31. številka.
Ljubljana« sredo 9. februarja.
IX. leto. 1876.
SLOVENSKI NAROD.
IzhfiJR vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogcrBko dežele za celo leto 16 gld,, za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 fild., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na 4om se račnna 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta, — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. še se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledališča v „zverdi".
O p r a v n i š t v o, na katero naj se blagovoUjo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Politični položaj in Čehi.
Iz Dunaja 7 febr. [Izv. dop.] „Es ministerkrisolt", s temi besedami se v poslaniških krogih sedanji politični položaj zaznamva. Ko se je cesar vrnil iz Peste na Dunaj, poklical je k sebi ministerskega predsednika kneza Auersperga, ter odločno izrekel, da hoče spravo z Ogersko ko najhitreje dognano imeti, kajti ako bi Avstrija bila primorana spomlad v akcijo stopiti, treba je, da ima notranje razmere urejene. Ministerstvo ima tedaj ukazan pot, ako hoče ostati na krmilu. Ker pa ministerstvo nema upanja, da bi od Magjarov doseglo kacih si bodi koncesij, v večja bremena pa bi lastna stranka ne privolila, zato vidimo čudno prikazen, da se hoče ministerstvo samo usmrtiti. Stavlja o vsake j priliki kabinetno vprašanje, samo da bi dobilo nezaupnico in potem vsaj častno odstopilo. Zlasti finančni in trgovinski minister takoj izrekata, da hočeta odstopiti, ako se jim ovržejo njihovi predlogi.
Vsied teh pretečih konfliktov se vsak dan slišijo druge kombinacije o novem minister stvu. Ako pa staročeški listi uže ved6 natanko povedati, da je sedanje ministerstvo odstavljeno, ter celo imena novih ministrov navedejo, so te novosti le dobre želje in le kombinacije, iznajdene z namenom, zopet jeden-krat kako senzacij onalno novico mej svet pognati in Čehe v neplodnem pasivnem uporu utrditi z nado, da pade skoraj celi sedanji sistem.
Prazne nade! Odkar so Čehi se v svoj nesrečni pasivni upor zagrizili, zadali so poguben udarec celej opoziciji. „Dr. Rieger je iskren in skozi pošten rodoljub, pa ima v sebi preveč fantasta in poeta; on nij realen politikar;" tako sodi o njem mož, kije 1.1871 skušal dognati spravo s Čehi. „Dr. Rieger vedno računa na bog si vedi kake nepričakovane slučaje, na vnanje spletke, pa prezira dejanske razmere, s katerimi ima opraviti realna politika.11
Žalostno pa nij samo za Čehe, ampak tudi za druge Slovane, ki so v državnom zboru, da nij v njem vseh čeških poslancev, kajti moravski Čehi so še o pravem času spoznali neplodnost in nevarnost pasivno politike, ter so v državni zbor vstopili.
Čehi se radi sklicujejo na Magjare, da so le-ti po svojem pasivnem * uporu vse dosegli, a pozabljajo, da so Magjari se posluževali vseh sredstev pasivnega upora, mej katerimi je glavni, da se davek ne plača. In baš tega skrajnega koraka Čehi nijso storili in ga tudi ne mislijo storiti.
Brez tega je pa vsa pasivna politika jalova in brezplodna.
Poslanec Herman je sicer o priliki, ko so
se volitve čeških poslancev verificirale, govoril spravi s Čehi. Pa kakšna če biti ta sprava,
ako Čehi celo v svoj lastni deželni zbor ne-čejo vstopiti V „Za boga, češki zbor brez Čehov!" zaklical je stari Palackv, ko je 1. 1868 prvič se v češkem klubu govorilo o izstopu Čehov iz deželnega zbora; končno se je stari mož le udal Riegru in Skrejšovskemu in privolil v izstop. Od teh dob gre češki narod rakov pot in ker bi oni možje, ki so svoj narod zvodili na popolnem krivo stezo, se pred ljudstvom vsaj nekoliko radi opravičevali, zato so tako silno pritiskali, naj cela opozicija izstopi iz državnega zbora. In ker se to nij zgodilo, bljevajo Skrejšovski, ta „diabolus rota" Češkega naroda in njegov pajdaš Zeithamer in t.utti Mpianti v „Pol." in „Pokroku" ves svoj žolč na moravsko-češke in druge opozicijonalne poslance, ki so v državnem zboru, češki narod pa tolažijo in slepijo z nado, da bode skoraj vse drugače, da pade ministerstvo in da bode zopet minister Habietinek, zakaj tudi ne Jireček?
O poduku v tujem jeziku.
(Iz „Slov. učitelja-.)
Dunajski časopis „Die Volksschule" je prinesel v št. 31. pr. 1. zanimiv uvodni članek „Der rechtzeitige Begin des fremdspraehlichen Unterrichtes", katerega bi se naj nemčurski afterpedagogi na pamet naučili, ter vsak dan poprej ko spat gredo in zjutraj na tešče po božno premišljevali.
Spisatelj omenjenega članka Ileinrich Deinhardt pravi: „Tišti, ki trde, da se poduk v tujih jezikih najpozneje v 11. letu starosti (sicl) začeti mora, opirajo se na skušnjo, ki je baje dokazala, da, ako se pozneje začne je bistveno težavnejši in dvomljivo vspešen — in skušajo to psihologično s tem razložiti da pozneje moč spomina za prisvojitev tujih jezikov razmeroma naglo odjema. S tem drže to reč kot dognano, a mi nikakor ne.
Skušnji, na katero se opirajo, se dajo kakor tu, tako povsodi, tudi skušnje drugih nasproti staviti,  in katere  da so merodajno veljavne, je odvisno deloma od notranje (ozi roma psihologieue) verjetnosti, doloma od na zora,  po katerem se  bistvenost stvari (ali nalogej umeti mora.   Skusil sem na pr. sam na nekoj gimnaziji, ki je imela posebni pri pravljalui razred za latinski jezik, da so se v višjih razredih učenci, ki  so se poprej učiti zaceli latinskega jezika, vsekako razločevali od onih, ki so to pozneje začeli  in sicer tako, da so bili prvi omahljivi vseskoz v nem ščini (t. j. v materinem jeziku), a zato nijso bili nič boljši v latinščini.  Baš isto se vsak dan pri takih opazuje, ki so  od domačih uči teljic prerano zraven  nemščino francoščine se   učili.   Njih nemščina znači se po sla bih   izrazih,    po   francozljivem govorjonji
francoščino govore se ve da bolj gladko, kakor tisti, ki se je pozneje učiti začnejo, fnjim namreč   nij    treba   dolgo   pomišljati po besedah),   a   nikakor   ne    boljše ampak prej  slabše.   Ta   resnica  razjasnuje   se s tem, da se vsled preranoga učenja tujščine prisvojitev   materinega jezika zadržuje in razvoj jezikovega čuta moti in kvari, mej tem ko se tuji jezik, — ki se ravno tako kakor materini nikakor naučiti ne more — z nezadostnimi organi prisvojiti hoče. Razvoj jezikovega čuta je le mogoč, da otrok v tisti jezik, za katerega je rojen (organisirt) tako rekoč vraste; daje razširjanje duševnega obzorja in mišIj e nja neposredno zjedinjeno s pri dobljenim j e-zikoni;  da  se duh jezika v otroškej duši ujedini.   Toti razvoj s« mora bistveno končati, preden se mlad človek tujega jezika uči, kajti sicer prehitro opeša in na pol razviti jezikovi čut se skazi in zaduši.   Se poznavanjem tujega jezika loči se jedinstvo od glasovja in pomembe, od besede in misli: dozdevno se isto z raznimi glasovi izrazujo, a tenki in teško umij ivi razloček, ki se vendar nahaja, negodni otrok zelo teško razumeva. Tedaj se prerano sili, da pojme in njih zveze abstraktno sprejema, in ker besede raznih oblik kot enako i mena znamenje pojmov rabi, mora se mu deloma čut za sinonime materinega jezika otopiti, deloma pa mora iz tega neogibno slediti, da izraze iz materinega jezike v tuj jezik in naopak brez potrebne prenaredbe prenaša. Tako se uči slabo govoriti  (glej  šolske postave) in razvada in napaka tako vkoreninjena se potem teško  kedaj  odpravi. Jezikovi čut manjka za tuji kakor tudi za materini jezik, — mora se namreč v materinem jeziku, razviti in ukrepiti, daje potem pri učenji dru-zega zdatna podpora —pomankanje jezikovega čuta je pomanjkanje na duhu, kar ne vplivam al onaznačajnost in prebivalcem ob mojah, ki po dva jezika jednako urno, ako tudi slabo govoro, se sploh brezznačajnost očita (sic!)
Se-li sme nasproti tej globoko segajočej kvari še o koristi govoriti, da učencem in učitelju učenje tujega jezika menj truda dola, ako se ž njim poprej začne? Mi mislimo: prav za prav ne, da si trditev kot takošna ne more se sploh napačna imenovati/) Resnično je, da spomin, ki predočbe samo po zunanjosti sprejema, temveč obdržati more čem mlajši je človek; kajti sprejete predočbe začne stoprv sčasoma vredovati in primerjati in pri tem ne čuti toliko moči niti volje nu-
*) Ako .se gleda samo na tuji jotik, ■ no na duSevni razvoj in na druge potrebnojšo predmete.
(K. S.)
prestaiio nove sprejemati in obdrževati. Vsled tega je brez dvojbe istinito, da dečki in deklice snov kakega tujega jezika vsekako ložej si prisvoje, kakor 0 času prestopa v mladen-čevsko, oziroma deviško starost. A isto velja tudi pri druzih predmetih (kakor pri zemlje-pisji, prirodopisji, zgodovini), ki ne zahtevajo nič menj spomina kakor učenje tujega jezika; in jednako pravično bi se moralo ž njimi baš tako za rano začeti kakor 8 tujim jezikom. To ae vendar ne zahteva in vsak pedagog bi tako zahtevanje vsaj odločno zavrnil; in zakaj bi se za tuji jezik to dopuščalo, kar se za druge učne predmete ne dopusti? — Tu se ne vpraša, kaj se spominu v kakej starosti nalagati more, ampak kaj se sme, in to vprašanje ostane nerešeno, akopram bi se, ne glede na pedagogične nazore, „naučitev kacega predmeta" kot cilj postavila. Pri tem nikakor nij merodajno, ali se pozneje tako rekoč na goli spomin kaj učiti mora, ali da poduk poznej začet učitelju in učencu nekoliko težavnejši prihaja, ampak gledati je le, po katerem potu in po katerih pogojih se popolnejša prisvojitev predmeta doseže. Vrednost prelehke osvojitve je posebno dvomljiva, ako je dotična delavnost vendar le prisiljena po zunanjih nagibih, mej tem ko prizadevanje in napor razvoj sil pospešuje, zlasti če dotič-nega vseskoz podpirajo povoljni nagibi. Za negodnega dečka pa učenje tujega jezika nij nobena notranja potreba (nagib tako malo kakor kakšna gramatika materinega jezika) in se tudi ne da k temu pripraviti, a pri dovolj dozorelih učencih je to dosegljivo. K temu je se ve da potreba, da učitelj z vso marljivostjo ne na videz, ampak resnično metodično podučuje. Ako to stori, nij za „ predmet" čas zgubljen, kajti učenec dela zavedno in z razumom, materinščina se mu objektivira na tuj-ščini (kar je pa nemogoče, dokler si še prvo prisvajati mora) in tako se mu osiguri vspeh, kateri je dvomljiv, ako se učenec brez notranjega nagona, brez razuma, prisiljeno, prerano — učiti mora.
Vsakako se mora tuji jezik, ako se je uže jedenkrat začel, energično poprijeti, zadosti časa in kolikor mogoče nepretrgano se ga mora učiti. To je pa le tedaj mogoče, ako se je učenec poprej dru-zega potrebnega in starosti primernega dovolj naučil in ako se ne začne zopet na novo b kakim drugim tujim jezikom. Staro pravilo Komenskega, da se jeziki zaporedoma, a ne na jedenkrat učiti morajo, je v tem popolnem resnično, ker učenec, preden k tujemu jeziku preide, nema se več s težav-nostimi poprejšnjega boriti, ampak pridobil in premagal si je uže nja razne posebnosti, ako-ravno se ga še vedno vaditi mora, da si prisvojitev dožene. Sicer je mnogo ležeče na pravi metodi, od katere tukaj ne govorimo, in katera se po našem prepričanji tako dolgo ne bode našla ali rabila, dokler se bo de potre ba ob -čutila, podučevanje v tujih jezikih tako za časa ko mogoče začenjati."
No, g. Deinhardt bi se čudil, ko bi videl, kako se v tem oziru sč slovensko mladino godi! Vendar Nemec ali kak domač šišmiš bi nam brž ko ne rekel: „Ja Hauer, bei euch ist etwas Anderes." —
To, kar g. Deinhardt pošteno za svoj narod piše, za nas nij nič novega. Slovenski časniki so jednake misli, akoravno v drugačnej obliki in sem ter tija raztrošeni uže od nek-
daj razpravljali; a Slovencu se vselej očita, da je „fantast panslavist" itd., ako se upa za svoj narod jednake misli izjaviti.
Po vsej pravici se more učiteljem v dolžnost šteti, da so v takih zadevah na jasnem. Baš oni ne smejo biti na tako važnem polji delavci, ki se pri vsakej priliki u klanjaj o uni-versalnej pedagogiki dosluženih starih kapro-lov, „aufsegerjev" itd., in takim, ki iz namena narod motijo. Naj se reč sofistično suče, kakor hoče, krivica in laž se potrditi ne sme niti z glasovanjem niti na ikak drug način proti jasnim pedagodičnim načelom, zadevajo-čim glavni pogoj narodnega bitja, kajti s tem se začne izdajstvo lastnega roda.
Kar je drugim izobraženim narodom prokleto, ne more in ne sme biti nam sveto. Ako se zvija in klečeplazi, je ostudno, naj bode, kjer hoče. Spominjamo se raznih agitacij, sej, zborov itd.
Radoslav Skoilek.
Politični razgled.
\otrttiiJ<* cl«£ele.
V Ljubljani 8. februarja. „Politik"   poroča   o   ministarske j
krizi, da je šel namestnik Weber na Dunaj, da prevzame ministerstvo notranjega namesto Lasserja. 12. t. m. bode državni zbor razšel se in se snide še le 15. septembra, ko bodo obravnave z Ogri uže gotove. — Bomo videli ! — Sicer pak se staročeški listi začenjajo prikupavati Magjarom, češ, mi imamo več skupnih interesov, nego z Nemci. — O vsem notranjem položji pa govori naš prvi članek na čelu lista priobčen dunajski dopis. Viimijc držuvc. .
Iz Dubrovnika se javlja važna novica, da dogovori Ali-paše s Crn« goro, torej ponudbe jednega dela Hercegovine za udu-šenje vstanke, nijso imele dosedaj nobenega vspeha. V mostarskih krogih se boje, da se vrne Črna gora na prejšnje stališče, kar vstaši in Dalmatinci i žele.
Iz C**wi<traifl<* se javlja, da je Turčija precej obljubila one reforme, katere An-drassv v svojej noti terja. Obljubila! A izpolniti jih nema ni moči ni moralične volje. In kaj zdaj?
Minski učenjaki so izdali knjigo „ Bratskoj a pomošč," ki prinaša razne znanostne in druge spise in katere čisti dohodek je namenjen za Hercegovine©. Važen je jeden spis Lamanskega, v katerem misel razvija, da Rusija uže s tem drugim Slovanom koristi, daje, da živi; ravno tako je eksistenca druzih Slovanov za Rusijo koristna. Vsled tega njena prihodnja politika mora biti slovanoljuba.
Iz Ml urnimi j v se poroča, da je minister financ dal odpust, katerega knez še nij sprejel. Povod je najbrž silna novčna potreba za vojsko, a ne polne kase; in potem je teško minister biti.
Španjci brzojavljajo, da bi sicer bili zadnje dni Karliste potolkli, ali zlo vreme jim je bilo na potu. Generala Morionesa pričakujejo na meji.
Dopi
Si.
Iz Jltariboru G. febr. [Izv. dop.] Praška „Politik" je zadnji čas večkrat dopise iz Maribora imela, katerih ostrina je bila proti baronu Maksu Ras t-u obrnena, kateri je kakor znano ondan odložil mandat deželnega poslanstva za mesta in trge Slovenj Gradec itd., in v katerih se mu očita, da je v zvezi z BrandstOtterjem in Seidlom slovensko Štajersko germanizirati skušal.
Baron Rast se zavaruje v poslanici, pri občenej v „Marburger Zeitung" zoper te na pade in izreka,  da čeravno nij nikdar tega
zakrival in ne bode, da se Nemca čuti in svojo narodnost visoko čisla, vendar je on za najstriktneje i z ved en je §. 19. državnih osnovnih postav od 21. decembra 1867, ki daje vsem narodom v Avstriji neoskrunljivo prnvico varovati in gojiti svojo narodnost, ravnopravnost imeti v šoli, uradu in javnem življenji. Dosledno s tem je on z veseljem pozdravljal, da so svobodomiselni slovenski poslanci glasovali v šolskih in druzih ekonomično stanje dežele pospešujočih zadevah in pošteno sodeloval za vzdržanje tega.
Da se resnici daje veljava, ne Bme se zamolčati nasproti onim napadom, kateri samo iz slabega informiranja dopisnikovega izvirajo, da je bilo obnašanje barona Rasta v štajerskem deželnem zboru v vseh narodnost zadevaiočih rečeh popolnem korektno, da so slovenski poslanci mogli pri vseh nasvetih, kateri so merili na dosego izvođenja v §. 19. drž. osn. postav le na papirji stoječe ravnopravnosti, mogli gotovo računati na podporo bar. Rasta, kateri nij gledal na to, če se bode zavoljo tega s prevladajočo večino deželnega zbora v nasprotje postavil, kakor je sploh ta poslanec vsa obravnavana vprašanja jemal od zares svobodomiselnega stališča, ne pa od narodnega egoizma in tlačenja. Slovenski po-lanci v Štajerskem deželnem zboru so za porodom imeli priliko popolno ceniti neodvisnost g. barona Rasta in neprestrašenost, s katero je napake vladajoče večine od sebe vrgel, in bilo bi v interesu skupnega delovanja obeh v deželi stanujočih narodnostij, da bi bila večina deželnega zbora v narodnih vprašanjih jednako objektivna kot on. Zavoljo tega mora cela zares liberalna stranka obeh jezikov obžalovati, da je b. Rast mandat položil.
Iz IJulMiejf» na Štajerskem 3. februarja. [Izv. dop.] Z veseljem moram poročati, da se je naša šola razširila. Prej smo imeli le enorazrednico; a naš c. kr. okrajni šolski svet je uže razpisal še jedno učiteljsko službo, in tako upamo, da kmalu dojde še drugi učitelj, katerega tako nujno potrebujemo.
Predsednik našega krajnega šolskega sve-tovalstva, gospod Krulc, je postal oskrbnik posestva ljubljanskega škofij stva o Gornjem gradu. Novi ljubljanski škof, dr. Pogačar, je namreč, ko je posestvo prevzel, odpustil prejšnjega oskrbnika Schnitzerja, kateri nij bil še slovenskega jezika zmožen; ž njim je dal Škof tudi slovo vsem gozdarjem, kateri so tudi le za silo slovensko žlobudrali. — Vse se nam pozdeva, da je škof prav ravnal, kajti tak, kakor je bil Schnitzer, ne zasluži, da biva v savinjskej dolini, ko je imel vedno z kmeti opravka, pa jih nij razumel, in ovi šo menj njega. Tako bode bo\je.
Škonjstvo je gotovo našlo o g. Krulcu izvedenega, vestnega in poštenega gospoda, a mi ga bodemo na Ljubnem prav toško pogrešali. — Dočim pa mu želimo vse in naj bi se izpolnile njegove želje. Ker je on vnet Slovenec in narodnjak upamo, da tudi v svojem novem poslu ne bode pozabil narodno reči. Menimo, da bode tudi v oskrbništvu, kjer bode treba, rabil slovenski jezik, ter tako ostal zvest sin majke Slave. —
Tretjo tudi zanimivo vest imam vam poročati, da so se naši fantje nekoliko ukrotili, in ne divjajo in pijančujejo cele noči več, kakor navadno. — Sicer so žandarji jih neko* liko ukrotili, a veliko so mogli prestati. Marsikako dobclo so dobili pod „rebra" in jo
tudi „čo-hali" ; mozirskega „ftihrerja" je jeden fant — to je pred mesecom dnij — ko ga je hotel ukloniti, tako namahal in nabil, da je bilo joj!
I k 4Vrkni<y 1. febr. [Izv. dop.] (O biri še jeden glas.) Na vprašanja: za odvezo zemljišč od davščin in stvarnih od-rajtvil na cerkve, duhovenske rede, župnije in za njihove namestovalce, čitali smo v „S1. Narodu" od 21. p. m. št. 16. dopis iz Dobre-polj, kateri poleg razpravljanja nekaterih prav zdravih načel o tej stvari, prinaša tudi nekaj opazk, katere vsakako potrebujejo dostavkov, ker vsa ta vprašanja osvetljuje dopisnik le od jednega stališča birodajatelja. Ogledimo pak predmet tudi iz stališča duhovenskega in videli bodemo, da je vendar uže čas došel, da se stara šega in način po katerem se duhovni plačujejo reformira. Naj pomisli vsakdo, da je na Kranjskem dosta kaplanskih služeb, po 250, 200 in celo po 150 gld. letne plače poleg, se ve da, še stanovanje in hrana pri gospodu župniku, in to ubožno plačilo mora kaplan po celej župniji od hiše do hiše po krajcarji prosijačiti. Naj pomisli vsakdo, da celo bolje plačani duhovniki, kateri uživajo naturalno kolekcijo, ne oziraje se na to, da morajo to naturalno kolekcijo kakor občinski pastirji in ponočni čuvaji svoja plačila, navadno na svoje stroške in osobno od hiše do hiše pobirati, pri katerej priliki čestokrat morajo tudi čuti javkanje in opazke najnižje olike; nikdar pa ne morejo računati na nikak čist in gotov dohodek.
Pripeti se tudi čestokrat, da morajo ubožnim kmetom letne doneske popolnem darovati, ali pak obljubam verjeti, kar je toliko kakor: plačan si. Dostakrat pak se pripeti, da je žito slabo, ali pa so cene zopet omahljive. Jaz poznam kaplane, katerih dohodki so viseli vsled tega mej 600 in 300 gl. Zaradi tega nij mogoče, da bi si uvel kaplan, katerega dohodki so navezani na biro, redno gospodarstvo, ter pride zaradi tega mnogokrat v prav neprijeten položaj, in akoprem taka stvar ne pride dostakrat v javnost, dela to značaju teh gospodov večjo čast, ker so pri tacih prilikah rajši trpeli največjo samopožrtvovnost, nego javno tožiti in javno usmiljenje obračati na-se. Ako dalje pomislimo, kaj se vse zahteva od duhovnika, da mora dovršiti višjo gimnazijo študirati teologijo, odreči množim socijalnim življenju, da celo svojej človeškej na tori — v nečem oziru: mora se ipak pripoznati, da se njegov slab stan zboljša, če se hočemo ogniti pomanjkkanju duhovnikov in nasledkom tacega pomanjkanja. Ko se je živež podražil, podražile so se potrebščine celega sveta, tedaj tudi ove duhovnikov, in doba cesarja Josipa v katerej se je reguliranje duhovenskih dohodkov v množili slučajih vrševalo, so uže davnaj prešli.
Vsak pošteno misleč, ki si vse to predoči mora pripoznati, da je skrajni čas zbolj-šati materijalno stanje duhovensko in sicer nižjih duhovnikov, zlasti onih, katerih dohodki obstoje iz bire pri katerem zboljšanji se pak tudi kar največ mogoče mora ozirati na birodaja-teljo sploh.
To vse pak upamo doseči z reguliranjem kongrue in z odstranjenjem kolekture v smislu baron ApfaltrernovCga predloga. Naj nam bode tedaj dovoljeno to z nekaterimi besedami razložiti, kar se pa najlažje zgodi, JSe mi v dopisu iz Dobrepolj navedene nesvete dopisnika diskuziji podvržemo.
Najprvo konstatiramo, da bira, katero vsaka posamezna hiša dati mora ne znaša mnogo, ker redkokrat daje kmet več ko Va vagana ali 30.7 litrov, katero biro tudi dopisnik imenuje „tiste pesti žita" in iz tega sledi, da je prav za prav cela stvar za splošno ljudsko gospodarstvo ne prevelicega pomena in tedaj ne bode prouzročilo to odškodovanje v nijednem okraji davkoplačevalcem velike bremena. Celi predlog ima vrh namreč v stavku, da vsak, ki ima dolžnost biro dajat, naj skozi 20 let v denar relui-rano kolekturo dvojno plača vsled česa bode on in njegovi nasledniki za vselej prosti teh davščin, kakor tudi duhovščina prosta od gotovo sitnega pobiranja.
Neresnično je v onem dopisu, da se je Bvse to godilo brez sitnosti in stroškov." V teh obeh trditvah ozira se dopisnik samo na stran birodajatelja. Izgubo, katera nastane zaradi slabega žita, to se ve da mora trpeti jedino le ubogi duhovnik, ter pobiranje bire ne napravlja se ve da tudi kakor dopisnik pravi „nobenih sitnosti in nobenih, stroškov", tem menj pa duhovniku, kateri od hiše do hiše prosijačiti mora. Potem dalje pravi dopisnik: nAko je birodajalec nezmožen bil tisto leto biro dati, počakal ga je dober duhovnik, včasi do prihodnjega boljšega leta, in tako mu je svojo dolžnost izpolnil brez eksekucije". Ta uzrok pak je tako majhen, da skoro ni-kakšnega ugovora nij vreden, dokazuje pa, da se je dopisnik oziral samo na birodajalčevo prednost. Pri takšnej malenkostnej biri, katero mora kmet duhovniku dajati, pripetilo, se je pač redkokrat, da kmet v resnici nij mogel odrajtati bire, in poleg tega se je pridružila gotovo še nevolja kmeta, ter je potem na ta način duhovnika odpravil; taki slučaji, kakor sem uže rekel pripetili so se le redkokrat. Od česa bi duhovnik živel, ako bi se kaj jed-nacega v celej občini zgodilo ? Od vseh bremen, katere mora kmet prenašati, gotovo je bira najmanjše in ta kmet, kateri „te pesti" ne more več odrajtevati, tacega moremo šteti mej popolnem odgposdarjene in njegovo posestvo se bode itak prodalo. Če pa nalašč plačati neče, je pak vendar prav in čisto pravično, da se prisili.
Istina je, da bode vsled Apfaltrernove predložene postave, posestnik mej temi 20 leti davek tudi takrat plačevati moral, ko bi tudi v svojej župniji kacega duhovnika manjkalo, in to je skoro jedina žrtev, katero postava od birodajatelja zahteva za druge prednosti katere mu ponuja. Vendar ako stvar bolje ogledamo, uvedeli bodemo, da je tudi ta žrtev jako mala, in da nastaje le zaradi tega, ker je duhovščina tako slabo plačana.
Slaba plača dela, da duhovnikov pomanj-kuje. Sploh pa nij povsodi navada, da bi v krajih, kder je več kaplanov sistematiziranih, včasih kedar jednega manjka, tudi za nena-vzočnega kaplana bira ne dajala. Povedati pa tudi moram, da je v mnozih krajih navada, kar je izvrstno lepo, ker navzočni duhovniki za nenavzočno službo opravljajo, zakaj bi tedaj tudi plačila za večji trud ne prejemali. Kaj jednacega pripeti se pak večjidel v tacih Župnijah, kder mora stanovati jeden kaplan v podružnici, in v njegovej nenavzočnosti so kaplani v župniji primorani tam njegovo službo opravljati. Tedaj tudi ta točka imenovanega dopisa nij resnična. Druga trditev: ,,Ako nema kmet jodne sorte žita ima druge, in tako se lepo pobota,'1 mej tem ko davkarija
sprejema samo gotovi denar, je tudi trohliva. Za ta par goldinarjev, katere znaša bira, dobi se pač lehko kak kupec za kakoršno koli žito. Na Notranjskem pa, kder kmet redkokrat pridela dosta žita za svoje potrebe, kder se uvaža dosta koruze, bi bilo prav pametno ako to žito vse le za-se porabi in kupi jeden vagan koruze menj, in denar katerega bi koruza stala, naj nese v davkarnico.
Smehljaj nam je prouzročil passus: „Take postave nikakor nij potreba, vsaj takih, ki plačaj! daj denarje! kmetu na ušesa vpijejo, jih je davnaj preveč!" Ta velevažna opazka je čisto istinita in take postave gotovo nikomur ne dopadajo tudi gosp. baron Apfaltrernu ne. A imenovana postava hoče ravno nasprotno, namreč posestnika oprostiti jednega davka za vedno in sicer s tem, da bi se skozi 20 let, poleg navadnih letnih oddajanj še oddajala neka mala amortizacijna premija in s tem bi se ta davek vplačal za večno. Izpeljava te postave bi tudi deželi čisto malo stroškov prouzročila, ker vsled §. 12 te postave bi imela c. k. okrajna glavarstva to postavo vpeljati, delo, katero nij tako komplicirano, kakor marsikateri na prvi pogled misli, tudi je skoro gotovo, da ne bode treba takšnih velikanskih pravd, predno se natančno določi znesek.
Od strani duhovnikov pak bi 86 imelo tem menj neopravičenih pretensij pričakovati, ker jim bode potem dosta VBtreženo, ter bodo vsaj mogli reči, toliko in toliko — so naši letni dohodki.
Opazka, „Sloga bi mej duhovni in kmeti prestala, narodna zavest pod železno vladno pestjo izginila pri duhovnikih, zdi bo človeku, da v teh besedah tiči mnogo istinitoga, a ipak, ako natančno premišljujemo, pretrese nas takšno opominjanje. Vladi, ako to nasilje namerava doseči, nij treba ravno na odvezo bire čakati, kjer jej so pač razen 500.000 bajonetov še druga sredstva na razpolaganje, ako hoče duhovnu kako presijo usiliti, če ostane bira ali ne. Na drugej strani pak pričakujemo, da duhovnik, kateri je terdega značaja Bi volil ta stan, da bode tudi zvesto ohranil značajnost v političnih zadevah in to v vsakej priliki. Saj še od mladih c. kr. uradnikov to upamo.
(Koneo prih.)
~" Domače stvari. ™~
— („Slovenske knjižnice") drugi zvezek Bret Hartove „Kalifornske povesti" je dotiskana sedma pola. Zvezek, devet pol obsežen, bode izšel 12. t. m. in bode veljal 50 kr., za dijake pa 40 kr.
— (Iz Trnovega) 5. februarja se nam piše: Denašnji jug odnesel nam je 8 pripo-močjo močnega dežja zadnje ostanke starega snega, tako da ga novi, kateri je o polu dne, spremljan z bliskom, gromom in treskom, padel, nij več našel. — Tu uže več časa cir-kulirajo ponarejeni petaki serije Cz 47, kakor tudi oni po jeden forint serije Nr. 45. Falzi-fikati so jako slabi.
Razne vesti.
* (Vreme.) Do 3. febr. pa od 24. jan. je bilo po vsej Evropi mrzlo. Sedaj so bili pa v pomorskih deželah v jugu in severu vetrovi. Zadnjo dni smo imeli pri nas sneg, v Dalmaciji pa je bil dež. Vremenski proroki obetajo, da bode topleje postalo.
* (Strašna nesreča.) Iz St. Etienna se poroča, da je v rudniku Jabin užgal se gaz, in vsled razpok je bilo 216 delavcev zasutih. 24 so živih, 26 pa mrtvih ven izvlekli,
I drugi so zasuti in najbrž izgubljeni.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leku in brez stroškov po izvrstni
MMm ti Barry
30 let mie je nij bolezni, ki bi jo ae bila oidre-Vila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraacenih i otrocih brez medicin in »trolkov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prane, i na jetrah; ileze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje^ ilaboati, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v uieaih, slabosti in blevanie pri nosečih, Otolnost, diabet, trganje, shujSanje, bledičioo in prehlajenje; posebno ae priporoča za dojenee inje bolje, nego dojnicino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo ?al zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V.Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Hr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ur6, grofinje Caatle-■tuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih oaob, bo razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj.
Kratki izkaz ii 80.000 spričevalo?.
Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wnrzerja,
Bonn. 10. jul. 1852. Bevalesciere Dn Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t. d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistib in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Bud. Wur zer, zdravilni svetovaleo in člen mnogo učenih druitev.
Winchester. Angleško, 3. decembra 1842. Vala izvrstna Bevalesciere jo ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnioe in vodenico. Prepričal sem se sam glede" valega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Bevalesciere dn Barrj vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelstein, tajni sanit svetovalec Spričevalo it. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uie bolehal 8 tednov za stras-nimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar pouiiti nij mogel, je vsled rabe Vase Bevalesciere du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik. Spričevalo št. 72.618. La Boohe snr Yon, 30. julija 1868. Vala Bevalesciere ozdravila me je popolnem strašnih želodčnih in fiutnicnih boloznij, katere so me deset let uočile.
(Gospa) Armanda Prevost, posestnica.
Bevalesciere je 4 krat tečnoj Sa, nego meso, ter se pri odraičenih in otrocih prihrani 60 krat več na coni, ko pri zdravilih.
V plehastih policah po pol fonta 1 gold. 50 kr., 1 funt 3 gold. 50 kr., 2 fanta 4 gold. 60 kr., 6 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold.. 24 funtov 36 gold. — Bevalesoiere-Bisoaiten v policah in tabletah za 12 taa i gold. 60 kr., 24 tas 2 gold. 60 kr., 48 ui i gold, 60kr., v prahu sa 120 tas L0 gold. Prodaje: Du Barry & Comp. na Doisjl, WairJseii-■sumi« itev. 8, kakor v vseh mestih pri dobrih lesarjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska bila na vse kraje po postnih nakainioah ali povzetjih. V LJubljani Ed. Ifahr. J. Svoboda, lekar pri »zlatem orlu", v Belil pri lekarju J. P r o damu, v Celovcu pri lekarju Birn oaoherju, < Spljetu pri lekarju A lj ino viču, v Trata prt lesarju Jakobu Serravallo pri drogeristu P. Bocca in J. Hirschu, v Zadra pri Androviču. (319;
S I = /
2 i
U
I" —t
k5'
i i S aT
5"
'k i
■I
z 1
V> OP?
i * s ■
2.SOg.
»   (5 H
H W g, O I IH S" «jj
P
f ta i C 1 r* *c B
£af,     f '
IT m
mm m
na« v> 5 -«
I I
.ii
2 "   m O W £. co
••»»•»KSSoSEsSJS I
-i. P
S.
:SI I
ct> o
a. g
e-r-
!
O J
< CD  5-& ^
flfll
p*<i w »
i < T
tjtjsjsjsjsjsjjtjtjjsjsjitsi
Z|
Vsako blago zaznamovano je z mojim varstvenim znamenjem.
Zdravilni pomočki!
Gotovi vspeli, dokazan z več ko tisoč spričevali.
Filip
J
lekar
z*\a.»a. liell. Leopold" zia. S-cuaa.j3.,
mesto, na voglu Planken- in Spiegelgasse,
predlaga p. ti. občinstvu cele vrate pravih zdravilnih pomoekov*
kateri vsekdur, ako jih zdravniki ali laji rabijo ali ne, so vendar v vseli nIim-iijili kot izvrstni za bolezni, v dokaz /mirom veeja potreba in na tisoče nprlčeval, katoro pošiljajo ozdravljeni, tedaj mi te zamoremo dobrovestno priporočati.
brošurica t>o KO kr., ter nij nikakorinflfra <lruxnKn hv.I:i potreba.
Onrdlttt, nnjboljKI pomo£ek sa oku/.nn bo. lesni. 1 gld. SO kr.
Pomarnnrna tn rttronska mencija, xa pripraviti m takoj dobro limonado in pmna-rančado. V vsakej iteklenici Je 76 knpio in valja le 1 gld.
OreUlnn, jedini pomoček za ogluione in van druge uftGsne bolezni 70 kr.
lir. Fr+inontovu mamopomnt; jodinl in gotovo reolni pomoček aa moško oelabljenje.
m gi<i.
Ntoraa>-C-rQm?, gotovi lek za vie apuščaje U
k o/.i., kot liiaje, ienke, lise itd. H4 kr. Atiti.ijiijlutna, izvrstni pomoček. posebno sa
pego in rudečleo na nosu. i gld. SO kr. M.arilH>rnkr kapljice ma mrzlico, gotovi lek
za inrslico vsake vrate.   1 gld. 0O kr. in
OO kr.
Auli.ttiitin, poikuionl pripomoček preti potenji na noguh in ramenab, ravno tako odstrani neprijetni duh. BO kr.
Jiltumin, nuj l" il j »i tek za vsak nahod. 70 kr.
1'ulcltrrin, najbolji! pripomoček sa lepoto, ter stori Ano koio. Po »O kr. in 2 gld. KO kr.
StUieylnfture-tnilo, najcenejše in najboljše milo, kos po 'J.t kr.
Zotmt hit, s katerim si vsak sam lohko plombira sobe. -tO kr.
Karjmtirno zrljinrim oljr, rudečo in belo JtO kr.
Arourroot, pripomoček ta rejo otrok, ikat-
ljioa 4 gld.
Grofa Tratina Url regallrnl prah a nakazilom o rabi 1 gld. 40 kr. Saehets ti'lrU. 7S kr. Margčrtte, bonboni sa kašelj. 30 kr.
Znane specijalitete, kot: HomerHfmunenn očejma emencljn po 1 gld. BO kr., KomO-n-.s i rti no mHcarško mleko po BO kr., dr. OtU-Uaa Jedilni prah po H-š kr., Anatherln tistim voda od Foppa po 1 gld. 40 kr. in po Poppu po 40 kr., liiebigov mesni ekstrakt osmina funta H4 kr., sfr. Faberjeva 1'uritu* po 1 go'd., tir. Ifeffermanovn sobna pasta po 1 gld. 'J!> kr., l'oltoru re-seda kodrava potnada po 1 gld. BO kr., dr. Jtrotrnova pomada ma ohranitev las, rumenkasta, rujava ali pa črna po 1 gold., dr. Uetdersovi sobni prah po SB kr. so vodno svesene v ZHlogi.
Dalje pravi angleški in francoski parflnt t vseh dišavah, lot po HS kr.
(411—4)
l'osladkorjent, kri elsteH svalkt svete JRUsabele, ki lehko gonijo, kri čistijo, in so popolnem neškodljivi, so posobno izvrstni za bolesni spodnjo telesnih organov, mrslico, bolezni prsnih organov, bolezni na koži, očesne bolesni, bolezni na možganih, na ustih, za bolezni pri otrocih in senakah, ozdravijo vsako znplrnnje, gotovi izvir skoro vseh bokaznij.
Prosimo, poulailknrjene svalko sveto Elizabete odločno zahtevuti, ker gornjo bolezni lo ti avalki ozdravijo. Kdor je jedenkrat te svalke svete Klisabete nze u/il, ne bode nikdar več kak drug takion pripomoček hotni uživati, ter rabil vedno le posladkorjene svalke Bveto Klizabete in ta pripomoček priporočal drugim. — 1 zavitek s 8 skatljicami, 130 svalkov volja samo i gld.
Vrsni sofe, olajša naenkrat kailjanje in bolečino v prsih. 70 kr.
Ilttnirtif repe btmlmni. isvrstni Ink za olajšanje in pripomočok aa pomočanje. IO in •JO kr.
Smrerja solmi avalki (pite), odstranijo takoj vsako sobno bolečino. iiS kr.
Ilnlzum Ofirotne, jedini lok sa ozeblino. tiO kr.
Clf/arrte. Iz smrečja, za asthma in prsne bolečine. 2f> komadov 1 gld. Mrnthin, /.a  zdravje,  za toileto. Najboljši
pripomoček zoper vsako zoprnost, slabost,
zolodčtio bolečino, diarejo, zobne bolečine
itd., ogibovalni lek za epidumične bolezni.
Nekaj kapljic v pol kupico vode zadostuje,
da je takoj boljil. BO kr. MottUktpatična kava, izvrstna pijača za slabo
otroke. Funt 40 kr. Kropfgeisl, izvrstno zdravilo za napihnjen
vrat. 70 kr. Otehlgelst, čudežno adravilo za trganje po
udih in sa rormatiBmus. 70 kr. Variski flaster,  sa  kurjo očesa in vsako
vrsto rane. ilB kr. Seehofer llalzatn. Cona 30 kr. Zolttie Jagode, prav angleške, sa teiko vsob-
Iji'iiji! pri otrocih. St gld. Trn hI pomada, sa izpadanje las.   1 gold.
M kr.
Choral peric, za nespanje, migrkne i. t. d.
H gld.
Orljetitulski p%Uver sa gospe, fini, beli in
rudečkusti, ikatlja 0O kr. Za odstraniti luske na glavi, KI Ueiilto.
1 gld. HO kr. Za Izpatlanje, las. ii gld. 60 kr. I nji Kt ion  ftutetle, gotovi in najhitrejši lek
za triper in boli tok. 1 gld. 60 kr. Za to
Tudi se uNijami) p. n. občinstvu naznanjati naio veliko zalogo parfuniorij, mila in pomad itd. iavrstne kakovosti prvih francoskih in angleških trgovinskih hii, katere to vočjiilol v tlunajskej rasstavl odlikovane bile s6 svetinjo tastug in so vendar eenejii, kot v provinciji, posebno pripomoček za bt^rvanje las od tir. * 'ali man a v vseh barvah, kateri zadostuj u jedno colo leto, po 3 gld., sa zlato rumenkasto barvo lO gld., aadobi ae v kratkej dobi poprejšnjo barvo las. Priporočamo tudi francosko čokolado, katera Je v dunajske] razstavi bila odlikovana se svetinjo napredka, funt od 60 kr. do gld. lltiskl čaj funt po 4 gld., tudi se dobi četrtina funta v elegantnih tkatljioah po 1 gld. — Vsake bira naprave sa ozdravenje, kakor klistire, brisgalnioe, ovese itd, prav po niskej coni. — BaspošUJamo tudi parfumerljske ikatljlco od 1 do tO gld., Bonbonijere s čokoladami ali pa s francoskimi bonboni od 1 de lO gld., tudi imamo veliko zalogo Bobnih krtačio in druzih tolletnih naprav. — Proaimo p. n. občinstvo sa zaupanje, vsa vprašanja odgovarjamo takoj. Vsake vrsto specijalitet is Pariza, Londona in Berullua imamo mi v aalogi, oskrbimo vsako naročilo, eventualno is Parlzo, ravno tako vsako naročilo tukaj bres provizija proti originalnem računu. Ma*pošH}amo proti gotovini ali pa proti postnem povzetku f razpošiljanju avrii se takoj po prejemu naročila in saračunimo zavijanje le toliko, kar nas stanu, najnižji znesek pri razpošiljanju je 1 gld. Kupci na debelo dobč volik odbitek oene.
aii-rna ialor;a, -irooli 23a.aMa.Ul. dcmačlli laa, Larvozenjasilclii spociJalLtot 5a.rrxia.ci3o, parfumoiijo In tollota.
• lijubljaiil.
»•Mi1 i1' ffll\ \^TN;
•oflSzyjq oii^iii,io)tmi
J^BSB.    '»rini.frzi.^-oiuBS uz DBdBiIv
CD
g? <
P O* Imm
CJ» O* f£
S. Bj tS
O* o* *J
P 51 S
.. :. <*
go •
od   cd **«
co oi to
■H h-
Izdatgij in urednik Josip J urCić.
tiskarne1
5064