- ——
Izhajajo vsako sredo iu saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. .30 kr.
¥ Ljubljani v sredo
septembra 1857.
Tečnost
merve
(sená)
primeri
drugimi
pridelki.
Letos je senó drago; tedaj se ga bo živini manj da-jalo ali se bo celó nadomestovalo z drogo klajo. Da pa
ne preveć ne premalo — za-
se v tem prava mera dene, je treba, da sleherni gospodar vé, koliko imajo razni
pridelki po primeri
živeža
ali redivne močí v sebi.
Navada je, da ee s s enom ali z mervo pnmerjajo
drugi pridelki. Naj „Novice", čeravno eo od te reci ze govorile, ravno zdaj našim gospodarjem v epomin prinesó
živini
te razmere, da prevd&rijo, kaj bolj kaže pokladati gledé na ceno tega ali nnega pridelka in pa na redivno
ro
njegovo
Sploh ee rajta, da 100 funt
(ali 1 cent) dobrega
! eladkega) eená redi ali zaleže toliko kot
reži	51	funtov	grahorčneelamel59 funtov			
pšenice	45	yy	ječmenove	rt	295	rt
ječmena	54	n	proeene	V	250	rt
ovsa	59	j)	oveene	V	235	7)
koroze	32	v	koruzne	rt	400	yy
grabore	50		pšenične		400	rt
boba	64	rt	režene	,1-	442	rt
turske detelje	89	W w rt	krompirja		201	rt
nemške v	98	rt	korenja		276	»
štajareke „	88		pese		220	»
lečne slame	163	V	repe		540	rt
in ko so ee naučili rudnine v evoj prid obraćati in topiti, jitn je bilo mogoče, mnogo lesénega in kamnenega orodja opustiti in namesti tega močnejega rudnenega, zlaeti želez-nega ee poeluževati. Rud eo našli tfcaeih na poveršji zem-
lje ali
pa v zemlji, iz ktere eo jih kopali. Globoceje in
globočeje eo kopali in dalje in globoceje ko eo kopali, več rud eo dobivali. Tako ee je rudništvo začélo. V prednji Azii in Egiptu eo imeli neki že v etarodavnih čaeih rudnike Da
meo
bili taki, kakor eo današnji
y
ei je lahko misliti.
šna
Zdaj je bila mareikterim iznajdba bolj lahka in vepé-pot odperta. Ljudje eo ee v mareikterem ozéru začeli
omikovati, pa ee vé, da ne poveod enako.
IV.
v
Ce
človek v družbi živi, dobiva v nji vselej priložnost
in to temveč, kolikor
y
y
moc svojega duha buditi in vaditi
vecja je družba in kolikor večje so njene potrébe. Vsak bi rad druzega prekósil, vsak bi rad kaj bolje storil memo druzega. In tako se izcimijo v člověku po mišljenji in prizadevanji nove misli in iz téh nove iznajdbe. Tudi žlahno
y
prizadevanje, svojemu bližnjemu koristiti, spodbada mars i ifero glavo k novi delavnosti, in ga napelje k iznajdbam ktere življenje bolj složno delajo in znánosti množijo. Med
poslednje se štejejo tudi iznajdbe za izbistrovanje uma in za naučenje prav koristnih, in deloma prav vzvišenih véd-nost. Tako prihaja človek bolj in bolj popoln. Bolj urno napredovanje omike se je pokazalo zlasti od časa, ko so krepki možje deržave ustanovili. Obertnije in kupčija so odslej dalje in dalje korenine poganjale.
Nekoliko iz zgodovine iznajdb sploh

(Dalje.)
III.
Naravoslovska drobtinica.
Zakaj moli pes jezik iz ust, kadar mu je vroče?
Na vprašanje, zakaj pč^ pri vročini jezik iz ust moli,
V krajih, kjer niso imeli ljudje z domačimi, pa tuđine marsikdo ne vé druzega odgovoriti, kakor:
„zato,
ker mu
z divjimi živalmi opraviti, kjer je pa narava žita in druzih je vroče." Gojzdnarji, lovci in drugi psčljubci pripovedajejo
koristnih eadežev
dajala. eo
začeli ljudje zgodaj ee e kme- z modrim obrazom od evojih psov, da ee potijo le po jeziku,
tijetvom pečati. Stauovitnih prebivališč so si naredili in bolj ki ga iz ust molé, in da zategavoljo, ker niso po truplu od
složno in pokojno eo živeli. Ko še niso imeli ne drevesa,	potů mokri, jim ne škoduje merzla pijaca. Zoper to bi skone brane, ne lopate in druzega orodja, je bil dober hlod lesa	rej nikakoršnega opazka ne bilo treba, ker pot odločujejo in roke so mogle pomanjkanje poljskega orodja domesto-	le zeló majhini v koži ležeći mehurčki, ki imajo uetja ekoz vati. Ko niso imeli ne kose ne eerpa, eo mogli raetljine ter-	luknjice poverhne kože. Ker pa teh mehurčkov s poverhno gati in puliti. Mlatičev ni bilo in žival je mogla zernje iz	kožo vred jezik nima, ampak njegova koža drugačne last-
žita méti. Zernje eo jedli ali eirovo ali pa eo ga med kam- nosti ima, tudi ni govorjenja, da bi ee potil pčs po jeziku, njem raéli, dokler niso mlinov znašli.	Pravi vzrok, kteri psu ohlajenje vzrokuje, je deloma ta,
Da eo ljudje ogenj epoznali in ee naučili, ga delati, je da pljuča nekoliko nadomeetujejo kožno hlapenje, deloma
dobrotljivi Bog ekoraj da e tem za
ljudi ekerbel, da je blisk
pa ta, da ko pčs jezik iz ust pomoli, vzdigne jezikovo ko
kako vnetljivo reč vžgal. Morebiti da so ljudje tudi vidili,	renino, proste končke jezikove kosti (Zungenbein) z vsemi
da so ee e tem iskre pokazale, ko je terd kamen na kako	sosednimi mišicami. Zato ee proetor krog jezička epremeni,
rado priletel ali padel. Zna biti, da eo take iskre na kako	in zamore več zraka teči proti njemu. Ker veliko hladnega
reč padle, ktero so vDéle; da je ta reč kaj časa tléla ali	zraka v eapnik teče, mora biti prijetno hladni občutek v
clo goréla in ua rečéh, s kterimi je v dotiko prišla, moč	gerlu, kterega še poviša hitro sopenje, ki je pri hitri hoji
razodéla, ktera je ljudi očitno'učila, kako ogenj rabiti. Tako	potrebno. Ker pa pri tem povžite stvari hitro se prebavljajo
so mogli ljudje tudi spoznati, da osrenj mraza varuje, da v	in veliko gorkote vzrokujejo, se psu ni treba bati, da bi se
tamni noči svéti, da jim zamore jedila péči in kuhati
y
rud
prehladil pri hitrem ohlajenji. Stari psi ee zatorej tudi ve
niDe topiti itd. Rudnine topiti jim je morda najpervo kak liko poprej prehladé. gojzden požar, ali pa tudi kak podzemeljsk ogenj pokazal,
Tušek.
Cesarski notárji in njih opravilstvo
t
(Dalje in konec.)
Razložili smo post
zastran notárjev, kolikor je
bilo mogoče, po domace, joz izgledi razjasnili, dobičk pokazali, kteri
^^HH^Bip^PHViw ■■■mm
iz notárstva izvirajo iu dober svèt dali, kako
se je kmalo iz tacih bukvić iz glave naučil. Gospod fajmošter so ga pa tudi radi imeli. Oba mesca vakanc je bil o
delavnikih celi dan pri njih; samo spat je hodil k svojim staršem. Gospod fajmošter, sin gosposkih staršev, so ojstro
da se je nemški jezik prav govoril, in učili
da je
na to
gledali,
so za kratek cas fantiča o vakancah tako marno
se je našim rojakom, zlasti nih optavilih prevelika škoda zaupanja do ljudi, kteri ne poznaj
kmetom, ravnati,
da jih
prav
skorej pol leta prihitel
T
y
mu je pa tudi tako teknilo, da
zadene zavoljo prevelicega
je v letu 1792 v tretjem razredu med več ko 250 učenci
ne
post
i n
pervi bi)
Veći
sramote si odsihmal ni mo?el misliti, ka
se pišem
pisat
n e
mejo, temuc še bolj zavolj
preljubega kruhka nevedne ljudi v mreže lové, jih skubejo
kor ce bi ne bil v celi gimnazii na tej častni stopnji ostal Následek tega je bil, da mu ni bilo samo šolnine plačevati
y
in skubejo in tako v pravde zakopavajt odverniti Ce bi take ljudi samo pomanjkanje kruha k temu naganjalo, bi rekli: naj že bo! Ali pomanjkanja družica téh
ktere bi se dale anaPak da je se stipendijo za 50 gold, v letu kot plačilo
pridnosti dobival
V letu 1794, ko je bil v tretji latin
i
in to so
kot
ljudi je skorej vselej hudovoljnost
pisaći^
Spoznavši silnost téh nadležnikov in njih škodljivost za nevedne ljudi, kteri se dostikrat zoper svojo voljo v pravde zamotajo, je izdalo c. k. pravosodno ministerstvo 8. junija t. L ukaz zastran zakotnih pisačev iu kako je z njimi ravnati.	ir	à*
ski šoli, so mu starši umerli. Ker je imel štipendijo in si je tudi z učenjem slabejih součencov dosti zaslužil, ni po-
třeboval nikake pomoci od doma. Posebna Ijala v hišo žlahuega barona Žiga Z o
ga ie pripe-
v letu 1799,
kjer je bil hišni učenik nekega Zoisovega žlahtnika. Tù je ostal Kopitar tudi še potem, ko je njegov učenec Ljubljan-
ske šole izdelavši bil na Dunaj poslan. Ostal je namreč taj
nik baron Žiga Zoisa
i
ktereg
je vse enako ljubilo kakor
Zakotni pisač je po tem ukazu:
1. vsak, kteri nima ne vednost ne pravice za to,
in v
pravnih rečéh, v kterih se morajo Ijudje po predpisih pravd
za
nega reda pravnika fpravdnega dohtarja) posluževati, nje pravne opravila prejemlje ali pisma delà ;
2. kdor od pristojne gosposke nima pravice, pa se ven dar s tem pečá, da pravne pisma ali sodné vloge v pravd
nih receh ali zunaj njih delà, čeravno postava za-nje pravnika (dohtarja) ne térja, ali ljudi, kteri imajo pravne opravila, kot njih pooblastenec pri sodnijah namestuje, nej se dá dokazati ali dobiva zato kako plačilo ali ne, al pa naj se dá misliti, da si je iz mnogosti narejenih pravnih pišem ali vlog, ali zavoljo tega, da je pogostoma kot po-
spostovalo. Oskerboval je verh tega Kopitar tudi še baronovo bibliotéko in naturalni kabinet celih osem let, ktere je med najprijetnije svojega življenja štel.
Ce bi bili Kojntarjevi starši 1800 še živeli, in pred vsemi brez baron Žiga Zoisa, bi bil Kopitar skoraj da duhoven postal. Zlahta ga ni mogla pregovoriti, v deseto šolo iti, čeravno je to serčno želela. Od leta 1800 do 1808 je položil Kopitar šolske uke na stran, in prizadeval si je, v baron Zojsovi hiši si vednost nabrati, kterih si v šoli ni
mogel. Francozko se je na gimnazii ucil, italjansko pa v Zojsovi hiši. Tudi augležki jezik se je naučil. Da se je z
voslovjem že zavoljo svojega gospod
pečal
se umi
oblastenec přišel, hlinjene odstope ali cesione pokazoval ali
zavoljo česa druzega samo za svoj prid skerbel.:
Omenjeni ministerski ukaz odločuje natanko, kako je s tacimi zakotnimi pisači ravnati. Želeti je le
samo po sebi. Da se je pa slovansčine lotil in potem slovan postal, to se menj njemu pripisati more, kakor
da je
Zojsovi hiši bil. Baron je imel Vodnika tudi pri
sebi, in s tem se je Kopitar soznauil iu sprijaznil. Baron je
y
da
aase
že po svoji materi prav dobro slovensko go
Kopitar je
rojake tovale !
bolje danes kot juter
bridke skušnje sparne
imel tedaj priiožnosti dosti
V v
>
izuriti. Pa še druga
ga je
čakala, da
bi se v
• v
bolj vterdil in omikal. Tadajni
franeozki general grof Bellegarde, ki je bil pog
ilirskih
Zivljenjopis.
Jer nej Kopitar
dežel, je bil leta 1806 v Kotar poklican, da bi to mesto za Fran
coze v posest vzel. Njegova 16 let
hči in niena franco
teljca ste v Ljublj
zka uč
ste mu tožile, kako sitno je
ostale. Baron Zoisa obiskaje za-nji, da najbolje ljubijaoske
Na sv. Jerneja dan je minilo 95 let, kar nam je bil kuharce druzega jezika ne umejo kakor slovensko. Prosile
g*y
jima koga dati, ki bi ji slovensko učil. Pokl
ste
prašal je Kopitarja, ali se hoče v slavo svojega materin
ia
Kopitar rojen. Naj podajo „Novice" življenjopisne čertice, kakor jih je Kopitar sam spisal.
Jernej Kopitar je bil rojen 23. avgusta 1780 na skega jezika lotiti, mlado grofinjo sloveuskoučiti. Drugi dan Gorenskem v Rep nj ah, kjer so njegovi starši kmetijo je bil za to namenjen. Pa kako to začeti, ker ni bilo naj-
imeli. Ravno v tisti dôbi je izdal cesar Jožef II
paten
manjših bukev za to. Vsede se tedaj Kopitar in spiše pervo
tov zastran pošiljanja otrok v šolo. To je tudi Jernejevega polo slovenske slovnice v francozkem jeziku
oceta, Jakoba spodbodlo, svojega bil 9 let star in
v solo posijati. Ko je
0 tem, ko se je dve leti potem Kopitarjeva slovnica
je že dalj časa očetovo čedo pasel
ce
sar se je vedno rad spominjal
ga je pi
enega dné
tiskala, se je preselil na Dunaj. V 8 letih djavnega živ-enja io učenja je spoznal, da je svet drugačen, kakor si ga je misiil, ko je ljubljanske šole dodělal.
Leta 1808 se je bilo vojske bati, ktera se je 1809 res v Ljubljano. Ker so se šole že o vseh Svetih začele, je pri- unela. Skerbeti je mogel tedaj Kopitar za pokojno življenje
a Dunaji, tudi če bi se přiměřilo, da bi Francozi to mesto
oče, ali bi ne hotel „študirat" iti. Od tistihmal so ga večkrat zato nagovarjali in 25. januarja 1790 je šel z očetom
leta
prepozno v pervo
začet
sel tako skorej za pol
no šolo. Pa tako pridno se je učil, da je šel v začetku oblegli, (kar se je tudi zgodilo). Razdelivši svojo malo ded-
- šino po starših med svoje brate in sestre ie vzel slovo od
druzega šolskega leta že v višji razred. Ko je přisel v Lju
bljano, ni umel ne čerkice
škega jezika. Pa učeniki so ljubih gorá in dolin svoje domačije in šel o vseh Svetih
znali tudi slovensko. Najljubša čerka abecede mu je bil ť, na Dunaj, ker se je pri tem na hi spominjal, s čemur je slišal doma pravoslovj
kjer i učil.
je skozi dve leti na ondašnem vseučeliša
oceta konje priganjati. Ker je bil skorej zgolj med nem skimi učenci, se mu je v začetku zlo po domu tožilo. To s
Kot tajnik baron Zoisa si je lahko par tavžent
sroldi
so	narjev prihranil. Baron mu je pa tudi še, če bi treba bilo, mu že tudi njegova mati večkrat prerokovali, kadar je očeta	pomoci obljubil, ktere mu pa ni bilo treba, ker je imel na nadlegoval, naj bi ga v šolo poslali. Pa premagal je tudi	Dunaji dovolj zaslužkov, in tudi ni dolgo terpelo, da je četo serčno težavo. — Ko je pa po končanem šolskem letu	sarsko službo pri dvorni biblioteki dobil, česar si je vedno domů na vakance přišel, so si on in njegovi stariši v veliko	želel čast šteli, da je gosp. fajmoštru pri sveti maši stregel, kar
Dasiravno poslednji urednik ces. biblioteke je bil veo

dar leta 1814 s častnirn naročitom v Paria poslan, bukve
so Francozi iz Dunaja odpeljali, přejeti.
in rokopise, ktere Pri tej priložnosti je šel tudi
Smešnice

na Angležko, mesti London
m

Pervi dan po novemv letu je neki učenik svojim šo-
Oxford obiskat. Pred že je nemške dežele obhodil in leta	larjem srečo vošil, rekoč: „Želim vam srečo za novo leto,
1837 je potoval v Italijo do Rima. Sicer je živel, od leta	pa da bote v prihodnjem pridniši in pazliviši kakor ste v
1843 dvorni svetovavec in varh dvorne biblioteke, v svo-	pretečenem bili." Najpridniši fantič vstane in se gosp. učeniku
jem pokliču, od cesarja, papeža in druzih vladarjev z mno-	s sledečimi besedami zahvali: „Tudi mi Vam vse to iz
gimi častnimi redi poslavljen, od učenih družtev in mož,	serca vošimo." kakor sploh od vsacega spoštovan, kterega je poznal do
bilo preobširno tù naštevati.
leta 1844, v kterem je umerl.
Kaj in koliko je pisal, Zavernemo tedaj domorodne bravce na prof. Miklošičev : „Barth. Kopitars kleinere Schriften etc." iz kterih je ta kratki življenjopis posnét.
Potujoč dijak (učeuec) pride v neko selo in vidi, kako neusmiljeno tamošnji oštir lepo oblečenega fantiča pre-tepava. Na vprnšanje dijakovo, je li to njegov sin, ki gaje ravno tako uašeškai? mu oštir odgovori:
n
m
m oj sin ne
jaz sem mu stric; prišei je le k meni dva dní za kratek
čas."
A. K
Ozir
po domačii

Donacka gora poleg Rogatca na Štajarskem*
(Konec.)
Pa komaj je solnce k božji gnadi odšlo iu je mesec
svoje ponoćno potovanje nastopil, se je zečelo nebo oblačiti, temni oblaki so se od Drave proti Boču in Donački gori valili in vse se je pripravljalo k strašni nevibti. Proti pol-noči je hudo vreme tako razsajati začelo, da so prebivavci
groza
?
Kar naenkrat
bližnje okolice mislili, da se bo gora razrusila. Bliskalo se je in gromelo, da je bilo strah se zabliska v plameuu!
tresk
! strela vdari in cela cerkvica stoji
Prestrašeni prebivavci okolice, to viditi, so hiteli na pomoč; pa vse je bilo zastonj. Ravno ko so na
verh gore dospěli, se je stolp s strašnim ropotanjem zrušil, da ni kamen na kamnu ostal. Zvonoví pa so se brez vse škode preko pečin valiii, in so se na srednji višini gore, ravno tam, kjer sedaj cerkev sv. Donata stoji, na njivi nekega pobožnega kmetiča ustanovili. Nato je gromenje prenehalo, in dež se je vlil, da je bilo, kakor da bi iz čebra lival. Celi potoki so se napravili in so gromovito v bližnjo Sotlo šumeli, ktera ni mogla toliko vode v svojo tesno strugo vzeti, ampak se je razlila, je vse bližnje travnike in njive potopila ter ljudem neizmerno veliko škode naredila.
Drugi dan je zopet prijazno soluce prisijalo, in cela narava bila je po hudi nevihti kakor prerojena.
Vse se je lepega jutra veselilo. Pastirčki so zopet svoje čede na pašo gnali, kakor po navadi, in so si s petjem kratek čas delali ; prijazne tičice so po visokih bukvah škakljale, in so s petjem Stvarnika za ohrambo iu lepo jutro hvalile: samo zvonovi s v. Donata niso več svojega petja s petjem pastirjev in tičic zedinjevali, ampak so žalostno in tiho na ptuji zemlji ležali, ker njih prejšno stanovanje je bil strašni požar tako vničil, da se ni pozualo, je li poderto zidovje na gori razvalina hiše božje ali kakega roparskega grada.
Tudi kmetič, kteremu je njiva v last spadala, na kteri so zvonovi sv. Donata počivali, je zgodaj vstal, ter je po-
ogledavat šel, da bi vidil, koliko blaga mu je siuočna huda ura vničila. Pa kdo zamore popisati njegovo začudenje, ko je vidil vse tri zvonové čisto nepokvarjeue na svoji njivi ležati! Spoznal je, da to ni golo naključje, temveč da je Bog po posebnem čudežu zvonové ohrauil, da bi ne vtihnili na veke, ampak da bi mu še za naprej čast in slavo pre-pevali.
Iz bližnjih in daljnih krajev so pobožni kristjani te zvonové gledat hodili, in vsak je rekel, da si je Bog ta kraj
za svojo hiso izbral. Malo casa potem so zvonovi novo stanovanje dobili, kajti so ljudje z združenimi močmi na ravno njivi drugo cerkev sv. Donata sozidali, ki še sedaj stoji; od cerkvice na gori pa se ne nahaja nič druzega, kakor
kupček kamenja in praha !	A. Kos. Cestnikov.
Nekemu kramarju je bila na sejmu lepa židana ruta
da pritirajo tatú nazaj, ki pa je
ukradena. Ne terpi dolgo,
ukradeno blago tako skril, da mu je lahko bilo vse utajiti
Ko pa le vidi, da se mu huda žuga, dá ruto nazaj ravno
v tem, ko se je kramar najhuje grozil in rekel: „jo boš pa na sodni dan nazaj prinesel
a
tako dolgo čakal kaj več pobral."
»A,
ce
b
vedil
da bos
zaverne derzni tat
bi ti bil še
J.
List iz Ljubljane

Dragi Vitomar ! Ker sem kakor polž v Višujigori priklenjen na sivo
Ljubljano, Ti pa, dragi moj
y
se tudi, kakor
vidim, raji spre
hajas pod okrepčavnim nebom doljne štirske zemlje, kakor da bi prišei sedaj v okajeno Ljubljano, naj se namesto naji samih snideta listića naji. Vidim Te, da debelo gledaš, ko
■ÉÉÍÉ gá^^j' ~ ÉH ■■■■■■■■ tt a
bereš „sivo
u
in kmali potem „okajeno" Ljubljano ;
moram tedaj, da ne boš kaj hujega mislil, razložiti te pri-tiklini, o kterih obéh bi se bil sam prepričal, ako bi bil přetekli mesec přišel v Ljubljano. Čuj tedaj, kako to. Mnogo
mnogo gospodarjev je poslednje leto dalo svojim hisam od zunej sivo barvo, tako, da bo, če bo to v tem „tonu" naprej šio,
y
se Ljubljani namesto „bela" Ljubljana po pravici v malo
letih
reklo „siva" Ljubljana. „Okajena" pa je bila celi mesec skor vsaki dan od tistega silnega dirna, ki ga sapa přivalí iz požiganega močvirja toliko v mesto. da bi v lahko meso sušili; tako pa, ker je zraven še vročina in
njem
suša velika bila, 6mf» sušili svoje uboge živote, da je bilo
joj! Mocirje je sicer Ljubljani po svojih obilnih pridelkih in zavolj šote za kurjavo nepreceuljiva dobrota, al v jeseni
ji je tudi zavoljo dima velika nadloga, ako se namreč čisti
šteti med ž i v
zrak se sme, kakor smo se nekdaj učili, ljenje človeško. Domačinci smo sicer hoté ali nehoté že
v •
vajeni tega dima iu ga terpimo, ker vémo, da nam mocirje
marsikter kosček kruha daje,
al ptujci in
popotni, te moraš slišati, kako grozno tožijo zoper smerad, in bati se je, da bojo „touristi" po železnici marsiktero zabavljico zavoljo
Pa kaj Ti je,
tega raznesli po svetu zoper našo „dimko".
dragi, za vse to mar, ker vživaš v savinski dolini čisti dar božji! Naj bi Ti prav dobro teknil in Te kmali kmali spet postavil na prav terd ne noge! To je pred vsem moja iskrena želja.
Bolj ko naš dim, kterega je že nekoliko ustavila višja prepoved, še bolj pa zaterl poslednji dež, Te bo mikala novica, da slavni prof. Mo m m sen iz Vratislave, s kterim si Ti v Celji govoril, je přišel unidan v Ljubljano, da bi tu in na Krajnskem z lastnimi očmí vidil stare rimske spomenike in prepisal njih napise. Visoko učeni mož je prinesel že seboj celo torbico napisov naših kamnov, ki jih je
prepisal iz razlienih casnikov in bukev. Kakor nam je gosp. dr. E. Košta pravil, ki mu je v vsem prijazno postregel,
je v „Novicah" našel 3 napise, ki mu poprej niso bili
znam.
Vidiš, dragi moj, iz tega, kako treba nam je Terste
280
n jaka in Ilici nger ja, da v nasi domovini sledita po tem, krajih so bolezen z žvepljenjem pregnali. — Ker je fran cesar hodijo iz daljnih krajev iskat ptuji.	.......
Ravno končavei ta listek mi prinese pismonoša Tvoj 3. potni list iz solčavskih planin. Dobro došel! Naj Ti bojo te verstice poterdile, da sem ga prejel, preden ga bojo priobćile „Novice".
eozka cesarica Španjolka, Španjoli pa imajo odnekdaj oetudno veselje nad tem, da epušajo bike nad bike v boj,
80
napravili unidan v Bajoni tako bojišče. ' Cesar, cesarica,
Ves Tvoj
Beloves.
Novičar iz raznih krajev

gospode in drugega ljudstva je přivřelo v gledise, ki je bilo tako polno, da se je poderlo več odrov in se nekoliko ljudi zeló poekodovalo. — Iznajdenik železnic, Anglež po imenu Tomaž Gray, je daroval vse svoje premoženje znajdbi, ktero je leta 1818 pervikrat razodel svojim pri-jatlom, podavši jim zvezek obrisov in papirjev, rekoč: „Sprej-
mite tù zarijo omike; odsedaj ni nobene daljave več na
Na svojem potovanji po Ogerskem so prišli Cesar svetu." Leta 1852 je ta moz, po kterem jih je ze toliko
27. dan t. ro. v Rimo-Szomba th, 28. pa v Rosenau. obogatelo, umerl skor na beraški palici! — Da ni vselej
preveč košatiti in če tudi v
Sliši se, da 15. dan tega mesca ee bo tudi vožnja dobro, se zavoljo svoje
moči
blaga po železnici ljubljaneko-terzaski začela. V nekem primerljeji je višja sodnija razsodila sledeče:
tako imenovanem
spaeu
a
y
pričuje eledeča prigodba: Nek
Ce
v u civ cm pnuiciijcji jc v.dj« ouutiij« ihuduuiih divuvvv. „ v,*, mlad, prav močan mládenec iz Déveča na Ogerekem ee je kdo podpiše dolžno piemo, pa ne prietavi k evojemu imenu, s evojo močjó kaj bahal rekoč, da izleče dva evojih tovar-da ga je podpisal kot priča, veljá to, da je dolžno piemo šev e evojim vratom iz hiše. Rečeno, etorjeno! Eden mla
podpisal kot dolžnik, ne pa kot priča, zakaj če bi ga bil	dih ljudi se oklene s evojimi rokami njegovega vratu, drug
podpieal za pričo, ee more mieliti, da bi bil evojemu imenu	pa ee je na unega obéeel, in poekušnjo eo začeli. Pa kmalo
doetavil besedice „priča", in potem še le more veljati za	omaga moč širokoustnika, in ko ga tovarša epustita, mu
..... " ~ * ................................1— —— izvinila ee mu je! Nesrečni žlovekječez
dolžnika." Treba je tedaj paziti, da pri takih pismih priče glava omahne nikoli ne pozabijo tega pristavka. — V pondeljk se je za- dva dní z neizrečenimi bolečinami evojo dušo izdihnil.
čel mednárodni eta ti tie ni zbor na Dunaji. — Fran- Na Angležkem je navada žlahnih goepodov, da pri javnih cozki vladni čaeniki terdijo, da francozki vladi eedaj ni več pojédinah veak kaj govori. Tega ee je nek žlahčič iznebil,
mar za to, da ee M o Ida va in Val ah i ja zedinite v eno
rekoč: „Da bi bile čednoeti
nazočih gospej in goepodičin
deželo (Rumunijo), in kakor ee kaže, bo eedaj rueoveka tolike, kolike eo njih epodnje krila, njih napake pa ne vecje vlada narneeto nje prevzela to eporočilo, da bi ee dognalo od njih klobukov!" — Teržaška mestna goepoeka je dala zedinjenje omenjenih dežel. — Knez Gregor Ghika na znanje, da bo tudi v prihodnjem letu pripueeno, v Ter-
ee je na evojem gradu poleg Meluna vetrelil.
Kakor etu in njegovi okolici meeo evobodno eekati.
Na An
»
^Czae" piše, ee zbera na Polje kem, proti Krakovem, to-	gležkem je pil nek delavec za etavo e evojimi tovarši tri
liko rusoveke armade, da ee čudijo, čemu to; nekteri mislijo	deeet frakeljnov žganja v mnogih kerčmah. Ko že ni mo
da zavolj mogočih homatij v Moldavi in Valahii; nobeden	gel več piti, eo mu tovarši neki žganje v ueta vlivali. Ne
V Indii, kjer ee Angleži vojekujejo zoper erečni človek je plača! to nezmernost prihodnji dan z živ
ne ve.
hudi punt, kterega doeihmal še nikakor niso mogli ukrotiti, ljenjem svojim razsaja sedaj tudi kolera, za ktero je tudi angležk ge neral Bernard umerl (tedaj ne za grižo, kakor je „novi
1 HH wlÈtÈ H HH HH
povedal). Naj h u je mori ljudí ob reki Gangee, Džumna, KratkOČaSnÍCC Za pOSkllŠlljO S CÍrÍlÍCO pÍSanC#
Tonse, Čabar itd.; prikradla eeje ta morivka v vaeí na vi sokih gorah, kjer je doeihmal nikoli še ni bilo; v nizkih krajih je pa ni. Tako tudi v Indii ta počaei evojo pot hodi.
Dolgo ee je govorilo, da bode car rusoveki cesarja Napoleona v taboru poleg Chalone-a obiekal; eadaj ee epet
Spisal Matija Majar.
<i>aHTa, Ti ne ih <f>pamie
jirpa.ia b cKe#


Hby Ha npeKďa^ix. Oqe nooiqe: Tine! Kaj ^eja *I>painie
piše, da ne bo nič iz tega, in da ee bota enidila v Darm- Ha npeK^a^ix? stadt-u. — Cesar Napoleon gré te dní v tabor Oha-lonski, kjer bo celi mesec ostal in ondi velike vojaške vaje vodil. — Deržavni zbor v Londonu je bil v petek razpu-
Tine. Hii !
Oie.
Kaj na tí ^e^am, tihe ?
šen.
Najmlajši brat rusovskega caiu, veliki knez Mi hael Nikolajevič ee je oženil e princeenjo Ceci lij o, se
TiHe. Jaa 4>pamjy noMaraM.
stro velikega vojvoda Badenekega, ktera je po rusovekih poeta-vah za tega voljo preetopila v pravoelavno véro (etarovérstvo) z novim imenom: „veliká kneginja in careka vieokoet Olga Feo dor ovna." — Akademii parižki je bii unidan pokazan
Napisi
9
neki zelenkaet keber
9
ki
ee eveti kakor zlato in ee dá v
prah zmleti kakor španjske muhe. Imenuje ee po francozko
Prava cena.
posebna ko-25. dan p. m.
„cetoine" in ee zoper e te klí no zlo hvali; mieija je določena to reč natanko preiekati. eo v Orleans-u na Francozkem ob glavo djali nekega člověka, kteri je evojega 70 let etarega očeta ubil; po postavi eohudodelnika bosega, v erajci in z odeto glavo na moriee (eafot) nesli. — Na Pruskem ee je přiměřilo
Da si, Vulcín
po
bogàt, te De slaví nikakor
y
Bodi nbožen
bogat, dike
si prave gotov!
Kamen le tak je démant, ki
v temoti se sveti.
Drev da je terden. se zvé, kadar ga stresa vihar
Pevec.
več
neereč, da eo ei ljudje zavdali, ki eo tobak noeljali (enofali), kteri je bil v evinčenim papirji zavit; pruska vla-
V
več
da tedaj ocitno svari pred tako zavitim tobakom. eoeeekah Belgije eo ee kmetje zavezali, da nihče ne bo pil tobaka na polji; v več francozkih krajih je pa vlada
Zemljo na herbet Erkiil si nabaše, rešitelj Atlantov Reven, pa v duhu bogat nosiš svetove, ti pevc
y

Zadnji most.
naravnost prepovedala tobak piti na polji. — Na Fran cozkem pričakujejo letoe več vioa kot laneko leto, in po
sebno dobrega;
v
več
krajih je grozdje bolno ; v nekterih
Kaj pa drugače je smert kakor most iz življenja na unkraj Drago mostnino pa tud; slehern plaćuje že prej
i r
Fr. Zakrajsek
Odgovorni vrednik: Dr. JaDez Bleiweis
Natiekar in založnik : Jožef BldZniŘ