Leto IV., štev. 233 Ižhal« oft 4 zlutrnJ, Stane mesečno 12-50 Din za inozemstvo 25-— w neobvezno Ogla«! po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta St 16/1 Telefon St 72. V Uubirant, četrtek dne lt. oktobra 1923 Fuiinlna pmvlallrnM Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 1*S0 Din Upravnlitvoi Ljubljana. Prešernov« ul. it M. Telof. it 3a Podružnice: Maribor, Barvarska uL t, TeL it 22. Celle, Aleksandrova e. Račun pri poštn. čekoT. zavodu štev. 11.842, LJubljana, 10. oktobra. Danes smo objavili poročilo iz Beograda, da načrt finančnega zakona za leto 1923-/24., ki ga je predložil finančni minister, obsega tudi pooblastilo, da se ukine pravoslavna bogo-slovska fakulteta v Zagrebu in poleg nje tudi ljubljanska medicinska in b o g o s 1 o v s k a, S tem predlogom je vlada zadela v telo občutljiv živec. Postavila se je na stališče, da je po ena pravoslavna in katoliška bogoslovna fakulteta za vso državo dovolj in da bodi pravoslavna v Beogradu, katoliška pa v Zagrebu, dalje pa, da finančnim sredstvom države odgovarja, da ima le dvojo popolnih medicinskih fakultet (Beogrf ', Zagreb). O tem, da bi se tlgrCJua tehnika opustila v korist ljubljanski, v zakonu ni omenka. Mi smatramo, da vlada ni pravilno postopala, ko skuša vseučiliščne težave spraviti s sveta z enim členom finančnega zakona. Kdor jo objektiven, mora priznati, da je celo vseučilišku vprašanje Jugoslavijo šo v razvoju in proučevanju. Treba ga rešiti v c o 1 o-ti za vso državo naenkrat po temo-Ijitih vsestranskih anketah. Tu bi se imelo v obzir jemati kulturno stopnjo vseh delov države in praktično potru-be po izvežbanju inteligence. Mi potrebujemo prosvetni program države, katerega del je vseučiliški problem. Na vprašanje umestnosti fakultet su ne da odgovoriti prav na lahko. Zlasti treba imeti pred seboj ves statistični materijal glede inteligenčnih mest v Jugoslaviji. Način, kako se je vlada lotila tega problema, je tako diletantski in povr-žen, da mora vzbuditi sume, da tu ne gro samo za štednjo tem bolj, ker vsaj ia enkrat ne gre za visoke zneske, ki bi bistveno preminjali sliko proračuna. Za ljubljansko medicinsko fakulteto (iržava dosedaj v štirih letih ni dala niti 1 milijona Din. Zdi se nam tudi, da je trenutek, da rešava take zapletene stvari enostransko sestavljena vlada, zelo nesrečno izbran. Toliko glede načina, kako se posega v ta občutljiv in delikaten problem. Meritorno ne tajimo svojesra princi-pijelnega stališča, da konfesijonalna teologija ne spada na znanstven zavod, ker ji aprioristična policija določa začetek in konec. Tudi je res, da bi bila v naši državi za vsako od obeh glavnih veroiznovedanj, katoliško in pravoslavno, dovolj po en visokošolski institut. Na toolo.ških fakultetah se je povrh razpasla hipertrofija profesorjev, ki stoji v kričečem razmerju s številom dijakov in s težavnimi prilikami na drugih fakultetah. V Ljubljani n. pr. imamo več stalnih profesorjev teologov, nego jih je v svojih najlepših časih imela dunajska univerza. Tu je štednja. gotovo na mestu Toda kljub temu nismo mišljenja, da bi bilo treba že danes odločiti, ali naj bo katoliška fakulteta, odnosno še bolje, katoliška teološka akademija, v Zagrebu ali Ljubljani in pravoslavna le v Beogradu. Kajti enostransko reševanje našega vseuči-'iškega problema odklanjam o. Povsem drugače je z našo medicinsko fakulteto. Tu fe mora priznati, da ta sicer danes šc mali zavod v polni meri vrši svojo dolžnost-. Naša medicinska fakulteta je torzo, a izvršuje svoje delo na o čili S e n način in z izvrstnim 11 s p e h o m. Impulzivnost posameznih Profesorjev jo sicer pokvarila marsikaj, a če se gre preko takih stvari — In to je naša dolžnost — na dnevni r«i._ se mora priznati, da je z minimalnimi stroški mnogo storjenega, kar služi celokupni naši medicinski vedi j? vzgoji v ponos. Mi ponovno izjavljamo, da treba tudi problem medicinah fakultet reševati kot celoto. Prs-fagl.jeno ubijati nekaj dobrega v ko-"st nečemu, kar ni nesporno dobro v Zagrebu ali Beogradu, nikakor ni umetno. Zato se moramo tudi v meritornem oziru prav odločno izjaviti z o -P e r u k i n j e n j e ljubljanske medicinske fakultete. Vsi razlogi, ki danes vodijo radikalno stranko, v kolikor so stvarni, so obstajali že poprej in se je z njimi de-®okratsko-radikalska koalicijska vla- opetovano bavila. In vselej je vsled Posebne pozornosti slovenskih demokratov prodrlo stališče, da jo vsak tostranski korak pogreška, ki lahko fzbudi le strasti, problema pa ne 'Previja z dnevnega reda. ^a marsikakšno stvar nam izkustvo Poslednjih let revidira poglede. Tako Sa danes lahko reče, da bodo duhovi za Nove fakse sprefefe CELOKUPNA OPOZICIJA JE V ZNAK PROTESTA ZAPUSTILA DVORANO. - REFORMA DAVKA NA ŽGANJE. — REORGANIZACIJA FINANČNIH OBLASTI. Beograd, 10. oktobra, r. Na današnji seji Narodno skupščino ee jo pričela podrobna debata o zakonskem prodlogu o izpremembah in dopolnitvah k zakonu o taksah. Pri 61. i. bo govorili proti narodni poslanci Vescnjak, Janez Strcin, dr. Ilrasnica in Ceda Borlsavljevič, dočim jo posl. Mita Dimitrijem« (rad.) predlagal nekatere manjše amandmano. Po končani debati jo dobil besedo poročevalec manjšine posl. dr. Svetisiav Popo-vič, ki jo podrobno utemeljil spreminje-valno predlogo, katero smatra celokupna opozicija kot neobhodne, da se vzame novomu zakonu protisooialna in gospodarsko kričeča tendenca. Poročevalec večine Kostič jo odobril lo izpremembe, katero jo predlagal posl. Dimi-trijovič. S tem jo soglašal tudi finančni minister. Čl. I. zakona o taksah jo bil nato sprejet z radikalskimi, turškimi in nemškimi glasovi. Predsednik Narodne skupščine jo nato sporočil, da j« predložena novela k zakonu o trošarini, za katero zahteva finančni minister eujnost. Novela vsebuje m. dr. predpise o reorganizaciji finančne službe ter o reformi trošarine na žganje. Ta trošarina so bo v bodoče plačevala samo od onega žganja, ki pride v prodajo. Domača potreba producenta ostane neobdačena. S tem odpada dosedanji način pobiranja pri samem kuha-n j u žganja (pri kotlu). Skupščina jo zakonskemu predlogu finančnega ministra priznala nujnost in novela pride še te dni v definitivno razpravo. Dopoldanska Boja jo bila ob IS. uri zaključena ter prihodnja odrejena ia 4. uro popoldne. Popoldanska seja. Ob B. uri popoldne je skupščina nadaljevala specialno razpravo o povišanju taks. Posl. Brodar (kler.), St-ankovič, dr. Hrasnica (musl.) bi Agatonovič (dom.) so kritizirali posamezno točke v 81. 2 In S ter stavili celo vrBto konkretnih spro-minjevnlnih predlogov. Poročevaleo večino jo akceptiral lo predlog, da so ukl-nojo pristojbine na inUbulacija do 6000 Din. Poročevalcu večine jo na kratko odgovoril posl. Popovič (dom.). Pri glasovanju so bili sprejoti posamezni členi zakona. Skupščina jo nato prešla na končno glasovanje. Pred glasovanjem jo dobil besedo predsednik Demokr. kluba Davi d o v i 4, ki jo v Imenu celokupno opozicija podal nastopno izjavo: «Ker vlada skupno s svojo večino ni sprejela naših najvažnejših In največjih predlogov za Izprcmembo zakona o taksah In ker ta zakon nalaga našemu narodu zelo težka bremena, nadalje ker so v njem odredbe, kl so v očitnem protislovju z našo ustavo, Izjavljamo, da »e odtegujemo glasovanju in v znak protesta nočemo sodelovati pri sklepanju tega in takega zakona«. Opozicija jo ploskala ter je nato kor-porativno zapustila dvorano. Ostal je od opozicije v dvorani samo poBl. dr. So-čerov z naročilom, da kontrolira glasovanje. Odhod opozicijo jo spravil vlado v veliko zadrego. Pokazalo se je namreč, da v skupščini nima kvorutna. Takoj so bili mobilizirani vladini avtomobili, da poiščejo vladine poslance v Beogradu. Medtem jo tajnik Kobasica polagoma čital imena. Glasovanjo je trajalo več kot eno uro. Glasovalo je 116 po-slancov, 113 za, 8 proti. Proti so glasovali: posl. dr. Sečerov ter poBl. Arsii in posl. Trajkovič, ki je pomotoma prišel v dvorano, ravno, ko bo klicali njegovo imo. Nato jo bila seja zaključoDa. Prihodnja eeja bo vrši jutri. Na dnevnem redu jo interpelacija posl. Davidovl-ča in tov. o nepravilnostih pri občinskih volitvah v Srbiji. Priprave za jesensko zase-darde skupščine OPOZICIJONALNI STRAHOVI. — NESTVOR FINANČNEGA ZAKONA. — SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA. Beograd, 10. oktobra, d. Današnji solidarni nastop opozicije je znova izzval glasove o pripravljajoči se »opozicijski koaliciji*, kl naj bi v jeseni vrgla vlado ter Rama prevzela vodstvo državnih poslov. Govori se da se šefi opozicije dogovarjajo o kratkem delovnem programu, ki bi velika državnopravna politična vprašanja pustil na strani ter bi tendiral le sanacijo sedanjih neznovanih prilik potom primerne reforme celokupne uprave. simptomov, da se opozicija pripravlja na razbitje vlade in da pri tem računa na Rankovičevo skupino v radikalalcem klubu ter na prihod Radičevcev. ;t se je Venizelos branil na vso moč. Naposled je predlagal kompromisno rešitev, da bi se izraziti nacionalistični Meletij odpovedal ter napravil mesto zmernejšemu, bolj nevtralnemu možu. In naposled pride še posebna, za najnovejši puč najvažnejša okolnost. Da bi pravoslavno v Mali Aziji rešili iz grškega vpliva, ki se jo vršil nnnje iz carigrajske patrijarhije, so nekaj Pasa kemalisti nameravali osnovati za Anatolijo posebno, patrijarhijo, ki bi se upravljala v turško - nacijonr.inem ?mislu. V ta namen so hoteli izrabiti svoje pravoslavno rojake. Treba namreč vedeti, da jo v Mali Aziji celo Turkov. ki so pravoslavne vere; — jih jo pa le malo, okrog 40.000. Njih verski poglavar jo baS oni »papež* Eftim, metropolit Anatolije, ki igra prvo vlo-co v carigrajskem puču. Ta voditelj turških pravoslavcev je veljaf že dol-eto kot kandidat angorske vlade za vesoljnega patrijarha v Carigradu. Eftim je sedaj, kakor je podoba, stvar »uredil* na jako enostaven način, kar pa mora biti seveda le začetek novih za-pljetljajev. Kar se tiče vesti, da je Eftim odstavil nekatere metropolite, med njimi tudi enega iz Srbije, more biti očividno govora le o članih sv. sinoda. Sv. sinod sestoji namreč iz 12 metropolitov, od katerih imenuje patrijarh vsako leto po četvorieo tako, da ostane vsak v sinodu po dve leti in se potom vrača v svojo škofijo. Moglo bi tedaj biti govora lo o spremembi članstva sv. sino-:ia, ne pa metropolitskem dostojanstvu samem. Kidanje ratiikalsteega Obsedno stanje v radikalski organizaciji. Vlomi v stanovanja dosedanjih tajnikov NRS. Pretep mod voditelji radikalske agitacije na Slovenskem postaja čim dalje bolj zanimiv ter samo potrjujo vte to, kar se je že od naše ter od drugih 6trani pogosto poudarjalo: da jc zarodek slovenske radiltalije koruptna in nemoralna družba. Iti jo vzdržuje na stroške in v pogubo svojih interesentov «Jadranska banka«. Da si prihranimo doprinašati zato novih lastnih argumentov, nadaljujemo danes z objavo citatov in vojnih poročil iz samih obeh front NRS. Glasilo »Jadranske banke* priobču-je včeraj izjavo šola druge krajevno organizacije, ki zavzema stališče !. nastalemu boju. Dočim je predvčerajšnjim gosp. dr. Saiovic iz Kočevja kot prvi slovenski radikal izražal neomajno zaupanje politiki »Jadransko banke«, izjavljajo novomeški radikali le, da niso v nikaki zvezi s Stefanoviče-vim pismom ter ga obsojajo. Pod predsedstvom dr, ZupaniSa jo nadalje zboroval kot nekak vrhovni tribunal slovenskih radikalcev anonimni »Akcijski odbor», ki je glasom komunikeja v »Jutranjih Novostih* rnzmotrival »žalostne pojave nediscipliniranosti in predrznosti bivšega tajnika Emila Stefanoviča tor sklenil, da njegovi očitki ne morejo »niti doseči, niti zamorejo omajati* zaupanja do g. velikega župana Lnkana, kateri so obenem naproša, da vztraja na svojem odgovornem mestu. Akcijski odbor je končno sklenil, da ce Emilu Stefanoviču odvzamejo posli glavnega tajništva. Isto volja za Antona Pndbevška. Organizacijam Ni.S v Sloveniji se nalaga, da pretrgajo i njim vsak stik in vsako občovanje. Nad organizacijami samimi proglaša Akcijski odbor obsedno stanje ln pre-ki sod. Samoodločba ln svoboda krajevnih organizacij NRS je sistema, komando prevzame sam Akcijski odbor. Vsako zborovanje katerekoli organizacijo brez dovoljenja Akcijskega odbora jo prepovedano. Noben funkci-jonar katerokoli organizacije ne sme odstopiti. Podane ostavke se morajo takoj umakniti. Proklamacija obsednega stanja je podpisana od dr. Zupa-niča min. n. r. Piazven zgornjih sklepov priobčuje v »Jutranjih Novostih* pod naslovom: »Kaj je gosp. Stefanovič?* odgovorni urednik tega lista gosp. Miha Gaberšck izjavo, v kateri pravi, da je gosp. Stefanovič »kameleon* ter človek, »ki mu je dobro vsako sredstvo, da pride na vrh polno vreče.* Z druge fronto se razglasa, da so agenti akcijskega tribunala tekom včerajšnjega dneva izvršili eksekucijo v tajništvu NRS na ta način, da so vdrli v sobo gosp .Štefar.ovlča, vlomili v njegovo pisalno mizo ter mu odnesli razne spise. Pri gosp. Podbcvšku so ponoči razbili Šipo na njegovem zasebnem stanovanju, vdrli vanj skozi okno ter napravili hišno preiskavo. Včeraj jo gosp. Stefanovič dal nalepiti po mestu vabila za javen shod NRS, ki se bo vršil v petek, dne 12. t. m. ob 8. zvečer v Mostnem domu. Kot dnevni red so navaja: Poj korupciji v radikalski stranki. Na lepaku se poživljajo gg. dr. Ažman, dr. Lu-kan in dr. Zupanič, da pridejo na shod ter »pred narodom* polože račun o svojem delu. Na shod so vab-"jenl pristaši NRS in vsi, ki se zanimajo za take razčiščevalne procese. Kakor čujemo, je »Akcijski odbor* sklenil, da odpošlje na shod gg. Z u -paniča ter Ažman a. Zborovanje v Mestnem domu bo torej velezani- Arnavta, k| ne M bil oborožen. Muntcffo in orožjo imajo skrito po sobah svojih bul In hanum (žen). Tudi javno nosijo džemljetskl pristaši orožje in $ tem Izzivajo »ubogo rajo«, češ da smelo v tej državi vse in nlhčs jim ne more nič. Turki in Arnavti nosijo orožje javno, naši ljudje so pa brez orožja, tako da so na slabšem kot v turških časih... + Mala antanta In veleposlanika konferenca v Parizu. Češkoslovaški politični krogi se resno bavljo z vprašanjem, kako bi dobila Mala antanta pristop na veleposlanlško konferenco. Tozadevni koraki so se že podvzell na mc-rodajnem mestu. Ako bi se vprašanje rešilo ugodno, bi zastopal Malo antanto na konferenci češkoslovaški ali pa jugoslovanski poslanik v Parizu. Politične beležke + Kronika mariborske politike. V pondeljek zvečer so priredili v Mariboru klerikalci javen sliod pri Gambrinusu, kjer je prepričeval poslanec 2cbot železničarje, koliko jim koristi klerikalna demagogija od Markovga protokola naprej v narodni skupščini. Dr. Leskovar se jc navduševal za avtonomijo. V torek zvečer so zborovali radlkalci v hotelu «Prl zamorcu«. Mize v restavraciji so bilo zasedene. Zanimivo pa je, da ti novopeče-nl radikali venomer zatrjujejo, da so se le vpisali k radikalcein, češ saj veste zakaj, volitve pa so baje itak tajne. Govorila sta na sestanku med drugimi dr. Mflllcr, ki se zadnji čas zelo pridno gib-le po radlkalskih sestankih, in bivši knjigovodja »Kovine* g. Trošt, ki je postal zadnji čas tudi političen govornik. Pred hotelom sta promenirala dva policista, eden v uniformi, drugI v civilu. Izgredov ni bilo. + Stranka, ki je nI. Zagrebški blo-kaški listi so te dni poročali, da se jc vršila v nedeljo v Zagrebu konfcrcnca pristašev takozvane »srednjo linije*. Na konferenci so baje ustanovili novo stranko in listi so prinesli celo že njen program in člane njenega akcijskega odbora, pri tem pa izjavljali, da udeleženci koferenco nočejo dati nikakih podrobnih informacij o njenem poteku. Včerajšnja «Rijcč* razkriva sedaj to tajnost: konferenca sc sploh ni vršila, zato tudi ni bila ustanovljena nikaka nova stranka in ne izvoljen noben akcijski odbor. Seveda potem tudi ti skrivnostni udelcžcnci-no-udeleženci niso mogli dati nikakih Informacij o konicrenci, ki se ni vršila. Blo-kaška štampa pa je za blamažo bogatejša. + Razlika! »Politika* ugotavlja, da prejema neki beograjski profesor, ki je absolviral univerzo z odličnim uspehom in položil tuui profesorski izpit z enakim uspehom in ki ima že devet let ukazne službe, na plači in draginjskih dokladali mesečno 1550 dinarjev. Njegov brat, ki jc trinajst let mlajši od njega In ki jc Wos končal vojno akademijo, jc preje! kot podporočnik 1. oktobra 2666 dinarjev in še drva dobi zastonj! + O naši slavni diplomaciji je priobčil beograjski «Preporod» kritičen uvodnik, v katerem iznaša stare obdol-*!fvc na račun naše diplomacije in končuje: »Taka situacija bo trajala vse dotlej, dokler nam bodo sedeli v minlstr-'.'"•> zunanjih zadev nesposobni ljudje in W-v poslaniška mesta v Evropi zavzemali ljudje, ki z diplomacijo in diploma-tičnim pcklicom nimajo nobene zveze. Z malimi izjemami so vsi ti diplomati, prišli do gornjih mest po porodičnih tradicijah, po zvezah prijateljstva in partizan-stva, od katerih naš narod nima nobenih koristi. Naš diplomatski kor je treba sistematično izčlstiti In na višja mesta postaviti sposobne kvalificirano ljudi, ki jim bodo interesi države nad vse. Samo na ta način se dvigne ugled države, samo na ta način bomo Imeli uspehe. S sedanjo diplomacijo je naša zunanja situacija pod vsako kritiko, vsi naši diplomatski poskusi so že v svojem začetku obsojeni na smrt.» + Nshveležul Turki. »Proporod-> javlja iz Prištine: Vlada se trudi, da pod pre na vsakem koraku svoje džcmljctske zaveznike, otii pa se nemoteno pod okriljem oblasti oborožujejo in pripravljajo. Vlada vc za marsikaj nedopustnega, toda zatiska oči — radi kvorutna v narodni skunščlnl. Na Kosovem ni Turka ali Po svetu — Lloyd Goorge v Ameriki. V soboto je prispel v Ameriko bivši angleški min. predsednik IJoyd Gcorge. Tisočgla-va množica mu ie prirejala živahne ova-clje, kakor Jih ni doživel še noben drugI evropski državnik. V razgovoru z novinarji je izjavil Lloyd Gcorge, da je položaj v Evropi zelo slab. — Ogromne tatvine v delavnicah Južno železnice na Dunaju. V delavnicah Južne žclcznice na Dunaju so odkrili ogromne tatvine. Škoda, ki pa še nI povsem ugotovljena, se ccnl na več milijard kron. Razni višji in nižji nameščenci so kradli kovlnastl in drug matertjal ter ga dali povrh predelavatl za sebe na račun družbe Južne žcleznice. Preiskava Je dognala, da so se manipulacije pričele žc ob svetovni vojni. — Bolgarske horaatije. Beograjski listi poročajo, da Je bolgarska oficirska liga sklenila, da sc imata ubiti voditelja bolgarskih revolucionarjev V. Dimltrov in G. Kolarov, ki se sedaj kot bcgunca nahajata v Jugoslaviji. Izvršitev atentata Jc prevzel pol. agent Ognjcnov, ki da Je odpotoval v Niš. Naše oblasti so ukrenile potrebno, da se umor prepreči. — Iz Sofije Javljalo nadalje da Jc general Lazarov izdal naredbo, po kateri se morajo vsi nad 18 let stari Bolgari prijaviti vojaškim komandantom, ki Jim bodo izstavili posebno legitimacije s fotografijo. Ta naredba se smatra kot mobilizacijska priprava, ki je v nasprotju z določbami nejiskega miru. — Ena tramvajska vožnja 10 milijonov! Od nedeljo stane v Berlinu ena vožnja s tramvajem 10 milijonov mark. — Novi predsednik kitajske republike Tsau-Kun je 50 let star. Svojo kariero je napravil v armadi, kjer Jo stopil v službo kot običajen vojak. Angleški Ust »Dally Mail* smatra izvolitev Tsau-Kuna za kitajskega prezidenta za «go-rostasen škandal*. Izvolitev je baje dosegel s silnimi podkupninami, za katere jc Izdal milijonske svote dolarjev, Tsau-Kun Je tudi voditelj kitajskih tolp, ki so napadale inozemce in je julija meseca prisilil svojega prednika da Je odstopil in pobegnil. Na la način Je zasodel predsedniško mesto zdaj sam. — Židovska republika r Rusiji? Osrednji odbor komunistične stranke v Moskvi se bavi z osnutkom židovske republike, ki naj bi obsegala ozemlje Vltcb-ska, Minska ln Homla. V teh pokrajinah namreč tvorijo Zidje nad polovico celokupnega prebivalstva. — Nemško glasilo čeških socialnih demokratov. Češki socialni demokrati so sklenili, da prično v najkrajšem času izdajati list v nemškem jeziku z naslovom «Cechoslowakisclicr Sozialdemo-krat* za Informacijo inozemstva. — Vojaška služba v Turčiji In krlst janl. Iz Carigrada javljajo, da je vlada v Angori pozvala pod orožje letnike 1914 — 1918 za tri leta. Kristjani se od vojaščine lahko odkupijo ako plačajo 300 turških funtov davka. — Stiancs podpira madžarsko propagando. Budimpešlanski politični krogi so dobili sporočilo, da je Stinnes pripravljen podpirati madžarske liste izven Madžarske, in sicer v vseh večjih mestih Jugoslavije in Češkoslovaške. Razen tega bi so imel osnovati velik dnevnik v madžarskem in angleškem jeziku v Londonu, financiranje bi prevzela družba, ki jo je Stinnes nedavno ustanovil v Curihu s kapitalom 5 milijonov zlatih mark. Prosveia Ljubljanska drama. Četrtek, 11.: »Azazel*. D. Petek, 12.: »Kar hočete*. E. Sobota, 13.: »Judit*. Gostovanje Marije Vere. A. Nedelja, 14.: »Smrt majke Jugovlča*. Izv. Pondeljek, 15.: »Judit*. Gostovanj« Ma- Ljubljanska opera. Ccfrtek, 11.: »Seviljski brivec*. Gostovanje ge. Wesel Polla. A. Petek, 12.: »Evgenlj Onjegln*. P. rije Vere. F. Sobota, 13.: »Novela od Stanca*, »Zapečatene!*. C. Nedelja, 14.: »Aida*. Izv. Pondeljek, 15.: Zaprto. Šentjakobski oder v Ljubljani. Sobota, 13.: »Navaden človek*. Nedelja, 14.: »Zcnltev*. Mariborsko p'°.dališče. Petek, 12.: »Rodoljubcl*. B. PremlJeTa. • Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani uprizori v soboto dno 13. oktobra Nušičevo šaloigro »Nncaden človek*. V nedeljo so ponavlja Gogoljeva komedija «2>nUcv;. Obe predstavi sta dosegli na Sentjatffnsfcem odra pri t tepe uspehe. Kdor is hoče neprisiljeno zabavati, naj poseti ti dve predstavi. Člana ljubljanske opere v Celju. Gospodična Zikova in g. Simeno ata r pondeljek ln torok priredila glasbeno produkcijo v celjskem mostnem gledališču. Občinstvo je napolnilo gledališče ter je umetnika že koj pri nastopu prisrčno pozdravilo. Gdč. Zikova je namah osvojila poslušalce, njen organ, katerega ima od pianissima do Bkrajne višine v eigumi oblasti in izvrstna tehnika sta občinstvo očarala. Popolno priznanje jo žol tudi g. Šimenc. Odlična pevca ita vlila vso moč, eilo svojih organov in tehnično dovršenost v duotu iz »Aide*. Občinstco jo umetnika koncem produkcije tako navdušeno pozdravljalo, da odobravanju ni hotelo biti konoc. Celjani Be nadejajo, da omenjeni pevski večer nI bil zadnji v tej sezoni ln da odlična pevca 6e kdaj nastopita na celj-skom odru. Povskl zbor Glasbene Matic«. V smlelu sklepov zadnje odborov« Boje te bo te dni začel vaditi nov program. Vaje bo za moški zbor ob sredah in potkih, za ženski zbor ob pondoljkih in četrtkih, vsakikrat ob 18.15 v pevski dvorani. Prva vaja v Bredo dne 10. oktobra. Vabimo tem potom k sodelovanju tudi dijakinje in dijake iz višiih razredov srednjih šol. Dobri, lepi glasovi so nam zelo dobrodošli. Kdor bi se hotel priglasiti, raj se tekom dveh tednov javi pri gu. ravn. Hubadu v sobi It. 15 poslopja Glasbene Matic« in sicer v pondeljek, sredo ali petek med B. in 6. uro popoldne. V nedeljo dne 14. oktobra koncert v Tržiču. Tisti, ki so določeni za udeležbo, naj pridejo prav gotovo k pevski vaji v soboto ob 18.15. Ker je zdaj treba zopet temeljito začeti t resnim delom, se k točnoBti in redu vsi nujno poživljajo. — Odbor. Sporf O razmaha nogometa v Ljubljani priča originalna tekma, ki se vrši v nedeljo, 14. t. m„ na Igrišču S. K. Primorja. Ni to kaka prvenstvena ali mednarodna tekma znanih klubov, temveč rencontre pla-vačev in lahkoatletov na žogobrcnein polju. Prvi team tvorijo dobroznani lahko-atleti Pcrpar, Valtrič, Skrainer, Koch in drugI, medtem ko ie drugo moštvo sestavljeno Iz naših najboljših watcrpo!o igralcev, kakor Rybar, Sancin, Zore, Ing. Debelak Itd. Zanimivo je, da nihče od nedeljskih diletantov ni verificiran nogometaš, ampak so vsi zgolj člani lahkoatlet-sko in plavalne sekcije S. K. Primorja. Tekma, za katero vlada veliko zanimanje in na katere Izid se v športnih krogih že danes sklepajo stave, prične ob 14.30. — Slične nogometne tekme so običajne v vseli nogometnih središčih ter so povsod zelo dobro obiskane. Isti dan se vrši tudi prvi damskl propagandni lahkcatletski miting S. K. Primorja. Začetek mitinga ob 14. url. Predprodaja vstopnic v trafiki Sever, Šelcnburgova ulica. Članske In dijaške vstopnice samo v predprodajl. Graškl SK. Sturm. ki nastopi 13. In 14. t. m. v nogometnih tekmah proti Iliriji, Je dosegel tekom letošnje sezone naslednje važnejše rezultate: proti Her-thi, Dunai 0 : 0, proti Nemztrtl, Buda-pest 1 : 0, proti dunajski Ostmark 4 : 0, proti dunajski Admiil 3 : 3, proti Rapidu 1 : 3, proti praški Sparti 0 : 2, proti dunajski Hakoah 0 : 1, proti dunajskemu Slovanu 0 : 0, proti Budapesti Toma es Vivo C. 4 : 1. V prvenst. tekmi Je porazil svojega lokalnega tekmeca Athle-tik S. K. s 5 : 0. Kombinirano moštvo Sturma Je zmagalo nedavno v LJubljani nad Primorjetn s 7 : 1 in 5 : 1. To pot gostuje v Ljubljani s kompletno prvo garnituro v sestavi: Giirtl - Diamant, Ferk - B. Skaza, Grelner, Oroszy - Gerth Dellinger, Haist, Doller, Waldhauser. — V soboto se prične tekma ob 16. uri, v nedeljo ob pol 16. uri. Predprodaja vstop nic se vrši v trg. J. Goreč. Prva vrsta sedežev ie nuinerirana. Znižane članske in dijaške karte se izdajajo le proti veljavni izkaznici in le v predprodaji. Isto-tako proste karte za aktivne igralce nogometne sekcije. Glavna skupščina Jugoslovanskega zimskosportnega saveza je preložena na nedeljo 21. t. m., kar naj vzamejo klubi blagohotno na znanje. — Tajnik. X J. n. a. d. «.Tadran» sklicuje v četrtek dne 11. oktobra ob 20. uri I. društveni sestanek z dnevnim redom: Pro-gramatičen govor predsednika o pomenu društvenega delovanja in o njegovih smernicah. Razgovor o položaju dijaških organizacij v kulturnem in gospodarskem oziru. — Odbor. X Akademija Saveza dobrovoljcev za Slovenijo se vrši dne 13. oktobra ob 20. uri v veliki dvorani hotela »Union* z naslednjim sporeiom: 1.) Nagovor. 2.) V. Zganec: a) N1 mi volja, b) Prelovec: Oj Doberdob!, c) Adamič: Nocoj je pa lep večor (poje zbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon*). 3.) Chopin: Marclie funobre, DvoFak: Na junakovem grobu (izvaja na klavirju gospa Dana Golia-Koblerjova). 4.) Dr. Ipavic: Ce na poljane ro3a pade in I. 1'avčič: Pred durmi (poje član opere g. Mario Simone). Am-broise Thomas: Velika arija blažene Ofclije iz opore »Hamlet* (poje ga. Pavla Lovšetova. 5.) A. Lajovic: Iskal sem mladih dni in Schuhmann: Dva grena-dirja (poje član kr. opero g. Julij Betet-to). Na klavirju spremlja kapeinik kr. opere g. A. Neffat. Igra godba Dravske divizija po« rOdttvo« g. b, Cema, Vatopnlce ie dobijo v predprodajl v tri govini N. MiheliS, fielenburgova ulica, nasproti kavarne »Zvezda* in na dan prireditve pri blagajni. Cisti dobiček js namenjen v korist ubožnih dobrovoljcev. Vabimo in pričakujemo vse, ki conijo žrtve za ujediujonje države. — Odbor. X Opozarjamo na tombolo vojnih Ini valldov v Mariboru, ki se vril dne 14, oktobra 1928. ob 2. url popoldne na Glavnem trgu. Ker eo dobitki lepi ln v veliki množini, naj nikdo ne zamudi te redke priložnosti ter si o pravem času priskrbi Brečk, ki se dobijo komad po 3 Din pri gosp. Zlata Brišnik r Slovan, ski ulici in po vseh tobačnih trafikah. X Ponovni razpis tobačnih vellkopro. daj duhana. Uprava državnih monopolov odelenje prodaje, ja odredila ponovno oddajo velikoprodaj tobaka pod zakup za dobo leta 1924. in 1925. na javni ofer. talni licitaciji, ki sa Ima vršiti dne S. no. vembra 1923. ob 11. uri dopoldn« v pi. sami Oblastne mouopolsk« direkcije r I.jubihni pod Istimi pogoji, ki bo bili določeni za pivo licitacijo. Pogoji so vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, interesentom na vpogled od 8. do 12. ure pri omenjeni direkciji in pri vseh okraj, nih upravah finančne kontrol«. Ponovne so razpisujejo v Sloveniji velikoprodaj« za okoliš: Logatec, Litija, Slovenjgra, doc, Radeče, Konjice, Smbdnik, Zagorja Laško, Marenberg, Prevalje, Rogatec, Slovenska Bistrica, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Radovljica, Kočevje, Cerk. niča, Novo mesto, Celje, Lukovica, Ptuj, Ribnica, Skofja Loka, Trebnje, Gornja Radgona in Šmarje pri Jelšah. Dopisi SPODNJA ŠIŠKA. Prošlo nodeljo m imeli v Spodnji Siškl V enakem tonu pišo tudi vldcmskl »Giornalo dl Udine«. Slovenske po-t slance psujo z revolucijonarci, rablji itf vohuni cesarske Avstrije. List pozival vlado, naj insplratorjo resolucij prot! ovaduštvu b strani fašistov izolira kakor garjeve pse rot končno preti na-i šim političnim organizacijam z razpu-i stom. Tržaški »Popolo« pa se je S člankom »Julijska Krajina je italijanska, gospodjo Slovenci!« spravil na| naše šolstvo. Dokazuje, da je ugonobl-tev našega narodnega šolstva najpra-vičnejši čin italijanske vlade. Kdor sd tomu sklepu upira, je hujskač ter Ju-, goslovenskl iredontističnl agitator ln propagandist. »Piccolo« poziva obla-« sti, naj strogo nadzirajo slovensko obrambno dolo, o katerem pravi, da je v obmejni deželi radi svojih «tajnih! ciljev« vredno posebno pozornosti. Hujskanje in grožnjo fašistovskega tiska ne potrebujejo nobenega pojasnila. Oznanja se uničevalna vojna proti našemu elomentu. Ker zakon za iztrebljenjo našega naroda no zadostu-jc, naj so uporabi sirovo nasilje, gor-jača, samokres, bomba, požig! Fraza' o hujskačih, katerih je treba rešiti na3 narod v Italiji, pomeni, da mu jo tre« lia vzeti branitelje njegovo narodnosti, njegovega jezika, narodne kulture in narodnega obstanka. V nagrado mu bo velikodušna in svobodoljubna Italija dala vsega, česar si bo zaželelo njegovo srce — seveda potem, ko bi Sjo-vencev že no bilo več . . . t njaka S., kt je jokal kot otrok In odšli na postajo. Od tam sem obiskal z dvema študentoma krasno Klopinsko jezero in stopil šele v Sinči vasi v vlak, ki me je odpeljal v nemčursko mesto Grabštajn. Tam sem bil priča, kako so Sokoli zaplenili nemški avtomobil, ki je že prej prevozil bogve koliko jugoslovanske moke liajmverovcm v Celovec, kjer se Jo potem delila med ljudstvo, da je glasovalo proti nam. Večer in težko noč sem preživel v Ve-likovcu, ki so ga napolnile navdušene čete srbskih in hrvatskih akademikov. Pele so se slovanske pesmi, razlegale so se grožnje izdajalcem, ki so se zbirali pred stanovanjem in pod zaščito Italijanskega komisarja in zavezniške straže. In sredi trga Iznad vodnjaka so govorili srbski, hrvatski in slovenski visokošolcl o iedinstvu in o moči juzoslovenskesa naroda, si prisegali večno zvestobo do smrti, nad vodnjakom pa sta vihrali dve jugoslovanski zastavici. Medtem so prihajale z volišč vedno nove in nove vesti, nekatero razveseljive, tolažilne, bodreče, druge zopet težke, žalostne. Teh je bilo vedno več In več. S težkih srcem smo zapustili našo ljubo, našo predrago, prekrasno koroško deželo, ki ie kmalu nato zaječala v nopo-nisnein trplisniu levtonskesa suženjstva, Sokolstvo Trg Tabor Lopate in krampi bo v drugič zapeli svojo pesem na Trgu Tabor v Ljubljani. Sokolsko delo Be v drugič začenja na onem mestu, ki je vzrok tolikim besedam, napisanim in izgovorjenim in ki je preneslo že toliko srditih in osovraženih pogledov pa šo več prijaznih in prijateljskih. Spominjamo se časov, ko je na Taboru živahno delovalo sto in sto sokolskih rok, da iz zanemarjenega prostora prevredo prijazno in udobno telovadišče. 2o takrat so sovražniki in zavistnlkl Sokolstva napenjali vse sile, da preprečijo ali vsaj zagrenijo trudapolno in nesebično delo onih, ki so iz zgolj ljubezni za napredek in dobrobit meščanov ln njih mladine žrtvovali svoje gmotne in telesne moči. Z neustrašenostjo in vztrajnostjo je bil izvršen prvi del programa, ki Bi ga je začrtajo Sokolsko društvo L Kar se ni posrečilo prvikrat, se da mogoče doseči drugi pot, kajti udarec bo zdaj hujši in Izdatnejši. Ustavljeno ne bo le nadaljevanje dola, uničen bo ves dosedanji trud, izgubljen bo za Sokolstvo ves prostor in zopet bo rasla tam trava in odlagalo so bo na tem mostu cestno blato. Koliko zadoščenje za nasprotnike Sokolov in kolika pridobitev za olepšavo mesta. Glavno pa je, Sokol dobi udarec, ki ga bo čutil večno. Take misli in želje navdajajo one, ki jim je Bokolska vzgaja trn v peti. Nehote nam prihajajo v spomin poročila tujih mest, ki s ponosom oznanjajo svetu, koliko tisočev, da celo milijonov žrtvujejo mestno upravo za paprave, ki so namenjeno telesni vzgoji meščanske mladine. In Ljubljana? Pa šo eno naj ugotovimo. Ko so pred nekaj meseci začeli z veliko reklamo staviti ljubljanski Stadion, sc ni Culo protestov od strani naprednih krogov, četudi bi bili morebiti upravi-čenejši nego so nagajivosti na Taboru. Prav tako. Vsakemu svojo! Ni jela brez dela — ni uspehov brez napora, čim večji trud tem slajšo zadoščenje po dovršenem delu. Se ni bil postavljen v Sloveniji niti en Sokolski dom brez nasprotnikov in njihovih ši-kan. In koliko se jih že danes ponosno dviga v Sloveniji. Pa bi ga Ljubijo na ne zmogla?! Naj veselo in brezskrbno zven« udarci lopat in krampov po Taboru ter naj kmalu privabijo tja one, ki bodo polagali kamen do kamna v par lačo — ponosno stavbo, namenjeno te« lesni vzgoji in prosvetnemu delu. EOletnlea Sokola r Bisku. V sobota 13. t. m. proslavi sokolsko društvo ij Sisltu 201etnico svojega obstoja. Na svečano slavnostno akademijo priBpejo vsa okoliška sokolska društva zagrebško žu-p«. Tudi zagrebško Sokolstvo odpotuje « velikem štovilu k svečanosti v Sisek. Sokolski maki in srednješolska min dlna. Prosvetno ministrstvo v Beogradu jo obvestilo Jugoslovenskl sokolski savez, da se zabrana nošenja znakov Sokolstval ne nanaša na aokolske znake Jugoslovan« skega Sokolstva. Radi tega smejo sokolska znake, predpisano po Jugoslovanskem so-kolskem savezu, nositi tudi srednješolcu ki so člani Sokola. Predavanje mladinskega odseka 8, iz katerih' se je jasno razvidelo delovanje Južnega Sokola, zraven pa dodal šo razne anekdoto iz tedanjega sokolskega življenja. —' Predavatelj je obširno očrtal ustanovitev in delovanje prvega jugoslovanskega sokolskega društva, iz katerega so je v 60 letih razvila mogočna sokolska organizacija, navedel je vse težave in nasprotstvaj ki jih jo doživelo mlado društvo, pa tudi navdušenje in priznanje, ki ga je vživala društvo od takrat še ne posebno narod. n8 zavOTneg« obJlnstva. Pokazal Je mladini tudi alike nekaterih mož, ki so si stekli v društvu posebno zaslugo. Živahno odobravanje koncem predavanja jo pričalo, da so poslušalci pojmili vsebino in namen govora. Br. Jeras se je zahvalil pro-davatelju, naraščaj pa opozoril na dolžnost, ki jo morajo vršiti, ako jo zanje obvezna. i Sokol I. v I/jnbljani vabi na izredni abčni zbor, ki so vrši danes, v četrtek, ob B. zvečer v veliki dvorani Kazine. Radi i velevažnosti poročil je udeležba članstva obvezna. Odbor. Sokolsko gledališče t Radovljici praznuje v nedeljo dno 14. t. m. jubilej stote predstave, ki se bo praznoval s slavnost-no uprizoritvijo dr. I. Lahovega zgodovin- \ skega igrokaza »Ne! Pa vi?. »Tudi ne. Sploh mi je vsa stvar znana šele kake tri ure.. »Vraga!?. »Nič za to!» skomigne i rameni Sainclair, »da le hudič ne zazna za najino posredovanje in da se naju ne loti, predno mu nisva za petami... Sicer pa ... Brž v auto, govorila bova pozneje!... Pilou, domov v Pariz!... Se nekaj! Ko boš vozil čez Gambettov trg, ustavi pred restaurantom pet minut, nič več... V tem času glej, Cor-sat, da preskrbiš dva pečena piščanca, tri butoljke bordojca, nekaj kruha in sadja. Nikar se ne čudite, profesore! Imam v auto popoln potovalen servis za tri osebe, za vsak slučaj, veste. Počutila se bova kakor doma. Povedati vam Ke moram, da bomo vozili osemdeset na uro... No, sicer pa vam lahko postrežem tudi z automobllsklmi očali...» Ko je auto tri ure keBneje zavozil na dvorišče Sainclairove hiše v Nan-soutyjskl ulici, ni bilo niti najmanjše stvari tie, ki bi ne bila znana Nycta-lopu o strašnem in skrivnostnem mučenju Irene Clseratove, Lourmel pa je tudi vedel vse o pretnjah in Izsiljevanju L u e i f e r j a proti gospodu Prillantu. Sainclair prepusti gosta Corsatu, ki ga pelje v sobo za tujce, da se umije in oznaži obleko, Bara pa stopi najprej v svoj študijski kabinet in potegne iz žepa papir, ki mu ga je tako skrivnostno izročila Irena na krom podmornice ... Bilo je pismo —« ultimat Luciferja — ki ga ji je neznanec izročil, kakor se čitatelj gotovo še spominja, v Le Havru, baš ko je izstopila iz auta. Ponovno prečita Sainclair pismo, [Kitom pa ga vtakne skupaj s Pril-lantovo brzojavko v listnico in začno odlagati na mizo razne stvari, ki jih je imel v žepih: browning, uro, sveženj ključev... Nato gre v toaletno sobo, se sloče, okoplje in preobleče. Svež in čist se podi potem v copatah v pušilnico, kjer ga je že čakal profesor Lourmel. Mimogrede vzame s seboj listnico, ki jo je bil prej odložil na mizo. V kotu pušilnice stoji mala omarica, v kateri je skrit telefon. Poleg njega je zvezčič, v katerega vpisuje Choif-four, če ni Corsata doma, telefonske pogovore, kadar je njegov gospodar odsoten. Sainclair gre proti telefonu. In tam bere: »Gospod Mathia* Narbonne želi, da se mu takoj sporoči, ko »e gospod Sainclair vrne domov. Stvar je izredno resna in nujna.» Nyctalope se je spoznal s slavnim milijarderjem v Ameriki. Ko prečita Choiffourjevo obvestilo, mu takoj plane v glavo slutnja: «Ol Ka) Se Eopet t&JInstvenl Lucifer ...?» Lourmelu p« pravi: »Ce me vse ne vara, zopet nov »lučaj... V najinem vojnem s v o t u no bova, kakor vse kaže sama... Gospod Matlilaa — saj ga poznate, slavni milijarder — želi nujno z menoj govoriti. Torej je on tudi...?» »Bogaml, ne bi se čudil,, odgovori profesor, »naš dobrotvorec. je, so mi zdi, poosebljeno nasprotje človeku Lu-ciferjeve baže .,.» »No, saj bova takoj na Jasnem!« Sainclair pozvoni in zahteva Ma-thiasovo številko. »Halo! Gospod Mathias?... A, vi ste, gospod d' Arbol! Da! Kaj novega? ... O, o!... Ta slučaj nI edini... A, gospod Mathias? ... Pozdravi... Da ... Ne, ne, telefonifino ne ... Vraga!... Dobro, pričakujeva vas... Kdo? Boste takoj videli... Prav!. Sainclair odzvoni in umolkne, Lourmel pa z zanimanjem čaka. Nato pozvoni Sainclair znova: »Halo, halo, gospodična! ... Sainclair, da... Prosim vas, zvežite me z ministrskim predsedništvom, trg Beau-vau, prav... Hvala.. Znova molk. Sainclair čaka s sluša-lom na ušesih. »Halo! A, vi ste, dragi Dinan? . , . Da... Konferenca že zaključena? ... Bogme je šlo hitro!... No, še boljo ... Kaj je minister v svojem kabinetu? .. Pokličite ga, prosim vas; zelo nujno.. Hvala.. Molk. Nato: »Halo! Ti tam, Aleks? ... Da, jaz, Jean... Vse v redu. Deček je na varnem. Podrobnejše čimprej... Imaš morda za dve uri časa? ... Da? Izborno! Torej, pridi takoj!... Tu se boš srečal z dvema visokima gostoma . . . Kdo? ... Poznaš oba: profesor Lourmel ... da .. da! in gospod Mathias ... milijarder, da ... Le požuri se!... Na svidenje! ...» Sainclair obesi slnšalo nazaj. Nato pravi profesorju nekako svečanostno: »Ljubi moj profesor, v veselje mi je, da vam morem naznaniti dobro vest: Pravkar se je pod predsedstvom gospoda Prillanta zaključila konferenca mod delodajalci na eni strani in delavci vseh vrst, ki so včlanjeni v S. D. Z., na tfrngi strani Sklenjen Je «po- razum, ki zagotavlja Franciji notranji mir vsaj za deset let... če no prido vmes seve kaj nepričakovanega. Dalje vam sporočam, da bo v dvajsetih minutah tu gospod Prillant, najbrž še prej pa gospod Mathias.... Potem spremoni glas in pristavi smehljaje: »Pustiva zdaj to stvar in počakajva, da pridejo vsi. Zakaj bi dvakrat govorili o isti stvari? Izvolite cigar in cigarct! Med tem prinesem vode, sladkorja, citron in ruma . . . Kako se vam zdi moj predlog? Izboren, kajne?. Gospod Mathias In Andr6 d' Arbol sta prišla prva. Njun auto — zaprt, a zelo udobno opremljen voz — se še ni dobro ohladil, ko zadoni tromba in so pripelje na dvorišče elegantna Prillan-tova limuzina. Sainclair so takoj poda dol, da sprejme goste. Kakor smo že mimogrede omenili, sta si bila slavni politik in milijarder znanca. Stisneta si roko, potem pa pozdravita Mathias in d' Arbol hišnega gospodarja, ki pelja nato svoje goste v pušilnico. Tu se razvije med Prillan-tom in Lourmelom mal pogovor, gospod Mathias pa razlaga Sainclairu s tihim glasom nekaj nujnega. Corsat odnese klobuke ln rokavice in vsi posedejo okrog dolge mize, ki je bila natrpana najrazličnejših stvari: brušene ča.še in buteljke vina poleg steklenice vode, škatlje s cigarami in cigaretami poleg doze s sladkorjem, citrone na pisalni podlogi b pivniki in naliv-peresi . . . Vsi utihnejo in Sainclair začne: »Prijatelji, oglejmo si najprej dogodke, po vrsti, kakor so se dogajali. 1.) Gospa Irena Ciseratova v Benetkah. Čuden, nerazumljiv slučaj mučenja. Priči gg. Lonrmel in Mattol si ga ne vesta drugače razlagati, kakor z invultacijo, ki jo prištevamo med še nepojasnjene pojave takozvanih okultnih ved.. 2.) Desetletni Henri, sinček gospoda Prillanta. Vsak dan štirikrat v razdobju šestih ur davljen. Mučitelj neviden. Tudi ta pojav se dA razlagati le z invultacijo. 3.) Gospod Mathias Narbonne dobi v desnico sunek z nožem, ki mu jo prebod«; kakor vidite, Jo uoai v ob- vezi. In to v takih okoliščinah, da Is mogoče najti vzrok edino v invultaciji, Nadalje: 1.) Ko je stopila gospa Ireua Ciso. ratova v Havru iz auta, se je približal neznanec, ji stisnil v roko pismo in nato izginil v sosednji ulici. To pismo je tu ln vam ga hočem prečitati , , .» Med čitanjem se polašča njegovih poslušalcev silno vznemirjenje, ki ga niti ne skušajo zakriti. Sainclair vtakne pismo mirno v žep, vzame Iz Ust. niče drug papir In nadaljuje: «2.) V zadnjih šestih dneh — današ-njega vštovši — Jo dobival gospod Prillant zjutraj s pneumatično pošta malo modro pisemce. Vsebina vseh teh pisem je Ista. Policiji se je posre. čilo prijeti tri ženske, ki so odoročeno pismo, ki vam ga takoj prečitam. Prosim, oglejte si to-le mrtvaško glavo vtisnjeno na glavi pisma.. Ko prečita Sainclair pismo, se nasloni s komolci na mizo, tako da je imel dlani na mizi, in pravi, miren ki kor vedno, s počasnim glasom poudarjajoč vsako besedo: »Naj vam omenim še to: Gospa Irena je povedala, da se ji je še predno je bila poročena, pripetilo to-le: O priliki banketa, ki ga je gospod Lourmel priredil na čast ameriškemu učenjaku Jamersonu, jo jo neki človek z rdečimi lasmi zasnubil. Ona ga je s studom in ogorčenjom zavrnila. Še isti večer so izginile tri Irenine fotografije. Vse to so noovrgljiva dejstva. Konfekcijska trgovina preselila na c. 12 Ljubljana, Aleksandrova oeata št. 3. KdfHirei šivanj družba z o. z. Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 (prej Brata Sever) 6193 priporoča bogato litem pohištva od navadnega do najfinejšega, prevzame vsa naročila, tudi za celotno opremo stanovanj. Zaloga jseh vrst modrccsu in fruglli tapetniških del. MiSa Pokojninskega zavoda zavarovalna in pozavarovalna družba v Beogradu, Jakšlčeva ulica št. 8 — glavni zastop za Slovenijo v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 24 je prevzela imenom „Udruženja za likvidacijo inozemskih zavarovanj-' poslovanje življenskih zavarovanj zavarovalnih družb noo ..Grresham" m „Mvr-YQvk" v Londonu v New-Yorku ter bo na podstavi sklenjenih pogodb sprejemala v bodoče premijske obroke, likvidirala zavarovanja in jih ob dospelosti izplačevala. Zavarovancem dajo vso potrebne tozadevne informacije „Šumadija" v Beograda, Jakšičeva nI. 8. oskrbi: Nakup in prodajo liakor tadi najem tu- m Inozemskih pa-tobrodov, l&drnlo ln motornih jadrnlo. Centrala: GEN DA Poterealo 3. Podružaloi: NE A PEL - Via. Flavio Gioia 26; TRST - Via 8. Nicolo 2. AND. I tovarna kož in čevljev, d. d. 174 prodajalna Ljubljana, Poljanska cesta 13 Bogato skladišče moških, ženskih in otroških čevljev iz telečjega boksa v vseh bojah, govejega boksa In rjave kravine. Solidno delo! Znižane cenel Viča: um Delniška glavnica Din 50,000.000'- in rezerve preko Din 12,500,000'- POZORI Cenjene (lame ln gospodje, ki Solijo imeti ros po mori narejeno obleko [io najmodernejši modi in po konkurenčni ccni, naj se obrnejo na tvrdko m Brata RnmsMu, Ljubljana Židovska ulica St. 5. Priporoča veliko za logo zlatnine, sre-tirnine, China srebra, ur itd. i iitter Celje, Gosposka ul. 14. astna popraiillaliilca. Poročne prstane po meri tekom 4 Ur. 6218 Beograd, Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Badgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Šabec, Vršac, Wien. Rogaška Slatina (sezonska), Škoija Loka, Jesenice. Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Afllijacijls Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split. mos Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. ftSHS ara ivw ■K srn wm JHSfcl z®,«, m-f sa® ms KM SS®> 40 Domače vesti LUCIFER IN DRUGE COPRNIJE. Naše kulturno in politično življenje ie živahno razvija iu postaja zanimivo, Evo, za »Luciferja« se zanima vse, kar leze ino grede, in iz vse Slovenije nam novi sotruduiki pošiljajo opis« slučajev, da so nevidne roke prevračale mize, lučale kamenje in se sploh nedostojno obnašale na največje začudenje gledalcev, ki uiso ničesar videli. Takšni pojavi so baje v zvezi z »in-vultacijo«. — Kdo je pred dobrim tednom še vedel zanjo in za njenoga iznajditelja Rochasa? Danes javljajo beograjski listi, da So tam prijeli loletnega Nenada Niko-lMa, ki je bil nevidni vampir in je pobijal šipe, da postane slaven. Vsak misterij se prej ali slej raz irinka. Misterij našega romana šele na koncu koncev, drugi pa prihajajo je prej na dan. Evo, Neuadič je pričel in že sedi pod ključem. Sinoči smo pa čitali tudi pričetek razkrinkavanja drugega misterija. »Internacionalna kopališka in hotelska družba na Bledu* je baje v likvidaciji, in sicer na škodo cele vrsto domačih dbrtnikov. »Nekateri prizadeti« uvajajo energične korake. Še z večjim zanimanjem pa je javnost vzela na znanje Test, da je nekdo »izvultiral za igralsko koncesijo slavnega Casino des Etrangers 1,200.000 Din, in da je po sredi zopet korupcija in znana visoka in manj visoka gospoda. Morda se bo pa gosp. državni pravdnik kaj zanimal tudi za te psihološke pojave in jih malo invultiral? Gospod Štefanovič jo tudi že slaven. Sedaj so invultisajo vzajemno on, Ažman in tovariši. Gospod glavni tajnik pravi, da zaupajo slovenački radikali njemu, Jadranska banka pa trdi, da Ie njej, odnosno njenemu akcijskemu odboru. Največje zanimanje za ta spor vlada pri onih radikalih, ki so se »registrirali iz prepričanja in sedaj ne vedo, ali naj se držo Jadranske banke (reveži), ali pa Štefanovičeve »politike gunjaca i opanaka«. Kdo bo dal, kar se je obljubilo? Ti presneta invul-tirana reč ti! Invultacija je sedaj Jako huda. •Krepko z gnojem ven!« Vile se vih-te, gnoj frči in pa zaupnico. Drug drugemu zaupajo, iskreno in neomejeno, ti gospodje čarovniki. Jaz njim pa prav nič, prav tako Bkreno in neomejeno! M. A, C. • * Ukinjenje bogoslovske in medicinske fakultete v Ljubljani. Naše včerajšnje poročilo o nameravanem uki-njenju medicinske in bogoslovske fakultete ni bilo povsem jasno. Vsled nejasne transmisije se ni dalo točno razbrati, ali gre poleg medicinske še za teološko ali tehniško fakulteto. Pravilno je, da gre za teološko fakulteto (poleg medicinske) kakor to stoji v tekstu naše brzojavke. Vlada namerava torej ukiniti medicinsko in bogoslovno fakulteto v Ljubljani. O tej stvari govorimo na drugem mestu. * Prvi ženski kongres Male antante. Iz Beograda poročajo, da en vrši prvi kongres ženskih udruženj Male antante dne 26. in 27. t. m. v Bukarešti. Ob tej priliki bodo delegatinjrt naša države zahtevale od bolgarskih delega-tinj pojasnilo, zakaj so dvignile lažnive obtožbo na poslednjom ženskem kongresu, ki se je vršil meseca avgusta v Podbrdžu pri Pragi, a na katerem naše delegatinjo niso bile prisotne. * Jugoslovanski aeroplan brez motorja. Štefan Hosu in tehnik Vladimir Fischmann v Sisku sta pred kratkim dovršila po lastnem načrtu zgrajeni »eroplan brez motorja, ki se je pri prvem poletu dvignil 70 metrov visoko ter ostal sedem 'minut v zraku. To je prvi naš aeroplan brez motorja, ld res tudi _ leti. * Tudi v Istri zapirajo hrvatske tole. Iz Istre prihaja poročilo, da je ves lošinjski okraj ostal brez vsake hrvatske šole. Kakor lani v Zametu in Kantridi, tako so Italijani letos zaprli tadnji dve hrvatski šoli na otoku Čre- Otroci ne slišijo v šoli nobene besede svojega maternega jezika, čerav «o niso zmožni italijanskega jezika. Način, kako Italijani vrše svoja nasilja, kaže vso mržnjo, ki jo goje proti slovanskemu živi ju. * Arheološke raziskave v Sollnu. "eka danska družba, kateri je na čelu vseučiliščni profesor dr. Broensted iz Hodanja, se že delj časa bavi «. isko-pavaujem starin v Solinu -n stroške onda Ras - Oersted. Izkopani arheologi predmeti ostanejo last r*.V države, Danei pa imajo pravico publici-fanja. * Nezaslišano nasiije v Skednju. V Skednju pri Trstu je bilo izvršeno Predvčerajšnjim nezaslišano nasilje. Ko so bili v prvem razredu tamkajšnje slovenske ljudske šole zbrani šolski otroci, 68 po številu, se pojavi nenadoma v razredu učitelj italijanske *>le_ter naznani šolskemu voditelju, ® je od svojih predstojnikov dobil "kaz, naj vse učence prvega razreda Prepelje v italijansko šolo. Na ugovor Roditelja slovenske šole, da on lii pre- nikake tozadevne odredbe, je od-Sovorii italijanski učitelj, da je prvi razred ljudske šole italijanski' in da "jorajo vsled tega vsi otroci v Italijanko Šolo. Nato ,jje ukazal otrokom, naj gredo ž njim. Otroci so žalostni zapuščali slovensko učilnico, a staršem so so solzilo oči od žalosti in gneva; zahtevali so, da se njihovi otroci nemudoma vrnejo v slovensko šolo, v katero so jih vpisali — Z odločno zahtevo po slovenski ljudski Soli so nastopili tudi vrli Trebonci, ki s) pre-fekturi poslali energičen protest, v ka. terem nagiašajo sveto pravico, ki jo imajo do vzgajanja svojih otrok ter zahtevajo, da mora v njihovi šoli slovenski jezik imeti prvenstvo. Slične proteste pripravljajo tudi razne druge vasi in občine Julijsko Krajine. * Iz postno službe. Ker hodijo prebivalci vasi Brdo, v občini Zgornja ŠiSka, na Vič na pošto, se izloči vas Brdo iz okoliša pošte Ljubljana 7 (Spodnja Šiška) ter so priklopi stalni pošti Vič. * Iz državne službe. Imenovani so: Franc Poljanec za profesorja na subotlškl gimnaziji, Bogoljub Predič za komisarja železniške policijo na Rakeku In Slavko Bravničar za komi3arjn parniške policije v Krku. * Novi zakon o ustroju vojske in mornarice izide v . Urednik cVolksstimme> je bil pri okrajnem sodišču oproščen, češ, da je objavil dotični lepak le v od govor podobnemu radikalskemu lepaku cKje so lopovi ?>. Nachtigall se je pritožil, toda okrožno sodišče je njegov priziv zavrnilo. * Preiskava radi mariborske klavnice. 40 prašičev, hladilnice in dobavljanja masti se kot rdeča nit že več mesecev vleče po mariborskem magistratu. Ker je postala klerikalcem stvar neprijetna in nevarna za prestiž, so sednj naenkrat predlagali, da se spravi preiskava v drug odsek, in sicer v magistratno disciplinarno komisijo. Tu bi moraii seveda zadevo zopet od začetka študirati in preiskovati in tako bi prišla bridka resnica o klerikalnem občinskem gospodarstvu šele čez kakega pol leta popolnoma na dan. Demokrati se bodo tej mahinaciij odločno uprli. * Birokracija. poroča, da ministrstvo za socijalno politiko ni priznalo rezervnim Invalidnim oficirjem enakih dodatkov kot aktivnim oficirjem četudi jim daje zakon jasno pravico do tega. Eden teh oficirjev se pritoži pri državnem svetu, ki je razsodil, da je bila odločitev ministrstva za socijalno politiko protizakonita. In ta oficir je res začel prejemati vse svoje zakonite prejemke. Ali samo on, drugim je ministrstvo za socijalno politiko izplačevalo tudi dalje protizakonite prejemke! Minister za socijalno politiko namreč pravi, da oni odlok državnega sveta velja samo za dotičnega oficirja, ki se je pritožil in ako drugi tudi mislijo, da se jim godi krivica, naj se vsak za sebe tudi pritoži! Samo zato menda, da je pisari j vedno več I Kam to vodi? * Trgovina z belimi sužnji. Subotiška policija je aretirala neko Katico Majdak iz Zlatarja, ki trguje z mladimi dekleti. Odkupila je od staršev siromašnih Madžarov po 200 dinarjev dvoje šestnajstletnih deklet in je dekleta ponujala — javnim hišam. * Zanimiv popotnik. V Ljubljano je prišel conte Roko Dranovič, rojen leta 1853. na otoku Visu, ki že petdeset let potuje po svetu in je obiskal v resnici ves svet — peš. Bil je celo na skrajnem severu med Eskimi, v burski vojni se je vojskoval v burskih vrstah in bil ranjen. V južnoameriški republiki Peru ga je pri neki priliki napadel neki Lah in naš hrabri Dnlmntinec ga je ustrelil z revolverjem. Kmalu se je dognalo, da jo ubiti Lah znani razbojnik, kl je bil strah in trepet Perua, Antonio Pnsqualino in naš Dalma-tlnec jo dobil nagrado v znesku 8000 dolarjev in zlato svetinjo, ker je rešil državo največjega razbojnika. Evropo, Ameriko, Afriko, Avstralijo, Novo Zelandijo in Azijo je prehodil pogumni in podjetni Dalmatinec, o čemer pričajo dokumenti konzulatov in drugih uradov v številnih jezikih. In mož je navzlic temu, da mu ne manjka veliko do 70. leta starosti, šo 7.0I0 krepak, čil in gibčen in hoče še dalje potovali. Vzdržuje se s tem, da prireja Dredavanla in tudi v Liubliaui namerava prirediti predavanje e svojth potovanJUT. O LJubljani se posebno pohvalno izraža zato, ker ne vidi otrok, da bi ie potepali po ulicah, temveč so vsi otroci snažni in se lepo vedejo, kar v drugih mestih ni navada. Želimo dolgoletnemu in izkušenemu potniku še veliko veselja na potovanju po širokem svetu. * Opozarjamo, da se je tvrdka J. Maček, stara, priznano solidna trgoviua z oblekami, preselila v hišo Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti št. 12, kjer prodaja še nadalje po Izdatno znižanih cenah. Falzilicirana mataritetna iiprlčovala. Trgovska nkademija v Beogradu sporoči), da so je tamkaj ugotovilo veliko število falziliciranih izpričeval, ki so bila narejena na Dunaju. Tudi na zagrebškem vseučilišču se je ugotovilo lani več falziliciranih maturilotnih izpričeval. Vsled tega se jo odrodilo, da se po posebni komisiji pregledajo vsa maturitetna izpričevala univerzitetnih slušateljev. * Vinska trgatev sa je pričela ludi v celjskem okraju. Vsled nestalnega vremena pa se obeta nezadovoljive kvantiteto tudi slaba kvaliteta. Abstinenti, prostovoljni in neprostovoljni, se sicer vesele slabe letine, nikakor pa ne vinogradniki in prijatelji dobre vinske kapljice. * Neznan žepar je izmaknil v vlaku spe-dicijsliemu uradniku Franu Jazbinšku na progi Ljubljana-Maribor listnico z 5755 dinarji. Te vrste sodrge je pri nas vedno več in jo potrebna posebno v vlaku skrajna previdnost. * Slaba klerikalna letina. V prvi letnik mariborskega bogoslovja so vstopili letos štirje kandidati. * Smrt v plamena. Trgovka Ivka Sin-ger v Osjcku jo s pomočjo svoje služkinje likala sobo 7. zmesjo bencina ln barvo. Da to maso laglje uporabi, jo je grela v posodi nad plinovim plamenom. Masa so je nenadoma vnela in gospa je pohitela z njo i; sobe na dvorišče. Mahoma jo bila gospa vsa v plamenu — obloka je zgorela na njej. Gospa je že naslednjega dno umrla vsled opeklin. * Mrko. n InanM. »rad M BO be...« Ol. «"-, ...k« a.d.llnl« bw«l 80 p.r ni — PlaAa M «•>»•• Mtprtl OaUM todl • snamkahi. Na »prs«a«t. od.jov.rj. uprav« la, u* I« vpMt.nl« pdloieaa vnataka ta odjovor ler