumno zaganjal vame in tudi v mater. V par dneh me je preklical in razdedinil. V poznem poletju, ko po travnikih garežniškim hribom pospravljajo zadnjo dišečo otavo, je mati umrla ... * Edino protislovje, ki je v meni, je prav sa prav dejstvo, da se nemarno redim. Drugače sem enovito grajen človek, jasno Vidim pred seboj svojo grobljasto življenjsko stezo, ki ima trdo določeno, saj vendar od usode izbrano smer. Pošteno priznam, da mi kolovratenje po tej stezici niti za minuto, ah kaj, niti za sekundo še ni bilo dolgočasno. Imam tri zveste prijatelje, ki zvesto vandrajo, in kot kaže, tudi bodo staje, to se pravi, tja do moje zadnje gostilne kjer mi bo dobra gospa Koščenka natočila zadnja dva deci. Upam, da sem si vsaj toliko avtoritete prigaral v življenju, da se bo izpolnila moja edina želja, ki jo še imam. da bom zadnjikrat dihnil ob gostilniški, s čistim, belim prtom pogojeni mizi. Zato v zadnjem letu vedno j pogosteje zahtevam čist, če je umazan, in i bel, če je rožast prt na mizi za katero ! sedem. Za vsak slučaj, namreč ... Res. samo tri zveste ljudi poznam na svetu: gospodično Nesrečo, ono Trpljenje in gospo Lenobo. Gospa me je že v zgodnji mladosti vzljubila, ker so jo v očetovi hiši vedno z veseljem sprejeli In človek bi pričakoval, da bodo takile spremljevalci, če drugega ne vsaj za tvojo vitko linijo skrbeli, da ti bodo položili v lične gube asketske poteze in v zenice nalili apatične sivine bolnika. Toda ne. Kljub vsemu se redim. Imam neestetično, zabuhlo postavo. vsled niaščobnih oblin dobrodušen obraz in tudi moje oči niso ravno apatične. Vsaj ženske pravijo. Ne vem, kako in zakaj. Nemara telesna abnermaliteta.. Saj skoro nič več ne jem. Saj mi je zdravnik že kedaj predpisal nekakšno tekočino za želodec, kot zadnji poizkus pred operacijo. In za nameček še kamen na ledvicah, ki mi ga je že pred dvema letoma pričaral pred oči nezmotljivi' rentgenaparat. Kar se tega kamna tiče. sem imel pred štirimi meseci močan napad. S pločnika Prešernove ulice me je odpeljal reševalni avto. Ko sem prišel k zavesti, mi je zvenel v ušesih zoprni zdravnikov glas: »Takoj operacija!« Čez dva dni sem vstal, odklonil operacijo in šel. Pod nož pa ne, ker nazadnje bi lahko napravili z menoj tako. kot zadnjič z nekom. Odrezali so mu des. no ledvico, kjer je imel kamen, toda prej so pozabili pogledati, če levo sploh ima. In se je izkazalo, da je ni imel. Par ur po operaciji mu je začel teči iz vseh telesnih odprtin in kožnih por urin. Tako prozaičnega konca si pa vseeno še ne želim. I Toda kaj tekočina za želodec, kamen na j ledvicah, kaj operacija! Sem kljub vsemu Pozno popoldne je premeril vinograde mežnar. Gospodar ga pobode: »Pa že spet, Martin, hodiš oprezat, koliko bomo natrgali, da boš bolj pri beri sitnaril.« Mož ima po starih postavah pravico do bere in ob lepih jesenskih nedeljah stika, koliko mu bo nesla bera Ob času sv. Martina, vinskega patrona, ki dela vino iz mošta, mu kmetje radi postrežejo z vinsko kapljico. Svoje »takse« nabira mežnar v brente in v sode. Kmetje mu radi navržejo malo več prav zaradi tega ker ima za patrona takega svetnika, ki ima v vinskih krajih precejšno veljavo. Pred odhodom založi vsa druščina ostanke od opoldanskega kosila. Poseben priboljšek je sveže pečena koruza, ki jo vrte vneti izletniki kar na robu kolovoza Mladina veselo donaša vejevje in suha polena očetje pa skrbe za peko. Pred slovesom se zbere vsa druščina pred hramom Tedaj zaori v slovo ona stara »Ena kupica bel' ga vinčeka« ... Nato trčijo v slovo in v naglih korakih od-hite v dolino. Za njimi ostajajo spomini na prijeten jesenski dan sredi veselega dolenjskega vinograda. neodvisni imajo besedo Razstava mlade slovenske likovne generacije v Jakopičevem paviljonu je po pravici vzbudila izredno pozornost in stalno privablja množice ljubiteljev in občudovalcev Slikarstvo mi je iskreno doživljanje in prenašanje vidnega sveta z barvami na platno v harmonično celoto barve in forme. Moj svet je predvsem figuralna kompozicija, kar je razvidno iz mojega dosedanjega dela. Človek v svojem zanimivem odnosu do prostora, v razmerju do skupine v določenem izrezu iz naravne resničnosti je glavni predmet mojim podobam. Zdi se mi, da je čas zapostavil slikanje krajine in tihožitja in da je zdaj v svetu umetnosti nastala mala reakcija, kakor je poprej s pojavom krajinarstva in slikanjem zatišja bila izvršena reakcija na naivno in neslikarsko pojmovano kompozicijo, ki se je razvila iz romantike in klasicizma v prejšnjem stoletju, Poudarek novega slikarstva je spet na figuri, ki nam nudi težje, pa tudi bolj človeške probleme. Ko govorim o upodabljajnu človeka, moram pripomniti, da ni moj ideal prepisovanje modelov niti suha stilizacija, marveč skušam s pomočjo barve zadostiti enemu kakor drugemu. Človek ne sme biti kopija, prav tako pa tudi ne ornament. temveč na podobi pojava, ki podpre osnovno razpoloženje, katero že nakaže barva. Veliko doživetje je bil zame trenutek, ko sem stal prvikrat pred slikarji beneškega quattrocenta in Giorgonejevimi Stane Kregar: Sv. Boštjan vprašanje, ki me slučajno zanima, marveč vedno stremim za tem, da jo vdinjam kot posredovalko nekega razpoloženja. Figura ! živi do figure v posebnem duhovnem živ-j ljenju, ki je tem resničnejše, čim bolj po-| znam posamezne predmete. In zato mislim. da so doslej najboljše moje podobe tiste, kjer sem ustvarjal družinski portret. Vendar je to življenje omejeno na zaprti prostor in je naloga takoj drugačna, če upodabljam skupino v krajini. V tem pa so bili pompejanski mojstri neprekosljivi. Samoten jezdec v krajini prinaša iz ozadja več življenja kakor cela kavalkada na realističnih reprodukcijah. Ko ti pogled zdrkne na morsko obalo, kjer se bavi jezdec z belim konjem se ti šele odpre duša krajine in je potem kot orkester skupini solistov. Kaj nameravam, kam me bo po vedla pot za umetnostjo, je težko povedati. To bi se že reklo graditi načrte, ki pa so se mi doslej večinoma vsi podrli in sem tega posla že odvajen. Morda je mejnik in kažipot hkrati podoba »Na balkonu«, morda pa tudi »Skica«. Kaj več vam bom o tem povedal, ko bom čez leto dni ali še prej spet razstavljal. Maksim Sede j France Miheiič: Drevored slikami. Malce naivni okreti figur, a vendar v celotni pojavi virtuozno izvršeni, tiha melodija spremljajoče krajine in zadržana, a vendar tako genialno pretehtana skala barve mi je odkrila svet. ki ga doslej nisem poznal. Vendar naj zapišem, da sem ga že popreje vsaj slutil. Morda se bo komu zdelo čudno, vendar naj povem, da sem ono krajino že poznal in sicer od doma iz Zirov. Samotni lazi ali mirno padajoča stran hriba, ki jo je jesen ali zgodnja pomlad pokrila s srebrno glazuro, za tem pa močna modrina neba. pretrgana od bele pajčevine oblaka, to je naša ži-rovska pokrajina, ki jo poznate z mojih platen. Meni se zdi. da je beneški sorodna. Ko sem že zgoraj omenil figuralno kompozicijo in njeno vlogo v moji umetnosti, moram še povedati, da mi ni le do tega, da spričo komponiranja rešim to ali ono Niko Omersa: Megle rejen. nemarno rejen. In to je moja nesreča. Nihče mi ne verjame. Seveda, če vidiš lepo rdeče, sočno, veliko jabolko, težko verjameš, da zanikrni črv slastno žre krhko* meso ckoli pešk. »Hi{whonder! Švindler življenja!« mi mečejo v lica znanci in sotrpini. Da, trdo, krivično je včasih življenje. In, ljudje božji, vi še ne veste, da v zadnjem letu tudi moje srce ni več tako marljivo kot prej ... * , že tretji dan Iščem novo sobo. Iz prejšnje so me deložitali, ko so mi prej za-rubili zadnje knjige, ki sem jih imel še od doma. Le sto dinarjev bi zmogel na mesec, zato iščem daleč zunaj v predmestjih. Iščem kar na slepo. Od hiše do hiše, pa tudi ljudi kar na. cesti povprašujem. In notem po trgovinah, mesarijah, trafikah, pekarijah. pri čevljarjih, povsod, kjer je večji promet ljudi, kjer se zbirajo, opravljajo, kramljajo, in tako. si mislim. gotovo marsikaj vedo drug o drugem. Vstopim v pek arijo. »Dober dan!« »Kruhka gospod? Žemljice? Sveže. Pravkar iz peči!« »E. namreč, oprostite, prosim, nemara pr vas takole marsikaj veste, ko pride veliko ljudi. Oddaj'1 mogoče kdo v vaši okolici mesečno sobo?« »Nič ne vem,- se zmrači, malo prej tako osladno nasmejano lice za pultom in ti greš. In na*cesti si misliš, da žemljico, svežo, pravkar iz peči. bi ti še kupil, če bi imel .. . »Veste za kakšno sobo?'? povprašam debelo žensko kar čez cesto. »Cesta V. številka 36, tretje nadstropje, levo!« Potrkam. »Oprostite, pri nas še nikdar, odkar je hiša sezidana, nismo oddajali mesečnih sob!« In se zmedeš, pomisliš, da je debela ženska, ki te je nalagala, prav za prav hudobna, in greš. Počasi po stopnicah iz tretjega nadstropja navzdol. V prvem nadstropju sem se moral nasloniti na zid, da sem dal srcu počitek, saj je vendar malo prej poganjalo mojih devetinosemdeset kilogramov po strmih stopnicah navzgor. In to niso bile prve, ampak enajste, dvanajste stopnice v enem popoldnevu. V sobi je lepa bela oprava. Parket. »Torej, boste vzeli, gospod?« je dejala gospodinja. »Ja, veste, tako in tako,« sem namenoma govoril na dolgo in široko, samo da sem lahko vsaj malo posedel in si odpočil, čepiav sem čutil, da oba v naprej veva. da s kupčijo ne bo nič. Ko sem gledal obraz solidne, stare tercialske gospe, mi je parkrat izginil v temi, ki mi je zaplesala pred očmi. »Bi lahko dobil kozarec vode? Same sitnosti vam delam, oprostite!« Dobiš vodo, a čutiš, kako mrzli so tuji ljudje, ko je gospa v svojem: »Prosim, samo izvolite!« komaj skrila nejevoljo. In sem videl nešteto sob po 100 dinarjev, pa tudi po 80, 60 na mesec. O, kakšni reveži smo prav za prav ljudje, še žival v hlevu srednjega gospodarja ima bolj človeško streho nad glavo. In je 80— 60 dinarskih sob v ljubljanskih predmestjih brez števila. Močno so me utrudile. Verjemite mi, ni šala takole s kamnom v trebuhu tri dni laziti od jutra do teme po raztegnjenih predmestnih cestah ... Včeraj sem končno najel za 100 dinarjev sobo v Rožni dolini. Pa moram počakati štiri dni, da bodo mojega prednika s sodnijo vrgli na cesto. Bom pa še do sobote, kot cel prejšnji teden, predremal na ušivih zofah nočnih kavarn. Precej pro-staška gospodinja si je obliznila vlažne, debele ustnice in zaključila najino pogodbo takole: »Eno babo že, eno, stalno, ampak če boste hoteli ustanoviti v svoji sobi javno hišo, tako kot vaš prednik, pa pri tem ne hoteli plačati najemnine, vas bom »preči sf orala« 1« Evgen Sajovk: Zatišje ICbtrfen til pokrajine, »Kartovški most«, »Kostanji« in »Osoje«. Vse tri so nastale ta nekega doživetja. Je to isto doživetje, ki ga je občutfl Cezanne s svojim »sensa-tta pdctareHe« in ga hotel realizirati. Realizacijo tega doživetja človek močneje miselno spozna, kakor jo more stvarno podati, ker prej dojame miselno stik med naravo ki sliko, kakor bi pa to tehni-fino izvedel. Stik slike z naravo ne daje aOri značaja kopije in naravi značaja originala, temveč postane slika nadaljevanje oarav« in ohrani s tem v sebi iste barvne odtenke ki jih pa slikarjeva duševnost presnuje. Osnova je torej narava, človek slikar je našel v njej učiteljico, obenem pa todi edino zagovornico za vse, kar tvega. Pokrajine »Karlavški most«, »Kostanji« in »Osoje« so oblikovno iste, vendar prt vaaki izmed njah občutimo drugo realizacijo. Kako domneva posameznik realizacijo, vam bom podal v mnenju tvorcev samih. Nfflco Omersa pravi: Skušam biti iskren ki neprisiljen. Dojemam instinktivno in sprejemam vsa doživetja kot slučajnosti trenutka. Podajam prirodno, brez vsakih teženj, da ne bi godil bahaški kričavosti. Zato so moje slike bežnemu opazovalcu nedovršeni poizkusi (skice). Trdim, da ne bi zmogel pri njih niti ene poteze več, ker hi grešil proti svojemu instinktu. Verujem V siučajnost mojstrske poteze čopiča, ki ji je zaupal tvorec kitajskih krajin, dahnjenih v svilo. Mogoče, da mi je ta misel zrasla pri sliki »Megle se pasejo« in da mi bo to upravičilo moj postopek. Evgenu Sajevicu je slika izraz in doživetje okolja. On sovraži resničnost tega okolja in skuša to resničnost razvedriti z barvno pestrostjo. Sam pravi o barvi: Hočem biti jasen v dojemanju predmeta, nie-gxxve lokalne barve in ne ovijam predmeta v mehkotna ozračja impresionistov. Analiziram lokalno barvo predmeta, da bi dobil plastiko prostora in obenem prav sto razčlembo harmonični barvni fluid. Predmetov ne odbiram, ampak jih jemljem iz svojega okolja, ker se mi zde vredni tudi najbornejši (umivalnik), da jih oplemenitim z barvo. Bliže Sajovicu nego Omersi čutim jaz. Gradim sliko, kakor bi jo sestavljale barve, ki so si osvojile telesnost. So to principi kubizma, ki analizira luč in senco in jo muzivično ustavlja v jedro predmeta. Smatram, da kubizem ni prehodnega značaja ampak je isti izum, kakor je bil izum perspektive v dobi zgodnje renesanse. Perspektiva (definicija prostora) je v naravi jasna in obča slehernemu.a na sliki nerazumljiva. Kubizem je pa definicija forme, bodisi obarvane v principu barvnih teles, bodisi realne v kipu. Mislim, da upravičujem svoj -izem. ker verujem v njegov razvoj, kakor je veroval slikar zgodnje renesanse v perspektivično znanje. Ne očitam si tujih mojstrov, čeprav se učim ob njihovih slikah in ob logični zgradbi narave, ki so jo le-ti mojstri tako dobro poznali. Pri pokrajini »Osoje« mi teže vsa barvna telesa z realno osnovo v naraivi k centru slike, skuoini hiš. Skupina predstavlja zame ono poglavitno slikarsko ploskev, ki so jo Rembrandt in napolitan-ski slikarji umetno ustvarili, ko so jo osvetlili z barvnim snopjem žarkov, ostalo pa o vili v skrivnostni mrak. Te pokrajine so nam dr are. Vzljubili smo jih. kakor vzljubimo sleb°rno rr/oie delo. ker čutimo v njih draž slikanja oni onoi slikana, s katerim si stavlja gradove v oblake, človek ; Marij Pregelj Ko sem ji dal 20 din are in sem stopil proti vrtnim vratom, se mi je spet stemnilo pred očmi. Kot da bi mi milijon mravelj grizlo drobovje. Kamen na ledvicah ... Znojne kaplje so mi na čelu hladilno hlapele v večerni sapi, ki je vela od rožniškega hriba. Tam daleč od temno-gozdnatega Krima in od Polhovgrajskih dolomitov preko dobravske ravnice so se pritihotapile sence večera. Na predmestnih cestah so se že gostile v temo. Z vrtov belih rožnodolskih hišic je dišalo po velikan, skih šopih cvetja. Svoje gnilo telo sem komaj privlekel v mesto. * Iz gostilne v Gradišču me je popoldne spet odpeljal reševalni avto. Hud napad.. Ledvice ... kamen ... »če že ne dovolite operacije, držite vsaj dieto! Prvo in najvažnejše: alkohol pomeni za vas smrt!« mi je zvončki ja! v ušesu zdravnikov glas, ko sem zjutraj zapustil bolnico. Zvečer sem se nečloveško napil. Saj je vseeno. Kaj bi s kapljo na veji ? Samo lahna sapa potegne, veja se zaguglje, kaplja se odlepi, pada, pada in se raztrešči na tleh. Pa tudi če bi solnce obsijalo kapljo na veji. Sicer je res, da se lepo za-lesketa za par hipov, toda končno se vendarle razpuhti v neznano .., Pripis: Včeraj zjutraj so našli v gozdiču ob Večni poti obešenega 281etnega študenta, gospoda X. Y. Pogreb je bil že zvečer. Ljudje so se čudili, da je stopal za krsto tudi oče, veletrgovec, gospod X. Y. Pod roko je vodil svojo tretjo, 221etno ženo, ki se je v sprevodu zdolgočaseno ozirala na vse strani. Starec je imel elegantno črno suknjo, črn, visok cilinder in v rokah črne usnjene rokavice, s katerimi je zmedeno potresaval. Pepelnato siv obraz brez kaplje krvi. Z nekam trdimi, oglatimi koraki je spremljal sina na zadnji poti. Nič čudnega, saj se mu že dolgo neslišno seseda po grešnih žilah prebeli apnenec... Nemara ga bo v kratkem ka£>.,« Zgodba o tajnih letakih Zanimiv dogodek iz nedavne preteklosti, ko so se bratje Hrvatje bili proti režimu bana grofa Khuena-Hedervaryja — Kako je pogumen slovenski tiskarnar z natisom nekaj stotisočev tajnih letakov posredno pomagal streti Hedervaryjev režim živčna psihoza današnjih dni, ko se ljudje največkrat po nepotrebnem razburjajo za prazen nič, je pravo navzkrižje nasproti časom, ko so imeli ljudje jeklene, neranljive živce in so se znali povsem obvladati, če so zašli v kočljiv položaj. Takšni junaki so imeli silen pogum, kadar je šlo za življenjske interese tlačenega in teptanega slovanskega naroda pod staro mačeho Avstro-Ogrsko. Slovenci smo zemljepisno in po jeziku Hrvatom najbližji. Poleg tega nas veže ž njimi ista vera, skozi stoletja pa tudi isti politični interesi. Spričo tega je prišlo premnogokrat do najožjega sodelovanja med Hravti in Slovenci. Medsebojna povezanost je bila tu in ta m celo blagoslovljena s skupno krvjo. Kot prava bratska ljubezen se je kazalo to pobratimstvo pred svetovno vojno. Narodni ponos je triumfiral... Slovensko časopisje je neprestano poročalo, da postajajo razmere na Hrvatskem čim dalje neznosnejše. Opozicional-ni listi so bdi dan na dan plenjeni in so izhajali večinoma pobeljeni, tako da so prišla med svet edinole uradna poročila, iz katerih si lahko razvidel, da na Hrvatskem nekaj ni vredu. Predolgo je trajal pritisk in pretežko tlačil pohlevni hrvatski narod, še celo oni politiki, ki so bili vdinjani umetni vladni večini, a še niso izgubili vsakega čuta za dobro svojega naroda so morali končno spoznati, da stoji sistem, ki se je začel z baronom Rau-chom in katerega je grof Khuen-Heder-vary pritiral do viška, na trhli stavbi. Koliko krivic, nasilstev in preganjanja se je zgodilo ta čas, da se je odločil tako mirni in krotki, tako dobri in državi vdani narod, kakor je ravno hrvatski, da hoče biti deležen državljanskih pravic ali pa se postavi temu režimu odločno v bran. Nič manj kakor Zagreb je takrat tudi Ljubljana protestirala proti despotu Khuenu-Hedervaryju in madžarskemu absolutizmu. Z isto vnemo kaor hrvatski se tudi slovenski dijaki zahtevali priznanje zagrebškega vseučilišča tudi za kraje tostran Kolpe. Posebno tesno je bilo sodelovanje Hrvatov in Slovencev v dunajskem parlamentu, kjer so slovenski in hrvatski poslanci vodili skoro isto politiko, ki je privedla čestokrat do skupnih političnih programov. Nsgodba iz leta 1868., ki je zagotovila Hrvatski popolno avtonomijo, se je pod vlado tirana Khuena-Hedervaryja izneverila najvažnejšim točkam. Hrvatom se je povsod protipostavno in nepravično vsiljeval madžarski jezik. Državne železnice so na Hrvatskem uvajale madžarizacijo. V skupnih uradih so nastavljali ogrske štreberje, celo morje, kjer bi morala imeti prvenstvo hrvatska govorica, naj bi postalo »ogrsko«, kakor je dokazovala po-madžariena mornariška šola na Reki. Finančna pogodba, po kateri se je smelo uporabljati od dohodkov iz Hrvatske 50 odstotkov za kritje skupnih izdatkov, a ostalih 50 odstotkov bi imelo služiti Hrvatom, se je izpolnjevala ravno tako enostransko, kakor politično-narodna. Vladajoči režim je vse ugovore gladko preslišal, opominjajoče glasove iz opozicije pa celo zasmehoval. Volitve na Hrvatskem so predstavljale pravi evropski škandal. Nikjer ni bilo časopisje tako šikanirano kakor tukaj. nikjer drugod niso ljudske volje teptali brezobzirneje, kakor ravno na Hrvatskem. Buknilo je .. • Pri manifestacijah za financielno samostojnost Hrvatske je pa prišlo do poloma. Uprizorile so se demonstracije proti vsiljenim madžarskim napisom na zagrebškem kolodvoru. Namesto da bi mogotci postopali pravično, je ban Khuen-Hader-vary uporabljal tudi tu svojo nagajivost in silo. Toda to pot mu je izpodletelo. Po vsej deželi je naraščalo ogorčenje, čeprav je hrvatski narod dolgo časa zatajeval samega sebe. Tedaj niso pomagali več ne vojaštvo ne obsedno stanje, niti zapori niti preganjanja. Plamen ogorčenja je z elementarno silo švignil na dan. Kmetje so se v svojem obupu zatekli k samopomoči in v resnici zagrabili za krampe in kose, rekoč: »Tako in nič drugače mora nehati trinoštvo Khuen-Hedervaryja. (Njegovo ime je namreč veljalo med Hrvati kot pravo prekletstvo.) Prej ne pride do miru, dokler ne bo odstranjen on in ž njim njegov prosluli režim. O tem naj razmišljajo mogotci v Budimpešti, pa tudi na Dunaju.« Na čelu te upravičene borbe proti ma-džaronstvu in proti njegovim predstavnikom je predvsem stala hrvatska visokošolska mladina. V tem zmedenem političnem ozračju biti hrvatski nacionalist, je tedaj pomenilo, imeti silno moč duha in železno voljo, vztrajati nezlomljivo do konca . . . Nočni obisk skrivnostnih esnisarjev Neko pomladansko jutro leta 1903. je B polnočnim vlakom v prijazen kraj blizu Ljubljane, katerega prebivalci, utrujeni od dnevnega napora, so spokojno že prespali nekaj uric, prispela dvojica pogumnih, nestrpnih mož. Prvi, Slovenec B. H., agilen podjetnik energičen in zrel mož s samozavestnim nastopom, drugi, mlajši, po rodu Hrvat M. M., po poklicu novinar, poln mladeniškega ognja, že na videz revolucionar po duhu, silno zgovoren, izrazit in borben nacionalist. Oba sta še danes med živimi. Sprva sta metala drobne kamenčke ▼ okna drugega nadstropja na Glavnem trgu, kjer sem takrat stanoval, dokler me nista sklicala. Ko sem po glasu spoznal prijatelja Slovenca, sem se odzval in sledil njunemu pozivu, naj se opravim in pridem na svetlo. Po obojestranskem predstavljanju smo se podali — nihče nas ni videl in tudi ne zasledoval — v idilični mestni park, kjer smo pričeli pravi razgovor. Nočna gosta sta mi pravila, da sta prišla k meni v zelo važni zadevi in upata, da njun trud ne bo 3aman. šele po raznih ovinkih sta pokazala pravo barvo in mi zaupala pravi pomen ter namen njunega prihoda. Razgo-srarjali smo se uro, dve o stavljenem pred- metu, jaz pa sem se v svoji notranjosti boril in okleval, ker se nisem mogel popolnoma odločiti za ta usode polni, tvegani korak. Pestila sta me, če sem jima ugovarjal, in mi prigovarjala, da gre za pošteno in narodu velekoristno delo. Slednjič sem jima stavil rok treh ur za premislek in sicer do sedme ure zjutraj, češ, da sem nujno potreben počitka in miru. Podal sem se domov, legel, a za-tisniti nisem mogel očesa, ker me je neprestano mučila zavest, v kakšno nevarnost se podajam in kakšno odgovornost si nakopavam. Po vsetranskem razmišljanju je vendarle prevladovalo do Hrvatov prekipevajoče notranje čuvstvo, ki je bilo večje in silnejše od vsakega drugega razloga. Tako sem podlegel naravnemu nacionalnemu nagonu. Odločil sem se, da bom izpolnil za vsako ceno njuno željo in prošnjo. Predložila sta mi nato rokopis za natis velike naklade — nekaj 100.000 — letakov, naperjenih proti osovraženemu režimu hrvatskega bana grofa Khuena-He-dervaryja. Vsebina in tisk Kaj je vseboval ta učinkoviti propagandni »tolkač«? V glavnem je prepričevalno razlagal hrvatskemu narodu njegov bedni položaj, kako da je zatiran in da se potaplja v suženjstvu, oropan da je svojih najosnovnejših pravic na vseh poljih javnega udejstvovanja, nalagajo da se mu vedno nove dolžnosti in prekomerni davki ter da mora nemo gledati kruto preganjanje in poniževanje lastnega naroda. V plamtečih, navdušujočih odstavkih je podžigal hrvatski narod, da se takoj odloči k borbenosti za dOsego svojih svetih pravic. Stopi naj tedaj na plan in odločno zahteva svoje človečansko pravo, ki je — naravno — na njegovi strani. Mera je polna. . . Konec mora biti nadaljnjemu terorju! Treba je bilo zavihati rokave in se resno lotiti prevzetega nujnega naročila. Poudariti moram pri tem, da za tako velikopotezno delo nisem bil niti najmanj pripravljen, zlasti ne, ker nisem imel na razpolago ne osebja ne strojev, ki bi s podvojenimi močmi dotiskali tako ogromno in nujno naklado. Hajd, na delo! sem si mislil. Pričeli smo. Seveda sem nekaterim zanesljivim sodelavcem še posebej zabičil, naj varujejo strogo molčečnost glede tega dela. Pribito bodi, da se nisem varal nad vestnimi in zvestimi sotrudniki. ki so res skrbno in hitro izvršili zaupano jim naročilo. S stavkom je še šlo, dasiravno sem dal postaviti kar več enakih sestavkov, postavljenih »na roko«. Na koncu besedila je bilo na letakih označeno, da jih je tiskala »štamparija u Baslu«. Navzočni avtor je dal tiskovini še svoj »imprimatur«, nakar je stavek romal v stroj. Emisarja sta še vzela seboj nekaj prvih odtisov in se odpeljala, želel sem jima srečen in uspešen pot, onadva meni pa čim hitrejšo izvršilo letakov. Korajža velja! Tisti čas v provinci še nismo poznali električnega pogona ne stereotipije. Stroje je bilo treba poganjati na roko. Najel sem po dva moža, ki sta izmenoma vrtila kolo, da se je v eni uri moglo producirati najmanj tisoč izvodov. Brzotiskalni stroj je tekel neprestano skoro noč in dan. Le tako je bilo možno dotiskati v nekaj dneh zahtevano količino stotisočere naklade. V dveh velikih lesenih zabojih, dobro in skrbno zadelanih, sem nato osebno zaradi varnosti spremljal vso to prtljago v Ljubljano, kjer me je že čakal zanesljiv sel, ki je sprejel to silno delikatno blago v svoje varstvo in ga spet osebno pospremil do hrvatske meje. Tam so naložili zaboje na preprost kmetski voz, ki je z največjo opreznostjo pripeljal ta »corpus delicti« na hrvatska tla. Po srečno izvedeni odpremi sem predložil račun znanemu, zdaj že pokojnemu trgovcu P. M., ki mi ga je, ker je ugoto- vil, da je znesek soliden in trgovsko utemeljen, tudi pošteno takoj izplačal. Pohvalil je mojo borbenost in domoljubje in se zahvalil v imenu trojice tu v poštev prihajajočih osebnosti, zlasti ker je pošiljka letakov brezhibno dospela tako hitro v prave roke. Preiskava že sem se podal mirno na vsakdanje delo, misleč, da je ta zadeva vsled opreznih varnostnih ukrepov zame likvidirana, toda naslednjo nedeljo sem doživel že na vse zgodaj presenečenje, ki ga bom pomnil vse svoje žive dni. čital sem v kavarni najnovejšo številko »Grazer Tagblatta«, kjer sem zagledal iz Ljubljane datirano brzojavko, da je tamkaj policija na sledu hujskajočim pamfletom, natisnjenim v Baslu. Prebledel sem, lasje so se mj, naježili, podprl sem glavo in razmišljal. . . Takoj sem se zavedel preteče nevarnosti in napravil sem nagel sklep. Še tisti popoldan sem pospravil ves stavek, črke m material ter vse skupaj zakopal v drvarnici. Naslednji dan pa sem prejel iz Ljubljane ekspresno pismo, v katerem mi pokojni urednik Miroslav Malovrh nujno sporoča, da se v Ljubljani vrši po vseh tiskarnah stroga policijska preiskava zaradi letakov, naperjenih proti hrvatskemu banu Khuenu-Hedervaryju. Na sumu da imajo tudi mene. Hitro naj pospravim morebitne dokaze. Na splošno naj se pazim. Do preiskave pri meni ni prišlo tiste dni niti pozneje, ker so tiskarski izvedenci menda izrekli dvom, da bi se letaki v tako veliki nakladi dali tiskati v kaki provin-cialni tiskani. Morda je pa tudi takratni deželni predsednik baron Hein vrgel to ovadbo v koš ali je pa celo posredovala meni v prilog kaka vplivna osebnost. Uradna preiskava je tudi ondi zaspala, čeprav so tajinstveni letaki učinkovito dosegli svoj namen. Tresla se je gora, a rodila se je miška. . . čestokrat mi uhajajo misli še celo v sanjah, kako sem v onih usodnih dneh pred 36. leti, ko sem v polni zavesti, da sem tvegal svojo eksistenco v prilog bratskemu hrvatskemu narodu, ohranil ravnotežje in zdrave, jeklene živce. Zadoščenje imam vendarle, da ves orjaški napor ni bil zaman, saj je bil kronan s priznanjem in uspehom. —skar Javna tribuna (Pastorfco. ; Zla tem konju« v Vetrinjski ulici in ki ga je sklicala mariborska podružnica Zveze živilskih delavcev Jugoslavije, je bila odobrena kolektivna pogodba, ki je bila sklenjena med Združenjem pekovskih mojstrov v Mariboru in organizacijo pekovskih pomočnikov. Borbo pekovskih pomočnikov za svoje pravice sta podčrtala predvsem predsednik mariborske podružnice Zveze živilskih delavcev g. Jazbinšek in njen tajnik g. Zidanšek, ki je poudarjal, da bodo pekovski pomočniki nadaljevali borbo za ukinitev nočnega dela. Po novi kolektivni pogodbi dobivajo pomočniki na dan 1 kg kruha, dočim so imeli doslej pravico Ie do pol kg Metropolit Dositej v Mariboru Danes je prispel z avtomobilom v Maribor zagrebški mitropolit Dositej. Visokega gosta so sprejeli predstavniki pravoslavne cerkve in pravoslavne cerkvene občine s proto g. Simeonom IvoScvičcni na čelu. Pri sprejemu je bil častno zastopan tudi mariborski častniški zbor. G. mitropolit si je ogledal novo cerkev Lazarico in se je zanimal za napredek cerkvene občine v Mariboru. Izrazil ie svoje toplo priznanje uspešnemu, požrtvovalnemu delu v prid pravoslavni cerkvi. 30.000 din je poneverila V neki tekstilni tvornici ob meji so odkrili poneverbo, pri kateri gre za znesek preko 30.000 din. V zvezi s tem so zaplenili toalete in pohištvo neki uradnici, ki je zbujala pozornost s svojim razkošnim življenjem. „Stoj, sicer bom streljal" Razburljiv doživljaj je imel g. Bruno Pete jan, ko se je v soboto ponoči vozil domov v Medvedovo ulico 12. Zalotil je moškega, ki je stikal po omarah. V naslednjem trenutku mu je vlomilec že zaklical: »Stoj, sicer bom streljal«. Petejan je hotel zapreti kuhinjska vrata, v tem hipu pa je že odjeknil strel. K sreči se je krogla zarila v vrata. Petejan je takoj stekel na prosto in poiskal stražnika. Medtem pa je drzni vlomilec te pobegnil preko bližnjih ograj. Ugotovilo se je, da je prifiel vlomilec kruha, zaradi česar so se pogajanja svoj čas razbila. V smislu nove kolektivne pogodbe obsega delovni čas tedensko 6 dni. Nadurno delo se plačuje s 50C/ poviškom normalne mezde. Pekarne s 5 in več pomočniki bodo plačevale predpečnikom in mešalcem za belo in črno 410 din. ostalim pomočnikom 360 din. Pomočniki v II. skupini bodo prejemali po 400, oziroma 320 din, v III. skupini pa 310 in 250 din. Po-magači v I. skupini dobivajo dnevno mezdo in sicer 70 do 65 din. v II. skupini 60 do 65 din. v III. skupini 50 do 65 din. če dobijo pomočniki stanovanje in hrano, se odtegne od mezde tedensko v I. skupini 130 din. v II. skupini 120 din. v III. skupini pa 100 din. Odpovedni rok. kakor tudi i vsi ostali pogoji za razrešitev delovnega ! razmerja so vezani na zakonite predpise. v stanovanje skozi odprto okno. Odnesel je dve aktovki. oko!i 100 din drohifa, razno perilo, več moških srajc itd. Policija poizveduje za zlikovcem. Temeljito racijo ie izvedla mariborska policija v soboto ponoči, zlasti na mestni periferiji. Več sum Ijivih oseb je bilo aretiranih, med njimi predvsem ženske, ki so jih poslali derma-tološkemu oddelku tukajšnje splošne bolnišnice. kjer jih bodo pregledali. Ko bodo okrevale, se bodo morale zagovarjati. Objave Združenje gostile-a-ktfi podjetij v Ljubljani vabi svoje člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba člana Ivana černe-ta, po domače Možine. gostilničarja na Vidovdanski cesti 24. Pogreb bo danes ob 14.30. Oglejte si zalogo na jnovejših pietonin po ugodnih cenah pri K. S o s s, Mestni trg1 18. (—> Ljubljanske pevke in pevce prosdm. naj pridejo v sredo 25. t. m. ob 20. v prostore > Sloge«, vhod iz Pražakove ulice. Udeležba vseh strogo obvezna! Zborovodja Hubadove župe. Ali sem prispeval za sokolski dom v TrnovemT Urejuje Davorin tiavljeo. — izdaja m konzorcij »Jutra« Stanko .VuranU — ga Narodno tiskarno d. d. kot fMmrnarji Fran Jeran. - Za tomratni M je odgojmren Ak>j» Novak. — VfJ s LjubljuL