PoStnhia nfačana v gotovinL
Let® XIV., štev. iS
Upravtr.štvo: Ljubljana. Knatljeva ulica 5 — Teleton št 3122, 3123, 3124 3125 3126 Inseratm oddelek: Ljubljana. Selen-burgova uL 3. - TeL 3492. 2492. Podružnica Maribor- Gosposka ulica štev. 11 - Teleton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2. — Teleton št 190 Račun' pr pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842 Praga čislo 78.180, \Vien št 105 241
Dr. Anton Korošec
V	petek zvečer se je vršil v Ljubljani sestanek predstavnikov naših najvažnejših kulturnih, gospodarskih, socialnih in stanovskih organizacij. Magistratna dvorana je bila premajhna, da bi sprejela vse, ki so prišli, da ponudijo svojo pomoč pri obrambni akciji, pri akciji, ki naj poudari protest vsega, kar zavedno narodno čuti, proti infernalnemu poskusu, postaviti življenjsko usodo našega naroda ponovno na kocko.
V	dobi tisočletnega suženjstva so nam tuji gospodarji stregli po življenju, za časa svetovne vojne je krvavi meč pretil razsekati naše narodno telo. V vseh teh peripetijah naše nacionalne usode smo v verige vklenjeni složno branili tako rekoč z zobmi in nohti svojo eksistenco. V zgodovinskem zaletu narodne volje se nam je v trenutku usodepolne odločitve posrečilo, da smo se rešili v svobodo in zedinjenje. Vse do zadnjega hipa smo viseli nad prenadom in šele, ko je akt 1. decembra postal izvršeno dejstvo, smo vedeli, da je narodu bila ura prerojen j a.
Kako smo dosedaj porabili leta samostojnega življenja v lastni državi, koliko smo storili in kaj vse smo skupno s Srbi in Hrvati zamudili, kcliko smo bili !:os ogromnim nalogam, pred katere smo bili in smo še postavljeni, nalogam, največjim v življenju našega naroda sploh, — vse to so vprašanja, ki so vredna razgovora in globokega razmišljanja. Toda da bi pridobljena svoboda kdajkoli mogla služiti za zaščito ideje, naj se Srbi, Hrvati in Slovenci ponovno vrnemo v dobo pred našim osvobojenjem, naj svojo usodo in s tem svojo eksistenco še "enkrat postavimo kot problem, naj ponovno poskušamo, pod katerimi pogoji in ali je °ploh mogoče sožitje Srbov. Hrvatov i<n Slovencev — kdor bi bil decembra 1918. leta to možnost predočil takratnemu podpredsedniku ministrskega sveta g. dr. Korošcu, tega bi bil nek-I aanji predsednik Narodnega Viječa mirne duše dal ali zapreti v blaznico, ali pa 1 ustreliti sredi naše bele Ljubljane.
Takrat je bilo revolucionarno pravo našega naroda v polni veljavi, ono pravo, ki smo se ga tako skromno poslužili v blaženem sarnozadovoljstvu, da vidimo na kolenih pred mogočnostjo narodnega in državnega edinstva vse nekdanje zagrizene sovražnike našega zedinjenja in osvobojenja. Danes se morajo predstavniki našega kulturnega, gospodarskega in .socialnega življenja omejiti samo na skromno protestno akcijo in z uglajenimi besedami obsoditi g. dr. Korošca za dejanje, kakršno bi bil g. dr. Korošec leta 1918. in morda še tudi po 5. januarju 1929 kaznoval z oboroženo pestjo.
Ali nimamo prav, da niti najnujnejša fantazija ni mogla nikdar sanjati, da se bodo naenkrat med našim narodom širile punktacije, ki znova odpirajo vprašanje njegove svobode, vprašanje njegovega suženjstva?
Tam onstran meja naši rojaki ne morejo verjeti, da so vesti o novem Koro-ščevem programu resnične. Naši ljudje v neodrešenem ozemlju, ki so čitali vesti italijanskega in nemškega tiska, so trdno uverjeni in globoko prepričam, ^ oa gre tudi v tem primeru za eno onih številnih intrig, ki si j;.h naši narodni ne-prijatelji izmišljujejo, da bi prikazali Jugoslavijo kot državo razpada in naš narod kot nesposoben drobec v nacionalnem sklopu Evrope, drobec, ki je nezmožen čuvati in izgraditi svoje lastne državne samobitnosti. Naravno je, da naši rojaki tako mislijo, saj se celo nam samim "zdi, da ne more biti res. in bi se najrajši močno vščipnili, da bi se predramili iz mučnega sna.
Mož, ki je s pokojnim dr. Janezom Evangelistom Krekom in s pokojnim dr. Gregorjem Žerjavom vodil težko borbo :za nedeljivost jugoslovfenskega naroda, politik, ki je igral v vseh važnejših ■peripetijah naše mlade državne zgodovine v imenu Slovencev odločilno vlogo, državnik, ki je leta 1928., ko se je po umoru v Narodni skupščini postavilo vprašanje revizije državnega ustroja, pogumno stopil na čelo vlade in borbe proti tedanji Kmečko-demokratski koaliciji ter samozavestno prenašal očitek, da se je usužnjil enostranskemu hegemonizmu, voditelj bivše najmočnejše slovenske stranke, ki je dolga leta absolutno ^gospodarila v deželi in regulirala odnoša.ie našega dela naroda napram državi in nacionalni skupnosti.
voditelj, ki ie 6. januarja, od nikogar pozvan, ponudil svoje sodelovanje v diktatorskem režimu, čigar glavna naloga je bila udariti granitne temelje jugoslo-venski narodni ideji in pomesti z regionalnimi, plemenskimi in verskimi predsodki v našem političnem življenju:
ta mož je danes resnično avtor onih ljubljanskih punktacij. ki se vračajo v dobo narodnega kaosa.
Pogled na te punktacije odpira, pogled v moralično brezdno in politične vrtince. Igra, ki se tu igra, pa je zločinska. ker je to igra za glavo in dušo slovenskega liudstva. Ni čuda, da sta strmila na čelo protestnega odbora dva ™oža, ki sta v u^odepol^ib časih igrala vidno in v marsičem odločilno vlogo v
Ljubljana, nedelja 15. januarja 1933
Cena Din 2.—
Naročnina znaAa mo^ečno Din 25.— Za inozemstvo Dm 40.—•.
Uredništvo: Ljubljana. Knaftjeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123 3124. 3125 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440
Celje Kocenova ul 8 Tel St m
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanfu
Naša zunanja posojila
Pogajanja, ki jih je vodil v Parizu Sinančni minister za ureditev plačil inozemskim upnikom, potekajo ugodno in bodo kmalu zaključena
Beograd, 14. januarja M. Centralni Presbiro pri predsedništvu ministrskega sveta sporoča:
V nizu ukrepov, ki jih je vlada izvršila in jih še vrši za popolno sanacijo finančne situacije, je bila potrebna tudi ureditev plačil inozemskim upnikom, napram katerim ima kraljevina Jugoslavije obveznosti za izplačilo v tuji valuti. Ta potreba se je zlasti pokazala z ozi-rom na prizadevanja vlade za izboljšanje valute, za katero bodo osnovni pogoji izpolnjeni z obnovo ravnotežja jugoslovanske plačilne bilance, ki je bilo v preteklem letu omajano zaradi zunanjih vzrokov, ki so ostali izven območja viade. Finančni minister g. dr. Djordjevič je zaradi tega potoval v Pariz, da
pospeši pogajanja s predstavniki por-terjev naših inozemskih posojil in z drugimi zainteresiranimi krogL
Pooblaščeni smo od g. finančnega ministra objaviti, da se pogajanja razvijajo povolino in se lahko pričakuje, da bodo končana v najkrajšem času, čim bodo urejene čisto tehnične podrobnosti glede izvajanja sporazuma in olajšanja državnih plačil v inozemstvu za dobo prihodnjih tren let. Predstavniki upnikov in službenih krogov so pokazali pri pogajanjih najboljše razpoloženje in popolnoma prijateljsko razumevanje za potrebo sporazuma, ki bo znatno olajšal težkoče. ki iih ima Jugoslavija v svojem financiranju.
Prizadevanja za podaljšanje parlamentarnih počitnic — Glasovi o prepovedi komunistične stranke — Poostreni ukrepi proti tiskovni svobodi
Berlin. 14. januarja, d. Državni kancelar Schleicher sprejema sedaj po vrsti voditelje velikih nemških strank. V jx>nedeljek bo sprejel voditelja centruma. prflata Kaasa. Kakor znano, bo tudi Hitler po jutrišnjih volitvah v Linpe - Detmoldu proravijen za ST>rf».;em pri Sch!e;che.r{u. Razgovori so osredotočeni na vprašanje. ali bi bilo mogoče nndal;e odgoditi razprave državnega zbora. Ker Schleicher in Hitler, zlasti pa indu-strijci, zaradi malo boljše poslovne konjunkture. ne žele novih volitev, je pričakovati. da se bo do?egel sporazum o podali-šaniu parlamentarnih počitnic. Le, če se bo tn doseglo, se bodo lahko preprečile nove voltve-
Državni kancelar Schleicher ie v razgovorih z voditelji strank izrazil željo po pre-osnovi vlade s pritegnitvijo narodnih socialistov. Glede na te razgovore p'še glasilo StaMheTma >D;e Kreuz - Zeitung« o možnosti. da bo prišlo prp-i ali slej do prepovedi komunistične strank®, ker komunistični voditelji n:?o upoštevali svaril:: državnega kanoelpria. naj se ne poslužujejo na-sitetev. V političnih krogih ne verujejo v
proti listom, ki stre.
posamezne mmu
Povratek bolgarskih emigrantov v domovino
Akcija za sporazum vseh bolgarskih zemljedelcev pod geslom »Balkan balkanskim narodoma
Softja, 14. januarja, r. Po sprejetju ammestiijiskega zako-na v Sobranju se pričakuje z veliko nestrpnostjo povratek emigrantov. Bivša ministra v vladi Stam-boliiiskega, v Beogradu živeča Ne deti k o Atanasov in Hristo Stoianov se nameravata vrniti takoj, dočim bi se Obov in Kosta Todorov vrnila kasneje, ker jim v sedanjem času preti velika nevarnost, da ju makedonstvuiuSči umore, čim prideta na bolgarsko ozemlje. V vseh ze-mljedelskih krogih je izzval skorajšnji povratek emigrantov veliko zanimanje. Znano je, da je zemljedelska zveza »Aleksander Stanrbo-lijski« izvolila na zadnj-em ko-ngresu Ne-del'jika Atanasova in firista Stoianova za člana svojega glavnega odbora. Tudi zemljedelska zveza Georgija Markova smatra, da so ji voditelji emigrantov blizu. Prav tako smatra skupina Jordanova, ki je še vedno v ofici.jelnj zvezi, Atanasova in Stojanova za svoja voditelja. Glede na to tez;va v vseh političnih krogih veliko zanimanje vprašanje, kakšno stališče bod-o zavzeli emigranti po svoiem povratku v Bolgarijo. Zatrjujejo, da se bo takoj po njihovem povratku započela živahna akcija za združitev vselj zemljedelskiih političnih sil. V to svrho bodo emigranti zahteval1', naj se skliče izreden strankarski kongres, ki naj bi izvolil nov glavni odbor, v katerega naj bi vstopili glavni štirje emigranti, kakor tudii Jord.a<nov. Atko bi se našli ijud»ie, ki bi nasprotovali sklfca-
velikem boju za osvobojenje in zedinje-nje, častitljivi senator g. dr. Gustav Gregorin, nekdanji član jugoslovenske-ga odbora, kot reprezentant naše odbojne akcije v inozemstvu, in g. general Rudolf Maister, predstavnik in nosilec našega narodnega junaštva v borbi za slovensko zemljo. Dva moža, ki se ne nahajata v metežu naše običajne dnevne politike, ki pa sta smatrala za svojo sveto dolžnost, da dasta svojo veliko avtoriteto na razpolago, ko hoče slovenski del našega naroda na manifestanten način pokazati svetu in državi, da ni niti za ped odstopil od one velike ideje, ki mu je rešila življenje in ki mu edina nudi jamstvo bodoče sreče — to .ie ideja: Jugoslavija ali smrt.
Ko vidimo, kako se iz vseh krajev naše ožje domovine oglaša vse, kar resnično nacionalno misli, smo skoro hvaležni, da je žalostni pojav punktacij izzval vihar, ki kaže vsemu svetu, kako je resnično v dušah našega naroda in kako daleč je narod od onega programa ljubljanskih punktašev in norih njegovih avtorjev.
Nova albanska vlada
Odgoditev italijansko-albanske carinske unije — Pred zaključitvijo nove trgovinske pogodbe z Italijo
možnost razpusta komunistične stranke in razveljavljeni«? 100 komunističnih državno-zborskih mandatov, ker uči izkušnja, da bi se mogla v primeru nre^vedi tako močna stranka odtegniti nadzorstvu oblnst' in da bi se še boli povedala nasilstva. k' jih hoče->o prer>r°fiti. Mnenji «o. da bi se mogel teror pobijati s poostrenim kazenskim pravom.
Ker je imel kancelar Schleicher dolg se-sta nek s Hugenbergom, eo nacionalistični listi narovedali. da bo prišlo do preosnnve vlade. Nekateri li^ti =o vedeli celo povedati, da bo sestavljena nekaka >krizna vlada« ! pod vodstvom Hiigenhorga, drtigi na so trd'-li, da bi mogel celo Stras«er prevzeti pod-kanefiarstvo. Uradno ®e te v<¥=ti demontirajo kot ponolnoma netočne, pif^arna državnega kancelaria izjavlja, da gre samo za kombmacije in ^a vlada še ni ničesar sklenila. Kakor se zd\ ie ScMeicherjeva vlada zelo vznemirjena zaradi napadov agrar^ev. ki =o pod Hitlerjevim vplivom- Vlada je zato snoročila. da Vi izvajala stroga renresa'«5«
nju izrednega kongresa, se bo pričela proti njim organizirana borba v zemljedel-skem savezu samem, da bi se rim odvzelo vodstvo.
Boograd, 14. jan. r. Nedeljko Atanasov in Hristo Stojanov, voditelja bolgarsk-fo zemliedelskih emigrantov v Beogradu, sta po oblastilu o odobritvi amnestijskega zakona v Sobranju izjavila, da sta ukrenila že vse potrebno za povratek vseh zemliedelskih emigrantov v Bolgarijo. Obvestila sta ostale svoje tovariše v inozemstvu, predvsem Obova in Kosto Todorova, o sprejeti brezpogoi. amnestiji za zemliedel-ske emigrante ter jih pozvala, naj pridejo v Beograd na razgovor o skupnem povratku v Bolgarijo, kakor ga žele zemlje-delski poslanci v Sofiji. Takoj po povratku v Bolgarijo bodo prčelj delati za ze-dinrenje razcepljenih zemlje de'skih sil, da se uveljavi duh edinstva in sloge med vsemi zemliedelskimi sloji za uresničenje tradicionalnega gesla »Balkan balkanskim narodom.«.
Grška vladna kriza
Atene, 14. jan. p. V poi.it'en'h krogih razpravljajo mnogo o nameravanem prevratu in vojaški! driktaturi, ki sta jo baije prijavljala Kc-ndilis in admiral Harižlkj-riakos. Ljudska stra.nka napada Venr>e'o-sa in druge opozicijske voditelje, češ da i&o z>elo škodili interesom Grčije, ker so •vrsr.li vlado, venrizelovski Ust >Ele<fteron V i. m a<r pa j:h 7«vra-ča iim zatrjuje, da so si Ven:ze'os, Kafandanis in Panana6-tasiu prav zaradi' tega pridobil«" ve Inke zas^tge za državo, ker je vlada Tsaldarisa dejansko sa.ma p.rir<ravljala diktaturo.
0 pripravah za prevrat poročaio, da ie poveljnik letališča v Tatoju. oustil aretirati svojega namestnika in več letalskih častnikov. k' so se izrazili r>roti vojaškemu prevratu. Aret;ranp časnike ie noslal v Atene. Povelinik. ki ?e imenuje Retas, je izdal tudi druge ukrene ter ie med drugim odredil, nai se nred hangarji razvrstijo posamezne eskadrile letak oborožene z bombami in stroin:cami. Pravlio. da je tudi admiral Kiriakos konkretno sodeloval pri pripravah 7i prevrat, ker je ?.-< p^^linika na letališču v Tatoju prav zaradi tega postavil svo;ega prijatelja Retasa. Po vsei Grčiji je vojaštvo v strogi pripravljenosti. Mobilizacijsko stanje bo traialo do konca krize.
Jan Kiibelik se je V^o p-one^rečll
Praga. 14. jan. g. S'<wit1 vioV.nsk" vir-tuoz Jan Kube'i k je nos+a.l r»o*>oidnp žrtev hude avtomobfske nezgode. Njegov avto je v okraju Biiibeneč t.rč'1 s tovornim avto. mobilom Kubel.ikov avtnmoWl se je večkrat nrevreel in pokopal u-meitnjka nod se-bo1 KnbeMk 'ma hndp pp.SIrfvib^ na nrsih in tudi vfi zap.ieten.ih prelomov reber. Točno diasrnozo bodo mogli ugotovdtl *
Rontgenovim aparatom.
Tirana, 14. januarja, r. Po dolgih posvetovanjih je bila včeraj v Tirani sestavljena nova albanska vlada. Predsednik vlade je Pandeli Evangeli, notranji minister Musa Juka, zunanji mnister Džafer Vila, finančni minister Abdurahman Dibra, prosve<tni minister Miraš Ivana i, minister za javna dela pa Aleksander Sarači. Ministra za narodno gospodarstvo in za pravosodje še nista imenovana in bo ministrski predsednik Evangeli vodil posle teh dveh ministrstev do končne izpopolnitve vlade.
Po imenovanju nove vlade zatrjujejo v poučenih političnih krogih, da so Italijani začasno opustili zahtevo po osnovanju carinske unije z Albanijo. To pa še ne po-me»ni, da so v Rimu definitivno opustili svoje namene, temveč ie bila zakliučitev carinske unije zaradi intervencije iz Londona in Pariza od/godena na kasneie. Za sedaj smatrajo kot gotovo samo skorajšnjo zakliučitev trgovinske pogodbe s posebnimi preferenčnimi tarifami za uvoz italijanskega blaga v A'ban;io. Zaradi teh koncesij Italiji >e Albaniji zagotovljen drugi del lanske tranše posojila 10 milijonov zlatih lir.
Predaš edin'k vlade Pandeli EvamgeM je načeleva! že premsnii vladi, ki je podala ostavko, ko so Italijani zahtevali carinsko
unijo in uveli avli en je zakona o agrarni reformi v kori<st italijanskih kolonistov. Kot poslanec je bil izvoljen v okrožju Korče ter velja kot pošten, toda zastarel polit k za današnje usodne razmer© v AlbanijL Notranji minister Musa Juka, bivši oficir in poslanec iz Skadra. je znan italijano-ffi ter ie glavni steber v novi vladi. Notranji portfelj je ime«! že v prejšnji vladi. Zunanji minister Džafer Vila je bil do lanskega leta albanski poslanik v Beogradu, odkoder je bil premeščen za poslanika v Atene, pozneje pa imenovan za zunanjega nfnistra. Finančni minister Abdurahman Dibra ie poslanec za okrožje Dibre in doslej glavni urednik vladnega lista »Besa«. Svoj čas je bil pristaš skupino Muse Juke in Ahdurahmana Krosi. Prosvetni minister Miraš Ivanaj je bil doslej ravnatelj gimnazije v Tirani ter dolgo let pred vojno emigrant v Beogradu. V poslednjem času ni aktivno sodeloval v politiki. niti ni bil član parlamenta. Minister za iavna dela Aleksander Sarači je bil doslej generalni tajnik v ministrstvu za javna dela ter je bil pred mesecem dni izvoljen za poslanca v skadarskem okrožju. Skupno z Mirso Juko in Abdurahmanom Dibro se smatra kert največji eksponent italijanofilske politike v Albanlii.
Ekspoze dr. Beneša
Potreba izpopolnitve Društva narodov — Proti reviziji mirovnih pogodb — Za prijateljske odnosa je
s sosedi
Praga, 14. januarja, g. Zunanji mhreter dr. Beneš je imel danes pred proračunskim odborom jx>slanske zbornice v razpravi o proračunu zunanjega ministrstva ekspoze o aktualnih političnih in gosjiodarskih vprašanjih. Minister se je najprej bavil s trditvami nekaterih govornikov, da je Društvo narodov odpovedalo ter iz-avil, da se nj<v govo stališče nasproti Društvu narodov ni izpremenilo. Kakor upa. se tudi v bodoče ne bo izpremenilo, čeprav ne prikriva, da organizacija Društva narodov ni popolna in da moči, ki jih ima na razpolago, nso zadostne sa dovelino zaščito malih držav. V tej smeri bo treba Društvo narodov še izpopolniti. Ce bi bilo treba Društvo narodov ustvariti šele danes, je gotovo, da bi bilo še slabše. Društvo narodov je važen činitelj ix»-sebno za male države, ki jih ščiti prfd vsem ostalim svetom. Prav ono ie omogočilo, da velesile malih držav ne smatrajo za objekt temveč za subjekt mednarodne polit ke.
Minister je nato prešel na kampanio za revizijo mirovnih pogodb in je izjavil med drugim, da se v zadnjem času zor>et opaža naraščanje revizionist čnega pokreta. Gotovo je, da ta naval ne bo zadnji. SliČnih prizadevanj smo že nekai preživeli ter prestali srečno in tako bomo prenesli tudi tega. Pri tem pa je treba pom sliti, da ie večina vojn nastala zaradi teritorialnih vzrokov. Čim napada revizionizem teritorialno nedotakljivost države, ie že nevarnost ki lahko pri vede do vojne. Mi smo prot' vsemu, kar zastruplja mednarodno življenje. Obmejni snori se bodo. če bi iih pričeli reševati, končali s tem, da bi se krivica občutila na drugi strani in bi bili zopet tam, kjer smo bili
prej. V sedanjih okoliščinah je idealna razmejitev «ploh nemogoča. Tudi plebiscit pod mednarodno kontrolo ne more biti — kakor učijo izkušnie — absolutno pravično sredstvo. Pri teh stvareh je treba imeti jx>gum za kompromise, kajti pravica ni stvar tega sveta. Naša politika je naslednja: N'o želimo od nikogar ničesar Če pa bi hote! kdorkoli od nas kaj izpiliti, se bomo branili.
Glede razorožitve ie izjavil dr. Beneš. da je Češkoslovaška vedno zagovarjala zmanjšanje oboroževanja. Razorožitev se lahko izvede samo postopno Prav tako kakor za razorožitev, se zavzema Češkoslovaška hidi za varnost, in sicer vseh. torei tudi Nein-Čiie in Madžarske.
Glede naše pol tike nasproti sosednim državam želimo, da bi bili z vsemi v prijateljskih odnošajih. Naša politika je odkritosrčna in prijateljska, kar izvira že odtod, da v strašni povojni zmešnjavi razen spora o carinski uniji nismo imeli s sosedi nobenega spora in so odnošaji z vsemi v bistvu dobri. Oficielni vladni krogi Nemčije in Češkoslovaške so med seboj v dobrih polit:čnih' odnošaiih, vsekakor pa dela tisk hude napake. Tudi nasproti Avstriji smo v najboljšem razmerju in želimo, da bi po možnosti dosegli čim boljše razmerje ne samo 9 Poljsko Nemč;io in Avstrijo, temveč še posebej z Madžarsko, za kar se prizadevamo in bomo tako delali tudi v bodoče. Kljub vsem revizionietičnim stremljenjem in propagandi sem prepričan, da bo naša politika v tej smeri slavila zmagoslavje. F>i drugače bi d i ni mogoče, kajti vse te države so navezane na medsebojno sodelovanje.
Kitajska protiofenziva v Jeholu
Kočljiv položaj japonske vojske v Jehohi — Nevarnost, da jo odrežejo
od Mandžurije
Šznghaf, 14. jan. č. Kitajski general Beng-šaulaj je zbral v pokrajini Jehol 30.000 kitajskih konjenikov in pričel z veliko naglico prodirati v Mandžurijo. Za japonske čete, ki so zbrane okrog Šanhajkvana in so pričele prodirati v jeholsko pokrajino, je nastala nevarnost, da jih Kitajci napadejo od strani in jim presekajo v»e zveze z zaledjem. Kitajska konjenica prodira proti Taonanu. ki leži okrog 100 km daleč od mandžurske meje in je važno železniško križišče Če bo Kitajcem uspelo zasesti to mesto, bodo japonske čete odrezane od Mandžurije, ker bo onemogočen vsak japonski prevoz streliva in hrane- na fronto.
Nadalje poročajo, da je zbrana v Jehol-ski pokrajini ob Velikem zidu brigada generala Čangsulianga, ki se ji dan za dnem pridružujejo veliki oddelki prostovoljcev
in ostanki nekdanjih neorganiziranih kitajskih čet, ki so se borile v Mandžuriji. Guverner jeholske pokrajine razpolaga s štirimi brigadami vojaštva, to je skupno s okrog 30.000 ljudi .Japonci si zelo prizadevajo, da bi guvernerja podkupili, da bi se jim pridružil.
London, 14. jan. AA. Po vesteh iz Kitajske nameravajo Japonci prodreti do Šang-tefuja, glavnega mesta pokrajine Jehol. Kitajski guverner bo skušal preprečiti japonsko prodiranje s tem, da bo organiziral vpade kitajskih strelcev v ozadje japonsko vojske.
Angleški poslanik v Tokiu je imel razgovor z japonskim ministrom za zunanje zadeve Ušido. kateremu je pojasnil angleško stališče za primer japonskega prodir" nja v Jehol.
Iz zdravstvene službe
Beograd, 14. januarja A A. Z odlokom m nistra za socialno politiko in narodno zdravje je imenovan za uradniškega pripravnika v splošni državni bolnici v Ljubljani Nikolaj Graseli, absolvrani magister pharmacije v Kamniku. Napredoval je v 8. skupino šef državne delavnice za proteze v Ljubljani Anton Tominec iste delavnice v 9. skupini.
Iz državne službe
Beograd, 14. januarja p. Z odlokom ministra trgovine in industrije je napredoval v višjo skupino dr. Blaž Svetel, profesor trgovske akademije v Ljubljani. — Z odlokom ministra pravde sta premeščena po službeni potrebi okrajna sodnika Josip P f e i f e r iz Kranja na Brdo in dr. Vladimir Benedik z Brda v Kranj. — Z odlokom finančnega m'nistra je premeščen carinik Milivoje Radmanovič iz Ljub-j ljane v Biograd na moru. — Sprejeta je ' ostavka carinskih posrednikov Antona i Košmelja in Jovana A c i m o v ič a na Rakeku.
Kriza romunske vlade
Bukarešta, 14. jan. č Vaj da Voevod jo dopoldne sprejel mandat za sestavo nove rumunske vlade. Dopc'dne se je tudi sestal s Titulescom. ki je pristal na to. da prevzame zunanje ministrstvo tudi v novi vladi. Ob 12.30 je odšel designirani ministrski predsednik na dvor, kjer je ostal v av-dijenci pri kralju celo uro Kralj je Vajdi Voevodu definitivno ponudil mandat, ki ga je sprejel. Ko je ob 13.30 zapustil dvor, je novinarjem dejal, da bo še danes se-staivil listo novega kabineta in jo med 18. m 19. uro predložil kralju v odobritev. Pričakujejo, da bo nova vlada še nocoj zaprisežena
Demauti bolgarske izmišljotine
Beograd 14. januarja p. »Utro« je objavilo vest, da je bil v Izvorih v srezu Bosiljgradu ubit neki Jordan Božunovič. Kr. banska upravs v Skopi ju je preiskala, če je ta vest utemeljena, pa je dognala, da je BožtmoviC nepoškodovan in da biva v Izvorih.
Nevaren pojav
Nekaj misli k objavi društva „šola In dom* — Nazadovanje kmečkega pritoka v naše srednje šole
Vprašanje inteligenčnega naraščaja je zrn •vsak narod, prav posebej pa še za nas tako vaino in tako tesno zvezano z usodo narodne celote, da ne more m ne sme izginiti z dnevnega reda Važno je, da pogledamo preko naših meja, kako se obravnava usoda mladine in njenega razvoja drugod; zlasti bi bil poučen pogled v bratsko češkoslovaško državo, kjer je skrb z« vzgojo mladine eno prvih državnih prizadevanj Se bolj važno pa je, da pazno motrimo razvoj doma m skušamo odpravit", naj-bridkejse posledice današnjih težkih časov.
Ob koncu prvega semestra smo dobili prve službene podatke o uspehih, ki jih je letos dosegla naša sredja šola. »Jutro« te je s temi številkami, ki gotovo ne zadovoljujejo, že pečalo. Sedaj pa smo dobili še objavo društva »Šola m dom«, ki se peča s šolskimi i^zmerami in s posledicami gospodarske krize, v kolikor se izražajo na našem inteligenčnem naraščaju Slika, ki nam >o predočuje imenovano društvo, kaže prav temne barve. Vendar se nam zdi, da bi se dalo ob resnem zanimanju in z dobrcmiselnim sodelovanjem uvidevne javnosti marsikaj izboljšati m popraviti. Trav je. da se javnost informira o bednem polažaju onih. ki bodo morali enkrat re-prezentirati vodstvo našega naroda, njegove kulture in življenjske snosobnosti. Toda treba je tudi krepke iniciative, da se i7vrši organizirana pomoč, v kolikor je sploh moqoča. Ne gre se zanašati le na pomoč dr/.ave. banovine ali drugih takih skurrn, še manj pa je dopustna resignir^na letargija. Vsekakor je dana društvu »Šola H dom«, ki se je že v prvem letu svojega dela tako ugodno vpeljalo v nflšem javnem življenju, velka in velevažn-a naV^ga, za katere izvršitev bo žefe hvalo bodočnosti.
Ko smo čitaii objavo društva, pa nam je zlasti obstalo oko na naslednjem odstavku. ki zasluži po našfvn mnenju resnega razmišljanja: »Delavske in kmetske mladine študira vedno manj. vedno več pa Je uradniških otrok in otrok onih dekvcev, ki žive v mestu, posebno pa otrok premožnejših slojev iz večjih krajev in mest. kjer <so sTednje šo!« Ten poslednjih je povurečno nad 50 odst. Tako je postala srednja šola nekak privilegij mestnega prebivalstva«
Privilegiji niso ničesar zaieljenega. niti oni, ki jih daje zgodovinska tradicija ali dobrohotnost višjih -»iL, še manj pa seveda oni, ki jih diktira sila socialne nedostat-nosti. S privilegiji se ustanavljata neskladnost in neenakost, ki gotovo nista v prid celoti. To, kar se v citl.reni objavi evfemi-stično naziva kot privilegij, se izkazuje dejansko za naš narod kot občuten manko.
Upamo, da so ugotovitve o socialnem Izvoru današnje srednješolske mladine pre-pesimistične. aH eno je gotovo, da je pritok v srednje šole iz našega kmetskega podeželja bistveno zmanjšan In to je m>rda najmanj razveseljiv rezultat današnjih težk'h časov. Mnenja smo, da bi naš narod v bodočnosti moral zelo težko prenašati	ako bi izostala obnova naš;h inteligenJesm slojev iz zdravih in prvotnih korenin naše ^metske zemlje. To zlo, če tudi so viden kom« j noče tik i. velja odvrniti in najti sreustev, da se padanje študira iočega naraščaja iz naših vasi zaustavi.
Vsa naša K^odvina nam kaže, d>a je bil naš razvoj ra duhovnem polju tako rspe-len in zadovoljiv v glavnem zaradi krepkih. zdravih In svež;h mladih si', ki so nam jih d^li	kmečki domovi. Kar
imamo ve!iflc;h imen. ki reprezentirajo našo literaturo. znano«t. umetnost, pa tudi Tva-Se državniško-politično delo. skoro vs-em je v prvi aH vsaj v drugi generaciji iskati izvora nod kmečko streho.
Pi-:šP so v mesto mWi. zdravi koren fa-fci, fci je sijala iz oči bistroumnost in
Nova amnestija na Bolgarskem
Sofija, 12. januarja.
Se včeraj se je po prestolnici trdovratno vzdrževala vest. da se ministrski »vet nikakor ne mo-re sporazumeti o nori amnestiji, ki naj bi se nanašala tudi na Izrazite pristaše Aleksandra Stambolijskega, »lasti na njegove najožje sotrudnike Ne-deljka Atanasova, Krista Stojanova. Aleksandra Obova in Kosto Todorova Sicer so v vladi dosegli sporazum tudi za amnestijo teh štirih voditeljev bolgarskega kmet-skega ljudstva, toda s takimi pridržki, ki bi dejansko odvzeli amnestiji vso nieno vrednost in postavili amnestirance pod Da-moklejev meč njihove prvotne obsodbe ki se je menda pri vseh glasila na smrt. Za prva dva. ki sta se že tamle sredi meseca oktobra hotela vrniti v domovino, pa so ju bolgarske oblasti na meji zavrnile, je stvar lažja in bi na njuno brezpogojno amnestijo pristala brez težav vsa vlada Precej drugačna je stvar za Aleksandra Obova in Kosto Todo-rova: ta dva imata najodločnej-še nasprotnike ravno v oni struji zemlie-delske stranke, ki ima svoje tri zastopnike v vladi narodnega bloka. Vse to je pač d^lo vladi povod, da je iz njene srede prišel sklen, naj bi se dovolila emigrantom amnestija, toda ne brezpogojna, temveč pogojna za tri leta. Ce bi se v tem roku ne pregrešili v smislu svoiih nekdanjih dejanj, zaradi katerih so h;li potem obsojeni. bi po poteku tega roka amnestija postala polnoveliavna. če bi se pregrešili, bi se pa nad mimi izvršila kazen za novi in stari greh Taka amnestija seveda ni ni-kak?na amnestija in so vesti, ki so se o tem vladnem sklepu raznesle po Sofiji in dežel', vzbudile vsesplošno začudenie in celo tudi ne majhno ogorčenje. »Ali brezpogojna amnestija aH pa nič!« se je čulo celo iz ust naiodločnejših nasiprotnikov. onih. ki naj bi bili amnestirani.
Tekom včerajšnjega dne je — vsekakor pod pritiskom javnega mnenja — prišlo do spremembe stališča, ki ga je v tem pogledu zavzemala vlada, in ministrski predsednik Mušanov je sedaj podal izjavo, s katero napoveduje brezpogojno amnestijo Atanasova, Obova Stojanova in Todorova. Po njegovi izjavi se bo amnestija nanašala na vse politične krivce. Izvzeti bodo samo komunisti in tisti, ki pripadajo
želja po učenju in spopolcjevanju. Prišli ao v neokretno ukrojenih oblekah, z neznatnim znanjem nemškega učnega jezika, toda s krepko voljo, premagati vse ovire, in z odločnim stremljenjem navzgor. Z neblazirano ambioioaiost jo so igraje premagali ovire učnega jezika, premagali eo pa tudi glad in pomanjkanje in se povzpeli na zaželjeni vr.h inteligence, zablod, ki so odvajale takratno mestno mladino od resnega stremljenja, niso poznali Z ovirami, ki so se grma d i le na njihovo pot, je rast-la njih energija ra se )« jeklenil njih značaj. Zato pa so bili uspehi res presenetljivi. Mali slovenski narod je produciral ne le veliko število, tem\eč tudi visoko kvaliteto usposobljenih sil za vse inteligenčne poklice.
Naše domače uredništvo je uživalo prvovrsten glas naši šolniki eo našli povsod, tudi na tujem, polno priznanje. Slovenci so že kot dijaiki, pa tudi pozneje kot inteligenčni delavci bih dorasli tuji kokurenci in so nam vzdržali doma naše pozicije.
Ne prihaja n^m na m sel, da bi podcenjeval'« meščanski naraščaj ali da ne bi priznavali nadarjenosti in sposobnosti mestne mladine. Poudarjamo le, da bi po-menjalo za naš narod izgubo, ako bi moral odslej za vedno pogrešati obnovo svoje inteligence iz glavnega in prvotnega našega stanu, \7. kmetstva. če bi se uresničilo, kar nrm kažejo znaki drnašniih težkih dni. in bi iskal bistri um kmetske mladine drugih poli udejstvovania, odtegnil se pa študiju, znanstvenemu delu in uradniškemu udejstvovanju b1' morala e'oven ka inteligenca bodočnosti izgubiti zvezo s široko narodno maso, fci je in bo ostalo kmetska. Ustvarila bi se inteligenčna kasta, ki bi se obnavljala sama iz sebe in morala v teku časa zepasti degeneraciji. To nas učijo vzgledi pri drugih narodih, ki nam obenem kažejo kvarne posledice take rezervacije m odtujitve inteligence od žive in zdrave kmetske mase.
Nam se zdi, da bi naš narod tako spremembo svoje socialne strukture mogel komaj prenesti, in zato smatramo, da je zastoj kmetskega pritoka v srednje šole ve-leresen socialen pojav, kateremu mora vsa javnost posvetiti največjo pažnjo.
Prav gotovo ni edini vzrok tega pojavu wm<) gospodarska kriza. Tudi svojčas ni bilo študentkom s kmetov na rožioah poistkno. Tudi v enih pretekih in po'ore-teklih časih niso naši kmečki gospodarji premogli velikih žrtev in izdatki za študente, ki jih je riskii-al kmet, so brli tudi takrat relativno vzeto prav majhni, gotovo ne večji, kakor bi jih tudi danes zmagal mnogi naš kmetski oče. Več pomenjfl morda dejstvo, da splošna f:riza inteligenčnega stanu, rastoče pomanjkanje možnosti za primerno uporabo duševnega dela ne tvori več tiste privlačnost* za kmetsfco mladino, kakor svojčas. Razvrednotenje ku>'-turn;h vrednot, bistveno spremenjeni pogledi na družabno vrednost, na socialne stopnje — vse to je morda važneiša podla-ag za orijentaciio kmetskega podeželja napram inteligenčnemu delu in ud eistvo vanju, kakor gosoodarska in finančna beda. .
In morda še nekaj Svoičas so našli študentje, ki so prihajal? s kmetov, med rojaki v mestu, če že ne povsod odnrt;b rok, pa vsaj odprta srca. Bili so dobrodošli, pozdravljeni in upoštevani kot n*dia in bodočnost naroda. Danes pa se zdi. da gW<i mesto na deželo z očmi konkurenta. Zdi se, da že danes ni več tif^e nrsrčne zveze, fci ie svoje dni družila d^mačrne 7 mee+a in dežele v eno samo narodno družino. To bi bil pač že začefek one ograditve med posame-Tr:mi narodnimi d^li ki smo jo označKi kot nežel'eno in šikodlm-o. Začetek n-astainnia inteligenčne ka^e.
In tu nai^bi se zastavil vod K"1 iti dane? je še mogoep s primernim org*niz«torn:m delom- če ne iy>nn'nom ustaviti tv> v<Mj mejiti in odgodrti socialni proces, k' narodu ne obeta koristi.	Dr. L. N.
skupinam, katere so izvršile neke posebne atentate, med njimi tudi atentat v cerkvi sv. Nedelje. Zakonski načrt o amnestiji se predloži nemudoma Sobranju, ki ga bo kot nujnega obravnavalo ki rešilo v najkrajšem času
V smishi te- izjave ministrskega predsednika se more tako pričakoval, da se bodo emig-antj mogli vrniti v domovino že prihodnje dni, vsekakor p« še tekom tekočega meseca.
Vrnitev nekdanjih voditeljev zemljedel-ske stranke bo gotovo imela svoje posledice v zemiljedelski stranki sami, kjer sedaj stoje na čelu ljudje ki so se, pač največ iz svojih osebnih razlogov, z vsemi močmi upirali tej vrnitvi in so v ta namen tudi sami izpodkopali tla v vladi svojemu tovarišu Jordanovu; ta je ostal zvest načelom Stambolijskega in je deloval z vsemi svojimi močmi za vrnitev svojih nekdanjih najboljših pomočnikov. V zemljedelski zvezi p-ride po vrnitvi emigrantov gotovo do težjih pretresi iajev, ali se upa. da ne bodo tako močni, da bi razbili to trdnjavo bolgarskega poljedelskega naroda. In vračajo-čim se emigrantom, ki prinašajo s seboj težke izkušnje, bo gotovo tudi bolj nri srcu blaginja naroda kot pa niihova osebna korist: sporazum se bo dal najti, ker »e bo motal ker je kar najnuineje potreben za notranje pomirjenie v državi m za režitev države z roba pogube.
Visoko francosko odlikovanje kneza Pavla
Beograd. 14. jan. p. Danes opoldne je francoski poslanik na našem dvoru g. Paul Naggvar v svečani avdijenci na Dedinju izročil Nj. Vis. knezu Pavlu visoko odlikovanje velikega krža legije časti, s katerim ga je odlikoval predsednik francoske republike.
Ruski sotofekl savez se Je preselil v Beograd
BeOgTad, 14. januarja p. Ruski sokolski savez, ki je Imel svoj sedež v Pragi, se Je preselil v Jugoslavijo, Sedež je sedaj v Beogradu. Ruski Sokol ima v na§i državi 16 zelo sgilrlh organizacij in upa, da bo svoje delo Se poglobil.
Triumfalen sprejem koroških pevcev v Mariboru
Maribor, 14. januarja.
Slovenski koroški pevci so doživeli danes na vsej svoji vožnji od Slovenjgradca skozu Dravsko dolino do Maribora iskren, res bratski sprejem in pozdrav. Posebno prisrčno so bili sprejeti v Rušah, kjer jih je pričakovala poleg šclske mladine in mnogih zastopnikov narodnih društev tudi množica občinstva. V nj hov eni imenu jih je pozdravil župan g Davorin Lesjak. Mak je naglo nadaljeval vožnjo in prispel ob 12.42 na mariborski glavni kolodvor, kjer je pričakoval« koroške pevce tisočgla-va množica. V pozdrav jim je zaigrala godfoa. Ko so pevci izstopili, jih je v 'e-pih, izbranih beeedah, prežetih narodnega ponosa in bratske ljubezni, pozdravil najprej v imenu mariborske mestne ob7ine župan dr. Lipold, nakar sta jim izrekla dobrodošlico v imenu mariborskih pevskih zborov stari koroški narodni borec g. Janko Arnuš. v imenu k<-"-oškega kluba pa ekrož. sodnik g. dr. Čemer, ki je želel dragim bratom izza Karavank n« »prijetnejše bivanje v Mariboru, iz k-iterega naj odnesejo na Koroško č'm lepše vt:se. Na postaji se je zbrala poleg izredno velike množice ljudi tudi vsa mariborska srednješolska mladina.
Po »prejemu se jc formiral pred ko'o-dvorom sprevod, ki je krenil skozi mesto z godbo na čelu. Veličastna povorka ie odš'a na staro mestno pokopališče h grehu škofa dr. Slomška, na katerem so Korošc5 položili len venec. Krasen nagovor je imel škof dr. Tcmažič. Po poklonitvi na Slomškovem grobu se je sorevod med v kukanjem in navd'iš"nlm pozdravljanjem občinstva vrnil v me-sto
Za koncert korosk'h pevcev je vlada'o no vsem Mar boru ogromno zanmanie. tako da so bile vstopnice popoldne domala že vse razprodane. Zvečer je bil pri blagajni tako ogromen naval d« so se ljudje, ki so že imeli vzornice. s težavo prerinil i v dvorano. Več sto Ijud jt moralo od:ti. ker niso dobili več nobene vstopnice Dvorana ie bila zasedena do zidnjegn kotirka. Korošci so s svojim na-cojšnjim koncertom že'ii nepopisne uspehe.
Slovenska katoliška cerkev
Prijatelj z dežele nam piše:
Ko je v nedeljo naš kaplan čital pastirski* list z napadi na Sokola — župnik pri prvi maši ga ni čital —- sem najprej ho-tel oditi iz cerkve, kakor ie storilo mnogo drugih. Zmagala pa je radovednost, da bi izvedel, kake grehe prav za prav očita.;o nam Sokol-om. Poslušal sem in poslušal, pa bil vedno boli začuden. Človek bi vendar pričakoval. da bo škofovska poslanica bolj globoka in stvarna. Tako pa nam je g. kaplan bral same stare stvari, ki smo jih morali že neštetokrat slišati, a so bMe že tudi ravno tolikokrat ovržene. Med primeri, ki se navajajo v dokaz, da je Sokol veri neprijazen ali ce1*) sovražen, so same malenkosti, ki ne bi mogle služiti v dokaz, tudi če bj bile resnične. In vrh tega so te »grehe« zagrešili skoz in skoz le posamezniki ali k večjemiu posamezna društva, pa je krivično, kriviti za nie celo sokolsko organizacijo in ves sokolski pokret.
Ko sem vse to poslušal, me je mnogokrat sililo na smeh. takoj pa sem se zresnil i.n o.žalosti!, ko sem pomisbl. da ie ravno ta praznota očitkov proti Sokolu najboljši dokaz, da pri vsej stvari ne gre prav nič za vero. marveč da se zooet enkrat v hramu božiem uga-nia grda politika. Ed;ni greh Sokola v očeh gotovih ljudi, ki so naibrž tudi izsilili ta pastirski list. je pač ta. da se ni dal. se ne da in se mkdar ne bo dal izrabljati v strankarske namene. Oni tam pa prisega'0 še danes, kakor so prisegali nekdai: kdor noče sleno služiti naši politiki, ta ie naš sovražnik in ga mo-ramo ugonobiti.
Da gre le za politiko, o tem nisem mogel več dvomiti, ko sem slišal zadnje besede pastirskega lista, ki jih je bojeviti gospod kaiplan prečrtal še s posebnim poudarkom rn ki pravijo, da Sokol »noče nič vedeti o poštenem slovenskem imenu.« Prav v nikaki zvezi z osta'o vsebino pastirskega lista ni ta zaključek in udari te zviška kakor pest po očesu. Znfo pa tem boli kaže, kam pes taco moli.
To nekrščanisko obrekovanje Sokola me je res ogorčilo. Kdo si upa nam Sokolom očitati, da ne spoštujemo slovenskega imena in nočemo o n;eim nič slišati?! Duhovni bratje onih, ki so v Gorici do smrti užalostili sivolasega nadSkofa Sedeia in na njegovo mesto postavili fašističnega eksekutorja! Ali naj spominjam še na to. da ie moral iz Trsta pribežati v Maribor škof Karlm? Ali na to, kako nastavlja na Koroškem škof Hefter nemške duhovnike v slovenskih faran?
Pa kar doma povejmo! Kako stara je že slovenska zahteva, naj se v cerkvah latinsko bogoslužje nadomesti s slovenskim. Zakaj tega ne storijo? Zakaj z uvedbo jezika sv. Cirila in Metoda ne pokažejo ljubezni in spoštovanja do domačega jezika?
Zato pa pravim: dosezite najprej, da bodo Slovenci tvorili skupno cerkveno edinico. četudi pod vrhovno komando Vatikana. Naj se ta edinica imenuje »slovenska katoliška cerkev«, seveda s slovenskim bogoslužjem. V K -n tako simpatični federaciji se lahko združi z ostalimi edinicami v skupno katoliško cerkev. Vera zara<fi tega ne bo prav nič trpela; obratno, še poglobila m okrepila se bo>.
Vem. da se to ne bo nikdar zgodilo. Zato pa tudi vem. da je le grdo hujskanje, ako očitate nam Sokolom, ki smo vedno b;.li nositelii narodne misli, slovenske in jugoslovenske. da ne spoštujemo in ne cenimo poštenega slovenskega imena.
Proti rušilcem države
in narodne svobode
Ogorčeni protesti ministrskemu predsedniku Srškiču — Obsodba protidržavnega in protinarodnega rovar-
jenja punktašev
Na protidržavni in protislovenski izbruh zaslepljene strasti, kakršnega predstavljajo separatistične punktacije, je takoj, čim se je za nje izvedelo, odločno in učinkovito odgovoril občni zbor Županske zveze. Nad 600 predstavnikov slovenskih občin je takrat spregovorilo v imenu vsega slovenskega naroda in odločno odklonilo separatistično akcijo, nevarno za državo in naravnost pogubno za Slovence.
Ko pa se je širom Slovenije podrobno izvedelo, kakšne blazne stvari v svojem obupu zaradi trajne izgube politične moči zahtevajo in predlagajo nekdanji voditelji, a zdaj vedno bolj zapuščeni politiki bivše SLS, je ogorčenje povsod še naraslo. Dokaz temu so brzojavke, ki jih od vseh strami pošiljajo na ministrskega predsednika g. dr. Srlkiča, na čelu jim agilne sreske in krajevne organizacije JRKD. Na žalost ne moremo priobčiti vseh teh protestov, največ zaradi pomanjkanja prostora, deloma pa tudi zato, ker nam strogi tiskovni zakon zabranjuje zabeležiti vse ogorčene izraze protesta in obsodbe, čeprav so v polni meri razumljivi in upravičeni.
Izmed protestnih brzojavk, ki so nam bile sporočene, objavljamo za danes le naslednje:
Občinska uprava trga Konjice je imela v četrtek 12 t. m. ob 18. izredno sejo, da zavzame stališče zoper »ljubljanske punktacije« Soglasno je bila sprejeta naslednja resoluc.ja:
1.	Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I. in njegovemu visokemu kraljevskemu domu izrekamo svojo globoko vdanost in zvesto ljubezen. Zavedamo se jasno, da smo se uedinili zh večno v nedeljivi Jugoslaviji na podlagi svobodnega narodovega sporazuma z dne 1. decembra 1918.
2.	Ne dopuščamo ničesar, kar bi mer lo
na izpremenitev sedanjega državno-prav-nega stanja Jugoslavje. Razkosanje naše skupne domovine na več edinic odločno odklan jrmo. Ja^no nam je, da bi bili zdrobljen:, ako bi se sami začel' drobiti, kakor to brezumno hočejo punktaši.
3.	V svetovno te?kem gospodarskem stanju apel ram,, na občane, da se zberejo k složnemu smo tre nem u in zvestemu delu. fm tesnej« strnjeni pod vodstvom mož ki jim je blagor skupne države in državljanov najvišja zapoved
4.	Izrekamo si za dekoncentracijo državnih poslov, toda le do one meje. k' jo dovoljujeta skupnost nedeljive države *i skupni prospe-h državljanov.
Sreska organizacija .TRKD v Konjicah Je odooslala 12. t. m. g. ministrskemu predsedniku dr Sršk'du brzojavko naslednje vsebine: »GViboko smo užalieni nad punktaši Ostro obsojamo njhovo razdiralno delo. Iskreno smo vdam Njegovemu Veličanstvu in naši nedeljivi domovini.«
Sreska organizacija z« $rez Kofevje
je brzojavila med drugim: »V dno duše ogorčeni nad izdajniškimi separatističnimi punktaciiami dr. Korošca, Vas v imenu 46110 organiziranih članov iz 30 krajevnih organizacij eksekutiva sre^<ega odbora JRKD Kočevje, zbrana na svoji sej', enodušno prosi, da odločno in brezkompromisno nadaljujete delo za edinstvo naroda in države po intencijah Nj. Vel kralja. Poslevo-deči podpredsednik: dr. Hans Arko.«
Sreska organizacija ra arez Ptuj
je brzojavite nuinetrskemu predsedniku: »V imenu vseh dva in tridesetih krajevnih organizacij JRKD v ptujskem erezu odganjamo z ogorčenjem tako zvane ljubljanske separatistične punktacije. Slovenci
Pri pogrebu razkrinkan zločin
Prevorfe, 14. januarja.
V vasi Krivici v prevorski občini Je v nedeljo 28!etni posestniški sin Jurij Jug popival po vinskih goricah svojih znancev ter prišel vinjen pozno zvečer domov. Drugo jutro so ga našli v postelji mrtvega in se niso zmenili za to. da je imel obtolčeno in krvavo glavo ter so. meneč, da ga je zadela kap zaradi preobilnega alkohola, pripravili vse za pogreb. Pogreb p« »o preprečili orožniki, ki ae jim je zdela nagla smrt zelo sumljiva. Kmalu so dognali, da je nesrečni Jurij Jug prišedši domov, našel pod oknom svoie sestre nekega mladeniča, ki je vasoval. Vasovalca ie hotel pregnati, ta pa je navalil nanj z motiko Posledica močnega udarca po glavi ie bila možganska krvavitev in tej je podlegel mladi Jug, ki se je z zadnjimi svojimi močmi spravil v posteljo.
Ta dogodek je spet primer velike malomarnosti, s katero prebivalstvo obravnava *azne nesrečne dogodke. Mladenič, ki je povzročil Jugovo smrt, je že priznal svoje dejanje.
Predrzen vlom
Za*pr1e, 14. Januarja.
Blizu zagorske postaje si le te dni uredil svojo trgovino trgovec g. Josip Kenda, ki se je priseli! iz Sklendrovca. Ker pa stanovanje še ni bilo urejeno, je prenočeval še vedno v preišnjenl svojem bivališču in so to najbrž nekje zvedeli tudi neznani tatovi. ki so v noči od s*ede na četriek vlomili v novo trgovino. Vlom ie opazila drugo jutro trgovčeva soproga. V trgovin? je bilo vse razmetano in se vidi. da so vlomilci z vso vnemo iskali denar Ker denarja niso našli, so pobrali nekaj blaga za obleke, nekaj jooic. dežnikov in steklenico špirita. Napravili so za okroglih 7000 Din škode
Orožniki so takoj uvedli preiskavo in :*naio v prvi vrsti na sumu nekega tujega, mlajšega moža. ki je v sredo prav sumljivo ogledoval lokal 'n je postala nanj pozorna ti»d; tr«ovka. Vlomilci so morali biti iz drugih krajev.
smo m ostanemo na veke združen' « SrM in Hrvati v enotni jugosiovenski državi-Vsaka separatistična politika je veleizdaja nad državo in vzvišeno jugosloveni<o 'de-jo. 2'vel naš narodni krallj Aleksander, živela enotna in močna Jugoslavija!«
Sreska organizacija JRKD za srez Laško pravi v svoji protestni brzojavki na predsednika vlade med drugim: »Stoječ neomajno na načelu narodnega in državnega edinstva svečano izjavljamo neomajno zvestobo vzv'§enemu kraljevskemu domu Ka-radjordjevTČev in kraljevski vladi ter obsojamo na jodločnejše nninovejši raz-dorni poskus voditeljev bivše SLS.« Sreska organizacija JRKD za srez Logatec je poslala predsedniku vlade protestno brzojavko: »Srečki odbor JRKD z« srez Logatec najodločneje ob so i a separatistično rovarjenje skup'ne dr Korošca kakor tudi nečuveni iznad duhovščine proti Sokolu kraljevine Jugoslavije. Predsednik dr. Pušenjak, tajnik Tavčar.«
Sreska organizacija r Novem »testu
je brzojavila med drugim: »Organiz«c:Ja od'očno zavrača dr. Koroščeve punktacil©, naperjene proti edinstvu Jugoslovenov. Enako zavrača pastirski Hst z napadi na jugoslovensko. po zakonu osnovano sokolsko organizacijo. Zahteva, da vlada čuva nad edinstvom ;n ukrene vse potrebno, da se vs: razdiralni poskusi v kali za duše. — Predsednik dr Režek.«
Sreska organizacija JRKD ▼ LHfJ!
je na svoji seji dne 13. t m. razpravljala
o separatističnih punktacijah ter o proti-sokol?kem pastirskem listu. Na 6eji ao M-se soglano sprejete resolucije, ki pravijo med drug;m:
L V imenu vseh 16 krajevnih orgaaia*-cij JRKD v litijskem srezu in vseh v njih včlanjenih tisočev pristašev izjavlja srečki odbor kot njihov reprezentant, da «natr* akoijo dr Korošca in njegove klike za sr»-čin proti 'astni državi.
Slovenskemu delu našega naroda prip-cip narodnega in državnega edinstv* »ve-tai ideal, katerega si ne pustimo blatni <><t nikogar, naimanj pa od obupanih partizanov klike dr Korošca.
Pozivamo merodajne SoiteJje. da to protinarodno akcijo in vse sličn« velei»-d-ainiške poizkuse v kali zatro
II. Dne R. januarja 1933 je bilo v vseh cerkvah drav^fce banovW nrečitano pastir-sok pi<mo. ki grdo napada Sokola kraljevine .Tu-goflavi je našo prvo nacionalno i« vzgojo organizacijo, ustanovljeno z državnim 7akonom n«še kraljevine Proti takemu načinu napadanja na viteško organizacijo Sokoli k-i!ievine Jugoslavije in n iegcvih nrerlstavrikov r imenu vsega čVinstva JRKD STeza Litrja ogorčeno pro-tef^inamo.
TTT Te separatistične punktacije so prišle baš v Janj nafhuiVh f*$i<?t'?mh rvn"*-dov proti n^Zi državi. Porivamo vlado, d* postopa s ino ff+ro<?o«rtio proti vsem onim. ki begajo v djarmšr )ih težkFh časrh raš narod.
V velikem številu smo prejeli prepise protestnih brzojavk, ki so jih poslale predsedniku vlade ali na druga mesta krajevne organizacije JRKD. Nekatere posebno značilne bomo v prihodnjih dneh objavili. Pač pa hočemo že danes zabeležiti naslednje sporočilo, ki smo ga prejeli iz Logatca:
»Vsa društva fai vse občine v našem srezu so že ali pa bodo te dni najbolj energično obsodile zločinsko rovarjenje proti državi in varnosti Slovencev. Pol našega sreza je že bilo pod Italijo, pa zna zato ceniti in ljubiti lastno narodno državo. Komnr pa v tej državi ni prav, naj gre, kamor ga srce vleče in kjer misli, da bo zanj raj že na zemlji.«:
Oprostitev kmetsklh mlinov (Jarka na poslovni promet
Beograd, 14. januarja AA. Z uredbo •
dne S. novembra 1. 1. sta b'll tepremenjenl tarifni Številki 114. tn 115.a odredbe o skupnem davku na poslovni promet na moko in mlevske izdelke, zdrob. kaSo ln ko-ruzno moko. Zaradi neenotnega tolmačenja glede davka prostih poljedelcev pri mletvl te moke je izdal davčrr oddelek finančnega ministrstva tole pojasnilo: 0«ebe, ki m«. Ifefo na merico h» 9e smatralo m polfedel. ske. se oprosfe skupnega davka na poslov. nI promet ne glede na to, v katerih aH kak§n!h mlinih se vrši ta mletev.
Preiskava o nesreči »Atianticfnea«
Cherbourg. 14. Jan. AA. Sodna OTelakava o požarn na velroam^n »Atlantiku* »i odkrila nobenih tadkvHev, ki W se h »rJKh
da.lo sklepati na zločinske namene
Proti rušilcem države
Javno »borovanje na Tabora v 6efi+ek 19. t. m. ob 20. — Sreski odbor JRKD v Ljubljani.
Krajevni orsanizariji JRKD in Gospodarska - izobraževalno društvo za dvorski nkr.ij
priredita danes ob 16 v licefcki telovadnici koledovanie z obdaritvijo revnih otrok m družin. Nastopijo tambnraši. kralii in pastirji ter pevski odsek Vabljeni člani in prijatelji omenfenih društev.
7reinonslrj(
Zagrebška vremenska napoved sa danes:
Pretežno oblačno, ponekod nekoliko vedro. — Situacija vferaišnieea dne: V zadniih 24 urah sta ee severno in južno področie depresije docela loč li V centralni Evropi prevladuje visoki pritisk, ki (»e vrši od rugoza-pada Jez Alpe proti vzhodu. Ciklon nad Sredozemskim moriem se ie oiačil. prav tako pa tudi minimum nad Jadranom.
Dnnafska vremenska napoved ca nedeljo: Mrzlo vreme bo traialo še nekai ?a«a Ponekod bo manj oblačno, snega najbrž za sedaj ne bo.
Sprejem koroških bratov v Ljubljani
Jutri pripnejo z vlakom cb 13.46 iz Celja rn Trbovelj koroški pevci. Dosedanja njihova pot po slovenskih mestih sliči pravcatemu triurnfu. ki ga Ljubljana ne bo mogla več prekositi. A doseči ga hoče po prisrčnosti svojih čuvstev do koroških bratov, ki prihaiajo med nas iskreni in brez predsodkov. 'Pozivamo vse prijatelje slovenskega Korotana. predvsem pa zastopnike ljubljanskih kulturnih društev, akademsko m srednješolsko mladino, strokovne in vse druge organizacije, da se zberejo ob pol dveh k sprejemu na glavnem kolodvoru.
Pri spreiemu bo svirala godba »Sloge«'. Pozdravil bo koroške pevce predsednik Glasbene -Matice senator g. dr. Ravninar, zastopnik mestne občine ljubljanske, zastopnik akademske mlad.ne in odvetnik dr. Anton Urbane, podpredsednik osrednjega odbora Kluba koroških Slovencev v Ljubimi. Nato se razvije povorka z godbo »blo-ni čelu ored hotel Union«, kjer bodo koroški fantje nastanjeni. Zvečer ob 20. bo ti a stop koroških pevcev v veliki dvorani h» t!a Union. Zbori pojejo nekaj pesmi lokalnega značaja posamič, nad polovico programa pa skupno. Med sporedom govori vodja turneje g. poslanec Poljaneo m za-sTor»n;ka Pevske zveze in Hubadove pevske žu^e Po koncertu bo v isti dvorani druzab-t' ' večer, kjer bomo ob sviranju orkestra »Sloge« in netiu Akademskega zbora prebi-1 s koroškimi ga-bi par prisrčnih uric.
V torek donoldne bodo korošk' gostje ogledali Ljubljano. Deputacija se bo polk 'on'!a pri Sv. Križu nesmrtnemu spominu -oropa ca ter j a koroške slovenske pesmi Oskarja Deva. kakor tudi mučeniškemu spominu župnika Gabrona. župana Krrben-ta-ja in drugih koroških slovenskih oorcev, ki tamkaj počivajo. Opoldne se na glavnem kolodvoru poslovimo od milih gostov, ki se odpeljejo ra Jesenice, kjer b->do imeli zvečer svoj zadnji nastop. Mestna občina bo za časa bivanja koroških _ pevcev okrasila svoja poslopja z zastavami.__
Sokolsko dnsštv© Jesesilee
V	nedeljo ob 3. popoldne ponovitev igre
„KROG S KBEBO"
Sceneriia. maske, obleke ln godba v kitajskem stilu. — Vstopnina običajna. 3S76____
Leopold Morela na zadnji psti
Metlika. 14. januarja.
V	sre^o je Metlika imela nenavadno liro Nudila ie sliko velikega taborišča, kjer
ie zbralo ljudstvo iz vseh krajev Bele Krajine, da počasti in se poslovi od svo-:cga učitelj:'., ki jc vse svoje življenje darova! Beli Krajini. dasi je bil sin kremeni-1 e Gorenjske. Pokojnik je prišel na svoje ~>rv > službeno mesto v našo obmejno Ra-dovicč 1- 1^9°. ter je o*tal tam eno leto. nakar je služil tri leta v Črnomlju, kjer se je poročil z domačinko. 1W. 1. pa jc r.isedel stalno mesto v Metliki kjer je kot Šolski upravitelj služil do zadnjega svo-ie«a dneva. Vso svoio mla-demško in moško 'dobo je preživel v Beli Krajini, ter ji žrtvo-val vse svoje moči. Zato je tudi njegov zadnji oder obiskalo nebroj ljudi, da se po-slove od sedaj nepremičnega obraza svoje-oa dragega vzgoji t! j a.
* Sprevod je bil določen n 74. uro. Že zjutraj pa so 's? pričeli ljudje zbirati. Po blagoslovitvi krste se je pred hišo prri poslovi v imenu učiteljstva učitelj Tončič. ki ie pokojniku v slovo ir-eke' ganljive besede hvaležnosti in priznanja. Označil je pokojnika kot naidražie* in najidealnejšega tovariša - učitelja. ŠckoMc? pevski moški zbor je nato zapel žalostinko. Krsto so dvignili Sokoli in gas:lci. ki so tudi ob mrtvaškem vozu tvorili častno spremstvo.
Povorka se je formirala na čelu s š-olsko mladino m zastavo, sokolski naraščaj, de-putaciie semiškeg-a iti podzemeljskega Sokola. gasilci z zastavo metliškega društva, obrtniki s svojim vencem, mestna godba. J.-rsta s šp-di-rjem. pokojnikova rodbina. sre-?ki načelnik s soprogo, sreski prosvetni referent, celokupno uradništvo Metlike, šolski upravitelj iz Črnomlja, vse učiteljevo metliškega sreza in številno zastopano tudi učiteljstvo iz črnomeliskega sreza. za r'imi meščani in nepregledne množice okoli-
čanov. Zlasti številno so bila zastopana gasilska društva iz okolice, kakor Božakova, Rosalnic, Lokvic, Slamne vasi, Drašičev, Radovice. Dobravic. Gradaca in od drugod.
Med sprevodom na pokopališče k sv. Roku je igrala pogrebne koračnice metliška mestna godba. Na pokopališču so pokojnika vzeli iz mrtvaškega voza in ga odnesli v cerkev, nato pa pred grob zopet Sokoli m gasilci. Ob odprtem grobu mu je prvi iz-prcgovoril slovo starosta metliškega Sokola. narodni poslanec D ako Makar, ki se je poslovil od svojega tovariša iz ljubljanske realke in omenil pokojnikovo vedno strogo nacionalno prepričanje in zlasti njegove zasluge, ko ie bil v najtežjih avstrijskih časih pred 2$ leti njegov sobojevnik ob zibelki prvega belokrajinskega Sokola v Metliki.
K»t drugi govornik se jc od njega poslovil v imenu Jl"U predsednik sreskega učiteljskega društva za srz Črnomelj-Metli-ka g. Ljubič Matko. ki jc omenjal njegovo življensko pot ter njegovo borbenost že v prejšnj:h časih za pravice učiteljstva. Zadnji govornik je b'l še g. Weiss Franc, na-čelntk belokraiinske gasilske župe, kateri je poudarjal pokojnikove zasluge v vodstvu društva, ko je isto organiziral, mu je bi! prvi tajnik in kasneje blagajnik. Gasilska trobenta mu je zatrobila še zadnji r>o-znrav, vse tri zastave so se v pozdrav sklenile nad odprtim grobom, nakar so f,~.cn zapeli še »Na grobovih«. T; ko je Bela Krajina pokazala, kako izraža hvaležnost svojim učiteljem in vzgojiteljem. Zaslužnemu delavcu bodi ohranjen trajen spomin!
Zanimiva umetnina marljive Slovenke
Mlada umetnica za vezenje Amalija Frangeševa, bivša učenka oddelka za vezenje obrtne šole v Ljubljani, sedaj^go-jenka višje strokovne šok v Beogradu, je v počitnicah napravila krasno ročno delo: kraljevski grb, izdelan iz prave fileflos - svile, ! z najfinejšo in precizno ročno tehniko. Obe kroni, ščit. poluraesec in zvezde so izdelane s polaganjem srebra in zlata, in sicer v različnih vrstah zlata-mrize, briljantno in gladko zlato. Grb ima obliko elipse, je dolg 180 cm in širok 105 cm v 12 cm širokem
In Ijaadje
stav narednik voznega parka v Zagrebu in
bo delal izpit za po d poročnika. Gdč. Amaliji k umetnini in kraljevemu priznanju čestitamo in ji želimo še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.
Šmarjani za svojo staro občino
Ljubljana. 14. januarja.
Danes so jo zglasila v Ljubljani deputacija okro^ 200 občanov šmarske občine r,a Dolenjskem, da se pri merodajmh črnite jih zavz<me za nadaljnji ob s ran ek obč:nc Šmarje-Sap. ki je etara že nad 100 let Za-r-id' nameravane ukinitve je namreč zavladalo v vsej občin očitno nezadovoljstvo, ki bi se v primeru izvedbe načrta še stopnjevalo. Nihče izmed občanov ni zadovoljen, da bi se ta občina kar enostavno ukin la in prdružila škofeljski občini, kakor jo v načrtu.	. ,
Deputacija 200 občanov se je oglasila rajprvo pri sre/krm načelstvu, nakar jc
da se bo »izgubljena ovca« prej aH »let Itak zopet pojavila v domačem hlevu. Pa bo tedaj morda raztroeenec od gral z vsemi preostalimi igralci kar — simultanko.
Kdo se drži najbolje? Težko je objektivno soditi. Subjektivno gledano, ima vsak najboljše šanse za zmaeo. Najboljše seveda — kdo drugi neki kot logično spet — gospod profesor!... Izgubi je namreč doslej eno samo partijo, a točk ima že več kakor pik v svoji Solmoštrski beležnici. Pri šahu je pač š*» vedno resnična ona stara prislovica: »igro dobi vedno tleti, ki napravi predzadnjo neumnost!«
Tudi naš »Pjotr« ga pihne in se drži moi-strsko- Božič je uporabil za sistematični trening in teoretični študij po »Vidmarjeve-m šahue. Pa se mu pozna, da ie vidno pridobil-.. Edino »piecce tourheei in kibici mu delajo še nekoliko preglavice. No, pa tudi to preide sčasoma! Mož pa se vsaj zaenkrat lahko postavi, da je dvema favoritoma od-ščipnil dve važni točki...
Sploh se vrši ves ta turnir v znamenju presenečenj. Ne le za igralce, temveč tudi za zbadljive k bice Predsednik slednjeim*-novanih — gospod kavarniški mecen To-nejc — se že spričo dejanskega stanja premišlja. ali ne bi mogoče bolj? kazalo razdeliti nagrade v obratnem redu- Prvo nagrado _ zadnjemu. Kajti pridobil bi s tem naklonjenost šahovske več ne — evropskih ka-

Skopje
Adoonae o* UimlmM rxfl<rtn« potl.il«« <K»"o<"»fl« «f™vl» i. »le« 2*9 iS- H. W3t
kjer bo — subjektivno gledano — kajpak, ...no, pa saj boste vsi videli...
Dovolj toliko za danes! V kratkem pa — ako ne bo prevelikih debaklov in sanovskih ponižanj - boste čuli o končnem rezultatu evropskega turnirja, o srečnih rakcih
in o podrobnostih nameravanega -h-skega
niatcha Se kaj več
črno polltiranem okriru. Vse je najlepfte našito na debelem kartonu in okrašeno s pen-ž.i - svilo. Barve so žive, ^e harnxmično izbrane m zelo prijetno učinkujejo na »ko. Gdč. A. Frangeševa je delala sama tri mesece tako rekoč noč in dan na tej umetnini
Po nosredovanju ministra dr. Kramerja in senatorja dr. Rožiča je gdč. Frangeševa osebno izročila izdelani grb na maršalatu dvora za kraljevsko r\xlbino. Z dvornim avtomobilom »o umetnico z vezenino odpelja-li z doma na maršalut, kjer so fino umetniško delo iznenadeni občudovali in se zanimali za ročno izvedbo in tehniko pri napravi grba. Gdč. Frnagešcva je morala vse pojasniti in razložiti, kako in kako dolgo je delala grb. Z umetnino je bi! dvor zelo zadovoljen. V priznanje za svoje neumorno, res umetniško delo je gdč. Frangeševa prejela <3000 Din nagrade.
Amalija Frangeševa je doma na Prager-skem. kjer je njen oče upokojen železničar z mnogoštevilno rodbino. — Ima še še.st hčera in dva sina. od katerih je brit Gu-
Šentjobski zvonovi ob Žili
Ze'ena Zrla ima čudovito moč, nj?ia do-fria čudovito lepoto. Saj je vseeno, od I .od stopiš v to dolino. Vselej te prevrne nje-na prelest. Zelenih hribov nad dolinami ve pov<odi dosti, drugače sploh n: doime, kaj ne? Tako lepe zelene doline pod njjni, kakor je Zil-ka, pa nemara ni nikjer drugod na svetu.
Ve je beli cneg tudi njo ogrnil v dev"ško t«»nči« — m čakala je plavih svatov. Pri-f. j so iz vseh krajev skozi dolgi črni tov pod Rož-co jih je privlekla vesela pesem. \'sakdo me dandanes za veseljem, ko ga je tako malo. Mladi pa še posebno. In m bilo prav nič čudno, ako sem se med vsemi temi svati znašel tudi jaz. Ljubo zimski prazniki so se smejali po svetu, pot ce pa z belo pogrnjenih miz, — poslednji <lnirtni kriki žrtvov-.tiih pujiLov so se baš jzgubljflli v dalji, ko je pripeljalo solncc ivoj sijajni dvor na nebeški svod in začudeno pog'edaSo na dolino ped seboj. Igralo r=e je no strehah belih hiš in visokih zvonikov, ogledovalo se v ledu voda ''n j v ju dreves. Tako mi .je /a blestel v solnčen božični pozdrav vitki brnški zvonik in zapeli so njegovi zvonovi. Vendar se mu danes nisem odzval tako ravnodušno kakor drugače. O? so iskale njegovega sofarana. ki za Z moti Parni samuje sredi polja, vse leto zapuščen in le ob proščevanju spomi-nian, kajti njegovega patrona ime mi je tokrat tako čudovito zvenel v glavi. Simbol onega gasu. ki nas je tako nenadno dohitel -n nam skrčil pest.
5ent Job črne cerkvice patron ... Vse leto molčiš in kuješ žalostne vesti, ki nem jih Usoda prinaša v dar. Nad kpo zeleno dolmo plavaš, ki tako bogata dobrega vendarle ne pozab1 ja n*te Sij jim pos:ics vedno kako novico, da pohite znova pod
krov tvojega farnega gospoda Mihaela ter iščejo pred tvofmi glasovi pomoči. Ali jim ne bi mogel ob koncu starega leta priza-nesti s svojim posanstvom ter jih gledati ve-seie okoli sebe? Kot zvest vojak ei vršil svoje poslanstvo vse leto in tek« se ti je zardelo, d« je tvoje službe premalo. Pa si šel in poslal neveselo ve.st — nazaj, fantje mor, meni zapo«;te in nobenemu drugemu! Slehernega je doletela tvoja vest, prihitela je tudi med n<is in nas r.apclnila z žalostjo za lepe praznike ...
Sedeli smo daleč run*j kraljice Ziljske doline in veselo marnjali pod trdno slovensko streho. Dvanajst njenih apostolov ▼ zeleno rjavih lodrasrih oblekah jc sedelo ob dolgi mizi. ob svojem pastirju. Zadnji večer v starem letu s pesmijo, ki nam jo danes zapojo in s katero ras pozdravijo v novem !letu. da se bo ja lepo in veselo začelo. Zelene steklenice so se ponosno ko-ša ti le ta večer, v kozarc'h je s'jaia zlata kapljica. Lep fantovski večer je bil. Zunaj je sne/ena odeja pokrivala dolino in dušila glasove v njej. Prav nihče se ni glasil pod Dobra čem. Samo divja Žila je pela svojo reugnano p'an;isko pesem, nosila pozdrave svojih Irudi njihovim bratom o>b Dravi in Savi. M "ki borovci cb njej so basirali njeni ppsmi. Tu no:r; pa rmo sedeli ob našem vrlem fantu z Rmce in čakali zvoka njegove piščalke. Kaj bodo zapeli, n;so vpra-gal; — rahel akord iz vodnikovih uft je 7*drhtel med niimi. ?>e trenutek — — — »Oi mrz1« rosa ostm kosa...« je mogočno zad^r^lo pod be^m svodom. Pred nam? je vstala zeletv? dolina v vese'i po-f/intie v bel;h eraic;^ sredi nje z bridVo ko=o «o r^vr'ska!i nr^ko nolia. »Lepa dečla. 1 '"bo de?"'s.	fvr^b? m menoj«
--r»el<i nesem d^lne RpIp ru+e rt?-
hovtb "-'ivTcnb «o vzd^cml" ^'ic*. da ril ie irvnbT'*o rv>+nn izpod n"*1 Za^^alo se 'e v zarrlnV obr^^p. «p vedelo v ?-n!li očeh, pa smuknilo osramočeno za oblake.
Pri zimskem športu
NIVEA-CREPIE NI VE A" ULJE
Vdrgrnlte pred odhodom v hribe vse luči in zraku izpostavljene dele telesa Izdatno z Nlvea-kremo ali Nivea-oljem in vdrgavajt« se raed partijo ~ Se čefiče. S tem zmanjšate nevarnost nadležne solnčne in ledenlike zapeke in se vam ni bati, da se vam koža | osuši. Nivea-krema ln Nivea-olje vam dajeta poleg tega ono čudoviti bronasti barvni kožni odtenek, s katero ■ i i»»f pmmi	a5S2ajiWV	se tako radi vračat« z zimskosportn«
ture. Samo Nivea-krema in Nivea-olje vsebujejo koži sorodni tn kožo negujoči Eucerit.
Jugosl. P. Beiersdorf Jt Co„ d. z o. j., MARIBOR, Greeorčičeva ulica 24.
od.šia na magistrat k tajnku županske zveze dr. Riku Fuxu. Vodil jo je župan g. Skerjanc in deputacija je pri dr. Fuxu dobila pojasnila, di bojazen ukinitve »narske občine n: povsem opTav'čcna, to pa zato ne, ker ima občina -svojo faro. 6-razrcdno šolo, železniško postajo in ti-d-i svojo pošto.
To so občani poudariali tudi potem pri sprejemu pri g podbanu dr P'rkmejerju, ter je g. podban i sam uvidel, da ne gre razkosa vati take občine Slednjič so stavili občin-ki možje predlog da se šmarski ob-č'ni pridruži še katasfralna občina Sela, ki obstoji iz vasi: Sela, Paradišče. Podgorca. Zgornja Slivnica ir. Huda Polica, odkoder prihajajo otroci že zdaj v šolo v Šmarje 'n s čemer -bi narastla šmarska občina na 2268 prebivalcev.
»Evropski« šahovski hirnir
Ljubljana, 14. januarja.
>Tonefčo.« tnmir — kakor «t>lošno nazi-vnjo šahovski turnir, ki ga pravkar s polno paro odigravajo v kavami »Evropi« — ie v polnem razmahu. Okrog miz igralcev se dnevno zbira gneča radovednih kibicev, ki ob živahnem spremljanju partij le z velikim naporom brzdajo svoje jezike. Vendar — kib e spada k šahu — to ie stara šahovska tradicija — in kar je glavno, njih zadržanje hvada Bogu doslej še ni rodilo, raz-ven par manjših nesporazumov, še oikakih resnejših poeled c.
Igralcev sc je prvotno prijavilo 12 ln takoj prvi dan je sedlo vseh 6 parov za mizo. Rožljanje' % viteškim m*x:em se ie pričalo. Par jih ie odneslo točko, drugi eo se pobotali r. remijem — nekaj pa j h je presem*-tila smola. Pogorelci so se seve-ia ierili • • • Eden takoj »iztuhlaU prgvi ^rok smolo, ki ga ie doletela, češ. >tudi apostolov je bilo 1*2. eden med njimi pa ie b'l že od vsega početka zaznamovan-.. 12 je torej nesrečna številka! Najbolj? j?, da ee izmažem!«... In izostal ie ..
Po ia vil a se je zdaj v vodstvu nova tezkn-ča: Kako spariti enajst igralcev? Nu, pa > sreča kar sama priskočila na pomoč: —- tu.lt 11. je izostal. Pa ne morda z strahu, ha i 5o! Pozabil je. kje se Igra turnir, h kateremu se je bil prijavil. Baje so ga videli, kako išče in izprašuje po drugih kavarnah, kje so njegovi partnerji. Pa kdo bi tudi t«-i profesorski raztresenosti zameril? Šahist ne, vsa naši i-evropski« ne. ke-r «) prepričani, da v Ljubljani ni k sreči mnogo kavarn in
I.epa dečk mu je pokazala solnčno lice. Hitele so, da so ujele pubiče pred irjnmi, ki so se jim iznvkaii med visoko cvetnato travo proti bregu. Toda ostra beseda, ki je zadela nie hujše kakor kosa travo, je To-
varniških »pacerjevcl Naš 12. apostol mu celo prigovarja, da bi se kot prva določila ^dezerterska« nagrada, kajti tudi to je v gotovem smislu neke vrste — junaštva Saj si vsak tega ne upa!-..
Skratka — Tonejčev turnir v »Evropi« je za Ljubljano mala šahovska senzacija. Sigurno bo koristil šahovskemu oživljenju v našem mestu — saj se je žie oglasila te dni konkurenčna šahovska metropola v »Zvezdi« ter pozvala civilizirane iEvropce« na šahovski junački mejdan. Verjetno je. da bo »Evropa* to izzivajoče rokavico sprejela in po končanem) »Tonejčevem« turnrju se tako obeta nova šahovska prireditev v obliki šahovskega mala »Zvezda« contra »Evrona^
Debeli Ijndje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčiee izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav-nikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni. ki bolehajo na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ponarejene postne nakaznice za 1,225.000 Din
Zagreb, 14. januarja.
V ponedeljek dopoldne se bo vrš ia gsavaia razprave proti Vojku Mikolju nekdanjemu bančemu uradniku, ki je bi ze dvakrat in sicer enkrat na 2, drugič pa na 8 let obsojen zaradi goljufij, in ki je tokrat obtožen, da je lani aprila ponareo-il najprej 127, potem pa 73 poštnih nakazn c v skupni vrednosti 1.225.000 Dn. T predrzna in premetena sleparija, o kateri t«io tedaij obširno poročali, je bila izvedena n* ta način, da je ponarejevalec poštne nakaznice oprem 1 s ponarejen.m žigern in podpisom pošte Novi Sad. pa jih potem po tej poti poslal zagrebški in sarajevski pošti, ki ki sta nakazane ineske poslali Prv' hrvatski štedioni v Zagreb m njeni pedružn ci v Sarajevo. Tu pa je v prvi polovic meseoa aprila neki Josip Šlezinger, ki je imel vsa potrebna pooblastila, dvignil denar ter pa zročil nekemu Grgiču, ki ga je najel za ta posel in mu tudi izročil pooblastila, potrjena od beograjskega sreskega sodišča. Po opisu bančnih uradnikov so Slezimgerja kmalu izsled li m zaprli. Šlezinger pa je opisal Grgiča. ki ga je naročil za dviganje ponarejenih nakaznic. Bilo je takoj jaf.no, da je Grgič um šlieno ime in preiskovalne
zajeli v Zagrebu in ko je bil konfrontiran s Slezingerjem. je ta v njem siv>znal Grgi-ča. To so pctrd:le le še neke druge priče, ki so bile slučajno navzoče, ko se je Grgič sestaial enkrat v Zagrebu, drugič pa v V'n-kovcih s Šlezingerjem.
M-kolji taji vse z največjo trdovratno-stio že o<l pr\-pga pr,setka. Ker pa ga obremenjujejo izkazi £lezmgerja in drugih pr'č, ie b:ia vendarle dvignjena proti njemu obtožnica in razpisana razprava.
Tragična smrt družinskega cceta
Celje, 14. januarj*.
Davi .so našli ob plotu pri mostičku na ovinku ceste Da Savi pri Celju obešenega 32-letnega brezposelnega oženj enega delavca Antona Žerjava iz Čreta, očeta dveh otrok. Žerjav je privezal svoj pas na plot in si ga zadrgnil okrog vratu. Našli so ga klečečega, otrple roke pa je imel v žepu.
Žerjav je bil snoči ob osmih pri svoj h starših na Savi. Bil je dobre volje in ie celo prepeval. Ko je odhaja! domov, je vršil obupno dejanje. Vzrok samomora ni znan. Truplo so prepeljali v mrtvašnico okoliškega pokopališča.
Ljubljanski zdravnik |e iznašel zdravilo proti želodčnim čirom
nile dečlino srce: »Sem koj tnau žinju —« pa je že bilo preveč m dečle je omahni.a. Toda fantič ni kosa; — znal je vrniti njej. ne pa polju, katero je s svojo ostro koso pokosil.
Leto je — t pesmi — teklo dalje. Na polju je rastla ha i da. v belem cvetju. 1 e-daj se je fantič domislil: »Sem se rajtou ženiti... je hejdica gratava, v ves hodil
Ljubljana, 14. Januarja.
želodčni in dvanajsternikovi čiri (ulcus ventriculi et doudeni) so precej razširjena in hudo bolezen, ki se le redkokdaj ozdravi brez operacije. Razumljiv strah bolnikov pred operacijo je napotil našega primorskega rojaka g. dr. Rada Sfiligoja, da je začel že 1. 1024. proučevati to bolezen in iskati zdravilo, ki bi omogočilo zdravljenje brez kirargovega noža. To se je vztrajnemu g. zdravniku, kakor kaže, tudi posrečilo.
ti. dr. Sfiligoj je iznašel, kakor ie izjavil v razgovoru z »Jutro vi m«; urednikom, posebn preparat za podkožne injekcije, ki mu je dal ime ulcerosan. Je to na poseben način rastopljena kovinska sol. Poizkusi so ugotovili, da se mora bolniku dajati vsak drugi dan po ena injekcija in vsaki dve do tri ure dobi bolnik dve do tri žlice apnene vode. Stroga dieta traja 1 teden dni, &
bom...« Med njivami vodijo komaj vidre poti — kot nevidne vezi med njihovimi srci. ki najdejo pot med seboj. Pot pelje
v ves. kjer za nageljni in zelenjem čaka »nja dekle«. Nad dolino je tiha noč, nad dolino je strma, mrzla planina.^Na njej pa spi drzni planine, ki je padel črez skale in se ubil. Tja gori bite vsak večer dečline misli, kadar se glasi fantovsko pe*je nad vasjo. »Gori pokleknem, mau požebrsm, da ne bo šocj ležau koj sam«...
Izza gora je priplaval mesec in zval fa-nte domov, kajti Scnt Job jih je zunaj na polju pričakoval za drugi dan. Obljubili so riru obisk. Razšli smo se med trdnimi, belimi domovi.	»
Ko je v rvju in ledu božičnega jutra zapel šent Jo-bov drugače zlovešči zvon. je oživelo belo polje, odhitela je vsa vas k maši ne Štefanovo. Mimo Tirna in Z«not<*-vodi pot, ob obronkih in pod bregovi. grani stoji mala žaga. Dolge Vdene svečo lezejo v zemlto. ki je poleti tako rada pil« iz potoka, seda i na suma vase zaprta o njem noče nič vedeti. To nieni trdi sko"n hite farani v cerkvico <redi polja. ?is*o o^mbeno. ob visokem drevesu stoječo Naši fantje so že na koru fnimošter i.im skoro iz oči v oči «ovori o svetn:ku .Tobu in niefovem on»u. Fart'e vedo. Job jih snomnil pred nar tedni	Toda njih
oči so uprte nanrej. oni g1eda'o vedno m-nren- za ž'vlien;e ob «T*onyn:h. dobTih in slabih, so še p^mla^'	ie bilo. to ve?
ne b««.. pa f^vo Vvišk" ?r» nogumno srce. To je niibovo	Prišli «*> d.'re<s V svetniku, d* m" vrneio sr">*nin. da zamvjo njemu v 7wn«ri fi-ntr<» r»r»'n — nod dolino p'ava praznik, v srcih vlada mir —
al-i o»	r^rvesel'1? vo sp ■»•Mimo nn
tleh' Tii<J; tinc	ToKov fllas.
pri	v—ši	n<*1'"S<"> rM-i«lon<-*i-r>
Toda naša srca, Ožarjcna v svitu svobode,
zdravljenje okrog 2 tedna. Zanimivo, je da
bolečine izginejo že po prvi injekciji Bolniku med zdravljenjem ni treba ležati, nego mora samo počivati. Zdravi se lahko ambulatorno in niu ni treba biti v bolnišnici. Zadostuje navadno 5 do 6 injekcij.
Rontgenove slike so g. zdravniku pokazale doslej že v preko 160 primerih lepe uspehe. Svoj izum je poslal g, dr. R.ado Sfiligoj na tri svetovne univerze v preizkušnjo "in s trdnostjo pričakuje, da bo s teb forumov dobi! pozitiven odgovor. T, ulcero-sanom jc mogoče po zatrdilu g. doktorja v 0.5 odstut. preprečiti operacije čirov, kar bo pač v največjo tolažbo vsem bolnikom, ki jih mučijo želodčni in dvanajsternikovi čiri.
Grenčica Hunvadi Janos je najzanesljivejše ln najidealnejše odvajalno sredstvo.
p:ene«?o to z drugačnim mirom, kakor je to prenašal Job na dvorišču svoje hiše. Ne resignaciia. temveč sr-mozavest nam je ob taki priliki v oporo. Našim fantom pa trdna vera v nas. Mi jim moramo pokazat , da smo z njimi, da jih imamo v resnici radi. ker so naši. Po srcu, jeziku in duhu. Danes nas druži občestvo bratevske ljubezni.^ ko stoie med nami. Jobova vest jih ni oplašila, njihova trdna srca so premagala malodušre nad njo. Zvon šentjobski pa pozvanja dalje, kliče nam vedno v spomin to. kar ve vsakdo izmed nas. Preko Žile. Roža. Pc-diune. Drave in povsod, kjer srno dorj. Ob Sfvi ;n Krki. pod StoVm in Grintovcem. Vrhovi naš;h večnih gora zro v zeleno dolino, kjer sredi plodnega pol:i stoji čma cerkvica šenriobska. Oni vidijo vse to. ~e>,ar mi v naših prenirh n medsebojnih bojih ne vidmo. Vidijo, kako složni in moori so ljudje na oni strani in krko rsd v prepiru živi naš rod tostran gorskih verig pa morajo gotovo ponosni očak' Stol. Prsark. Jalovec in Triglav maviti z glavo nad otroki. ki žive pod njim. V jeznih nevihtah in viharjih st-esaio svoio je^o rad	d^i bi
jih s strogo očetovsko besedo posvar .i > i vrn;li k leni medsebo:ni Hubezni. Potem bi Jobovo poslanstvo ne imelo več pomeni
po našem svetu___
Še enkrat se je nokazala črna ko.i.ca .To-bove cerkvice sredi belega polj«, p-edei sr*n «e vrnil v p. estol.iico Z Ijske fbe. Izza drevja mi ie «e zvenel njegov •^rudiii glasi v vedprr optvnin Ko me ie spre^pio št.menie	ko «<"rp nr^kn zelei h -a"--«-«
nreše' v Beliak ie «olnce že rlatilo s ivo-i'm slovesom snežene teme pononne Jep«.
Žalost ! '<f( Človeku tr poslav|ia od nj'h T.c šenti^bov zvon daleč v dolin' noje dalje. nam zap.»ved-jii" rročnn rnodse'"*'*V#	da se nsm
ne bo trpbfl ve^no poslavliati e	čuv-
6t\-i, s kakršnimi se moramo d^n^nes
Prof. Janko č.
Napad na Sokolstvo
Nagibi in cilji protisokolskega pastirskega lista niso verski - Vsi
očitki so neutemeljeni
»Sokolski Glasnik« je objavil vče-
raj daljši članek v odgovor na pro-tisokolsk- pastirski list. Iz članka posnemamo:
Premišljeni in sistematični akciji, ki se že delj časa, zlasti pa v poslednjem času, podvzema tako besno in žolčljivo proti naši državi iz gotovih predelov inozemstva, se ni posrečilo, da bi vznemirila naš narod ter poruš la njegov mir. Naš narod namreč prav dobro ve, s kakšnimi danaj-skimi darovi bi ga radi obsuli njegovi zunanji »prijatelji«. Tudi v najusodnejših trenutkih in okolnosth je naš narod znal ohraniti hladno kri in dostojanstvo. Vedno se je zavedal svoje velike moči, ki se je vsikdar pokazala, kadar je bil prisiljen braniti svoje ime in svojo čast. Vidno je to dokazal v vsej svoji zgodovini, posebno pa tekom izgradnje skupnega doma vseh svojih plemen, zjedinjenih sedaj v močni in veliki kraljevini Jugoslav:ji. Na razvalinah prejšnje gnile tuje države so zgradili slovanski narodi z lastno močjo in voljo svoje nacionalne države ta streme v svojem svobodnem novem življenju za tem. da se čimprej otresejo vseh sledov nekdanjega tujega in sovražnega jarma.
Eoi-ba Vatikana
za posvetno ©Mast
Z razpadom avstro-ogrske monarhije je r>a njenem nekdanjem ozemlju izgubila eno najjačjih oporišč tudi posvetna politika "Vatikana. Tudi v mnogih drugih državah Evrope se je po vojni moral Vatikan pomiri: z ne'baš utešljivimi dejstvi in ugotovi, vami: ultramontanizem in težnje za politično nadvlado Vatikana nad državami katoliške vere so doživele splošen poraz. Vendar pa so zdi, da v rimskih krogih navzlic temu nebeškemu kraljestvu še vedno predpostavljajo politično-zemeljsko kraljestvo, čeprav pod krinko, da hočejo očuvati in zaščititi sveto katol ško cerkev in Kristusov nauk. Staro prizadevanje rimske kurije in njenih predstavnikov po raznih državah je. da se težnji za politč-no nadvlado da verski značaj »obrambe« Kristusovih naukov in »rešitve človeštva prej večnim pogubljenjem«.
Take borbe je preživelo že več evropskih narodov, ki so se pač hoteli otresti političnega nadvladja in vpliva Vatikana, nikakor pa niso hoteli s tem odreči «e kato. 1 Mi cerkvi in veri, kakor se to naglaša cd rimsko-katoliške hierarhije. Ni naš namen, da bi v tem vprašanju globlje posegali v zgcdovno, četudi bi nam ravno zgodovina doprinesla najjasnejši dokaz, s kakšnimi sredstvi so se bojevali nosilci rimske cerkvene obiasti, da vzdrže svoj primat tudi nad sv-etcvno oblastjo. Znano je dovolj, da se je v ta namen prelivala tudi človeška kri v potokih, kar spada na srečo že v zgodovino. Vendar pa borba rimske kurile za politično nadvlado še ni ponehaia, samo da se danes poslužuje drugi1:. sedanji dobi bolj primernih sredstev, ki nosijo obeležje največje diplomatske rafin:ranosti in so vedno prilagodena življenjskim prilikam dotičnega naroda. Vsa sredstva se izrabljajo v tem boju, kljub temu pa se ja že mnogim narodom posrečilo, da so se otresli vatikanskega posvetnega vpliva, ne da bi se obenem izneverili veri. Nešteti so primeri, ki kažejo, kako bi rada rimska kurija — in ne Katoliška cerkev kot taka. — identificirala svoje težnje za politično nadvlado z vprašanjem vere s?me in Kristusovega nauka.
Značilno je, kako se ta način borbe predočuje nepoučenemu narodu. Tu so dobrodošla vsa sredstva. Ne samo vera, vsa takczvana nabožna literatura, tisk in knjige. razne, navidezno najnedolžnejše organizacije, slike — vse služi istemu cilju. Vseeno je, ako se mesto ljubezni v Kristusu širi med narod mržnjo in seje sovraštvo, samo da se v pravcu znane jezuitske morale doseže s kateremkoli sredstvom zaželjeni namen; to je glavno.
Z velik1 m zadoščenjem moramo baš na tem mestu naeriasiti. da je med našo na. rodno duhovščino zelo veliko zavednih nož, ki z žalostjo gledajo vse to početje. Beli jih. da bi se zaradi nekega namišljenega napadanega prestiža morali izneveriti svojemu narodu, ki ga ljubijo in mu žele miren razvoj v svobodni nacionalni državi Saj vendar pri tem svojem nacionalnem delu nikjer ne pridejo v nasprotje z nauki Kristusa! Toda tako naziranie zavednih narodn'h duhovnikov se smatra v R'mu ki nikdar ni bil priiazen Slovencem in Slovanom, kot nepokorščina do cerkve. IMnosro je zato duhovnikov, zavednih narodnjakov ,ki postanejo iz strahu pred preganjanjem popolnoma indiferentni.
Zzo&ovzma tsastsrske&a lista
V	zadnjih letih, zlasti po osnovanju Sokola kraljevine Jugoslavije je postala protisokolska akeja izvestnega dela katoliške duhovščine zelo živahna in se še vedro stopnjuje. Ne izpusti se nobena prilika, da se ne bi na najbolj nečuven način napadala ta naša eminentna narodna ustanova.
Zadnji teh napadov na Sokolstvo se Je pripet:l v nedeljo, ko Je bila na nas izvršena prav za prav generalna ofenziva s čitanjem pastirskega lista po vseh katoliških cerkvah. Kaj ni vse nasuto v nJem proti Sokolstvu. zlasti pa proti našemu ustanovitelju dr. Miroslavu Tyršu.
V	naprej smo vedeli, da se bo zagrebška konferenca katol:škega episkopata pečala tudi s Sokolstvom. To se je tudi zgodilo In vendar SokoMvo ni storilo ničesar proti temu. Mi nikakor nismo hoteli, da bi se nam lahko kasneje očitalo, da »mo izzvali kak kulturni boj. Sedaj pa se zrli kakor da nam ga hoče katoPškj epi. skopat vsiliti, kar pa mi z vso odločnostjo odkianiamo Hočemo svojemu narodu v se dan-^h težk;h razmerah prihraniti tako pre zkiišnlo in nočemo, da se vanj sej seme razdora.
O sklervib škofijske konference v Zagrebu so prinesli evrooski listi dobro informi rana poročila četudi 1e naše takozvano »katoliško« časonisje skušalo zabrisat' po razen vtis pisan-fs evropskih listov vendar se mu to ni oosrečilo in nI mogrlo prepri čati iavnosti da škofovska konferenca ne bi vseskozi Imela političnega značaja.
Na zagrebšk'" konferenci so nekateri govorniki naglašali, da je v naši državi ka-
toliška vera ogrožena in zapostavljena, ker se ji ne priznava neomejena pravica do snovanja konfesionain h šol, kjer bi imenov&ia učitelje izključno samo cerkvena oblast; dalje bo se pritoževali, da na državnih šolah veroučiteljev ne smejo izmenjavati edino cerkvene oblasti in da škofom ni dovoljeno kontrolirati versko in moralno življenje v«ega očiteljstva na osnovnih Šolah. Zahtevali so. naj se prizna pravica za ustanavljanje katoliških telovadnih in športnih društev, posebno pa so govorili o »privilegiranem položaju«, ki ga uživa Sokolstvo.
Vse to so prav za prav samo subjektivna mnenja nekaterih škofov. Zlasti ne moremo razumeti zahteve škofa dr. Srebrniča, naj se osnujejo športna društva na verski podlagi. Kako pač naj se s športom in telesnim vežbanjem doseže verska izpopolnitev? V to svrho ima cerkev vendar dovršene institucije duhovnih vaj, zato nam ni jasno, kakšnega pomena je za versko vzgojo n. pr nogomet ali švedski telovadni sestav Kakšen namen ln c;lj imaio torei športna in druga društva na verski po<ragi?» Ne razumemo, v koliko naj bi Sokolstvo oviralo vero. sa.1 vendar ono samo izraža misel svobodne vesti in strpnosti ter celo pros1' cerkvenega blagoslova za svoje zastave in domove!
Sejanje mržisje in razdora
Pastirski list proti Sokolstvu je zelo obširen. Poln je napadov na Sokolstvo in zavijanj, s katerimi se hoče nepoučenemu ljudstvu povedati, kako je Sokol po svojem delu in mišljenju brezverski in celo protiverski. Po vrednosti svojih »prepričevalnih« argumentacij v borbi proti Sokolstvu bi pastirski 1 st niti ne zaslužil večje pažnje. Toda duh. ki veje v njem, je vsekakor nevaren za naš narod, ker se žnjim sejeta mržnja in sovraštvo. To je tudi bilo vzrok, da so se pri čitanju pa stirskega lista v mnogih naših kraj h upravičeno razburjali najzvestejši in naj bolj goreči verniki, češ, da so prišli v hišo Boga, da čujejo božjo besedo, ne pa sejanje mržnje med brati.
Proti takemu hujskanju naroda tudi mi najodločneiše protestiramo. Vprašamo pa, ali bi bili" taki dogodki danes mogoči n. pr. v Italiji, kjer so predstavniki cerkvene oblasti morali ukloniti svoje glave, ko jim je bilo odločno rečeno, naj se brigajo sa. mo za verske potrebe svojih vernikov. Uklonili so se morda tem rajš;, ker jim je iateransiki pakt zagotovil dve milijardi lir!
Pastirski list se fioblfa sam
Pravo vrednost pastirskega lista kaže naslednja evidentna kontradikcija, ki je ušla učenim gospodom:
Potem ko dokazuje, kako je sedanje Sokolstvo izjavilo, da je samo nadaljevanje prejšnjega (JSS) in da je to izjavo poleg ostalih uradnih predstavnikov Sokolstva potrdila tudi glavna skupščina SKJ v marcu 1S31., pristavlja pastirski list: »V resn ei, to je jaSno rečeno. In kaj znači to? To znači, da heče SKJ isto tako dela. ti proti veri. kakor je to delaj Jugosokol.« Ali za tem pastirski list nadaljuje: »Ali,« pravijo Sokoli, »na v sokolskjh pravil h je jaSno rečeno »kakšen mora biti odnos So. kola napram veri: »Sokolstvo spoštuje vsako versko prepričanje in čuvstvovanje,« tako stoji v pravilih (Ciljev! i putovi, str. 21) »ker smatra vero za najsvetejši del notranjega življenja vsakega človeka. Zato Je Sokolstvo dolžno, da spoštuje enako vsako versko prepričanje in čuvstvovanje. Vsak član sokolske organizacije more Svobodno spolnjevati zapovedi in se ravnati po predpisih Svoje vere in »voje Cerkve.«
Takoj potem pove pastirski list, da je podstarešina SKJ napisa! knjigo »Tyrševo Sokolstvo«, ki v njej baje preko mere poveličuje Sokolstvo in njegove cilje. Kar pa je lepega in resničnega v tej knjigi, pravi pastirski list, da ni Tyrševo, temveč je to vse od početka učila krščanska vera itd.
Prinašamo kratek izvleček iz Ganglove brošure »Tyrševo Sokolstvo«, da se vsakdo lahko prepriča sam:
»Sokolstvo ni verska ali cerkvena organizacija in ne rešuje verskih ali cerkvenih vprašanj. V Sokolstvu so včlanjeni pripadniki vseh ver in cerkva, že iz tega razloga — brez ozira na geslo sokolske svobode — vlada med nami v tem pogledu največja strpljivost. Ne moremo navesti števila — ker je preveliko — tistih bratov
in sester, ki točno i zvišujejo zapovedi in dolžnosti svoje vere in cerkve. N hče jim tega ne očita, nihče iih od tega za odvrača. Kdor je sveto lice Boga vžgal v svojo dušo, tamkaj mu Bog vekomaj živi in nobena moč mu ga ne iztrga iz tega svetišča. Ako pa Boga v duši ni za njega sploh ni Boga, čeprav ga nosi na jeziku. 2e vsak poizkus zrušiti božji hram, bi bil krut pre-grešek na svobodi Ln bila bi sirova žalitev vzvišenosti in nedotakljivosti duševne tajnosti in svetosti.«
Kljub temu pa prt.vi pastirski list dalje: »V sokolskj vzg-ojj 8e Bog in vera n'kdar ne omenjata, nikon se člani ne opozarjajo na vršitev verskih dolžnosti, temveč dela s« celo nasprotno.« (!!!)
Ta lapsus, da ga tako imenujemo, bi si ; bili prevzv šeni gospodje lahko prihranili, i
Najznačilnejši je vsekakor konec pa- I stirskeg? lista, ki se tako glasi:
»Predrag verniki! Dragi katol ški brat. je! Ostani me zvesti katoliški Oerkv) ka. kor so ji bili zvesti naši očetje več kakor t soč let našega narodnega življenja. Ostanimo močni v veri naših očetov In ne pustimo. da nas od vere odvrne Sokolstvo, ki noče ničesar slišati o našem Odrešeniku in ki cičesar noče vedeti o poštenem slovenskem imenu. Amen,«
Te drzne trditve se lahko pobilejo edi no s paragrafi kazenskega zakonika, ker j so običajna kleveta.
Incidenti, ki jih v pastirskem Tstu im-putirajo Sokolom, so, ako bi tudi bili res- 1 nični, naravnost malenkostni in delo neodgovornih poedšncev, nikakor pa ne So. kolfitva in sokolske organizacije. Toda tudi mi imamo v rokah mnogo dokazov, ki nepebitno potrjujejo, kako so napadi na Sokolstvo bili organizirani od razn h duhovnikov Ist<" tako ni res. da bi Sokolstvo bojkotiralo oziroma celo oviralo cerkvene prireditve. Baš nasprotno: Sokolstvo njegove edmice im poedinci. se vedno potrudijo da poveličajo večje cerkvene slovesnosti. V zahvalo pa se Sokolstvo meče iz cerkve zabraniuieio se posvetitve z*^ stav in Sokolsk!b domov odreka se duhovniška asistenca pri pogrebih in raz orižme se napada in grozi s proketstvom sokolski deci a>o bo hodila v Sokola in na sokolske prireditve.
Ako spravimo v zvezo s pastirskim listom nekatere pojave in dogodke zadnjega časa, tudi take popolnoma polit čne pri-rede, se nam nehote pokaže ne samo časovno, temveč ..udi po drugih znakih fra-partno orisana zveza, ki nas opravičeno spravi v slutnjo, da fre za dobro zasnovano akcijo katere radij je mrogo širši in tudi njeno delovanje ni samo platonsko. Ti koncentrični napadi v zadnjem času iz notranjosti in izven granic naše države so usmerjeni na temelje našega narodnega in državnega edinstva. kajti vsak, ki s svojem delovanjem otežkočuje položaj našega naroda in ruš, ugled naše države v zunanjem svetu, pomaga željam in naporom vseh sovražnikov kraljevine Jugoslavije.
Zato bo jugoslovensko Sokolstvo nsjod-ločnejše zavrnilo in odbilo vsake separatistično težnjo, k1 bi skušala minrati delo, plod naš:'h največjih duhov, najboliih sinov naroda, plod potokov krvi v borbi za
Strossmayer podpornik Sokola
Veliki hrvatski in jugoslovenski cerkveni knez, djakovski škof Josip Juraj Strossmayer, je bil brez dvoma veren katoličan in odličen poznavatelj cerkvenih naukov. Kljub temu ne le ni videl v Sokolstvu organizacije, ki bi bila v nasprotju s katoliškimi nauki, marveč je videl v njem pokret. ki je velike važnosti za vzgojo naroda. Zato je Sokolstvo vedno in povsod podpiral. Poleg neštetih drugih društev je moralno in gmotno podprl tudi Sokola v šiški. ki mu je ob njegovi ustanovitvi pristopil kot ustanovni član. To svojo velikodušno odločitev je sporočil v pismu, ki ga je naslovil na Narodno čitalnico v Spodnji šiški. Pismo je datirano iz Rogaške Slatine, kjer se je veliki škof takrat mudil na obisku. Pismo je bilo tako-le:


evvj	q .
V-orri-	i j^H	Jc-vKlcJ
O
Vm vw.

r





T
vi
r

a
« ■. .

. V^rv<—
C*






i* • .
Zadnji odstavek pisma pravi: »Obenem javljam slavni Čitalnici, da sem % dnnašnjo pošto poslal vsoto 50 kron kot ustanovnino za šišenskega Sokola. — Z bratskim spoštovanjem I. L Strossmayer. biskup.«
Si upa kdo trditi, da je bil Strossmayer brezverec ali celo protiveiec?
svobodno domovino. Potrebno je, da se zavedajo tudi vsi »punktaši« in »borci za veisko svobodo«, da s slabljenjem svoje lastne države samo pojačujejo tek in težnje naših sovražnikov, ki niso tako daleč. Domovina nad vse!
Napisali smo vse to kot tolmači želj
vseh naših sokolskih pripadnikov kakor tu ii v imenu vseh iskrenih prijateljev našega Sokolstva. ki so nam pismeno povedali svoje ogorčenje nad nečuvenim napa-dc.n na naše jugoslovensko Sokolstvo. Toda preverjeni smo, da bo tudi Savez SKJ krt tak napravil vse, da Sokolstvo kot organ zacija
Sokoiski drobiž
Sokol L Ljubljana—T^bor obvešča svoje članstvo, da ima v torek 17. t. m. ob 20. v mali dvorani Sokolskega doma na Ta-1 boru svojo letno redno glavno skupščino, ' kjer položi račun svojega dela v preteklem ! letu. Vabimo tudi bratska ljubljanska m i okoliška društva, da nas posetijo po svo-• jih odposlancih, da čujejo. kaj vse je de-| lalo in si prizadevalo naše društvo, da ao-i seže čim večji uspeh in napredek na polju i sokolske vzgoje
Ganglov »Sin« na srodiškem sokolskem odru. Na Štefanovo je uprizoril dramat-I «ki odsek središket>a Sokola Ganglovo dra-
_______ki jo je priznala država s i mo sS:n° P°d režni° brata Sr Vlttor'a*
svojim zakonom in ki ji je na čelu dični ! '2ra Je 00d v?e pričakovanje dobro uspela, ™TOnflf.Roknl n^Seo-n ^lr«« t^ii« tako v gmotnem kakor v moralnem oz:ru.
pi venec-Sokol našega viteškega kralja prejme zagotovilo, da se bo tudi v bodoče spoštovalo njeno ime, delovanje in čast.
kola
Kdo in kaj je bil dr. Janez Evangelist Krek, našim čitateljem pač ni treba šele pripovedovati. Med svoje največje duhove in učitelje ga štejejo zlasti oni ljudje, ki so danes tako zagrizeni sovražniki Sokolstva. Kako pa je sodil o Sokolstvu ravno dr. Krek, nam jasno kaže njegovo pismo, pisano nekemu prijatelju v času, ko so klerikalci začeli snovati svojega Orla. Pismo je bilo napisano 4. septembra 1903 in se glasi:
Dragi moj!
Tako-le mi je dozorelo: Neumno nam je zbirati telovadnim društvom nova imena in novo monturo. Sokoli bodimo: pravila in obleka in vse — sokolsko. Mi se samo ne vdamo primesi liberalnih oslarij, ki se silijo med Sokole, sicer pa
idejo, kakršna je vzrastla, žal, po nem-š!:em vzoru med Slovani, sprejemamo crlo, kakršna je!
Dajte v premislek! Vsak pameten človek bo prišel končno do zaključka, da j je tako najbolje.
Zdravo!
Vaš stari Evangelist. ★
Pokojni dr. Krek se torej ni zavzemal le za ime, pravila in obleko Sokola, n.arveč je izrecno odobraval tudi Tyr-š-ivo sokolsko idejo, ki ji očita le to, da je vzrastla po nemškem vzoru. Veri ali cerkvi opasnega v Sokolstvu ni videl nič, čeprav je bil mis'ec, kakršnih njegov nekdanji tabor danes nima več.
Ali vzgaja Sokol zaupano mn mladino res v hrezverskem duhu ?
Med glavnimi očitki, s katerimi je protisokolski pastirski list obsul Sokola, je ta, da mladino odtujuje veri in cerkvi in jo vzgaja v brezverskem duhu. Vsi Sokoli in vse
bine, moškemu in ženskemu naraščaju. V priprostih risbah je v njih povedano, kakšen bodi dom malega Sokoliča in male Sokoličice, kaj in kako naj delata. V teh nazornih ka-
Sokolice vedo, da to ni res. Vedo tudi starši, ki so Sokolu zaupali svojo mladino, in vedo vsi, ki poznajo sokolsko delo in duh sokolske vzgoje.
Ako hoče kdo še kakega dokaza, tu je; jasen in prepričujoč. da bolj biti ne more.
Pred nami sta dve drobni in lični knjižici: »Sokoličev dan« in »Dan Sokoličice«. Kniiziei ie izd»ia Sokolska Matica in ju namenila najmlajšim članom velike sokolske rod-
tekizmih ste takoj na prvih straneh tudi ljudski sliki, ki ju danes objavljamo.
Pojasnilo k slikama je pač nepotrebno. Prva uči dečke druga dekleta, naj ziutrai. ko se umiiejo in oblečejo, opravijo nainrei iutranio molitev, preden se lotiio drusretra dela Ali ie to hrpzvpreiro9 A T? ip to celo n«>n*"«>-oVo? Ali ni taka vzsrnn Rn<nj boli vSa? kakor pa vzgoja, ki vodi k mržnji, razdoru in sovraštvu?
Drama je bila uaravnost vzorno podana, Zastn naj omenimo glavna igralca 6 Miro B.-e-)čičevo v vlogi Helene in br. Fr. Jur-jaševiča v vlogi Arturja Odlična igralca sta tudi br Veselko n s. Dokša S. \ ajda je prav posrečeno kreirala nesrečno niia-ter, prav teko tudi T ika, a upoštevati je truba, da sta obe začetnici. Igra dr Trdine je povsem ustrezala vlog;. Prav tako so ostali igralci doprinesli svoje najboljše "n pripomogli k tako lepemu uspe.hu dname. Tuda Silvester ni odšei brez sloveisa od n is Poslovili smo se z burko »Napoleonov &movar« ki so jo prav posrečeno odigrali naši mladi diletent\ nakar je pevski zbor zapel nekaj narodnih pesmi. Ob poino5i jo s'ed;la polnočna alegonja. nato je br. pod-staroste v kratkem nagovoru želel vsem članom m prijateljem Sokola kar največ sreče v novem letu.
»Punčke žive« na Sokojskem odra v Višnji gori. V nedeljo 8. t. m. se je igrala na Sokoiskem odru v Višnji gori mlad.nska spevoigra v 3 dejanjih iPunčke žive«. Igro je uprizoril Pomladek Rdečega križa narodne šole v korist ubogih šolskih otrok. Je ta igra izvirno dele naše simpatične učiteljice ge. Marje Hotzlove, vse pevske točke pa je harmoniral prav ijubko že znani komponist Matej Holmar. svojčas zelo priljubljeni pevovodja v Ameriki. Kakor se gleda na vsako novo reč z vso skepso. tako je bilo dodeljeno tudi tej spevoigri. Nihče skoro ni pričakoval kaj posebnosti. Tem večje je bilo presenečenje. Igralci — sama nežna mladina —. punčke in fantki, so igrali in podajali dejanje za dejanjem s tako sigurnostjo in elanom. s tako ljubeznivim in dražestnim nastopom, da se je na mah stvorila vez med njimi in gledalci. In ko so male deklice zarajale v prvem dejanju svoj baletni part res dovršeno in precizno, je bil led docela prebit in s«ioero-številno občinstvo je z burnim ploskanjem pokazalo priznanje njim in tvorcem igre. V drugem dejanju so Dastopili pretežno dečki. Posebno dva izmed njih sta rešila svojo vlogo kakor že odraščena igralca. Vsa tri dejanja so potekla v brezhibnem redu in brez vsakršnih motenj, spremljana vedno z radostnimi vzkliki gledalcev Ten-denčni moment spevoigre je vzgojni Vsako storjeno slabo dejanje prinaša Človeku •dabo vest. če se ji človek še toliko izmika. ona ga najde Kot strah se mu prikaže iz kota tihe sobe kot burja vstaja v globini srca Vsepovsod ga spremlja in le odkrito kesanje s trdnim sklepom poboljša-nja mu zopet vrne dušni mfr Kakor reče-no. je igr« v vsakem pogledu uspela Mogoče bo avtorica po potrebi napravila še kako malo korekturo mosroče kako reč močneje poant!ra!a ali kako malenkost odvzela Pa četudi ne sme Iti z Igro kakršna 1e I na iruee odre Hsneh ti bo brez dvoma dodelien Dovsodi. Pri vsej igri so z bravuro 9odelovali učiteljica sra Ajrca Thurnhernvs ari klaviru m odvptnik g dr. Gomir Tomlnšek z violino Priznana rež;ja •ičitelja p Tbumheria 1e bila na vidna Itak takoj Vse priznanje ivtoricl in mladim •gralcem! Naprel s oosrumonj in Ijubezni-1o do stvari, najlepši uspeh bo priznanie in ljubezen Ljudi.
Sušak in njegova rast
Po dolgih letih na Trsa tu — Vtisi iz pristanišča — Mogočen razvoj gradbe carinskih skladišč — Kako ustvarja podjetnik inž. Franfo Dedek — Molk v reški luki
Dolga leta so minila od onega časa, ko eem se sprehajati nekaj mesecev SKoraj vsafk dan po tvojih ulicah, Sušak. To je bilo takrat, ko je nedaleč od tebe besnel vojni TOhar. Takrat s^m te vzljubil, ti orlovsko gnezdo Ob našemi morju. Zato sem k ah repen el zopet enkrat .po teto i in pora'bi-1 ue-odno pritoko, da sem te obiskal. Kakor se je v zadnjOh letih vse spremenilo, taiko si se »premeniil tudri ti, Sušak. Tisto jutro, (ko sem te po dtolgih krtiih zopet ugledal v ofccemn ziinsfaega solnca, si se mi vid-el podoben mlademu dečku tam ra naše šu-madtlje, ki stoji oprt na puško, na stražn ob našem morjn. Iz srca sem te pozdravil!
p jI v a moj*. pot jo bila na Trtsait, da ob-Jamem s tiste višine e pogledi mesto, morje, otoke in vso tristo lepoto, tel je edinole
itn fcjgotovilo r tem kratkem času 20.000 kubičnih metrov betona. Največji problem ki ga je podjetje genialno rešrilo, je bilo vnašanje teh ogromnih mas materiala v tako dolgo in široko stavbo. Okrog vse stavbe je položilo podljetje posebno železnico za gradbeni žerjav znamke Wolff, ki je prvi te vrsrte v naši državi. S teim žerjavom je podjetje d-viigailo, prevažalo in iz-krcavalo ves gradfoeni matenljal ter montiralo odre do opaže za stropne kemstrutk-cije z neverjetno nagilaco. Za mešanje betoma je (postavilo podjetje poseben avto-mat znamke »Regulus«, ki je pravo čudo Ta stroj se polnri avtomatično s .potrebno ličino peska in gramoza, si sam avtomatično primeša potrebno koMčino cementa v poljubni zmesi, ki o® potrebna za vsalko
Gradba velikih svobodnih in carinskih skladišč
tam, kjer šumi mor^e in »e bl^ffi nad njtm južno solnee. Tiste božj-epcAne stopnk-e, o featerii se pripoveduje, da iih De mor> *Ahče prešteti, ker ee vsafk med štetjem pjTK>ti, »o sedaj nove, zložne, moderne. Tu-
na Trsatu samem je mnogo novega. Slučajno sem se seenaml.1 i vrtnarjem mesta Sušaka, iki (mi 'je pirljazno rajnka z oval •<-e£iko meefno rogojevališče najrazličnejših rastli.n in dreves, ki služijo okras •Fiušaških par^v. Paljal me je tudi v nori park, ki leži tam za novim pokopališčem in iz katerega se nudi šetalcu eden nar-lenšrb razgledov, fo," sr. ga more človeik misliti. VTtinar mi je povedal, da je ta par<t ljntlj-e.net- svojega idejnega očeta, euša-škega ^finančnega ministra« gospoda K'vernika Cuculiča, ki ne zammM skoraj dneva, da ee ne bi sprehajal po njem iai snoval ncK'iih načrtov za n.jetgov raizvitefe i.n kres. Brezdvomno bo ta perivoj mnago pripomogel ne samo v ctkras mestu, temveč tudi v povzdigo tonske? a prometa. Ko sem se spuščal s Trsata »fedol preiti Snr?a-ku, sem opazil, kol!feo no-vlh stavb se je zgradbo v zadnjih letih. Poleg velikega števila zasebnih hiš in Mil, moderna palača gradi&rff^ga nač^suva, Radnički dom, potem »iova ve'1'ika bolnica, ki se pravkar dcfccn-čava, hi še mnogo drugega. Da, Sušak raste hi se raz vir a elastil v zadnjih letih, odkar stoji na čelu mestne unrave modera-i aigilnrl žu/>an gosp'od Do. Ružič.
Po kra'/kern odmoru v preurejenem in mod-erao u pravica nem holeVu Kontinen-tal sem ee napotil k morju, kjer vir/i življenje pomorskega meera navzlic temu, da vlada povsod huda gospodarska Kriza. Tam na Brajdici sem bil presenečen, ko 4sem ogledal lepo, novo etavibo Ptičke -kuhinje, ki jo Je pravkar dogradrllo ljuiblja.nsiko gradbeno podretje Inž. (Fram.!o Dedelk. Ko sem si ogiledal notranjo ureditev te stavbe, sem se uveriil, da Je nanravilo ž njo mesto Su. Saik velik &ora'k inanrej na polju sooialnega skrbstva zlasti glede na to, da se zbira v tem pomorskem mesna nfnogo brezposelnega delavstva.
Novo presenečenje me je čakalo na. Ka-radjord:.!evem pristanišču. Tam vlada življenje 'kakor v čebelnjaku. Na ,ladje se utovarja in fe nu;h se iztovarja. Težko obloženi tovorni Vezeni in avtomobiLl se komaj vzogibafo .drug drugemu. Toda, kaj Je to? Ti'k Ob <;kai'i raste iz tal nova ogromna stavba, vsa drz železcbotona. Ob stavbi se pirepeljava tna Železnikih tračnicah visok, železen žerjav, ki prekaša na stavbo najratzličaiejši gTadbehi matertjal. To so carinska skladišča, ki so .se začela gradrlt: lani v maju. Ko sem sitopil bližje k stajvbl, sem opazil, da je ta stavba nekaj pesebtnega ToEfco naorazličnejših mo-derntOi stavbinih strojev še nfeem videl ob nclbe-ni drugi stavbi, mtri v I^fubljani, Zagrebu a'r. Beogradu. Nisem se mogel premagati, da ne bi stopi.1 v pilsar^io gradbenega vods<tva, kjer me je sprejel mlad hr-vatsfki inže^.jer, .kateremu sem feraral željo, da bi si rad osleda.l stavbo itn dobil nekatera pojasnila o modernrh gradben.ih napravah. Uslužni g1 os pod me je tnajaMil lastniku gracJbenega podjetja in po nekaj minutah sem že postal v povsem vojaško preprosto urejeni pisarni t.jnblCaTis^ega gradbenega podjetnika g. i*nž. Fran-jo Dedeka, k.; gradti to stavbo. Gospod podjetnih takoj napravi na človeka ut!s moža, v katerem se koncentTi.ra močna volja z me-premagljrlvo enengijo. Gentlemen od (nog do glave, v katerem je *"sak ►orak Jn višala beseda prav tako premišljena, kateor je premlšilje-na v vsakem gra^^benem načrtu posameizna črta. Bil je tako prijazen, da se je sam ponudil, da me >bo vodil po stavbi .ln mi dal željen a pojasnila, fe katerih sem ztiral nasledtnje zanimivosti.:
&tavba Je dolga 140 m in globoka 40 m. Obsega: carinsko skladišče, lučke kapeta. ni|Jo in financijsko kontrolo. Finanoljska kontrola je dvonadstropna, lučka kapeta-nifja ima štiri nadstropra, carinska skladišča pa ostanejo zaenkrat enetna-dstroprna, ker se je moralo drugo nadstroptje zaradK gospcdarsfvih nepnMik zaenfkrat opustiti Posebno carinska skladišča so zgrajena po najmodernejših principih fe železobetona t j v oblilkn glivast'h strope* po načrtih sfovrtesa strokovnjaka prrof. Caloigoviča iz Zasreba, ki je vložil posebno skrb fundaciji ogromnega posdotpja, ki se gradi tik ob morju
Za zgradbo je potrošilo podcet^e ff^oraj cel vlak betonskega železa in nad 250 vagonov cementa Pesek ln gramoz dovažajo noč in dan no morju, v avtomo'b.Wh m vozo. vih Razen te?a sta na delu noč in dan na sami stavbi dva drobiloa. ki meljeta ka-me.n Teea ma-teri.jaila je porabilo podjetje v petih mesecih nad 25.000 kub. metrov
vrsto betona. Neprenehoma lznittuje me. žaniioo "m sicer •vsako uro do 20 ku>b. me-tnov. Poseben stroj znamke >Mem< pa drobi a neverjetno brzino kameh v najtfineošii pestft. Ta stroj Je najmodernejša vrsta divJb &ca na kladilva v ob'I1ki centrifugalne turbiae in vrši drobajenje veKkiih kamnov popolnoma brez šuma in ropota.
Na stavbi so zaposlene stotine pridnih rok naših delavcw ,'E vseih fcrafiev naše države. SCovenstka ikolonija polrlifjev, urad-n.l^kov In delavcev ima na stavbi svojo lastno kuh?njo, men<zo in stanovanja, iz pripovedevanija teh us/Iužibencev sem posnel, da se počutijo našo ljudje pj>av domače med gostoljubnimi Sušačani. Posebno maši Slovenci so veseM, da v tem čas-u občutne brezposelnosti najdejo zaslužek ceo v z-lmskem času, (ko v Ljut^ani stavb no delo že počiva.
Iz ogromnega ko.mplieksa dela, ki mi ga Je orisa-1 gosiocd čnžemjer Dedok, sem ra.z. videl, da je bilo le s podicf no izvedeno organizacijo in uporabo najmodernejših strcoe<v mogoče izpeljaiti t tako kratkem času, (ki je bil stavljen podjetju, tako ogromno si a vb o Pričakovati Je, da bo s^aivba do marla t. 1. dovršena, kar je naravnost čudežno zlasti glede na veC.lke go-srodajs^-e nepillike sedanijega časa, ki fllh je podjet.je srečno premagalo.
Gospod fnž. Dedek me je peljal še na strebo na'd četrtim nadsitropijem lučke ka-petantje, na kateri bo nameščena meteoro-iošfka opuczovalnica. Tam me je očaral dčv-nii ra^giied na našo in reško .lutko. Na naš! strani se mi je nudila slika trgovske energije in stremljenja po napredfeu našega •izvoza dn uicza. Teč s K ki naravnosit n-a. sproftuToča je slika od one druge stran>I. Lepa reška l-uka je zagrnjena v molk in mrtvilo, pedebna je speči Trnuljčici. Iz orezovanja in premikanja o teh ketatra-st'h me je predramila sirena belega par-nitka »Ljubljane«, fci me je (klical na odhod in nadal-jno po^oivamje v srebrtil hori-eont našega Jadrana. S ponosom v srcu sem se poslovil od pr'liaznega inž. Dedeka. tega pogumnega p-icnirtja Slovenske pod-Jetnositč, s kateio širi mg led naše sposo'b-.nostil irven meja naše ožje domovine.
S (krova parnika sem se še enkrat oerl na stavbo carskih skladišč. Tam Je še vedno stali -g. inž. Dedek sr^d? svoje slovenske kolonije. Zdel se oni je podoben ka-petamu na krovu ladje. — Srečno ivo»i ladjo svojega (lepega pod^eti^a, mllacft kape-tan! — Ta pozdrav sem mn poslati z »LJnb-3'iine«, ki se je začela počasi otimikati od Obale.	A. Z.
non-dkem morju, se offdlha-val v nžHanJn svojevrstne zimske lepote, dočim sezonski turist zakopan v globoko meglo, morda n.Iti s.mtfll ni, (kaj vise je pozimi na go-Tah mogoče. Pričujoča stlilka je b.i:a posneta ob ktoncu decembra na stolpu vrth Boča.
Zveza Zemuna s prestolnico zagotovljena
Beograd, 14. januarja.
O velikem sav9kem mostu, ki naj bi vezal Beograd z Zemunom in omogočal tako vozni promet med jugem in severom vsega vzhodnega dela nase države, se je mnogo govorilo in pisalo zlasti v zadnjem času. ko je zaradi izostanka gradbenega materijala. ki srno ga prejemali na račun reparac;j iz Nemčije, delo popolnoma zastalo. Velik del krivde, da most tudi tedaj, če bi bile Tepa-mciiske dajatve ostale neizpremeniene, ne bi bil dograjen pravočasno, zadeva sicer
terpentinovo milo
novanim posestnikom živel v sovraštvu. Osumljenec se je tudi prav čudno obnašal za časa požara, a v naslednjih dneh je na lepem izginil iz vasi, a so ga prijeli. Drugi dan po požaru je baje v pijanosti nagovarjal nekega svojega prijatelja naj izpove, če bi nanj padel sum požiga, da je bil v kritičnem trenutku pri njem v mlinu.
Pred kratkim se je vršila seja občinskega odbora v Murski Soboti. Poleg drugih točk je referiral župan g. notar Koder o storjenem delu v preteklem letu in razvil za tekoče leto svoj delovni program. Iz njegovega poročila posnemamo, da so bile lani doklade na vse neposredne davke znižane za 50%. Zgradil se je prepotrebni most v Fazaneriji preko Ledave: raložil se je fond za novo mrtvašnico; elektrika se je instalirala v Benkovi ulici; znižala se je cena električnemu toku za 70 par; pogramožile so se ulice; reguliral se je kolodvorski kanal in uredil kolodvorski trotoar; nabavil se je gasilni avtomobil in brizgalna; uredilo in Dapravilo se je 11 vodnjakov in ustanovila se je šolska poliklinika. To so lepi uspehi. Vso pozornost pa zasluži program dela za tekoče leto, ki kaže kljub gospodarski depresiji veliko volje, da se izboljšajo v našem kraju socialne, komunalne in druge razmere. V programu je na prvem mestu gradnja nove osnovne šole, ki je pa že nujno potrebna, ker je pač današnja v sedanjem stanju prava sramota za kraj in največja ovira za večji napredek naše mladine. Predvidena gradnja tržnice pa je tudi potrebna iz higienskih kakor iz splošno gospodarskih razlogov. Važna je tudi točka, ki govori o nakupu parka in v zvezi s tem je tudi hiralnica. Iz uadaljne-ga je razvidno, da se bo v tem letu zgradil betonski trotoar v Kolodvorski ulici, kakor tudi odvodni kanal, napeljala se bo elektrika v Agrarni ulici in zgradila se bo nova mrtvašnica, ker sedanja lesena podrtija ne ustreza več. Delovni program je velik in bo zahteval mnogo truda in gmotnih žrtev, tocla občinski upravi moramo le čestitati, da v današnjih časih stopa z vso smelostjo k realizaciji načrtov, ki so za naš kraj življenjske važnosti.
Pred tednom je bil premeščen iz Murske Sobote na Vrhniko davčni uradnik g. Fa-bič Stanko. Z njegovim odhodom je posebno prizadet tukajšnji Sokol, saj je bil br. Fabič marljiv in požrtvovalen član različnih odsekov. Dramski odsek je izgubil v njem dobrega igralca, najbolj pa je prizadet glasbeni odsek, želimo g. Fabiču na novem mestu mnogo uspehov!
Panonsko morje
Na Boču v januarju.
Razporeditev imoritj čn kopnega je bila v davci.ih časrh povsem drugačna od današnje. Zaradi nepiestanega, na -ohlarjevalnem procesu zemeljske notra-nkjsti teme'6u«joče-ga ugrezanja na eni in dviganja zemej^fke skorje na drugi strani je bila Evropa še v začetku teroialne dobe otok, v katerega so segale vodne mase v obliki pffltkih, a doligih morskih zalivov. Značilno v tem pogledu je obsežno ozemlje med Adpami. Karpatii ln Eailkamskim. polotokom, .talko imenovano panonsko nlžavje. V novem geoflocTkem veku, to je ttned -koncem Ikredfae <Wbe in sredmjim terolarom, se je namreč to nfžavtje močno ugrezmilo, naikar (Je veliko patnonsfko trdortaio zalilo morje, ki je
Zima v Prekmur jn
Murska Sobota, 14. januarja.
Po meglenih in hladnih dneh je tudi Prekmur je pobelil sneg. Bela tišina po vseh prekmurskih ravneh. In snega nam Je bilo že res treba, saj s tem se je zmanjšala nevarnost za sadno drevje, ki je baš v zadnjem tednu zlasti na Goričkem hudo trpelo zaradi ivja. Skoda ▼ sadonosnikih Je prav občutna in se bo posebno poznala r jesenskih mesecih. Vse križem leže reje po tleh in pogled na okleštena debla Je prav žalosten. Poštna uprava pa ima tudi mnogo skrbi s popravljanjem telefonskih vodov, ki so se potrgali. Zato je bil prav dobrodošel sneg, ki je odstranil vsako večjo nevarnost in škodo.
Dolgo časa smo imeli mir in prav nič se ni Culo v naših krajih o požarih in požigih. A v zadnjem času zopet prihajajo poročila o žrtvah zločinskih rok, ki iz dobifikaželj-nosti ali maščevalnosti zažigajo svojo ali tujo lastnino. Tako je nedavno noč nenadoma zažarelo nebo nad Markišavci. V plamenih je bila velika oslica slame pri posestniku Drvariču. Nevarnost Se večje katastrofe je bila prav velika, ker se v bližini nahaja stanovanjsko poslopje in hlevi. Le hitri pomoči gasilcev iz bližnjilj vasi velja zahvala, da je žrtev plamenov postala le velika množina slame; škoda je prav znatna. Takoj uvedena preiskava je dognala, da je bila na delu zločinska roka, ki je zanetila požar iz maščevalnosti. Neki osumljenec je že za zapahi.
še vse večje škodo je povzročil požar pri posestniku Scheku Juriju v Domanjševcih. Pozno zvečer je začela goreti oslica na dvorišču. Nekaj minut zatem pa je že plamen švignil tudi iz gospodarskega poslopja, ki je bilo od goreče slame precej oddaljeno. Gasilci in vaščani so takoj prihiteli na pomoč in so se le omejili na varovanje ostalih poslopij. Vsakomur Je moralo biti jasno, da je bila tukaj izključena vsaka nesreča in da je le zločinec zakrivil požar. Sum je takoj padel na nekega vaščana, ki je z ime-
••»Iv. ...o **••'•:•*■•:•:•>.' "
(krilo razen tega severozahodne srednjeevropske nižine, oetfovško (ter ljubljansko kotlino itd. Pra»v r to dobo spadajo prvi začeftlki rjavega premoga, ki se Je »tvoril r trboveljskem, velenjskem hi druiglh žalitvah Slednjič se Je jelo panonsko morje ožiti, postajalo Je deloma zaradi iledatni.h terciarn-iih odkladnta vedtao plitvejše, dokler niso njegovi ostanki popoflnoma teg><-nili cft) koncu terdara odnosno v prvih časih diitlu<vialne (sedanje) dobe. V toliko torej obris teorije, M bi utegnila turista zanimati ob pohodilh na naše gore.
Vprašanja, kakšno je neki b$o talkratt.no ■površje r naših krajih, ni možno rešiti kar tako na brzo roko. Vendar pa je podana najipriprostejša rešitev sama od sebe že, če se potrudiimo (seveda ob visoikofoaro-meterskem vremenu) nad nižinske megle v sotočne višave, kjer se oko ne more dovolj načudiiti divoti brezkončne panonske megle, iiz katere štrle le posamezni grebeni in vršael, dočim ječe kraji pod gladino v dbjemu moreče megle V tem po^edu je bilo »lasti v decembru dovolj prti Tke za poučne in tiolažllne ekskurzije Skoraj ves mesec je vlada'o po gorah jasno, toplo, mimo ?n suho vreme. Srečen onazova-l-ec je lahkto po mUi volji raizmotniival v pa-
Sporazum. ki se je v tem pogledu fiicle-nil v Berlinu, ima pa še drugo dobro stran za našo državo Način plačevanja dobave za ta dela potrebnih nemških industrijskih i/d-efcov se je uredil tako, da se bo torti del plačil, ki jih je prevzela naša vlada, izvrševal s pomočjo 10 do 201etnega kredita ali v gotovini ali pa dobavi pohedelskih proizvodov. Ravno tako pa ie nemška vlada pristala načelno tudi na drugo naso ponudbo. da bi se tudi za vee ostale že pogojene reparacijske dobave sklenil enak sporazum in enak načVi plačila: dolgoročen. 10 do 201etn kredit s plačik.n v poljedelskih proizvodih Tako «=e zagotovi dovr-šitev vseh	javnih del. ki so se pričela
graditi z nemškimi renarac^kirni daiatv^-mi. na drugi strani m ee odnre precei široka pot izvozu naših poliedelsk'}i proizvodov	.
Kar se t;če zemunffcega mostu posebej, je določeno v sporazumu, da se mora vse g-ndivo dobaviti do konm leta 1°33. montiran ie. ki ie tudi v roka*> t-v-dk" j-Gute-hoffnung«hii+te«. pa mora biti dovršeno r f°-ku 20 mescev no obnovi s»*vbnih del. Ker se pa ^ela zopet n^-č^o se sme pričakovati potemtakem, da bo ze-
Vas ne uči prati temveč hraniti
Mi nismo iznašli posebnega načina pranja za drag denar, pač pa dajemo našim gospodinjam odlično milo po nižji ceni.	1885
munski most dograjen do jeseni prihodnjega leta 1934. Če bo vreme ugodno, pa še uekaj msecev prej.
V dobrem poldrugem letu bodo toTej že drčali čez Savo vozovi, avtomobili in tramvajski vlaki, in kar je bilo doslej mogoče je tedaj, če je Sava popolnoma zamrznila, Ivo odslej vsakdanji običaj: izprehod iz Beograda tja v Zemun in iz Zemuna t Beograd. Otvoritev zeminskega mostu bo pač rojstni dan Velikega Beograda.
beograjsko mestno občino, ki ni poskrbela za to, da bi bilo zemljišče določeno za zgradbo mostišča na beograjski stran: Save, pravočasno izročeno stavbni tvrdki Ba-tignol, ki je prevzela ta stavbna dela. toda ko je bila ta ovira premagana, je prišel Hooverjev motorij in ž njim obustavitev reparacijah dajatev. Nemška tvrdka »Gutehoffnungshiitte«, ki je dobavljala železno mostovno konstrukcijo, je imela ve ik dei tega gradiva pripravljenega za dobavo, toda naša država ni imela razpoložljivih sredstev, da bi ga plačala ž njim. Že dobavljeno grad vo se je porabilo in dela so popolnoma zastala. Z ozirom na težke č^se vsesplošne gospodarske krize se je b'lo tako bati. da bodo dela morala počivati nedo-gledno dolgo in se morda celo nikdar ne bodo mogla dovršiti.
Za časa lausannske konferencije so se vršila med našo državo in Nemčijo nekaka pogajanja za nadaljevanje reparacijsk.h dajatev v industrijskih izdelkih in se je tedaj določilo, da se sestane v Berlinu posebna nemško-jugoslovenska komisija, ki naj Teši to za obe strani tako važno vprašanje. Nam je šlo za nadaljevanje m dovršitev raznih nujnih javnih del. Nemčiji pa za zavarovanje koristi svoje industrije, ki bi morala trpeti občutne izgube. če bi ne mogla izvršiti dogovorjenih dobav. Trajalo pa je vendarle nekaj mesecev, preden se je sedaj tamle pred novim letom sestala omenjena komisij« v Berlinu in se je dosegel sporazum, zadivo^iv za obe 6trf<ui. ki zajamčuje dograditev naivečjih naših javnih del. katera «mo gradili z nemškmi renara^i^kVni daia*"vami. med njimi tudi zemunskega in pančevskega mostu.
Dve veličastni proslavi onstran morja
N©w YOr* 1933.
Jugoslovenska kolonija v New Yorku je imela v decembru dve narodni proslavi, ki sta po obsegu in vplivnosti prekosili vse dosedanje prireditve. Prva se je vršila dne 10 in 11. decembra kot proslava narodnega uedinjenja in neodvisnosti Jugosdavfje, druga pa je bila velika recepcija dne 17. decembra v čast Nj. Vel. kralju Aleksandru, katero je priredil generalni konzul g. Jankovič v New Yorku.
Vsa jugoslovenska kolonija se je kakor še nikdar poprej pripravila za proslavo 1. decembra kot jugoslovenskega narodnega praznika. Izvolili so centralni odbor vseh slovenskih, hrvatskih in srbskih društev, ki je aranžiral proslavo v dveh dvoranah m slovenski cerkvi. Korporativno so se udeležili Sokoli, pevska in druga prosvetna dmštva ter podporne organizacije. Kar je proslavi dalo še največ sijaja pa je bil po-set jugoslovenskega poslanika dr. Leomde Pitamica iz Washingtona, ki se je udeleži vseh prireditev 10. in 11. decembra.
YPAI, nova jugoslovenska časnikarska agentura je zainteresirala samo mestno vlado New Yorka, da je predsednik županskega odbora osebno prišel na postajo sprejet prišedšega poslanika iz VVashmg-tona. Mesto je dalo na razpolago tudi častno spremstvo in mestni avto za odličnega gosta ,da je — kot to zna samo New York s sirenami ustavil ves promet, koder je občinski predsednik g. Geo. Mand spremljal Jugoslovenskega poslanika .
Zvečer dne 10. decembra je bila jugoslovenska akademija v veliki dvorani hotela Knigtots of Columbus. Udeležba je bila velika, dvorana je bila nabito polna našega občinstva ter ameriških gostov. Glavna točka v programu je bil seveda govor poslanika L- Pitamica, ki Je naš priseljeni svet le na novo uveril, da domovina ni pozabila nanj .	, ^
Prisrčna je bOn slovesna služba božja v slovenski cerkvi sv. Cirila dne 11. decembra. Prisostvovali so odlični gostje in društveni zastopniki ter polno občinstva. Skromna cerkv!ca se Je oblekla v narodne zastave, društva so v nji nastavila svoje prapore. Narodni župnik pater Hiacmt Podgoršek je za pridigo podal krasen go-zor o spravi in bratski ljubezni ter ljubezni do domovine, ki po božji volji obhaja 14 letnico svojega vstajenja.
Po službi božji je bila slovenska veselica s koncertom v Slovenskem narodnem domu v sosednem mestu Brooklynu. Pro-«rram je bf: sicer slovenski, toda občinstvo, ki Je dvorano natlačilo do zadnjega kotička Je predstavljalo vse kote Jugoslavije. Tri slovenska pevska društva New Yorka so nastopila in vsako se Je ponašalo z lepim petjem Bled Slovan in Domovina, vsa tri močna društva, solisti, mladinske godbe, govorniki nastopilo je vse. kar ima kolonija dobreea in. lepega. G. poslan:k Je be'l ginjen vesel ia ln tako tudi ljudstvo, ki 1e slišalo iz njegovih ust bodrilne besede. Po programu pa se je odlični gost pomešal med ljudstvo, ki ga je prisrčno sprejelo kot more sprejeti le svojega prijatelja, brata in sina.
Za povzdigo narodne zavesti je bila ta proslava ena največjih 'n potrebna zlasti v sedanjih kritičn;h časih ko je ljudstvo zbegano zaradi gosriodarskega prooadania in ko tako nutno čuti potrebo vezi z domovino. Obenem pa je bila to ovacija naroda
v tujimi, ki navdušen pozdravlja združeno
Jugoslavijo in njenega vladarja.
Recepcija na čast kralju Aleksandru dn« 17. decembra se je vršila v najbolj odličnem newyorškem hotelu Waldorf-Astoriji. Priredil jo je jugoslovenski kraljevski konzulat. To je bila ena najlepših svečanosti, ki more služiti le ugledu Jugoslavije. Glavna zasluga za izborno organizacijo programa in udeležbo najuglednejših Newyoičanov pa gre generalnemu konzulu g. Radoju Jankoviču. Tekom štirih let službovanja v New Yorku si je namreč g. Jankovič stekel velikih zalug za domovino s tem, da je pri vplivnih krogih pridobil celo vrsto osebnih prijateljev, ki so na ta način postali prijatelji Jugoslavije.
Recepcija se je pričela ob 1. popoldne ▼ klasični dvorani imenovanega hotela. Navzočih povabljenih gostov je bilo skoro 200, med njimi so bili zastopniki mesta, raznih ustanov, ameriške vojske in mornar ce, šolniki .novinarji, magnati itd., sploh ena najbolj reprezentativnih skupščin vodilnega New Yorka. Navzočih je bilo seveda tudi lepo število Jugoslovenov.
Predsedoval je po banketu polkovnik William M. Chadbouroe, dober poznavalec in ljubitelj Jugoslavije, ki je po lepih pozdravnih besedah za našo državo in kralja Aleksandra predstavil g. generalnega konzula. G. Jankovič je v kratkih besedah opisal sedanji položaj domovine. Predstavljen je bil nato briga dni general R. L. Bul-lard in nato kot daljši govornik polkovnik Franklin Q. Brown, predsednik kluba za armado in mornarico USA. On je zlasti govoril o sposobnosti jugoslovenske armade ter izrazil željo prijateljstva in sodelo-vania. Ni pozabil omeniti, da so nekateri najboljši ameriški bojevniki iz Jugoslavije, da Je Amerika ponosna na nje in da si ta-k'h želi še pridobiti in jih obdržati kot prijatelje. Predsednik Newyorške trgovske zbornice Watson je govoril tudi kot poznavalec Jugoslavije in naglašal potrebe prijateljskih trgovskih zvez. Mrs. Woodruff-Wheeloek predsednica ženskega oddelka Ameriške legije je predvsem omenjala zasluge Jugoslovenov v Ameriki ter naglaša-la željo, da Zedinjene države pridob jo še več državljanov jugoslovenskega izvora. Nato pa je spregovorila daljšo poslanico od zapovednika Ameriške legije in prečitala nagovor v počastitev kralju Aleksandru, se spomnila njegovih zaslug tred vojno, težkoč zaradi londonskega pakta ter modrega vladanja jugoslovenskega kralja.
Med govorniki je bi tudi profesor Se-ligman član Columbia univerze, ki je v daljšem govoru očrtal ekonomske potrebe naše države. Kot glavno potrebo je naglašal povzdige kmečkega stanu Jugoslavija ima sice* industrijske možnosti, toda predvsem mora na umen način izrabiti naravne zaklade. Jugoslovenski kmet še stona staro p6t obdelovanja. Treba ie novih načinov in vlada z umnim vladarjem je poklicana .da kmetu omoeoči tekmo s svetom. To je naibMžia pot iz gospodarskih nepri-lik sedanje dpbe.
Govori ln vsa svečanost je bila zaključena s p^^avi Jugoma vi ii in njenemu vladarju Bila ie to ena najlepši prireditev te vrste in ie tudi ^ebko pomagala za okrepitev nri^^McVh vezi med Jugoslavijo in Ne ar Yorkom.	A. Kobai.
i hc odgovarja. •. I
Domače vesti
« rrL b-Ji z»s*uin««mi h»giefvHc«». Kr.
__sprava iravsk« banovine je pode-
dr. Karilu Petriču, šeiu socialno medicinskega oddelka oa Higienskem zavodu v Ljubljani ia priznanemu poborniku hijene v Slovenci, naslov specialista za hijeno in sooialno medicino.
♦	v odboru za sestalo adrese je tudi g, aenator dr. VaJen.tin Rožič, a ta omc-m-
je r včerajšnjcoi poročilu po neljubi pomoti jzofttaia.
♦	I spremembe v banovinski službi. Z odlokom kr. bansike uprave za dravsko banovino so imenovani: dr. Amon Šraj za t>anovimskega tajnika pri banski upravi; Josip šušfreršlč za ekonoma pri javni bol-jik>i r Murski Soboti; Vladimir Tance za katastrskega geometra v 8. položajni skupini pri koma-sljfl *a igrarne operacije v Ljubljani; dr. Vinko Železnikar za prima-rija v 6. položajni skupki pri javni bo.nici v Slovenjgradcu, dnevmičar Jakob Pibler pa »a služšteija pri trsnici in drevesnici v Pekrah. Na lastno prošnjo je ■ pokojen dr. Tomo Zarnik, zdravnik združene zdiavsrtvene Občine Zagorje ob Savi.
♦	Premestitve v železniški službi. Premeščeni so: ur»tinika VIII. položajne skupine Woit>ang Artur is Litije v Škofjo Loko; Kropivnik Stanko, šef postaje Verd, ra šefa .postaje Kočevje; IX. položajne skupine: Bole Ivan iz Brežic T Zidani inost; Koren Ivan fcz Šoštanja t Savski Marof; Unger Marija i® Novega mesta na Pragersko; Maroit Janez iz Savskega Ma-rofa v Višnjo goro; Vrečko Jakob iz Ko-toribe v Šoštanj; Tratnik Frančišek ia Stične za &e>fa postaj« Semič; Schwarz Gvidon. šef postaje Semič, v Ljubljano por. kol. Uradniški pripravniki: Novako-vič Svetislav z i^esc-Bleda v Trebnje; Orlov Vektor iz prometno-komercialnega oddelka t LJubljano gor. kol; Zakotnik Al-t,;n iz Sevnice v St. Ilj. Zvaničn-lki I. kategorije: Colrnk Alojzij iz kurilnice Maribor v Prevailje; Perdlja-Mušin Juraj is grmiča v Grobelno; Purgaj Rupert iz št. Ilja v Pesnico; šlegel Peter xz Dravogra-da-Meže v S*jčno. Zvaničniki H. kategorije: što-k Frančišek te Petrov« r Celje; Bahun Andrej iz Metlike t Maribor glav. kol; Kavčič Jakob od zastopstva državnih železnic y Fostojni v Kotonibo; Pogačar Frančišek fcz LjuoUane glav. kol. v Škofljico; Crnologar Janez iz Škofljice .v Ljubljano gor. kol; Wind>isch Franc ia Maribora glav. kol. na Pragersko. Dnev.nrlčar Seibitz Viljem pa iz Ormoža r Dravtograd-Mežo.
♦	Diplomski lip t ti ra višji pedagoški šol j v Zagrebu se prično za učitelje meščanskih šol dne 16. februarja. Prcšnoe naj se predlože do konca januarja 1&33. Prrliloži naj se oprfs življenja s točsro na-■redibo krajev, v katerih je kamdšdat služ-lioval, indeks s potrdili o kolokvijih in % letnimi izpiti, spričevalo o usposobljenosti za učiteljsko službovanje na ljudskih šolah ter krstni list. Navede pa oa^ »e tudi skupina predmetov, te katerih po-iaga dip-1 črnski 1-zpit.
♦	Iz zdravniSke zbornice. Kakor objavlja kr. banska uprava, je biil 4. t. m. vpisan v imen.!k zdravniške zbornice dx. Žarko Stoj'»lovtič, šef internega oddeKka vojaška bolnice r LJubljani.
♦	Nov tolmač nemškega jezika. Višje (deželno sodišče r Ljubljani je .imenoval g. Franca Ahča, profesorja v Ptuju, za tolmača nemškega jeaika .pri okrajnem »o&i-iču v Ptuju.
♦	Nošenje službene uniforme getadarahlh uslužbencev. Minister za šume in rudnike Je izdal uredbo o izpremembah i!n dopolnitvah prarrilnilra o nošenju službene nn<V-forme za gozdarske uslužbence. Po novih predpisih se morajo uslužbenci iz lastnih sredstev nabavljati uniformo, brez pravice na kakršnokoli odškodnino. Država ne bo fL državnih blagajn.!« dajala nikakršnih prispevkov ne za nakup in tuidi ne za vzdrževanje službene uniiforane.
♦	Prosvetno-higieivski tečaj v Beogradu. V Centralnem h.grijenskem zavodu v Beogradu so se v zadnjih dneh vršili Izpili kmečkih mladeničev, ki so končali pro-evetno-higiiensk.; tečaj omenjenega zavoda. Po dovršenih izpitih je t imena Narodne odbrane sanitetni general dr. Ceda Gjur-gjevič poklonil mladeničem razne knjige kot dar Narodne odbrane. Prihodnji tečaj Centralnega higienskega zavoda »e prične 35. februarja.
Polovična vožnja v Maribor
nazaj je dovoljena z rešen Jam g. ministra za promet št. 107211-32 za vse poset-nike Zimskosportnega tedna od 12.—25. Jan. 1933. V Maribor se peljete brez vsake legitimacije z celo karto. Pri Putniku ali Sport-Roglič, Grajski trg 1 dobite potrdilo (10 Din) za brezplačen povratek. 1781
»Divja koža"
LJUBLJANA - VELESEJEM
sprejema za svojo dražbo kožnhovino do 21. t. m. Lovci, poslužite se te ugodne prodajne priložnosti.	1907
Zvočni kino IDEAL
Dane* ob 8., 5., 7. in 9. ari.
(pa%ilki
{fantom
John Gilbert v velenapetem filmu borbe in ljubezni.
Novi »Ut*€ zvočni tednik senzacij.
» Sklibenf Mst drsvske banovine. <fa-Jarida v 4 letošnji številki: Zakon o sedežih in teritorijalni pr"s^ojno»ti apelacij-skih sodišč; zakon o izprememb uvodnega zakona za zakonik o sodnem postoipanju r civihiah pravdah in zakona o ureditvi rednih sodišč, zakon o Spremembah in dopolnitvah zakona o podpori onima, ki jim nedo&taje hrane; uredbo o ureditvi izplačevanja vlog pri po edinih denarnih zavo-afih; načrt za deveto amortizacijo obveznic loterijske 2>/»% državne rente za vojno škodo za proračunsko leto 1932-1933; uredbo o izprememb i števila občinskih odbornikov ©"bčine Rečice ob Sav>in$ ter razglas
0	ustanoviitv.. davčne uprave v Kozjemi.
♦	Pozornost vzbuja januarsika številka številka mesečnika »Ljubljanski Zvon«, ki je izšla točno dne 15. januarja. Redno izhajanje ji je zagotovljeno, s čimer ee bo izpolnila stara želja rednih naročnikov. Novi letnik se je predstavil v novi obleki: učinkovito natisnjene platnice dajejo zvezku Zinačaj živahnosti in mladosti. Vsebina je prav pestra in nudi vsakemu izobražercimu čitatalju mnogo zanimivega štiva. Prva številka se bo doposlaia vsem dosedanjim naročnikom. Na>j ne bo nikogar, ki 'bi jo zavrnil! Za obstoj ln uveifav-ljenje »Ljubljanskega Zvona« vneti naročniki ipa naj skušajo pridobit: novih naročnikov. 120 Din, plačljivih tudi na obroke, nI niti v teh časih žrtev, če pomislimo, koliko bo za ta denar vse leto nudil prenovdjeni ljubljanski Zvon«.
♦	Pogrešan izseljenec v Ameriko. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se progilasi za mrtvega Jože Flor-tjančič, posestnik v Koč.ni, ki se je leta 1904. izselil v Ameriko. Zadnjič je leta 1908 pisal te St. Louisa, od tedaj pa ni glasu več o n'jem.
♦	Obsodba trgrovca, ki Je zapodil kupca-V Beogradu je bil trgovec Heinrioh Akon obsojen na sedem dni zapora in 420 Din globe, ker je nekega kupca na sramotilen način zapodil iz svotje trgovino
♦	Nameraval se je ogreti, pa se je zadušil. V Splitu se je smrtno ponesrečil de lavec Ivan Leskur. Ker ga je zeblo, je postavil pod postelj lonec z žarečim ogljem. Naslednje jutro so ga našli zadušenega v postelji.
♦	Svojega .noža Je zaklala. Pri ponovni obravnavi pred okrožnim sodiščem v Travniku je 'bila mi-ada kmetica Anuša Kostura te Gornje Zenice, ki je ▼ spanju zaklala svojega moža, obsojena na dvajset let težke ječe. Njen ljubimec Fran Mi-ljalc, ki je bil pri prvi obravnavi obsojen na dvajset let ječe, pa je bil oproščen
♦	Izvrstno sredstvo po lastnem receptu pod znamko ,Kayns« te sestavine alkaloidov opija in sreforon.itra.ta, po gg. zdravnikih prerakušano ter pohvaljeno, je sestavil g. Charles Lau-ter proti kurjim očem, trdi ko® Ln celo hyiperkarasotičnemn lo-kaliziranemu ekscemu. »Isti je baje sestavil tudi neko sredstvo, po katerem bi od-padfcr britje, ker bi dlake več ne rastle. To sredsbvo kani baje prodati za 1,000.000 dinarjev.
♦	času primerno. Zaradi pomanjkanj« gotovine se je tvrdka A. & E. Skaberne, Ljubljana, odločila sprejemati! v plačilo tudi hranilne knjižice. Glej današnji oglas!
♦	Tovarna Jo«. Reieh sprejema mehko ln škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz LfuMfaiit
u— Jubilej dela. Pri kemični tovarni v Mostah dopolni danes 25 let svojega vzornega službovanja Obratovodja g. j oš so šubert. Jubilant je bil rojen 5. februarja leta 1881. na češkem in je že mlad nagel eri naB avojo drugo domovino, katero ljjubi iz vsega srca ter ee jI popolnoma posveča. Za skupnost si je pr Mobil mnogo zaslug r najtežjih prevratnih časih, mnogo priznanj in zahval pa je deležen v sedanjih težkih časih zaradi dobrosrčnost; in požrtvovalnosti pri lajšanju bede. Jubilantu čestitamo in želimo, da bi « svojo življenjsko družico srečno užival še mnogo let sadove svojega dela.
u_ Koroški pevci, 75 po številu, ae pripeljejo v Ljutoljano r ponedeljek 16. t. m. ob tričetrt na 2. uro pop. s vlakom iz Ce-Uja, Na kolodvoru jih sprejmejo ljubljanski pevci in goiba ,Slo«ec. K sprejemu vabimo vse narodno občinstvo. Opozarjamo ponovno na koncert koroške narodne pesmi v unionski dvorani v ponedeljek 16. t. m. ob 20. Stojišča se d*>be še ▼ knlizar-ol Glasbene Matice n« Kongresnem trgu.
u— Mestna občina ljubljanska bo ob priliki poseta koroških pevcev razobesila na vseh svojih poslopjih državne zastave. Vabim vse hišne posestnike in ostale meščane, da razobesijo državne zastave ta se v čim večjtem Število »deleže sprejema ob 12.S0 cto prihoda vlska na glavnem kolodvoru. 2uoaa in mesta! načelnik: dr. Dinko Puc, 1. r.
u— Kdor želi Se imeti vet opni ce-f«o piče za ponedeljkov koncert koroške narodne pesmi, naj jo kupu v predprodaji t Matični knjigarni. Tudi število stojišč }e omejeno. Ko se jih proda gotovo število, Je dvorana razprodana in vstop nemogoč. Koncert bo v ponededjek, 16. t m. <A tO. v ouiionsfci dvorani, po koncert® pa ravne tam prijateljski sestanek.
u Ob 70letnici Ljubljanskega Sokola bo v soboto. 21. t m., v dvoren! FiHianno-n.ične družbe slavnostnd koncert, katerega apored iz"vajajk>: gospa Pavla Lovšetova (sopran), gdč. Silva Hrašovčeva (klavir), Slovenski vokakri kvintet, Orkester orkestralnega druStva Glasbene Matice in drž. konservatorija pod vodstvom prof. L. M.
Prava dobrota za ljudi, ki so podvrženi nadlogam črevesja in trpe na motnjah prebave, zapeki, hemeroidih in njih posledicah, kakor tudi na glavobolu, omotičnih napadih itd. je Saxlehnerjeva HUNYADI JANOS naravna grenčica. 2e 70 let se je vedno izborno obnesla, bila na klinikah in po zdravnikih sijajno preizkušena in priporočana pri daljših pivskih kurah zoper nabiranje maščobe, kronična obolenja, ženskih spolnih organov, zastajanja krvi, izpuščaje na koži itd. Neprekosljiv učinek! Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem. Dobiva se v le-: kamah, drogerijah in vseh boljših tceo-
1	vinah*
Hoje bi telesc« revno grob zeleni Se pokrival, če ne bil M parkirat dnevno »Rizling" Siamičev nživaL
škerjanca in mešani zbor Glaebene Matice ljubljanske. Na ta slavnostni tooncert opozarjamo vse prija£elde sokolstva Pred-prodaja vstopnic od poned<eljka dalje v Matični knjigarni. Začetek točno ob pol 20. uri.
u— Delodajalci In delojemalci. Te dmi
bodo začeli mestni uslužbenci mestni usluž-bena: zopet inkaserati prispevke delodajalcev in delojemalcev za Pomožno akcijo mestne občine ljubl-janske za podpiranje brez-poselnih. Tudi večina trgovcev želi, naj se poberejo prispevki še za ostale tri mesece skupno, ker se tudi pri trgovcih stanje osobja le redko menja. Pri obrtnikih in večjrh podjetjih pa se bodo kasirain prispev-ki le za en mesec, ker se število zaposlenih večkrat spreminja. Vsi delodajalci ipa se naprošajo, če bč se stanje delojemalcev na plačilnih izkazih ne ujemalo s fak(tičn:m stanjem, da to popravijo ln da posebnem lis/tiru potrdijo, da se inkasant ■pri oddaji denarja lahko izkaže. Naj ne bo nobenega, ki bi zavrnil plačilo prispevka! S tem boste pomagali Pomožni akciji, da bo začela bolj širokoootezno, kakor je bilo to doslej mogoče, poenirati brezposelne z nakazovanjem dela. Namen je, da bi se zaposlovalo pri javnih delih vsak teden menjaje vsaj po 100 brezposelnih, tako da bi bilo zaposlenih vsak mesec po 400 do 500 delavcev. To pa bo možno izvršiti le tedaj, če bo imela Pomožna akcija dovolj sredstev na razpolago. Pri zaposlitvi se seveda ne bo moglo csiraiti na tuje brezposelne, marveč le na domače.
ne dajejo nikjer — zares dobro in poceni pa. kupite vseh vrst oblačilno blago pri nas po reklamni ceni pa Creppe de Chin dvojne širine Din 33.—, pravi angleški kamgarn 150 širine Din 133.—.
Pomislite o tem pred nakupom in oglejte si našo ogromno izbiro!	1932
SPECIALNA TRGOVINA
KONGRESNI TRG 15
(nasproti nunski cerkvi)
u— Današnji filmskj spored ZKD. Po
filmu »DouauTocoU, ki je vzbudil splošno zanimanje, pritiese sedaj ZKD nekaj ve selega jm zabavnega. Na spored pride film priljubljenega Willyja Forsta »Hčerke tvornega svetnika^: ali > Vesel a dunajska dekleta«. Film, ki ram pričara Utfbavno idilo mladega plesnega učitelja, je po'n humorja, lepiih šlagerjev in pe6mi ter bo občinstvu prav gotovo ngajal. Predstava to danes, v nede'^, ob 11. dopoldne v EHtnem fcinu Mafciel.
NafveSfa ssdplua
afedja
poedinega podjetja v celi državi je gotovo nezgodno zavarovanje Jutrovih naročnikov
pri Zavarovsafisal«! ,fTrig!avw
Naročite se tudi vi na »JUTRO«. 1880
u— Večer Jufta K očak a v >Krki«. Inici-Jativno dru&tvo »Krka« je pravkar izdalo r rdeče vezani, ilustrirani knjižici program svojega delovanja v 1. 1933. že ta članska knjižica je svojevrstna novost v našem društvenem življenju. Med tem ko »Krka« pravkar pripravlja dneve knjige •in serijo književnih predavanj, je po ne davnem večeru poezije privedlla v petek pri Mikliču literarni večer Juša Kozaka. Veliiko dvorano je občinstvo zasedlo skoraj do zadnjega kotička. Prisotnih je bilo dokaj naših književnikov in drugih znanih intelektualcev. Kakor vedno, so se tudi zda>j oblino udeležili društvene prireditve člani >Krke«, ki £h Je čedalje reč. Večer Je otvoril predsednik g. Rostan, nakar je pisatelj Juš Kozak čital Iz svoje »Celice« (pravikar izšla pri ,T!sk»vni zadrugi«). Občinstvo je pozorno poslušalo te slovenske »Zapiske iz mrtvega doma«, — o-j-lomke i® dela, ki je eden naših najboljših
Občinstvo navdušeno! Film, ki je bil v Zagrebu na sporedu nad 3 tedne! Slišati Gitto Alpar je užitek, ki ga ne smete zamuditi!
GITTA ALP AR
berlinski slavček, nepozabna v LJubljani iz filma »Ce srce is-pregovori«, poje krasne arij«
Is opere Traviata
in Se druge pesmi ▼ najnovejšem filmu
Kot partner
Maks Hansen
NOV »FOXOV« ZVOČNI TEDNIK
Predstave ob 3., 5., %10. uri zvečer.
Vstopnice si nabavite že v predprodaji dnevno od 11. do pol 13. ure.
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
kn&tevnffe fuotvorov t sadBjth Mik. Pisatelj je naravno, brez vsakega patoei, orečital del prvega ia dragega poglavja
ter zaključno poglavje. Ko je po tričetrt-urnem črtanju zaprl knjigo, je burno pleskanje pričalo o priananju občinstva njegovemu dela. Pogrešali smo uvodno besedo, s katero naj bi Ml kdo na kratko označil pomen Juša Kooafca ▼ naši književnosti in orisal njegove dosedrmje spise. Tak n vod W samo razširil in poglobil zanimanje za pJsateltfa in njegovo delo.
u— IV. (XVI.) delavski prosvetni vsfce* »Svobode« in »Zarje«, ki bo v sredo 18. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice, bo nad vse lep in pester. Recitirane bodo zanimive pesmi Aškerca in Seliškarja, nastop Delavskega odra >Sk>ge« z Ivan Cankarjevimi »Strahom« tir predavanje dr. Henrika Turne. Solospevi konc. pevke St. Frankovske-Vu-kove in člana opere kons A. Drmote, orkester ;n pevski zbor »Grafike« ter iraški mešani zbor drž. učit šole bodo zazibali poslušalce r raj glasbe. Vstopnice se že prodajajo.
u— Akademsko starešinsko drvitvo »Jadran« v Ljubljani sklicuje redni letni občni zbor na dan 22. t. m. ob pol 11. dopoldne. Dnevni red po odstavku VT. društvenih praviL Kraj zborovanja objavimo pozneje. Vse gg. člane starešinskega društva vabimo k polnoštevUni udeležbi, ne-včlanjene gg. starešine pa naprošamo, da pristopijo in se udeleže rednega občnega ®bora Odbor
u— Izlcžrbamo-aranžerekt tečaj. Društvo teložbenih aranžerjev dravske banovine priredii s pričetkom v četrtek 19. t. m. 3 mesečni aranžerski tečaj, kaiterega naloga je udeležence izobrazovatl kaj je trgovsko izložtevno okno, katko si uredtao pravilno in kakžen učinek nud«i to danes tako važno prodajno sredstvo. Da bo udeležencem dana možno&t res temeljito se izobraziti, kolikor b«o v tem času mogoče, je društvo podelilo to nalogo našim že priznan/in domačim aranžerjem: g. Brumatiti-ju za manufakturo, g. Koserju Antonu za molo, jn g. Grilcu za vse ostale stroke. O barvnih kombinacijah, perspektivi, simetriji, risanju in pisavah, kolikor se potrebuje pri današnjem modernem araniiranju, bo volrll predavanja prkznani g. prof. šan-tel. Imena vseh teh gospodov nam jamčijo za popoln uateh. Kdor se zanima za te čaj naj sporoči svoj naslov društvu v Trgovski dom ali pa ma prvem predavanju, ki 'bo 19. t. m. <v veliki dvorani »Trgovskega doma« ob 20.
u_ Razdelitev poslov pri deželnem In okrajnem sodišču. Predsedstvo deželnega sodišča je objavilo razdelitev poslov pri okrajnem in deželnem sodišču. Pri okrajnem sodišču je poverjeno vodstvo K. c,i-vtinos p ornega oddelka s. o. s. dr. Vladu Rupniku, ki je doslej vodil izvršilni oddelek V.a. Njemu so dodeljene tožbe s črkami A do J po Imenih tožencev, toda brez črk F .in J. Drugi oddelek vodi še nadalje s. o. s. dr. Vladimir Velušček s tožbami K do O in 2. Tretji oddelek pa s. o. b. g. Jože Baričevlč, in sicer tožbe P d0 V brez črk U in V. S. o. s. g. Janku Mfll-lerju so poverjene tožbe s črkami F, J, U, V ln Z, dalje vse stanovanjske odpovedi ter civilna ln kazenska pravna pomoč. Izvršilni oddelek V in zemljiška knjiga »ta poverjie<na s. o. s. Ar. Andreju DoKnarju, a Izvršilni oddelek V.a s. o. s. dr. Jožetu Senku, ki je doslej vodil ne sporni oddelek VIII, ki ga je po novem letu prevzei s. o. a g. Ferdinand Merala. Pr" deželnem sodišču so bile Izvršene le delne izp-remombe. Velikemu ln malemu kacenskemu senatu je, kot doelej, predsednik riš. sod. svet. g. Anton Mladič, njegov namestnik je s. o. s. Ivan Kralj. Vo-tanta malega senata sta: g. Iran Flralj in dr. Eraest Kobe, votantl velikega senata pa: g. Ivan Kralj, dr. Emest Xobe, Jakob Jerman in dr. Srečko Verblč. Predsednik Obrtnega sodišča Je v. a. svet g. Jakob Antloga, namestnik pa a o. s. g. A. Av-sec.
v Razširjenje pristojnosti okrajnega
sodišča. Po novem civilnopravdnem po-stopniku, ki bo letos 1. aprila stopil v veleavo, je pristojnost okrajnega sodišča močno razširjena Okrajni sodniki bodo Tazsojali civilne pravde do vrednosti 12 •tisoč Din, dočim je sedaj meja določena le do 6250 Din. Poleg tega prevzame okrajno sodišče mandatne, menične in čekovne tožbe do zneska 12.000 Din, ki so po sta. rem civilnopravdnem redu spadale pred deželno sodišče. Zato bo pri okrajnem sodišču potreben za civilne sr>ore najmanj še en sodnik. Okrajno sodišče postane upravno povsem samostojno, samo bo določevalo sodnikom posle ter vodi to evidenc nad nameščenci.
u— Zanimivosti z ljubljanskega trga. Trg je bid včeraj zaradi mraza »ljub fo-boti siaU Na sadnem trgu je bilo okoli 80 jerbasov in zabojev lepih Jabolk, zJa*ti ganibovcev ln voščenk. Zadnje Je neka škofjeloška kmetica mahoma .prodala po 5 Din kg. Cene jahoUam se gibljejo med 3 do 5 Din. Zelenja«ve in povrtnlne Je bilo precej, merica po 1.50 Din. Perutnine malo. Obilo pa je bito jatfc, ki so se pocenita na 1 do 1.26 Din. Krompirja Je bilo oa trgu le par vaz, po 1 do 1.25 Din kg. Zelnate glave se dobe po 2 IXn. Kislo zelje 3 do 4 Din, repa 2 do 3 Din. Zanimiva Je statistika o lanskem konstuna krompirja, zelja ta repe, kakor tu<H razne povrt-nine in zelenjave. Vštete pa niso množine zelenjave in zelja, kar so pripeljali na trg Barja«i, odnosno Trnovčanke in Kra-kovčanae, ker so te oproščene občinske trošarine. Lani je mestni dobodarstven' urad zatrošarinil 4,460.467 kg krompirja, zelja in repe. Ljubljana je izdala za te pridelke čedno vsoto 11,251.1€7 Din. Iz Ba-nata, Bosne m Dalmacije J« bilo uvoženo sveže »lenjsare, povTtnlne lo drugih poljskih pridelkov za 1,103.190 Din v teži 735.460 kg. Ljubljančani pa so plačali Inozemstvu, v prvi vrstil Ita'I)I, prav 1 spe vsote za zgodnjo zelenjavo in druge pridelke. Importirano je bUo ▼ i/}oblJano 313.434 kg r prlbllkni vrednosti 1,097.000 Din. Uvoz n Italije pa je Ml vsekakor manjši kanor predlanskim.
Ce Vaa boli flava aH zobis, te imate m<gr«oo sit aetiralgiio ablaiuje bolečine
SD-MPanderct
* »Franz Josef« grenčica čistilno sredstvo prebavne poti, ki je mnogo obremenjena z jedjo in pijačo._ _
SADJARJI!
Tudi v lepih	dneh, ko ne nnr-
zuje močno, je zelo koristno brizgati sadno drevje z
ARBORINOM
ARBORIN dobite pri tvrdki: »Chemo-techna«, družba z o. z* LJubljana, Mentol trg 10.	1930a
Orif. ffiola s 20 ta bi. Din 20-— i tablet« Dm i 50 Dobiva sc w vseh lekarnah.
td Ma. aoc. politik* a nrodMga a4ra*U S. B«. 17439 »4 i »fctobr. 1932.
u— Prijatelja lepih Izložb, Josip Soštar-šič in Judij He*?ik, oba doma od Sv. Križa na Hrvatskem, sta se že dalje časa potepala po Ljubljani. Pribežala sta v Ljubljano iz Zagreba in tudi tu pitčela z vlomi v razne trgovine. Zlasti sta imela piko na razne trgovske izložbe Takih gre hov sta zagrešila ▼ Ljubljani več, včeraj ponoči pa so jn vendar Izsledili v nek' 6u-pi v š-ižki Tatova bosta izročena zagrebški policiji, ki ju je zasledovala že ialie časa.
u_ Kar zaprite mel Brezposelni delavec France B. Iz Smlednik«, ae le kretal po Vodnikovem trgu in stiskal pod pazduho usnjeno aktovko. Pa je pristopili k nekemu moškemu 'u ponudil v nakep aktovko z 11 vinskimi vzorci v steklenlči-cah. Nu, z možem, ki se mu je videl France takoj sumljiv, se misfj pogodila za kupčijo, pač pa s stražnikom, k.1 je pristopil k Francetu. Na policiji France ni hotel povedati, kje je dot*id aktovko, a te dvomijo, da jo je ukrarfel. Na vsa vprašanja Je odigovarjal: »Kar zaprite me!< Franceta so Izročili sodišču, prar tako tudi aktovko, itfer jo dobi lastnik vrnjeno.
u— III. redni občni zbor Jugoslorver.sk ga kemijskega društva, sekcija Ljubljana, bo v nedeljo 29. t. m. ob 10. v p^edavalnL el kemijskega instituta &niverze v Ljubljani (realka). Oifbor.
u— Udružanje vojnih Invalidov javlja, da je prispel premog. Član, ki si ga že» nabaviti, naj pride s člansko knjižico ln vrečami v društveno pisarno. Sv. Petra vojašnico, soba &t. 3, od 9. do 14. ure. Premog se bo deMl od 17. t m. dalje.
u— Tritedenski tečaj ra izredne kuhar-ske Irdelke prične na dr. Krekov.; meščanski gospodinjski šoli r Zgornji šiški 30. t. m. 20. februarja pa bo pričel drugj tro-mese&n.; popoldanski kuharski tečaj.
u— Med novimi tvrdkami v palačJ »Viktoriji* na Aleksandrovi cesti je tudi tvrdka »Service« g. Emila Pelroviča. Njena izložba vzbuja veliko pozornost gospodinj in drugih interesentov. To zanimanje pa je tudi opravičeno, kajti tvrdka nudi mnogo zanimivega in poučnega za gospodarstvo. Razstavljen je na primer jedilni pribor iz posebnega solinškega. rje prostega jekla, kakršnega 3oslej še ni bilo mogoče dobiti v Ljubljani. Tvrdka se je sploh specializirala za blago iz takega masivnega jekla, ki ima velike prednosti, ker prihrani toliko napornega čiščenja. Tvrdka ima v zalogi vse. kar spada v vzorno privatno kuhinjo, v hotele, restavracije in kavarne. Posebnost Je tudi jedilni pribor iz stoodstotno posrebrene bele alpake. Zaščitna znamka teh in jeklenih izdelkov sta možička s pipama. Poleg gospodinj opozarjamo na to trgovino še prav posebno člane gostilnicarske obrti.
u_ Dražbe občinskih lovov. Pri sreskem
načelstvu v Ljubljani se bodo oddajaH v nakup* občinski lovi za čas od 1. aprila 1933 do 31 marca 1938: v ponedeljek 13. februarja za občine '^Ipljenje, &marje. Sv. Jošt, Dolsko in Dol; v sredo 15 februarja pa za občine Sludenec-lg, Dobrova, Tom4-§elj in Preserje. Dražba se </oakrat prične ob 9. Poeojl so na vpogled na sreekem načelstvu med uradnim«! urami.
u_ Redna p4e®na vaja JAD Ti-iglarva ▼
ponedeljek 16. t. m. <*> pol 9. v Trgorskem domu.
u_ Dosa tz turta-srebra za tobak, izgubljena maja aH junija 19®2. se je našla. Oseba, ki jo je izgubila, naj se zglasl od 14 do 15. na del&vnfo v Kculezljskl ultel r Trnovem št. 24.
SMUČARSKI in ŠPORTNI čevlji naJbolJSs vrste v vseh velikostih se dobilo le v trgovini ŽIBERT, Prešernova ulica.	1920
RIBJE OLJE
norveško, vedno sveže. DROGERUA KANO židovska ulica L	1916
Želite vitaminov!
Kupite	189»
JafSa pomaranče
KINO LJTTBL4ANHKI DVOE _Telefon 2730_
Danes ob S., %5., 9., in 9. url
Tom Mil
v senzaciji nad seosaeijo:
Prvi na cilja
Poleg tega kolosalna smehapolna buiica v 2. dejanjih in »Para-mountcv tednik«.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v LJubljani
Steviiae za označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2. stanje barometra. 3 temperatura, 4. relat»/na vlaga v %.
5.	smer m brzina vetra, 6 oblačnost 1—10, 7 vrst* padavin 8 padavine t mm Temperatura: prve Številke pomenijo najvifijo. "irage najnižjo temperaturo
14. januarja 1933. Ljubljana 7, 768.1, _1.8. 96 mirno, 10, 0.9, sneg. Ljubljana 13, 768.5, —1.9, 92, SSE3, 10. —, _ Maribor 7, 770.1, —5 90, NI, 10. __ Zagreb 7, 768.9, -3, 80, BNE4, 10. —, _ Beograd 7, 768.1, —4. 70, ESSE8, 10, —, _ Sarajevo i. 767, 90, mirno, 10, —, — Skoplje 7. 765, 0. 90. mdi^ no, 10, —, _. SfpUt 7, 758.9, 3, 60, NE10,
6.	—, Kumbor 7, 756 8. 9, 60. mirno. 8. —, — Rab 7, 7607. 4. 50 ENE6. 1 _ _
LJubi-jana 1.2. -24 Maribor -1.2. —S. Zagreb —1, —3. Beograd _4, —6. Sarajevo —3, —6 Skoplje 2, —5. Split 9. 3. Knmbor -, 6 Rab -, 2
Solnce vzhaja ob 7.86, zahaja ob 16.42. Lana Tuhaja ob 19.27, zahaja cb S.20.
POD POKROVITELJSTVOM NJ. VEL,. KRALJA ALEKSANDRA L
7A* X. 1933 TABOR
w
XIII«
SLOVANSKI VECK1R
Parcela ob Gajevi utici na prodaj.
Mostna oblina namerava od.prodati parcelo ob Gajev., niioi v približni nmer! 540 3r.vaf5ra.tn i h metrov. Zemljišče se bo chno. fialo najugodnejšemu ponudniku, ki mora kuonH.no" odšteti v cotovin... Ponudbe naj sp vložijo '-"o 20. januajrja 1933 oDoldne Prt mestnem gospodarskem uradn. Isio-tim se dobe prodajni pogoji proU povračil« stroškov.
u_ Čajanka >Krke< bo t torek 17. t. m
t veliki dvorani Kazine.
u_ Modne karrgarne im ^rugo biaeo za
ipoške spomladanske obleke kupite kljub naraščajočim cenam še zelo ugodno pri A. Potokarju, Vodnikov trg.
u_ Smokinge, ,Ugotovljen e m .po meri
ina najeleeatnejše in najcenejše Pučnik, šelenourgova ulica nasproti kavarne »Zvezde«.
u_ Razprodaja daroakih oblek, K. Scas. Mestni trcy
:!50'/0m DOM
Telefon 33—87 Danes ob 15.12, IS. in 20.%,
jutri cb 20. uri zvečer IVAN MOŽITHIN v krasnem filmu umetniške vrednosti in plemenite odpovedi
„Sefgeanf X"
Prid**!	Pride!
ALPSKA SIMFONIJA Greti TheJmer
CfcJ^ . ao, g.	PifN__
a— Ljudska univerza. Jutri v ponedeljek
16. ob 20.15 bo interesantno predavanje o Vjeternici, največji jami Jugoslavije. Predavatelj g. univ. prof. dr. Seliškar iz Ljubljane bo razkazoval na podiagi mnegošte-Vsinih prekrasnih sk.optičnih slik lepote tesra podzemskega naravnega čudeža. V je tek bo govoril g. dr. Henrik Tuma o beneških Slovencih.
a— Za pom«-aso akcijo za siromašne s'K>-•ie mesta Maribora so darovali: mestni uslužbenci za januar 4.929 Din, os obje mariborskega giavnega kolodvora 3.589 Din, >Rotary< kiub 2.u00 Din. Jos. Tscheligi 1 000 Din, uradništvo tvrdke Hutter in dr. 772.50 Din, uradništvo kurilnice državnih železnic 644.50 D n, uradništvo koroškega kolodvora 441 Din, uslužbenci tvrdke »Karo« 400 Din, uradništvo pošte Maribor I. 394 Din, uradništvo glavnega oddelka fin. kontrole 285 Din. uradništvo poveljstva policijske striže 281.50 Din, Leon Dolkovski itOO Din u< iteljstvo deške meščanske šole 150 Din, uradništvo davčne uprave 135 Din, delavci mest---s	podjetja 120
Din in Zlata Bn£>«~- - iCS :. n. Vodstvo pomožne akcije st /s^r- f,--.^.nti-m darovalcem iskreno zahvaljuje.
a—. protituberkuioz.ua liga izreka g. Lj Vlahoviču, mesarju in gostiln čarju na Aleksandrovi cesti in njegovi dobrosrčni go-i?pe soprogi iskreno zahvalo, ker sta že vse preteklo leto, zlasti pa v zimskem času, dajala kakim 20 brezposelnim delavcem hrano brezplačno vsak dan. Danes pa bo g. Vlahov č pogostil z brezplačnim obedom o0 tuberkuloznih bolnikov, ki mu jih bo poslala Proti tuberkulozna liga na njegovo zahtevo.
a__Strašna družin si i a tragedija v Selnici V petek okrog 16. se je odigrala na Boču pri Selnici ob Dravi krvava družinska drama, katere vzrok je iskati v pretirani ljubosumnosti in nesrečnem alkoholu. Med zakoncema 39-letnim dninarjem Antonom Seršenom in njegovo 26 letno ženo Terezijo je nastal, kakor že večkrat poprej, prepir, ki ga je izzval precej vrinjeni mož, ki je 13 let mlajši ženi očital nezvestobo in druge neosnovane pregrehe, žena je branila svojo čast, kar je vinjenega mola tako razbesnilo, da je potegnil samokres in najprej ustrelil proti ženi, ki se je zgrudila, zadeta v glavo, na tla. Ko je videl ženo ležečo na tleh. je prepričan, da jo je smrtno zadel m je nameril samokres proti sebi ter sprožil. Krogla mu je predrla prsi tik pod srcem. Ker se ni smrtno zadel, je ponovno dvignil samokres in si pognal drugo kroglo v čelo. Sosedje, ki so nagio prihiteli na kraj žal o gre, so pobrali ženo, katere rana je sicer nevarna, ve.ndar ne smrtna, ter jo z nekim osebnim avtomobilom urno odpeljali v mariborsko bolnišnico. Istočasno je bil obveščen reševalni oddeiek, ki je prepeljal smrtno ranjenega Seršena v mariborsko bolnišnico. Oba zakonca sta bila operirana. Noč sta prebila zelo nemirno. Dočim Terezija zbuja upanje na okrevanje, je stanje Seršena brezupno.
a— Zopet umor moža. Včeraj dopoldne
je stala pred velikim senatom okrožnega sodišča 43-letna posestnica Neža Novakova iz Strezetinc pri Ormožu, ki je lani 20. septembra svojega moža, ki je spel, petkrat udarila z veliko sekiro po glavi, da je bil takoj mrtev. Novakova, ki je bila vdova in je imela na svojem posestvu 17-lefcne-ga s na Martina iz prvega zakona in 5'.et-no nezakonsko hčerko Miciko, se je 1. 1931. poročila z vdovcem Tomažem Novakom, ki je imel iz svoiega prvega zakona tudi 8-letnega sira Mirka. Kmalu so zaradi otrok nastali v družini stražni prep ri in pretepi. Moža je po umoru oblekla in ga zavlekla kakib 200 korakov na travnik, kjer ga je pustila ležati. Naslednje jutro je odšla na orožniško postajo in povedala orožnikom. da ie našla moža mtrvega na pešpoti na omenjenem travn ku in da ga je najbrž nekdo ustrelil. Izvedenci pa so takoj ugotovili, da ima mož srajco narobe oble-
PRIDE!	PRIDE- I
čar pikantnega Sarina: 9
Iz dnevnika lepotice |
čeno in da vodijo proti hiša krvavi sledovi. Novakova je nato svoj grozni zločn v celota priznala. Obsojena je bila na 4 leta težke ječe in je kazen sprejela. Kljub temu pa je bila takoj izpuščena na svobodo ta bo kazen odsedela pozneje, ker je tik pred porodom.
a— Napad na ce»tL Ko se je predvčerajšnjim okrog 14. ure psljalo z nekim tovornim avtomobilom več kmetov iz Dravske doline proti Mariboru, je napadlo na cesti med Selnico in Bresternico več neznanih napadalcev avtomobil in ga ustavilo. Ko pa so kmetje napadalce vprašali, kaj hočejo, so ti nenadoma pobegnili v gozd. Očividno gre za poizkus roparskega napada. Orožniki zasledujejo neznane napadalce.
a— Vlom. V no« na preteklo sredo so neznani storilci vlomili v izložbeno okno ms-nice mesarja Viher ja na Ruški cesti. Odnesli so iz izložbe več kg svinjine v vrednosti 560 Din.
a— Obmejni promet v preteklem letu. V mesecu decembru lanskega leta je pr-šlo v našo državo preko sverne meje 3297 Jugoslovanov. 2^51 Avstrijcev. 500 Čeho-s lova ko v 252 Nemcev in 318 podanikov drugih držav, skuoaj torej 7308 oseh. Čez Maribor je prišlo 5922. čez Št. TI j 820. Crau-rek 79, Dravograd 34. Preval je 229 Gornjo Radgono 182. Hodoš 23 in čez Lendavo 19 oseb. Odšlo pi je iz države v lanskem decembru na severni meji 60S7 oseb. V vsem letu ie dopotovalo ne severni meji v našo državo, oziroma odpotovalo	nje 326.117 oseb.
a_ Dvajsetletnica Legatove šole. Slav-nosrt. o kateni smo zadnjič poročali, se bo vršila danes ob 11. v šolskem poslopju Maribor, Vrazova uMca 4. Vabljeni so vs.i prejšnji »solven>ti in absolvent.inie. učitelji in profesor"« zavoda, ravnateljstva drugih šol s nrofesorskim zborom vred. zastopniki oblastev, uradov, diihovništva, časopisov ,;td.
a_ Telovadno akademijo priredi Sokol Maribor II 15. t. m. o-b 19. uri v dvorani br. Renčlia na Pobrež^i.
a_ >Pohujšanje v dolin) še*itfkx\janskl«
T-vriTori danes o<h 1(5. ur* 'n ob 20. tiri Sokol I. v kadetnic'- TVidfte!
Nacteljčke, š»pke, vence. Kl^iSte telefon 27-66, Jem«*, vrtnarstvo, Maribor
Iz Celja
e_ KOr<>§ki pevci v Celju. Združeni slo-
venski koroški pevski zbori prispejo danes ob 11. dopoldne z mariborskim vlakom v Celje in pr redijo cb 16. koncert v veliki dvorani Celjskega doma. Ob 20. se bo pričel družabni večer v mali dvorani Celjskega doma. Hišni posestniki naj danes razobesijo na poslopjih državne zastave. So-kolsko društvo, Celjsko pevsko društvo in društvo »Soča« pozivajo svoje članstvo, da se polnoštev Ino udeleži sprejema, koncerta in družabnega večera.
e— Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 16. t. m. ob 20. bo predaval v risalnici meščanske šole znani skladatelj g. prof. A. Do-bronič iz Zagreba o nacionalni ideji v zapadni, slovanski in naši glasbi. Celjsko pevsko društvo poziva 3voje članstvo, da se polnostevilno udeleži tega predavanja.
e— Nastop prvakinje v umetnem drsanju gdč. Hi Ide Holovsks. ki se bo vršil v ponedeljek 16. t. m. ob 20. in v torek 17. t. m. c-b 13. na drsališču v mestnem parku, vzbuja izredno zanimanje v vseh športnih krogih v dravski banovini; saj je pr-v krat, da nastopa mednarodno znana prvakinja v umetnem drsanju v Jugoslaviji. Gdč. Holovska, žal, ne more obiskati drugih jugoslovenskih mest, ker potuje iz Celja takoj preko Dunaja v Fariz, kjer bo nastopila 20. ni 21. t. m. Prirediteljem smo hvaležni, da so Celjarcm pripravili tako Izreden športni dogodek.
e_ Društvr »Soča« v Celju prirej 11
februarja predpustnl zabavni večer s plesom C-is^l dobiček je namenjen pomožni akciji občin Celje in Cel je-oko lica ter društvenemu po-možnemu skladu. Društvo Pričakuje velik od-mov pr.', občinstvu. Bratska društn-a sc opozarjajo na to prireditev.
e— Davčna uprava v Celju sporoča, da so se pri zadnji rubežn h skoro vsi davčni zamudniki obvezali, da bodo poravnali svoje zaostanke takoj po novem letu. Davčna uprava poziva sedaj vse prizadete, da nemudoma izpolnijo svoie obveznosti in ne sTjo davčne uprave k neljubim korakom, ki bi jih morala sicer v najkrajšem času izvesti. Zavlačevanje vplačil javnih davščin povzroča prizadetim samo nepotrebne stroške.
e_ Primarij dr. Pestotn"ik Franc, specialist za živčne bol«*/.ni in šef bolnic« ta duševne bolezni v Novem C^ljn, or<Wn.ira za živčne bolezni pečenši 16. t m. r palači Mestf.ne hranilnice, Krekov trg 7, Celje. dnevno od 2l/i do 4% popoldne.
e— Savinjska podružn!ea SPD v CHju bo imela svoj občni Tibor v četrtek ob 20. v spodnjih prostorih Narodnega doma. Na onevrem redu je tudi volitev novega odbora za prihodu,ta tri leta.
e— Lastnike psov opozarja mestno i»a-čelstve, da morajo najkasneje do konca februarja nabav!ti pasle znamke proti predpisani letni ti^ksi 100 Din in plačilu 4 Din za znamko, skupaj 104 Din. Kdor bi ne upošteval te«ra roka, bo moral plačati takso v dvolnem iznosu.
e— Tatvina v hav»m4. V četrtek 12. t m. zvečer je neznan storilec ukradel nekemu strokovnemu učitelju s kmetijske šole 0*1 St. Juri tu cb hr?nf	v ka-
vami Evropi v Cel hi 2 000 Din vredno rimsko suknv> ?n klobuk.
e— Mestnf kjno Danes ob pol 17.. po! 19. 'n pol 21. zvočni ve'efilm z sodbo in netiero »Večra pesem ljubezni« tn Forov zvočni žtrrnal.
Z Jesenic
RednU ebčn! r.hor S«kolske<ra dnijht
na jes©iHcs«h bo 16. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Sokolskega doma. Udeležba za vse člane 5n članice društva strogo ob-.-ezna. Bodite točni!
Iz ICranfa
r_ Večer francoske popevke (chonfon
oripravlja Krožek prijateliev Francije ▼ Kranju. Vršil se bo v sredo 18. t. m. v gimnazijski telovadnici ob 20. Na sporedu je kratko r>redovanje o francocV-i »cba"<r>n«, v silovenšcmi. Predaval bo predsednik Krož-
ka, prof. Niko Kuret. Temu pa bo sledil spored francoskih popevk. Recitirali bosta gdč. Jolanda Kimovčeva in Marica Majdiče-va. pel pa bo g. pr,jf- Kuret. Pri klaviriu bo sodelovala gdč. Ravni kova. Na ta večer, ki bo nudil izredno zanimiv vpogled v francosko duševnost ter ljudsko žitje in bitie. kranjsko občinstvo opozarjamo. Vstopnina bo prostovoljna, sporedi se bodo dobivali pri vbodu v dvorano.
Iz Kamnika
ka__planinah smučanje, v Kamniku
drsanje. Kakor nam v soboto poročajo z Velike in z Menine planine, je na staro podlago, debelo 20 do 30 cm. padlo to noč 10 cm pršiča. Kjer ga ne bo izpihal veter, bo smuka prav ugodna. V Kamniku je s-cer padlo nekaj več snega kakor v Ljubljani. vendar pa ga je za smučanje še vedno premalo. Brez zimskega razvedrila pa tudi ne bomo, saj imamo v nadomestilo drsališče s prav dobrim ledom.
ka— Kamniški skavti, maloštevilni, toda navdušeni pristaši svetovne de je skav-tizma, še vedno živahno delujejo. Njihov starosta je pesnik Lojze Peterlin-Batog. Za danes popoldne ob pol 16. nas vabijo na skioptično predavanje, na katerem nam bc g. Pavel Kunaver prikazal skavtsko armado iz celega sveta na lanskem taborenju v Jamboreu. Vstop je prost.
ka— »Peči« v avtobusih. V >Peregrinov« avtobus »Tatro« so pred kratkim montirali novo napravo za ogrevanje, ki se je prav dobro obnesla, železno cev so od izpuha napeljali v zavojih ped sedeži. Med vožnjo se cev od izhajajočega puha segreje in razširja v avtobusu zadostno toploto. Govori se, da dobijo tudi drugi avtobusi na kamniški progi podobno napravo.
Iz Litije
i_ Uspele simultanke litijskega rojaka.
Komaj 221etni Tonček Preinfalk, po rodu Litljčan »n nečak popularnega Franceta Plenričarja, lastnika »Urške«, je v šahovskem svetu že dobro znan. študira na jubljanski uuiverzi mateimaitiko in je seveda tudi odttornik Ljubljanskega šahovskega kluba. Te dni je absolviral 3 siimul-tanke t.er se je povsod zelo dobro odrezal. Spopadel se je z Blejoi in Jeseničani; no, nato je .povabil tudi člane našega šahovskega kluba na meidan. V igralni sobi >Urške« se mu je postavilo 16 nasprotnikov -v bran. Simultanka je trajaJa od 20.20 do 24. (točno 3 ure 40 mlnu-t). V tem času je zgubil igro drijak g. Rotar Dado kot prvi, v 27. potee'.; poslednji pa gosp. Vajuietič Jože, naš davčni kontrolor, v 81, poteši. Za mladega mojstra, ki je det*.!! 15 partij, le .igro z občinskim tajnikom g. Za-puškim je remiziral, je bila litijska sionul. ■tanka večer sijajne znvage. Tako visokega poraza naš agilnd šahovski klub še ni doživel, čeprav jma dtobre igrače ln se je v podobnih .priHkah tako nasproti V.Vknar-ju ml. in druigom kar zadovoljivo odrezal. Našim šahistom naj bo v tolažbo, da jih je »položil« na tla rajak. Prijatelju Tončku želimo, da se še nadalje posveti plemeniti igr.I. Kakor čujemo, so šahista Prein-falka pozvaii že na več krajev. Kot prva simultan ka sledi v Višnji gori, kjer je nedavno ig-ral tu.d.1 Vidmar ml. Menda prav Preinfalkova simulta.n.ka je tesneje združila naše šahiste. Ko to poročamo, se že vrši pri nas šiiši kltfbov turnir, kJ se ga udeležuje 21 članov, med njimi tudsi gospa notarjeva Slavica Gra&ičeva. Sahisti so v našem srezu zelo pridni; grupirani »o v 3 centrih: v Zagorju, Višnji gori Ln Litiji. Praporočanso, naj Be v aimski sezoni udarijo za »prvenstvo srei». Litija hi bila za to ka*kor nalašč primeren kraj. Za, gorjani imajo ugodno železniško zvezo, V.i'Sn,)>egoroi p<a kma>o avtobus na razpolago. Za potrebne nagrade ne bodo priredite^; v skrbeh. Naš Fotoklnb bo getovo med onimi, ki bo dal kaj primernega. In našli se bodo še drog' podporniki, ki bodo šli na roko K-tijskemu SK, da avode orga-nizacijto za sresko šahovsko prvenstvo. —nč.
j_ po vlomu na občini Nočni vlomilec
na litijskem županstvu, o katerem smo po-roča.ii že v včerajšnjem »Jutru« je odnese! tudi hranilno knjižico, izstavljeno na ime Renko, denar pa jc vložen v litijski okrajni hranilnici. V času, ko ljudje plačujejo s hranilnimi knjižicami, bo gotovo <do skušal spraviti ukradeno knjižico v denat Priporočamo pazljivost Na sumu imaio nekega brezposelnika, ki je dobil dan pred vlomom na občini podporo in nakazilo za pre-vr>žnjo in je pri tem opazil, kje hrnn;jo denar.

v Ljubljano 3 km — cesta Polje 2 km.
v D. M.
Stavbne parcele na Fužinah
pri Ljubljani po ugodni ceni NA PRODAJ. Parcele leže nasproti vojaškega vežbališča, ob avto-progi Ljubljana — Dev. M. Polje. Zemljišče ima vse pogoje za cenene zgradbe. Vsaka parcela obsega 500 m2 površine z najmanj 20 m* fronte. Vprašanja interesentov sprejema in odpošilja oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »STAVBIŠCA«.
i— Jtdri opoldne se bodo peljati koroški bratje skozi Litijo. Jugoaioven. Matica »a-bi vse narodno občinstvo k pozdravu.
i_ V Sokolskem domu v Litiji te bo dane« ob 15. vrššl redni letni oboni «bor. Obvezna udeležba za vse člane Sokola.
Iz Zagona
z_ Podporna akcija za Zagorje > o4 mo~
,k«a začetka, rtne 15. aorila p. L pa do konca decembra iprejela naslednje darove v blagu, odnosno v denarju: J. C. Mayer 16 m barnenta. Hedžet-Korknik 25.30 m bar-henta. Kopač I. 39 parov noe»v.;e, Kovinska tovarna 10 fcg kavitnuh pri dat kov, ži-ka 30 kg »Žike«, Ffanc« 4 kg Enrila, Kri-sper 47 kg testenin, Benko iz Murske Sobote 30 kg mesnih izdelkov. V denarju so ppispevaln: škof dr. Rožnian 1000 Din. biv-»i župan g. G-rčar 750, Delavska zborn.ica o000, Feiejan iz Maribora, neznani daroval« od istotam, Rosmam & Tschum, La-pa>jne iz Most, Samec in Voik vsak po 100. ž up ni urad Zaeorje zbirika faranov 134.50, Ljubljanska gosp. zadruga 1000, Konzumno društvo Posa-vje v Zagorju 2000, žiupni ti-rad Komenda 400 r,n Mikuš itz Ljubljane 50 Din. TPD je prispevala 157.000 in sicer polovico v nakaznicah za ž.iv;la v konzuanu, oMLna Zagorje 25.000. Ržišče 3000 EWn. Di> konci decembra torej v gotovini 122 trisoč 610.25, izdatkov pa 88.854.50 d-inarjev, a razteka bo v januarju izčrpana -Iz fonda ie prejelo večjo vsoto KSJ za prehrano šolske dere. Beda v našem revirju je bila s te\m<i darovi dokaj znosljlva in se plemenitim darovalcem za velikodušne darove srčno zahvaljujemo. Vse pa, ki imajo srce za revo .in stisko našega težko preizkušenega rudarja prosimo: usmilite se, ne zanustite nas v tej sili. Vsak najmanj dar 1>o prinesel malo solne a v našo dolino. Naslov: Podipo-raa akcija v Zagorju ob Savi.
z— šahovski pokret. Te dnii bo naključen šahovski turnir, kjer bo zasede! brez dvoma prvo mesto g. dr. Schechetfbau^r ri Zagorja. Udeleženi tega turnirja predstavljajo le del zagorskih šabistov. Da se strnejo vsi šahistii v eno okrilje, je 6k>lican za ponedeljek 16. t. m. ob 20. uri v rodni-ško restavracijo sestanek vseh šabistov, da si osnujejo svoj klub. Vabljen.i ^si, tudi zavetniki, ka>kor tudii iz vrst ženskega spola.
z_ Dobrodelni koncert bo danes ob 16.
ari v dvora.na Sokcls.kega doma. Olati do-hoiek za najpotrebnejše te revirja. Udeležba je vsakogar moralna dolžnost.
Iz Trbovelj
t— Delovanje Rdečega križa v Trbovljah. Predavanja v samaritanskim tečaju se bodo nadaljeval«! v ponedeljek 16. t m. v šoli na Vodah. Kako veliko je zanimanje m zdravstvena predavanja, nam priča ze-io velik po se t tečaja katerega obiskuje redno 40 do 50 oseb. TeČJj vodi merljivi društveni zdravrrk g. dr. Baumgnrten. Društvo bo imelo občni zbor 24. t. »n. v rudniški restavraciji. 1. februarja pa priredi v Sokolif.ee;n domu veliko dobrodelno prireditev.
t— Poprava volilnih imenikov. Vsako leto v januarju se popravljajo in dopolnjujejo na županstvih volilni imeniki. Vsi, ki pri zadnjih "volitvah niso bili vpisani v volilne imenike, pa mislijo, da so volilni upravičenci. in vsi oni, ki so se preselili iz enega volilnega okrožja v drugo, naj se javijo na županstvu, da jih vpiše v volilni imemk, oziroma prepise iz enega volilnega okrožja v drugo. Imeniki se bodo popravljali do 30. januarja.
t_ Pomožna akctfa. čevljarski mojster
g. Anton Malgaj je podaril za revne otroke na šoli Trbovlje H. 10 parov čevljev, za kar se mu v imenu revne dece najlepše zahvaljujemo.
t_ Preložna predstavi. Za-rfld* koncert«
koroških Slovencev odpade nameravana ponovitev dramatične predstave »Moč teme«, ki se bo ponovila 22. t. m.
Iz Hrastnika
h_Važne razprave. Na zadnji seji .TRKD
za Hrastnik in Dol se je razpravljalo o pokojninah upokojencev kemične tovarne, ki 1. t. m. niso dobili nobene pokojnine, ter o znižanju pokojnin rudniških novoupoko-jencev. Odbor je sklenil izvesti v tej zadevi primerne korake. Razpravljalo pa »e je na isfi seji tudi o bodoči občinski meji med dohko in trboveljsko občino. Odbor se je odločil za priklopitev Hrastnika k Dolu. O tem je isti dan razpravljal tudi krajevni šolski odbor, ki pa je zavre! stališče, naj bi se občinska mria krila z mejo hr"st-ni"ke šolske občine. Tekla naj bi po grebenih hribov Kovka in Starega Hrastnika. S stališčem šolskega odbora se strinjajo tudi vse tri h^astniške industrije, ki so že d?le svoje pismene izjave. Te razprave o bodoči občinskih mejah beležimo le kot kronisti.
h— Na naslov ceetnega odbora. Pri železniški postaji krene takoj pri viaduktu ba-novinska cesta v hud ovinek za Savo v smeri proti Zidanemu mostu. Cesto podpira tam kakih 8 m visok or>omi zid. stoječ na bregu Save. Ker pa služi na tem mestu za ograjo le kak polmeterski podaljšek opornega zidu. se cesto dogajajo nesreče. Tekom let je tu zdrknilo na skalnato obrežje Save že več kolesarjev in odneslo večje in manjše poškodbe. Nizka ograja je nevarna seveda tudi za konje in vso živino. Cestni odbor v Laškrm bi zelo ustregel prebivalstvu, če bi povišal nizko ograjo.
h— Kino Sorodni dom predvaja danes film »Krik mesa« že ob 14. fne ob 15.1 in ob 20. Ob 17. bo v Sokolskem domu koncert rudniške godbe s sodelovanjem pevskega zbora Svobode L
Iz KrSkega
kr— Važen sklen občinskega odbora. Na seji 11. t. m. je bil revidiran prvotni sklep proračunske seje v toliko, da se bo v proračunskem letu 1933-34 pobiralo 100 Din od hektolitra vina ali vinskega moštva. V zveri g temsklepom pa je odbor sklenil pobirati manjšo, t. j. 115 odst. občinsko dokla-do na direktne davke.
kr— Za šolski okol'S in vzdrževanje me-ščanske šole. V četrtek se je v šolski posvetovalnici vršila razprava o določitvi šolskega okoliša meščanske šole in njenega vzdrževanja. Sejo je vodil =reski podnačelnik dr Tomšič in so «« je udeležili opolnomočen' župani občin Krško, Videm. Rajhenburg. Boštanj Kostanjev:ca, Cerklje in zastopniki občin Sevnica in Blanca. V smislu novih zahtev je bilo potrebno dokončno rediti vprašanje določitve šolskega okoliša me^nske šole. Vsi navzoči so se izjavili za dosedanji obs«g, malenkostna irprememba pa naj hi se izvršila le v občini Cerklje, kjr naj bi
DolEy milo
Lav*ndel, Buttermilh, idol, Chypre so najboljša za negovanje lica.
829
se delitev izvršila tako, da bi okolišu krške meščanske šole pripadale vasi: Vih.-e, Mrtvice. Brege, IHiovo. Gržeča vas. Veleči Podlog. Jelše, Gorica, Hrastje. Cešnrce. Veliko in Malo Mraševo, Brod. Kalce-Nak-lo. Pristava in Vrbinska vas. Z ozirom na dobro poznavanje smotra in cilja meščanske šole so gg. žunani pri razpravi zavzeli tudi načelno s*a!išče obč;n glede vzdrževanja. Razen dveh občm. ki sta z dajatvami preobloženi, so se vsi zastopniki izjavil; za obstanek meščanske šole in osvojili ključ za prispevanje, izražen v odstotku na podlagi ugotovljenega povprečnega obiska .čencev-v zadnjih šestih letih. Javnost bo ta sklep res uvidevnih voditeljev naš:h občin toplo pozdravila, saj so z njim podčrtali tudi veliko zaupanje in sloves, ki ga od nekdaj uživa meščanska šola v Kršk m.
kr— Podružnica Kola Ju$o*!oven*kih sester Krško-Videm se najiskreneje zahvaljuje vsem darovalcem in darovaikam. ki pripomogli k letošnji izredno lepo uspcii božičnici. pri kateri je bilo obdarovano 77 revnih otrok. Toliko otrok se ni moglo še nobeno leto obdarovati kot letos. Društvo se mora posebno zahvaliti g. primar.ju dr. Murglu za 200 Din. gdč. Jeni Pilerjevi za 100 D:n namesto venca na grob blaaop. g. Ivani Tramškovi, go*pe in gospodu Podie-du za 50 Din namesto venca na grob pok, g. ravnatelja Slava Novaka, g. Josipu Si-mončiču za 50 Din namesto venca na grob pok. g. Jesenska ter gdč. Zori Uršičevi za darovanih 100 Din. Vsem blag m darovalcem in darovaikam v imenu cbdarjencev najprisrčnejša zahvala!
kr— Licenciranje žrebcev. Lastniki naj
do 20. t. m. priglase svoje zasebne žrebce, ki pridejo v poštev za javno ocenjanje v smisJu zakona o pospeševanju živinoreje. Prijave naj obsegajo ime in naslov lastnika. ime in starost žrebca, poreklo, pasmo, birvo, znake, mere in izjavo o licenciranj« s potrebnimi dokazili vred.
Iz Laškega
1— Tajski promet v letu 1932 je nekoliko nazadoval nasproti letu 1931. Land je bilo v Laškem 1054 posetnikov, doč:m jih je bilo v prejšnjem letu 1444. Zmanjšal se je v glavnem dotok inozemskih posetnikov.
1— Društev imamo v Laškem — poleg raznih strokovnih organizacij — 16, kar znači nemalo breme osobito za državna uradnike, ki so po večini v vseh teh društvih včlanjeni. Tudi društveni smoter ni vedno dosežen, ker ovira pri tem številu eno društvo drugo v potrebnem delovanju.
Iz Ptuja
j— Strogi ukrepi zaradi pripenja nikov. Ker je b Ko v zadnjem času opaziti, da se p!o5mki zelo površno posipajo, je izdal mestni načelnik strog nalog vsem hišnim posestnikom, da skrbijo za zadostno posipanje. Policija bo prijavila vsako opuščanje dolžnosti, kazen je globa od 30 do 300 Din
j_ Strel neznanca. Ko se je t sred«
zvečer vračal proti domu vinicar Alojz Arnuš iz B šeSkega vrh« v Slovenske gorice, ja naletel na cesti na nekega tujoa, ki ga je vprašal za pot v vas Črno. Ko mu je Amu-š pokazal pot in mu obrn-il hrbet, je neznanec nenadoma potegnil samokres ter ustre'il proti njemu ter ga zadel v de*-no stopalo. Neznanec je izginil v^ no?, ranjenca pi so morali še v teku noči prepeljati v ptujsko bolnico.
j— Vlom. V noči na 10. t. m. )e vlomljeno v bišo posestni-ce Berte Lampre-tove v Rodnem vrhu v Halozah.*Vlomilci so odnesli vso posieljno in drugo per'^ kakor tudi vso obleko m še vec drugil* stv«ri. da je škoda prav znatna Orožniki iz Podlehniika pod vodstvom narednika g. Lončarja si prizadevajo z vso vnemo prti vlomilcem na sled, posebno še, ko se vlomi v Halozah često ponavljajo.
j— Vlomilec Martin Senčar zopet aa d6-hi. Koncem preteklega meseca je bUo vlomljeno v zapuščeno in na samem v gozdu ležečo elektrarno v Medvedeih„ ki .i« last g. inž. Teodora Majša iz Pragerskega. Vlomilec je demontiral amperometer in vol-tometer v skupni vrednosti 3000 Din. že do1go iščejo brezposelnega mehanika Martina Senčarja iz Podvincev pri Ptuju, ki ima na vesta več vlomov predvsem v barake v Stmišču, in pa tatvino naprave za umetni dež, last ptujskega vrtnarja g. Vincekoviča.
j— ostra sodba zaradi tatvhoe. Državni pietarski Soli je bilo lani v mesecu oktobru in novembru iz nasadov v Mestnem logu pokradenih za 3000 Din zelenih vrbovh kultur. Tatovom so prišli na sled in so se zdaj morali zagovarjati pred sod n'kom dr. Lipičem. Vseh osem obtožencev je obscenih na tri tedne zapora in v nerazdelno povračilo povzročene škode po 3000 Din.
j— Roman »Proklefsfvo ljubezni« se dobi pri g. Bogomiru Chnstofu, Ptuj. Masarv-kova cesta Cena obeh delov 35 Din.
PRIDE!	PRIDE!
| čar pikantnega šarma:
Iz dnevnika lepotice
Predvojaški tečaji
v Julijski Krajini
Pojutrišnjem potečeta dve leti, odkar je
stopil v Italiji v veljavo zakon o obvezni predvojaški izobrazbi za vse mladeniče, ki so dopolnili 18. leto starosti. Namen teh tečajev je, da vse mlade ljudi, ki so sposobni za vojaško službo, vsaj delno izobrazijo v najelementarnejših vojaških panogah. Oproščeni so obiskovanja teh tečajev oni, ki so že vidno nesposobni za vojaško službo, in pa oni, ki prebivajo v krajih, ki so nad 10 km oddaljeni od vasi ali mesta, kjer se vršijo ti tečaji. Običajno vodijo predvojaške tečaje miličarski častniki, kjer teh ni, pa voditelji balilskih organizacij. Predvojaški pouk traja dve leti in se vrši običajno ob nedeljah dopoldne. Tečaji so neposredno podrejeni vojaškim oblastem. Kdor ne bi hotel obiskovati tečaja ali kakorkoli kršil zakon o obvezni predvojaški izobrazbi, se kaznuje z denarno globo v znesku 500 lir. Isti kazni so podvržene tudi osebe, ki neopravičeno izostanejo najmanj petkrat od rednega pouka, obenem pa izgubijo pravico polagati sno-s-obnostni izpit ob zaključku tečaja. Razen tega se kaznujejo tudi oni, ki bi ob-vezanca kakorkoli ovirali ali mu branili po-sečati te tečaje.
To so v glavnem določbe zakona o obveznih predvojaških tečajih, ki veljajo seveda tudi v Julijski Krajini in o katerih rte bi spregovorili, če ne bi imeli v naših krajih še prav posebnega značaja. Predvsem je ponolnoma jasno, da mora sleherni naš mladenič posečati tečaj, ker mu pač ni mogoče žrtvovati za tako stvar vsako le*o no* 500 lir. Zaradi tega so naši fantje prisiljeni hoditi vsako nedeljo po eno ali tudi dve uri daleč k tem vajam in fam po pet ur tekati okrog in se vaditi v vojaških panogah, pa tudi sprejemati fašistične ideje.
Ti tečaji se vršijo vedno le v večjih krajih, na primer pri Sv. Luc'ji, v Tolminu, Cerknem, Kobaridu, Vipavi, Kanalu. Ajdovščini, Postojni, v Pazinu, Sežani in drugod. Ker pa hočejo fašisti pritegniti k tem tečajem tudi ene mladeniče, ki so oddaljeni' od teh krajev nad 10 km, pošiljajo v njihove vasi posebne inštruktorje, tako v šentviško goro ali Podmelec, ali v Ivanje selo. na Col in drugam.
Fsšistlčfaa propaganda
Ker se vrši ves pouk v italijanščini in ker rabi tudi izpitna komis ja samo italijanščino, je položaj slovenskih fantov zelo težak in se čestokrat zgodi, da padejo pri izpitu. Vzrok teh neuspehov ne t či morda v njihovi nesposobnosti, marveč v pomanjkanju znanja jezika in zlasti v nerazumevanju vojaških tehničnih izrazov. S um pa, da pade kand dat pri izpitu, je ves njegov dveletni trud zarnan in mu tudi ni skrajšan -ojaski rok za tri mesece, kar je edina ugodnost, ki jo nudi zakon obiskovalcem. teh tečajev. Ra?en tega pa so tudi vprašanja, ki jih stavi komisija pri izpitu. vrav posebne sorte. Mesto da bi se ozirali na to, kar so pri tečajih poučevali, zahtevajo zlasti od naših ljudi, da jim pripovedujejo karkoli iz »slavne italijanske zgodovine« od uedirjenja pa do zadnjega Mussolini:jevega »zgodov nekega« govora. Jasno je, da preprosti kmečki fant ni kos takim vprašanjem, ki v nobenem primera niso na mestu in ki le kale jo, kakšen je smoter teh tečajev po naših kraj h. Znano je, da so ti predvojaški tečaji v drugih pokrajinah zelo redki in da so jih dosedaj uvedli samo po mestih, medtem ko ljudje na vasi o nj h še ničesar ne vedo. Ravno nasprotno pa se dogaja v naših krajih. Tu ima že vsaka večja vas svoje tečaje ter je izključeno, da bi se našel kdo, ki bi bil zaradi oddaljenosti oproščen obiskovanja tečajev. Iz vsega tega je razv dno, da gre v Julijski Kraiini za docela posebne namere, ki jih zasleduje fašizem med našim ljudstvom z vsemi in tudi takimi sredstvi.
Le redkokateri slovenski ali hrvatski mladenič in še ta le, če je propalica, gre v fašist čne vrste in organizacije, vsi ostali pa se že takoj po končani šoli otresejo slehernega vpliva s te strani. Da se odpravi ta vrzel v splošni raznarodovalni kampanji preti'našemu narodu v Julijski Krajini, so ti predvojaški tečaji kot nalašč najprimernejše sredstvo. Na ta način je mogoče spraviti pod vpl v fašistovskih zaje-dalcev vsaj za nekaj ur na teden naše fante in jim ob tej priliki povedati nekaj pralnih fraz o veličini faš stične Italije, ki dobrohotno sprejema v svoje materno naročje vse zatirane narode! Neprestano opažamo da se mesto vojaških znanj na teh tečajih poučujejo vse drugačne stvari
in da hočejo na tak način zastrupljati mlade slovenske duše, ki so izšle vsaj deloma neokužene iz Gentillijeve šole. Naše mlade ljudi odtujujejo tudi na teh tečajih domu, materi ln slovenskemu pokolenju ter jih skušajo prepričati, da so I tal jani, pa čeprav ne razumejo nobene italijanske besede. Zadosten dokaz za to nam je tudi zahteva izpitnih komisij, da mora vsakdo, preden se prične izpraševanje, priznati da je zvest Italijan in fašist. Pri tem pa včasih celo ni potreba, da zna to priznanje izreči v ltal;janščini, ker zadostuje, da razume, kaj od njega zahtevajo, in da — prikima.
Povrh tega pa je že gospodarska plat, ki prav nemilo zadeva naše fante. Pri teh tečajih morajo rabiti svojo lastno obleko ;n svojo obutev, pa Jim nihče ne povrne, kar raztrgajo pri vajah. Danes je to za našega obubožanega kmeta, ki le še s težavo kljubuje gospodarski stiski, velika žrtev, ki dan za dnem samo veča nezadovoljstvo in mržnjo proti tujcu. Seveda se radi preteče kazni fantje ne morejo odkri-žati teh stroškov, marveč morajo vrh vsega celo mirno prenašati nešteto sramoten j in ponižani. Edina stvar, ki jo miličarii nudijo fantom na teh tečajih so — faši-
stovske črne čepice, M jfh morajo nositi
pri vajah. Fantje jih ne marajo in se čutijo osramočeue s takim odvratnim pokri-valom na glavi.
Fašistične »Sekcije"
V zadnjem času so izdale višje oblasti strog ukaz, da morajo vsi fantje, k: obiskujejo tečaje, med vežbanjera nositi fa-šistovske fese, ki so jim jih doslej le vsiljevali, ne da bi imeli za to kakšen poseben paragraf. Tudi v Tolmin je prišel ta ukaz in čeprav so se fantje branili fesa, so se morali nazadnje spričo groženj le ukloniti. Neki Anton Rutar iz Zatolmina pa je neko nedeljo prišel k vajam kar v klobuku. Seveda je ta nepokorščina hudo dirnila fašistovske komandante, posebej pa se je razburil vodja predvojaškega tečaja — fašist Bogumil Urbančič. Ves razkačen je fanta najprej silno ozmerjal, potem ga pa prav po fašistovsko oklofutal in obrcal. Nato ga je odvede! še pred mi-ličarskega poročnika Marija Fabrisa, da mu da še ta primerno »lekcijo«. Fabris mu je povedal, da Tolmin ni v Jugoslaviji, ampak v Italiji ter da je treba vedno govoriti le italijansko in s ponosom nositi črni fes. Fant, ki ne obvlada italijanščine, se je skušal opravičevati, seveda v slovenščini. To je bil povod, ki je fašista Ur-bančiča pripravil znova do tega, da je pričel pretepati nesrečnega mladeniča. Spričo udarcev se je fant zgrudil na tla in obležal. Odvedli so ga domov in poklicali zdravnika, ki mu je odredil, da mora ostati teden dni v postelji.
JGh sinov to ehnžfellnle vrmčafl domov r Gradišče. Eden izmed napadalcev g a je ranil. Listi so t»krat poročali, da je bil napad izvršen bržkone iiz maščevanja, ker denarja napadenemu De Stefaniču nfjso odvzeli. Takoj po dogodfku ee Je pričela preiskava, ki jo je vod/iil sam goriški Ik-vostor znam Mani j Modesti cfo asistenci prav tako znanega komisarja dr. Trentadue. Oddelki karattfn.ierjev so pretaknili vso okolico Ranč in Gradišča, tovršUi hišne preiskave v sleherni hiši in aTefclirali celo vrsto ljudi. Pretokll ponedeljek so večino aietiiiancev dopustili, v zaporih pa so ob-držaili le še 28 letnega Dragana Kerševana 23 letnega Albina Zorna in 25 letnega Ju-sta Kerševana iz Gradišča. Osumili so jiih, da so isvršilii roparski napad. Izročeni bodo SodllŠČU.
Spremebe v fašistični stranki
V istrski in reški pokrajini so se izvršile v zadndem času skoraj v vseh krajevnih tajmšštviiih fašistične stranke velLke spremembe. Tako so tali imenovani za nove •krajevne tajniike prof. B-ianchi v Opatiji, Salamonn v Lovrani, Rau.sa v Moščenicah, TVriMli v Matuljah, Fini v Klani. Vigli-aute v Ilirski Bistrici, Prelazai v Podgrada de Depangher v Materi)!. Metfzza v Buketu. de Petr's v Koipiu, Rat/lssa v Grlž-njanu. V poslednjih treh krajih so bili imenovani! tindi nem krajevni direktorji.
Beg čez mejo Prefd -dvema tednema je zbežal 26 letni Anton Debeljak iz Cerovega v Inozemstvo. Karabinjerji v Ko-jskem so ga sedaj prijavili sodišču zaradi bega čoz mejo.
[z življenja na
Vodovod v Kobaridu
Preteklo nedeljo so v Kobaridu otvorili novi vodovod, ki ga je zgradila neka italijanska tvrdka za 300.000 lžr. Vodovod je speljan z Raven pri Drežntlci izpod Krna. Na trgu v Kobaridu so zgradili vodomet, okrog katerega so se Zbrale v nedeljo fašistične organizacije in zastopnik)! oblasti k otvoritveni manifestaciji. Zborovanj? sta se udeležila tudi prefekit Tiemgo, k, je •bil, ka'kor znano, pred dnevi premeščen v Trst in pokrajinski fašistični! tajnik Ave-nanti. Na zbeoovanju je govoril koibarišti pockistat Di Pil »za a, ki je v svojem govoru slatv.il fašistični režim, obenem pa poudaril, da rmajo največjo zaslugo za zgradiitev vodovoda vojaške ciblasti, kil so si prizadevale, da sta mini&trstvii za ivojsko in za javna dela prispevali večji del gmotnih sredstev za zgraditev vodovoda. Vodovod je bil zgrajen v letu dntf, zaposleni pa so •bili pni gradnjah izključno le Furland in Italijani.
Prftznamje kobariškesga podeštata, da je bftl vodovod zgrajen predvsem po prizadevanju vojaš«iih oblasti, je tolllko bolj dragoceno, ker je poleg mnogo drugih le nov dokaz, kaikgen je namem slehernega fašističnega javnega dela v Julij&ki Krajint Kobarid, ki je ostal Italil-jan.om še teza voj-nilh časov dobro v spominu, Daj postane ■po načrtih vojaških oblasti ena izmed opornih točk za bodoče vojne operacije. Spričo •toga so italijanski dnženjeiskfi oddelki spremenili kcfoariš-Ke gore Jn zlasti Krn v silne trdnjave, zaradi tega se gradijo v Okolitike h Tite ceste, zaradi tega so sedaj zgrad>!t budi novi vodovod.
Ftnanene težave tržaške basike
Pretekli četrtek je tržaški zavod sBanca di Credito Popolare« vložil tržaškemu sodišču iprerilog za preventivni sporazum s svojimi dolžniki glede amortizacije svojih dolgov. V Trstu je izzval ta alet, ki znova ipniča o veli«! gospodarski »tisfei silno razburjenje. Banka se je že nekaj tednov borila z veli; k! m i finančnimi težavami in število upnikov, ki so od nje terjali denar, se je dan za dnem večalo. Veliik del njenih vlagateljev je priipadal trgovskim in obrtniškim slojem. Bfllii so to večinoma manjši trgovci, ki so sedaj naenkrat skoraj ob vse svoje prihranke. Zavod, ki je bil utsrLanovljen 1. 1911., si je spočetka pa tudi! v .prvtih letih po vojni pridobil s svojo prav kino upravo med Tržačanl zannanje ki »e je tako utrdilo, da je njegov sedanji nenadtui padec tananadil in povzročil toliko večje vznemirjenje.
Aretacije na Goriškem
V Kojtgktetm so >karabinje«rji v nedeljo aretirali 48 letnega posestnika Franca Bevčiča. Na njegovem domu so lzvrsifi strogo hišno (preiskavo. V sobah so dvignili pod, pregledale so stene in pTeisikal? celo hlev in gospodarsko poslopje. Moža so odpeljali v zapore v Gorico. Franc Bsvčilč je bil že vsa leta izpostavljen faš>i-srtičnlm im kanabinjerskim šiikanam. Pred leti je bM v Kojskem kapelniik £n pevovod-
ja v nekdanjem slovenskem društvu. Med slovenskim prebivalstvom Je užival velik ugled. To mu je nakopalo sovraštvo in preganjanje, kii se je končalo sedaj z njegovo aretacijo. Pri preiskavi na njegovem domu niso našli nobene reči, kti bi. ga kompromitirala
V Prvačini so karabtnjerji iprlje]i; Franca Suliča, Alberta Zorna, Iva.na Peršoca in Franca Furlana. jih odvedli v Gorico ter izročili sodišču. Prijavili: so jrih, da so rušili javni red in mir V Kobaridu je b"!l aretiran 71 letn stri Ivan Bon. Sod-lšču s<-ga priijavili, češ da je kršl.1 opomin, ki r i ga je -pred kratkim Izrekel policijski komisar.
Nova italijanska šok
Ka(kor znano, dežuje v Julrltjski Kraj T1 ! poleg državnih prosvetnih oblasti tudi več italijanskih šolskih družb. Razen druš-tva »Dante Alilghieri«, loj podpira šolsko mladino s šitipendijami, in družbe »Italša Re- i denta« razvija prav živahno delovanje tu-dii družiba »Uimaniitaria«. Ust a ne li-la je v r a zrnih krajih, ki nimajo državne ljudske šole, svoje šole, ki delujejo še vse tolj v duhu fašistične po'ilti(ke in za asimilacijo -slovenske dece, kakor vse o&ta.le državni šole. Preteklo nedeljo popoldne so v Lažah pri Senožečah otvorili novo šoi"o te družbo Fašiisti so ves teden prej med ljudstvom silno propagiral!, da fci! se udeležilo ofcvr-rittve. Nazadnje so morali ljudii malo ne • silo iprignati v Laže. Zbralo se je prebiva stvo iiz senežešike cliolice v šoli. ksi ;e t'!- ' la vsa v zastavah. Med dTugimi je govoril tudi žu.pan Medeni (Medeni, ki j« i proslavlja! fatrlstično šolsko ipcfittko i i vodstvo šolske diužbe >Umanharia«. > a šoli je bila n-ameščtna kot učiteHjiea neka Itall.janika Hz (južnih kraje'7.
Fašistični sodnijski Gradniki pred sodi^česn
Pred tržaSkim ecKfiščom se je vršil te dni! proces proti sodnijiskemu uradniku in fašistu 37 letnemu RgVti.ju Cassutttju, ki je bil pred leti iz srednje Italije premeščen k tržaškemu sodišču, nadalje proti! 25 let nemil ^ucciču Seilatu, 27 letni Santi Sel-latovii itn 2>3 letni Amaliji V!s'ntilnovi. Uraidnik Je bili obtožen, da je proti odkupnini izpu-ščal Taizne karanemoe te zaporov, med drugimi tudii ženo nekeiga J>03na Mar-cheseja Alojizijo za 3000 Tir, jih zasliševal kot preiskovalni sodrfk .in jiim proti s>0"!-niji^kim odredbam dovoljeval govoriti • svojci. Cassutti je bil obsojen na 4 leta .in 6 mesecev ječe ter na 3900 lur denarne : ika)2mi, Lucij S-Oilat na 3 leta 2 meseca in 2 j idmi tječe ter na 7333 lir denarne kazni, j Santa Sellartova na 1 leto in 1 mesec ječe j ter 3200 lrlr denarne kazni, Vlsln fino v a Amalija pa je bila oproščena.
Aretacije zaradi napada na fašista v Eenčah
Kafkor smo pred dnevi poročali, so neznanci! v is il vest rov i nočrt Izvršili napad na predsednika dopolavora v Renčah De Ste-fanija- iki se z ilzkupi^kom idopolavorovske prireditve v znesku G80 Jiir in v družbi svo-
BRASLOVČE. Gostilničarska zadruga v Braslovčah bo imela svoj redni letni občni zbor v sredo 25. t. m. ob 9. dopoldne v prostorih Viktorja Rossnerja v Braslovčah. Udeležba obvezna za vse člane.
JEZERSKO. Članek v »Jutru« z dne 27. decembra pod naslovom »Le pridite na Jezersko« sicer služi propagandi za razvoj smučarstva na Jezerskem, moti pa javnost v navedbi glede avtobusnega prometa na progi Kranj—Jezersko tafco glede cen kakor tudi glede zmožnosti obratovanja družbe »A v to promet Jezersko«. Ta družba povsem ustreza prometu po voznem redu in izven njega Proga Kranj—Jezersko je le sezij<ska proga in obratuje v letu le 3 mesece aktivno, ostalih devet mesecev pa absolutno pasivno, ker ni dovolj frekventirana in se to tudi ne bi dalo doseči, ako bi bi'a voznina izpod režijskih stroškov. Članek je navajal, da se neki avtobusni podjetnik bori za novo koncesijo in napoveduje, da bo vozil smučarje in uradnike iz Kranja ra Jezersko in nazaj po 18 Din, kar bi tudi v primeru, da oblast izda koncesijo, bilo abi^lutno nerentabilno in je torej tako podjetje v naprej obsojeno na velik def eit. Jezerska občina se je sicer res izdavila za potrebo nove konkurenčne proge, vendar pa se je to obravnavalo zgolj med slučajnostmi, brez predhodnega obvestila vseh odbornikov, da je ta točka na dnevnem redu občinske seje. Avtoprcmct »Jezersko« se zse leta bori za svoj obstanek in ima idjuh vsem težkočam zadostno število avtobusov na razpolago ter je tudi znižalo prevozne cene do skraro možne mere; turisti in smučarji razen tega uživajo polovično voznino, službujočim javnim organom pa omogoča družba kar največje ugodnosti. Sodim po dosedanjih izkušniah. da bi skrajna konkurenca ob še trfso velikem prometu uničila obe podjetji. Staro avtobusno podjetje obratuje že štiri leta v splošno zadovoljstvo ter ob skrajno nizkih cenah, zato una. da ga bo nadrejena oblast ščitila — Franc Paar, poslovodja Avtoprometne družbe »Jezersko«.
RA.DEČE Tudi v našem kraju se občuti vedno večje pomanjkanje in jc bila revni deci in tudi staršem v precejšnjo pomoč božičnica. pri foateri se je s pomočjo dobrotnikov o*bdarovalo okrog 100 revnih šo-lariev z obleko, per lcm in obuvalom. — Občinski proračun znaša 415.000 Din in 6e je povečal zaradi graditve šole v Podkra-ju. Doklade na nenosredne davke na so se kljub temu znižale, ker se jc upošteval zaostanek na davkh iz prejšnjega leta. županstvo je vodilo občinsko gospodarstvo kar na;bo'j varčno in je bila na proračunski seji tudi izrečeno zahvalno priznanje županu g. Polancu m blagajniku g. PeČni-ku. Lani je žup-^nstvo naročilo tri vagone koruze, ki ie bila po znižanih cenah raz-delien<i občanom v olajšanje bede.
REMSNI.K. Mal m stražarjem severne meje — bedni deci je naklonila Ciril Metodova družba v Ljubljani za bo^ičnioo 1000 Din. To ni bila samo dobnode'na. temveč tud.; lepa nacionalna gesta. Ciril Metodovi družbi naša iskrena javna zahval«!
ST. JAN2 NA DRAVSKEM POLJU. Rodbina g. A loj zri ja Hočevarja iz Ljubljane je prispevala namesto cvetja na grob pokojnega g. Matevž« Habianiča, davčnega uradnika, k šolarji' božičnici 150 Din, za kar se šolsko upravi tel jstvo iskreno zahval iuje.
SV. JURIJ OB JU2. ŽEL. Pomkdck Rdečega križa je tudi letos priredil revnimi otrokom božrČnico. Obdarovanih je bilo 87 otrok. Da pa je bilo to mogoče, je v prri vrsti zasluga poverjenice PRK gdč. Stanka Schreinerjeve. ki je režira le igro »Jurčefc«, in tki drugim darovalcem, tako rodbini Zdo'šek-Auderh'jr«. kii je darova1 a v spomin Anice 400 D:n. g>a. Mobilni efea in ga. Smola sta prispevali lepa, prak-
tična oblačila, trSka in ofcoKška občina v denarju po 20 OD in, Kmečka hranilnica pa 50 Din. Iskrena hvala tudi drugim darovalcem, raznim celjskim tvrdkam in domačemu uČiteljstvu!
TURJAK. V prostorih župana g. Ahaca se jc na praznik 6. t. m. popoldne vršio zborovanje krajevne organizacije JRKD, kateremu je prisostvoval tudi minister gospod Ivan Puceij, k; je zbran m gospodarjem razložil razne zelo važne zadeve, kakor zakon o razdolžitvi kmetov, državne podpore za revne kraje zauon o občinah in še marsikai dragega Razlage gospoda ministra izrečene v preprosti, a živi besedi, so zborovalcem mars'kaj pojasnile in segle do srca. Župan g. Ahac se je ob zaključku zborovanja ob pritrjevanju vseh navzočih zahvalil g. ministru ter želel, da bi skoro spet posetil turjaške može in gospodarje.
VIŠNJA GORA. Fomladek Rdečesra Križa narodne šole v Višnji srori ie uprizoril 8. t. m. popoldne mladinsko icrro »Punčke žive-..« v treh dejanjih s petjem in plesom v prd revni šolski deri. I^ra ie prvenec eospe Hoetzel-Lehrmanove, učiteljice na tej šoli. in se je priredila kot premiera na sokol skem odru. Snov je zajeta iz bajnega življenja lutk in poseca realistično v otroško žVijenje. Iz razpoloženja sodelujoče dece povzemamo, da so se otroške duše povem prilagodile dejanju- Videli smo, da so se otroci vživeli v svoie vloee in da so se počutili na odru kakor doma. Naša mladinska odrska literatura je s to igro uotovo obogatela in naši podeželski odri bodo imeli več izbire. Dobro bi bilo, da bi kak pokl-cni čintelj preštudira] igro in izrekel stvarno kritiko. Avtorica je r>a vsekakor pokazal* cloboko poznanje otroške duše in zmožnoft udejstvovania na dramskem polju. K uspelm je mnogo pripomogel g. Matej Holmar. ki je uglasbil pevske točke in jih vse prav srečno prilagodil dejanju. Pod veščo roko 't-kušenega reži.=eria s. učitelja Thurnherja ia bila stvar brezliibno izoeliana. pevske iT plesne točke pa je mladež izvajala tako lepo. da ie občinstvo zahtevalo ponovitev. L9 garderobe sanjsk h možičkov, ki so gotovo nekaj novega za mladinske odre, ni bilo mogoče izvesti tako. kakor s io je bila avtorica zamislila: mladinskemu odru pac manjkajo še marp kateri pripomočki.
VRANSKO. (Mal spom n na sod. svetnika Zdolška.) Vsem je v spominu »naš* sodni svetnik Josip Zdolšek. k! nas je lani za večno zapustil r-o 2^-letnem službovanja na Vranskem. Listi sc- ca takrat spominjali z ob' • • o-- . . iiucaml in ga po* sebno opisf	r venkega človekoljubi
ter bistrega jurista. čigar sodbe so br<?3 izjeme zdržale? v višjih instancah Po njegovi smrti se je razpravljala zadnja njegova sodba prej okrožnim sodiščem v Co-iju, ki je pa sodbo spremenilo. Proti trj spremembi se je celjski odvetnik dr. Mi-kuletič pritožil na S"ol sedmorice, ki -ie 3edaj zopet vzt>ostavil Zdolškovo sodbo. Tako je naš Zdolšek še po svoji smrti ostiil repremagan borec na polju, na katerem f 9 je vse svoje življenje boril z uma svitlim mečem. Slava mu!
ŽALEC. Sokolsko društvo bo v nedeljo 15. t. m. ob 15. ponovilo v Roblekovi dvorani v Žalcu novo opereto Radovana Gobca >Beg iz harema«. Vabljeni so tudi okoličani, da po-setijo predstavo v čim večjem številu, k-1* so zveze z vlaki prav ugodne.
ŽIRI. V našem kraju jc najbolj razvi.a čevljarja obrt in skoro ni hiše. ki ne Ki imela vsaj enega izničenega oevliarja. M t d cevijamkimi obrtniki je pokazal pod'jetn k g. Ivan Zaje iz Stare vasi veliko razumevanje za akcijo v pomoč bednim in je za božič 14 šolarjem pokloni! vsakemu po cn par po meri izdelanih motnih čevljev. Vrli pomočnici Djegovega podjetja pa w v prostem času in z brezplačnim dekm pripomogli k tej lepi obdaritvi. Šolsko upravi-tel jstvo se mojstru m pomočmi i kom v imenu mladine iskreno zahvaljuje za velikodušen dar.
L. Mrzel:
Desetica
Kjerkoli se boš na poti življenja ustavil in se malo razgledal nazaj, zmerom ti bo tisoč črnih dogodkov stopilo pred oči, zmerom ti bo vest očitala tisoč zločinov. živeti se pravi neštetokrat ravnati narobe, in če bi se reklo umreti — vse grehe oprati, potem bi bilo dobro. Vse življenje je kakor ena sama velika, neskončna prilika za človeka. Toda če v tem velikem življenju izostane ena sama mala prilika, da bi človek popravil, kar je storil narobe, mu spomin do koncu obleži na duši kakor kamen. Življenje je, kakor da bi človek hodil po blatnih cestah in po rosnih tratah; malo se uma-žeš, malo se očistiš, ampak nazadnje nikoli ne ostaneš čist. Ne morem reči, da bi bilo življenje lahka stvar, ampak še stokrat težja je najbrž smrt.
Otroška leta, pravijo, so najlepše, kar doživi človek na svetu. Otrok, ta suženj vsega sveta, ki mu na telesu in na duši zmerom leži pest in težka beseda očetov in mater, je v resnici edini svobodni, naj-svobodnejši človek pod solncem. Njegovo kraljestvo ni čisto od tega sveta, njegovo srce je kakor sveže izorana, volhka brazda, ki neprestano bele meglice vstajajo iz nje, in te meglice mu brez konca in kraja spletajo svet fantazije, ki je neskončno čudovitejši od sivega, težkega sveta velikega, v resnem življenju okorelega človeka. Igra na travniku, vojska, ravbarji in žandarji, rudarji, vojaki, ki kopljejo jarke za fronto: to so bile stvari, polne neznanih doživetij in naslad, ki
smo se dan na dan vtapljali vanje otroci iz Petelinove vasi. In vsako uro so matere stopale na prag in so nas s svojimi rezkimi klici trgale iz sanj: ko je že skoraj poldne zvonilo v Lokah, je bilo treba še v naglici steči na Vodo po kilogram riža ali pa soli, vsak čas je bilo treba koš zadeti na rame pa po malo premoga v štirc, v trafiko je bilo treba planiti po cigarete za strica. Z nejevoljo v srcu smo se odzivali ukazom, hodili smo, kamor so nas pošiljali, in smo zmerom prinašali narobe in smo bili zmerom grajani in tepeni. V svojih dušah pa smo tiho naklepali, da se bomo že še maščevali, kadar zrasemo. A ko smo nazadnje zrasli, nismo nikoli prišli do tega.
Pri nas je tisti čas živel Brodnik, star, penpijoniran rudar, ki je dolga leta delal na Prusovskem in se je nazadnje vrnil domov, da v miru in počasi použije svoje zadosti lepe prihranke, ki si jih je bil nabral. Širok, čokat možak je bil, zdrav in močan na pogled. Toda čuden človek je bil. Po ves dan je posedal in se prestopal okrog voglov, nobene druščine mu ni bilo mar, samo večna steklenica be-ruša mu je štrlela iz žepa, in koderkoli je hodil in kjerkoli je sedel, povsod jo je na vsako toliko jemal iz žepa, nagibal na usta in pil. Edina stvar na svetu, ki jo je Irodnik kupoval, je bil Špirit V natančno privajeni meri ga je doma mešal z vodo in pil. Vino, pivo, tista navadna žganja, ki so jih pili drugi ljudje — vse to ni bilo nič zanj. Bil je najsamot-nejši pivec, kar sem jih kdaj spoznal. Pa ta njegova samota ni bila morda zadeva kakšne filozofske odtujenosti od lju-
di, bila je najbrž samo posledica njegove skoposti. Nihče se nikoli ni znal toliko približati njegovemu srcu, da ni mu bil Brodnik iz svoje zmerom polne, ploščate steklenice ponudil piti. Vesele ljudi je čisto rad imel okoli sebe, zlasti ženske, toda zmerom je znal obdržati toliko razdalje od njih, da ga nikoli nihče ni mogel zapeljati v kakšno tovarištvo pri pitju. Jedel ni skoraj nič, vsaj toplega menda nikdar ni vzel vase. Od jutra do večera po malem pijan, je posedal v kuhinji, pred hišo, varno in previdno ko-balil okoli voglov in pripovedoval človeku, ki je slučajno naletel nanj ,tisto bedno prgišče svojih smešnih besed, ki jih je še premogel.
Bil je pust jesenski dan. Dež je bil pravkar ponehal, ceste so bile blatne, z mrakom je prihajal hlad. V dremavico in v svojo topo, ubito razmišljenost potopljen je Brodnik sam ždel na klopi pred hišo. Truden in naveličan dneva sem bos prišel od nekod in sem prisedel k njemu, da pričakam večerje, posedim malo z našimi ljudmi pri luči in pokramljam, si umijem noge in grem spat.
Zdramil se je, ko me je začutil kraj sebe, izpregovoril besedo in se nenadoma domislil, da je lačen — naj mu k Murnu skočim po sira in kruha. Nikdar v življenju še nisem bil tako nejevoljen nad kakšnim naročilom kakor tedaj. Pogosto so me odrasli ljudje pošiljali kam po kaj, ampak nikamor nisem za nikogar hodil zastonj. Nekateri opravki so bili tako važni in tako daleč, da je človeku padel groš ali celo desetica. Brodnika sem imel rad, prav gotovo je, da ga tisti
čas nihče ni imel tako rad kakor jaz. Zanimal me je ta čudni človek, ves poln neke velike, neznane preteklosti, ki se je niti sam ni več dobro spominjal, ta stari čudak, ki razen steklenice beruša ni žive duše premogel pod solncem, odrezan od samega sebe in od vsega sveta. Nič ne rečem, rad sem ga imel, ampak prene-umno se mi je zdelo, da me ta človek, ki so pravili o njem, da ima neznansko veliko denarja, tako meni nič tebi nič vsak dan pošilja po špirita in po sira, pa mi za vsa pota nikdar niti krajcarja ne more odtrgati od svojega skopega srca. Uprl sem se mu — da bo vsak čas že noč, sem se izgovarjal, da je mraz in jaz sem bos, da je pot med gredami tako slaba. Pa ko je le moledoval v svojem bednem jeziku, sem vzel desetico, ki jo je izmotal iz mošnjička, in sem šeL
Pri Murnu je bilo še odprto, ampak v štacuni je že gorela luč. Na pultu je stal veliki stekleni zvonec, ki sem ga dobro poznal, ampak nič sira ni bilo pod njim. »Sira?« je rekla prodajalka. »Prav danes ga je zmanjkalo. Jutri dobimo svežega.« Ves slabe volje sem stopil iz štacune. Takole me pošilja v blato in mraz in nazadnje sira niti ni. Z desetico v dlani sem se po spolzkem, ilovnatem kolovozu lovil proti domu.
Ko sem pred hišo stopil na betonsko škarpo in sem si ob rob stopnice ropo-toma otiral blatna stopala, se je Brodnik, ki je še zmerom vase sključen ždel na klopi, nemo, bebasto ozrl proti meni. Tisti hip sem v njegovem pogledu razbral, da se ne spominja več, da me je kam poslal V moji roki desetica. In tisti hip
se je v moji jezni duši zganila misel, da se pritajim. Počasi sem pridrsal do klopi, prihuljeno sem sedel, par pedi od njegi.
»Kje si pa bil?« me je vprašal čez ča.
»Malo sem hodil okrog,« sem iztisril iz sesušenega grla in srce mi je udarjaio pod vratom.
Potem sva celo večnost brez besede sedela drug kraj drugega. Mirno je povlekel steklenico iz žepa in v dolgih po-žirkih pil. ^ -loji duši je rasla sladka zavest zločii i zmage in tesnoben strah.
»Ne vem;« je rekel spet čez dolgo, »nekoga sem že pred kakšno uro poslal po sir, pa ga ni več nazaj. Ali ti nič ne veš, koga sem poslal?«
»Jaz nič ne vem,« sem pridušeno odvrnil.
Vse breme se mi je zvalilo z ramen, ampak ko sem vstal s klopi, so se mi kolena zašibila, V kuhinji ie gorela luč, pokrivača je potrkavala na loncu. Napol lahke vesti, napol potlačen sem sedel za mizo.
»Ali še zdaj ni večerje?« sem sitno vprašal.
»Vsak čas bo,« je odvrnila mati.
Takrat sem v življenju prvikrat kradel in poneverjal. Desetica je bila še v tistih časih majhen denar, ampak tudi jaz s^m bil že zelo majhen; bilo mi je devet Hi deset let Vse stvari, ki jih " Jje napravijo. ie zmerom trebq m©^*? nr veku. Tista desetica je ireni najbrž z večjo pezo obležala na duši, kakor kakšnemu velikemu človeku poneverjen milijon.
Kraljestvo mode
irema za na
Drsanje postaja zopet moderno, kar je
povsem umevno, če pomislimo, da je izvajanje tega športa združeno z najmanjšimi izdatki. Smučarka mora n. pr. vedno računati z vsemi mogočimi izdatki: za vožnjo, za hrano, za prenočišče (seveda je stvar drugačna, če se zadovolji s smučanjem okoli mesta, a kateri pravi smučarki zadostuje mestni sneg?). Pri drsanju je stvar enostavnejša. Doma se d-obro naješ, greš na led in se vrneš, kadar ti je drago....
Razen tega je za vsak drug zimski šport treba posebnega dresa, drsaš se pa v obleki, ki jo moreš nositi tudi drugače. Toda samo ob sebi je umevno, da hoče vsaka ženska tudi na iedu izgledati »apartno«, kajti dober vtis, ki ga vzbudi pri drugih, ji še poveča veselje nad športom.
Pri drsanju se telo izvrstno »trenira in ■postane gibčno ter vitko, kar je nemalo doprineslo k zopetnemu uspehu drsalnega športa. Danes ženske prav dobro vedo, da jim šport veliko bolj koristi za vitkost, kakor razne dietične kure, ki cesto škodujejo zdravju.
Vprašanje drsalnega dresa ni prav nič
komplicirano. Jako priljubljene so drsalne obleke brez vsakega drugega ogrinjala, pri-
"Vsled končane sezife smo cene kožsshovlt&s znatno znižali
Poseben popust krznenim plaščem.
legajo se pa seveda le utrjenim in vztrajnim drsalkam, dočim si morajo ostale omisliti kakšno jopioo.
Letošnja drsalna obleka je ljubko okrašena s krznom. Naša slika kaže na prvem mestu takšno elegantno obleko iz blaga kardimalno 1 i Las te barve z malim, visokim ovratnikom ter dolgimi manšetami lz gladkega, sivega krzna. Krilo je seveda široko in zvon čas to.
A tudi enostavno športno krilo z ročno pletenim jumperjem, enakim šalom ter širokim usnjenim pasom je priljubljeno.
S širokimi, pisanimi šerpami iz svile ali iz volne, ki si jih čez pas slikovito zave-žemo, dobi tudi drsalna obleka originalen videz. Takšno obleko opremimo z visokim krznenim ovratnikom ter enakim mufcm (zadnja skica).
Kostum je že od nekdaj tradicionalna drsalna oprema. Letos so moderni kostumi s kratkimi jopicami v obliki telovnika, ki jih zapnemo spredaj na en sam gumb. Krilo je spodaj zloženo v gube. da nas ne ovira pri drsanju, jopica pa je okrašena z lepim krznenim ovratnikom in s krznenimi kratkimi rokavci (2. skica).
s širokim ovratnikom
ustvarja izredno lepo linijo, ki nas spominja na modele iz bidermajerske dobe. Naša risba kaže, da je moderno ume vanje te-
krznarstvo LJUBLJANA, Mestni trg 5
ga sloga mikavno ter originalno. Ovratnik obrobimo z dva pTSta široko progo iz gladkega krzna, ki jo spredaj zavežemo v pent-
Mirko Brodnik:
Brez dela
Pred štirinajstimi dnevi je prišel v mesto. Doma ni bilo več zanj kruha. Siromašna kmetija je komaj živela brata in njegovo družino. Zato je šel. Dolgo je bila pot in težka. Prvič je šel po njej.
Žuliave roke so vpile po delu, po kruhu.
>Mesto mi da obojega«, si je dejal.
In prišel je tja. Med visoke hiše. Se nikoli mu ni bilo tako tesno okoli srca. Kaj mu bo dalo? Kaj ga čaka?
Malo je imel s seboj. Kovčeg, nekaj perila v njem in praznično obleko. Denarja skoraj nič. Kje naj bi ga bil do-bil?
Začela se je križ sva pot. Od hiše do
hiše.
»Delal bi rad ...«
sNe moremo,« je bil povsod odgovor, še preden je končal. »Še stare delavce, ki so bili dolga leta pri nas, smo morali odpustiti...«
Vrata za vrati so se za njim zapirala.
Na več krajih so mu obljubili. »Ko bo spet bolje ..so mu rekli.
Ko bo spet bolje... Ali naj dotlej zleze pod zemljo?
Teden dni je šlo tako. Potem mu je zmanjkalo denarja.
Tisti dan je srečal mlado dekle. Stanoval je nri neki starki, ki mu ie računala le neka i malega za sobo. Zda i ii bo moral reči, da še tega ne bo mogel več plačevati.
Ijo. Tesno ob vratu zapete obleke so bolj
moderne kot kdaj poprej in bodo tudi ▼ prihodnji seziji igrale važno vlogo.
odlično
belo
platno
Pod povečalnim steklom
Nova linija se ne pojavi kar čez noč. Treba ji je, kakor vsaki drugi stvari, gotovih priprav, malih podrobnosti, ki jo naznanjajo in ji krčijo pot Zato so baš te male podrobnosti vredne vsega zanimanja in velike pozornosti.
Ko je zjutraj odhajal, je prvič govoril z njo. Tudi ona je bila brez dela. Stanovala je gori pod streho. Za mater je morala skrbeti. Pred dvema mesecema je izgubila službo. Zdaj so ji še grozili, da jo vržejo na cesto, ker ni mogla plačati stanovanja.
Taka je bila njena zgodba. Se dosti bolj žalostna od njegove.
Lepa je bila ona. Zaradi lepote je Izgubila službo.
Ko jo je vsiljivec vprašal po odgovoru, ga je udarila v lice ...
Ko sta se mlada srečala, sta oba vedela, da se ne bosta več ločila. Tako sta vsaj mislila. Oba.
•
Dobil je delo. Od jutra do noči je garal in služil denar. Za vse tri je bilo. Pozno v noč se je vračal. Prvi teden je prinesel za stanovanje, potem za hrano, potem za njeno obleko. Nase ni mislil. Saj roke ne potrebujejo obleke. V delavnici ima plašč.
»Vsaj obril bi se!« mu ie nekoč rekia. Tako čudno je zvenela ta beseda.
Plašno jo je pogledal. Zakaj mu je tako rekla?
»Da, prav imaš,« je dejal.
»Čisto sem se zapustil... Kaj bodo ljudie rekli, če me vidiio s teboj?«
Kaj bodo ljudie rekli? Kai so rekli takrat, ko sta bila še oba brez dela? Kdo se je za vaju zmenil? In da se je čisto zapustil, mu je očitala. Ali je pozabila, zakai se je zamistil? Kdai more nase paziti? Pod noč, ko komaj čaka
Tri značilne modne novosti zadnjega ča-ča podaja naša skica: Predvsem nas zanimajo novi štrleči žepi moderne popoldanske obleke, ki nastanejo prav enostavno, če prekrižamo preko života dve progi. V sredi vidimo novo večerno obleko z modernim izrezljanim kepom, ki ustvarja zanimiv »prozoren« učinek. Desno: Krzneni rokavi večerne jopice, ki imajo zanimivo, to-li priljubljeno »vrečasto« obliko in ki jih pod rameni krasi pentlja iz enakega krzna.
ZdravuSka posvetovalnica
Nadja. Sporočilo, da Vam je naš nasvet, katerega smo dali za odpravo ogrcev, neverjetno pomagal, nas je jako razveselil. Veseli nas tudi. da. se po operaciji slepiča tako dobro počutite. Nerednosti pri perilu so pogost, toda nenevaren pojav po trebušnih operacijah. Tudi težave v mehurju so brezpredmetne, samo se morate ogibati ostrih jedi in alkoholnih pijač. V kolikor lahko presodimo Vaše stanje. ni nobenega vzroka, da se ne bi poročili. Zaradi s:furnosti Vam pa priporočamo, da se še prej posvetu i ete z Vašim zdravnikom. — A Ima P1 Z 19 leti je organizem še v razvoju, v katerem se večkrat dogaja , da perilo izostane in da se pojavi beli tok, posebno, če je po sredi še slabokrvnost, kakor je to v Vašem primeru Po končanem razvoju pa vsi ti pojavi prenehajo. če je telo sicer zdravo. Priporočamo Vam poleg krepke hrane, ureditev prebave. To dosežete z dieto (pretežno vegeta-rična hrana, s«d>e, sala M prikuhe. posebno kr^mniiff, sirovo maslo, na tešče kozarec hladne vode, z masnžo trebuha, gimnastiko, grenko soljo. kl-Virjem samo od časa do časa. — A. FL C. Orne pike ki jih vidite v zraku, tož-na na «rcu. slabost in pnbitost »ovore —, 5s nimate kake organske napake — da ste nervozni. Daljši odmor in sprememba okolice bi stanje gotovo izbr»lj?ala. — C J. S. Zavod, ki bi se specijalno bi ril t lepotno kirurgijo, nam v Jugoslaviji ni znan. Končno pa takšne operacM« izvede lahko vs<ik kirurg. — Bolezen. Tuberkulini, katerih je več vrst, so preparati z na poseben način prenariranimi bakterijami. Injekcije tuberkulina povzročajo, da se odpornost telesa poveča s tem, da proizvaja protistrune. Sredstvo pa ni upotrebljivo v vsnkem slučriu in zavisi to od o-ganizma rn pa od §*adija b~!"zni. To odloči lahko edinole zd"* vnik, ki V^s je natančno preiskal. — L. Z. Četudi beli tok ni nevarna jo vendar zaradi svoie tr-dovratnosti neprijetna bri°zen in zahteva predvsem veliko potrpljenje. Nn j preje je treba ugotoviti vzrok (slabokrvnost, prehlad. infekciie) in te^a odstraniM. Sedeče kopelji z odcedkom hrastove skorje stanie cbi&imo izboljšajo. — Dieffl. Krvavitve iz d^beletfa črevesa imajo lahko različen vzrok Običsjno so po sredi zlate žile (hemeroida) ali pa rane v črevesju.
postelje, da odide potem zjutraj neprespan spet na delo? V nedeljo, ko ga ni iz hiše, da se naspi za teden dni naprej?
»Čudna si postala,« fi je rekel. »Drugačna si bila, ko sem te spoznal.«
»Vsega se človek naveliča. Tudi bede.. Te še najprej ...«
In spet je delal. Teden za tednom. Za stanovanje, za hrano, za njeno obleko. Zase ne. Česa mu je treba, če ima njo? Čeprav vsak dan samo en poljub, stisk roke...
»Tako ne pojde več,« mu je dejala nekega dne. »Videla sem tovarišice. Še svilo premorejo. Jaz pa nosim cunje, da me je sram, če me kdo vidi...
»Svile ti ne morem kupiti,« # je rekel grenko.
»Koliko jih poznam, ki bi jo kupili, če bi jih le lepo pogledala,« je odvrnila.
»Vem, lepa si.«
Poljubila ga je. Pritisnil jo je k sebi in se vsesal v njene ustnice. Tedaj ga je odrinila od sebe.
»Bode me. Vsaj obril bi se«.
Pobesil je glavo in molčal.
In delal je, delal. Dan za dnem, teden za tednom ...
Ko se je neke sobote vrnil z denarjem, je ni bilo doma.
»Oni vsiljivec je prišel. Z njim je šla.«
»Z njim je šla... je šepnil.
»Kaj ji je drugega ostalo?« je vprašala mati. v zadreei, kakor v opravičilo.
Tudi on je šel Drugo jutro so ga našli v parku na veji.



Me

Priporočamo Vam bolj vegetarično hrano, na vsak način pa zdravniško preiskavo, da se dožene vzrok. — M. S. L. Glede belega toka Vas opozarjamo na današnji odgovor pod L. Z Obiščite mogoče še ambu-latorij ženske bolnice v Ljubljani B. G. Kolikokrat naj se umiva glava z ozirom na snago in podpiranje lasne rasti, to se ravna po količini prirodnega izločanja maščobe. Ljudje z mastnimi lasmi jih morajo večkrat umiti kakor oni s suhimi lasmi. Umivanje enkrat na teden praviloma zadošča. Shampoo-prašek zadošča, še učinkovitejše. posebno pn prhljaju, je umivanje s Spiritus-milom (Spiritus saponis kalini). Po umivanju glave, posebno z alko-holičnimi mili, je dobro, da se lasna baza namaže rahlo z maščobo. Najbolj se uporablja mandljevo olje.
O
Nedelja 15. januarja
LJUBLJANA 7.30: Sadjarstvo. — 8: Nasveti za kmetovalce. — 8.45: Poročila.
—	9: Versko predavanje. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Elektrotehnika (dr. Vidmar). — 10.30: Vremenske napovedi. — 11: Salonski kvintet. — 12: čas, poročila, plošče. — 15: Prenos iz vinarske šole v Mariboru. — 15.45: šramel kvartet Pilih.
—	16.30: Igra »Tri hčere«. — 20: Lehar-jev večer. Sodelujejo gdč. Majdičeva, g. Ba-novec in orkester Triglav. — 21.30: Kvartet pihal. — 22.15: čas, poročila, plošče.
Ponedeljek 16. januarja
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas, plošče, borza, — 17.30: Salonski kvintet: I. ura uvertur. — 18.30: Esperanto. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Zdravstvena ura. — 20: Prenos opere iz Beograda. — 22: Napoved časa in po-ročila
BEOGRAD 12.05: Radio orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 19: Plošče. — 20: Prenos opere iz gledališča. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Pesmi. — 17: Prenos zvočnega filma. — 20: Prenos opere iz Beograda. — Lahka glasba. — PRAGA 19.40: Koncert pevskega kvarteta. — 20: Prenos koncerta filharmoničnega orkestra.
—	BRNO 20: Plošče. — 20.15: Debatni večer. — 21.30: Plesna glasba iz Mor. Ostra-ve. — VARŠAVA 17: Komorna glasba. — 18: Lahka godba. — 20: Spevoigra. — 22: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert godalnega kvarteta. — 17: Popoldanski koncert — 19.45: Dunajska pesem našega časa. — 20.35: Koncert Brahmsove komorne glasbe. — 22.05: Dunajski komponisti »šla-gerjev«. — BERLIN 19.10: Mešan glasbeni program. — 20.45: Operetni večer. — 21.15: Slike velemesta. — Plesna glasba. — 24: Slušna igra. — KONIGSBERG 19: Komorna glasba za pihala. — 20.10: Handlove violinske skladbe. — 21: Zabaven program.
—	MtJHLACKER 20: Koncertni večer. — 21.10: Slušna igra. — 23.05: Nočni koncert iz Monakovega, — BUDIMPEŠTA 19: Ciganska godba. — 20.10: Prenos simfoničnega koncerta z glasbene akademije. — 22.30: Lahka in plesna glasba. — RIM 17.30: Koncert solistov. — 21.45: Mešan program.
Torek 17. januarja
LJUBLJANA 11.15: šolska ura: O glasbi in instrumentih (L M. škerjanc). — 12.15: Radio kvartet. 13. čas, radio kvart, borza. 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Nemščina. — 19: človeška bivališča H. — 19.30: Sorica. — 20: Prenos koncerta iz Zagreba. _ 22: čas, poročila, salonski kvintet.
BEOGRAD 11: Radio orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 19: Narodne melodije. — 19.30: Plošče. — 20: Prenos koncerta iz Zagreba. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: PloSče. — 17: Koncert orkestra. — 20: Klavirske skladbe Mihovila Logarja. — 21: Cerkvena glasba ruskega pevskega zbora. — 22.10: Godba za ples. — PRAGA 19.20: Pesmi. — 19.45: Predpustna utopija. — 21: Orkestralen koncert — 22.15: Koncert modeme glasbe. — BRNO 19.20: Reportaža iz starega brnakega samostana. — 19.45: Ves program kakor v Pragi. — VARŠAVA 17: Popoldanski koncert. — 18: Lahka glasba. — Orkestralen koncert. — 21.30: Pevski in klavirski koncert. — 22.15: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert godalnega kvarteta. — 12.40: Marija Jeritza na ploščah. — 15.30: Pesmi in arije. — 17: Lahka godba orkestra. _19.30: Opera »Glumači« na ploščah.
—	20.45: Koncert pevskega kvarteta. — 2130: Popevke z Montmartra. — 22.30: Plesna glasba. — BERLIN 20: Ettingerjeva opera »Juana«. — 21.10: Zabaven program. — Nočni koncert iz Hamburga. — KONIGSBERG 19.25: Plesni večer. — 21.30: Slušna igra. — MUHLACKER 19.20: Veseli komadi na ploščah. — 20: Gornje-Slezijski večer. — 21: Koncert ruske glasbe. _ 22 30: Koncert za violino z orkestrom.
—	22.50: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 16.30: Ciganska godba. — 18: Lahka glasba. — 19.30: Prenos opere iz gledališča. — 23.15: Lahka in plesna glasba. — * RIM 17.30: Koncert orkestra. — 20.45: Koncert godbe na pihala. — 21.30: Slušna igra.
Mirno življenje
Mirno življenje se lahko imenuje tisto, ki ga vodi ta čaa pod strogim nadzorstvom svoje žene R. Poincarč, mož, ki je svetu pripravil že dokaj nemira. Zjutraj vstane ob 6., eno uro čita in p!še. potem prebije večino dne na prostem, sprehaja se po vrtu ali sedi na soncu. Po zdravniški odredbi ne sme sprejemati nobenih obiskovalcev. ob 8. zvečer pa mora ie leči t posteljo.
Kulturni
pregled
Valentin Katajev
„Milijon težav"
Ljubljana 13. januarja. Morda Je bil gol slučaj, da je drama v letošnji sezoni uprizorila Me režkovskega »Car-ieviča Alekseja« in nato Kataieva >Milijon težav«. Prvo delo je tragedija, drugo veseloigra, v obeh pa se odpirajo strani ruske zgodovine, na katerih so zapisani ftčieni temeljni preobrati. Dočim se Merežkovskij ozira v preteklost, v mračno dobo Petra Velikega in e ves zapleten v m stiko mota skozi težke probleme, ki se potomcu ruskih bogo-iskateljev porajajo ob osebnosti Petra Velikega, ]e Katajev veder, nedovzeten za težko melanholijo. Njegov svet so sodobna Rusija in problemi novega življenja, na katerem ie našla mladina novo vero. Čudne primere se vrivajo človeku, kadar premišlja o obeh pisateljih, katerih eden poskuša raztegniti tradicijo, drugi pa rase iz novega sveta, sproščen in vendar obdarjen s pro-očitnimi znaki tiste tvornosti, ki smo jo o»v cudovali pri starih mojstrih.
Katajev je med sodobnimi ruskimi pisatelji morda eden najvidnejših. Če bi ga primerjali s svetovnimi sodobnimi komed:o-grafi, bi mu morali priznati častno mesto in še svetlejšo bodočnost že po uprizoritvi teh dveh veseloiger, ki jih je uprizorila naša drama. Dočim je bila lanska >Kvadra-tura kroga« šele rahla napoved pristnega tvorca, je nova veseloigra »Milijon težav« krepka afirmacija nadarjenega umetnika. Pričujoča komedija razodeva, kako se »e ▼ Rataievu obnovila stara ruska tvornost Njen značaj je jasen in preprost, toda Gogoljeva žilica se tudi v Katajevu ne more prikriti. Veseloigra prehaja v komedijo, da bi jo skoraj lahko kot tako označili.
Katajev zajema snov iz sodobnega življenja. v katerem se smete jo problemi Stari užaljeni, zakrknjeni svet se ruši. Novi ne pozna njegovih idealov. Ves je usmerjen na-prel ves prevzet od življenjske radosti ustvarja in prenaša težave s prezirom- Med temi mladimi komsomolci živi dedič in potomec ruske inteligence Ekipažev. 0 sebi sodi, da je poslednji hrast ruskega liberalizma; domišlja si, da drži praoor ruskega razumni-Stva v svojih rokah. Novi svet sovraži, tako sovraži, da pljune naskrivaj v boršč, v katerem se je kuhala gnjat, ki jo je z delom pri novi stavbi ruske bodočnosti zaslužil in-ženjer PeriL Ko opazujemo natančno tega praporščaka ruskega razumništva. se razodene, da je hrast tudi v sebi nagn't. Iz zaklada velike dediščine so mu preostala imena Njegove knjige so zaprašene, Ekipažev pozna le še naslove, toda vsebina mu sluzi v bahaštvo. Portret Dostojevskega zamenjuje e portretom Bielinskega in to ga ne moti, da bi si ne domišljal, kako sveto čuva svetinjo ruskega duha. Prav natanko ne raa-loči več svoje in tue lastnine; tudi v nagibih odkriva nekakšno degeneracijo. Kljub ostri karakteristiki ga ie prikazal Katajev tako človoško, da čutimo za njim vso tragiko propadajočega sveta. Vse muke, ki jih prenaša prevarani in zakesneli intHig^ot sredi novega življenja, vzbujajo ves čas vo-seli smeh, s katerim se smeje človek svojemu človeku brez zle misli- Ta smeh sveži, ozdravlja, od njega ne trpi nihče, tudi Ekipažev ne. V njem ni več etične moči, da bi lahko trpel Od sovraštva, ki se je nakopalo v njem, s katerim vznemirja zdaj svojo okolico, se ozdravi človek le s smehom. V tej osnovi je Katajev tako veder, da pre» raja človeka. V njej se potrjuje umetniško oblikovana vzgojnost, ki posega v oblikovanje novega življenja.
Režiser Kreft je izčrpal odlične kvalitete veseloigra. Genialni avtorjevi domisleki dražijo gledalca nenehno, da ee komaj oddahne. Resnično stvaritelisko silo odkrivajo vedno novi, sveži motivi, katere avtor tako-rekoč sipa med publiko. Sredi vseh teh, vča-sn'h zelo preprosto zamišljenih situacij, stoS ves čas Ekipažev pred zrcalom svoje gnilobe, emešnosti, ki ee prikazuje v neštetih podobah. Morda bi režiser uspeh še okrepil, če bi črtal nekatera ponavljajoča se mesta aK komične prizore, ki izgubljajo prvotno svežost Za spoznanje upada kreativna moč v tretiem dejanju, ob katerem je tudi režiser čutil, da mu je treba se nekai pridati. Med posameznimi ulogami je treba predvsem podčrtati velk uspeh, ki ga je bil deležen Sanrin e Ekipaževim. Težka in naporna je ta uloga. Sancin jo je kreiral s presenetljivo močio. Postavil ie lik. ki je bil globoko premišljen in izredno plastičen. Zelo vidna je bila Nablocka. tako živa v svoji Arta-monovi. da je že sama pojava prevzela gledalca. Zdelo se je. da nrena fantazija kar sproti ustvarja v posameznih prizorih nove domisleke. Ob njej se je uvrstil tudi L-mh med najbolj posrečene tipe v veseloigri. Dobri predstavniki nove generacije so bili Vida Juvnnova. Mira Danlova. Jan in Jerman, dočim sita Gabriielčičeva in posebn«« Kralj predstavljala nekak svoj svet. Omeniti je treba tudi Potokarjev posrečen nastop. dočim se Cesar. Rakarjeva in Bratina niso tako zadovoljivo vživeli v svoje nloge-Drama je uprizorila brez dvoma zelo ori-vlačno in zdravo komedijo.	J. K-
Dražba Mnrriniieve vile
Vrl« Mazzini ob Sturli v provinci Ge-nui. kjer se je silno rad mudil veliki italijanski mislec, se bo te dni nrodajala na javni dmžbi častilci Maz7,rni'a si prizadevajo. d« bi hihšo kupilo kfMn-i domoljubno društvo, ki bi jo preuredilo v zej kamoT W imeli dostop tujci, ki oi)islc»-fejo te kraje.
Ki A H
Urejuje dr. Milan Vidmar
Božični turnir v Hastdngsu je vendarle oašemu mojstru Pirca prinesel lep uspeh — drugo nagrado. Prvo je odnesel češkoslovaški prvak Flohr, na četrtem in petem mestu V-d-.no Suitan-Khana in Lajo-ša Steinerja.
Pire je bil na najboljši poti do prve nagrade. Igral je sijajno, podneoje v slovitem angleškem kopališču mu je ugajalo, angleška ;zdatna hrana ga je držala pri močeh. Pa je hotel vrag. da je stari Jack-son prevzel vlogo krute usoae.
Po nepričaKovanem porazu proti Jack-gonu je nastala za Pirca nevarna situa-c ja. Sultan-Khan, ki je nesrečno začel ta turnir, je z ogromno silo začel kopičšti točke. 2e je bil na tem, da zasede drugo mesto.
Tudi Sultan-Khanu naposled kruta usoda ni prizanesla. Pire ni zgubil živcev. Prebolel je udarec. Dosegel je tako zasluženo drugo mesto, dodal velikemu uspehu v Sliaču nov velik uspeh in si za vselej odprl težka vrata v mednarodno šahovsko
areno.
Flohr je zrelejši igralec, čeprav je mlajši od Pirca. To ma tiči v krvi. To je njegova trenutna premoč, to pa je tudi Pirčeva premoč v bodočnosti. Pire še prekipeva mladosti in neustaljenih idej. Tur-n rska skušenost mu še manjka. Tem večje so njegove šanse!

6. <J2—d4	e5Xd4 Dandanes neradi Jemljemo s kmeti iz središča. Središčno teorijo sem tudi obširno obdelal v zgoraj navedeni knjigi. Opozarjam zato nanjo. Boljša je po nji obramba 6.---d7—d6. 7. Ddl—b3 Dd8—d7.
7 O—O	. d4 Xc3
Taki so bili stari Dorci. Jemali so v otvoritvi vse, ljubili težke obrambe in divje napade. Sedma Anderssenova poteza je začetek tako imenovanega kompromitlra-nega Evansovega gambita. Beli mu daje zelo močan napad.
8.	Ddl—b3	Dd8—f6
9.	e4—e5	Df6—g6 Nesrečna dama ne najde miru. Paziti
mora seveda na kmeta na f7.
10.	Sbl—c3	Sg8—e7
11.	Lcl—a3	a7—a6
Ta poteza kaže. da so b li tudi največji stari mojstri slabo izšolani. Anderssen zapravlja sredi viharja dragocen čas. Takoj bi bil mora! rokirati.
12.	Tal—dl	0—0
13.	Sc3—d5	Se7 X d-5
14.	Lc4Xd5	---
Seveda ne: 14. La3Xf8. Sledilo bi: 14.
---Sd5—f4. 15. Sf3—fc4 Dg-6—gi.
16. Db3—g3 d7—d5.
14.------Tf-5— e8
Sedaj se trdnjava mora umakniti.
15.	Sf3—go	Sc6—dS
16.	f2—f4	---
Beli se ne boji zamenjave dam.
16.------Dg-6—bo-j-
17.	Db3Xb6	LaoXb6-f-
18.	Kg'l—hI	h7—hb Zopet znak slabe teoret;čne izobrazbe.
Pote-
.... . .	i Kmetje pred kraljem naj mirujejo,
ko se nam oblikujejo miade	f	...
za slabi kraljevo krilo.
V teh dneh šahovske glave preseneča ve3t o smrti starega nemškega mojstra Riemanna. Nihče prav za prav ne bi verjel, da je ta veteran doživel dneve Fiohra in Pirca.
Riemanu je bil učenec in partner nekdanjega svetovnega prvaka Anderssena. Toda "kje je Anderssen? Kje njegovi boji z bajnim Morphy-jem? Kje njegovo kraljestvo šahovsko? Za njim je vladal veliki Steinitz. Steinitza je leta 1894. pahnil s prestola Lasker.
Tudi Lasker ne kraljuje več. Njegov naslednik Capafclanca je že pet let v pokoju. Vse to je doživel in preživel Paemann. Dosegel je 74 let. Ostal pa je ognjevit igralec stare šole vse do naših dni.
Kako nadarjen je bil ta stari nemški mojster, kaže naslednja partija, ki jo je v letu 1874. igral s svojim velikim učite-iiem.
19.	Sg5-
20.	g2—
-e4 r4
Ta8—b8
črni: Prof. A. Anderssen e7—e5 Sb8—c8 L£8—c5
Evan-
Beli: Fr'tz Riemann
1.	e2—e4
2.	Sgl—f3
3.	L>fl—c4
4.	b2—b4	--
Pravljica iz pradavnih časov
0crv gambit.
4.______Lc5Xb4
5.	c2—c3	Lb4—a5
V svoji knjigi >Sah* sem v 50. členu opi-«w.l smisel rastnih potez tega starega gambita, pred vsem tsdi um'ka na a5.
Janko Kač:
b6Xg5 Sd8— e6
b7—b5
g7xfe Ka:8—17
Seveda! C m je črni kmet. stopil na h6, je naoad z g-kmetom uspešen.
"20.------l-b6—a7
21.	g4—g5	---
Brez IS.----h7—h6 bi bil to udar
v zrak.
21.---
22.	f4Xgo
Grozilo je že g5—g6.
23.	Tdl—d3
24.	Se4—-f6+!
Začetek konca.
24.---
25.	g5 Xf6
-pu^i 25. — — — Se6—f8 ne pomaga: 26. Td3—g3+ Sf8—g6? 27. Tg3Xg6-f. Na
25.---Se6—f8. 26. Td3—g3 + , Kg8—
h7 pa sledi 27. Tfl—f5 z odločilnim napadom.
25. Td-3—h3	Kh7—g8
27.	Th3—g3	KgS—h7
28.	Tfl—f5	---
Črni se je vdal. Zgubljen je bil itak že dolgo. Bran:l se je pač precej površno, vsaj površno za nas, ki poznamo temeljito tehniko dobrih obramb. V tistih starih časih teorija še ni poznala slabotnih točk in kmetov. Dandanes jih pozna že začetnik, zato sem jih temeljito op sal v knjigi j-šah«, ki je pisana za naše začetnike.
Dr« Turna o Predavanje v ljubljanskem
»Pravnik" Beneški Sloveniji
društvu
V sredo 11. t. m. se je v prostorih restavracije »Zvezda« vršilo pod okri* ljem Pravnika predavanje D. H. Tu* me »O avtonomni upravi Beneške Slo* venije do zavlade Avstrije«. Izvajanja o. predavatelja, ki razpolaga z globo* kim znanjem sociologije, jezikoslovja in zgodovine, so bila še posebno zani* miva zbog okolnosti. ker je predava* telj neštetokrat kot turist sam prepo* toval v vseh smereh Beneško Sloveni* jo in na licu mesta zbiral dragoceno gradivo in živa pričevanja. V svojem globoko zasnovanem predavanju je ta* ko g. predavatelj podal sintezo svoje* ga več nego tridesetletnega znanstve* »lega proučavanja beneških Slovencev, za katere se javnost še vedno mnogo premalo zanima.
Svoja pravno*zgodovinska izvajanja je g. predavatelj naslonil na sociološki, antropogeografski in splošno*zgodo* vinski uvod, v katerem je iskal razja* go za samostojni razvoj te veje s'o* venskega naroda. Ponazorjeval je svo* ja izvajanja na italijanskem zemlievi* du. ki ie bil izdelan v zimi leta 1919* J 020 Ta zemljevid kaže takratne m a* ksimalne zahteve Italije: zarisana me* ia še ne obsega Mangartove skupine in sosednega ozemlja. Tn kmalu nato ie sledil Rapallo! Gospod predavatelj je omenil tudi težave zgodovinarja pri preiskavanju preteklosti Beneške Slo* venije. ker je Italija pri zasedbi leta 1866. uničila veliko večino dragocenih arhivov in jih prodajala kot makuJatu* ro.
Današnji beneški Slovenci se dele na tri dialekte: na trsko, nadižko in idrij* sko narečje. Najbližji knjižni sioven* ščini je zadnji; prvi pa ima mnogo so* rodnosti s hrvaščino. Te sorodnosti je razlagal predavatelj z dejstvom, da so med Slovenci zaostali drobci hrvaških čet. Na to kaže ime Pacus Croat. (hr* vaški okra i) na Koroškem, ki se je ohranil do X. stoletja.
Do leta 1420., ko je prišla pod bene* ško Republiko, je spadala Beneška Slo* venija pod jurisdikacijo oglejskih pa* trijarhov. V oni dobi ni obsegala sa* mo predgorja Julijskih Alp kot danes. Beneški Slovenci so se razprostirali daleč v Furlansko*beneško ravnino. Se v XIV stoletju je velik del videmskega prebivalstva govoril slovenski, kakor so tudi v furlanski nižini, kakor priča Nicdetti, rajši govorili slovenski, ker je furlanščina bila premalo olikan je* zik. Slovensko ljudstvo je takrat se* galo skoro do morja. Ta slovenska za« padna veja pa ni bila samo mogočnej* ša kakor danes, ampak je bila tudi v mnogo tesnejših stikih z ostalimi deli Slovencev. Dokler je Beneška Sloveni*
ja bila še pod jurisdikacijo oglejskih patrijarhov. so preko nje šle trgovske poti. Najbolj zanimiva je ona, ki je ohranila do danes naziv »Slovenska pot« in ki je šla od Čedada do Škofje Loke.
Živahna transitna trgovina je osla* bela, ko je prišla v te kraje Beneška republika. Tako so oslabeli stiki z ostalimi Slovenci. Ker Beneška repub* lika Slovencem ni odvzela njihove dav* ne upravne in sodne ureditve, so bili podani pogoji za posebno in samostoj* no življenje beneških Slovencev.
Stara upravna in sodna enota bene* ških Slovencev je bila soseska, ki je geografski in gospodarski pojem. Oblast v tej enoti je vršila sosednja, zbor vseh gospodarjev v soseski, ki se je vsako nedeljo na klic zvona zbral j okrog kamenite mize. Sosednja je naj* ! prej reševala upravna vprašanja (ce* ste, cerkve, davščine), potem pa spore med svojimi člani.
Soseska je srednjeevropskim naro* dom gotovo nekaj sličnega. Tudi Fur* lani im-,'o svoje vicinije. Sosednja je pa za to dobo nekaj specifično sioven* skega, tako da se s postopnim pofur* lanjeniem soseske sicer ohranjajo in spreminjajo v vicinije, da pa sosednje kot avtonomen organ popolnoma izgi* njajo.
V	soseskah se je živelo, upravljalo in sodilo po starem običajnem pravu, globoko vkoreninjenem v narodni za* vesti. Mnogokrat so se soseske obra* čale v resolucijah na svoje višje in* stance z opominom, nai sodijo po sta* rih običajih. V primerih nejasnosti se je običaj, ki naj bi veljal, posebej po zaupnikih ugotavljal. Šele v 18. stol. so odvetniki iz Čedada nastopali pred slo* venskimi sosednjami in pričeli uveljav« Ijati rimsko pravo in deloma proces.
Beneški Slovenci so imeli tudi svojo drugo in tretjo instanco. 36 sosesk ie pošiljalo svoje župane v dve dvanaj* stiji. Dvanajstija. v kateri je bilo or* ganiziranih 15 sosesk desnega brega Nadiže, se je sestajala v Landru, dru* ga. v kateri so bile organizirane ostale slovenske soseske z levega brega Na* diže, pa v Mjersi. Pri Sv Krnu pa sta se enkrat na leto združili obe dvanaj* stiji v tretjo instanco, pravi parla* ment, ki se je imenoval veče. Sceneri* ja tega spomladanskega zasedanja je bila eden najlepših pogledov: oko je šlo po gorskih vrhovih v ozadju. Kot povsod, so tudi tukaj Slovenci izbrali za svoje javno življenje lepo prirodno okolje.
V	poznejši dobi so fevdalci pridobili formalno jurisdikcijo To so izvrševa*
R po svojih poslancih, ki so sodnim zborovanjem samo prisostvovali; so* dili pa so domači sodniki. Kako močen je bil domači pravni element, priča to, da so mnogi izrazi kakor n. pr. pravda, klada itd. tudi v latinskih in laških tekstih ostali slovenski. Zavest avto« nomnosti, ki se je ohranila tudi še v dobi, ko so tudi odvetniki že davno uveljavili rimsko pravo, seve tudi iz obrazca sodb, ki pričenjajo tako: »Mi (sledijo imena sodnikov) zbrani v pri* sotnosti poslanca g. X- smo razso* dili..
Beneška Slovenija je imela svojo oboroženo četo 200 mož. katere naloga je bila, da straži pet na svojem ozem* lju ležečih prelazov. Zato pa je Bene* ška Slovenija bila prosta, vsake voja* ške službe izven svojih mej. Imela je svoje finance. Tudi kulturno življenje je imelo skupne manifestacije. Najzna* čilneisi njegov izraz je bil vsakoletni pasijon pri Sv. Krnu. Beneška Sloveni* ja je bila tako nekaka samostojna dr* žavica.
Za krasna izvajanja so se prisotni zahvalili g. predavatelju z živim odo* bravanjem, predsednik Pravnika prof. Dolenc pa je v zaključni besedi izra* zil željo, da bi prizadevanje g. preda* vatelja dobilo primerno podporo pri merodajnih činiteljih.
Križalfka „Smiačar"
Besede pomenijo:
Vodora\*no: 1 Vrh v Karavankah, 4. pritok Gorenje Tunguske (Sibirija), 5. Avar, 6. gora v Savinjskih Alpah, 7. vrh v Vo-
lebitu, 8. podzemski hodnik, 9. mesto ▼ Hedžasu, 10. osebni zaimek, 11. reka v Rusiji, 12. egiptsko božanstvo, 13. ploskovna mera.
K en 'pično: 1. Severokavka?ka reka, 2-števnik, 3. mesto v Braziliji, 5. rnamen;ti grad v CSR, 6 smuški »raj« na notranjskem Krasu, 7 borišče v starorimskem cir-ku, 9. nasprotno od »suh«, 11. zemljiška mera.
Nihče v hiši ni spal tisto noč. Terentij je gledal v svetlo mesečino in sanjal o domu, tako ga je potrdil že sam cirilski žig: Nižnij Novgorod. Ni še propala Rusija, pa naj pišejo novine karkoli hočejo o morju krvi, ki se baje pretaka od enega konca domovine do drugega.
Nežika je poiskala z dna skrinje Tončeva pisma, jih čitala ter pritiskala na srce: »Vse bo drugače, samo da se Tonče vrne.«
Tudi Mica ni spala. Kakor živ črv ji je glodala misel v srcu, da bo morda že čez mesec dni za peto kolo pri hiši. čimdalje bolj je poganjalo v njej korenine prepričanje, da se je Nežika le zato vrinila v hišo, da ji vzame grunt, ki mu je ona darovala četrt stoletja in vso mladost pn starem možu.
Sredi noči je Mica vstala, prižgala luč in odklenila zidno omarico. Leseno pušico je vzela iz spodnjega predala in jo varno odprla. Dva za oreh debela kosa rumenega kamna sta ležala notri. »Tona mi je pokazal nekoč to pušico. Če bodo podgane hude, naj jim nastrgan na žgance, je rekel. Čakaj ti podgana vitka, usiljenka, tudi tebi nastržem. Potem pa bo grunt moj, samo moj. Naj vidi dolina, kako se bo drugič možila Kolenka...« Vso noč je predla misli okrog lesene pušice in se tako zapredla v mrežo svojih nakan, da ni mogla več iz strašnih vezi...
Drugi dan — v ponedeljek — je bilo na občini popisovanje živine. Vsak gospodar je moral sam priti in podpisati svoio izjavo. Do ene se je zavleklo, preden je prišla Nežika na vrsto. Družina je že pojužinala in Mica je pustila za snaho skodelo krhkih ajdovih žgancev. Ko jih je rezala, ji je nekaj neprestano prigovarjalo: »Zdaj ali pa nikoli.« Kakor na povodcu jo je gnalo po tisto leseno pušico z rumenim strupom. Ko je strgala z nožem na papir trdi kamen, je škripal pod nožem. »Le škriplji, saj se te ne bojim. Se vraga se ne bojim. Za moj gnut gre, da ga očistim golazni...« je mrmrala vase Mica.
Varno je posula žgance s to čudno zabelo in postavila skledo v štedilnik in želela: -»Dober tek!« Ni je vzdržalo doma; ven je morala, zato je zapisala na mizo s kredo: »V pečici imaš južino, sem morala iti pokazat, kje naj sadijo krompir po novem hmelju.«
Lačna je prišla Nežika domov in pričela prav hlastno jesti žgance. Malo čudna se ji je zdela rumena sipa. ne da bi to porajtala, ker so bili sicer žganci okusni.
»Preveč so mastni«, je odložila že pri polovici žlico in stopila ▼ kuhinjo po skodelico kave, da si poplahne suhe žgance. V veži je sedla na klop. Že je šel tretji mesec njenega časa h koncu, pa jo je rad posilil dremež sredi dneva, kakor je to navada pri takšnih ženskah. Usnula je ...
Ko se je zbudila, je kar prestrašeno pogledala na uro: dve uri je spala. Naglo je planila pokoncu. Tedaj pa jo je silno zavilo v želodcu in bolečina je šla globoko v trebuh. Slabo ji je postalo, da se je opotekla pred hišo in pričela bruhati. Debele potne srage so ji stopile na lice in tema se ji je delala pred očmi. Prav tedaj je izpregel konja pri hlevu Terentij, ki se je pripeljal s polja. Ko je videl, da se opira gospodinja ob zid, je brž vrgel komat na klin in skočil proti hiši. Na klop pred hišo ji je pomagal, ko jo je spet ravilo, da je zaprosila:
»Za smrt mi je hudo... Pojdi hitro po zdravnika!«
Prav tisto minuto je zatrobil za Zadnikovo sušilnico avtomobil. Terentij se je ozrl in videl, da se pelje žalski zdravnik, ki je imel popoldne bolniški pregled v prebolski tovarni. Že starega hišnega znanca je Terentij takoj ustavil. Z zdravnikovo pomočjo je spravil bolnico v hišo.
»Ali ste kaj napačnega jedli?« je vprašal zdravnik.
»Tele žgance...«, je pokazala Nežika na skodelo na mizi. Zdravnik je pogledal od daleč na jed. Menda je zapazil čudno barvo, ker je takoj vzkliknil:
»Kaj pa je to rumeno?«
»Ne vem. V kuhinji sem videla še cel kos v nekem zaklopcu, ko sem šla po kavo.« Brž je stopil zdravnik v kuhinjo in našel na mizi pušico s strupom, ki jo je pozabila tašča shraniti »Arzenik!« mu je šlo po glavi in je videl, da je prav sodil, ko mu je vrnivšemu se v sobo Nežika potožila, da jo na oba kraja žene.
»Brez odlašanja v bolnišnico, da vam še rešijo življenje«, je vzkliknil. Pomagal je spraviti bolnico v svoj avto. Odbrzela sta proti Celju, ko je vzel zdravnik še žgance in pušico s strupom.
V	bolnišnici so Nežiki nemudoma izprali želodec ln ugotovili, da so bili žganci res zastrupljeni. Zdravnik je stopil z izjavo takoj k državnemu pravdniku, ki je brzojavno odredil aretacijo Marije Kolenčeve.
Dva orožnika sta gnala na večerni vlak zločinko. 3e tisti večer je šla kakor ogenj po vsej dolini vest o strašnem zločinu. Sam je ostal Terentij na Kolenčevini — hlapec in gospodar...
VTT
Strašno je gnalo Nežiko na obe strani ves večer. Pater kapucin jo je izpovedal, obhajati je pa ni mogel, ker je neprestano bruhala. V silnih bolečinah, ki so ji trgale drobovje, bi si bila prosila Nežika le skorajšno smrt, da jo ni dvoje vezalo na življenje: otrok pod srcem in Tonče. Misel na ta dva, skrbna roka zdravnika, ki je prečul vso noč pri njeni postelji, in njena mlada, krepka narava so prevlekli bolnico čez to usodno noč, ko je viselo na pajčevini njeno življenje, kakor je rekel zdravnik. V globoko spanje je padla izmučena Nežika in šele proti večeru se je zavedla.
»Kristus! Spet me prijemlje«, je zastokala revica proti sestri, ki je prišla kakor breztelesna mimo s pokrepčilom. Skremžen obraz, ves oblit z znojem, je zgovorno pritrjeval bolničinim besedam, da je sestra Ana brž poklicala zdravnika.
V	klobčič zvita je milo ječala Nežika, saj je bilo še od prejšnje noči vse drobovje tako razboleno, da jo je še odeja otrinjala.
s-Da bi le ne nastopil zaradi zastrupi jen ja splav«, je 3 skrbjo vzkliknil zdravnik in pristavil: »Tega bi pa ne preneslo njeno oslabljeno srce.«
»Kakor bo božja volja«, je vzdihnila sestra Ana, vtaknila roki v široke rokave ter sledila zdravniku s tiho molitvijo k svoji patroni, sveti Ani, zaščitnici mater...
Ko je odgrnil zdravnik odejo, je videl, da se ni bal zastonj. Vsa v krvi je ležala Nežika. Silni krči so stiskali njeno razboljeno drobovje. Nič več ni mogla vpiti, le ječala je s tankim glasom kakor otrok...
Vsej zdravniški umetnosti se ni posrečilo preprečiti posledice zastrupljenja. Po silnih krčih je vrgel zdravnik v posodo krvavo kepo, za dobro pest veliko.
»V laboratorij nesite, sestra!« je rekel zdravnik. Komaj je otipal žilo na roki nezavestne Nežike. Pre.i rdečelična in mlada, je ležala vsa zasinjena, od bolečin razritega obraza v belih blazinah ter sunkoma sopla. Ko je izostajal dih, je tudi srce bilo pojemajoče kakor plamen, ki mu primanjkuje goriva in se kdo ve zakaj od časa do časa opomore... Vbrizg se je vršil za vbrizgom. Sestra Ana je otirala s svojimi velikimi kmetskimi rokami in oživljala mrzlo podajajoče Nežikino telo ter jo zaobljubila pomočnici doline — Petrovški Mariji. Lahno je odrinila sosestro, ki je že prinesla svečo: »Sestra, ne sveče, vroče vode prinesite.«
Po dveurnem napornem trudu je dal zdravnik slušalo iz rok, sedel ves utrujen na sosedno posteljo in si obrisal potno čelo: »Hvala Begu, živela bo! Nisem še videl, dasi sem že siv, da bi kakšna ženska izvozila iz takšnega položaja. Jeklen rod je to.«
»Zahvaljena, Mati Petrovška! Ti si jo obvarovala. ČešČena Marija...«, je molila poleg sestra Ana, ki je bila že neštetokrat priča, kako je odrekla človeška pomoč, zato se je zanašala bolj na božjo.
V svoji delavnica je pregledoval zdravnik splavljeni plod. Ugotovil je, da je tri mesece star, lepo rasel zametek moškega spola. »Ubila ga je baba. Kri svoje krvi. Pa čemu? Gotovo zaradi grunta. Vse bolezni, zločini in pesmi imajo svoje korenine v požrešni zemlji. Sam hudič je vsadil to strast v zemljo! Od Boga ne more biti!«
Nasmehnil se je svoji preprosti misli zdravnik in čuvstvoval dalje: »Kakor neizkušen otrok se kregam z Bogom in hudičem, ko morda ni razlike med njima, samo mi jo delamo po svoji naturi. Oba sta neskončna: eden v debroti, drugi v hudobiji — plus neskončno in minus neskončno je enako nič!«
Spet se je zasačil zdravnik pri čudni misli in se kregal: »Spal nisem, pa modrujem kakor pijanec. Sem bi prignal babo nemarno, da bi videla to svojo drobno žrtev. Pa jo bo videla, mora jo videti.«
Skrbno je opral zametek, ga položil v široko steklenico ter žalil s špiritom. Prilepil je listek na steklenico ter del sam pri sebi: »Lep corpus delieti za državnega pravdnika.«
Stopil je še pogledat k svoji bolnici. Lepo mimo je spala tn enakomerno sopla. Na hodniku se je zdravnik pretegnil in nepremagljiva zaspanost ga je objela. Legel je v svoji sobi kar ▼ belem plašču in zaspal v top sen ...
Ko je zaprl ječar vrata samotne celice in je zaškrtal ključ, je sedla Mica na leseni pograd in zbirala svoje misli: »Sramota... Kako so zijali ljudje... Naj zijajo!... Samo kako sem mogla to reč tako nerodno izvesti? In še celo strup sem pustila na kuhinjski mizi, kakor da tja spada... Dobro sem ji zabelila poslednje kosilo!... Nemara že ni več med živimi...«, ji je gomazelo hladno po hrbtu, toda naglo je premagala slabost in se nasmehnila: »Še v grobu naj nima mini nemarnica, ki je ukanila mene za grunt in sina za ljubezen!«
Pa so se prikradle drage misli: »Kaj bo pa z menoj, če ona umrje? Kaj naj rečem sodnikom, ko pravijo, da so postave takšne, da ne smeš ubijati. Ubiti smeš volka, ki trga tvoje črede. Če ubiješ sosedovega petelina, že plačaš kazen. Tiste stvarce, ki jim pravijo bacili, celo moraš pokončevati. Zakaj bi ne smela uničiti človeka, ki mi hoče ne le škodovati, temveč naravnost ukrasti grunt. Za grunt in naše žulje se pulijo oblastniki tega sveta, da bi čim več zemlje spravili pod svojo oblast. Vojne gredo zavoljo zemlje. Najboljši možje morajo položiti glave. ,Na oltar domovine*, pravijo pretkani mogotci. Za zemljo gredo v zaklanje. Za tuje lase se smeš puliti in se celo moraš pod pretnjo smrti boriti. ,Za očetniavo gre', pravijo. Gnide na lastni glavi bi pa ne smel pritisniti ob glavnik... Niso prave postave za nas, za oblastnike so napravljene, da gospodarijo tudi z življenjem svojih sužnjev po mili volji, niim pa slikajo nenravnost in gnusnost takega početja, grozeč jim s časno in večno smrtjo... Lažne so vaše postave in zapovedi! Toda,« je zaškripala krepka petdesetletnica z zdravimi zobmi, »moč imajo in oblast. Tudi jaz jim ne uidem. Morda mi pustijo življenje, da bom gnila po ječah in grizla verigo kakor stekla psica. Toda četudi gre moja glava, naj gre! Samo da gre ona pred menoj za kvartirovca, če so tam sploh kakšni kvartirji. Četudi ne bo grunt moj. samo da ne bo njen. ki je živela v zakonu z mojim Janezom kakor vlačuga samo zaradi grunta...«
Pastorek našega zdravstva
Nov val davlce v naši banovini — Izredno hud potek epidemije — Obupne razmere ▼ ljubljanski izolirala
Ljubi jan*, 13. januarja.
Pot me je zanesla te dni ▼ kraje ljubljanskih peric. Pred nizko hišo r Dobru-njah je povešada dreroavo glavo suha kobilica vprežena v starodaven koleselj. Že sem bil skoraj mimo, ko sadu jem v veži javk Ln jok.
»Za Kristusove rane, pustite m" otroka!« je prosil ženski glas. »Vsaj umreti ga pustite doma!« »Moški glas jii je ugovarjal: »Ne govorite tako, saj gre v bolnico po zdravje.« Ženska je zagnala spet jcic, da sem komaj vjel oa uho:
»Vsi umrje jo, vsi, ko jim dajo strupa. O Marija, ti meni pomagaj!« Okrobal moška je prinesel na vor v koc zavitega otroka, •matii je pa vila obupno roke na pragu. Moja pedarska narava me je premagala, da sem stopil bHže in vprašal, kaj jc otroku.
»Davica!« je kratko revknil moški ;n udaril po kljusetu. da je splašetio vrglo #!avo in rep po koncu n sunkovito potegnilo voz, da je kar meknilo voznika z obavtnim tovorom. Žene si je zakrila s predpasnikom tace in zaihtela. Pa sem stopil bliže n vprašal po bolezni.
»Kakor kuga je!« n* je pripovedovala med mlkanjem joka. »Komaj potoži otrok, da ga boli vrat, že mu zateče grlo in mu za-buhneta vrat in prsi. Drugi dan ga že zaduši.«
»Pa je veliko te bofezavi tod!« sem nadalje vprašal.
»V Bizoviku, Soštrem, HruSoi skoraj ni hiše, da bi ne bilo te kuge. V naši vasi jih >e že deset pobrala,, sedaj bo Je mojega France ka O ti moj Bog t'!« mi je tožil« nesrečna matii.
»Kaj nič ne kličete zdravnika?« sem se začudil
»Kje pa naj vzamemo denar, eaj je komaj za kruh in za sol!« je dvignila ženska roke ir prste vrla. »Saj n'č ne pomaga, fca-kor je božja volja. Poglejte v bolnišnico, "koliko je tam um-rio teih otnok takorekoč v naročju zdravnikov!«
Dopovedoval sem jI, da so starši sami •krivi neuspehov, ker daijo prepozno boln'-ke v bolnvšnico, w navajal, kolikim d-avič-mm bonikom so že rešili s serumom n iprerez-om sapnike življenje. Sovražno me je oogledala ženska:
»Kcrau drugemu pripovedujte to! Sami ve*te. da je tudr prešifa konec, ko mu vrat prere-žejo. »Gfta« dajo otrokom, da umrejo Tsiko delajo, da za-trejo bolezen. Kaj je mar vam vsem za otroke nas reve-žev! Ko bi šlo za vaše. b' drugače govorili!« Obrnila mi }e hifcet in zaloputnila duri ...
Pot me je nesle naz®f mhno bolnišnice, pa sem stopil vprašat prijazne« dr. Mer-Solja, primariia infekcijskega oddelka, kako je res z davico.
Razgovor s prinrarffem g. dr. Meršolom
1. Ali je res število primerov davlce prt
nas v zadnjih letih naraslo?
Število primerov davice se je v zadnjih letih v več državah Evrope kakor tudi pri nas v Jugoslaviji precej pomnožilo. Posebno pa je število primerov naraslo v dravski banovini, kjer je v nekaterih krajih epidemija zavzela naravnost strašen obseg. Medtem ko je bilo v prvih letih po prevratu število prijavljenih primerov v dravski banovini primeroma majhno, je v letu 1930 naraslo na okrog 1600. v 1. 1931. pa na približno 1700 primerov, od katerih jih je umrlo nekaj čez 10%. Za 1. 1932. statistični podatki še niso zaključeni, vendar je že sedaj gotovo, da bo število prijavljenih primerov davice skoro gotovo doseglo 3000. Poleg tega je še veliko primerov, ki niso prijavljeni, posebno lahkih, kjer domači niso poklicali zdravnika, ali pa zelo težkih, kjer ie bolnik že pred prihodom zd-avnika umrl.
Kakor pri drugih infekcijskih boleznih tako tudi pri davici tekom stoletij in desetletij opažamo neko valovanje, to se pravi, bolezen ne nastopa vedno v enakesn številu in enaki jakosti. Tako nam je za davico na pr. znano, da je v drugi polovici preteklega stoletja grasirala v zelo velikem številu in v hudi obliki, proti koncu stoletja je pa začela njena jakost padati, deloma sama po sebi. deloma zaradi unorah^ ^eruma. Vzrok padanja je po mnenju nekaterih učenjakov poleg drugega v tem, da je večina prebivalstva v prejšnjih epidemijah davico prebolela in je zato v po-zneiših letih zašč:f^na ali imuna: šele, ko pride nova generacija, ki ni imuna, zopet nastopijo epidemije.
V začetku sedanje« stolela do zadnjih let so bile sicer lokalne epidemije davice, ni pa bilo večjih epidemij. Šele od 1. »1928. se opaža vsako leto naraščanje števila primerov bolezni, poleg tega pa tudi njih ja-čine. Zdi se da bo višek sedanjega vala šele v prihodnjih letih, ko imamo pričakovati Se večji porast števila primerov in huiše oblike, tako da fe ie zdaj potrebno pod vzeti potrebne mere.
2. Kaj fe treba narediti staršem ali domačim. ako kdo v hiši zboli na davici?
Kakor znano, je bistveni znak davice tvorba posebnih belosivin oblog ali kožic na sluznici goltanca. opsebno na mandljih na glasilkah, v sapniku in drugod. Otroka ali odraslo osebo začne malo boleti v gol-tancu. pri požiganju čuti bolečine, ali na postane hripav. kar ie znak davice na glasilkah (v jabolk'0 Temperatura navadno le malo narase. Pozneje otečejo tudi mez-govne žleze na vratu.
Staršem in vsem k; imajo z mladino t>o-sla. bi bilo t>rirv>ročaH. da se drže pravila: Vsako angino mi otroku ie smatrati za davico ah začetrk škrlatinke in čimprej poklicati zdravnika Tn bo ugotovil bolezen in podvzel vse potrebno Le na ta način bo mfT-goče rešiti marsikatero življenje. Treba se je zavedali, da je pri davici najmanl vsak drug' oboleli otrok, ako se mu ne vbrizga pravočasno zadostna količina zdravilnega seruma, zarisan smrt': ostali pa navadno čutijo »osledice vse življenje.
Ljudie ki so davico preboleli, postanejo v sološnem proti njej v bodoče zaščiteni, vendar niso redki primeri ko se davica po?"vi pri istem človeku dvakrat ali celo večkrat.
Brezen povzročajo bicifi davice, ki proizvajajo hud strup (toksin), ki se širi po
telesu in zastrupi predvsem fivčevje. Povzročitelji davice so v veliki množini v difteričnih kožicah, v izkašljanih kapljicah, v izkihnjeni slhzi, na umazanih okuženih rokah, na perilu in ostalih predmetih, katere je bolnik uporabljal. Bolnik trosi okrog sebe difterične bacile ne le za ča-aa bolezni, ampak večinoma še par tednov pozneje ali pa še dalj časa.. Zato je tudi predpisano, da se po ozdravljenju bolnik sme odpustiti iz izolacije ali bolnice šele, ako je trikratni bakteriološki pregled v presledku petih dni dokazal da bolnik v sluzi go-ltanca ali nosa nima več difteričnih bacilov. V nasprotnem slučaju ve'ja za kli-cenosca, ki spada pod zdravstveni nadzor.
Za zdravljenje davice se poleg drugih sredstev uporablia že od 1. 1894. z velikim uspehom zdravilni serum, ki pravočasno vbrizgan v splokiem vedno pomaga.
3. lma-li ljubljanski infekcijski oddelek dovolj prostora za sprejem večjega Ste\'ila da\nce ln drugih infekcijskih bolezni?
Na infekcijski oddelek obče drž. bolnice v Ljubljani se pošiljajo primeri davice predvsem iz mesta Ljubljane in ljubljanske okolice ter iz bližnjih srezov. Večinoma prihajajo damo težji slučaji, medtem ko lahki večkrat ostanejo doma, ako je dana možnost izolacije. L. 1932. je na ta oddelek bilo sprejemih 294 primerov davice (približno 100 več kot v prejšnjih dveh 'etih). od katerih jih je umrlo 24 ali S odst. Z ozirom na tjžino primerov umrljivost ni velika, saj je v splošnem več kot polovica primerov bila težkih. Nekateri, posebno primeri z močnimi oblogami v go!tancu prihajajo že tako zastrupljeni od difterič-nega strupa, da je večkrat vsaka pomoč zaman, drugim bi pa zdaj pa zdaj difterične kožice čisto zaprle sapnik, tako da jih le operacija more rešiti, in še ta v mnogih primerih ne prinese zaželjenega uspeha, ker je telo preveč zastrupljeno.
Značilno za epidemijo davice v sedanji znmi je to, da so posamezni primeri davice primeroma s prejšnjimi leti mnogo težji in da je potek bolezni mnogo hitrejši. Med tem ko je v prejšnjih epidemijah bolnik, ki je bil prepeljan v bolnico 4. ali 5. dan bolezni, prišel do zdravljenja v splošnem še vedno pravočasno, je sedaj že 3. ali 4. dan bolezni večkrat prepozno, tako da bolniku tudi velike doze zdravilnega seruma ne pomagajo. Posebno težki primeri so bili pred Božičem v občim Dobrunje, kjer je mnogo otrok zaradi tega umrlo. Nekaj izredno težkih primerov je bilo tudi v Mostah in v kranjskem srezu.
Ljubljanski infekcijski oddelek je bil svoj čas določen samo za izolacijo in zdravljenje primerov infekcijskih bolezni, ki bi se pojavile na drugih oddelkih v bolnici. V zadnjih letih pa se na njem zdravijo samo primeri davice in škrlatinke iz Ljubljane in okolice, druge infekcijske bolezni kot: trebušni legar (tifus), griža, ošpice, norice, šen, tetanus ,vranični prisad razne angine, sepse (zastrupljen;a krvi), mumps, gripa, malarija, vnetje možganske mrene, vnetje pljuč, otroška ohromelost itd. se pa zaradi pomanjkanja mesta na infekcijskem oddelku morajo sprejemati na razne druge oddelke, kjer so deloma izolirani v posebnih prostorih, večkrat pa se nahajajo zaradi pomanjkanja prostora kar med bolniki z drugimi boleznimi v skupnih sobah ...
Sedanji infekcijski oddelek pa v času epidemij ne zadošča niti za dve bolezni, davico in skrlatinko, tako da je v letošnji zimi zaradi mnogoštevilnih bolnikov na pododdelku za davico večinoma ležalo dvoje ali troje na težki davici obolelih bolnikov na eni postelii. Da *o ne pospešuje zdravljenja, je umljivo. Tudi sicer je na oddelku izredno pomanjkanje nrostora. tako da na sapniku operiranih (traheotomi-ranih) primerov, ki potrebujejo posebno nego in dober, svež z^ak. ni mogoče dati v posebno sobo. ampak morajo ležati med drugimi bolniki v malih sobicah, v kateri^ leži večkrat po 20 in več težko obolelih med tem ko bi jih po prostornini in zdravstvenih predpisih smelo biti komaj 8.
Z ozirom na šfevilo rvr?telj in prostornost sta infekci'"k:a oddelka v Celju, posebno pa še v Mariboru, kjer je bil pred 4 leti 9ezidan nov moderen oddelek, mtio-go na brišem Umestno bi bilo, da se v času sedanje krize podobno kot v nekaterih drugih državah tudi pri nas da brezposelnim mesto nodpor delo in sicer na ta na&n. da se prično eradi+i humanitarni obče koristni zavodi V Ljubljani bi prišlo v plitev predvsem povečan te bolpice. ki že davno ne zadošča z.a veliko število bolnikov, ki iščejo pomoči v njej.
4. Kaj naj se ukrene, da se Sir len fe epidemije dsnrce sedaj in v bodoče prepreči?
V svrho preprečevanja širienja infekcije je predvsem pogrebno izolirati bolnika. Na'"bol j pitporočljiv je posebno v težjih primerih, prvoz v bolnico. Ako pa bolnik ostane d<">ma. mora biti strogo ločen od ostalčlanov družine, imeti mora svojo strežnico, ki za davico mi sprejemljiva. Izolacija mora trajati ves č*s. dokler traja bolezen in bolnik izloča difterične bacile, najmanj pa 4 tedne. Poleg izolacije je potrebno seveda izvajati tud; razkuževanje v teku bolezni kakor tudi končno desinfekcijo. * Razen bolnika je treba pregledati tudi vse domače, da-li niso slučajno sami bolni ali pa klicenosci. V primeru, da bolna oseba hodi v šolo, je treba preiskati ostale otroke istega razreda na difterične bacile.
Pri nastopu enega primera difterije v družini se priporoča dati ostalim otrokom preprečevalno (preventivno) dozo anitok-sičnga difteričnega seruma in jdh tako pasivno zaščititi Na ta način rvenrečimo v sološnem izbruh davice za 2 do 3 tedne. Pozneje pa kljub temu lahko nastopi dif-terija. posebno še ako oboleli otrok ni izoliran.
Da bi obroke ki še niso imeli davice. zaščitili trajno ali vsaj za nekaj let, je bila uvedena pred nribližno 10 leti aktivna imu-nizacija ali zaščita proti davic\. Pri tem se vbrizgavajo zdravim osebam v telo majhne množine difteričnega toksina z namenom. da se na ta način izzove telo. da aktivno proizvaja a nt? tok« i ne. ki se polem trajno proizvajajo Da h? se znižala strupenost vbrzgavanega toksina, se v ta na-m<w uporablja nestrupen? anatoksfn.
Ni pa potrebno vseh ljudi imunlzlrati,
ker so nekateri že Imuni. Za odločevanje, kdo je imun in kdo ne, nam služi Schicko-va reakcija, Schick-negativne osebe so nesprejemljive za davico, medtem ko Schick-pozitivne lahko obole. ako se okužijo. Na podlagi te reakcije je dokazano, da so dojenčki v prvem polletju v splošnem imuni, ker so dobidi zaščitne snovi ie gotove od matere. V predšolski dobi je pa nasprotno največ otrok, ki lahko obole. V šolski dobi je približno 50 odst otrok sprejemljivih za davico. Pozneje odstotek sprejemljivih pada, vendar se tudi pri odraslih nahaja 15 — 20 odst oseb, ki so sprejemljive za davico. Zato ni res, da je davica samo bolezen otrok.
Aktivno zaščititi se morajo samo popolnoma zdrave osebe, posebno pa otroci v predšolski dobi, ki najbolj pogosto obole od te bolezni. Cepljenje proti davici povzroča neznatno reakcijo in nikakor ne škoduje. Zaščita proti davici ali imuniteta nastopa v sr»1ošnem nekaj mesecev po izvršenem cepljenju in traja več let ali pa
celo trajno.	^ . .. .
Hvalevredno je postopanje Higijenskega zavoda v Ljuhljani- ki je že začel izvajati aktivno imunizacijo v najbolj ogroženih krajih ljubljanske okolice (Dobrunje, Moste). Izvesti pa jo bo treba tudi v vseh druo h krajih, kjer je davica endemična in ?e vsako leto poiavlia. tako tudi v raznih šolah in internatih. Poleg tega je zelo priporočljiva tudi v družinah z več otroci, od katerih eden že ima davico. Šveda jo je v tem primeru treba izvesti sele no predhodni izolaciji bolnika in po izvršeni pa-^ii-ni imunizaciji.	.	,
Ravno pri davici nam ;e zdravniška veda dala res uspešna sredstva: na eni strani dober serum, s katerega pravočasnim vbrizgavanjem lahko ozdravimo veliko večino bolnikov- na drugi strani primerne metode aktivne zaščite, ki se ?e pokazala za zelo koristno in usnešno. Zato se lahko rece da ie večini primerov smrti, ki nastopa zaradi difterije kriva malomarnost oziroma nevednost staršev ali pa drugih ljudi,
ki so za bolnika odgovorni.
•
Zahvalil sem se gospodu pr.mariju za njegova izčrpna poroc la m ga prosi , ce bi mofel videti oddelek za davico. Malo je pomislil gospod primati j, potem pa je obo-tavljaje pripomnil: »Nerad kazem svetu našo revščino. No pa vam, ki ste se ze pečal" s temi rečmi, vendar u6trezm.« Od-pre vrata v deški oddelek, pa sem obstal med vrati kakor ukopan. - Mnogo, preveč sem videl bednih bo.niških sob po sve.u, toda kaj slionega še nisem videl. 12 posteljic je stisnjenih v malo sobo, da se čovek komaj prerine med nj:m,i. Na malih posteljcah pa po dvoje, troje bolnikov-Prav teko v dekliški, sobi. Za 8 otrok je preračunana soba, na jih je 20 notri. Foleg umirajočega leži grgrajoč operianec. Mlade oči zrejo plaho smrt. ki hodi od postelje do postelje n izbTa žrtve. Kaj je čudno, če se bojijo starši dat: v takšno izoirnico svoje otroke, morebiti edinice??! Tu gre za tako važno reč, da mora vedeti vsa javnost: naše najdražje, otroci so v takem stanju, da nasprotui® vsem »nttarn m
predpisom.
»Ni denarja!« pojasnjuje gospod pnma-
r^Kaj se to pravi? Denar za uredStev le-
čenja in izolrrerija nalezljivo boln;h otrok mora bti, pa če gremo na mesec ponj. Revne otroke, fci nimajo doma nege, ne izolacije, moramo že zaradi drugih zdravih osrmiti, da ne nastane iz male epidemije pa,ndem'ja, ki bo zahtevata tisoče naših otrok. Kaj koristi vse rohnjenje proti ne-omakazianstvu, če se tako dela z otroci, ki so že iz prvega blata, ko so starši potrosili zanje ie tisoče 'n tisoče dinarjev. Otroci 9o narodni kapital vreden težke mibjooe.
»Država nima denarja« dviga resignira-no roko gospod prniarij.
AR je samo država tukaj? Kakor nespametna deca smo, k' 6i kupujemo igrače, od bedne matere pa hočemo, da nam kupi obleke. kruha in vsega dragega.
Dokler je denar ze piesne prieditve, za nabavo zastav, za razna čudno »potrebna« društva, za ne vem kakšne vse domove, se mora najti tudi denar, da se ntmudno zgradi v Ljubljani dostojna izoTirnicfl. Kaj ni sramota, da 'ma največja bolnica v banovini za polovico manjšo izolirn;co kakor Maribor in oelo manjšo bekor malo Celje' Tu je treba zagrabiti z obema rokama, dj odpravimo ta madež z našega javnega zdravstva!
Janko Kač.
■cirjobt.	----
Edisonova mladost
Slavni izumitelj, ki je umrl pred dobrim letom dni, se je rodil v majhni vasi v državi Ohio, ki šteje danes 635 prebivalcev, a je imela takrat komaj 14 hiš. Prvi veliki dogodek v njegovem življenju je bila gradnja velikega prekopa, ki naj bi tamkajšnjim krajem omogočal promet z motornimi čolni. Šestletni Edison je tedaj prvič prišel v dotik s svojo poznejšo življenjsko stroko, tehniko. 2e takrat je pokazal vel ko zanimanje za vsakovrstne naprave, toda oče mu ni mogel dati zadovoljivih odgovorov na vsa njegova vprašanja.
Z 9. letom je pričel obiskovati vaško šolo, ki se mu je pa zelo slabo obnesla. Učitelj se je jezil nanj, češ, da je najslabši učenec in tri letvi, zaporedoma je dečko padel iz vseh predmetov. Ti njegovi neuspehi so imeli posebno ozadje, že s 5. letom ga je bila mati namreč naučila brati, pisati in računati, tako da mu niso učite Ijeve razlage povedale nič novega in se za nje sploh ni zanimal. Rajši se je ukvarjal s tem, da Je v razredu delal zgago. Končno so ga starši vzeli iz šole in ga je mati sama učila z mnogo večjim uspehom vsakovrstnih šolskih modrosti. Z 11. letom je pričel požirati knjige, s 15. je odkril svoj talent za matematiko in fiziko. Takrat je prebral že zelo znamenito Newtonovo knjigo »Matematične osnove filozofije narave« — pa se mu je zdela prilično pusta. V tem času je skušal reševati že vsakovrstne tehniške probleme. Tri leta prej je hotel zgraditi zračni balon, a brez uspeha. Toliko si je bil od teh poskusov le zapomnil, da mora b'ti balon napolnjen z lažjimi plini, nego je zrak. To spoznanje mu je dalo povod za prebrisano potegavščino. Nekega prijatelja je bil namreč prepričal, da bo lahko letel kakor balon po zraku, če se nasrka lahkih plinov. Preskribel Je pet ste klenic sodavioe, o kateri sta vedela, da vsebuje plin. in ga je pregovoril, da Jih je izpll. Potegnjenec rcer ni zletel v zrak. pač pa mu le postalo slabo, pa še Edison se mu je rogal.
Docent dr. Ivan Matho, Maribor
Medlcinec o gospodarski krizi
K današnji splošni narodno-gospodarski krizi so se dosedaj oglasili že najrazličnejši sloji in posamezniki. Prav zanimive in samonikle misli je podal o tem predmetu tudi marsikateri kmet
Med vsemi pa, ki so skušali prispevati k razvozljanju tega strahovitega gordij-skega vozla, pogrešamo tudi misli kakega medicinca. Ravno medicinec je namreč v prvi vrsti poklican, da se udeleži takega javnega razpravljanja. Zdravnik živi z narodom v najožjih stikih, ima v njegove socialne in gospodarske razmere podroben vpogled in mu ni vselej le svetovalec v njegovi bolezni, marveč tudi te. šitelj in pomočnik pri njegovih skrbeh in notranjih brigah. Koliko zadoščenje in za. dovoljstvo za zdravnika, ako si je znal s plemenitostjo, s požrtvovalnostjo in predvsem z nesebičnostjo priboriti zaupanje širokih plasti naroda!
Jugoslavija spada med one države, katerih prebivalstvo se številično izredno hitro množi. Statistika govori, da se je naše prebivalstvo v prvih 10 let h po osvobojen ju pomnožilo od 11 na skoraj 14 milijonov! To se pravi, da znaša pri nas prirastek v tej dobi nad 2 milijona, odnosno 200.000 duš na leto! In ne samo to! Med to dobo se je pomnožilo število zakonsk h parov in je z njimi nastalo gotovo več sto tisoč novih, samostojnih gospodinjstev.
Temu domačemu prirastku prebivalstva pa je treba prišteti še mnogoštevilne, gotovo več desetUsočev zadevajoče Jugoslo. vene, ki so se vnrli pod pritiskom razmer iz tujine domov. Razen tega pa moramo še upoštevati, da je padel odtok naše. ga prebivalstva v tujino na ničlo in je ta odtok svoje dni v številu našega prebivalstva igral izredno važno vlogo in n. pr. v Sloveniji reguTral pred svetovno vojno število prebivalstva na precej ustaljeno višino, ki je v celot' le malo kolebala.
Za ves ta prirastek prebivalstva pa so potrebna ogromna sredstva, da se preživi! Oživotvorjenje novih gospodinjstev potrebuje stanovanja in stanovanjske opreme, novorojenčki in malčki potrebujejo poleg primerne hrane, perila, obutve, obleke itd. Starejši otroci potrebujejo učilnic in učil. Za nje je treba poskrbeti tako glede šolskih prostorov kakor tudi glede poklicne izobrazbe. Ne smemo pa tudi pozabiti, da potrebuje vse skrbi in nege ne le gospodi-nja-žena. marveč tudi, in celo v prvi vrsti, gospodinja-mati!	v
Iz teh novih potreb za več ko dvamfli-jonski prirastek prebivalstva vidimo tedaj zahtevo po novih izdatnejših virih dohodkov, s katerimi pa bi moralo iti roko v roki tudi povečanje produkcije, ki bi nudila možnosti novih povečanih dohodkov. Mesto tega pa je svetovna gospodarska kriza povzročila tudi pri nas manjšo industrijsko produkcijo in s tem brezposelnost. Istočasno je nastopil tudi ogromen padec cen poljedelskih proizvodov, že. ako bi bilo ostalo pri prvotnem blagostanju, bi ta prirastek prebivalstva pomenil večjo ali manjšo obremenitev našega splošnega gospodarskega stanja, ker se mora logično denar porazdeliti med prirastkom in prebivalstvom, ki je že bilo! žal pa se je obtok denarnih sredstev, zlasti v zadnjih letih vedno bolj in bolj krčil in je bil dotok denarja tudi iz tujine s strani Jugoslove nov vedno manjši! K pomanjkanju sredstev pa so še pripomogli: odpad vojnih reparacij, stopajoče obresti za naše dolgove v tujini, lahkomiselno tezavriranje denarja doma, brezvestno špekulativno nalaganje dinarja v tujini in v tujih denarnih zavodih, silen padec poljedelskih produktov, brezglavo dviganje vlog, umik tujega kapitala z našega denarnega trga itd. To vse pomenja z drug mi besedami, da je dana na razpolago posamezniku za življenje in za gospodinjstvo znatno manjša vsota potrebnih sredstev. To je pa tudi istovetno z ogroženjem zdravstvenih in socialnih pridobitev in nič manj kulturnega razvoja.
Reševanje gospodarskega problema se Je poskušalo na razne načine. Ali do jedra mu ni segel noben ukrep. Priznati je sicer treba merodajnim činiteljem, da so se zavedali težke naloge, ki so se pojavljale v vsej resnosti bolj in bolj in so jim tudi skušali odoleti. Toda njihovi ukrepi, da ublažijo nastalo stanje, so ostali brez za želenega uspeha, kar dokazuje, da vzvod, ki naj b! bil premaknil in odstranil bre me, ki nam ogroža obstoj, ni bil postavljen na primerno točko. Vlada je sicer pre skrbela za ogromen naraščaj prebivalstva, da je ustanovila primerno število zdrav stvenih ustanov, osnovnih in drugih šol, nastavila primerno število učnega in oskrbovalnega osebja itd. Prirastek prebivalstva Je upoštevala tudi industrija in dv gnila perodukcijo otroških oblek, otru val in sploh raznih življenjskih potrebščin. Vladi pa narekujejo tudi razne skrb stvene ukrepe številni brezposelni, katerih množina raste proporcionalno s pomanjkanjem gmotnih sredstev industriji in drugim podjetjem .
Vsi našteti ukrepi pa nič ne zaleže jo! Faktično je. da vlada pri nas strašno pomanjkanje denarnih sredstev na vseh poljih. Bolj kakor vsi drugi pa je zadet naš kmet, zlasti mali. ki ne premore več toliko, da bi si kupil potrebno sol, kaj šele oblekel sebe in svoje otroke in s potrebnim preskrbel dojenčka, ki je steber naše boljše bodočnosti. Kar premore naš kmet še danes to mora oddati za davke in s tem odtegovati od ust svoji rodbini, predvsem otrokom, najpotrebnejše. Beda na naši vasi je mestoma nepopisne! Ni nobeno čudo. ako se je pri takih brezupnih razmerah razpaslo na naši vasi skrb vzbujajoče pijančevanje, samožrtje (aatophagija) in lahkomiselno življenje, pri čemer so uboji, umori., pož gi in tatvine na dnevnem redu, dočim so postali detomori silna redkost. k.aT mora tako pri juristih. kakor tudi pri medicincih vzbuditi upravičeno zan!manje in jih nehote vab ti k raziskavanju vzroka tega čudnega in presenetljivega pojava.
Faktično se je znižal pri nas obtok bankovcev skoro za 1 pol do 2 nrlijardi di narjev. Vzroka za to znižanje ni iskati toliko v merodajnih centralnih činiteljih marveč predvsem v prebivalstvu samem, ' ki vlaga iz deloma upravičenega nezaupanja do denarnih zavodov ta denar v Narodno banko na blagajniške zap!ske in ga s tem odteguje cirkulaciji. Zaradi tega vidimo. da na eni strani obubožava narod bolj in bolj. na dragi strani pa naš dinar
tuje-deviznt
zaupanja v
kljub izredno visoki zlati in podlagi ne uživa potrebnega tujini!
S splošnim obožanjem naroda gredo samoumevno roko v roki: pomanjkljiva prehrana, ogražanje narodnega zdravja ter javne moral«, padec človeških odpornih sil in nagnenje k obolenju, padec rojstev in zvišana umrljivost dojenčkov itd. Zaradi pomanjkanja sredstev se prebivalstvo ne more posluževati zdravniške pomoči in si nabaviti potrebnih zdravstvenih pripomočkov. Pri takem stanju ni čudno, ako se razpasejo bolezni, zlasti soc aine: sifilis, tuberkuloza itd. in pade narod v roke brez. vestnim mazačem. Zaradi tega je nujno potrebno, da javna in zdravstvena oblastva ukrenejo vse potrebno, da se očuva narod pred pretečim zdravstvenim in socialnim propadom! K tem ukrepom spada predvsem socialna iif skrbstvena briga za našega kmeta in delavca! Te ok^lnosti morajo upoštevati brezpogojno tuči naše centralne oblasti, v katerih delokrog spada regulacija denarnega prometa in obtoka! V ljubezni m skrbi do kmeta bi se ne smeli ustrašiti pred nobenim še tako strogim korakom, da se pritegne zopet nazaj v domovino domači kapital iz tujine. Na tem polju pripada ministru narodnega zdravja in socialne politike izredno važna vloga: Kajti v njegovo kompetenco spada čuvanje nad narodnim zdravjem, pregled čez delovni trg, skrbstvo in preskrba zaslužka brezposelnim in evidenca nad do. in odtokom prebivalstva! Na drugi strani pa je treba z razumevajočo in uslužno upravo vzbuditi, odnosno vrniti narodu izgubljeno zaupanje v vero in državo in v njena oblastva, kar bo gotovo pripomoglo k zopet-ni usmeritvi toka tezavriranega denarja iz nogavic in iz slamnjač nazaj v javni promet in v denarne zavode.
Nujna zahteva je. ne le pomagati kmetu v gmotnem pogledu ,marveč predvsem mu vrniti zopet zaupanje v samega sebe, v bližnjega, v državo in v javno upravo in siednj č nič manj tudi v denarne zavode!! Na tem polju čaka ne le vlado, ne le p°-litičarje in javne oblasti, marveč nas vse, predvsem duhovne voditelje naroda težka, pa hvaležna naloga!! Vrniti narodu zaupa, nje naj bo naša najvišja naloga!!!
Nekaj čudnega je. da imamo na drugi strani države s komaj 20% in še manjšo zlato podlago, katerih valuta pa uživa na mednarodnem trgu popolno zaupanje! V koliko so na nizkem stanju naše valute krivi: odpad reparacij, sprostitev večjih množin dinarja v tujini, neracijonalna uporaba reparacij, slaba bivša javna uprava, nezaupanje tujine v naše politične in ekonomske razmere itd., se ne spuščam v podrobno debato. Iz vsega pa sledi, da branijo valuto ne le zlati zakladi, marveč tu« dejstva, v koliko so izrabljeni fizična In duševna energija ter delovnost prebival, stva in v koliko so te činjenice izkoriščene za splošnost. Da v tem pogledu ne stojimo na vrhuncu, mi ni treba posebej razlagati.
Zaradi tega se na nas samih bridko maščuje. da smo s takim slepim zaupanjem in brez pogleda na bodočnost gradili zlate gradove in kovali na oblake varljivih reparacij, na to strašno danajsko darilo, vse mogoče načrte! Koliko bolje bi danes stala, ako bi šli po ujedinjenju na ureditev naše države s smotrenim narodno-gospo-darskim načrtom, ki bi slonel tako na znoju in na žuljih našega kmeta, kakor tudi na rodovitnosti in na faktični donosnosti naše zemlje.
Tako pa se je pri nas obravnavalo ločeno, mesto v celoti in v okviru velikega, smotrenega narodno-gospodarskega programa posamezne panoge narodnega gospodarstva. Pozabilo se je, da tvorijo vse te panoge: obrt, industrija, trgovina, poljedelstvo itd. sklenjeno celoto in se morejo med seboj dopolnjevati in izpolnjevati. Slično se je vršilo tudi v medicini, kjer se je dal higieni brezmejen razvoj, dočim so se mnogokrat v škodo splošnosti in že obstoječih ustanov postavile v ozadje ostale panoge medicine.
Splošno je znano dejstvo, da je pripisovati dobršen vzrok našega valutnega stanja okolnosti, da smo vsled pomanjkanja lastne specialne industrije vezani na tujino in na uvoz raznih industrijskih pridelkov. Ta uvoz, proti kateremu je naša izvozna bilanca stalno močno pasivna, pa nam nujno nalaga kupovanje tujih sredstev, kar zopet povzroča pritisk na naš dinar! Ne samo to! Ako bi bili že pred leti poskrbeli za to, da bi se naš lastni naraščaj. pa ako bi se bilo to zgodilo tudi na državne stroške, izvežbal v tujini v strokah, v katerih še vedno ne razpolagamo s lastnimi veščaki, bi danes že marsikaj sami izdelovali, kar še vedno uvažamo in še bomo dolgo uvažali. Razen tega bi pa tudi domačih vodilnih mest ne zavzemali tujci in odjedali našim ljudem vsakdanji kruh.
Ako tudi se bo spričo obsežnosti tega resnega problema zdelo morda malenkostno, se mi zdi vendarle dokaj čudno, da »as pri vsej naši revščini obsipavajo razni odposlanci iz Armenije, iz Afrike itd, in prosjačijo za svoje ljudi, dočm stradata naš lastni kmet in delavec v tihi skromno, sta in sramežljivosti in z obupom gledata v naslednji dan. Ali ne bi bilo tudi bolj pametno, ako bi se v današnji trdi dobi pošiljali ven v svet razumevni in agilni trgovci in trgovski agenti, prioravljat tla za izvoz naših izdelkov in pridelkov in bi jih podprli v tem, za našo splošnost koristnem prizadevanju z denarnimi, odnosno gmotnimi sredstvi, ki se* trošijo za razne, izven naše države se nahajajoče naprave in namene, od katerih naš stradajoči kmet in delavec nimata prav nobenega haska! že pokojni dr. Krek sam je svoje dni poudarjal, da imamo misjjone doma in na Westfalskem in nam ni treba misijonariti po K^nl, Indiji, Afriki itd. Za te narode na1 skrbe drugi Ni ga ti narodi. Id imajo dobršen del interesov na svojih kolonijah In tndl žive od nfih! Za nas pa značijo te, sicer nadvse hvalevredne in plemenite naprave le trošenje lastne energije in srmote ter nepotrebno reolienje naših malih sil. Za praktično udeistvovanle samarftanstva Imamo dovoli	mnOim va*nefSftj to.
rišč. K* it? na« kmet fn na« delavec »ta nag mi*Hon In naSa Faivarifa! Njima mo. ra veljati v«a naša skrb, briga In ljube-zen!

Iz življenja in sveta
__—.	^	1	w • • a w	w	v
O zimskem športu
Zimski športi so v splošnem prastarega izvora 4» težko je izslediti, kje tiče prav za prav njihovi početki. V sedanji obliki seveda ne segajo več nego 200 let nazaj in nekateri med njimi so v bistvu pridobitev naših dni, vendar pa bi lahko tudi te v njihovih prvotnih oblikah zasledovali do najstarejših časov.
Sankaški šport Kakor ga poznamo danes, je bil n. pr že stoletja otroška zabava. Odraslim osebam, ki bi se spuščale v to igro, je pretil zasmeh. šele avstrijski nadvojvoda Karel Ludovik je imel 1. 1850. toliko poguma, da se je kot prvi sankaški športnik spustil s sanmi po hribu navzdol. Njegov vzgled so začeli posnemati drugi in polagoma se je ta športna panoga razširila po deželah. Seveda ni bila v začetku še prav nič dosti podobna našemu bobsieighu, vozači niso b li opremljeni niti z varnostno čelado in niti sani nis-> imele krmila, zato pa ni manjkalo nasprotnikov, ki so z vsemi sredstvi "delovali proti novemu športu. Marsikatero mesto ga je na svojem ozemlju enostavno prepovedalo in še 1. 1870. so n. pr. v Gradcu z uradnega mesta povedali Lud-wgu von Hormannu, ki se je hotel spustiti po Grajskem hribu navzdol, da v Gradcu ni prostora za takšne »kmečke« zabave.
Smučanje je čisto moderen šport, toda ljudstva v severnih deželah in v takšnih, kjer ie pozimi mnogo snega, so ga za svoie potrebe poznali že v davnih časih. Z?<ano ie. da so ga naši kmetje ra Blokah poznali že pred sto in sto leti. V šotnih mcčv'riih F;nske so našli smuči, ki j;h je človek uporabljal že v bronast: dobi. Seveda pa so te smuči v svoji kratki in široki obliki bo1 i malo podobne našim današnjim dilcam. Tudi stara nordijska literatura govori dovolj pogo-
sto o smučeh. V neki stari norveški kroniki so našli sliko, ki kaže, da so v starih časih poznali celo skakalne možnosti s smučmi. Okrog 1. 1000. so pod vlado kralja Olafa osumili mladega moža, da je navzlic krstu žrtvoval starim bogovom človeška življenja. Narodni zbor ga je zato v božji sodbi obsodil, da mora skočiti z visokega hriba s smučmi, če bi ostal živ, bi s tem dokazal svojo nedolžnost. Skok se je posrečil, kajti mladenič je bil izvrsten smučar.
Drsalke
so poznali ljudje že v kameneni dobi, in sicer so si jih izdelovali iz konjskih kosti. Na takšni kosti, ki si je mož prvotno bržkone ni niti privezal na nogo. so se pomikali naprej s pomočio dolge palice. V najstarejši bronasti dobi so si te drsalke že privezovali na noge, kajti našli so takšne, ki imajo po d\re do tri luknje za iermena. Star lesorez iz 14. stoletja nam kaže nezgodo sv. L"dv?ne, ki so jo prijateljice pregovorfe. da bi se šTa v korist svojega zdravja drsat. Pri drsaniu pa je padla, si zlomila rebro in je bila za ostanek svojega življenja prikovana na postelio. Ta prva slika o lednem soortu nam ka*e obenem r>rve drsalke rz ?e'er:a in lesa. Kakor sankanju. so tudi drsanju del?1' mnogo časa velike zarreke in so ga ce'o prepovedovali, ker =r> o-« smatrali za *e!o nevarno, šele remški k^siki. kakor Klopstock in z^ti Goethe, so spravili drssnie snet do ugleda.
Hockey na ledu je i^otako silno trtar. a se je v teku časa seveda zplo snremininV g« v najnovejšem času ie plošča iz trdega gumija nadomestila	Prvotna domovna tega spo-4-". sta Angina in Hniandsk?. od tu je prišel v Ameriko in zlasti v Kanado.
& V
»rebro uničuje oa
Baskritfa modeme bakteriologifc
2e znameniti monakovsfki botanik prof. Nageli je odkril, da ima srebrni ali bakreni kovanec, ki ga je vrgel v vodo akvarija, čudovito lastnost, da pomori vse nižje rastlinstvo in uniči bolezenske klice. To odkritje se mu je videlo tako nepričakovano, da ga ni hotel niti objaviti in so šele po njegovi smrti zvedeli zanj, ko so pregledovali ostalino velikega rastlinoslov-ca.
Od tedaj so bolj intenzivno proučevali desinficirajoče lastnosti srebra, ki jih je ljudska medicina intuitivno uporabljala že dolgo časa. Stari Makedonci so n. pr. na rane polagali srebrne ploščice. Habsburža-ni so imeli srebrne porodn ške klešče, moderna medicina uporabna že nekaj časa z velikim uspehom na gnijočih ranah in oteklinah tenke srebrne lističe.
Prvotno so mislili, da izžareva srebro fcaikšne posebne žarke, ki morijo nevarne
klice, in to tem bolj, ker niso mogli ugotoviti, da bi se srebro v vodi topilo. V franlcfurtskem bakteriološkem zavodu pa so pred kratkim dognali, da se neznaten del srebra raztopi tudi v najčistejši vodi in v tej obliki vpliva uničujoče na bakterije. Voda, v kateri je ležal košček srebra, vsebuje sicer komaj sto tisočinko odstotka srebra, a vendar zadostuje že na-prstnk te vode, da uniči 5000 bakterij. V tem naprstniku vode je namreč vendarle število srebrnih molekolov 20-krat težje od vseh 5000 bakterij in na vsako posamezno bakterijo pride kakšnih 20 milijonov srebrnih molekulov. Dognali so nadalje, da učinkujejo na bakterije smrtonosno samo ti raztopljeni srebrni delei in ne kakšne neznane sile ali izžarevanja. Ta odkritja bodo imela za medicino še velik pomen
menijo ameriški učenjaki o pivu in vinu
V Ameriki se bije, kakor znano, že ne kaj časa srdit boj za odstotno mejo, ki naj bi obveljala za bližnje dovoljenje točenja nekaterih alkoholnih p jač. Ba bi prišli čim prej do jasnosti, so med drugim poslali v Monakovo prof. Hendersona z vseučilišča Tale z nalogo, da bi na samem sebi dognal učinke in strupenost monakovskega piva, ki se bo pač v prvi vrsti uvažalo v Ameriko. Na državne stroške naj bi pil. kolikor bi mu bilo ljubo, a pri tem naj bi dobro zabeleževal, kaj se dogaja z njim.
Prof. Henderson je šel v Monakovo in pivo se mu je zelo ljubilo, v Ameriko pa se je vrnil z veselim •poročilom, da je to žtiriodstotno prvo naravnost zdravilno, škodljivost ene čaše tega piva je približno enaka škodljivosti skodelice kave ali pol cigarete. Ta sumarna ugotovitev za ameriške razmere bržkone zadostuje .
Bolj podrobno pa se je lotil podobne naloge prof Schmidt iz Halleja, ki je znan
črne in v modnih barvah ter najboljše doubie sukno v veliki izberi po priznano nizkih cenah pri
Drago Schwab, Ljubljana
Kuharica med kralji
V Britski Nar. galeriji so pravkar obesili poleg slik kronanih glav in genijev portret mrs. Beetonove, pisateljice prve angleške kuharske knjige, ki je izšla pred 73 leti
kot velik higienik. Hotel je znanstveno preizkusiti učinke vina in je v to svrho sam predelal celo število vrst do meje alkoholne zastrupitve. Po teh eksperimentih je prišel do zaključka, da naravno trpko vino do 6 odstotkov alkohola povprečen človek neprimerno bolje prenese nego sladka in umetna vina, ki povzročajo najhujšega mačka. Tudi buketna vina so škodljivejša nego naravna, trpka, ki prej zadovoljijo žejo pivca.
Najzanimivejša pa je ugotovitev, da strupeni učinek vina ne narašča enakomerno s številom izpraznjenih kozarcev, temveč v veliko večji meri. Možno je n pr, da je zastrupljenje to je omamljenost po drugi steklenici celo 16-krat večja nego po prvi steklenici. Tudi pitje ima tedaj svoje kemične zakonitosti, kri bi jih moral pivec dobro proučiti, preden se poda v svojo pustolovščino ...
Štedl jivi New York
Val šteiljivosti, ld se je začel takoj ko je zasedel župansko mesto v New YoHku nasled iik Jimmyja John O' Brien, zaznamuje danes že vidne uspehe.
Po smernicah O' Briena je treba Stedrti ne le pri dolarjih, ampak pri vsakem centu. Tako so v skladu z njegovimi odredbami zaprla vsa kopališča v New Yonku neprestani dotok vode. ki se odpre le, kadar pridejo kopalci. V javnih kopališčih ii kopalcem več na razpolago milo, ki so g« doslej dobivali zastonj. Tudi v poslopjih sodišča ni ljudem več na razpolago hladna voda. Jetniicj v newyorški jetnišnici, ki so doslej zastonj prejemali liste, ki so jih želelii citati, morajo sedaj štivo plaoiti. če ga hočejo imeti. Tudi drugi unadi štedijo na moč s panirjem. oriilom, lepom in pi-salnrni potreb.ščnnmi. Mnogi uradniki se zaradi tega rebrna že pritožujejo. New-vorško prebivalstvo se težko privaja novemu stanju, ker je b;!o pod Ji.mmvjem Wa'kericrn vajeno večieg«) luksusa in po-tratnost.i na vseh koi-cih -n krajih. Z« to je pa niegovo p^spodanstvo privedlo mesto na rob propada
Kaj šteje daljava?
Neki londonski list poroča o dogodku, ki rezsvetMuje orav drastično, kako je v na-?;h časih pojem daljave postal že zastarel pojem.
Neka Američanka, ki ^e ie vozila na velikem parniku-proti Tndiii. je no ladijskem te^fonu poklica1* svoiega moža v New Yorku. Toda m^ž ie bi' ta čas po poslovnih zadevah v Kan^ae Ci t v ju. torej N? len kos zemlje bolj oddaljen A v desetih minutah ie dobila zvew> s Kansas Citv'em in nekoMko rvruit nozneie so tud: našli moža. ki ie obedoval v rekem klubu. Tako sta s*> ighVo pogovorila: žena s panika v Rdečem morju, mož pa iz Kansas Cityja.
Predsednik f*ari$ke zbornice
Socialist Ferdinand Buisson je bil pri torkovih volitvah ponovno izvoljen za predsednika francoskega parlamenta. Za njegovo izvolitev je glasovalo nad 400 poslancev
Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah v kolkih in živčevju, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
Pomagalo modernih kriminalistov
Da ima mikroskop pri razjasnjevanju zločinov veliko vlogo, je znano. Mikroskop odkriva s prostim očesom nevidne indicije, ki morejo domnevnega zločinca spraviti v ječo ali mu vrniti prostost
Znani so n. pr. primeri, da najdejo na obleki umorjenca nekoliko las ali tujih blagovnih vlaken, ki morejo po svoji barvi in strukturi pokazati sled za zločincem.
Pred kratkim je v Chicagu neki lahkomiselni šofer povozil do smrti nekega pešca in jo je odkuril. Enega izmed šoferjev so osumili tega dejanja, a pravih dokazov ni bilo. Tedaj je stopil v akcijo laboratorij za znanstveno zasledovanje zločinov, ki so ga nedavno otvorili na chicaški univerzi. Slušatelji tega laboratorija, sami bodoči kriminalisti, so našli na blatniku šoferjevega avtomobila rdečkasto sled. ki se je izkazala za človeško kri. V krvi so našli en sam las in z mikroskopom so ugotovili, da je pripadal las žrtvi. S tem Je bil podan dokaz, da je šofer storilec in je prejel zasluženo plačilo.
S človeškimi lasmi je namreč nekaj posebnega, kakor s človeškimi prstnimi odtisi. še pred kratkim takšnega lasu niso mogli smatrati za dokazilo, ker ima človek na svoji glavi vendar lase, ki se razlikujejo med seboj po dolžini in celo po barvi. Tudi je mogoče, da imata žrtev in morilec isto vrsto las. Lansko leto pa je Car-leton Hood. član gori omenjenega laboratorija, odkril v močni lučd, ki je padala v ostrem kotu na las pod mikroskopom tako zvane »letne kroge las«. Ti krogi so nekaj podobnega kakor letnice v drevesnih deblih in kažejo isto tako približno starost svojega nositelja, to je z leti narase tudi število krogov na laseh, ki izvirajo z iste glave. Dočim našteješ pod mikroskopom pri laseh 20-letnega človeka na dese-tinki milimetra 6 takšnih krogov, jih ima
n. pr. las 40-letnega človeka na desetinki mil metra 12. V našem primeru je število Krogov povsem ustrezalo številu, ki so ga ugotovili na la3eh žrtve, dočim so šoferjevi lasje, dasi iste barve, kazali drugo število krogov. Razen tega so našli na laseh žrtve, ki je stanovala v okraju, kjer je v zraku mnogo premogovnega prahu, polno s prostim očesom nevidnih drobcev premoga in takšne drobce so našli tudi na lasu, ki so ga dobili na blatniku.
V nekem drugem primeru je imel umor-Jenec še toliko moči, da je izvlekel žepni nož in zadal z njim morilcu majhno rano, kar so dokazali sledovi krvi na kliinji. Nož so našli poleg žrtve in Hood je takoj dokazal, da pripada le nji, kajti na ročaju so ugotovili odtis črt na dlani, ki so soglašale povsem s črtami na dlani umorjenca. Na klinji pa so pod mikroskopom našli tudi silno drobne kosce rumenih in rdečih volnenih vlaken. Iz vlaken te vrste so bile hlače moškega, ki so ga osumili umora, poleg tega so odkrili na spodnjem delu hlačnice sledove zasirjene krvi, a na gležnju moža majhno rano, ki je izvirala pač od umorjenčevega noža. Tako so se tudi v tej zadevi zgostili dokazi za krivdo osumljenca.
Ti primeri dokazujejo, kako važno orodje je mikroskop v rokah modernega kriminalista. Iz najibolj neznatnih okolnosti, iz najmanjših praškov si lahko ustvari sled, ki gs vodi do razkritja zločina in zločinca. Ta se pač lahko čuva kolikor hoče, da žrtev ne ostavi kakšnega sledu na njem ali pa da sam ne ostavi kakšnega svojega sledu na žrtvi, vendar mu vsa ta pozornost ne bo pomagala. Celo pod nohtom žrtev so našli mikroskopske sledove, ki so izdali zloč:nca. Samo čas utegne morda izbrisati takšna izdajalska znamenja na morilcu in na žrtvi.
Grgranje proti hripl ▼ Londonu
V londonskih šolah so uvedli te dni obvezno grgranje proti hripi, ki je zeio la^irjena
v angleški prestolnici
Umetno življenje
Vedno aktualen biološki problem
V biološkem laboratoriju prof. Carella čuvajo v posebni omari z največjo skrbjo že dva in dvajset let zaklad posebne vrste. Dan za dnevom ga vzamejo iz njegove posode, ga z največjo previdnostjo umije-jo in položijo spet v zaklenjeno omaro. Nihče razen profesorja samega ali njegovega najzanesljivejšega as sten ta se ne sme približati tej omari ali pa se celo dotakniti njene vsebine.
Gre namreč za silno važen eksperiment, sa razrešitev uganke, da-li je mogoče življenje pod določenimi pogoji ubraniti smrti. Pred 22 leti je prof. Carell izrezal srce kokošinega embrija in ga položil v toplo, sterilizirano redivo. Srce je med to operacijo utripalo in je z utripanjem nadaljevalo še potem, brez prestanka, do današnjega dne. Davno je že razkrojena kura, iz katere se ie izleglo iajce, vojna je pet let ubijala milijone ljudi, ki niso imeli nobene druge težnje, nego da bi živeli, povojna doba in doba gospodarske krize sta ubila spet milijone in milijone ljudi, izrezano srce pa je živelo dalie in ne kaže prav nobenega znaka, da se namerava ustaviti. Ali se res ne bo ustavilo?
Biologija danes še ni sposobna odgovoriti pozitivno na to vprašanje, saj je preteklo razmeroma le malo časa, odkar se bavi s takšnimi eksperimenti.
L. 1915. so izolirali infuzorijo in jo položili v sterilizirano redivo. Enostanično bitje se je razdelilo kmalu v dve ločeni bitji, eno so spet izolirali, ga položili v novo redivo. kjer se je po nekem času razdelilo itd. Danes so dospeli prilično že do 7000. potomca prvotnega mikroba, ki živi dobesedno v tem potomcu dalje, a še vedno ni
Kreugerjeve manipulacije
Angleška Tevizijska tvrdka Priče, Wa-terhouse Co., ki je bila poverjena s preiskavo knjigovodstva Kreugerjevega koncema v Stockholmu. je po tri četrt leta trajajočem poslovanju zaključila delo. Suma-rično poročilo ugotavlja, da je dobil Ivar Kreuger 1. januarja 1918 z raznimi emisijami in krediti v roke 2870 mili jonov šved-ffdh zlatih kron. Od tega zneska je izplačal 688 milijonov za dividende in obresti, sam pa je prdržal 432 milijonov kron. Ostanek je naložil v vrednostne papirje, obveznice za nova podjetja <n v monopolne kupčije Znesek teh vrednosti je bil 1. marca 1932 s?mo še 755 milijonov kron. Dejanska izguba koncema je torej 935 milijonov lcron. V štirinajstih letih svojega poslovanja je izkazal Kreuger 1179 milijonov kron dobička, v resnici pa je bila vsota mnogo manjša. namreč 151 milijonov kron. Coljufie segajo daleč nazaj, namreč v leto 1917.
Pod železnim zastorom izgubil Flavo
V Pardubicah se je primeril pred dnevi nenavaden smrtni sluoaj Neki gasilec, kr je ime1 nedavno večerno službo v on-dotnem gledališču, je po predstavi splezal nred rampo v času. ko je železni zastrar prizorišča že drsel navzdot. IzpTed rempe se je hotel vrniti za oder. a v tem trenutku ga je zas-tor pograbil za vrač Prišel je z glavo med sklepno žHezie. ki mu jo ;e odrobilo Glava ie odletela v prostor za onkester, trup'o pa se je zgrudiilo na pozor-nico.
Iveri
Zakaj velja danes za zakrament, kar Je
svojčas privedlo do kazni izgona iz raja? *
Umetnosti kako živeti, se mnogi nauče
šele tedaj, ko jim gre že na smrt +
Samo človek, ki išče hič. ve. kako Je
slep.
+
Večnih resnic ni — so same večne laži. *
Doslednost Je v politiki to. kar Sablon-
ska otrdelost v umetnosti.
★
čim manjša domišljija, tem večja domišljavost
★
ženska morala in nemorala Je od vselej svetovno zgodovinski barometer za življenje in umiranje držav.
★
Otroke kazmijeto, če govore neresnico, odrasle pa, če govore resnico.
Poljulb. M ga dovoli dekle. Je kakor menica. ki se včasn še večkrat podaljša ali na nikoli ne reši. Pol tub zrele ženske je večinoma menica na kratek rok.
+
Zepske, M se prelahko vdajajo, trkanejo moškega za najboljše. za zmagoslavje:
moški korakajo v trdnjavo brez odpora. +
Socialistični voditelji se bojujejo samo proti kapitalizmu — drugih.
nobenega znaka, da se bo to neprekinjeno
življenje ustavilo. Seveda, 20 let ni nobena takšna doba ln znanost ne sme postati žrtev kakšne zmote, kakršna je zmota tistih Indijancev, ki menijo, da je želva nesmrtna samo zato, ker je njeno življenje mnogo daljše od vsakega človeškega življenja Toda dejstvo, da morejo posamezni, iz organizma izrezani organi živeti neprimerno dalje, nego bi živel celotni organizem, daje misliti.
Znani pa so primeri, ki dokazujejo, da tudi posamezni izrezani organi nso sposobni trajnega življenja, naj sd bodo nove okoliščine zanje še tako ugodne. Spolno žlezo ostarele živali nam je mogoče n. pr. presaditi v mlad organizem in se bo tam pomladma ter živela dosti dalje nego njen prvotni nos:tel.j. Možno je tudi to, da žlezo v drugič, tretjič, desetič obvarujemo ostaritve s tem, da jo ponovno presadimo v mlade organizme, toda končno postane njeno življenje žrtev smrti in ga te ne moremo ubraniti, niti Če ga postavimo v še tako ugodne nove okoliščie. Tudi iz rastlinskih sadik, torej iz delov celotnega rastlinskega organizma vzrasejo nove rastline in te rastline moremo spet razmnožiti z njih sadikami, a po večjem ali manjšem številu pokolenj izgube sadike sposobnost za nadaljnjo rast in umrejo. Biologija ima torej pred seboj primere, ki odgovarjajo povsem različno na vprašanje, da-li je življenje in tudi umetno življenje mogoče brez smrti, če bo morala nekoč odgovoriti, da ni mogoče, tedaj bomo pač vedeli, da tudi življenje človeške vrste ni večno, temveč da se bo moralo samo v sebi ustaviti in da bo človeštvo izginilo, kakor so izginile že neštete vrste živali in rastlin.
Četrta piramida
Kakor smo že poročali, je egiptski arheolog prof. Selim Hasan odkril v bližini trojice doslej znanih gizeških piramid še četrto, ki je rabila po njegovem mnenju za grobnico kraljice Kamete, hčerke faraona Menkereja. zadnjega iz četrte dinastije in enega izmjd zgraditeljev piramid.
V bližini nove piramide je odkril cesto v vzhodno smer, ki je rabila gotovo za procesije. Ob obeh straneh so jo obdajala stanovanja duhovnikov, ki so opravljali svoje obrede v mestu mrtvih faraonov. Doslej so izkopali kakšnih štirideset teh stanovanj, ki so imela vsako svojo spalnico, kopalnico in na južno stran obrnjeno, zelo pr akti, no urejeno kuhinjo. Pod mestom duhovnikov je prof. Selim Hasan odkril široko razpreden sistem podzemskih predorov. Glavni predor je vodil do svetišč z ogromnimi kriptami med piramidami. Med temi so grobnice, ki pripadajo članom rodbine faraona Kefrena, zgraditelja druge piramide. in ki obetajo mnogo presenečenj. Naravnost genialno zamišljen je kanalizacijski sistem, ki ga je med drugim odkril egiptski učenjak v tem ozemlju.
Lažni Daubmann — dve lefl in pol
Sodišče v Freiburgu Je obsodilo trgovca Ignaca Hummla ki se je izdajal za Daub-manna, na dve in pol leti ječe.
ANEKDOTA
»2e v tretjič prosjačite ta teden tat AB ni nobenih drugih hiš v tej ulici?« »Veste, zdravnik mi je tako n&ročfi.« »Zdravnik ?«
»Da, milostiva. Dejal je. če najdem hrano, ki mi bo prijala, naj se je držim.«
Vsak dan ena
»Vsi možje so enaki — poprej mi je Oskar zatrjeval, da bi šel zame na konec sveta — daj pa noče napraviti pota niti do prvega peka.«
N©va načela trgovinske politike
Pred kratkem de prišlo po dalj&h pogajanjih med Francijo in Nemčijo do ocve dodatne trgovinske pogodbe, ki je zaradi osnovnih iaprememb gilede uporabe načela največjih ugodnosti posebne važnosti tudi aa ves ostal: svet Na pobudo in odločno prizadevanje Francije je namTeč v u-ov-l TK>godbn prav znatno omejena in okrnjena veljavnost klavzule o največjih ugodno-sbih.
Preiti osnovnemu načelu povojne trgovinske pol.iti.ke, ki se taraža v brezpogojni in neomejeni klavzusM o največjih ugodnostih, se opaža zadnja leta v številnih državah ra.stcoi odpor, SHaba stran tega načela, ki smo jo spoznali tudi v naši državi, je slasti otoolnost, da postane vsaka pogodbena država brez protiusluig Jn kompenzacij deležna vseh ugodnosti, U jih daje v tngovi-nski .pogodbi ena država drugi. Ta oko L nosi tvori pri trgovinskrlh pogajanjih veliko oviro, ker je treba imeti v konkretnem primeru pogodbenega znižanja katetre Rom carinske postavke vedno pred očmi vse možne .posledice v prometu z ostaiimi državami. Zato gre v zadnjem času etremiljenje za tem, da se veljavnost Mavznle o največjih ugodnosti ome;ii bodisi le na gotovo število carinskih posta vik ali pa da se izvzame glede pogodbenilh ca-rh za gotove vrste blaga. Tako tejemo nivorido v najnovejšem času že preferenč-ne carine za vzhodnoevropsko žito. Zaradi mporabe neomejene klavzule o največjih ugodnostih pa je bi11 pri uveljavljenju teh preferencah carin potreben pretanek vseh onoh držav, ki uživajo največje ugodnosti na podlagi pogodb z državo, toi daje, odnosno priznava preferenco. Za urvedbo pTeferenčnih carin je torej neomejena ikflavzula o največjih ugodnostih vebika ovrira, ker je za vsak primer potreben pristanek ostalih pogodbenih držav, elastt onih, ki so na uvozu dotičnega blaga v državo, ki datje preferenco, kolijkor itoMko interesi rane (pri preferenčnlh carinah na žito je bil zlasti! važen pristanek prekcimorsk 1 h držav). Zaito je uveljavije-oje že sklenjenih preferen&aih carin prav težavno in mora država, ki daje preferenco, vedmo računati « tež kočami od drugih intereslranlb pogodbenih držav.
Neomejena klavzula o -največjih ugodnostih oa tvori tudi največjo oviro za gospodarsko zfcti žanje med evropskimi državam: v smislu panevropskih 4deJ. Ustanovitev veMkega evropskega gospodarskega ■oodrcčtja kot protiurteža ogromnemu zaokroženemu gospodarstvu Zedmjenr.h držav ameriških bo možna le, če opustimo sedanji sistem neomejene Mavzule o največjih ugodnostih. Mnogim vodilnim e«v-ropslciTO državnikom lebdi že pred o&mi evropska mednarodna toonvencrt-ja, s katero naj bi se omogočile v prometu med evropskimi državami ali med skupino evropskih držav posebne preferenčne certfne, ki bi na podla®; posebne evropske tdlarreule o največjih ugoduostih veljajo za vse države, članice konvencije. Neka/beri a: predstavljajo to gospodarsko zbližan je med evropskimi državami! tako, da bi imet*- države bodoče evropske konvencije - svojih carinskih tarifah 3 vrste carin-e&ih taritf: maksimalno tarifo za uvoz 'iz breapogodbenih držav, minimalno tarilfo sa uvoz iz pogodbenih držav in preferenč-r.<o tarifo za uvoz iz držav člannc bodoče evropske konvencije. Seveda pa so taki načrt; zaenkrat še v megleni bodočnosti.
Nova sitreimJjenja v evropskih trgovm-Hkii potliitifoi se bodo seveda šele počasi i*z-ferlrstal-izirala. Danes še ni jasno, ali bo
težišče novega stetema, ki ee mu kaze.,o prvi obrisi, r dvodržavniih preferenčmh pogodbah, odnosno z omejeno veljavnostjo principa največjih ugodnosti ali pa v skupnih preferenčn-lh dogovorih med več. jo skupino evropskih držav. Nova trgovinska pogodba med Francijo in Nemčijo ustvarja vsekakor pogoje za obe možnosti.	.
Francija se Je neomejend klavzuli o največjih ugodnostih upirala še dolgo vrsto let po vojni. Pristala je na to neomejeno klavaulo šele leta 1&27. v trgovinski pogodbi z Nemčijo. Kakor je takratna pogodba med obema državama pomenila za Francsijo prvo etapo h prilagoditvi francoske trgovinske politike načelu brezpogojne in neomejene klavzule o največjih ugodnostih tako -bo menda tudii nova pogodba med tema državama za francosko trgovinsko poiitRlko važen mejnik.
V nova francosko - nemški trgovinski pogodb« so načelno važne določbe, ki crne-jejo uporabo prinoipa največjih ugodnosti. Nasproti dosedanji skoro neomejeno veljavni klavzuli o največjih ugodnostih velja v novi pogodbi princip največjih ugodnosti le za določen de! specialno tiar ve d eni h predmetov obojestranskega uvoznega prometa. Načelnega prometa te n-premembe nič ne zmanjša okolnost, da je .na princip največjih ugodnosti ostal vezan pretežni del blagovnega prometa med obema državama. V novi pogoibi je jasno ■izraženo, da si dajeta obe državi največje ugodnosti le za vsak posamezen predmet posetej. Dosedanja skoro absolutna :n neomejena klavzula o največjih ugodnostih se na ta način izpremeni v relativno in omejeno.
Poleg doslej običajnih iizjem (recimo za primer sklenitve carinske unije) izključuje nova francosko - nemška trgovinska pogodba uporabo največjih ugodnosti tudi glede prednostnega postopanja v obmejnem prometu, gilede dogovorov proti dvojnemu obdavčenju, glede uvedbe kompenzacijskih taks za izravnavo raavrednosten i a valut in glede posebnih dogovorov s posameznimi državami Centralne in Jugovzhodne Evrope, ka M jih ena obeh pogodbenih držav skleniila na podlagi priporočil konference v Strezi. Končno izključuje pogodba uporabo principa največjih ugodnosti za primer, da bi le ena stranka na podlagi mednarodne konvencije, pod okriljem Društva narodov, priznala drugim državam, članicam konvencije prednost, ne carine (torej za primer carinske zveze med določenim številom držav ma podlagi medsebojnega priznavanja preferenčnih
Omejitve veljavnosti principa največjih ugodnosti so, kakor vidfcmo, prav daleko-sežne in kažejo obrise že ponovno napovedane vzpremerebe osnovnih načel francoske trgovinske poMilke, fci bo (imela svoj vjpMv tudi na druge evropske države.
Navzlic hudemu in vztrajnemu odporu od raznih strani se preferenc ni prine«p vedno bolj uveljavlja, seveda ie počasi ln z mnogimi težava/mi in ovirami. Kolftkor je dosedanji neomejeni primcip največjih ugodnosti sopovzročltelj UiSodepolnega dviganja carinskih barijer med evropskima državami m s tem splošnega nazadovanja mednarodne trgovine, tolftko smemo pričakovati in upati, da bo raprememba osnovnih načel trgovinske politike v razvoju zopet omogočila razširjenje medr-žavne blagovne izmenjave, k.i je za po-vratek v boljše čase tako zelo potrebno.
do izpremembe tega zakona v obojestransko
korist in zadovoljstvo.
Vinarsko društvo za dravsko banovino stoji tozadevno na stališču, da se nai v prihodnje napravi poleg ie obstoječih točilno-taksnih razredov ie nekai nižjih z zmanjšano letno takso, odnosno naj državna, bano-vinska in občinska trošarina ne presegajo skupno 1.50 dinarja pri litru. Fr. C*.
vesti
_ Zvezi radrug gostilnlčarskih obrti za dravsko banovino bo imela občni zbor v sredo 18. t. m. ob 10. dopoldne v restavracijskih prostorih »Zvezde« v Ljubljani Na dnevnem redu bo med drugi-m: čitanje pravil, poročilo likvidacijskega odbora imovine bivše Zadružne zveze za ljubljansko oblast, volitev zveznega širšega in ožjega odbora, sklepanje o proračunu Ln določitev članarine, resoluc!(je na pristojna oblastva v stanovskih zadevah, posvetovanje o tujskoorometnih zadevah in sklepanje o pristopu zveze k Zvezi za tujski promet, sklepanje o samopomoči in morebitni preosnov; stanovskega zavarovanja za vso dravsko banovino, slučajnosti in drugo. Na občni zbor naj zadruge pošljejo odposlance, kri so bili izvoljeni na zadnjem občnem zboru. Zveza poziva zadruge ca polnoštevilno udeležbo.
— Podpredsednik zagrebške borze je ">d-stopil Na seji uprave zagrebške borze ja podpredsednik S. D. Aleksander izročil upravi motivirano ostavko na podpredsedniško me?to in je klmb prošnji
70l'Ati višin I kor konsumenti tTdno prepričani, da bo vin-
l rosarmsKi zaKon na »m« | kUT>Sja z nov;m pridelkom prav i\-
Malokateri gospodarski zakon dela toliko j vahna, ali da ee bodo vsaj cene v:nu ua-preglavlc pridobitnikom in konsumenlom j p-ram lanski ceni znatno izboljšale. To ee ter vstvarja toliko debat in novih proble- ; p^ žal nj uresničilo, mov kakor ravno baš novi trošarinski zakon o vinu in vinskem moštu.	.
Osobito občine je spravil novi trosannski jakon v največjo zadrego, ker poprej so se ^.o^nei/i' rvriTnfmikliaii tto VeČini krili
proračunski primanjkljaji po večini krili s poviškom trošarinsk h naklad na vino, med tem ko so naklade, odkar je uveljavljen novi trošarinski zakon, zelo omejene-
Posamezne občinske naklade na vino so znašale poprei od 50 par do 2 dinara na liter a po novem zakonu ne smejo, odnosno b' ne smele oresegati od začetka letošnjega leta naprej 50 par na deželi in 1 dinar v mestih, kar pa se je spet prenaredilo. Državna in banovinska trošarina sta pavšalno taksira n: po go lovi h stopnjah.
Toliko večio prostost pa dovoljuje novi trošarinski zakon vinogradnikom glede direktne prodaje lastnega pridelka. Lahko trdimo, da je prav ta prostost v preteklem letu mnogo pripomogla k izpnmvtvi kleti, tako da so celo še po več let stare zaloge pošle, seveda ne baš po zaželienlh cenah, marveč v večini znatno pod pridelovalno ceno Prodalo se je pa le, kar je glavno.
Zaradi take izpraznitve kleti še pred novo jesensko trgatvijo so bili vinogradn;ki ka-
Po dosedanjem stanju moramo ugotoviti, da niso niti kupčije n:ti cene bistveno nad-krilile preišnie letne trgovine, razen kolikor toliko na Dolenjskem in v brežiškem srezu, kjer prevladuje priljubljeno rdeče vino cvi-čeJc, ki je prišel zooet do nekdanje veljave m ki je dosegel doslej še najvišjo povprečno ceno, med tem ko imajo navadna namizna bela vina mešanih vrst prilično enako ceno liakor sl:5no mešana štajerska vina. Le fi-neila in močneiša sortna vina dosegajo povsod nekoliko višje cene.
Sedai na zimo se ie pa 5e ta kupčija pričela ustavljati in skoro ni pričakovati zaradi vedno bolj pritiskaioče dennme krize, da se bo na pomlad kunčija kaj živahneje razvila. Zato bo prosta kupčija z vinom po pro-ducentu zopet vzcvetela, kar bo dalo gotovo povod raznim pritožbam od ene in druge prizadete strani.
Bije se pač hud boj za obstanek in zato si mora pomagati vsakdo sam, kakor si more in zna in kolikor mu zakon dovoljuje.
Eno je pa gotovo, da bo letošnja izkušnja z določbami še ne eno leto starega troša-rinskega zakona prisilila odločilna oblastva
članov
uprave vztraial pri svoji odločitvi. Zagrebški gospodarstveniki si splošno prizadevajo, da bi S. D. Aleksander preklical 6vojo ostavko.
_ £a revizijo rudarskih delovnih posoi«*.
V četrtek se ie začela v Zbornici za T01 v Sarajevu konferenca med zastopniki rudarjev in zastopniki ministrstva za revizijo delovnih pogoiev, ki so stopili v veljavo 1. aprila lanskega leta Delavci so b li na stališču, da -je od poslednje pogodbe draginja narasla za 17 odstotkov in da ie zato v istem razmeiu potrebno povišanje mezd. Obenem so delavci stavili zahteve tudi glede dopolnil drugih delovnih pogojev. Pogajanja so se po zadnj; vesti uspešno zakliu-
CU== insolvence v Vojvodini v preteklem letu so dosegle število 236, od tega 159 primerov prisilnih poravnav izven konkur-za, 20 zasebnih poravnav ter 57 konkur-zov (v letu 1931. je bilo skupno 393 insol-vcnc, cd tega 293 prisilnih poravnav izven kon-kurza, 50 zasebnih poravnav :n 50 kon-kurzov). Celotna aktiva vseh insolvenčnih primerov v preteklem letu so znašala 8S.8 milijona Din nasproti 144.7 milijona Din v letu 1931., celotna pasiva pa 135.9 milijona Din nasproti 230.1 milijona Din v letu 1931. 17. te primerjave je razvidno, da so vojvodinske insolvence v lanskem letu nasproti predlanskemu pad'e za 40 odstotkov; aktiva so r>adla za 40.1 odstotka, pasiva pa za 40 SS odstotka.
= Državna subvencija italijanski trgovinski mornarici. V zvezi z nedavno izvršeno splošno preosnovo italianekih parniških družb je italijanska vlada v drugi polovici lanskega leta zelo povišala državno subven-cio svoji trgovinski mornarici. Skupna državna subvencija za proračunsko leto 1931.-18«. je znašala 221.26 milijona lir, ki se jo v teku leta 1932. povišala za BO milijonov, tako da znaša zdai 251.26 mil'iona lir. Od tega poviška so dobile gornjejadransloe druz^ be~ (v milijonih lir"): Llovd Triestino 11.6, Llo7d Italia Triestino (Navigazrone Generale) 3.1, (Llo7d Sabaudo) 4.4, Libsra Tri-estina 4.4, Societa Veneziana a vapore 1-1« Zaratina 0.7, Adria 3.2. Ako to skupno vso-to, ki io italijanska vlada daje za vzdrževanje rednih trgovinsko - potniških prog._ primerjamo s 7,143.000 morskimi miljami, ki jih ti* parniki prevozijo, vidimo, da prida na vsako prevoženo morsko milio 14S Din (naša država daje družbam subvencijo v zneiku 60 milijonov Din leino in pride pn na«, kjer prevozijo subvencionirani parnimi letno 1-5 milijona milj. na vsako prevoženo morsko miljo Din). Razen omeniene sub-vene;ie ie italiianska vlada odobrila tudi znesek 37 mil jonov lir letno kot premne <rradbo novih parnikov. V novembru leta 1930 ie italijanska vlada odobrila posebno premijo 25 lir na tono za stare parnike, nrodane v 9vrho demoliciia. V ta namen te bžto izdano v Jetih 1931-/32. in 1932./33. oko-li 5 m:ji;onov lir Razen tega te z zakonom od decembra 1. 1931. določena vsota 70 milijonov lir letno v svrho specialne pomoči tovornim ladjam. Ta podpora se izplantie po posebnem, v to svrho določenem načrtu.
= Letošnji kožnkovinarski sejem r Ljubljani bo 23 t. m. Lovci, k' hočelo za pravično ceno vnovčiti svoi pridelek, nai cim prej pošljejo svoje blago na »Divjo k<wo<, Ljubljana, vel esejem.
__ Bivša Sakserjeva banka v New Yor-ku Upravnik bivše Sakserjeve banke v New Yorku Joseph Broderick je nedavno objavil, da bodo dobili vlagatelji v kratkem izplačan tretji obrok svojih vlog. Fo
vesteh ameriSkA teberr )e Axno s gotovost^ računati, de ne bo noben vtegateJj
oškodovan. _ Omejitev «▼•*» p*«ni«> in tar»Me ▼
Češkoslovaško. Kakor javljajo ta Prage, ee je sklenilo na seji žitarekega sindikata, da s? za eakrat ne dovoli uvoz pžen-ce » tar-
' Avstrijska narodn* banka pripravlja
zniianje obrestne mero. Dunajska >Die Stunde« poroča, da namerava vodstvo Avstrijske narodne banke ustreči željam roj spodarekega sveta in v kratkem znizati obrestno mero od 6 na 5.50 in morda celo na 5 odstotkov. Razen tega pripravlja Avstrijska narodna banka nadaljnje olajšave ▼
deviznem prometu.	.___... .
= Naraščanje cen na svetovnem žitnem
trgu, ki je bilo zlasti močno proti koncu preteklega tedna, se utemeljuje z nepovolj-nimi nadami v n->vo žitno letino m z znatnim nazadovanjem vidnih žitnih zalog. Spekulacijska trgovina je kazala zadnje dni veliko zanimanje za nakup pšenice, ker so prispela iz Kaneasa poročila o slabi žetvi. Na *jugozapadu Zedinjenih držav je velika suša, kar prav ti5 ko vpliva na porast ccn
— Ruski izvor ies& v Italijo padel. Italija je od januarja do oktobra lanskega leta uvoz la 865.707 ton gradbenega lesa v vrednosti 273 milijonov Hr nasproti 952.400 tonam v vrednosti 336 milijonov lir v istem času leta 1931. Italijanski uvoz lesa *.z Jugoslavije je znaša' v omenjenem času lanskega leta 290 365 ton v vrednosti 75 3 mi-1'jcna lir nasproti 337.984 tonam v enakem času leta 1931. in 547.551 tonam v enakem času leta 1930. Uvoz ruskega lesa v Ita-Mjo je znašal v celem lanskem letu 3.950.661 ton nasproti 4.578.879 u-nam v letu 1931. Nazadovanje izvoza ruskega lesa v Italijo znaša po količir.i 14 odstotkov, a po vrednosti 34 odstetkov.
:— Nezaposlenost v Zefflnjenlh državah znaša po podatkih strokovnih organizacij 11.6 mil:jona ljudi. V zvezi s tem je vodja teh organizacij Grenn predlagal uvedbo 30-urnega delovnega tednn
= V trgovinski register so se vpisale nastonne tvrdke: Kovina, družba z o. z., trgovina z železni,no v Kranju; Franc Ber. nik, d. z o. z. v Ljubljani (modna trgovii-na); Fototebnika, d. * o. z. ▼ Ljubljani (trgovina s fotografskimi potrebščinami .in gramofoni itd.) Radio-Doberlet, d. * o. z. v Ljubljani (trgovina z radijskimi aparati in -pritki-linamii, z električnimi in svetlobnimi aparati, gramofon.! itd.); Strojno pletilstvo Franc Krašovec, d. z o. z. v št. Vidu pri Stični. Szpremeni se naslov trgovine Hočevar Marija v Velikih Laščah v trgovino Sega Leopold, ker se je izbrisala dosedanja lastnica. Izbrisali sta se zaradi cr.usta obratov tvrdtei: Bratje Kurzhalter v Domžalah in I. ljubljansko skladišče Kris->er & Tom.ažiič, d. z o. z. v Ljubljani.
— v zadružni register sta se vpisali zadrugi »Edinost«, vzajemno gospodarsko društvo, r z. z o. z. v Mariboru (v.novče-vanje kmetsklh proizvodov svo:«h članov itd.) Zadružna mlekarna v Mekinjah, r. z. z o. z Izbrisali sta se zadrugi: Mizarska strojna zadruga, r. z. z o. z. v Celju-Ga-ber-ju, in Vodovodna zadruga v Preserjah prti Humcu, r. z. z o. z.
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Korošca Antoua, trgovca v Malo-harni pri Oplotnici (naTok za sklepanje poravnave pr okrajnsan sodišču v Konjicah 14. februarja ob 10.; oglasitveni rok za terjatve do 9. februarja). Dolžnik ponuja 40 odst kvoto, plačljivo v 10 mesečnih enakih obrokih. Končani sta poravnalni postopanji v zadevi Pod Upnika Konrada, trgovca pr" Sv Barbari v Sloveskih goricah in Vivods Stanka, mizarja v Ormožu. Potrjeni sta poravnavi M ajdi ca Josipa, re-stavraterja v Mariboru, in Sesslarja Mila^ na, trgovca v Ljutomeru.
_ Odpravljen je konkura v zadevi No-vafca Franca, trgovca in posetrika v Po-dovi, ker je b'la vsa masa razdeljena.
Položaj na naših borzah
Ljubljana, 14. januarja, a efektnem tržišču ljubljanske borze je bila Vojna škoda ves teden v znamenju slabljenja in ie v teku tedna (od ponedeljka do etka) njen denarni tečaj popustil za 23 točk Dne 11 t m. se je ponujala ta vrednota še no 227, a včeraj že po 211 Din. 7°/o investicijsko je sicer notiralo z menjajoče se tednenco, vendar je obdržalo svoj denarni tečaj na 44. Tudi oba Blaira sta v teku tedna nazadovala. Denarna notica 8»/0 Blaira je popustila za 3 in pol točke, blagovna pa za dve točki (od srede na četrtek). Denarna tečaj 7°/o Blaira je padel za tri in tn četrtine točke, a blagovni za štiri točke. Na borznem sestanku v torek ie imela Narodna banka blagovno notico 3500. a povpraševanja ni b lo. Od industrijskih papirjev so beležile od 10. t m. naprej Trbovlje blagovno
notico 175.	___
Podoben te bil položaj na zagrebškem efektnem tržišča, kjer je bila Vojna škoda v ponedeljek zaključena za kaso po 230 m 235 in za februar po 210. a včeraj za kaso po 211 in za februar po 200 m 208 7». Blair ie popustil od zaključka po 40 t po-nS* tm36 in 36.25 včetrtekSV. Blair je v teku tedna imel le včerai zaključek po
rX 1835
» Denarna te Magovon rtottee.
»e v teku tedna tudi popustila. 0»/. beglu6-ke eo se zaključevale po 33-25 VU mve«^ eiisko ie imelo včeraj zaključek po 44. Na-rSdla ni Siela zaključkov, a Prrn^ma agrarna se je okrepila od ^i^aP?2" na 220 in 222 včeraj. Trbovlje so ostale od zaključka po 177 na 155 v sreda
Na ljubljanski bora sta popustila v tedna ob izpre^nenliivi tendenci tecaja deviz na Amsterdam in Berlin metem ko j*> malo poskočili Bruselj. London, Ne^jork^ Pariz inTrst Curih in Praca sta ostala ne-izprementena- V pnvahi^ kliringn ie Xtil avtrijski Sling ^,8-50-9 (^klp,^^ Devizni promet je	v teku tedi«
milijona Din naspron 0.6o.	m
mil i iona Din v predbodn J>M tednihu Na lesnem tržišču ljubljanske borze I®
tenden« ^bša. Veliko^ ie bilo zanimanje
za smrekove in jelove deke in za buko^ teatone. Za drva za kurjavo ni aikak^a za-nimanfa- V radnph dneh je b do prodano 11 vai?onov teeeonov.
dev-i««.
Cnrfh. Pariz 20-275. I^^.,17"4^^ ^ vork 519.62. Bniseli 7l97o. MiTa« '26.^ Ma-S 42.475, Amsterdam 193 425, Dimaj 73 02, Sofna 3 /6, Pratra Varšava 5S-15, Bukarešta 3.0So.
ŽITO
+ Chica?o. 14. januarja. Začini te&j!r Pšenica: za marc 48.25, za maji 47.75, za julij 4S.50; turščica: za marc 27-2o, za jnaJ 28.675, za julij 2^.75; ores: za marc 17.o0,
rž: za marc 25 405.
+ Winnipeg. 14. ianuaria. Začetni tečaji.
pšenica: za januar 46, za maj 47, za ja-li j 48.	^ ^
Velik nočni požar
Maribor, H. januarja.
Davi okrog 3. zjutraj je nastal velik požar ▼ delavnici tovarne Iris, ki izdeluje medeninaste izdelke in zrcala. Njeni objekti stoje na Zrkovski cesti na Pobrezju. Ker je bila v delavnici velika zaloga lesenih zavojev in lesnih ostružkov, se je požar seveda zelo naglo razširil.	_
O požaru so bili najpreje obveščeni po-brežki gasilci, ki so bili že v nekaj minutah v tovarni ter so takoj pričeli gasiti. Kmalu za njimi so prispeli tudi gasilci iz mesta z brizgalno in ostalim, pp^ožnuni vozovi. Posrečilo se jim je ogenj lokalizi-rati in rešiti vse dragocene stroje, ki so bili v nevarnosti, da jih ogenj umci. Kljub temu pa je škoda precejšnja^ker je delavnica pogorela skoro do tal. Kako je ogenj nastal, še ni znano. Domnevajo, da Je povzročil požar ali kratek stik ali pa kdo, ki ga je podtaknil Vsaka nevarnost da bi so požar razširil, je bila ob 6. zjutraj ze zaključena.
Obsojeni ponarejevalci kovancev
Zemun, 14. januarja.
Pred sodiščem v Sremski Mitrovici se je vršila včeraj ves dan razprava prot^peterici kmetov « vasi Boljavac in L izdelovali in razpečavali ponarejene de-Std narske konvance ter obtežib svojo vest tudi z zločinom umora neljube pnte svoje ga početja.
Lani v začetku avgusta so ee v eketn okraju pojavili ponarejeni desetdi-nSi iSvi/in oblast dolgo g ^ ole priti na sled ponarejevalcem. Blizu va-
^ Boljavc pa so 15. avgusta našli umorje-neoa 65-letnega vaškega pastirja Martin* SaSoka. Nesrečni starec je ležal na obaL Save in je bilo umom osumljeiuh več oseo iz Boljavca in okolice. Sum pa m bd upra-viden in so vse kmalu 'zpustrli. V prvih dneh septembra pa so policisti zajeli v Romunu 19 letnega Damjana Vitocmroviča rz vasi Jakovo, k" je hotel v neki gostilni na aerodromu plačati svoj zapitek s ponarejenim kovancem. Med preiskavo je mladenič izda' falsififcatorje ter tudi pojasml, da so on' krivi umora starega Srboka bta-ri pastir je namreč slučajno naletel ob ba-vi na falzifrkatorje, ki so baš vlivali ponarejene kovance Eden od ponarejevalcev, 35-letni Juri i Kovač, je imel pr" sebi vile in sekiro. Ko je ponarejevalce pastir slučajno zalotil pri delu. so začeli sicer Jutro sfer'vati svoje priprave, kopa m v-ideh, da je starec vse opazil, je Kovač navalil nanj in ga irirl s sekiro. Mrl-ča so pustili na kraju zločina, sekiro in vie pa eo vrgK v vodo.
Po izpovedi mladega Vitomiroviča so p«> lovili vso zločinsko družbo :n je bil včeraa glavni krivec Jurij Kovač obsojen zaradi umora na dosmrtno ječo, zaradi ponareje-vanja pa na 4 leta. Njegov tovariš, 57-Ietm Andrej Karmau. je bil obsojen na 7 let robi je, Vitomirovič in Jeftič sta dobila zaradi razpečavnja ponarejenega denarja vsak po eno leto strogega zepora, eden od obtožencev pa je bil oproščen.
Zagf@bšk& pisma
Z^efc, v Januarju.
Narodna knjižnica in čitalnica, M je kot dTiištveno in kulturno ognjišče zagrebških Slovencev že dostikrat dokazala •in potrdila potrebo svojega obstoja in žanje splošno priznanje za svoje marljivo, uspešno društveno - prosvetno delovanje, je med drugim zasnovalo zelo posrečeno misel prirejanja nopularnih predavanj naših številnih, v Zagrebu delujočih znanstvenikov in kulturnih delavcev. Kako priljubljena so med tukajšnjimi Slovenci čitalni-ška predavanja, dokazuje najbolje mnogoštevilni od z. v obiskovalcev ob sredah zvečer.
V ciklu čitalnišklh predavanj se Je vršilo pred kratkim predavanje vseuč. prof. Kogoja o tuberkulozi kože (lupusu). Znanstvenik je podal na poljuden in zanimiv način vse važnejše momente o postanku, razvoju in zdravljenju te dolgotrajne ' in raz-orne kožne bolezni. Izrazil je potrebo ustanavljanja sanatorijev za zdravljenje kožne tuberkuloze v obliki večjih samoupravnih ekonomij, kjer bi moelT bolniki, fci so drugače v svojem organizmu zdravi in krepki, v teku svojega dolgotrajnega zdravljenja koristno uvelja-viti svoje delovne sposobnosti. Zanimivemu predavanju so sledili poslušalo! z vidno pazljivostjo Zadnjič je predaval g. prof dr Josip Bon cel j >o stroju« in pojasnil marsikaj koristnega s področja tehnike. Za svoja izvajanja sta žela oba
gg. predavatelja živahno odobravanje hva-ležmiih poslušalcev. G. dr. Fedor M i k i č pa je pripravil predavanje »o uminmju dojenčkov«.
Na pragu starega in novega leta je bil ves Zagreb na nogah. Vse dvorane in vsi javni Lokali, od najelitnejših do najzad-nejših periferij s Iti h, so bili polni, prepolni veselih čestilcev Silvestra. Redko katero silvestrovanje je poteklo v Zagrebu v tako veselem in hrupnem razpoloženju kakor zadrnje. O krizi ni bilo nikjer sledu in je vprav letošnja silvestrova noč pokazala, da imajo pri nas ljudje še obilo denarja. Narodna knjižnica in čitalnica ni priredila za Silvestiovo posebne zabave v lastni režiji. Vendar pa je napolnilo članstvo vse prostore restavracije >Janjec, kjer je njen najemnik, naš rojak g. Resnik, postregel z dobro večerjo in izbornimi vinu. Društve. ni pevski odsek je zapel nekaj domačih pe&mi, društveno glasilo »Odmev« pa Je izžrebalo svoje novoletno darilo. Ob petju, glasbil in plesu so zagrebški Slovenci v najlepšem razpoloženju pozdravili novo leto.
Matica hrvatskih gledaliških dobrovolj-oev, ki že več let uspešno propagiira širjenje prave, narodne hrvatske ljudske igre in razpisuje v svrho populariziranja hrvatskega ljudskega teatra ln obagatenja svojega repertoara natečaje, je na svojem zadnjem sestanku razmotrlla vse one in-tencije, ki naj služijo čam večjemu napred-
I ku hrvatske ljudske igre. Ta naj bo brez
I kakršnekoli mednarodne primesi, izključno naTodna, prava društvena hrana naj-širš-m plastem naroda, verni Izraz njegovega žtivljenja, razumljiva in dostopna vsem sloiem Medtem ko izvaja naše gledališče dela ' najjačjih svetovnih dramskih pisateljev uprizarjajo gledališke, dobro-voljci ljudske igre in privabljal v erledaK-še širšo publiko, goječ v njej zanimanje za srledališko umetnost.
Na sestanku je bila v pogledu «m tesnejšega sodelovanja med gledališčem in gledalskimi dobro vol jej ter med avtorji in igralci - amaterji dosežena popolna soglasnost. Iniciativa gledal, dobrovoljcev bo imela vsekakor povoljne posleduce za razvoj hrvatske ljudske Igre tn obeta obilo uspeha.	__
Hrvatski! pedaeoško - književni zbor ▼ Zagrebu Je pokazal na svoji 56 glavi* skunščini lene uspehe svojega delovanja. Jugoslovensko učiteljsko udruženje sekcijo za savsko banovino je zastopal zborov dopisni član, g Dušan Bogunovič. Iz bla-gajniškegi poročila je razvidno, da znašalo društvena aktiva 887.621 Din. paslv drn štvo nima Društvena naklada šteje 23.958 knjig Novo izvoljeni predsednik, g. dr. Sialsmund čaj k ovac, profesor višje pedagoške šole, Je izraz.il potrebo, da izda zbor nekoliko pedagoških učnih knjig, predvsem pTedaeoško psihologijo, didaktik, specialno metodiko in zgodovino peda-
~ Državna hipotekama banka Je odobrila Jugoslovenski Akademija znanosti in umet-
nosti ie lani obljubljeno posojilo 6 ta pol milijona IMn, isniačljlvlh v 13 mesecih obrokih po 500.000 Din. Na ta način bo moeoče dovršiti vsa zaorfaJa dela na novi zsradbi Akadesrft;« ter se bo ta naša reprezentativna kulturna institucija že v doslednem času vsehlla v svojo lastno Im-pozantno palačo na Trgu kralja Petra.
Castnd «an JngoslovansKe akademije
znanosti ln umetnosti, g- Nikolaj Kon-sitantftnovfč Roerich Je poklonil Strossma-verjevi galeriji, ki Je njena last deset taredno dragocenih umetnin Je rodil v Petrogradn L 18 <4. BH je nee-nec slabega slikarja in tolarja MihaUa Milkešina ter se je že v mladosti odlikoval kot i«reden slikarski talent tn tovrsten pnbilo5st. V Petrogradn Je bil upravitelj >6ole za gojitev lepe umeteosti«. L ' 1920. ee Je naselil v Amen;kl, Kjer je pod pokroviteljstvom Umetniškega testira v čikagu priredil cel niz umetniških izložb t-n predavanj o umetnosti in lepoti. Ustanov« Je v Cekagu in Ne^ Torku društva v svrho pojenja in Širjenja knlta umetnosti in prirejenja umetniških »zložb po vsej Uniji. Iz teh Institucij se Je razvil sloviti Roerichov muzej (Roerich mn-seum), kd Je posvečen njegovi umetnost", in se nahaja v 24- nadstropnem nebotičniku v New Torku,
Na svojem potovanju po centralni Azi-
Ju, Tibetu, Turkestann, Mongoliji ln severni Indiji, — kjer se tač&s zadržuje _ je dovršil 500 slik. kd nudijo poleg umetniške vrednosti tudi znatno podatke o azij-
ski kultun; in filozofiji. V njegovi umetniški zbSrki se nahaja tudi ogromna panorama slovitih katedral ter znamenitih cerkva in samostanov. Glasovita je njegova »Saacta Series« !n serija o Misiji. Od njegovih pokrajinskih slik slove G ran 4 Canvon, Rio Grande, Ocean in dr. Glavna kolekcija Roericbcmh slik se nahaja v New Torku (okrog 1006), ostale so v Louvreu in Lnxenburgu, v it^ondonu ln v drugilh evropskih mestih. O rezultatih svo-jega znanstvenega potovanja je izdal nekoliko obširnih del, med katerimi se odlikuje ogromno delo »Himalaja«. Prihodnje Isto bo Roerich obiskal Jugoslavijo.
■Izmed statistik o lanskem letu bo morda zanimala ona o rojstvu in umiranju. Izkazuje konstanten porast umrljivost! in nazadovanja porodov. Medtem, ko je Zagreb zabeležil L 1930 prirastek za 1032 duš, je zaznamovalo 1. 1931 nazadovanje za 486, v preteklem letu pa je umrlo v mestu s 186.000 prebivalci že kar 775 ljudi več, kakor se je jih je rodilo. Med 3375 umrltmd t 1. 1932, ki seve niso vsi Zagrebčani, Je 60 rojakov iz dravske banovine
Mestni svet Je Se eklenH, da poveča centralno pokopališče na Mirogolu z n«r kupom zemljišča, ki je last prvostolno cerkve Ker je pa stavila cerkvena oblast za odkup zemljišča horendno visoko ceno, se je t Zagrebu znova pričel« akcija zs »graditev krematorija. ki jo je nedavno med drugimi pokrenil naš rojak, znanstvenik - Molog, veeuč prof. dr. Boris Zarnik, naglasivM T prilog krematorija ne le

N P © R T
Pred združitvijo med Ilirifo in Primorfem?
Po novem letu so 3e začele v športni javnosti v vedno določnejši obliki širiti govorice, da se pripravlja v našem športnem življenju dogodek, ki bi utegnil imeti za razvoj jugoslovenskega, posebno pa slovenskega športa dalekosežne posledice. Odkar se Ljubljana po vojni udejstvuje v športu, od tedaj je bil velik del njenih pomembnih športnih sil angažiran 'ia krajevno konkurenco in domači prestiž obeh njenih vodilnih klubov, Ilirije in Primorja. Koliko efektivnega dela za zeleno mizo in koliko idealnih naporov na zelenem polju se je v 12 letih nasprotstev med tema dvema kluboma potrošilo zaman ali za skromen uspeh pred majhno domaČo javnostjo. Marsikateri športni poraz izven mej ožje domovine in marsikatero bridko razočaranje med brati z juga je šio samo na račun teh nezdravih in športu samo kvarnih odnoša-jev med Ilirijo in Primorjem.
Po dolgem oklevanju in v treznem uvide-vanju, da po tej poti oba kluba in z njima skoraj ves slovenski šport ne more naprej, se zdi, da je končno prodrlo prepričanje, da je treba to rak-rano v športnem razvoju Ljubljane izrezati. da je treba dati vsemu športnemu življenju tretje jugoslo-
vanske prestobrie« nove temelje in ga rešiti brezplodnega oijega klubstva in brezpomembnega lova za lavorike v belo-zele&i in črn o-beli konkurenci.
Pred dnevi se je sprožila akcija, ki naj bi v 14 dneh napravila vsej važni športni preteklosti Ljubljane konec in oživila na njenih tleh en vodilni klub, ki bi imel vse pogoje, da bi v kratkem izbrisal vse sledove za staro Ilirijo in starim Primorjem ter že v dogledni bodočnosti zaigral v vseh disciplinah jugoslovenskega športa odločilno viogo. Res je, da je ia korak radikalen in je njegova izvršitev združena z raznimi težavami, toda dobra volja in zavest, da pri tem ne gre za interese poedincev a!i klubov, temveč samo za interes športa, jih bosta pomagala premagati. Vsi, ki jim je razmah slovenskega športa na srcu. morajo resna prizadevanja za združitev obeh "vodilnih ljubljanskih klubov pozdraviti z navdušenjem in zadoščenjem.
Želimo, da bi najvažnejše povojno športno delo v Ljubljani imelo uspeli in da bi čimprej lahko pozdravili ustanovitev nove Iliri je, združene in ojačene z vsemi, ki mislijo in ravnajo kot pravi športniki!
Današnji nogometni program
Kakor smo pred dnevi poročaK, je bila za danes nameravana prijateljska tekst.* med Primorjem in mariborskimi Železničarji. ki pa je odpovedana.
Prijatelji nogometnega športa pa ne b<»-do ostali brez tekem. Danes se bo namreč vršilo predzadnje kolo
nogometnega turnirja za brezposelne.
Odigrali se bosta na igrišču Hermesa dve tekmi, in sicer ob 13. Koro-ta<n: Jadran, ob 14.,30 pa Mermes:S!ovan. Dva gotovo z?nitn:va para, k'" bosta privabila nvnezo občinstva na igrišče. Poles: tega pa bo trdi dobrodelni namen pripeljal marskoga.
Velike smučarske prireditve gorenjskega zimsko-sportnega podsaveza
V *oboto '21. in v nedeljo 22. t. m. bodo v Mojstrani velike smučarske tekni« za prvenstvo GZSP. Ob tei priliki apelira uprava GZSP na prebivalstvo gorenjskega kota, da te prireditve polnoštevilno poleti ia s tem dokaže, da je smučarstvo res nacionalen soort. ki je prodrl v vse sloje prebivalstva. Pričakujemo od Gorenjcev, da pob'te pogledat. kakšni smučarski »gadje« so na Gorenjskem doma. saj je to tudi njih lastna zadeva, ko nastopijo tekmovalci - domačini. Obenem bo prireditev velika reklama za Gorenjsko in njen z mskotuiski promet, ki ca moramo najbolj eeirti. ker je z njim vezan tudi življenjski obstoj vsega področja na-iega podsaveza. Pridite v Mojstrano manifestirat za svoje tekmovalce. Da pa bo »a velika manifestacija vseli gorenjskih smučarjev čim boli impozantna in veličastna, naj pridejo vsi smučarji k tekmam y stnučnr-fkem kroju s smuenimi znaki svojih klubov.
Smučarski klub 3Dovje - Mojstrana« vodi vse priprave, za vožnio v Povie - Mojstrano je od 19. do 23 t. m- dovoljena polovična vožnja. Cela karta s potrdilom podsaveza. ki s*- dobi v Mojstrani v pod?nvezni pisarni V hotelu »Triglav«, velja za brezplačen pnvratek. Pri odhodu ie treba vozno karto na kolodvoru žigosati. Nastanitev ie v rokah posebnega odseka: >Dovie-Moistrana<. Tekmovalci moralo navesti, da bodo tekmovali, da se jih nastani v določenih sobah Ostali nai naroče sob- pri Tujskoprometnem društvu. ki bo skrbelo, da zadovolji vse. Prebrana bo mogoča pri vseh restavracijah m hotelih v Mojstrani po nizki cen'. Garderoba za smuči, ki bo na dvorišču hotela »Triglav?. bo poslovala ?*» v soboto od 11. dalie. V«i lKi podsavezne uprave določeni funkcionarji nai se povabilu, ki ga pre«-i . odzovejo točno jn sigurno Od 17. t. nt. bn dežurna služba tajnika od 10 dalie v restavraciji g. Legata na Jesenicah
Nova Smuška skakalnica v Lescah. Ako
se pelješ na Bed. odnosno v Lesce. v'd ? že iz v'aka nad 20 ro visoki sto'r> nove smučarske skakalnice v Lescah Skakalnica, po načrtih tehrka g. Rozmana z Lhib-l'!are ie prirejena za skn&e do 45 metrov Krai 'e zeJo dobro izbran. Samo r> minut ie oddalien od posta ie Le<ce-R'ed. Le? ob cesti prot: B'edu. mogoč ie tudi dovoz z avtomobili. Skakahrco 'e zgradilo pred par me<eci ustanovljeno društvo c K Lesce. Odbor je pod vod«tvnm e. Olina oddal izdelavo za'eta tesarskerrn rroist-« z Sparovcu iz Litmice. k! ie Je'o solidno izvršil. Druga de'a na skakalnici so opravit,- č'an; s3'pi. Pokaži'-® q A z vp':Vo po.
žrtvovalnostio tfubezen do belega športa. •Opozarjamo na novo lepo skakalnico vse ■smučarje, zlasti one iz Ljub liane in Kranja. Prenočišč je na razpolago dovntu
Opozorilo smučarskim klubom. Smučarski kiubi sc opozarjajo, da se dobe koiajne i in diploma za razne razpise smučaj-sWih te-tem v zelo okusni izdelavi pri g. Karnerju, tvrdka A. Goreč. d. z o. z., Ljubljana, Tyr-ševa cesta.
Ilirija I : Ilirije ll. Danes ob 14.30 se odigra na igrišču Ilirije trening tekma med I. in II. garnituro Sestava moštev je objavljena v članski knjigi. Moštvi naj bosta ob 14 v garderobi.
A'IV. obeni zbor Hermesa. Pred dnevi sp je vršil XIV redni letni občni »bor Her-mesa. enega najag- nejših 'iubliansk h klubov. Za tekoče ;e<"o je bila izvoljena He uprava: predsednik dr. A. Mauri. svetnik
drž. fel, L podpredeadnik K. Zupan«, višji svetnik drž. žel., II. podpredsednik M. Kuret, kontrolor drž. žeL. glavn tajnik Ivo Lukežč, čin drž. žel., glavni blagajnik gdč M Otrinova, upravnik igrišča M Ko-sirnik ter člani uprave gg. Bergnnt Janko, nač, nogometne sekcijc. Cigler Jakob. nač. table-ten-s sekcije, St. Novak. nač. kolesarske sekcije ter gg. Marinko. Pavl e. Loža r Edo šn Sfer'e A. Nadzorni odbor: predsednik g. Skof F. pom->č. šefa stanice Ljublj-ane gl. kol., č"ani pa gg. Mokorel in Groznik. — Opozarjajo se vsi sportn: klubi. kakor ostale športne organizacije, da oošljeio vso pošto na naslednji naslov: 2SK Her»nes. Ljubljana VII.. poštni predal »Spektrvm«. tei. 2343 V bodoče k'ub ne ho odgovarjal za dopise, poslane na kak dm* naslov
AŠK Pri umrje (nogometna sekeija). Dan's od 13-30 na igrišču strogo obvezen trening za prvo garnituro. Po tren ngu sestanek. Tekma s SK Železničarjem H Maribora ie odpovedana. Občni zbor sekcije bo v torek J7- t m ob 20. v gost;lni Činkole
sabljala sekcija Sli Ilirije. Redni trening ie v ponedeljek 16. t. m. začetnški tečaj točno ob 18 30. nadaljevalni ob 19.30. Uie'r*^a st.rocro obve-^a.
Seia upravnega odbora SSK Celin bo v torek 17. t. m. ob 20. v k I uho v j sobi v Cel tekem domu.
Kolesarsko in mctociklistJfno društvo »Sava« v Ljubi'a-n" v-M članstvo. da se polnoštevilno udeleži VIII. rednem občre-ga zbora na Svečnico 2 februar5« ^r-b 10 30 v gost:ln?§V;h nto«*or?b g Pr Kt»vč!*a. Pri-vot št. 4 rPrnlel Po občnem rhoru s' ude-
Ip2.e-.nei izžre^aio brf>-j-r.'ačr"l Vr>a
Vrerr,f>r)=k») poroči'o s Kofc Temperatura —13- «ne<?«» na stari ©od1*«*' 5 cm, sneži, izgledi za nosijo p"«v dobri.
m/, pt.&v.
Sestanek smučarjev, fanov savini^0 podružn ce SPD v Celju, bo v torek 17 t m. ob 20 v klubov i sobi v hotelu »Evropi« v Celju.
podružnica SPD v Srednji vasi v Bohinju sooroča. da bo koča pod Bogatinom še nadalje odprta do 17. t. m. in preskrbljena z mrz"mi in go*k*mi jedil' ter toplimi ležišči. Snega ie 60 cm in za smuko kar najbolj ugodno. Poset.niki. ki pridejo v Bohinj. doVjo vse potrebne informacije pri g. Tomažu Godcu v Bohinjski Bistrici.
za naso zmnorejo
Pred nedavn in časom jf naša javnost i»t1-la posebno senzacijo s slinavko, parkljevko in svinjsko kugo, ki so neusmiljeno in v ve. likih množinah kosile med živino in drob-n'co po deželi. Naš mestni človek se redko-kdai re^no zanimr za vprašanja kmečkega gospodarskega živlienin in tako je tudi ta senzaciia. ki je kmečkim hišam pomenih ogromno gospodarsko škodo, bila zani samo senzacija Mestiega človeka zanimajo od vsega kmetskeea živPenia skoraj samo cene na trgu. cene zelenjave, pprutn:ne in takšnih stvari- Toda če e? človek ozre na dejstvo takšnih epidemij med živino z višjega vidika—z vidika narodnega gospodarstva, se se razgrne pred njim usodno žalostna slika.
Uradni izkaz, ki objavlja podatke o bolezni in smrti med domačimi živalmi in živino fkonii. goveda, prašiči, čebele, mačke, ps:) v dravski banovini za zadnje tri mesece preteklega leta. podaia to sliko prav nazorno in zgovorno kakor pripovedi'"0 izkaz — ki pa ne more biti absolutno točen, ker na nobenem drngem podreriu statistika ni t<iko teleka kakor v kmetijskem gospodar-«(\-ii _ if> v tem čr>pp 7n vranični nricjid oo-g nilo n koni in S goved, za svinjsko kugo 116 svinj, ra perutninsko kolero '28 kokoši. CV pri rač"r>o izgube. V» 'O te Številke no-men;n z;i nase gospodarstvo, v/amemo r-o-vn-prn/i cppo za Vonia 2000 Din. za goved n fino Di.n. za oralih 200 Din 'n za koko* 20
in če poleg tocn še upo^lev^mo. koliko bnla-repsl-ih i" omrtnlh pot"'-? f« 7,'asli pri
malih domačih živalih z^odi. ko ie ljudi cfam, da bi jih prliavHr-V oblastvom. prav InMrp ^Trn*"namo to škodo na nekaj č>'z {>ol milijona Din.
K;,ko ?e ljud'e pOTOsto v ]n«tno 5kodo P° krivem «ram»i'e5o. nezgode med fvalmi v svojem gospodarstvi! prijavljat1 oblastvom. nazorno doVarpie pri^ner kmetice v doleni-vasi nekie hliz" LrrrMj^ne. Vi ?i ie letam v kratkem polnilo kokoš'. Na vprašanje žjv^oTdra^miVa. ki je na svojem ogledu po okolici ahifaino naletel n" to bisp. z^ka? niso kakšne prKT;nule živali ž=> zdavnaj poslal' na ogled P rž. vetprina^sVemn 73vod" r Linb^ano. i® froc"odin;a povedala, na c takšno »rarpefno pošiljko pač ne more hoditi na opsto. To !a 40 nogiinOh kokoši pomeni neka? obroglih toplih etotakov. ki iih k meči'' gospodar ne more kar tako vreči =Vo7: okno
Da so se zadnji čas kužne bolezni med živino tako naglo "^lo^in crre v prvi r"°ri 7«»®1ii(T3 na??ni vefar;nar?pm. Veterinarski
estetski, marvt-^ tndi h.iaienskl in '"ko-Bomsk* moment
Samomori so postali v Za,srrebu skoro.da že vsakodneven po a v Na žalost je me-i obupano: tudi mnosrn Slovencev, k1 so p-išM v Zasreb iskat dela. pa so obupali na-' seboj, ker so ostal, neuslišani na ui:-ci brei! sredstev in krova, razočarani in Ogoljufani za svoj posiedn>i up
Ker so v zadnjem času na naših tržiščih ?roda|a'.i prenbležane in pokvarjene ribe, je uvedel zagrehšk,; mastni s^et s 1. januarjem veterinarski pregled r'h. rakov, školjk, žalnih kraktre in divjačine ter odredil v to srrho posebne manjše pri-sfo.ihi.ne v korist mestne blasraine. Nadalje je mestni svet rešil vnrašanje kla^Tiiških taks na ta način, da se klavniške pristojbine od 1 januarja ne plačujejo več od kosa. marveč od kilofrrarna da se bo tudi trošarina plačevala od kMograma. revidn-rlla se nvoznina za suho ln sveže meso. za malo živad pa se ho plačevala klav. niška ta«sa že na mitnici. Višino nov!h kiavnišklh pristojbin odredi mestni svet v sporazumu z mesarskimi obrtniki.
Mestna hranilnica je podala izjavo o svojem dosedanjem delovanju in položila t njo javnosti račnn o svojem gospodarstvu Iz nje Je razvidno, da je od prevrata do danes oodelila skupno za 1 milijardo I>in raznih posojil od katerih je bilo doslej te vrnjeno fion milijonov Din Mestna hranilnica prekaša kritje svo''h obvez s svojo imovino * v šini preko 3A milijonov Din. Razen teza pa jamči hosrata zagrebška mestna občina za vse obveze zavoda.
Uprava mestnega zoološkega vrta je izdala obširnejšo knjigo »Vod'č kroz grad-ski zoološki perivoj.<r V knjižici so opisane In opremljene s slikami vse mnogoštevilne živali, to; j'h že poseduje zoološki vrt ter ho delo dobrodošlo ljubiteljem t'-vali in vsem številnim obiskovalcem t° ponularne zagrebške institucije.
Na progi Zagreb - Delnice je uveden za čf-sa zimske sezone izletniški vlak v sv-r-tio propagande za zimski snort v Gorskem kot.aru Posebni vlak za smučarje odha:a iz Zasrrebs ob sobotah in na dni! pred praznik? ot *1.30 ter or;haja v Delnice ob 1. Povratek 'z Delnic je ob 20.06, prihod v Zagrebu ob 23.45. Velja seveda pok>vič-na voznina
Za honorarnega konzula pri nanovo vzpostavljenem avstrijskem konzulatu v Zagrebu je bil s 1 januarjem imenovan g. Vinceno RubelK Novi avstrijski honorarni konzul je po poreklu iz stare hrvatske plemiške rodbine. Kot odličen pravnik je služboval v btvšj Avstriji pri ministrstvu za zunanje zadeve, po prevratu pa je bil tajnik mednarodne likvidacijske komisije na Dunaju Zadnja leta živi v Zagrebu kot umirovljenik avstrijske republike.
Pred nekaj dnevi je bila v palači Novinarskega doma otrorjena nova kavarna »Opera«. Njen lastnik, znam! športnik g. Slavko Barta, je opremil prostore z razkošno eleganco. Kavama >Opera« je tako ena Dajlepših v Zagrebu.	a. br.
Podani in ostani
član Vodnikove družbe!
službi pa bi morali več pozornosti in zaupanja posvetiti tako naši kmečki gospodarji kakor naše oblasti.
Pred obveznim zavarovanjem proti teči
Sistem obveznega zavarovanja proti toči, ki ga je že za lansko vegetacijsko leto uvedla primorska banov na, je bil kasneje z zakonom razširjen na vso državo. BaD-ske uprave so že izdeiaie po večini pravilnike za osnovanje bapovinskih zavarovalnic proti toči po banovinah. Seveda je takoj prišlo do navzkrižja med interesi zavarovalnih družb, ki so združene v naši državi v poseben pool (tarifno zvezo), in interesi države, odnosno kmetov.
Ob koncu preteklega leta so imeli v Beogradu ravnatelji v poolu združenih zavarovalnic posvetovanje, kjer so ugotov li, da je nadaljevanje de^vanja privatnih zavarovalnic proti toči odvisno cd dveh vprašanj: 1. če bo v resnici oživotvorjeno ob vezno zavarovanje in 2. kak bo nov zakon o zaščiti kmeta. Ce ne bo vlada upoštevala zahtev zavarovalnih družb, potem bo seveda nemogoče nadaljevati zavarovalno delo. tudi če b® ne prišlo do obveznega zavarovanja. Konferenca tudi ni pri teh razmerah prišla do obnov tve dogovora glede pooia. ki je potekel z 31. dec. 1932.
Kljub temu je že živahno razpravljanje med zastopniki interesov zavarovalnic in raznimi strokovnjaki po list h v drugih banovinah. Pri nas dosedaj še ni bilo govora o tem. čeprav je banska uprava že poslala načrt uredbe o obveznem zavarovanju zoper točo raznim v poštev prihajajočim kor-poracijam med drug m: županski zvezi. Kmetijski družbi in raznim zadružnim organizacijam. Iz načrta uredbe o zavarovanju žitaric in plodov prot: toči objavljamo najvažnejše člene, člen 1 pravi: Proti š^odsir> do toči so obvezno zavarovani vsi poljski plodovi in žitarice. Zavarovanje se razteza na zavarovanje plodu in na zavarovanje stebla, zavarovanje sadnih pridelkov pa na zavarovanje jabolk in hrušk, na ostalo sadje pa le. ako se sadje goji po načrtu in v večjih mnežinah. Člen 2. pravi, da se zavaruje le dejansko povzročena škoda po količini, ne pa po kakovosti z izjemo. če je razlika v kakovosti večja od 30^. Člen 3 določa, da so pridelki zavarovani le tako dolgo, dokler rasejo na polju iu reposredno po žetvi. Rok za priče-tek in konec zavarovanja bo za vsako posamezno kulturno rastlino zavarovalnica vsako leto obiavila. Cen 4. izvzema iz zavarovanja pridelke na površinah, ki niso bile pred zavarovanjem do treh četrtin obdelane, te morejo postati šele po triletni obdelavi za zavarovanje sposobne. Isto velja tudi za primer, če kdo izpremen® kulturo. če je nova kultura znatno večje vrednosti od stare in če se zavarovanec prej ni pečal s tem pridelkom.
Člen 6. izvzema od zavarovanja vrtove, ki ne presegajo 5 ha. razen če je njihov lastnik kmet. Člen 7. določa, da je zavarovana samo škoda, povzročena neposredno po toči. ne pa tud® škoda, ki jo povzročajo poplave, ki nastopijo ob tej prilik«. C^n 8. določa, da se ne prizna odškodnina za pridelke, ki so bili posejani po sadežu, ki ga je uničila toča in je bila za ta sadež že priznana odškodnina, člen 9. d >lo-ča, da je zavarovanje prenesljivo na drugo osebo, z menjanjem lastn ka. člen 10. navaja osebe, ki imajo pravico do izplačila zavarovalnine in do'cča. da zavarovane vsote ni mogoče zastaViti. niti prenesti na tretjo osebo, niti kompenzirati. Po členu 11. je zavarovana premija za vse pridelke in za kraie banov:ne enako visoka. Zavarovalni prispevek se odmerja v obliki vsakoletne po zavarovalnici posebej določene doklade k zemliarini. tako da zavarovali prispevki na odmerijo® osnovi iz preteklega lefa presegajo za 10% v istem letu priznane ško^e. Prispevek se plača skupno z zemliarino. Zavarovalnega prispevka ni plačevati od posestva, ako to ne
presega 5 ha zemlja rini podvržene zemlje, katera je last ali jo Ima v zakupu oseba, ki se v pretežni meri preživlja iz dohodkov te zemlje. Člen 12. odreja podrobno rok in način prijave Škode. Člen 14. predpisuje, da se mora pustiti do cenitve zem-lj šče tako kakor je bilo po toči, da se tako ne oteži pravilna cenitev škode. Hmelj-ske nasade, vinograde in vrtne nasade mora oškodovanec po toči prav tako obdelovati, kakor da bi toče ne bilo. Člen 21. določa sestavo cen. komisije, ki ji predseduje sres. kmet. referent. Nadaljni členi se pečajo s cenilnim postopanjem. Zlasti važen je člen 28., ki določa zavarovalnici pravico, da namesto ocenitve škode odredi le prehodno ugotovitev Škode, ocenitev samo pa izvrši po končani žetvi, trgatvi itd. Člen 30. se glasi: Ako znaša škoda manj kakor 10%, oškodovanec nima pravice do odškodnine. Ako škoda presega 30%, se odškodnina zr anjša za 5%, nadalje pa za 1% od vsakih 10% povišane škode. Po členu 31. izplačuje zavarovalnica odškodnino v gotovini ali v Dlagu, enkratno ali v raznih obrokih. Proti tej odločbi zavarovalnice pritožba ni dopustna. Člen 34. določa, da je zavarovalnica dolžna rešiti vse
Usoda 901etne vdove Jana Lega
praga, 14. januarja.
»Mil&ček naroda slovinskeho« Jan Lego je umrl že pred 26 leti, a njegova vdova Antonija živi še danes v istem starem stanovanju na žižkovu, Miločova ulica 2. Sedanja gene-raciza n ti že več ne pozna delovanja Jana Lega. ki je bil žaret »priikoimik češko -rinskeho pobratimstvi«. Saj ie v dobi našega narodnega probujenia živel med nami v Ljubljani, Trstu, Kamniku in drugod, on je bil med bud telii našega naroda, bil je ustanovitelj ljubljanskega »Dramatičnega društva*. pevovod ja v tržaški Narodni čitaln ci in priljubljen solist, on ie zložil denar za »Kdo je mar« itd. V Pragi je b'l vodia gibanja za bratske stike z nami Slovenci. On ie bil duša tistega gledališkega vlaka iz Slovenije v Prago 1. 18P5., ki sta ga vodila senator Hribar in pokojn' Anton Trsteniak, in potem češkega vlaka v Ljubljano in Trst leta 1SS7. On je spisal prvo slovnico našega jezika za Cehe On je bil oče vseh slovenskih akademikov v Pragi itd. — Njegova emrt je leta 1003. razžalostila neštete njegove učence po Sloveniji. Postavili so mu dostojen spomenik na Olšaneh.
Njegova milo soproga živi pa še danes-Dokler je le mogla, je bila vsak dan na grobu svojega dragega Jana. Zdaj pa ze nekaj let tega ni več.. Vdova Antonija ga ie preživela doslej za dobrih 26 let. Je le se kosi in koža. Ali do zadnjega časa je bil v niej še svež duh in čist spomin na ljubljenega Jana. Zdaj pa se ji je duh že omračil. Gleda neprestano na sliko Janovo. ki jo zre s stene, in revica kar ne more razumeti, kako je to, da njen Jan ne pride še domov kal dela. da ga ni- ona ga ne more vec čakati. Da dra<n rojaki, ni kmalu žene, ki bi im?la svoiega moža tako v časti, tako vedno v duši in glavi, kakor Antonija Legova svoiega Jana.
Ker imata Lego in njegova soproga pri
nas še mnogo dragih prijateljev, j m ročam to vest v liub spomin	A, G—k.
Vremenski pregled
Ta teden se je vreme po Evropi nvoč-no snremenllo. Končno se je vendarle uveljavila z®ma, ne sioer še povsod z vso močjo, ali vendar do tolike mere, da so so koledarske številke, ki so dospele že do srede januarja, zazdele upravičene.
Sprememba vremenskega značaja je seveda v neposredni zavezi e •predrugačAv.ijo razporeditve zračnega tlaka. Velika srednjeevropska anticiklona, k) je imela dolgo svoje središče nad Podonavjem. se je bila že v prejšnjem tednu odmaknila na vzhod, kier se 'drži vztrajno in trdno, z močnim jedrom, zasidranim nad severovzhodno Rusijo. Okroe ruske anticiklone je razvit mogočen vetrovui sistem v krožnem smislu, v smeri, kakor eresta kazalca na uri Ta vetrovni sistem je začel potemtakem črpali zra.k iz Sibirije ter ga naganjat; v v Rus®'o. Tako sejeozračje nad š'rnuni ruskimi planiavam.! pričelo temeljito ohlajati, najprej v spodnjem Povoteju, potem tudi po srednjih iD zapadnih predelih; sredi tedna se je temperatura .ponekod že beležila 20 stopinj C pod ničlo, tn in tam se znižala še pod —20 stopinj. Mraz se je z anticiklona im vetrovni! m sistemom raztekal še nadalje na vse strani, bodisi na sever, kot proti severozapadu na baltiško področje in čezenj, pa tudi proti Balkanu ter srednji Evropi.
Prodiranje sl-birskega nrraiza čez Evropo se je vršilo v zvezi z velikimi snežnimi meleži Mrzle zračne mase so se razvajale sprva v pLItvi plasti ob tleh, dočim je v višini eospodova-1 še vedno toplejši in zelo vlažni zračni tok od juga. Stik in mešanje različno gorkih .n različno z vlago napoje. n.h zračnih mas je dalo povod ra obilne padavine in snežni metež je gospodoval ta teden malodane po vsej Rusiji. RazšV!.l pa se je tudi na Balkanske dežele in na srednjo Evropo, kjer je pričetkom tedna povečini še deževalo. Padavine je tu sprožila še prav posebno atlantska depresija, ki se je bila že v pričet k u tedna razširil« čez SKandinavijo, Ealtik ter Nemčijo in Poljsko v Podonavje in še tja na Balkan In v ista smeri in področju so se razširile padavine, največ v obliki snega V taki situacij.; ostanemo na Slovenskem nekako v zatišvu med Alpami ln pri nas ostane suho. dočim prihajajo od vsrh strani, zlasti iz Avstrije in z Bal-kana poročila o snežnem metežu.
Čez sredr.no tedna se je srednje evropski depre8ijski zatok napolnil s težjim zrakom, ekspanzija ruske anticiklone ga je požrla popolnoma ln domala vsa kontinentalna Evropa je pod gospostvom visokega zračnega pritiska z vzhod-no zračno strujo »er nižajočo se temperaturo Glav. na atlantska depresija je ostala omejena na ocean, kjer kral-juje njeno jedro slej-koprej pri Islandiji, vendar pa Je ostal nizek zračni tlak tud; nad Sredozemskim morjem, z depresijsko osrednjo progo nad Italijo in Jadranskim morjem Ta sredozemska depresija je vlekla od vseh strant zrak nase zlasti z balkanske celine in tako je po vsej naši obali zavladala silovita burja, ki se v drugi polovici tedna uveljavlja tudi pri nas Mraz od vzhoda poplavlja sedaj tudi sredozemske pokrajine, ki so se zlasti na severu že zelo sh!ad.;.le In v zvezi z mrzlo poplavo smo dobili tndi pri nas znova sneg. dasi le prav pičlo mno. ž®no. Podoba je, da se bo mraz še stopnjeval in da misli zima sedaj resneje.
primere do konca dotičnega leta, sicer pa je rešiti prijavljene primere med i«tom v enem mesecu po prijeti prijavi. Po čl. 43. se ustanovi za to zavarovanje Kmečka zavarovalnica za dravsko banovino v Ljubljani, ki uživa oproščenje vseh davkov, taks itd. in uživa poštn.nsko prostost za vse svoje poslovanje.
Predsednika upravnega odbora zavarovalnice imenuje ban iz vrst Kmečko gospodarskih strokovnjakov. Prav tako tudi imenuje ban po prehodnih določbah za dobo prvih dveh let upravni odbor, nadzorstvo in razsodišče. Prehodne določbe pooblaščajo bana. da v svrho kritja potreb zavarovalnice do časa, ko so vplačani vsi zavarovalni prispevki, za prvo leto najame posojilo na račun zavarovalnice.
Osmitek te uredbe je skrbno 'zdelan. Kljub temu pa je treba, da mu posveti javnost vso pažnjo, saj bo ta uredba globoko, posegala v naše kmečko-gespodarske razmere Tudi mi se bomo še podrobneje ba-vili z raznimi členi načrta te posebno za naše kraje zelo potrebne uredbe. Kakor ču-jemo. bo še ta mesec sklicana pri banski upravi anketa, ki bo podrobno razpravljala o tem načrtu.
Akcijski odbor in DSN
Ljubljana, 14. januarja.
Z ozirom na dogodke, ki so se odigral! pred sklicanjem javnega shoda Društva stanovanjskih najemnikov v Ljubljani, dne 30. oktobra 1932 med zastopnik; akcijskega odbora strokovnih organizacij državnih in privatnih uslužbencev, upokojencev ia narodnega delavstva in Društvom stanovanjskih najemnikov v Lrubljani. so sc sestali dne 5. t. m. delegirani zastopniki obeh skupin, da razčistijo nastala nesoglasja v javnosti. Delegati so ugotovili, da zasledujejo strokovne organizacije državnih in. privatnih uslužbencev, upokojencev in narodnega delavstva kakor tudi Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani iste cilje, to je omiljer.je stanovanjske bede ia znižanje previsoke najemnine.
Povod nesoglasja med obema organizacijama so bili letaki, ki jih je izdalo Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani za svoj shod in na katerih so bila označena tudi društva in organizacije, ne da bi bila ista o tem preje obveščena. Društva ln organizacije so proti temu ugovarjala, ker niso mogla za shod prevzeti potrebne odgovornosti.
V dnevniku »Jutro« je izšla dne 29. oktobra 1932 št. 253 izjava prizadetih društev in organizacij, katera je bila mestoma mogoče preostra, iz česar so nekateri sklepali, da so društva m organizacije državnih ia privatnih uslužbencev, vpokojencev in narodnega delavstva proti obstoju in delovanju Društva stanovanjskih najemnikov, kar je prišlo tudi do izraza na javnem shodu, ko so padali žaljivi medklici proti osebam kot zastopnikom organizacij, ki so t imenu teh podpisale »Izjavo«.
Društvo stanovanjskih najemnikov izjavlja, da so bili ti izrazi neumestni. Da ne bi javnost napačno sodila teh dogodkov, izjavljamo, da se bodo organizacije zastopane v akcijskem odboru skupno borile z Društvom stanovanjskih najemnikov v Ljubljani v dosego znižanja sedanjih previsokih najemnin.
Ljubljana, dne 12. januarja 1923.
Za Društvo stanovanjskih najemnikom: Čeferin Drago. s. r., Badjura Joško, a
Za akcijski odbor: Deržič Ivan, s r., Lilleg Maks, s. Juvan Rudolf, s. r.
Repertoarji
DRAMA.
Začetek ob 20. Nedelja, 15. ob 15-: Srce igračk. Izven. Mladinska predstava. Znatno zniž. cena. — Ob 20 : Milijon težav. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, 16.: Zaprto.
OPERA.
Začetek ob 20. Nedelja. 15. ob 15-: Manon. Izven. Znižane
cene. _ Ob 20.: Nižava. Izven- Znižane
cene.
Ponedeljek, 16.: Zaprto.
★
Nedelja r drami. Dane? bosta v drami dv»
predstavi. Ob 15. bo izredno prisrčna in ljubka mladinska igra »Srce igračke. Za to predstavo veljajo globoko znižane cene od 20 Din navzdol Ob 20. pa bo prva repriza komedije »Milijon težava, ki jo uprizarja nat-ša drama v režiji g. Krefta. Komedija j* 'mela v sredo ob premieri velik uspeh. Po svoji vsebini in zapletljajih je zelo komična, v celoti pa izvrstno igrana.
Nedelja v operi. Danes sta na opernem repertoarju dve izvr=tni operi, in sicer popoldne Massenetova opera >Manon<_ v znani izvrstni zaiaedbi. zvečer pa »Nižava« z eo. Thierrvjevo kot Marto; v moških glavnih ulogah pa nastopijo gg. Primožič, ki opero tudi režira; Marčec. Retetto, Bi novec in Mar-km Rus. Dirigira kapelnik Neffat. Za obe predstavi veljajo znižane operne cene.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 2015.
Nedelja. 14.: Veseloigra » ? ? ?t.
*
Šentjakobsko gledališče. Opozarjamo na današnjo uprizoritev veseloigre >? ?	v Mestnem domu. ki je pri snočnji premieri izvrstno uspela. Veseloigra je polna duhovitih znmislekov in zelo zabavna. Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra. Predpro-daja v>topn;c pri dnevni blagajni Mestnem domu od 10 do 12. in od 15. do 17.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Nedelja. 15 ob 15.: Zemlja smehljata. Znižane cene. — Ob 20.: Pri belem konjičku.
Ponedeljek. 16.: Zaprto.
*
Iz rledališfa Danes popoldne ob 15. se note divna opereta »Zemlia smebljaia«. delo operne glasbe in pestrega dejanja, ki se je obč nstvu ze-lo prikupilo Znižane cene. Zvečer bo velezabavna revijska opereta »Pri belem konjičku«, katere predstave so vedno razprodane. Priskrbite pravočasno vstopnic«! — Naslednja dramska premiera bo orihodnii teden prvič na slovenskem odru delo Schaloma Ascba ^Bo-r maščevanja r. eno naiboliših in nai"činkov'teiš'h del pri nas skoro neznane židovske literature. Na zanimivo premiero opozarjamo že danes.
V srednjem veku
sta Ma dobro pet}« ta glasba redka zabava. Igralci so hodili od gradu do gradu, od mesta do mesta. Dolga pota dan za dnem, teden za tednom.
Danes pride glasba sama k Vam, v hipu, iz naj oddaljenejših krajev.
Zaokrenlte stikalo dobrega radijskega aparata ta neizčrpno bogastvo t2 glasbene umetnosti vseb
svetovnih umetnikov Vam je na razpolago doma v Vaši sobi.
Dobri moderni, selektivni aparati z enostavnim upravljanjem vseh vrst m za vsakogar so zmeraj v zalogi. Oglejte si jih na naši stalni razstavi v Ljubljani na Miklošičevi cesti 7 ali v naši trgovini na Miklošičevi cesti 5, poleg Uniona.
lju:
MIKLOŠIČEVA CESTA 5
Nova slilcamca
Edgar Riee Borroughs:
Velik pustolovni roman v 300 slikah.
Po rodu človek — po vzgoji opica!
Tarzan je znan kot Robinzon in bo ostal nesmrten kakor Robinzon. Zgodbe o njem so prevedene na 32 jezikov in razširjene v milijonih izvodov. Zgoščene v 300 krasnih slik z besedili obetajo odraslim bralcem kakor tudi mladini novo zabavo in najboljši pouk o živalstvu in pri rodi v afriških pragozdovih.
Lično opremljena knjižica samo Din 20,
poštnira 3 Din.
Dobite Jo v upravi »Jutra«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5, pritličje desno.
10 atmosfer, 30 m2 gorilne ploskve, 1 parni kotel stoječ, 6 atmosfer, 15 m2 goriine ploskve, 1 parni stroj 30 konjskih sil vse v dobrem stanju proda poceni Josip Kirbiš, Celje.	1910
T rggo* ske
v hiši Gosposka ulica 20, v Mariboru. Lokali so v parterju in v nadstropjih. Vprašati: Pirchan. Maribor, Gregorčičeva ul. 16
VSAK DAN w
sveže čajno
vsakovrsten sir po konkurenčnih cenah na
drobno in na debelo nudi tvrdka
Julij Zupan našle Ljubljana
SV. PETRA CESTA 35. 1926 Telefon 3021.	Telefon 3021
,,	Janatorium Emona
f Ljubljana Komenskega ii 4. f
Oskrbnina: I. razr. 100 Din, n. razr. 80 Din. Zdravnik: DR. FR. DERGANC
šef-primarij v p.
Trgovina glasbi)
J. Sijepušiss
v ZAGREBU Frankopanska br. 16,
priporoča aa-jbinlj&e ii.mt»u rice .o vsa »stala ifa^bila najboljSe »trune. pribor
__note VXe Ji popravil«
^TJJŠi v*eh	po n»ju)fo<i
~ i <■ h ^eoah	Sfir
A. & E.
UVOZ IN PRODAJA ANGLEŠKEGA IN ČEŠKEGA SUKNA, VOLNENEGA BLAGA IN SVILE.
Važno; v račun jemljemo (do preklica) tudi hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov!	is28
A. & E. Ska&erne, Ljubljana
Lepo oblikovane
in zdrave
noge
Medne V nogah Izginejo na čudežen način
Dm en mali.
Zadostuj«, da raztopit« malo količino Ntt n.
HokT m noge v lavorju tople vode S tem dobimo mehko. mlečnato tekočino t kateri koplje-So ®oje noge približno 10 mlnut_ Po M ponehajo utrujenost nog njih žgoči občutek otekioet gležnjev tekom par sekund, tako da «*-moremo nositi aa eno Številko manjfce čevlje Dobrodelna « gorivo snovjo naalčena »oda pro-tilKne v pare. .n pekoče utrujene noge so takoj prerojene TlžčanjV čevljev bolečine » gležnj h ponehajo, kurja očesa postanejo na ta način mehka tako da )lh z roto	od^ranhno^ Oc
prenapora Izčrpane ln oslabljene noge dob« novr moč. ln so zopet sposobne za nove napore Dobiva se v iroeertiah In lekarnah	764
najboljši kakovosti po izmepni ceni dobite pin največji domači odppemni twdki
KRSKJSVSia DVORNI DOBAVITSL3
CHNEIDER
PROIZVOD COAZBIL IN PltfBORA
^GkR^B.Ttkjliče^iidlS/c
*	" ? gilaf.
harmonike sefoni iixi.
Smdoline -»ICSr ~ \zvrmjyTB'si&apvičin 'armomke » 75,- » „J CGlfttC
\Qu
I. Da
ROMANA
PROKLETSTVO LJUBEZNI
JE IZŠEL IN SE DOBI V UPRAVI „SLOV. NAHODA"
OPOZARJAMO LJUBITELJE LEPE KNJIGE, NAJ CIM PREJ NAROCB ROMAN KI JE ŠEL GLAS O NJEM CELO DALEČ V TUJE DE2ELE, DA NE BODO 2E VSI IZVODI PRODANI, KER JE ZANIMANJE ZA TA BISER NAŠE PREVODNE LITERATURE IZREDNO VELIKO.	__ „
OBA DELA, BLIZU 700 STKANI, STARTA SAMO DIN SO., PO POSTI 35.
NAZNANILO!
Vsem cenjenim odjemalcem najvljudneje naznanjam, da bom
svojo trafiko 16. januarja 1933« l* preselila v hišo g. Gorjanca,
tam, kjer je hotel »Stara Pošta«, poleg tovarne Ahačifi & Sifrer.
Prodajala bom poleg tobačnih izdelkov tudi znamke ln poštne vred-notnlce, kolke, menice, vozne liste, stanovanjske pogodbe, pnznanice,
davčne markice, bolniške prijave.
Nadalje bom prodajala vse slovenske dnevnike, srbske ta nrvatsice, inozemske časopise, revije slovenske, hrvatske in nemške ter modne ča*<v sopise, vse kakor do sedaj.
Za obilni obisk se priporoča
KARLA REEČ v Kranju štev. 1.

Pozorf gostilničarji!
80 do 100 hektolitrov prima
morete dobiti naravnost od vinogradnika. — Resni kupci naj se obrnejo na naslov Ivan Zidarič, Jastrebareko, poste restante Savska banovina.
IS 72
Samo najboljše za Vašo posteljo!
SPOLNO BOLNI!
Zahtevajte takoj pojasnjtijoilo literaturo •
sifilisu boleznih sečne cevi ir moški slabosti
«1 terieijnt.HE a irajDffli -rta ravijenju Brei iiv»s» «rf>bra n -avaruna brw nevarnih nakria-dnifc boleml ln »rn mre v oklica • >vee5 »ijajn-o pre^kna-n-g« io «trupa jrmeg* tlravljeaja	oav<ln4.-aih pri-
mati) ■> k">r»ot«*h i « o «• b h t]"r *> ,T«??* fl1ra»lj«n;a	1«lr'k '»»'b Povedal« B'n£nr» t
!>1bam ■!> ^znanjr jtev i<\rav avr/.nret 116 -r.nl. Cena 10 O-n	» naprej »i«larieimi denarju
Prosimo, la p;žete t nemSkem le* tka.
Blazina s perjem 60 X 80 cm . . .
* s čes. perjem 60X90 cm Pernica 120 X180 cm s čes. per.
» 120 X180 cm s Ia čes. per, Odeja klot enobarv., dobra vata > » rožasta > » atlasin, najfin. izpeljava
z volneno vato .....
iz flanela ........
j> » najbolj, kakov.
žični vložek Ia . .........
Afrik madrace tridelne.....
» > > iz Ia p!a tnenega gradla.......
» »
>
*
Din	58.-
>	110,
>	240.-. »	330.
>	178.-»	245.-
>	400.-. >	450. . >	100.-
>	155. . »	120. . »	300,
> 400,
v gtaroznani specijalni trgovini
Karol Preis
MARIBOR, Gosposka ulica
Pri naročilu navedite barvo — Vzorci na željo brezplačno — Poštne pošiljke po povzetju!	1909
.—: ■ "v!-'-, H-A	•
IŠČEMO
rabljene, toda v dobrem stanju in popolnoma uporabljive
LEVAT0R1E
višine 5 do 10 m, širine 150 do 250 mm, transportne vijake (Trans-portschnecken) premera 150 do 250 mm, transmisije, vertikalne in hori-contalne mline (Mahlgang) in slič-ne stroje za mletje poltrdega ma-terijala v fino moko.	1914
Ponudbe na naslov »Elektrobos-na Jajce«.
Opozarjamo na prvi slovenski alpinski koledar
AJEV"
ki ie'vzbudil doma kot v tujini priznanje in navdušenje! Dobite ga v ljubljanskih knjigarnah ali pa naročite na ooštni predal 190!
' Naklade je le §e malo število!
Prave
ima na zalogi
Mrois
Maribor, Koroška 13
Mali oglasi v ffJUTRU44
iiiialo simtm mneh*
—a—mb
Prvovrstne SL^T" HRENOVKE
dobite ediHO le pri
PAVLU DOONŠKU
MESARIJA in IZDELOVANJE MESNIH IZDELKOV Karlovska cesta 28	LJUBLJANA_Šolski drevored
Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igrač-nih vozičkov, tri-ciklji, razna najnovejša dvekolesa, šivalni stroji ta motorji. Velika iz-
»TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokok« in ^ira. Najnižje cene otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška c. 4. Ceniki franko.
Vsa Ljubljana govori o naših
cenah!
Oglejte si na5e izložbe in neobvezno tudi trgovino, našli boste arotovo kaj primernega za se za Din 1—, 2.—, S.—, 4. , 5.—, 6.-, 7.—, 8—, 9J—t 19—, 29.—, 39— ta 49.—.
Te cene veljajo samo teden dni!
ANT. KRISPER
•JUTA VREČE
od cementa, dobro ohranjene, KUPIM(X
SLOVENIA - TRANSPORT,
Ljubljana, Miklošičeva 21.	1935
STARA RENOMIRANA
DELIKATESNA TRGOVINA
z zajtrkovalnico v Celju, na najprometnejšem mestu, obstoječa ž« 45 let, prvovrstno vpeljana, se vsled bolezni ugodno ODDA. — Takoj potrebno Din 90.000, ostalo se proti prvovrstnemu kritju kreditira. — Vprašati pri Henriku Zamparutti, Celje, Aškerčeva ulica 15.	1935
Etafol. Liate^f^ S« a., r. 1.
Strasbourg 232 (Francija)
8317
V najem dajemo parno žago z lokomo-bilo 75 k. s. dvema polnojarmenikoma, enim jarmenikom za tavolete, Jvema ve-necijankama (samice) in vsemi za veliki obrat potrebnimi stroii.
2aga stoji v Kočevju skoraj tik kolodvora in ima izdatno velik skladiščni prostor z dvema zelo obsežnima klonicami (šupama).
Ogledati se more vsak dan v času od 8. do 18. ure. Najemnina se določi t dogovorom na licu mesta. Eventualna pismena vprašanja in ponudbe je nasloviti na naslov:
Premoženjska uprava mesta Kočevje v Kočevju.
KOČEVJE, dne 11. jan. 1933. 1902
Mestni trg 26.
TRGOVSKA HIŠA
1929	Stritarjeva ulica 3.
Denarni zavodi, industrije ild<
Uradnik veJehonke v neodpovedanl službi, z »do dobrimi zvezami v tu- ln Inozemstvu, obširnim poznanstvom, ISCE vodilnega mesto.
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prima«. 1912
Specialna trgovina modernega okovja zapohištDJjr
StUui.najd
Tfrr rf rt
Brinje, fige, orehove jedrca in la-nene tropine
dobite najceneje pri
SEVER & Komp
LJUBLJANA 1890 Gosposvetska c. s
OTEL
z več objekti, velikim praznim prostorom za dozidavo, restavracijskimi prostori, vrtom, gostilniško-kavarniško koncesijo, trgovskimi in obrtniškimi lokali, v centrumu mesta Ljubljane, se zaradi bolezni PRODA. — Le resni reflektanti, brez posredovalcev, naj se javijo pismeno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobičkanosno posestvo«.	1903
ZAHVALA.
Ob smrti moje blago pokojne mame, ge. IVANE DEBELJAKO-VE, soproge po inkasantu tovarne za klej v Ljubljani, mi je LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru vso pripadajočo posmrtnino takoj po položitvi uradnih listin brez nadaljnjega izplačala. Ljudski samopomoči izrekam za njeno kulantnost najlepšo zahvalo ta ustanovo vsakomur najtopleje priporočam.
V Skofji Loki, dne 9. Januarja 1933.	1911
VOJTEH DEBELJAK, učitelj.
čevlji Iz satina in bar-žuna za ples«
Cene malim oglasom
ženttve In rfopUuvoni«*« ftcceda Uin	ter enkrmtna pri-
atojbuta trn Mira alt «• dajanje naslova L>m 5.—, Oblast trgovskega ll reklamnega tnačajac maka beseda Om 1.—. Po ftn i.— c« besedo M taračuna jo nad al it vs» og/ao, b cpadalo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto»Kapital*, »V najem*. »Posest* »lj>kah* »Sta-(OVWl/> odda* »Strop* »V red note* »Informacije*, »Živali*, aObrt* lit »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zaslu-teke, trn m M oglasom nudi tastu tek, oriroma. če »e (iče potnika. K/it* ti pa pod tema rubrikama	tasluika ali thiibn. plača ta
vsako besedo 50 pat Pri vaeh oglasih, Id tm taiaCunajv po Lftn Ista besedo, s* earačuna enkratno pristojbina Lhn 5.— la Utro mO ta dajanj« naslova V si ostali oglasi totalnega cnačbja se računajo po SO par ta %rsako bexeao Enkratna pristti/buia ta titro ali za da jan le naslova pn oglasih, ki te zaračunajo po 50 par ta vsako
besedo tna.in lhn 3.— NafmanfSi tnesek pri oglasih po 50 par ta besedo, le Din 10.—\
»r» oglasih pa I Din ta besed n rw» fhn 15.— Vse pristojbine ta mate oglase /e plačati pn predati naročila, ot> roma hh la vpnslatl v ol.tmu obenem t narnčilrun
Službodobi
VmJu Mrli« SO par. u d* »tiii" naHova ali u iifm im 3 Din. fl)
Mlajšo frizerko
ifcrootno, dobro t>ndu'erko in manikerko sprejmem takoj v stalno del n. — labotako pa sprejmem tod: praktikantinio in učenko. Ponudbe z zahtevki na na rov: »Frizer«, Mlinska S. Maribor.	1156-1
Iščem ženo
■»d 45 m pod 55 1-ert »t« tv, popolnoma sposobno T«eb iomaiih del. ribanja, pranja in kuhinja, fizično močno, giavno je. la je »r.rogo zaupna ver dovolj int^ igeutna. ki W se ji lahko poverilo najstrožje taupijivo nadziranj* v rod biti: i istočasno fizično nočjo preprečiti srotove mo mente. Disciplin« '-e naj strožja Mi morala mora ds je oa viška. Dopise « po t«kom Jivl j euja 'n siiko za apno na og;asn: >ddelek •Jutra« pod Šifro »Nadzo-« 1087-1
Poslovodinio
sa trgovino mešanega blaga sprejmem na deželi v Nižini Ljubljan««. Ponudbe De oglasni oddelek Jutra »o«1 šifro »Poslovodki-nja«.
1104-1
Inkasanta
■a popolnoma samostojno vodstvo inkas« t Ljublja ni g(>rejm-em rakoj. P»tr»b sa garancija v hranilni knjižici Ponudbe ne ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Navedite znesek«. 1005-1
Služkinjo
i dofcnmi spričevali. zelo •nai.rto. is.pret.no, zanesiji-m p<:KŠtc*i»o. ki zrva tu-di k n h a t i. sprejmem k manjš: dobri d-tižim. N« girtv pove ogl a siti od <1"1 >■ k »Jutra«.	983-1
Vezilio ali šiviljo
ki »e razume i* »Ket-ten-gtich« stroj. išče tovarna rokav« v Zagrebu. — Po-THhdb» na naslov: »Osma« 0 Mareč»k. Zagreb. Ju kičeva 14.	256-1
Prodajalci
ta n»i nev finaj4e.ni nemški alarm aparat proti tatovom itn vlomilcem, ka-te-ri je tudi opremljen, da »e tat v-lovi brei irfeke poškodibe. IVDievnj zaft'užek fen 100.—. — Pon-udbe z inamio za vrorč^na pojaft-wi:!a na podnra. »Jutra« Maribor pod šifro »Kolek-
eija 50«.	1320-1
StroJnJka-monterja
relčega montaže i Ji upravljanja centralne kurjave, vodovoda. dvi<»a! in diluili naprav, išče hotelsko piidjetje. Ponudbe na osri««. oddelek »Jutra« pod gfro »Stalna eiužba 1!KV?«.
1347-1
Novi poklici!!
Ta ženske. m-o«ke — me sto. dežela. Sprejema novo trn.>f*>da -eko [M>djotje. Ponudbe pod »V^?"teri;e« n« »Mars-tan«. 'nfo-maeij »ki biro Maribor. Siov-e.n ska S. Vpieni-na IM.n 10.—.
1358-1
Šoferja mehanika
sprejmem za vožnjo avtobusa, z gotovo kavcijo. Prednost im«jo n-eoženje ni. NasJov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1371-1
Stalno mesto
ali soudeležbo dobi. kdor v'oži par tisočakov v brezkortVu-enč.no podjetje. Ponudbe pod »Elektro š-te-vec« na oglasni odde-leik »J-utra«.	1405-1
Stalno službo
farot. ki po&odi 30.000 Dra za rw>večanje obrti — ali ?m=<ka. ki bi vodi3a knMisroviodstvo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ce-pod znaoko »Ani<-1315-1
Šiviljo
* hriMV) i'n ston ovamjem v IrHM sprejmem. Dopise na -vidruimico »Jutra« v Celju TKjd zmačko »Sniilja«.
1317-1
Mlajšo gospodari »o
k.r«pko. zdravo, inteMigoM-no in simpatično, sprejme sams-ki gosipod fob-flt-ovnd-ja) brez otoo-k. Ponudbe n.a oig'afsni "-ddelek Jutra pod Šifro »Smeta.na«.
1244-1
Stalen po«el
zanesljiv, z meeeč.n-im zaslužkom 3000 Din zajam-5eno. dam v zakup v Liubl-jani. Za prevzem po-trebn.o 10.000 Din gotovine Samo resne nujinp ponudbe na Pub'ic.it«s. Za2r'«b. IH-ca 9. pod br. 32.111 -
1236-1
Upravnika
podružnice za Maribor !n Ce4je, za zanimiv fasopis s MRzacijonalmm romanom v zvezkih, sprejmemo takoj. Biti mora dober or-ganiiator in nuditi za in kaso kavcijo. Nudimo fiksno plečo in promiz.i:o. Obširne pon-udibe na Galan*a, Ljub' ;ana, poMrai predal št. 352.	14H5-1
Služkinjo
za vsa hižna dola, ne n«d 30 let staro, sprejmem v V.rhovčevi ulic-i šte^-. 14/1.
1442-J
Več raznašalcev
za Ljubljano in o'koli»>o sprejmem. Intereeentii naj javijo svoj naslov na ogl-oddelek »Jutra« pod šifro »Raznašalec«.	15014
Blagajničarko
mlajšo, čedne zunanjosti, vešča knjigovodstva, strojepisja, stenografije ln nemškega jezika Iščem za večje podjetje v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Takoj 2«. 1511-1
Dekle
za vsa hižaa dola in ši<va-aje sprejmi-in. Dopis« na ogias. oddoltk »Jutra« pod »Poštenost«.	1508-1
Kontoristinja
inteligentna začetnica dobi stalno mesto. Ponudbe z na-vedbo pok.lic-a staršev rn pripisi spričeval na oglas, j oddelek »Juitra« pod šifro j ►Bodočnost«.	14S9-1
Slugo
za takojšen vstop prejme z avarovamica v Ljubljani. Reflektlra se le na mlajšo moč z dobro predizobrazbo. ki Je voiaščlne prosta. Kavcije zmožni imajo prednost. Lastnoročno pisane ponudbe naj se po-š)ie1o na otrl. oddol°k >•• Jutra« t>od značko »Stalno zaposlen je«
1477-1
Skalno službo
s kavclfo 10.000 Din dobi kdorkoli, ki Ima ve- j sel^e do trsrovine in go-s+'ine. — Naslov odd. »Jutra«. 52735-1
Dekle
čedno ln zdravo, ki bi oomacralo v gospodinl- j stvu in ima veselie do o+r^k snrelmem takni. Naslov pove ogl. l?k »Jutra«.	1521-1
Začetnica
ičč>e za(.H>slitev kot natakarica. sobarica ali slično. Zna tudi šivati. Cenjene dopise na podružn'«! Juua v Mariboru pod »Takoj 20« 1322-2
Vrtnar
za cvetlice in zele>njnd, želi službo. Naslov v og. oddelku »Jutra«. H4S-2
Komercialist
s fakultetno nat-biezbo in 7 letno prakso, samostojen v trg. poslovanju, posebno dober v organizaciji, želi premenitj službo i,n prevzame primerno samostojno mesto najraje pri indmstriji. — Pouudbe na og'asn: oddelfk »Jutra« po-i »Odlii&ne reference«.
132G-2
Mesto natakarice
v boljSi gostilni fSSe dekle čedne znnanjos.ti. najraje v mesitu na Core,ni-9kem. Naslov nove podru-ž. »Ju,tra« Jesenice. 1364-2
Trgov, pomočnica
izurjena v trgovini stekla, porcelana im posode želi premeniti mee-to tud-i v ka-j;o dnisro stro>ko. Gre tudi na deželo Naslov v po-dnrani-ci »Ju'ra« v Mariboru pod šifro »Dobra moč«.	1333-2
Pry1Wna o^e^a
»tiatia t>o Llubljp.Til. 'lobi ^a.T>r>sl°i2 ur! na d«n Pormdbe r" o»»L odd »Jutra« »Zaslužek«.	1530-1
Kot trg. učenec
v me?« no ali špecerijsko ■-rgovino želi vstopiti Le-
ikovšek. Kozj«. nešeanski šoli.
Ima 1163-44
Za trg. vajenko
staro 16 let. katera se uči že 1 leto trg. meš. blaga ter je jako poroMjiva in poStein*. išče sedanji učni gospodar primerno mesto z vso oskrbo na Štajerskem v svrho nadaljevanja uče-a;a ozir. iapopo'initve tT-go,vske izobrazbe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1310-44
Šiviljsko vafenko
sprejme modni atelje Fani Jager, Kolodvorska ulica št, Sa	1326-44
Službe išče
Vsaka tx*wd» 50 pa-r; u da.ienje oa»!ov» ali | z» Šifro pa 3 Din. (Ti
Mlad knjigovodja
samostojen v rs-eh pisar niških posHh. veži dopis-nitk in organizator, z večletno prakso v -industrij skih in trg »bratih, želi kjerkoli mesto. Ponudbe na oglasri oddelek »Jutra« pod »Slo-v.-srbohrv.-nem. Kal.«	1246-2
tijugar Kice Burrougbs:
Tarzan, kralf ižnngle
DRUGI DEL
17S
Petdesetkrat je moral Tarzan opraviti to pot, preden je zakopal vse zlato na skritem zbirališču velikih opic. Goščava, ovijalke in divje trte so ga tako gosto obdajale, da se niti leopard šita ni mogel preriti do njega, še Tantor, silni slon, je bil prešibak, da bi bil mogel porušiti naravno ogrado.
Covrrirftt. o®, br Zittr JBee Bamafln, Ino. AH ridm m« ri V
174
Nato se je odpravil, da bi pred povratkom k Vazircem obiskal svojo rodno kočo. Vse je bilo še tako kakor nekdaj. Sel je na lov, s namenom, da se mirno naje, potlej pa prespi noč na udobnem ležišču. Ob bregu reke se je utrujen zleknil v mehko travo. A zdajci je začul daleč na jugu znane glasove, ki si jih ni mogel n&pak tolmačiti.
Trgov, pomočnica
izurjene v trgovini meša nega blaga, katera bi pomagala tudi pr' gospodinjstvu. žel' mesta v Mariboru. Gre tudi na deželo. Nas'o.v v podruž. »Jutra« v Mariboru.	1352-2
Mizar
zmočem vseh del, išče službo pri podjetju,, trgovini kO't skladiščnik ali slič-no. Zmoten kavcije. Virant. Senovo, Rajhenburg. 13S0-2
Poltša kuharica
srednjih let, dobra gospodinja. ž»li službe k mamijši ' obitelji al; samo-sto-:meimu gospodu. Po-nudibe pod »Saimosrfotjma« na oglasni oddelek »Jutra«.	13S4-2
Starelša žerislka
krepka, zmožna kuhe ter samo«to;!nega gospodinjstva. išče služb«' kjerkoli. Ponudbe pod »StarejSa na oglaisni oddelek »Jutra«.
1368-2
Mesfo odgoMtelpce
žeto uč-HeUVlca at»ittnri-e.n<-ka z zinanjem slovenščino, nemščine in srbohrv. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	1379-2
' Gospa
vaj^TMi pisarnilSltega, gospodinjskega dela in trgovine. gre tudi za začasno ipomoč. — Ponudbe i>od »-44« na oglasni oddelek »Jutra«.	1383-2
Gospa
sredmjnh let želi meMo gospodinje. Je vajona gostilno in v»eh drugih del. Ponudbe na oglas-m oddelek »Jutra« pod »fa-vrsUn« kuharica«. 1404-S
Mlada nataikarfea
vaje«ia vsega dt-usega dela, išče sli^bo. NasJov v o^asme-m oddelku »Jutra«.	1407-2
Proda?alka
špecerijske stroke, želi premeniti mest«. Cenjene ponudbe na oglasini oddelek »Jutra« pod »Prodajalka«.
1092-2
Mesto gospodinje ali kuharice
prevzamem v večjem pod-je.tj« aii trgovcu na deželi. Nas,lov pov« oglasni oddelek »Jutra«. liM3-3
Strokovnjak
kooeroijalist lesne stroke, z dobrima zverami, žeM vstiopiti v kako večjo lesno industrijo kot sotrud-niilk ali družabnik. Pogoje prosim na oglasmi odde'ek »Jutra« pod »Zve-7-a 1933«.
1017-2
Trgovski pomočnik
specerist in želemroa-r, X letai:n» spričevati _ ter dobrimi referencami, išče stotbo. Gemjeme dopise n« podružinico »Jutra« t Mariboru pod šifro »Kavcije imožeti«.	1335-2
Boljše dekle
veffie nemškega in s-loveti-skega jez.ika, ročmiih de4 im nekolik,o šivanja, išče mesto varuhinje ald sobarice. Pomagala bi tudi ▼ pospodmjstvu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
1248-8
Tehnični uradnik
absolvent viSje obrtne šole v Trstu, i SOletno prakso v tehnični pisarna in v obratu, samostojen kon-stnikter, dober risar, popolnoma samostojen v vseli tebničaiih delili, išče nameščanje ▼ kaki industriji. Cenjene ponudbe na oglat, oddelek »Jutra« pod šifro »Tehnikum«.	1436-2
Odgojitelpca
s prvovrstnimi referencami ln letnimi spričevali, perfektno, vešča nemščine ln italijanščine, Išče nameščenja v odlični gosposki hiši k 1 do 2 otrokoma v starosti 3 do 9 let. Ponudbe na Aleksandra Schl-llzzl, Trleste, Ruggero Manna 28.	1460-2
Natakarica
zrooina kavcije, išče slui-bo — najraje kje v Mari--boru al! v ok&lioi. Gre tn-di kot 4otiaša'ka. Ponudb« na oglasni oddelek Jutra &od »Prijazna«. 1449-2
Kontoristinja
bitTa strojepiska, z znanjem slov. io nemžke ste nografije, s štirianesečno prakso, išče službo. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra- £KKl »Vest-na ?22«.
1445-2
Šofer-mehanik
trezen, z dolgoletnimi spričevali. išče primemo s!ni-bo — tudi izven Ljubljane Sprejme tudi mesto vratarja. Vprašati pri J. Kopač (Uranič). Ljubljana 7. Celovška cesta štev. 14. — Istotam tudi naprodaj popolnoma nov Panexol aparat za obsevanje.	1405-2
Natakarica
z večletno prakso, izufena šivilja, s kavcijo, išče službo za takoj ali pozneje Naslov v oglasnem odrini k u »Jutra«.	1-38S-22
Industrijski
knjigovodja
»e priporoča trgovcem in t-vorničarjem z« posredovalca v potrebi uporabe zakona o zaščiti kmetov. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod š:fro »Realnost«.	14S7 2
Trgovci in
industrijalci
ki »t« po sili razmer pn mora>ni poslužiti se 5 6 zakona o &ašč;ti kmei.ov in želite bre<i občutne škode za Vaš kredit d o seč znosljivo iiravnanje Vaših obveznosti, obrnite se i zaupanje-m na gospodarske 2« strokovnjaka bilancista pod zna6ko »Moratorij« na oglasna oddelek »Jutra«
1523-2
Mizarji!
ifod mizar, lastnik najmodernejših strojev, z vdelanimi; elektromotorji, se želi pridružiti dobro vpe-Ijanemni mizarskemu mojstru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Moderno«.	1191-2
Intellgent
32 let star, govori slovensko, nemško, srbo hrvatsko ln Italijansko, išče kakršnokoli zapo-slenje. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Prost«.
1505-2
Gospodična
perfektna v knjigovodstvu in korespondenci, dobro rutlnirana v vseh pisarniških delih, zmožna samostojnega vodstva in upravljanja pisarne, veSča 4 Jezikov, abs. trg. akademije, zmožna tudi samostojnega nadziranja delavstva, s parletno prakso, želi zamenjati dosedanje mesto s službo v Ljubljani pri kakršnemkoli podietju. Cenj. ponudbe na <yl. oddelek »Jutra« pod značko »Energična ln poV-ena*
1502 2
Zaslužek
Kdor 11*« laalaikA. plač« M v»ko besedo 50	za	»li
šHr» 3 Din. — Kdor a a d i saatntek, pa ta v«ak« besedo 1 Din. u dajanje naslov« ali za itfro pa S Dia. (3)
Postranski zasJužek
Osebe, ki bi imele voljo sodelovati pri razpečevanju novih v vsakem go spodinjstvu, uradu, pisarna itd. potrebnih, zelo dobrih im prakti&nih predmetov, v vseh večjSh krajih, naj javijo svoj nasflov na oglas, oddelek »Jutra« pod snačko »MOP«-
Vsako prepisovanje na stroj
pr&rzamem na dom, proti tak ojsrtjS izvršitvi. Naslov pusti tj v oglasnem oddelku »Jutra«.	949-3
Svetovni množin-skl predmet
velikanska razpečava v 1J udskogospodarskem ln trgovskem oairu. Nedotaknjen od vsake krize. Cilja zavestne in izkušene agente Iščemo proti potnim stroškom ln proviziji. Omnia, Dunajska c. 36. 1446-3
Pouk
: Umeda 1 Din; ta	da ! Janje naelova aii	n ! šifre 8 Di«. Dijaki, ki iš&eje instr akcije,	plačaj« ««ako besedo 50 par: aa šifro ali la	dajanje nastaja S Din.	(4)
Samo 5 Din
oa aro računa za pou&eva nj« klavirja na i-mu Alek sander Kriima.n. Moste — Zaloška eosta 16. 1100-4
Šofer, šola E. Čeh
Tyrše<va (Dunajska) cesta št. S6. Zahtevajte prospekt
Mesto pr efekta
v dijaškem domu v Ptuj« se odda. Prednost imajo dipd. frlorofi. Nastop slui-be 1. februarja L 1. Plača po dogovoru. Ponudbe je dostaviti dijaškemu domu v Ptuju do 25. t. m.
1847-4
Ure iz francoščine
daje izobražena gospa po 10 Dm aa nro. Naslov » ogiasneon oddelku »Jutra« 1293-4
Akademik
lnStruira po nizki eenl srednješolce ii iatinžčrae, francoščino io srbščine. Grigorovie, Gledališka 7/1.
1406-4
Francoščino
poceni poučujem ter v njej inštruiram srednješolce. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1409-1
Studentica
podučava gramatika I konverzae.ij-u u hrsatsko-me i talijanskome jez:ku uz povoljne cijene. Po nud-e na oglasnii oddei.-k »Jutra« pod »Inetrukcija« 1402-4
Nemško
konverzaeijo in pouk nudi izobražena g"*pa po 10 D a za uro. Pojanska c. !3'II levo.	1013-4
Starši!
Preskrbi te svojim pravo. Sasno dobrega in vestnega inštruktorja. Ponudbe pod iifro »Diplomiran filozof« oa osiasn-i oddelek Jutra.
1515-4
Dipl. učiteljica
poučuje klavir, nemščino in francoščino. Klavir za vaje na razpolago. Naslov v »jjiasn-em oddelku JuT-a 15SS-4
Nemško-rusko govoriti, teoriio
se nauče vsi hitro po moji najboljši metodi. Uspeh zajamčen. Informacije od 12. do 4. in zvečer. Ljutova, Reslie-va cesta 13/1. 1549-4
j	Ogla« trg. značaja po
l	l Din beseda; za da
j	,anj« naslova ali u
j	iifro 5 Um. — Oglati-
|	socialnega značaja vsa
j	ka beseda 50 par: za
'	dajanje aa-slova aii za
j	iifro pa S Din. (7)
Parni kotel
rabljen, z ročno ali avtomatično sesalko, 4—6 atmosfer, kupim. Ponudbe na poštni predal 58, Celje.
1152-7
Buteljke
Siste, kupim vsako množimo. Ponudbe na oglasni odde'ek »Jutra« pod »Takoj 242«.	1SC0 7
Zložljivo posteljo
železno. kuf<im. Mlekarna Gos[>osvets<ka c. 8. 1&M-7
Usnjat suknjič
dobro ohranjen. ku.pi-m. Poinuidbe na oglasna oddelek »Jutra« pod »Pi;k nja«.	1307-7
Smuči, drese, goj-zerce in drsalke
več komadov kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »CeTia 202«.
1'222 7
Drsalke
it. 9« Jn 2® kupim. Po-nuidibo na oglasni oddelek »J-utra« pod »Drsalke«.
lal0-7
Fotoaparat
ku [«rm takoj. Pom-uidfbe z opasom na o-gl. •Alelek »Jutra« pod šifro »Povečave«.	15u7-7
&dor a a d i prebrano plača u vsako besedo 1 Din; kdor	prs
i brano pa u besedo 1 50 pax; za dajanje na deva ali šifro S Din. oziroma 5 Din. (14) Trgovski oglasi 1 Dia
Katera dobrosrčna oseba
ml more nuditi brezplačno oskrbo, naj pošlje cenj. ponudbo na podr. »Jutra« Maribor pod značko »Mlad°nič« 1556-14
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje na »lova aH
• šifre n* 5 Din.
(91
Radioaparat
i« elektrodrnami&ni eto6-nik prodam. Vrtača 10. Oigledati med 13. in 14. uro.	1400-9
Avio^^vfp
Vsaka beseda 1 Din; ta dajanje naslova ali aa Hitro pa 5 Din. (101
Tovorni avto
imam. Kdor mi preskrbi 1 vožnje ali da nasvet, naj piše na og,asni oddel-k »Jutra« pod »Nagrada II« 1252
1 j Prava prilika
za refiektinite. — Oakland limuzina, zadnja tipa. 8 i ciliudersk; tj-sex limuzina, i petsedežni Alfa Rnmeo. 6-sedeim odprt. Alfa Rom>-o šestsedežai. limuzina, pripraven za transformirati v tovonie^a. Cene pn.boljše, franko carina Ljubljana. — Informacije daje Luči č, ho>tel »Knjfežc. Ljubljana. Flori iancka ulica štev. 4.
13:3-10
_______I
Avto
ekonomičen, za trg. potovanja kupimo. Prednost ugodni plačilni pogoji. Ponudbe r.a ogl. odd. »Jutra« pod »Av-toiix«.	1518-10
Vsaka Beseda 1 Din. za iaianje naslova ali ta Sifrr, [M 5 Din. (121
Za 5000 Din
novo, masivno, politirano spalnico. 11 komadov proda Joža Vi'žin. mizarstvo, Skofja Lo-ka — kolodvor.
1023-12
Več postelj
prodflim a Din ?00,—. omare — in drugo pohištvo delam po najnižji ceni: mizarsit.vo Alojzij Ore-hfk. Ljubljana. Sma-rtin «ka e. 62. prva hišti za tovarno kleja. 1302-12
Vrednost Vašega denarja
najl»olj?e nalo-žite. če Vam opremi Vašo
spalnico, obedinico,
delavno sobo, po Sil ovne prostore
itd. s svo;imi priznano solidnimi izdelki po najugod nejših pngo'«h tvrdka
REMEC -Co.
tova-nn upo<rnjene!ra pohištva ia lesna industrija.
Ljubljana, Kersnikova ol. 7
1209 12
Jedilnico
bogato izrezi :ano. nem?ka renesansa, 16 komadov in 2 ko-mpletni okni (Butzen sc-he^iben), radi pomanjkanja prostora prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	1440-12
Pohištvo
spalnice	2100
omare	425
postelje	225
kuh. oprava	900
kuh. kredence	475
Vse drugo pohištvo se dobi najceneje in na obroke. Sprejemajo se vsa popravila po konkurenčnih cenah. Mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18. Miklošičeva 6. Telefon 27-80. 1480-12
Moderno soalnico
novo, 16 kom.idn-v, 6 ta-pecčronih. za 3500 Din proda Go'ob:č, Bolgarska nI. št. 2&L	1569 12
Oblačila
Trg. oglaad po 1 Din beseda; za dajanje oa »lova ali za šifro 5 Di' Oglasi socialne-ga zna čaja vaaka .beseda 50 par; ia dajanje naslova aJ-i za šifro 5 Din. (131
Črno novo suknjo
prvorazredno, prodam. — Gregorčičeva 15/L 1399-13
Smoking
dnfcro ohranjen, za e^edujo
velikost, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddt-ku »Ju,tra«.	1475-13
Kck» išče me* t/O pot { rtika, plača za vsako 1 besedo 50 par; za da >anje naslov« ali m i lifro 8 Dki. — Kdor ! »prejema potnike, pla j ia besed« po 1 Dm: i t« dajanj« naslova ali : z» iifro pa 5 Din. (5)
Avto »Fiat«
xtprt — iot>ro >hr«ni«n. n r o d a Spednoija Pnrk t Ljubljani.	52797 10
Mali tovorni »Ford«
v brezhibnem stanju izredno poceni naprodaj, j Naslov v oglasnem od-deSkn »Jutra«. 1372-10 !
Avto
poitoMfei, v brezhibnem stanjo kupim. Ponudbe z opisom na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tovorni«.
1031-10
Bencin-motor
dobro ohranjen, 3—i Ks, kupi Alojzij Zabjek, pošt« Spodnja Hrušica štev. 19.
896-10
Poltovornl avto
z 22.000 km wžnje. zeJo dobro ohranjen, po ugodni ceni takoj »rod« tovarna »lika« ▼ Kranju. 1060 10
Avto-limuzino
dobre znamke, šestsedežno. brezhibno, kakor nova, prodam za knjižico Celjske posojilnic«. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »45.000«.
1206
Zastopnike
aa prodajo prvovrstnega predmeta, sprejmem za vso državo. Čedno oblečeni bivši trgovci naj pošljejo ponudbe n« og'aini oddeleik ».Jutra« pod »iiro «Gross-verdi«mst«.	1273-5
Zastopnika
aa »ov predmet in nov na črn prodaje iščemo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra lil08-5
Potniki, zastopniki
(zastopnice) 50% provizije se Vam nudi. ako ste vpe Ijani pri privatnih strankah. Ponudbe pod »Grafika« na podružnico »Jutra« Maribor.	1354-5
Postranski zaslužek
Iščejo se proti proviziji krajevni zastopniki za Celje. Laiko. Brežice in Kamnik. Prednost imajo gg. učitelji. upokojenci. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod štev. 14.507.	1305-5
Serijoznl potnik
kateri potuje z kolonijal-mm blagom. išče tov. bombonov io keksov pro-tn provizij. Ponudbe na oiglasn^ oddelek »Jutra« pod »Agilen«.	1410-5
Provizij, potnica
sprejmem za prodajo prvovrstnih damskih pleten'b opa.nk Ponudbe oa oglas, oddelek »Jutra« pod šifro >20% provizije«. 1310-5
Zastopnike
za razprodajo in nabiranje
naročnikov zanimivega romana v zvezkih, spre me-nio v vseh krajih. Fiksna j»«ča. Kavcija 200 Din potrebna. Ponudbe na naslov Galanta. Ljubljana, poštni predal 352.	1414-5
Resen zastopnik
išče zastopstvo prima firme proti plač.; ali proviziji. — Pisati na naslov: Markovič, Beograd 5. R> Fera.	12S7
Zastopnike (ce)
vpeljane pri krojačih, mo distiajah in modnih trgo vina h. iščem za prodajo dobrega predmeta po vsej državi. Ponudbe na naslov »Narodna trgnv:na«. Zagreb, Gujeva ulica 291.
1234 5
Zastopnike
za prodajo koles pod u.god-n i mi pogoji sprejmemo v vsakem kraju. Kav".a ta vzorec potrebna. Nudimo fiksno plačo. Ponudbe od resnih refiektantov z zram ko 2 Din za odgovor na Galanta. Ljubljana, p"5-ni predal 3">2.	1-3)13-5/a
Zastopnika
ki potuje z avtom za Gorenjsko za Sp. štajersko in na Hrvatsko, sprejme slovenska tovarna. že prav dobro vpeljana. Ponudbe na ocl. odd. »Jutra« pod »Intenzivno obiskovanj«.	1536-5
Vsaka t>ese*ia 1 Dm. za tajanje naslova ali za Šifro tw 5 Din. (15)
700 m3 bukovine
za hlode, takoj prodam na panju; 1 vagon suhih bukovih dužic za sode. v dolžini 60—95 cm; preko 50 vagonov primi, suhih bukovih cepanic in 1 va-gon bukovega oglja. Ponudbe na og'as-ni oddelek »Jutra« trod značko »Nizka cena 289«.	1249-15
Suhih bukovih drv
5—6 vagonov ima naprodaj Tva-n Bregar, Mtdija Iz'ake.	1240-15
Deske
smrekove in jelkove. 3 in 4 vrste, 12, 18 in 24 mm. po 4 m. kupim proti takojšnjemu pla&ilu. Ponudbe z navedbo cene franko vagon nakiadana postaja na naslov: Kemperle. Cušnjica, Skofja Loka.
1237-15
Odpadke od žage
dobro osušene. kra,tko ia gane. prodaja v vsaki množini Ivan Šiška. Metelkova ulica 4.	1016-15
Orehov okrogel les
kup;,m proti takojšnjemu platnu. F. Zupančič, parna žaga Poljčaiae. 1290-15
Orehov les
pro-ti takojšnjemu p>ačfllu kuj« F. Župančič, parna žaga, Polijčane. 1290-15
Smrekovih hlodov
kupim vsako množino. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hl-cdi«.
1413-15
Bukovih desk
1 vagon suhih. 27 mm I II
ter tesan les
4/5 in 5/6 kupim. Ponudil na oglasni oddelek Jutra pod »Trami«.	1444-15
Žagine odpadke
bukove, rezane, franko vagon 12 Dim 100 kg. preda Matija Miklaražina, Bras'o«v io.	1558-15
rU'
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje nasiova ali ca šifro S Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ' ka beseda 50 par; za \ dajanje naslova ali u j *ifro p« 3 Din. (6)
Prodam:
3 kom. avto,pnevmatike 820X121) ter 2 k'm. 815x 105. sko-aj nove, ter zračnice k is-.im. F-a ne Koropec, Konjice. 1377-6
Kovček-gramofon
in moška suknja n«i>ro-naj. Tc-man, BnailoiSn 14.	lošO-6
Trg. opremo
nekoliko rabljeno, za de!!-kateso in špecerijo. prodam po nizki ceni. Vpra šanja na oglasna oddelrk »Jutra« p: d »Oprtma s*. 5« 1-119 6
Regis-nr. blsjra.^o
s 6 predGli, popiViroTra brezh:bno. prodam. Ponudbe na ogas. oddelek Jut-a pod »Jamstvo«. 1:60-6
10.000 Din
i plačam tistemu, ki mi za •iotvi 6 m>*pec< v posodi 70.000 D:.n proti sigurnemu jamstvu. Ponudbe na >g.. j oddelek »J u tra» tx>d šif-o »EkijvoeJt«.	' 1183-16
Plišasto preprogo
novo, ?a otomano ali za ste-ro — oziroma porvVro p-odam. Naslov v ozas. oddelku »Jutra«. 12S1-6
Nov voziček
za ko'benje. pripraven za m;7Hrja. prodam. Jensko-Bitnje, Bohinjska Bistrica 1215-6
Veliko železno peč
emaHirano. poceni prodam na Karlovski cesti št. 22.
1437-6
Ženski športr.i plašč in mo^ko suknjo
kakor tudi več žesiskih oblačil, nošeno, poceni pr"dr.m. Naslov v ogias. oddelku »Jutra«. 1420-6
Otroški voziček
dobro ohranjen poceni naprodaj na Šmartinski cesti št. 19, p. Moste. 1427-6
Škropilni aparat
kompleten — znamke »De Vilbes«, naprodaj v Fori-janski ulici štev. 31T.
34.74-6
Kolo »Waffenrad«
zofa. kompletna postelja in B posaun-a. radi s-eilitve po ceni naprodaj v Slomškovi ulic-i štev. 11, Kode je vo.
1457-6
Fotelje
(Ohrenf oute!) po nizki ceni prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
1467-6
Gramofon
v potnem kovčegu 250 dinarjev, čisti damastni namizni prti 30 Din, 11-kerni servisi 45 Din. kuhinjske ure 60 Din. katalog gratis. šapira. Dunajska c. 36. 1447-6
Puhasto perje
15 Din, čohano 32 Din. puh 140 Din kg ter
volno in žimo
za madrace izredno poceni prodala: šega. Vfol-fova 12 (dvorišče).
1479-6
Fotografi!
Moderno opremiljen foto-atelje. na promemi točki v Ljubljani oddam radi bo'eznn. Ponudbe na ogl. oddHek »Jutra« pod š:fro »Rentabilno«.	14S5-6
Psiho
popolnoma novo, it frež-njevega lesa. brez ogleda;a zelo poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	I060-6
Pohištvo
miz«, stoli, postelje, veliko zrcalo itd. naprodaj v
R-utorjevi alici štev. 4z1, Vrtača.	1551-6
Športni voziček
dobro ohranjen, prodam. Na>s'ov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1537-6
Pisalna miza
x avtomatično zaporo Sn rolo. v brezhibnem stanju za 1800 Din takoj napro daj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1003-6
Premog, drva, koks
prodaia Vinko Podobnik, Tržaška oest-a 16, l-el. 33-16
Kočije
landauer. bruna, eanke koujsko opremo proda špedicija Tu.rk v Ljnbljan' 52796-6
Pozor!	Pozor!
Povečanje slik
surovo, po Dšn 10.— vključno carina in stroški na najboljšem papirju izvršuje točno S. Hend'er. Wieu DI. Steingasse 9.
1324-6
Premog in drva
prodaja Jezeršek, Vod m * t !
200 :
Sesalec prahu
skoraj nov. in ena riša
na tri plamene naprodaj. Vprašati v trgovini Peteline, Sv. Petra nasip.
1396-6
10 I dobrega mleka
dnevno o d d a m. Vprašati pri vratarju hotela »S'on«
Biljard
(Karaimbol) Se-nert, v prav dobrem staniu t»o nizki <x-ni naprodaj v kavarni »Slon« v Ljuibljani. 1572 6
Bencin-motorje
cirkularko na vozu. velik-o železno peč, plinsko peč na oglje fSanggass) za mo-torskn pogon, proda Franc K ris tam. Dume'ska ccsta 54 1570-6
Mlin
za domačo uporabo, skoro nov, s sejalnikom,
inozemski fabrtkat, ugodno naprodaj. Dopisi na ogl. odd. »Jutra« pod »Domači mlin«.
1566-6
Vaa-fca t>e»i-d» 1 Din. ia lajanje naslova ali ta Šifro pa 5 Din (161
Za fanta
13 do 15 letnega prodam zimsko suknjo, čevlje št. 39 in gojzerje št. 38 ter nekaj druge obleke, vse dobro ohranjeno. Slomškova ul. 23/1.. levo.
1473-6
Enovprežne sani
lahke, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 1416-6
Hranilne knližlce
»Jugoslovens'ke banke« z vlo.g-0 do 500.000 kupila. Ponudbe na »g1 as. oddelek »Jutra« pod »500.000«.
1208-16
Drtpžabnika
t 200—250.000 Din gotovine :ščem za večjo in dobro vpeljano trgovino s kolonijaViim «n šp.*^rij ekim blagem v centrp me sta Ponndbe na podružm 00 »Jutra« v Olju t>od »Varno tn rentabilno«
1314-16
2 hranilni knjižici
Celjske mestne hranilnice, t vlogo 92.000 in 48 O1V1 Din prodam Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gotov denar«. 1156-16
Družabnika
sprejme v,vama trikotaž* :n pletenin. — Ponudb* "A oir ac- od-i» -k »Jutra« »S. .-urno 15 j«.	1105-16
Hranilno knjižico
Liudske posojilnice v Ce!iu
do zniska Th.iHm' I>in ku-r>-'ir; r^kojšnjemo p a-jfi'u. Ponncbe na jgiasni oddelek >Ju"ra« v Ljubljani značko »70.000«.
114^-16
Poravnanja
posredovanja
med dolžniki in upniki, sodna in izvensodna. Izvršuje poceni in solidno »Poravnalna pisarna«, Ljubljana. Mestni trg 25 1.	750-16
Posojilo
200 do 2->i Din iščem pr«v
t.i vknjižbi ne zemljišč« ali hiši v mor tu. Ponudbe no oglasini oddelek .Jutra« prvi »Posojilo«. 1940-16
Upokojenca (-kol
sprejmem kot sodelujočega družabnika — Str.'"n,vanje preskrbljeno. — Viadimir Me-rhar. ' Brežice. 1350-18
Družabnika (-co)
s kapi-alo-m od 50 do ti;?o€ Din sprejmem ze si-girno dobička nosno podjetje. ki 'mi še malo konkurence v Jugoslaviji. Kapital poirebea predvsem za nabavo surovin, ker je vse drugo že pripravljeno. Ponudbe na oglasa: oddelek »Jutra« pod »Ugfdr» prilika 23«.
Knjižice
»Kreditne« in »Pre^tedi*-
ne< (SO.OTtO) prodam. Pi>-tMidbe na og.isni odd>-"ek »Jutra« pod šafro »Najvišji ponudnik«.	1361-16
Družabnika (co)
z nekaj kai.;'a!a in sodelovanjem. iščem na dobre mesto. Ponudbe na ogas. oddelek »Jutra« pod šifro »Nov sistem 21«. 1238-14
Družabnico
mla.išo gosr>od'etWi z nekaj kapitla. :šče m'<sd gospr-d. Vkihjrižba na dobro m^sto. Pouudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nnv-o-živijenj-e 13«.	1259-16
Posojila
na hranilne knjižice rn jm vred-n-ostre	preskr-
bim vest.ro in točeno. Zgla-site se osebno med 1£. Vn 14. uro na naslov; Zor6, Ljub!na. Gledciiška n'iea št. 12.	1190-K
Družabnika
s 300—SOO.OOO Din sprrjnM debro uvedeno io dobička-nosno podjetje. Udeležba je mogoča tudi s knjižico Jugoslovenske banke. — Bruto zaslužek 40—50 %. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Družabnik 300.000«.	1225-16
50.000 Din posojila
iščem proti prvovrstni garanciji in mesečnemu p če vanju po 1000 kot obresti. Po-nudbe na fflas. oddelek »Ju*ra« i>od šrfro »Nujno U«.	1438-16
20—30.000 Din
posojila iščem
dosmrtna oskriia, obresti. Ponudbe pod šifro »Prvovrstna garancija« na ogi, oddelek ~»Jdtra«. 1430-16
Kupimo in preski^-bimo posojila
ne šivalne, pisalne, pletene in druge stroje, kolesa, motorje, avtomobile, radio aparate, gramofone itd. — Za odgovor priložite znamko za 2 Din. Ponudbe na Galanra. Ljubljana, poštni predoi 352.	1413-16
30.000—35.000 Din posodim
na prvo mi*s.;o. ali pa grem kot družabnik. Ponudbe aa oglas, adde ek »Jutra« pod značko »prvo mesto 200«.
1472-16
Kot družabnik
lahko pristopi, kdor lrrta 40.000 do 50.000 Din na najbolj varno naložen kapital. Lahko se tudi vknjiži. Ponudbe na osi. odd. »Jutra« pod šifro »Polna sigurnost 385«.	1461-16
5000 Din posojila
iščem proti sigurni vrnitvi v par mesecih. — Obresti postranska stvar. Ponudbe pod »Hitro« na ogl. odd. »Jutra«.
1463-13
Unovčenje
knjižic Datuvarske g-adjan-ske štedione »a IV kolo preskrbim. — Oglasit* so osebno. Zore. Ljubljana, Gledališke ulica štev. 12.
1476 16
Ugodna priložnost!
Z vložno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske morete si pridobiti dobro eksistenco z nakupom -=tare vpeljane trgovine manufakturae in konfe.-ccilske stroke. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« t)Od »Ueodna priložnost 200«. 1507-16
16 000 Din po«o?i1a
iščem za do.bo 6 mesecpv proti vknfvhf. Vi-nem D'n 20.000 Sn-eimem tnd' družabnike Ponudbe na ogl. oddelek »Jut-s« pod šifro »Proti vfaniiž.bo 177«.
1567-K
Tihi družabnik
S vlogo 100 do 200.000 dinarjev proti popolni garanciji se sprejme v dobroidoio podjetje. — Sodelovanje prostovoljno ln pa pogoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Družabnik 100«.
1529-16
25—51 */•
Vam bo donažal kapital, ako ga vložite najbolj varno v trgovino za nakup Inozemskega blaga bret vsakega rizika. Tiho družabnlštvo ev. služba mogoča. Primerno za moške ali ženske. Pogoje ln razpoložljiv kapital na ogl. oddelek »Jutra« pod »Stalen dohodek«.	1516-16
Vložite knjižice
LjoM sn.sk« kreditne banke ta Prve Hrvatske gtfdio-ri «*> knpvm. Ponudbe n« pn<Jnitmco »Jift'a« v Celju pod značko »10O0«. 1501-16
100.000—120 000 Din
posojila išče<m v gotovini ».'i v hranilni knjižici ljubljanskih h-an^nic. Garancija — hšpotek >i. Drui« po d^Mrovom. — Ponudbe na oc:as. oddelek »Jutra« pod »Hipoteka 100». 1564-16
Vuka	1 Dio.
ta dajanj« duIi>ti »Ji
m Šifro m - Din C181
Danes h kotfnu
«*a Glince
kjer bo kon>» rt in dobro ▼ince. domai-f fcrvaviee in plenice!	1433-18
Danes koncert
krvavic«, pt£eniee, ocvrte piSke., pristna štajerska vi na kd. Priporoča s* re rtavracija Carman, Zgornja Šiška.	1435-18
Ne pozabite
*u«H danes na koncert pri Figeinu na Glincah. Točna postreiha. Priporoča »e Earolina Pogačar. 1466-18
Domačo zabavo
priredi danes gostilna pri »Rezki« v Sp. šiškl pri stari cerkvi. Priznano dobra vina in toplih jedil bo dovolj na izbero. Pridite prijetno po krami jat.	1450-18
Smučarji v Bohinj
kjer imate krasen Športni teren še v hotelu Triglav šiboren penzljon ta 33—50 Din.	49350
Kam gremo
pa danes?
Na Rimsko cesto v gostilno »Kodela«, kjer je otvoritev na novo preurejene gostilne. Dobra kapliica ln Jedača. — Priporoča Nande. Rezka TTibajs.	1544-18
Modna trgovina
staroznana dobro vpeljana. se proda ali sprejme družabnika. - Ponudbe pod »Centei Ljubljana« na oglasni odd. »Jutra«. 51841-16
Gostilno
d«*bro rdočo, prodam radi rodbinskih razmer. Cen« 1.5.000 Din. Stanarin« 1800 [>;n. Zssigurana bodočnost. ProBM mesečno 25—28.000 Din. Naslov: Zagreb, Ma kslmirska 34. Krč-ma.
165.1-19
Gostilno
i« pro«JK?tmem mestu, do-bro idočo. s 50 abonenti. b' ii.v glavnega kolodvora, prodam radi drugega podjetja. Gjuro Draclin. Bra nimirova nI. 37, Zagret).
1350-19
Gostilno in mesarijo
v ceni do 80.000 Din ku-pim proti plačilu 8 branil-no knjižico. Naslon: M. Murko, Preval-je. 1156-19
Lokal
t 8 prostoroma, ▼ B-ovi hiJ«i n* roga « Resljeve i® Slomškove ulice, zelo prikladen za pisarno ali briv ski salon. takoj ugodno oddam. Po; z ve se ist,>tam 1266-19
HTšo
sredi Celja prodam M zamenjam za hišo aH posestvo." Likar, Celje, Vod nilov« 9.	1374-20
Parcela
obstoječa n dveh ajir ln velikega travnik« naprodaj. Poizvedbe daje go-stiina pri »Jur&ku« na Koroški Beli.	15*70-20
Hiše, gostilne, vile
grabne, posestva, peka-rtje, mline, prodaja Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21.
isra-20
Lokal
H>rsmfJ««i za trgortoo * Špecerijskem blagom, oa
:>rom»-tnem krajo u U. vidam v najem pod agod mam pogoji. — Pojasnil« 1a je lastnik Joža Jagodic ->o*«»toik. Visok« H 43 r>odta Šenčur pri Kranju 84619
Točilnic o
iščem t Ljubljani aH okolici. Ponudbe na »glasni oddelek »Ju-tra« pod šifro »Točilnica*.	116(7-19
Trgovino
t mešan-m blagom, t zelo prometnem kraju ob žele«-niči na Dolenjskem takoj oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
1096-19
Prostore v Celju
v katerih je sedaj odvetniška pisarna, Aleksandrova ul. St. 4, v prvem nadstropju, obstoječe lz treh sob oddam s 1. aprilom.
857-19
Veliko trgovino
i mešanim blagom, v le-piroi in prometne-m kraju oddam takoj radi boleaivi v najem pod zelo ugodnimi! pogoji. — Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »jaročeno odplačevanje«.
1101-19
Trgovino
staro, dobro vpeljano, ▼ okraju Ptuj oddam v najem po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »J-utra« inod »Dobra trgovina«.
1159-19
Vilo z vrtom
takoj k trpi m. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Vila«.	1392-20
Posestvo
26 oralov, gospodarsko po siopje in hiša zidana ter z opeko krito, proda Štefan Celofiga, Bresternio pri, Mariboru.	11612-20
Nova hiša
štiristanovanjska, v Nižini Kamnika zelo ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 1171-20
Za hranil, knjižice
prodam dvostanovanj. hišo z lepim vrtom, v bližini gorenjskega kolodvora v Spod.nji SiSki. — Pojasnila da;e Sagmeister, Celovška cesta 78._987-20
Dvostanovanj. hiša
naprodaj na Kožarjih nb Tržaški cesti. Vsak« sta no vanje obstoji iz ene sobe in kuhinje. Pole? hiše je tudi nekaj vrta. Kupnina se lahko poravna s hranilnimi knjižica mi pri-mani.h zavodom. Naslov oglasnem oddelku »Jtrtra 1151-20
šflrisob. stanovanje
krasoo. oddamo e 1. februarjem v Sp. SiSJti. Ogledati dnevno med 10. ia 12. ar«. Konzumno dru Jtvo, iibertova žtev. 271.
1101-21
Za 190 Din
oddam lepo »"bo ia kuhinjo v novi hiši v Vod matu Nneiov v ogiaanem oddelku »Jutra*.	1227-31
Pristopajte
k Društvu stanovanjskih najemnikov, Vegova al. S.
373 21
Trisob. stanovanje
s kopalnico in ostalimi prt sik i in »ml oddamo ' 1. marcem Poizve in ogl>-da v Dvofakovi ulici It. 3 (piearna na dvorišču) m<-d 10. in 11. dopoldne in 15. ia 16. uro po.poldne.
1015-31
Stanovanje
ali celo hišo
» 4 sobami, na lepem krt ju pod Rožnikom, z vrtom ugodno oddam takoj ^ »ii pozneje. Natiov v oglas, oddelku »Jutia«, 1503-ži
Brezplačno hrano
in stanovanje za 5 mesecev dobi, kdor posoda za ičto dobo 15.000 Din. Šoferji. ki imajo laeten avtomobil, b% lahko za sv»J raoun bavijo t prevo-zum goltov. poimd1>e ca o§:ai. oddelek »Jutra* v L.ub-i^ni i>od zriitoko »BW«.
1567-21
Komfortno
stanovanje
v nov* zgradbi »redi m* sla pripravno tudi za sta-novanje. prodam. Ponudbe na og!a«ni oddelek »Jutra« pod Šifro »Soinč-ao«.
1097-20
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo, predsobo in pri-tiklinami oddam s 1. februarjem na Tyrševi (Dunajski) eeeta 85. »24-21
Štirisob. stanovanje
lopo. takoj oddam. Miklošičeva c. 14.	1346-21
Stanovanje
3 aiob. kopalnice, pritiklin in a souporabo vrta oddam 9 1. februarjem. Ce na 1000 Din. Oficirji in drž. iradiniki 1.0% ceneje. Eventualno oddam 2 etran-kfl-m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1376-21
DvosOb. stanovanje
tudi štirisobno. parketi-rano, kopalnica in pri-tikline odda Hren 231. nova remiza, Zg. Šiška.
1548-21
Stanovanja
Vsaka t*wii» 50 p»i". ta dajanje naslova ali ta iifro 8 Dio. (21-*)
Hišo z gostilno
in trgovino
eco u-no od postaje, pri farni cerkvi prodam za 55.000 Dio. Prevzame se lahko tudi hipot_eka. Naslov pove ogiaeiii oddelek »Jutra*.	Id 04-20
Vsaka	1 Din.
t* lajanje na »lova ia Sfr« pa 5 Din. (17)
Pekarijo
(lobro idofto, f stariovanjem lia &c,-en>kem od dem ea več let v najem. Pojasnil« daje g. Jaoko Meterc. Za-breznica št. 6, pošta 7.i povni^a.	S78 17
Pekarno
oddam 'akoj v naj-eoi proti inaili odškodnino. Na-ifiov v oglaenem odd-lku i Jutra«.	1355-17
Gostilno in trgovino
<>ddam tii k L.iuibljatke t na ;cm. Naslov v ogla«. o-idelku »Jutra*. 13S3-.i7
Pekarno
m de^eili oddam takoj v najem proti odškedjuici. — Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Smven-»k« gorice*.	1231-17
Vinotoč - delikateso
dam v najem, oziroma u« račun. Ponudbe na ogiasn: oddelek »Jutra« pod šifro »Sta.jere.ko*.	1242-17
Pekarno
rooden>o urejeno, t »talnimi odjemalci, oddam takoj v najt-m v predmestju Celja. Ponud-be na podružnico »Jutra* v Cei.u pod šifro icpekarna ta&oj*. 1316-17
Pekarno
3ia prometnem kraja vzamem takoj v najem. Nadi o-v pove oglaern oddelek »Jutra*. ~	1418-17
Branjarijo ali lokal
na prometni točki iščem v najem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prevzem takoj«.
1539-17
Velik vrt
uvetl-itoik. tople gred«, l stanovanjem oddam v najem. Naslov pri pedruSn-ici »Jutra, v Celju. 1559-17
V sokolskem domu na Taboru
oddam v najem restavracijo reflektantu, ki naj b' imel poleg tega že kak drug zaslužek. Vse informacije se dobe pri upravitelju doma na Taboru (vhod nasproti vojažnlcel danes med 10. ln 12 uro dopoldne.	1535-17
Lep jokal
icHo »vetel in prostoren, v T. nadstropju odda L. Pot. Mestni trg 5.	12S6-19
Trgovino
m-e?anega blaga kapim ali vzamem v naj^m. Cenjene dopise z navedbo premeta itd. na podružnico Jutra v Mariboru pod »Eksistenca 100—200.000*. 1321-19
Dva lokala
za trgovino ali pisarno, blizu sodnlje in kolodvora, takoj oddam. — Naslov D. Rovšek, Kolodvorska 35. 1470-19 ____ul«
Točilnica
na najprometmejSI ee*M naprodaj. Naslov pore odde-lek »Jutra*.
Lepo, majhno hišico
z vrtom, v ljubljanski okolici blizu tramvaja ali avtobusne proge vzamem takoj v najem. — Natančne ponudbe na naslov; Mihel-čič, hotel Metropol, Ljubljana._ 1031-20
Hišo
I nilvo In vrtom prodam
pri drža vrni ce.ft-i na pr ometnem kraju, 5 minut od kolodvora, cerkve in šo'e. Pojasnila daje lastnik Jiiše R. Vevčiko^nik. DreSinjavae — iHišta Petrovče pri Celju 1318-20
Dvcdniiinsko hišo
pedkleteno, z elektriko, 2 miiMitj oddaljeno od tram-vaia prodam v Zg. Šiški St. 103 — Kosovo polje.
1432-20
Vilo
aH stanovanjsko bi5o kupim v Ljubljani. Prevzamem tudi hipoteko. — Ponudbe na ogasm-i oddelek »Jutra« pod šifro »Hipo-gotovioa«.	1434-20
as.
1406-19
VnaKa o«wd» 1 Din, ta daj»nj« naslova ali
u šifro pa 5 Din. (19)
Lokal
oddam na Dunajski ee»ti it. 36. Informacije daj^ Jugo-Ant.0. telefon 2236
12TO-19
Mlekarno
v Zagrebu
na veliko. ki razpeia duevuo veliko mleka io masla, s sta mm« odjemalci, z vsem inventarjem zaradi boieani prodam P1 Gmftne ponudbe na iglasnl oddelek »Jnr.ra« pod »tTve demo mlekarstvo«. 1280-19
Dva lokala
v eemtru mc-«ta oddam. — Naslov v curiaenesi oddelku »Jutra*.	1506-1»
Buiet
dobro idoč, sredi mesta, na prometnem kraju zaradi bolezni oddam takoj. Koncesija aH brez. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Bufst«.	1514-19
Lokal
za vsako obrt *?i
pisarno, oddam ▼	Tavčar javi ulici 4. 1S40-19
Vmotoč
s stanovanjem
takoj oddam. Poizve se oerl. odd. »Jutra«.
1554-19
Lep lokal
96 ms, pripraven 2» trgovino takoj oddam za 400 Din. Poizve se ogl. odd. »Jutra«. 1555-19
Hišo z vrtom
visokopritllčno. trista-novanjsko, moderno izdelano, 20 let davka pro6to prodam. Potreb no 30 do 90.000 Din gotovine. prevzeti hipo -teko, ostalo se vzamejo hranilne knjige. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
1464-20
Dvo?ob. stanov 3P'e
pnrketirano. s posebnim vhodom, oddam. Rožna dolina, cesta XII. št. 1.1.
. 1307 21
Stanovanie
eno trisobno, drugo Štirisobno z vfK-m komfor tom oddam za takoj. Breg 20.	1391-31
Stanovanje
2 sob. kabineta, kuhinje in prit.ikiin, lepo in sončno, oddam v bližini Ko-lezije s 1. februnrjem. — Vprašati v Karad-žičevi uiici 16, visoko pritličje.
1308-21
Komfortno
stanovanje
2 sob. kabineta, kuhinje. ■kc»pa'.nite, z vsemi priti-klimamii poceni odiinm za 1. februar. Podrošmik. cesta I, št. 12.' 1412-21
Solrčno stanovanje
obs*o>ječe iz 3 velikih sob, velike predsobe, kuhinje, sobice za služkinjo, shrambe, kloseta. balkona ter kamero oddam s 1. februarjem. Naslov t oglas, oddelku »Jutra*. 1E1'1-21
Sobo s kuhinjo
ali sobo ? štedilnikom mirna oseba. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirna oseba«, 1311-21'»
Stanovanie
trisobno, e pritiklinarai. i5če družina višjega uradnika za m«i. Ponudbe s ciino na og'a=ni oddelek »Jutra* pod »Maj«. 1381-21»
Železniški uradnik
išče dvosobno sita novanje. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cisto in po-lnč no«.	13iS-21a
Dve prazni sob!
v I. nadstropju v bližini rr.
Krištofa., c kopalnico — in
sobo v suterenu
oddam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 1123-23
Opremljeno sobo
oddam 2 gospodoma ali
zakonskemu paru s »onpo rabo kuhinje. Poiive ae v Vodaiatski ulioi Jtev. 19.
861-33
Opremljeno sobo
s posebnim vtKidom in elekiričr.K) razsvetljavo oddam v Da matdoov! ulici žt. au. VpraAati je &d 2. do 4. ure po>po'.di»e.
laisss Dva gospoda
sprejmem v leipo sobo. — Filmerjeva (Skofja) ulica 13, vrata 17.	1088-23
Sostanovalca
stalnega. sprejim e® za 10} Din meseino. Prazno sobo, solnčmo. oddam eni osebi za 100 Din. Kar-lovška cesta št. 3, Pleško 13CMK3
Novo vilo
a tremi alt Štirimi stanovanji na periferiji Ljubljane kupim. Ponudbe pod »Vila« na ogL odd. »Jutra«.
1469-20
Pazite!!!
kupol hiš, vil, zemlllSč! Prodamo vam brez vsake provizije vsako nepremičnino. ker iščemo malo provizijo samo od prodajalcev. — Ponudbe na o?rl. odd. »Jntra« pod »Vestno ln zaupno«.	1473-20
IVs*k* beseda i Din, ta dajanj« naslova aH ta Hir« pa 5 Din. (20)
Krasno posestvo
18 oralov, vse zidano in v ravnim, zravem kolo
dvora iti me*ta v Sloveniji prodam. Ponudbe n» oglas, oddelek »Jut-a« pod v Dobička nosno«. 1291-20
Stavbne parcele
ob Tyr5eri (Dunajski) cesti ugodno naprodaj. Do pise pod »50« na oglasni oddelek »Jtrtra«. 1267-20
Žago vew?ci|anko
dobro idočo iščem v najem za večiotmo »talo« rezanj«. OdiSkodmina po dogovoru. Anton Podobnik, Sinjsgorica, p. Vrhnika.
1860-20
Hišica
divoBtamovanjsika. s velikim vrtom in vodovodom 20 let prosti davka. Nižine dolenjskega kolodvo ra, naprodaj. Naslov v og! a smem oddelku »Jutra«.	1387-20
Vilo ali hišo
s hiipoteko. kupim. Ponudbe z navedbo cone. lege in pogojev na »glasni oddelek »Jutra* pod šifro »Brei posredovalcev n«.
1484»
Parcelo
ob Dunajski cesti kn4»m. Porwidbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Cena«.
1496 20
Nad 100 hiš
proda za vložne knjižice proti prevzemu dolgov ali za gotovino Rea-litetna pisarna Grašek Jože, Llubljana, Masa-rykova 12.	1498-20
Ugodno in hitro
lahko prodaste Vašo hišo. posest, parcelo za eotovino, vložno knli-žico ali proti prevzemu dolga potom Realltetne pisarne Grašek Jože. — Llubllana. Masarvkova št. 12.	1499-20
Tovarna in vffa
ttk LJubllane. nedaleč od tramvaja, zelo ugodno na.T>roda1. Po.1a«snlla date Realltetna pisarna Grašek Jože, LJubVana. Masarykova 12. 1500-20
Prodam hišo
r Meni jami. Zvezna nL St. 3. — Potreben kaoital 35.000 Dio.	l.Ve 20
Stanovanje
Vsaka	1 DVn;
n dajaaj« oavlova aH u Cifro pa S Dio. (81)
Trisob. stanovanje
moderno i« komfortno, s kopalnico, v bližini Kole rije oddam » 1. februar je«n za 800 Din. Vprašat: v Oražnovi ulici It. 3/1.
1292-21
Dvosob. stanovanje
v eentru mesta takoj od dam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1305 31
Stanovanje
moderno in soločmo. 2 »ob. kabineta ra kopalnice na pHo. z vrtom odd« Rajko Turk t Ljubljani. 1169-31
cnosob. stanovanie
majhno, oddam eoiidnemu gospodu aH gospe. Naslov v ogleanem oddelku Jutra 1174-21
Brezplačno
stanovanje
lin kuhinje oddam tistemu, ki po>sodi 10.000 Din. Naslov v oglnsr.em oddelku »Jutra*. 988-31
Komfortno
stanovanie
v DOvi zaradbi v sredi™ mesta, pripravno tudi za pisarne, prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped »Solnčno*. 1097-20
Trisob. stanovanje
takoj oddam n« Vodovodni ceeti 5.	1307-21
Trisob. stanovanje
solnSno, parketirano, vse na novo preslikano, s kopalnico in vrtom poceni odda n-pravrte''jstvo na Tržaški cesti 26. 12S4-31
Stanovanie
sobe in kuhinje (kletno Izključeno), po primerni ce ni iščeta zakonca brez otrok, s stalno službo, za marec ali pozneje. — T®-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten plačnik«._1262-21/a
Stanovanie
sobo in kirhiuje išče mirna stranka. Ponudile na o<r'as. oddelek »Jutra« pod »Dober zrak«. 1261-21/«
Opremljeno sobo
epo. snaz.no.
prostim
Separtrano sobo
solnono, lepo opremljeno, z elektr. razsvetljavo, event. e uporabo kuhinje ln kopalnice oddam Poljanska cesta 13/IH.. levo. 1524-23
Sostanovalca
sprejmem. — Naslov ▼ ogl. odd. »Jutra«.
1546-23
Podstrešno sobo
oddam za več let. Plača se lahko s hranilno knjižico. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »V mestu«. 1533-23
Opremljen kabinet
s hrano ln oskrbo oddam ra 480 Din. Hrenova na Grudnovo nabrežje 11. Natančneje pove gostilna Tomšič.
1513-23
3 gospode
fedne in poštene spre!mem po 100 Din mlečno na »tanovanie. Siklič. š:v?j«. CegnarVva ul. št. 411 — b'ixu bolnic«.
Gospodična
z lastnim stanovanjem, »ta ra 31 let, »e teli scznanM.-t državnim oa!wiben«-em Pctvudb s sI-"ko na oglat-oddelek »Jutra* pod šifro »B čnost«.	892-24
V skupno
gospodarstvo
bi Sel z gioe^dično ali
vdovo, ki ima dobro gostilno, trgovioo ali dobro domačijo v prometnem kraj-u. Sem samski, dobro vzgojen, posedujem 130.000 Din ka<pitala. Šamo re«ie ponudbe n« podrui. »Ju-tra* Maribor pod »Lep mirni dom«.	1357-24
Gospodična
t lastnim stanovanjem.
stara Sfl let, se želi se znaniti t državnim uslužbencem. Ponudbe t tliko na og'asni oddelek »Ju tra« pod Šifro »Bodot-nost*.	602 24
vh"dom, tik glavnega ko-lodrvora. oddam takoj ali s 1. febr. »olidnctru giv u n a jr s je oficir''u. Naslov t oglasnem oddei. »Jntra«.	1411-23
Separira.no sobo
z 2 posteljama in dobro hrano oddam. Sprejmem p«
na hrano
10 Din dnevno. ?.Mnv-ska steza 6.	1401-23
Za 250 Din
opremljeno sobo s «ou.po-rebo kopalnice oddam. — Naslov v ogas. oddelku »Jutra«.	1406-23
Prazno sobo
popolnoma seiparirano, 1 metrov širok« in 6 metrov gioboko. nb tremostovju takoj iddam. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra« 1257 23
Opremljeno sobico
» posel>n.;m vh^drui oddam na Prulah, Privoz št. 11/11 Ifcvo. *	1545-23
Opremljeno sobo
oddam takoj t Eirski ul. št. 29/1.	1543-23
Dečja
podnče\"ateHca
Mi°ica VaJeretinčač, molimo 1528-23 ! Vas javite brzo pdje ste,
__I moji roditelji mnogo Vas
rob;jo, i žela »e samo još Vas. isto tako ja. Porodi-ca Dr. Mladenovid. 1375-cM
Sobo s kuhinjo
v ceni 250—300 Din iščem v okolici Bežigrada. Pri-iazise ponud.be na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Murna stranka«. 14^2-21 /«
Uradniška dmžina
išfe s 1. majem stanovanje velike sobe in kuhinje, po možnosti 3 pralnico — o-zir. dvosobno stanovanje v pritličju ali I. nadstropju. Biti mora zraon.o. svetlo. snažno in brez mrčesa Ponudbe n«. og'as. oddelek »Jutra« pod »Za maj«.
1425-31/»
Sobo in kuhinjo
s pritikiirami. iščem z marcem. Ponudbe z raved-bo cene n« oglas, oddelek »Ju.tra« pod šifro »Točen plačnik«.	1459-21/»
Trisob. stanovanje
s kopalec« in pritiklinaml v L nadstropju oddam takoj T Streliški ulici št. 59
14)19^11
Stanovanje
sobe in kuhinje, zračno tn suho, t elektriko in vodo vodom oddam v Zg. ŠSfci. Vorašati v brkrnici.
1465-31
Enosob. stanovanje
lepo in čisto, takoj oddam odrasli družini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 1453-»21
Stanovanje
3 parketlranlh velikih sod, veUke kuhinje, kopalnice, drugih prltlk-lin, elektrika, del vrta oddam s 1. februarjem na Zaloški cesti v bližini tovarne Saturnus. — Cena nizka. Reflektan-tl naj naznanijo svoj natančni naslov na ogl. odd. »Jutra« pod »777«.
1463-21
Dvosob. stanovanje
talkoj oddam. Nasl^re pove oglasni oddelek »Jutra«.
1527-31
Enosob. stanovanje
s kuhin;& Ia prStiklinami takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
1401-31
Kdor posodi
16.000 Din xa pol lota,
dobi brez.plačno stanovanj« in hramo v zdraviliJkem krajo. Ponudbe n podrui nieo »Jutra* v Celju pod značko »Garancija«.
1560-M
Dve stanovanji
dvosobno in Itsrsobno. ta februar odda Tribuč. (Jlio ce. Tržaška ces>ta št. 6 — telefon 3605.	1581-SI
Dvosob. stanovanie
solnčno. » kopalnico <n nlinnm. oddam « 1 febru arjem — Bežigrad. NssJov ▼ oglasnem oddelku Jutri 154T7-2H
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo in prirtiklina.mi iščeta zakonca brez otrok za maj — ne daleč od centra. PoniKibe na ogiasfni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv plačnik«.
1471-91/a
Stanovanje
po primerni ceni išče višji državni uradnik najkasneje ml marc. Ponudbe z na ved o o cene na ofrlas. oddelek »Ju'tra* pod šifro »Novoporočond«. 13i2-2ll/a
Stanovanje
sobe ln kuhinje Iščem za februar v bližini cerkve na Viču, Rožni dolini. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Samostojen obrtnik«.
1509-21a
Stanovanje
dvo do trisobno, s kO' palnlco ln vrtom iščedi Največ 10 minut od centra. — Ponudbe pod -Ugodna cena na oglasni odd. »Jutra«. 1503-21a
Stanovanje
velike sobe, kuhinje, vodovod, elektrike ln ostale pritikllne Iščem. Event. dve manjše sobe ln vse ostalo, event. s kopalnico. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Siguren ln točen plačnik«.	1482-21a
Sobo in kuhinjo
iščeta mati ln sin, državna uslužbenca, za februar aM marc. Po nudbe: Vidmar. Gubče-va 15, Sp. Šiška.
1512-21a
St?novanfe
n*>- n't. dv*>«r*ww>. f vse mč pritiklinaim. v Trnovem ali na Miru išč-eon r m« jem. Ponnd.be na 0^'a^ni oddrfek »J-nra« pod šifro »Tri osete*.	Ir550-ea/a
Sobo odda
Vtaka beseda 90 par: ia dajan]« naslov« ali
n ittro | Din. (23)
Opremljeno sobo
lepo in či^'0 oddam na A>ksandro\i cesti št 7'TI lev«.	1441 -23
ViiUa b»»eda »• par; ta dajanj« naslov« ali » Šifro 8 Din. (23-a)
Sobico
v lepem kraju na Gorenj-«keui oddam do=mrtno. — Naslov v oglasnem odd-lkn »Jutra«.	1170-23
Sobico
event. e hramo. v bližini Lju*'!:ane od d.-m. NasJov v oglasnem oddelku Jntra 996-23
Sr»bo
odd-m v Mostah. Tovarniška 36.	1266-58
Toplo sobo
s hrano ali brez oddam eni aH dvorna osebama v sredini mesta. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra« 1264-23
Parke urano sobo
so'r;«"no m zelo m:mo, z električno razsvetljavo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 1197-23
Opremljeno sobo
t vso oskrbo, pri samostojni gospodinji išče ste rejiši g-osped. ki plača tudi naprej, ponudbe na og'«s. oddelek »Jutra« pod šiifro »Zelo soliden 123«.
1-190-23/a
Sobo
s por»oino oskrbo, iščem. Po,nudbe pod »Upokojenka« na oglašuj oddelek Jutra.
l2C0-23;a
Iščem sobo
e!? grem kot so^taneva^a Ponu<lbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Periferija«.
lW4-2-3/a
Vsaka boseda 50 F«.r; ta dajanje naslova aH za šifro 3 Din. (2£)
Onreml»eno sobo
takoj oddam Micmu ali dvema gos(»odoma, ozirema ŠPOTKidiie-nama v Ple.teršni-kovi ulici 24'IL 9S2-23
Opremljeno sobo
z 2 ali 3 posteljami, po mi-ziki ceni takoj oddam — lahko tudi s hran«. Spod ira Šiška, Goriška ul. 31. podaljšek Podlinibarskega ulice.	1308-23
Soibo s hrano
po 350 Dm mesečno od-.lam 2 ali 3 osebam na Sv. Jakoba trgu štev. 5.
1463-23
Opremljeno sobo
z eno posteljo, s posebnim -vhodom. so:nčmo in zračno takoj oddam t Podmllšča-kovi olici 41, Ljubljana 7.
1)429 23
Opremlieno sobo
po ugodini eeni takoj od-dam 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 1424-23
Soinčno sobo
oddam boljši osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	1417-23
Poteg univerze
odda« moderno, novo sobo Dijaki izključeni. Naslov v oglasnem oddelku Jutra M&1-23
Podstrešno sobo
oddam ne 8v. Petra cest! št. 73.	LCB2-23
Sobo
leipo epremilieiio, refiko tu sve4!^ oddam enesmi ati dvemlf go<apodc«ii«, eveni. s hrano. Fram;a K orna n, Oankarjavo nabrežje 7/TI. le»ro.	1408-23
Dijaka
sprejmem kot <vos*anova!ca v zračao in mirno sobo v centru mes*a. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
1144-22
Dijaka (-injo)
sprejmem na hrano ln stanovanje. Naslov v o g', oddelku »Jutra«. 1382-22
Harmoniko
trttonsko, • kovtkom. naj Oolje »hranjeno, iep: gj« »o vi. f medenimr glasih poceni naprodaj. Naslov v -telasnem oddelku »Jutra« 303-žf
Gramofone in plošče
radi opustitve e edinega lo kal« najceneje (tudi proti viotnim knjižicam) dobite pri Elektrofonski d-užbi. Krekov trg 10,11. 1100-26
Star klavir
prtaneren za začetnik« radi »elitve poceni r.apro-daf. .Va«lov v ogasnem (»ddelku »Jmro«. 677-26
Preklic
Pod)j>isiii Matija SokMi, tov. delavec. Potoki-Slov. Javornik, obžalujem in prekliculem žaHtve. ki sem jčb izrekel dne 22. decembra 1332 v Kranjski gori na kolodvoru glede gosp. Stanka Muleja. mesarja na Potokih, ter se mu za h vaju jem, da je odstopil od tožbe. Potoki-Sl. Javornik, dne 9- januarja 1933. — Soklič Matija.	970-31
Preklicujem
preklic o plačilu moji družini in sorodnikom z dne t. m. — Andrej Kovač, Domžale.	129C5-S1
Koncertne chre
dotoro ohranjene. kupi Marija Drobnlč, poštno ležeče Jesenice, Gorensko.
1363-7
Kromat. harmoniko
firm« Lubas. še skoro novo, s 43 glasovi in 12 ha-sovi, po nizki ceni proda Leiner, Zagrebački Crao-merac štev. 4, Zagreb.
KUS-26
Kurja očesa
in ozeblino
Vam odstrani brc« bolečin za vselej edino le pedlker v kopal:šfu okrožnega urada R. Avbelj. 142Sh24
Gospodična
m^ada. siimpaTKČna, čednega obraza, samostojna, z 10.000 Din gotovine, žel: znanja t intelipe®t. gnspodero v starosti od ;-7—.35 let. Prednost časit-nilki - Sovenci, nahajajoči se v LjuiSljani. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »V dvoje je lepše«.	1395-24
Vsaka b«»e<la 1 Din. ta dajanj« naslova ali ta šifro pa S Dio. (27,
Nemška resavka
Sistokrvna. star« 5 mesecev. o-ztroma 2 leti stat dober pes čuvaj nepr-daj. Andrej Potočnik. Skofj* Loka. Kari. ulica. 1S41-27
tmtmm-
Vsaka bmeia 1 Dm. ca 'lajanje naslovs alt
za šifro o* S Din. /29)
Stroj za enflanje
znamke »Sing.r«, še ma!« rabljen, proda Bizjak. R;m ska cesta 21.	1268-29
Čevljarski stroj
znantke Stane, za podpla te. ročni ali na motor ku p:m. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem me itu pod »Stane*. 1203-29
Dijaka
s.pTejmem na stanovanje in hrano. Naslov v o-gas. oddelku »Juitra*. 1366-22
V Ptuju aH bližini
iščem proti zmerni eeni dijaško sobo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Boijša hiša*.	916 22
Mizarske stroje
prodam ali zamenjam za les. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1129-29
Vsaka beseda 2 Din: ga lujanje naslova ali šifre pa 6 Din (25)
Dve praziri sobi
primerni za obrt aii pisarno v centru mesta ugodno oddam. N«slo> r »glasnem oddelku »Jutra*. 1306-23
Opremljeno sobo
popolnoma »epariraoo. 7 m
široko in 6 m globoko, ob trooKistovju takoj oddam. Naslov po v« ogl. oddelek »Jutra«.	1257 23
Opremljeno sobo
lepo. takoj o4dam 2 bolj širna gospodama na Po Ijanski cesti 13/n —
1012-23
2 lepi, prazni sobi
pripravni hxH ia pisarno, v centru mesta oddam
škropilo »!i posamezno. N« ♦lov pove oglasni oddelek »Jutra«.	1843-23
Sobo
t J—J pn«telj«im oddi« ▼ sredini mesta Naslov pove oglostM oddelek »Jutri«
11S2-S3
Opremljeno sobo
c 2 posteljama. odHam takoj ali poameje v Šiški. Na*lov v ogiaeoem oddelku »Jutra«.	15J3--S
V Spodnji Stškf
sprejmem gosnodičai« ali dijakinj« na stanovanje — tudi * vso oskrbo. Cen« zek> ugodna. Naslov pove oglasni oddolek »Jutra«.
145&S3
1 aH 2 boljša gosp. aH gospodični
sprejmem v lepo, seiparira-bo sol>o, .event. 8 hrano. Ogledati med 11. in 14. ■ro m Jegiičevi cesti 1.
1191-28
Prazno sobo
s poseb. vhodom In riek-trfto oddam takoj v Rožni uBci 29/n.	1492-23
Sobico
« posebnim vhodom, ▼ ws-diT»i mesta takoj poceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3483-23
Lepo samsko
stanovanje
Gano« t vsem komfor tom v novi hiši. solnčna 'eg». se o d d a mirni osebi. — Vprašati v Dvofakovi uii ei št. 12, pritliije. desno.
1404-23
Gospodična
čez 40 let, z lastnim pohištvom, bi s« poročila takoj s ssmpatičnim go s^>odojn Sei 50 let, držav niin nameščencem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.
1356-26
Samostojen obrtnik
išče vsled pomanjkanja časa in znanja tem potom poznanstva v svrbo ženi tve z gospodično 28— 30 ih let. Le resne ponudbe naj pošljejo one, ki imajo voljo biti dobre gosjiodinje, znajo voditi knjige fo imajo veselje do gostilne, na oglasni .iddelek »Juitra« [>od šifro »Resna ženčtev*. 1368-25
Vdova
sr«d*iilli let, z mesečnimi dohodki, se želi poročiti z dnž. uradnikom, blagega značaja. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zadovoljstvo«. 1166-25
Stalen obrtnik
I lastno hiš«, rimoka tolik, star 45 let, z dobrim karakterjem in prošlostjo, ki a,vi v Zagrebu, se žieli poročiti z vdovo aH gospo-dičmo Slovenko, staro od 25—45 lst, ki ima nekaj gotovin«, v »vrbo razširjenja obrata. Cenjene ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod »Broj 1000«.
11153-25
Profesor Išče gdč.
staro 36 let. ki bi mu posodil« 30.000 Din. V slučaj™ obojestranskih simpatij žendtev sigurna. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Diskretn-o«.
1493-25
Gospod
srednji hlet. ki poseduje 90.000 Din gotovine, želi spoznati v svrho ženltve boljše situlrano gospodično. Vdove brez otrok niso Izključene. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Mirni dom«.	1538 25
Dopisi
Vsaka beseda t Din. za dajanje naslova aM
šifre pa 5 Din. (24)
Uradnica
tedne zunanjosti, odkritosrčna. s 30.000 Din dote. želi vsled pomanjkanj« znanja tem potom spoznati zn »čajnega gospoda urad uika. v svrho poznejše le nrtve. Le resne dopise on možnosti s s'iko pod šifro »9t. 28—30« na og'asni oddelek »Jutra«. 1439 24
Za stiskanje mila
kupim rabljen, dobro ohranjen ročni stroj (ITand splndelpresse). Ponudbe ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Milo«,	1192-29
Stroje za pletenje
(FIachssftfckjma.scli5.ne), 8/30 10/26. 9/30, 8/35, 8m, 9/27 in 9/31 poceni prod a »Tra-bant«, Zagreb, Eica 67.
1235-29
Prodam
brez gotovine
s knjižico Ljudske poso jllnice, polovico lahko na vknjižbo, veliko po sestvo v večjem trgu na Gorenjskem. Cena 480 tisoč Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 1455-29
Kroj. šivalni stroj
brezhiben, ugodno naprodaj n« Miklošičevi cesti 13 — Trio.	1407-29
Nov gramofon
»Oolumba«, najnovejši, pod ceno naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek Jutra.
1504-26
Tamburaške
Inštrumente
dobro »Hranjen« prod« Strašek. Saturnus. Moste.
10o2-s6
Kratek klavir
dob-o ohranjen, p o f e n i prodam. Naslov v osr*a5. »ddc.fcu »Jiitra«. 15'.9 26
Kratek klavir
dobro ohranjen, p o e e n I prodam. Naslov v ogasnem oddelku »Jtrtra«. 1325 26
Pianino
skoraj nov, krasen gfas.
poceni prodam. Naslov v ojlasnem oddelku »Jutre« 1512-26
Kovčeg-gramrofon
pkeraj nov. s 33 ploščami poceni prodam. Pripraven za gostilno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
1541-26
Vsaka beseda 1 Din; ta dajanje naslova ali
ia šifro pa 5 Din. (30)
i -vika t>rst"da 1 Dm. za dajanje nabora za Šifro pa 5 Din. (82)
Prostovoljna
javna dražba
V nedeljo dne 22. jarniar-ia 19:33 ' ob 14. uri popoldne se bo na p-ostovoljni mi dražbi, na licu me«ti
v Ponikvah
St. 41 pri Velikih Lašiai prodalo posestvo -'edič^v
umrle Terezije K reneoke. Posestvo obstoji iz
enonadstropne hiše
katera meri na dolžino 88 m. na širino u» 10 a V hiši je 13 velikih ln dobro ohranjenih sob. 3 kuhinje, in razn« druge shramb«. Pole- biše je zemljišče, ki meri 3 joh« ln leži vso v ravnini. Na tem zemljišču se nahaja Iey smrekov park. ki j« zasajen v ravnih vrstah.	Tem!ji-54e je v mirnem kra n. tik ob tie-koii vodi in ima zel« primerno lego za letovišč«, bo n:co ali kako veije in-lustrijsko po-ijetje. — posestvo j« 200 m od drla*-ceste in samo 2 km ad-daljeno od železnišk« postaj« Dobrepo-lje ali tri četr' ur« od Vel. Leši. — KuT>ce. ki se interesi raj« za nakup tega posestva »n T-hvešča. da se pri nakupu plača eno polovic« kupne cen«, za osta.l«o polovico se sprejmejo hranilne knjižice. Draihetrf ptvgojl se b"do izvedeK pred prič<.*kom dražbe. — Kupec, k- «-' posestv« ..gledati pred dražbo, naj »e oglasi pri Ivanu Lenarčiča. kro:aču v Ponikva* št. 16, pošta Videm-Dobrs-i«! je. Izstopna železniška postala: D',bre[«olje ali Velike Lašče, kjer se dobijo tudi vs« oo;asnila. 968-3Ž
Javna dražba
pohištva
s« vr« v torek 17. t. m. ob S. popoldne v Klunovi ulici št. 11 — Kodeljevo.
1490-38
Cenj. občinstvu
gostilničarjem :n stavbeni-kom naznanjamo, da pre važamo vse, vino, opeko, gramoz, selitve in trgov cem blago n« zahtevo, po najnižji ce©: t tritonekima tovoirnima a'rtomo,iti«jnia. Za cenj. naročila se priporočajo Bratje Dol inž ek. avtoprevozmištvo. Ostro-žno Celje.	951-30
Posteljzne mre^e
izdeluje ln popravlja najceneje Alojz Andlo-vic, Komenskega ulica št. 34.	530-30
Vsak« Or»txla 1 Dui ta daja.nje naslova ali ta šifro pa 5 Din. (33)
Dobrega vina
lastnega pridelka, 50 h", belega in 50 hI rdečega prodam po 3—4 Din. Vz» mt-m tudi hranilne knjižice kot plačilo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 1075-33
Cca 500 hI vina
dobrega ormoiko-1 ju (»merskega prodam proti bra silnim knjižicam dobrih hranilnic. Tozadevne dopise na ogl. oddelek Jntra pod šifro »L.-utomerčan«.
1157-53
Krompir za krmo
dpoban, oca 2 vagona, pe 60 para kilogram proda graščina Pogotak — pošta Litija.	888-33
Krompir
Štajerski, izbrani befi ta raci roža kupujem na velik«. Branio Veljkovič. Zagreb, Kiča 80. 1373-30
Vina dalmatinska
in sloveaska od 4 Din naprej pri »Dalmacija«, Kolreej, drvoriaie, Gospo-»vetaka.	14(ti-33
Slivo vko
pristno. 48—50% po zdo solidni ceni prodajam d« debelo in drobno frank« vagon PožaTeva«. Konkurenca izključena, ker je najboljša v državi. Desi-mir Jankovi6, trg., Kuče vo, Moravska banovina.
1484-33
Glasbila
Vsaka beaeda 1 Dta; »a dajanj« OAfllOVI Ifl z« Hfro pa 5 D«. (26)
Klavirji!
Planini, harmoniji se strokovnjašfco popravljajo ln najčistejše ugla-šujejo. Tvornlca klavirjev Warblnek, Llubljana, Gregorčičeva 5.
1520-26
Urarji!
Naprodaj lepa urarska tr-gioviraa. 80 let obstoječa, v večjem mestu Slovenije, po sita^ih cenah brez pri-bitika. Potreben kapital 60.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
252-
Vuikanizira
avtoiMašče
vseh dimenziij Dajbolje ta najceneje kakor tudi galo-še, snežne čevlje in druge gumijast« predmete Prva slov. parna vulkan iza«ija gumija P. Škafar. Rimska cesta (pod Lipo). 1319-30
Osebno pravico
za gostilno in trg. obrt, dam tistemu, pri katerem dobim po dogovoru tudi službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Koncesija 223*. 1073-30
Peči na žaganje
gre'ne cevi za na štedilnike in grelce za pred peči izdeluje najceneje Ivan Zorko, Glince-Ljubljana.
1456-30
V*aka oeseOa 1 Din. ia dajanje naslova ali
ta Jifro p« 5 Din. i'34)
Zimskih jabolk
lepih, okrog 4000 kg proda najboljšemu ponudniku Jože Tavčar, Poljane nad Skofjo Loko.	1362-34
Vsakm beseda 1 Din; ta dajanje naslova ali •a šifro p« 5 Din. (31)
Preklic
Naš akvlziter Viljem Papež od 6. Januarja 1933. dalje nI več pooblaščen za akvizicijo oglasov in sprejem lnkasa. — Vse oglase, katere Je on sprejel po 6. t. m., zavod ne prlpozna. Opozarjam nato cenj. ob' člnstvo. Obenem pozivamo g. Viljema Papeža, da se takoj Javi. izroči naročllno knjigo ln vse vzorce V nasprotnem primeru smo pri-m orani Vas izročiti oblasti. — Reklamni zavod »Saturn«, Gospo-3vetska c. 5, LJubUana 1532-31
Indfistriicl, trgovci in obrtniki
U Selite brez občutirh stroSkor Izravnanjj po § 6 zakona o zaščiti kmetov •e blagovolite obrnil s i>o nudbami m ofliaeni oddelek »Jutra« w>d »Siguren uspeh«.	MSI-31
»j Om)t-<la I Dui ta dajanj« naslova ali
«a $!fro t» 5 Din. (85)
Vsakovrstno zlato
kupuj« po najvišjih penafc
CERNE — juveTir
Ljuhljana, VValfova alica S
Srebrne krone staro zlato In srebro
kupuje Rafinerijo dragi* kovin. Ljubljana, Ilirska u!ica štev. 36 — vhod Vidov,ia.nsk« cest«, pri gostilni Možina.	76
mM	
Vsaka Oest-rta	1 Din.
za dajanje naslova aX	
ta šifro pa 5	Din. (87)
Alojz	Grebene
nakup in prodaja vrei, Lubijana,	Dunajska cesta 36.	«-M
»Solidsrnostc
registrirana pomoto« gajna v Ljubljani, sprejemi v zavarovanje za pogrebnine vse svojce najceneje :n naj<igum«j«. Zahtevajte prospekte. 1406-3U
Človekoljuben nasvet
n uditoo podpisani brezpiafc-no vsem članom bi v i«
»Vzajemne pomoči«
v Ljut>'jans, le I« kratek
čas. Vsi prizadeti, ki t« posedujete police bodisi ia oddelka za posmrtnin« ali za d"te, naj se pismen« ali osebno obrnejo na sledeč«:
Jakob Gregorec, Ptuj, Vodnjakov« ulica štev. 4. Joško Samsa, Dol. Retja,
pošt« Velike Lašče. Stane Tomažič. Kraaj. Alojiij Leskošek, Celje, Razlagova ulic« št. 5 ter Leon Sitar, Ljubljana, Baragova ulica 9. 1719
Delo
dobi dame« t teh te&kšh časih ie najlašj« vsak, 6e si doma opremi domačo pieitilnieo. Damo tekoče vsakomur d«! o t tem. da mu odkvpuj« (do izd«! an« pl« tenšne, dobavlja rao prejo ta izpla čujemo mezdo u pletenje, kar 4o kaznje mnogo ta bvainih pisem. 0» hočete delati ia zaslužiti, obrnit« s« taupno aa gra tisprospekte na »vrdko: Domača piotarska ioduetrt-ja Josip Kališ. Maribor. Trnbir jerva S odd. 6.
P.^osenhtjn;	-
Štiri prigode Joeja Jenkinsa
Prva prigoda.
Mož Dri okpn.
(Pariz)
Mr. Joe Jenkins je začuden prisluhnil, ko je že kmahi po osmih zjutraj pozvonilo pri njem. »Nekaj nujnega mora biti,« je zamrmral; »nu, saj bomo videli.« Spustil je prišleca v pisarno in ga s kratkim naklonom povabil, naj sede. Tujec, nekam bled in na oko odličen gospod med tridesetim in štiridesetim letom, se je zahvalil in se vidno utrujen zleknil v klubnjak.
»S čim vam morem ustreči?«
»Gotovo se čudite, Mr. Jenkins, da prihajam k vam ob tako rani uri!«
»<Nu,« je dejal domačin, »mislim, da prihajate zato tako zgodaj, ker ste nemara državni uradnik in morate ob devetih nastopiti službo v svoji pisarni.«
Prišlec je detektiva začudeno pogledal m tiho odvrnil:
»Seveda. Prišel sem v čisto posebni zadevi, Mr. Jenkins. Nekaj čudnega se mi je zgodilo. Nekaj, česar si ne vem razložiti. Že pred dvema letoma sem slišal o vas in vaši spretnosti. PTed dvema dnevoma sem zvedel iz časnikov, da ste se za nekaj časa nastanili v Parizu. Zato porabim priliko in vas osebno vprašam za svet. Morda se vam posreči, da razbistrrte to temno zadevo.«
»S kom mi je čast---?«
»Moje ime je Henry Thiroin, an to, da prihajam k vam naravnost z doma ...«
»Zakaj mi ne poveste resnice?« mu je segel detektiv v besedo. »Ako vas ni že naprej volja, da bi bili v vsem popolnoma odkriti, tedaj mi je žal, da vam ne morem ponuditi svojih uslug!«
»Zakaj vam ne povem resnice--?« je ponovili prišlec in osupk)
pogledal detektiva.
»Niti vam ni ime Henry Thrrota, niti ne prihajajte z doma. Narobe: spali ste v hotelu .Chamips Elysees\«
Prišlec je mahoma planil pokctncu in zaiboH&al v detektiva z izrazom, ki mu ni bilo daleč od groze. »To je neverjetno!« je zamrmral čez trenutek.
»Kaj ne, čudite se, odkod vem? Nič ni preprostejšega. Po svežih znamenjih s kredo, ki jih vidim na podplatih vaših čevljev — ko ste tako prijazni, da držite noge navzkriž — sem ziiahka spoznal, da prihajate iz hotela. Zakaj baš iz .Champs Elysees'? Nu, vaši čevlji imajo številko 446. V Pari>zu je samo en hotel, ki ima toliko sob, in ta je ,Charm>s Eiysees\ Pa vaše ime? Ta je še bolj preprosta. Na obrobnem usnju vašega cilindra, ki ste ga narobe postavili zraven sebe na preprogo, vidim začetnici ,J. M.'«
»Prav imate, Mr. Jenkims. Neumno je bilo, da vam nisem povedal pravega imena: Jean Malterre, preiskovalni sodnik pri drugem kazenskem sodišču. Zadeva, ki me je privedla k vam, je silno resna in zagonetna.«
Mr. Joe Jenkims je odprl škatBoo, ki tfe stala na pisahti mizi, vzel
iz nje cigareto, jo prižgal in se naslonil vznak.
»Pripovedujte, prosim.«
»Ta trenutek,» je pričel gospod Makerre, »imam v deta zelo težek slučaj. Znan apaš, član velike tolpe, ki se je šele pred tremi tedni vrnil iz deportacije v Novi Kaledo^i, je pred nekaj dnevi izvršil roparski umor. Drugi dan smo ga prijeli.«
»Marvellija mislite?«
»Točno. Vidim, da vam je zadeva znana.«
»Slišal sem to in ono.«
»Nobenega dvoma ni, da je Marvelli pravi krivec. Ne le, da so dobili pri njem uro umorjenega starinarja, ampak našli so tudi vsoto 24.000 frankov, o kateri ne more dati nikakega pojasnila. Razen tega so ga videli tisto noč nedaleč od kraja umora, in to bežečega. Vendar trdi Marvelli. da ni storilec. Lahko se pohvalim, da je moja zasluga, če je indicijski dokaz tako rekoč popoln. Pri zasliševanju sem namreč spravil zločinca v take škripce, da se je nazadnje zapletal z vsakim odgovorom v hujša protislovja. Vzlic temu se mi pa do danes ni posrečilo, da bi mu bil v oči dokazal krivdo.«
Detektiv je pazljivo pogledal prišleca in vprašal:
»V tej zadevi želite mojega sveta?«
»Ne. V osebni zadevi, ki je pa tesno zvezana z Marvellijevim slučajem.«
»Prosim!«
»Med tem. ko sem včeraj tretjikrat zasliševal Marvellija, je prišlo zame pnevmatično pismo. Bilo je okoli šestih zvečer. Odprl sem ga in našel v njem tale listek.«
Detektiv je vzel listek, ga razgrnil in bral:
»Preiskovalnemu sodniku gospodu Malterru se s tem naroča, naj poskrbi, da se po nedolžnem prijeti Jacques Marvelli neutegoma vrne v svobodo. Ako gospod Marvelli ne bi ustregel temu pozivu, bo čez tri dni umorjen.«
Detektiv je potipal -papir, ga podržal proti svetlobi in vprašal: »Ali ste opazovali Marvellija, ko ste brali to pismo?«
»Da. Gledal me je mirno — nekam porogljivo — vsaj zdelo se
mi je tako.«
»Ali je bilo vMeti, da pozna vsebino pisma?«
»Da.«
»Kaj ste storili nato?«
»Dal sem Marvellija odvesti in naročil, naj posebno strogo pazijo nanj.«
»Prav. In potlej?«
»Potlej sem se odpeljal domov.«
»Kje stanujete?«
»Na Neuillyjski aveniji, nedaleč od Boulonjskega gozda.«
»Ali ste samec?«
»Da. Po očetu in materi sem podedoval hišo, kjer stanujem čisto
sam s svo|i,m slugo.«
»Ali se je razen tega še kaj zgodilo?«
»Da. Nekaj, kar mi je dalo povod, da nisem prenočil doma, ampak v hotelu.«
»Pripovedujte.«
»Ker sem moral nakupiti to in ono, sem se šele okoli devetih vrnil domov. Sluga me je že čakal z večerjo. Pripravil mi je vino. kakor po navadi, mi voščil lahko noč in se nato umaknil v svojo sobo. Le-ta je v pritličju, med tem ko je moja obednica, ki govorim o njej, v prvem nadstropju.«
»Ali gledajo okna vaše obedmce na ulico?«.
»Ne, na vrt. Ko sem vzel z mize kruh, sem mahoma opazil, da leži pod niim listek. Evo ga.« Tako govoreč je podal detektivu trdo karto z žalnim robom, na kateri je bilo zapisano:
»Pazite se!«
»AH ste vprašali slugo?«
»Takoj. Začudil se je prav tako *#kor jaz in odločno izjavil, da listka četrt ure prej še ni bilo tam. Rekel je tudi, da ni razen njega nihče stopil v sobo.«
»Ali je ta sluga zanesljiv?«
»Brezpogojno. Trideset let je že v hiši in tako rekoč rodbinski član.«
»Ali se je zgodilo še kaj drugega?«
»Da. Razumeli boste, da sem se po teh čudnih rečeh nekoliko zamislil. Ko sem založil dva ali tri grižljaje, sem zdajci začutil, da me je tek minil. Vstal sem in stopil v svojo delovno sobo, ki je zraven obednice. Tu sem sedel za pisalno mizo, da bi nadaljeval branje spisov o Marvellijevem slučaju, ki sem si jih bil prinesei domov. Kmalu sem bil ves zatopljen v svoje delo; a tedajci mt obide, kakor da bi me nekdo gledal. Ozrem se proti oknu in opazim ...«
»Kaj ste opazili?« je mirno vprašal detektiv.
»Obraz. Pri oknu. Nepremično je strmel vame. Ko sem planil pokoncu, je izginil. Odprl sem okno, pa ni bilo ničesar videti; nato sem si ogledal še okenski napušč.«
»Ali ste našli sledove?«
»Ne. Čudno, jelite — a našel jih nisem. Niti najmanjše trohice, ki bi bila pričala, da je bil nekdo tu. Napušč je bil pokrit, s tenko peščeno plastjo, ki se vselej napravi, kadar piha večernik: pesek iz Boulonjskega gozda Ce bi bil kdo hodil po napušču, bi se bili morali poznati sledovi. A ničesar podobnega m" bilo videti.«
»AM se vam ne zdi mogoče, da bi bila prikazen pri oknu stvor vaše lastne razdražene domišljije?«
»V prvem trenutku sem sam pomislil na to. A čez deset minut se je pokazalo, da je bil res nekdo drugi.«
»Kaj ste storili? Ali ste poklicali slugo?*
»Da. Planil sem po stopnicah, splašil slugo izza njegovega časnika in ga vzel s seboj. Ves vrt sva preiskala.«
»In kaj sta našla?«
»Ničesar. Prav ničesar ne. Moji dvomi so postali še močnejši; že sem mislil da se me loteva živčna bolezen. A to je trajalo samo toliko časa, da sem se vrnil v svojo sobo...«
»Mar je bilo tam kaj izpremenjenega?«
»Da Ko sem se vrnil, ni bilo Marvellijevih spisov nikjer. Na-mestu njih je ležal na moji pisalni mizi listek: 4>e dva dni!'«
»In nato ste sklenili zapustiti hišo?«
»Da. Bilo mi je, kakor da mi preti osebna nevarnost. Sioer pa tako ne bi bil mogel spati. Po telefonu sem si naročil avto m se odpeljal v hotel .Champs Elysees\«
»Prav ste storili,« je pokimal detektiv. • »Kaj mi svetujete, gospod Jenkins?«
»Doklej traja vaša služba?« je detektiv vrnil vprašanje za vprašanje.
»Do sedmih.«
»Ob sedmih vas počakam s svojim avtomobilom pred vrati vaše pisarne, da se odpeljem z vami domov. Zdaj manjka deset minut do devetih. Cas je ,da se peljete v pisarno, gospod Malterre.«
Preiskovalni sodnik je vstal in podal detektivu roko.
»Se nekaj,« je reke! gospod Jenkins, obračaje se k preiskovalnemu sodniku, ki je že držal za kijuko. »Dajte mi, prosim, potrdilo, da mi dovolite vstop v vse prostore svojega stanova.rr Razen tega bodite tako prijazni in po telefonu napovejte slugi moj obisk. Rad bi si še to dopoldne nekoliko bliže ogledal vašo hišo in njeno notranjost.«
Domača tovarna bombaža
potrebuje za svojo tkalnico in predilnico sposobnega
ki je dovršil strokovno šolo, z večletno prakso v, istem
svojstvu pri večjih podjetjih.
Ponudbe pod »Majstor končaone« na oglasni oddelek »Jutra«.	1850
SIGURNA NALOŽBA KAPITALA
Gosposka vila v Mariboru, z 11 sobami, ležeča med mestnim parkom in kolodvorom, ugodno NA PRODAJ.	1878
Vprašanja pod »Gosposka vila« na oglasni oddelek »Jutra«.
MONOGRAMI
na perilo in robčke, gumbnice, ver en je oprem za neveste, najnovejši zastori, pregrinjala, kuhinjske garniture pri
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg ho'_Ja »štrukelj« 1837 Specijelni en tel oblek, ažuriranje, pred tisk.

Mestni pogrebni zarod
Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni soprog, sin, brat, stric svak in zet, gospod
* i ■ ■
■4t .M v.;
sin trgovca ln posestnika
v petek, dne 13. t. m., po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 15. januarja 1933 ob 7? 3. uri popoldne iz mrtvaške veže na Stari poti št. 2 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 13. januarja 1933.
Fini Gerkman roj. Petraček
soproga
Franjo Gerkman
brat
Lina Gerkman roj. Japelj
svakinja
Ludvik in Marija Gerkman
starši
Marija Erjavec roj. Gerkman
sestra
Franc Erjavec
svak
in vsi ostali sorodniki
Nasvet; pri nakupu ali prodaji parcel, hii itd. Pokličite telefon št. 279«
TEHNIČNI BIRO
ARH IVAN ZUPAN
LJUBLJANA
GRADIŠČE ST.I5
Vae nate m-črtov za nov*
zgradbe In adaptacije. Pojasnila brezplačno ia neobvezno

MODROCE
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, divane ln tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADO V AN tapetnik, Mestni trg štev. 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modro-ce in blaga za prevleke pohištva.
tež
v tablah in za odeje najboljša in najcenejša, vedno na
zalogL Zahtevajte vzorce in cenik!
TOVARNA VATE Maribor Dravska J.5.
1750
PERJE
KOKOŠJE, PURJE, GOSJE in RAČJE
NAVADNO, S STROJEM ČISČE-NO in COHANO
J?
PO ZNATNO NIŽJIH CENAH.
VZORCI SE POŠILJAJO BREZPLAČNO in FRANKO
DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI
£. Vajdctf (Ca&ovec
Telefon 59, 60, 3, 4.
ZAHVALA
Vsem, ki so se nas spomnili ob smrti našega očeta, gospoda
MAKSA PIRNATA
profesorja v m.
ln vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, se iskreno zahvalju-
jemo!
Žalujoči ostali«
Oblastveno dovoljena
razprodaja
Vsled likvidacije firme razprodajamo našo veliko zalogo manufakturnega blaga izpod nabavne cene. Iz-» koristite to priliko in si nabavite blago, dokler traja še zaloga.	15492
OBLAČILNICA „ILIRIJA"
Ljubljana, Mestni trg 17« nadstr.
OGLEJTE SI ZALOGO!
OGLEJTE SI CENE!
Urejuje Davorin Kavljen. Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikai. Za Narodno tiskarno d. d. kol osKarnarja Franc Jezerteft. Za inser&tnl del je odgovoren Aleja Novak. V« « LjuDtjani
Let© VIL, štev. J („J«tro- se. 13«) Ljubljana, ponedeljek 16. janitarja 19 J J
Upravnižtvo: Ljubljana, ILnsflJev« ulica 6. - Telefon it 8122. 812». 1124 »12B. S12&
oddelek: Ljubljana, Seleo-burgova uL - Tel 8492 1» 2492. Pkdrnžnitsj Maribor: Aleksandrova il 13 - Telefon 41 2456. Podružnica Celje: Korenov« ulica
\ _ Telefon St 190. Pod»-«žni6C Jesenice: pn kolodvor« « '.«0
Podružnica No»o mesto: Ljubljanska
cesta 5t 42. Podružnica Trbovlje: v hiSi dr. Baon-
ea rmeria
tssamrmi Tsasmm
Ponedeljska Izdaja
Cena 2 Din
fWdeijska »laja »Jutra«	-
ponedeljek cjulrat - Marofia •• Dutvebej ln "»!)» P*	P1**-
maoa 4 Dm, f*> raznašaleih ■ta vi j ena 5 Din mesečna
U red ni fttvo:
L}uK>na: Knafljeva ulica ft-
(JI 3122. Sl2a 8124. 8125 bo 81».
Maribor: Aleksandrova ee«ta IS. Trn-lefoo 5t 2440 (pot.ofti 2t*Q)
Celje: Kocenova uL 8 Telefon 6t 1»
Rokopisi t* on rračaja — Oglaai pa tarifu
A PESEM, POZDRAVLJENA!
Po zmagoslavja v Slovenjgradcu, Mariboru, Celju in Trbovljah bo dar.cs bela Ljubljana sprejela v svojo sredo brate iz Korotana
<0d prve ure, ko so stopili na svobodna jugoslovenska tla, se koroški siavč-ki prepričujejo o nezimerni ljubezni, ki jo mi vsi gojimo do bratov in sester za mejami. Tam od Gušianja, Dravograda in dalje na poti preko Maribora v Celje in Trbovlje so hitele množice k sprejemu in z vsem nezadržnim navdušenjem tekmovale v tem, kako bi čim očitneje jn čim prisrčneje pozlatile stari rek, da kri ni voda. In da ni meja, ki bi mogle razdružiti iskreno se ljubeč narod, ne politike, ki bi mogla dušiti bratsko ljubezen, ki je sto in stoletja klila v starih slovenskih rodovih.
Najlepše, kar nam morejo dati, nam prinašajo bratje. Svojo pesem. Prekrasno koroško narodno pesem, ki za nas m lepše na svetu. Preprosti možje in fantje iz koroškega rodu prihajajo med nas. Z vsem srcem navezani na svojo zemljo, na gmajniee in jezerca, na sočne planinice in hajdo po polju se izpevajo ; v družnih zborih in je v njihovih pesmih vsa radost in bol, vsa tolažba m j up, vsa ljubezen do domačije in izvo- J
Ijenke.	.... !
»Pesma nas je od r žal a — njojzi sta- j je jugoslovenski bar d poveličal ču-
nevci so prispeli v Celje danes dopoldne,	i zastopniki poeamezirh druStev, nakar so
pevci w priapcu v ;	aosrfp norazdeJili v lepo okrašene avtobu-
2e mnogo pred 11. dopoldne se je zbrak	,	8o*e poraznih P v t Po za.
na trgu pred J^-rom	j	JJ^PJ o^ y rMgwwn , doma.
na peronu m
ogromna množica občinstva, koroške brate. Na peronu, ki je bil na- ; bito poln, so bili tudi zastopniki civilnih j in vojaških oblas^ev i-n uradov, mestna in j okoliške občine, šolskih zavodov, Sokola, j Celjskega pevskega društva »Oljke« in j »Soče« ter predstavniki drugih korporacij j in društev. Ko je pripeljal mariborski vlak j na postajo, je zaigrala Železničarska godba j v pozdrav koračnico. Ob viharnem vzkli- < kanju občinstva so gostje izstopili. Koroške brate so prisrčno pozdravili v imenu j mestne občine župan dr. Goričan, v imenu Kluba koroških Slovencev profesor čuček. v imenu društva »Soče« pa g. Luznik. Za pozdrave se je z iskrenimi besedami zahvalil vodja koroških pevcev župnik g. Poljanec. Ob navdušenem vzklikanju občinstva so se gostje podali z godbo na čelu skozi mesto v Zdravstveni dom, kjer so imeli opoldne skupno kosilo.
Ob 16. je napolnilo izredno veliko število občinstva iz Celja, okolice in oddaljenejših krajev vel:ko dvorano Celjskega doma do zadnjega kotička. Mnogo občinstva je moralo ostati kar na hodnikih. Izvrstno podajanje sporeda koroške pesmi je segalo globoko v srce. Navdušenje se je stopnjevalo od pesmi do pesmi. Nrsto-
»Ljubezen In sloga
naj vas vodita!"
Ljubezni do države in naroda prepojena novoletna poslanica poglavarja pravoslavne cerkve
v Trbovlje, kier je priredil zvečer kon-• cert. Koroškim pevcem je bil poklonjen
va!« je jugosiovensžu	j pV so posamezno in skupno zbori iz Ško-
ti ovito silo narodne popevke, ki je skozi J p	gt J<mža v Ro2u -m Brnce,
mračna, tužna stoletja kakor zlantno ( ,	mi odrv»toval
vino opajala in hrabrila narod v okovih.
Kar nas "je ene krvi in duše tam od Žile _ ___________
in Beljaka, od Soče in Pulja doli do So- ; KraSCT šopek nageljnov. Med koncertom
'	—:—----------S -e spregovoril župnik g. Poljanec, ki je
opisal ljubezen koroških Slovencev do slovenske zemlje in njihovo težko borbo za obstanek. Koncert se je spremenil v veh-lifestacijo ljubezni do koroških ,-ečer se je vršil v mali dvorani
]„na _ smo trpeli, neizmerno trpeli, goltajoč gnev v hrepenenju po svododi, tožeči in razvedreri v svoji mili pesmi. Ostali smo in ostanemo. Viharji so sli preko nas, a pesem nas je vzdržala. Ni | -tno mamf
se izpolnilo do kraja, kakor smo hrepe- < Cel-gke<Ja doma ze1o dobro obiskan dru-neli; zareze meja so se ujedle v živo na- (	^tanek. na katerem i? bilo izreče-
Nam tu na severozapadm ; ^ vej prisrčnih govorov. Obisk korošk h
nevcev v Celju je znova dokazal, da nismo in da ne bomo nikdar poza V'i bratov onstran meje.
Med rudarji
Trbovlje, 15. jan.
rodno telo. _	.
straži Jugoslavije je od štirih mejnikov ostal le eden. Ali jezik nas druži, pesem nas 'Iruži, ljubezen nas druži. Ni ljubezni brez trpljenja, ne pesmi brez ljubezni'.	.
Danes bomo v Ljubljani sprejeli brate izza Karavank, pevce iz Korotana. Ob sami napovedi, da pridejo, je zadrhtela slovenska prestolnica. Dvorana je pripravljena, zasedena že od prve napovedi, jugoslovenske trobojke so čakale vi-hranja v pozdrav kakor za najsvetlejši naš narodni praznik, srca so govorila samim sebi za one, ki pridejo izza meje, kakor si govori mati o sinu, ki ji po dolgih letih pride v obisk — iz tujine ... Ne, ne, s svojega pridejo bratje Korošci na svoje! In niso pri nas samo v Sloveniji — v J u g o s 1 a v i j i so! Ko , jih bo danes Ljubljana sprejela v svojo sredo, bodo utripi src odmevali po vsej naši državi. Le žal. prežal, da naši koroški bratje zaradi kratko odmerjenega časa ne utegnejo tudi v Zagreb, Beograd in dalje po naši državi. Povsem izven dvoma je, da bi koroški pevci vsepovsod ubrali dokaze nedeljene bratske ljubezni in vere, da je tostran Karavank velika, močna država, ki nikdar ne bo pozabila rojakov za mejami.
Ali — če se tokrat ni izpolnilo, naj
se v bodoče kdaj!
Pozdravljamo vas, bratje Korošci! Za vašo prelepo pesem vam vračamo zagotovilo, da mislimo na vas, da vas ljubimo, da smo in ostanemo z vami! Od Beljaka do Soluna — mi!
Slovo v Mariboru
Maribor, 15. januarja.
Glavna- senzacija včerajšnjega in deloma tudi današnjega dneva je bil sprejem slovenskih Korošcev v Mariboru. V na-bito polni unionski dvorani je ves spored j koncerta ob navzočnosti narodnih obla-stev izredno dobro uspel. Med koncertom je spregovoril o pevcih, zlasti pa še o sološnem stališču Koroških Slovencev nekaj prigodnih besed koroški narodni poslanec župnik Poljanec S svojim nastopom in pristnimi prisrčnimi besedami je takoj vnel srca vseh. V imenu Ipavčeve župe in mariborskih pevskih zborov je pozdravil brate prof. Vasilij^ Mirk. Ob zaključku svojega govora je izročil pevcem lep lovorjev venec z državno trobojnico. Koncertu ie sledil kratek, a zato tem bolj prisrčen družabni večer, na katerem so se za napi'nicami žurmika Poljanca in župana dr Lipolda vrstile domoljubne pesmi mariborskih pevcev, in narodne, nad vse mile popevčice dragih koroških gostov.
Davi je daroval župnik Poljanec v nabito polni cerkvi napovedano mašo. pri kater so peli koroški pevci, člani pevskega društva »Dobrač« ra Rmce v Ziliski dolini Po maši so se koroški pevci z osebnim vlakom ob 9.10 odpeljali v Celje. Prizori iskrenega navdušenja, ki so se dogajali ob sprejemu in na koncertu koroških bratov so bili nepopisni in so dokazali visoko nacionalno moč in zavednost jugo-slovenskega Maribora.
Triumf v Celju
Celje, 15. januarja.
Z mnogih poslopij v Celju so danes za-plapolale državne trobojke na čast zeljno pričakovanih koroških gostov. Koroški
č:ni. Bratje s Koroške ta trboveljski trpini so izmenjaji mtelt. <1.ru<s d.ru-emu potožili svoje gorje in se medsebojno bo- j drili k nadaljnji borbi za lepšo bodo<- i nost.
2e davno pred napovedano uro je bila koncertna dvorana v Sokolskem domu na-b to polna. Ko ie zadonela prva pesem, nozdrav s Koroške, ni bilo vzk! kanja ne konca ne kraja. Navdušenje se .ie stopnjevalo od pesmi do pesmi. Domaoi pevci so izročili gostom lepo spominsko darilo, za kar so se gostje iskreno zahvalili. Po koncertu se ie vršil družabni sestanek, na katerem je sodelovala rudarska godlba m pevsko društvo »Zvon«. Jutri dopoldne si bodo gostfe og'eaa!i razne rudniške naprave. opol-dme pa se odpeljejo v Ljubljano.
Beograd, 15. januarja r. Na pravoslavno novo leto je imel, kakor poročajo beograjski listi, patrijarh pravoslavne cerkve Varnava v saborni cerkvi v Beogradu na vernike velik patriotičen govor, iz katerega posnemamo:
Bratje v Gospodu! Nedavno je prišel k meni neki gospodar in me prosil, naj mu podelim blagoslov in molim ž njim, rekoč: »Glejte, trije smo bratje, ki živimo skupaj. Podedovali smo lepo posestvo do svojih prednikih. Toda v zadnjem času se čuti, da ne živimo več v slogi, marveč se pojavlja želja, da bi nadalje živeli ločeno drug od drugega. Zakaj naj bi se sedaj razšli, ko pa smo bratje po krvi in po Vsem ? Če se razidemo, mi pravi notranji glas, da bo vsak izmed nas upropastii svoj del in vsi bomo postali siromaki. Ce pa živimo v slogi, nam je polna hiša in z božjim blagoslovom gre vse po sreči.«	. .
Res, bratje, živa resnica je to! Tndi v_____i	friu> Kn>tu> In no-
Sprejem v Ljubljani
Danes prispejo z vlakom ob 13.46 iz Celja in Trbovelj koroški pevci. Dosedanja njihova pot po slovenskih mestih sliči pravcatemu triumfu, ki ga Ljubljana ne bo mogla več prekositi. A doseči ga hoče po pn- ^ _________________ _	_
srčnosti svojih čuvstev do koroških bratov, ; dal; p^jramo ^ ja neko nadoblast, ki ki prihajajo med nas iskreni in brez pred ; nam jg ^^ nj namesto da bi ziveh
v duhu božJem. Bog je dal oblast onemu ki zna voditi narod, ki mu je zaupan
Nepriiatelii Kristusovega nauka, ne-prijatel ji naših narodnih čustev in naše skupne domovine bi radi zasejali seme razdora me dnas. Podoihuje nas z vseh strani in so preteklo leto organizirali in izzvali mnose nezaželiene dogodke. Naloga nas vseh je. da gledamo na to, da se ne izgubimo s prave poti. iz kroga velike narodne zavednost: in državne skupnosti.
Zakaj nam je to potrebno, bratje? Potrebno nam je zaradi tega. ker bomo kot složni bratje močni in silni ter se bomo lahko unrli vsakemu navalu naših sovra-gov od zunaj in znotraj, sovragov nasiti velikih nacionalnih, pa tndi duhovnih pridobitev. Kdor vidi in gleda, kako je dni-god po svetu, mora priznati, da nikjer ni bolje in da je doma naibolje. Živeti m delati v svoji lastni državi, to ie sreča m zadovoljstvo, ki se ne da z ničemer dragim nadomestiti. Poglejte samo nesrečne
ruske brate, koliko trpe v tujem svetu, v a_i- -------: fn nK"'nfili un smo,
naš narod je kakor trije bratje. In po- . Jn tlJ{Ji mj s'ami smo to občutili, ko si daimn L-nkn ie hilo v minulem letu v - J- 1„	morali 7st nekai c
glejmo, kako je bilo v minulem naši domovini. Trije bratje smo. bratje po krvi in jeziku, vse nam je dal bog pre-! ko naših žrtev, toda mi drug drugega ne ' razumemo in nočemo razumeti. Branimo se in nočemo čuvati tega. kar nam je bog
- prihajaj« ----------------..... ■
sodkov. Pozivamo vse prijatelje sloven.-ke-ga Korotana. predvsem pa zastopnike ljub
fjanskih kulturnih društev, akademsko in j ^li nai mi sedai rnšimo svoje velike na-
srednješolsko mladino, strokovne in vse j rodne pridobitve, zgrajene na tisočih m j vbumcu. ^ '^""diti V ljubezni druge organizacije, da se zberejo _ob pol , tisoeih žrtev? Ali naj se sedaj razdrazi- | ^do^jimorodhfa v Unbezni
četudi le prehodno morali za nekaj časa zapustiti svojo lastno domovino.
Novo leto naj bo v znamenju ljubezni med brati, da bomo složni in da bomo korakali po široki cesti Gospodovi, ne pa po ozkih in trnjevih stranpotih. kjer se lahko vsak čas spotaknemo in pademo v nepovrat, v propast. Zato vam bodi. bratje in sestre, blagoslov boz.ii. k'r naj vam prinese srečo v novem letu. V novem letu se moramo še bolj. kakor smo nrenornditi v liubezni. v duhu
Za črne, mračne Trbovlje }e bil d>anes poset koroških pevcev pravi pra«n5k. Rudar, izmučen im zgaran kljub vsemu ljubi n-arodno svojo p«?sem Jn zato ni prav o č čudno, da so se danos doooldne rerm.e vse Trbovlje pri spreoemu dragih gostov. Hiše so bi.le okrašene z zastavami, s čimer so hoteli TrbovPljčani pokazia-ti svoje Ijube^n in spoštovanje do koroških bratov. Prva skupina koroških pevcev je pri-soela z jutranjim vlakoim iz Ljubljane. Ob 9. se je vršila v župmi cerkvi sv. maša, n,a.k.ar so pevci počastili s>pomin vojnih žrtev pred spomenikom na trgu. kjer so ubrano zaneli žaiostinko. Nato so priredil.; šie koncert za šolsko mladino, ki je pobožno prisluhnila prelepi koroški pesmi, žarečih oči je mladina ap lav dira! a pevcem.
Proti poldnevu so začele cele množice romati proti kolodvoru, kjer so se zbra.li zastopniki društev .In korporacij s celotnim občinskim odborom Da čelu. Rudarji so prišli v Impozantnem številu z god>bo na čelu. Ko se je u-stavil mariborski vlak, j« zasvirala godba pozdravno koračnico, množica pa je priredila gostom dolgotrajne ovaoije. V lepih besedah je izrekel dragim gostom dobrodošlico predsednik občine, za ndim pa so pozdravili goste še
dveh k sprejemu na glavnem kolodvoru
Pri sprejemu bo svirala godba »Sloge«. Pozdravil bo koroške pevce predsednik Glasbene Matice senator g. dr. Ravnihar, zastopnik mestne občine ljubljanske za-stomiik akademske mlad-ne in odvetnik dr. Anton lTrbanc. podpredsednik osrednjega odbora Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Nato se razvije povorka z godbo »Sloge« na čelu pred hotel Union«, kjer bodo koroški fantje nastanjeni. Zvečer ob 20. bo nastop koroških pevcev v veliki dvorani ho-tla Union. Zbori p-.;eio nekaj pesmi lojalnega značaja posamič, nad polovico programa pa skupno. Med sporedom govori vodja turneje g. poslanec Poljanec m zastopnika Pevske zveze in Hubadove pevske župe. Po koncertu bo v isti dvorani družabni večer, kjer bomo ob sviranju orkestra »Sloge« in petju Akademskega zbora prebili s koroškimi gosti par prisrčnih uric.
Jutri dopoldne si bodo koroški gostje ogledali Ljubljano. Deputacija se bo poklonila pri Sv. Križu nesmrtnemu spominu propagatorja koroške slovenske pesmi Oskarja Deva, kakor tudi mučeniškemu spominu župnika Gabrona. župana Koben-taria in drugdh koroških slovenskih borcev, ki tamkaj počivajo. Opoldne se na glavnem kolodvoru poslovimo od milih gostov, ki se odpeljejo na Jesenice, kjer bodo imeli zvečer svoj zadnji nastop. Mastna občina bo za časa bivanja kolikih pevcev okrasila svoia noslopja z zastavami.
Velika unionska dvorana je za nocojšnji koncert bratskih pevcev s Koroške popolnoma razprodana. Na razpolago je le še nekaj stojišč. Občinstvo naj pride pravočasno h koncertu, ker bo na ga-dsrr.be naval in da bo mogoč točen začetek ob 20. uri. Opozarjamo da se	njj bla-
gajni besedilo narodnih pe=mi. ki jih pojo zbori rz Brnce. St Janža v Rožu. Kotmare vesi, Škocjana in Libuč.
mo. da bomo kakor snop, ko mu odvza-meš vez in se razsiplje v drobne Siamice. Vsaka slamica, ki odpade od snopa, se zlom'
potrnlienia, da bomo drag dragega ljubili kakor se ljubijo nravi bratNaj nam bo srečno novo leto v Gosnodul Zares lepe in primerne besede!
Nova romunska vlada
z izjemo bivSega ministrskega predsednika in notranje-^ ministra so ostali vsi prejšnji ministri na svoiih
mestih
Bukarešta, 15. januarja p. Snoči pozno ponoči je bila kriza vlade rešena. Mandatar kron Vajda Voevod je po celodnevnih razgovorih, ki jih je moral zvečer zaradi popolne izčrpanosti in onemoglosti začasno prekiniti, je prišlo okrog 11. ponoči do kon-čnega sporazuma. Kmalu nato je bil Vajda Voevod sprejet v avdijenco ter je predložil kralju v potrditev listo svoje vlade. Kralj ie predlagano sestavo vlade odobril in so bili malo pred polnočjo novi ministri na dvoru zapriseženi. Nova vlada je sestavljena takole:
predsedstvo: Vajda Voevod; podpredsednik in notranje: Mironescu; zunanje: Titulescu; finance: Madgearu;
pravosodje: Popovlc; vojska: general Samsonovici; prosveta in vere: prof. Gusti; poljedelstvo: Vojcu-Nitescu; promet: Mirt«;
trgovina in industrija: Lugojeanu; minister za Erdeljsko: Hatiegan; zdravstvo in socialna politika: Joanitescn
V novi vladi ni bistvenih izprememb. Od prejšnjih ministrov je odpadel samo notranji minister Mihalake. Za državne podtaj-nika pri predsedništvu vlade je imenovan Tillea, ki je bil na te mmestu že v prvi Voe-vodovi vladi. Nova vlada bo imela v parlamentu močno večino ter jo bodo podpirali vsi poslanci dosedanje vladne večine.
Tudi Francija znižuje uradniške plače in
povišuje davke
Finančni minister Cheron hoče za vsako ceno ohraniti proračunsko ravnotežje - Posvetovanja uradniških
organizacij
Pariz, 15. jan. AA. Francoska vlada je imela sejo, ki je trajala sedem ur. Na seji so razpravljali o načrtih finančnega ministra Cherona. Ministrski svet je ..e načrte soglasno odobril. Finančni miniatur bo svoje predloge vstavil v zakonski ore 1-log o začasni dvanajstimi. Ta predlog bo Ch^roc .predložil £r mcoski z bo nio" - to-rr-k
Po seji je predsednik francoske vlaJe Paul Boncour sprejeti odposlanstvi radika.-nosocialtistične in socialistične stranke. Odposlanci so prosili »a informacije o vladnih finančnih načrtih. Po tem sestanku so odposlanci obeh strank izjavili, da so .z zadovoljstvom ugotovili, da je vlada na ppav posrečen način demokratlz-.rala svoje prve predloge, ki jih je posnela iz poro črla finančnih strokovnjakov. 'Jlavni ti-nanča: »'.krepi fiancoske vliie za i-zrav-uavo <lii	oioračncs »'••> ti-k«.
Prihranek v znesku 800 milijonov pr> uradniških plačah. 650 milijonov pri narodni obrambi, nad 1 milijardo pri pokojninah in podporah bivšim bojevnikom. Razen tega bo dobila 800 milijonov z novo davščino na avtomobile in prevozni.ie, 400 milijonov z novo trošarino za kurivo. Prav tako bodo znižani še drugi upravni izdatki in prejemki ministrov za 10 od-storkov
Pariz, 15 jan. AA. Davi sta se sestali 2 veliki uradniški organizaciji, splošna zve za združenih uradnikov in poštna zvza, ki sta vsaka zase sklepali o stališču nar
.pram vladnim redukcijam, predvidenim v zakonskem načrtu o novi začasni dvanajstimi. Kakor znano, sta obe organ zac.j.: odločno proti vsakemu znižanju ura iuišk h pre:emkov. Tudi na današnji dopoldanski seji sta se upravna odbora ob<?ii organizacij soglasno izrekla proti vladnim načrtom. Popoldne bosta obe organizacij, razpravljal.: o skupn.i akciji z>a primer. 3« bi parlament odobril vladne načrte o ura dniških prejemkih. Ni izključeno, da bosta obe organizaciji sklenili, naj stalna odbora teh organizacij skleiata o m<lalj-n" akcij. o'a>)stva 'i r mo^tbltn. borbi proti vladi. Vse pa kaže. da bo « obeh organizacijah vendarle prevladal pomirljivi duh in da organizaciji ne bosta poseg i po sredstvih, ki bi škodila intereso-m države.
Krst na bolgarskem dvoru
Sofija, 15. jan. AA. Bolgarska telegrafska agencija poroča: Davi ie bia v dvorski kapelici krščena te dni ro'ena bo'gar-ska princesa, ki ie dobila -me Marija Luiza Krstni obred je opravil sofijski mitrono t Štefan, kumoval pa ie predsednik Sobranja dr. Aleksander Malinov. Krstu so pn sostvovali kralH Roris. predsednik ministrskega sveta Mušanov. č'ani vlade. b_vš, ministri i;i člani vojaške in civilne hise bolgarskega kralja.
Italijanska kraljica v Beogradu
Rkiigrad, 15. jan. AA. Ni Veličanstvo italijanska kraljica je davi ob 7.50 na poti v Sofro prispela na beograjsko no stal o. Italijansko kraljico so pričakovali na postaji Ni Vel kralfi. Nj. Vel. kraljica in n' bova Vis. knez Pavle in kneginja Olga m oste-i z ni o v salonu dvorske čakalnice v razgovoru do odhoda vlaka v Sofijo.
Francoska razstava v Zagrebu
tu
Zagreb, 15. jan. AA. Davi ob U. ie bila svečano otvorjena razstava sodobne francoske umetnosti. Razstavo le otvoril zagrebški nače'n.ik. univerzitetni protesor di Krbek Razstava je nod pokrovite.j-stvom Nj. Vis. kneza Pavla. Otvonitviso prisostvovali francoski poslanik na n :sem dvoru Pau! Eml Naggiar ban savske banovine dr. Perovic. generalni konzul francoske republike v Zagrebu Andre Bmssier, predsednik Jugoslovenske akadenr:*. rektor univerze, bivši rektor Umetniške aka-de.mi'e. kipar Meštrovič, mnog, zagrebsM umetnki. višji uradniki in drugi cian; zagrebške družbe.	. , , Zagrebški načelnnk dr. Krbek je ime-l ob otvoritvi razstave govor, v katerem ie očrtal Jugoslavijo ter Hrvate posebej. Zahvalil se mu je francoski poslanik na našem dvoru g Naggiar.
Split obsoia napade na Sokolstvo
Split, 15. ian. n. Danes se ie vršilo protestno zborovanje splitskega sokolskega društva, na katerem se ie razpravljalo o znani poslanici ni so slovenskih škofov proti Srkolu. Poslanico ie sestavil krški škof dr. Srebrn d. Glavni govornik dr. Mirko Bu-iič ie v s volem govoru nag'asi1. da ta nai-noveiša p roti s oko'sle a kamr»?nn tu" m'č drugega, nego nadalievanie nreišnie kam-nanie. V i ubile i nem Tvrševem letu so katoliški škofje izrekli svoi anatemc proti Soko'u. Govorn;k <e preč!ia' škofovsko poslanico n nob" točko za tičkn Sprceta je bila obširna resolucija, ki obsoja tako
setiarcie mržnie med i u gos! o venskim narodom in poudaria. da bo Sokol preko tega nadaljeval svoje delo v duhu ljubezni, bratstva in s'o«e. Protestu Sokola so se pridružila tudi vsa druga nacionalna ia kulturna društva v St->'i:u.
Iz državne službe
Beograd, 15. januarja. Z odlokom ministrstva za socijalno |>olitiko m narodno zdravje je napredoval v višjo skupino državne delavnice za proteze v Ljubljani Anton Tominc. Magister pharm Nikolaj Gra-selli z Kamnika pa je bil imenovan ta uradniškega pripravnika pri splošni državni bolnišnici v Ljubljani.
Kafandaris sestavlja novo srško vlado
Atene, 15. januarja. AA. Ven:ze?os je odklonil sestavo nove grške viade Piei-sedmk grške republike je zato poveril mandat za sestavo nove vlade Kafandari-su.
Carinske imiis med Ribani jo in Italiio ne bi>
Pariz, 15. ian. A A Ha vas poroča h Londona, da ie AibanPa zaradi nastopa albanskih načrpa H« tov ln po koraku v Londonu od=fon:la od načrta carinske zveze v Italin). Zato oo 4'ban'?a po vse? priliki z^ai skuš?'a doječi 'e navadno trgovinsko posodiho z Italiio.
Madžarski revolucionar pred sodiščem
Budimpešta. 15 ian č Janoš Hock k! so aa madžarske oblasti pred dnev- ^r<r-ti-ra'e. s^daj v pre. skovamem zaporni v Torokijn PrrK-es proti niemujne t)ar»ove-dan za 19 januar;a. Janoš Pk e bil predsednik vlade po prvi revoluciji na Madžarskem. Pozneje je zbežal na Dunaj. k.vr je dplova' vsa iera proti seian.il madžarski vladi Npda^no sp 'e -rml na Madžarsko, ker ni mogel več živeti * \u-jin.;.
Obsedno stanje v Argentini
Buenos Aires. 15 januarja. AA. Listi poroča.io da je vlada sklenila podaljšati obsedno stanje v Argentmi za nedoločen čas.
»Jutro«, ponedeljska isiaja
Schleicherjeve težave
Zakulisne Intrige Papena s pomočjo veleagrarcev proti Schleicherju — Nasprotja med agrarci in industrijo
Berlin, 13. jan.
NemSka politika, ki je iz rok naroda popolnoma prešla v rake velikih gospodarskih skupiti, stoji vedno bolj v znamenju intrig in zakulisnih bojev posameznih v el ek apit a 1 ist ion i h grup. Niti najliuise parlamentarne zmede niso ustvarjale tako neljubih iti zapletenih situacij, kakor borbe neodgovornih ljudi. ki skušajo vsak po svoje pridobiti za^e naklonjenost državnega predsednika in io izrabiti za svoje sebične namene. Agrarci in industrija, do sedaj enako ali vsaj sporedtno usmerjeni, sta prišli v ostro medsebojno borbo, ki je danes v ospredju zanimanja nemške
javnosti.	,	.
Ofenzivo so začeH veleagrarci. Njihova strdkovna in politična organizacija »Bund der Land\virte« je že stara. Bila ie iedro pruske konzervativne stranke, ki je imela na državo in na prusko politiko vedno glavni od.ocidm vpliv. Je to družba neizprosnih junker-jev, kateri so se radi gerirali kot glavna opora prestola in države. Toda to je tudi že v Wi!helniovem času veljalo le tako dotlgo, dokler je država speku-lati-vrtim veleposestnikom omogočala visoke profite. Če pa se je le približala njihovemu žepu, so pokazali zobe in znati voditi brezobzirno opozicijo proti oni državi, ki so jo sicer smatrali za svojo domeno. Talko so proti vViTnel-rnovi vladi odlkrito rebelirali proti projektu medrečnih kanalov, ki so imeli prinesti znižanje žitnih cen; podobno so se z vehemenco uprli davku na dediščine.	. .
Danes tožijo o težkem položaju nemškega poljedelstva in a lakirajo Schilei-cherja, češ da ničesar ne stori za omi-lienie agrarne bede. Pomniti pa je treba, da tu ne gre morda za nemške kmete, katerim naj država pomaga, temveč za agrarne velepodjetniike, za grašča;ke in posestnike latifundij. ki so od svojih agTarnih veleobratov vedno živeli v izobilju. Za usodo nemškega kmeta se ta »zveza poljedelcev« prav malo zanima.
Res je sicer, da je remtabilnost vele-posestev padla, toda to velja tudi za rentabilnost drugih, zlasti industrijskih podjetij. In vendar zahtevajo ti veleposestniki, da pretežno industrijska Nemčija daje baš njim posebno zaščito. Državni predsednik, ki sam izhaja iz istih krogov, je agrarnim težnjam zelo prijazen in tudi nemška vlada, zlasti od Papena sem je vodila vedno protakcijsko politiko v korist vele-agrarcem. S posebno odredbo je zaščitila veleposestva pred eksekutivno prodajo, znižala je zerniliški in prometni davek, znižala je obrestno mero za hipoteke in omogočila konverzijo dolgov. Poleg teh pomožnih ukrepov, ki znašajo v številkah težke milijone, sta ž.tvovaH država in Prusija še v gotovini okrog 250 milijonov ma<rk za sanacijo bednih agrarcev.
Toda to je za agrarce kaplja v morje. Papen, samo pristen »Junker«. jim je vzbudil skomine po uvoznih kontingentih. Temu se je pa uprla industrija, kj se boji za svoj izvoz v one dežele, ki bi bile po kontingentih prizadete, in ki upravičeno poudarja, da bi zaradi zmanjšanja industrijskih produktov trpek tudi državne finance. Drug povod za konflikt med industrijo in agrarci je bila zasidna naredba o margarini, ki je zahtevala od tovarnarjev, da morajo margarini primešati gotovo količino
surovega masla. Ta naTedba je naletela na nezadovoljnost na obeh straneh in je povzročila izbruh sovražnosti. \Hada je posredovala, žela je pa za to nehvaležnosti. »Bund der LandwiTte« je podal javno izjavo, s katero ostro in ordinarno napada kancelarja. Ob enem pa tolče tudi po industriji. Zveza indu-strijcev ie udarila nazaj, in tako gre boi veselo dalje. Na sredi pa sedi Schleicher, predmet napadov od leve in desne.
Položaj ie danes tak. da je desničarska velekapitalistična opozicija za vlado bolj opasna, kakor naj radikalnejša levica. To je tudi Schteicherja napotilo, da .ie z javno izjavo zagro-zil časopisju in desničarskim voditeljem z najstrožjimi merami, ako se proti vladna in protidržavna borba ne ustavi. Ali bo ta energična gesta kancelarju Schleicherju mnogo pomagala, se danes še ne da prorokovati.
Vsekakor pa se nemškem tisku podčrtava mnenje, da na ostrem izstopu agrarcev ni povsem nedolžen prejšnji kanceiar Papen. ki smatra to pot za primerno, da izrine svojega naslednika. Saj je agrarna opozicija svoj čas tudi pomagala strmoglaviti Briimnga, zakaj ne bi zdaj naredila poti Papenu, izumitelju uvoznih kontingentov.
Namigava se, da je bila veleagTaraa ofenziva ena važnih točk znane tajin-stv-ene konference med Papenom in Hitlerjem. Menda ni slučaj, da sta se v odboru »Bund der Land\virte« za ostro protivladno izjavo posebno trudila Hitlerjeva pristaša Sybl in Wifli-kens, ki sta člana zveznega odbora. Tudi v agitaciii za deželnozborske volitve v državici Lippe-Detmold skušajo hitlerjevci za sebe ekspioatirati nasprotje agrarcev proti Schleicherju.
Eno je gotovo: izločitev parlamenta ni odpravila političnih intrig in meše-rarjenja za oblast, marveč jih re poostrila. Nemški narod pa ima zdaj priliko gledati, kako se na njegove stroške bije boj za žepe velikega kapitala in premišljevati o koristih, ki mu jih prinaša avtoritarni kurz.
Priprave za rekonstrukcijo vlade
Berlin. 15. jan. g. Iz neprestanih sprejemov strankinih voditeljev v državni pisarni se sklepa, da namerava državni kan-cel&r general von Schleicher v kratkem rekonstruirati svojo vlado. Adolf Hitler bo svoje stal«šče uravnal po iz-idu volitev v L-ippeu in s« šele potem odločil, ali bo ostal v opoziciji ali pa se bo približal vladi. Gregor Strasser bo baje brez ozira na izid volitev v Lippeu postal pod-kancelar, nakar je baje pristal tudn cen-trum. Centrum bi v vladi zastopal voditelj njegovega k.ri-la strokovnih organizacij dr. Stegertvald Govorice, da bi dr. Brun ing vstopil v vlado kot zunanjo minister, so preuranjene ln neverjetne, ker hoče dTŽav-nl predsednik Hindenburg na tem mestu obdržati Neuratha. Hugenburga nemški »aoionalci splošno označujejo kot bodočega »minlistra krize«, ki naj bi v svoji roki združil vsa gospodarska ministrstva.
Berlin, 15. jan. s. V zvezi z ostrimi napadi, ki jih je naperila agrarna zveza na Pomorjanskem proti politiki državne v,a-de in zaradi več članov v listu >De* Vo-ikische Beobachter«, v katerih se ljudje pozivajo na odipor proti državni oblasti, ;e državna vlada izdala vsemu tisku v splošnem ,;n tudi posameznim prizadetim ose. bam resno svarila, da bo v primeru, če ee bo ta hujskajoča agitacija nadaljevala, uvedla drakonične ukrepe.
Mariborski dogodki
Odpovedana skakalna tekma — 20 letnica Legatovega zavoda — Drobiž iz policijske kronike — Anton Seršen
je izdihnil
Maribor, 15. junija.
Danes se je Mariborčanom zopet obljubljal sneg, ki ga tako željno pričakujejo smučarji, s strahom in s skrbjo v srcih pa oni, ki niso preveč ali sploh nič založeni s kurivom. Vendar je zaradi pomanjkanja snega morala biti odpovedana velika skakalna tekma na tukajšnji skakalnici, na kateri bi sodelovali najboljši jugoslovenski in inozemski smučarji. Promenada je bila precej zaspana, tem več je pa bilo življenja, zlasti popoldne, pri Treh ribnikih, kjer se je drsalo staro in mlado.
Ob 11. dopoldne je proslavil Legatov enoletni trgovski tečaj v navzočnosti nekaterih zastopnikov javnosti, gojenk in gojencev zavoda 20 letnico svojega obstoja. Lastnik zavoda je v lepem govoru očrta! podrobni razvoj podjetja in svoje osebne težave, ki jih je moral prestati od leta 1913. do danes. Proslavo so otvorili gojenci, ki so zapeli himno »Lepa naša domovina«, zaključili so jo z državno himno. Gojenci in bivši absolventi so čestitali lastniku zavoda na lepem jubileju in mu izročili krasno diplomo. Nato je spregovoril še nekaj iskrenih besed in čestital gospodu Legatu vpokojeni gimnazijski ravnatelj g. dr. Tominšek.
Policijska kronika je zabeležila več prijav in ovadb, zaradi manjših prevar, tatvin, telesnih poškodb, kolesarjenja po prepovedanih potih in brez luči, žaljenja uradnih organov, kaljenja nočnega miru in nedostojnega vedenja. Delavcu Matevžu šprahu iz Sevnice je bilo v soboto popoldne med .15. in 16. uro iz veže splošne bolnice ukradeno črno pleskano moško kolo znamke »Waffenrad-Steyer«, vredno 1200 Din. — Zaradi nenadne slabosti se je zgrudil na cesti 37 letni hlapec Alojzij Hajl iz Kamnice. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnico. — Opoldne je padla na poledenih tleh v Gosposki ulici 64 letna vdova Marija Kovačičeva in si poškodovala desno koleno. Tudi njo so morali prepeljati v bolnico.
Včeraj smo poročali o strašni rodbinski tragediji, ki se je odigrala v petek popoldne S
na Boču v fcsemici ob Dravi. Tam je med prepirom in v nastopu ljubosumnosti 39 letni dninar Anton Seršen ustrelil svojo 26-letno ženo Terezo v glavo in misleč, da je mrtva, še sebi pognal eno kroglo v levo stran prsi, drugo pa v čelo. Dočim je stanje žene razmeroma še dovolj povoljno, je Anton Seršen snoči ob 21. podlegel poškodbam.
Dober plen so imeli tezenski orožniki, ki so v Radvanju aretirali bivšega vratarja neke mariborske tvrdke Vinka A., ki je ukradel sedlarskemu mojstru Mešičku iz veže Babičeve gostilne njegovo kolo. Ko se je A. danes opoldne z ukradenim kolesom peljal skozi Radvanje, so kolo spoznali Me-šičkovi starši, pozvali sosede in z njihovo pomočjo prijeli tatu in ga izročili orožnikom.
Prt obledeli, sivorumenlcastt barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tefiče kozarček naravne Franc Jožefove grenčice. V zdravniški praksi »Franc Jožef« voda radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. > Franc Jo- ; žefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Prt hrfpf
Je dober uspeh dosežen s Togal-tableta-mi. Ker mnogi zdravniki potrjujejo v uradno overovljenih spričevalih učinkovito dejstvo Togal-tablet, morete tudi vi z zaupanjem kupovati to zdravilo. Togal-tablete se dobivajo v vseh lekarnah.
Odobreno od min. soc. pol. in nar. zdr. br. 1437 od 5. 2. 1932.	1857
davna skupščina Sokola Ljubljana II.
Ljubljana, 16. januarja.
Obračun svojega plodonosnega dela v letu 1932. je polagal agilni Sokol n v soboto zvečer na svojem XXI. rednem občnem zboru. Ob prav številni udeležbi članstva se je starosta br. dr. Milan šubic v lepih besedah spominjal največjega Sokola Nj. Vel. kralja Aleksandra in staroste SKJ prestolonaslednika Petra, med viharnimi ovacijami zboro-valcev. Bratsko je nato pozdravil zastopnika župne uprave podstarosto br. Milka Kra-peža, starosto Sokola Ljubljane br. Kajze-lja, zastopnika Sokola I br. Lozeja, starosto Sokola II. br. šapljo in zastopnika Sokola IV br. Groma. Izrekel je nato zahvalo kr. banski upravi in mestni občini, ki sta vedno podpirali stremljenje Sokola n v vsakem I pogledu. S pieteto se je spominjal umrlih J bratov, predvsem mecena br. Kollmanna. ki i je naklonil društvu v svoji oporoki 30.000 I dinarjev in neumornega odbornika br. Iva-• na Mihelčiča. Spomin umrlih so zborovalci i počastili s klici: »Slava!« Nato je omenil ( vse važnejše dogodke preteklega leta, ob- ! ■ enem pa sporočil članstvu, da stopa So-| kol II v svoje jubilejno leto, ko bo proslavil svojo 25 letnico. Poudaril je važnost pokrajinskega zleta v Ljubljani, posebno sedaj, ko so se nasprotniki z vso besr.ostjo vrgli na sokolsko organizacijo. S pozivom: naprej v telovadnico, da nas najde jubil. leto vsestransko pripravljene, je zaključil brat starosta svoj govor, nakar je prečital novoletno poslanico Saveza SKJ. ki je napravila zelo dober vtis na zborovalce.
Izčrpno tajniško poročilo je nato podal tajnik br. Franjo Murovec, iz katerega je razvidno, da je bilo društveno delovanje vse leto zelo živahno in smotreno. Odbor se je ( sestal k 15 sejam, kjer je reševal društvene zadeve. Društvenih prireditev je bilo 6, sodelovalo pa je društvo na župnem zletu in na vsesokolskem zletu v Pragi. Društvena statistika izkazuje 434 članov, z naraščajem in deco pa nad 600 pripadnikov. Marljivo je deloval veselični odsek, v zadnjem času pa se je ustanovil gradbeni odsek z nalogo, postaviti Sokolu II prepotrebni lastni krov.
Razveseljivo je bilo poročilo načelnika br. Staneta Trčka. Delo v telovadnici se je razvijalo povsem normalno ter so redno telovadili vsi oddelki. Za vzgojo je skrbel vadi-teljski zbor, ki šteje 18 članov in 5 članic. Vse delo v telovadnici je bilo posvečeno predvsem društvenemu nastopu, nato žup-nemu in vsesokolskemu zletu v Pragi. Sokol je priredil še 2 mladinski akademiji in 5 pešizletov, udeležil se je pa župnih izbirnih tekem v odbojki in sodeloval pri slavnostih v šiški in Ribnici. Novoustanovljeni smučarski odssk šteje 35 oseb ter je priredil 13 izletov. Lep napredek je pokazal zlasti moški naraščaj, ki si je ustanovil lastni vaditeljski zbor, ki je skrbel tudi za prosvetno delo v telovadnici pri mladinskih oddelkih. V 633 urah je telovadilo 13.788 oseb povprečno 22 na uro. Slednjič je brat načelnik izrekel zahvalo vaditeljskeniu zboru ter pozivaj zlasti starejše brate k vadbi v telovadnico, sicer pa manj govorjenja m mnogo, mnogo intenzivnejšega dela v telovadnici!
Prosvetno poročilo je podal prosvetar br. Karel Parcer. Prosvetno delo se je vršiio pač toliko, kolikor ga je v mestu, kjer imamo toliko kulturnih ustanov, mogoče. Bilo je 15 predavanj najrazličnejše vsebine, priredila se je Tyrševa proslava, proslava 1. decembra, v novembru idejna šola za novo članstvo itd. Knjižnica šteje nad 600 knjig ter se je predvsem poslužuje mladina, za tehnično izobrazbo članstva pa je na razpolago izvrstno urejena strokovna knjižnica. Nagovorov pred vrstami je bilo 28, med tem jih je priredil vaditeljski zbor moškega naraščaja 21. Udeležba pri vseh prosvetnih prireditvah je bila povprečno dobra.
Gospodarsko poročilo br. Jožeta Matja-šiča izkazuje prav zadovoljivo bilanco. Ves inventar je vreden danes 41.670 Din, stavba na Prulah je vredna 70.000 Din, dočim znaša vrednost letnega telovadišča, ki men 3450 kvadratnih metrov, 517.500 Din,
Zelo ugodno v tej težki gospodarski krizi je bilo poročilo blagajnika br. Vinka Kocijana. Poslovanje se je vršilo v okviru rednega proračuna, ki ni bil prekoračen. Članarino je članstvo plačevalo še precej točno, vendar pa je morala društvena uprava nekaj članstva zaradi neplačila članarine črtati. Največja denarna pridobitev za društvo je bilo velikodušno volilo blagopo-koinega br. Kollmanna v znesku 30.000 Din, od tega se je votiral znesek 15.000 Din novoustanovljenemu gradbenemu odseku Aktiva so znašala 276.859 Din, pasiva 246.418 dinarjev, tako da je prebitek 3£441Din Proračun za leto 1933. izkazuje 22.528 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Blagajniško poročilo je bilo soglasno sprejeto in je br. starosta izrekel posebno zahvalo neumornemu bratu blagajniku, ki že 10 let vodi društvene finance. Na predlog predsednika nadzornega odbora br. Draga Mohor-ča je bila izrečena razrešnica br. blagajniku in upravnemu odboru med živahnim odobravanjem zborovalcev.
Nato je predsednik gradbenega odseka br Franc štrukelj podal poročilo o ustanovitvi gradbenega odseka in prečital pravila, ki so bila soglasno odobrena in sprejeta. Sosrlasno je bilo sklenjeno, da se v teku leta preosnuje gradbeni odsek v samostojno »Društvo za zradbo Sokolskega doma«. Na predlog br. Kramarja je bila nato prečitana kandidatna lista nove društvene uprave ki bo predložena župni upravi v potrditev. Lista je bila soglasno sprejeta m bodo vodili Sokola II v tekočem letu: starosta br. dr. Milan Subic, podstarosti br. Milko Krapež in Franc štrukelj, načelnik br. Stane Trček, nafielnica sestra Pepca Goršičeva, prosvetar br. Parcer, tajnik br. Keber, blagajnik br. Vinko Kocijan, člani uprave: Matjašič Jože, Pogačnik Matija, Puhova Marija, Cim-perman Tone, Bučar Franc, Guštin Milan, Robek Jože, Kocijan Janez, Dolharjeva Vera, namestniki: Košakova Rezika, Ivanjšek Franc, Pukelj Franc, Stanič Ciril, revizorji: Petrovčič Tone, Mohorč Drago, Muller Tone, v razsodišču je še 9 bratov. Predsednik prireditvenega odseka je br. Cimperman Tone, gradbenega pa br. štrukelj m 17 članov. Ob koncu občnega zbora je bila soglasno sprejeta resolucija proti dr. Korošče-vitn punktacijam in napadu škofov na Sokola; odposlana bo Sokolski župi Ljubljana, Savezu SKJ in kr. banski upravi.
Avstrija je kršila mirovno pogodbo
Francija bo zaradi tihotapstva orožja v Avstriji
zahtevala sankcije
Parfz, 15. jan. AA. V današnjem »Echo de Parisu« priobčuje Pertmax članek o tihotapstvu orožja preko Avstrije na Madžarsko. Pisec ugotavlja, da čten 134 St. Germainske pogodbe Hi ČL 118 trianonske pogodbe prepovedujeta uvoz in izvoz orožia, municije in drugega vojnega materijala in da sta bila ta dva člena s strani Avstrije kršena. Čudno je, da Društvo narodov v tej stvari ni ničesar pokrenilo, prav
tako pa ie treba vprašat! tudi generalnega tajnika Društva narodov, zakaj o stvari ni spregovoril. Pisec vprašuje, ali naj francoska javnost mirno prenaša zaroto, ki lo ku?e?o proti državam Male antante. Dolžnost francoske vlade ie zdaj, da zahteva sankcije in da prepove francosko tranšo .mednarodnega posojila za Avstrijo, dokler ne ugotovi dobre volje avstrijske vlade.
Tajna mobilizacija na Madžarskem
Dtmaj, 15. jan. g. Pozni večerni dunajski list »Der Teiegraph« objavlja v fenzacfa.onalni obliki vest. da so v Pragi razširjene govorice o madžarskih pripravah za tajno mobilizacijo. Po tem poročilu je baje madžarska vlada izdala naredbo, po kateri so vsi rezervni oficirji s 1. marcem pozvani na orožne vale. Z nadaltajo naredbo je baje vsem moškim od 18. do 26. leta prepovedano izdatti potne liste za potovanje v Inozemstvo. Ust češkoslovaškega ministrskega predsednika poroča, da bodo države Male antante v Budimpešti protestirale proti vojaškim pripravam
Madžarske. Češkoslovaški tisk nastopa v zvezi s temi vestmi zelo ostro proti Madžarski. Po poročilih iz Berlina je »Bertiner Tageblatt« po naročilu iz Budimpešte že demantiral te vesti, češ da se slične senzacionalne govorice o mobilizaciji na Madžarskem pojavljajo periodično samo zato. da bi kompromitirale Madžarsko. Zato jih uradna mesta v Budimpešti ne smatrajo niti vredna demantija. V Pragi pa se kljub temu uporno vzdržujejo te vesti in poudarja, da bo praška vlada uradno zahtevala pojasnila.
Občni zbor Sokola Štepanja vas
Včeraj popoldne je polagal bilanco svojega delovanja tudi Sokol v Stepanjl vasi. Občni zbor se je vršil ob 14. v Sokolskem domu. o tvoril ga je podstarosta brat France Kregar, ki je opravičil odsotnost bolnega staroste Franca Slane. Z ogorčenjem je podstarosta obsodil nasto-Zahvalil se je prav toplo občini Dobrunje panje cerkvenih krogov proti Sokolstvu. za izkazano pomoč ter vsem dobrotnikom Sokola v Šteoanji vasi. Tajniško poročilo je podal br. Ropič. blagajniško br. Genusi, načelniško pa br. Žitnik. Iz poročil vseh funkcionarjev je bilo razvidno, da je bilo delovanje društva vsestransko agilno in plodonosno ter beleži lepe uspehe.
Pri volitvah je bila soglasno izvoljena predložena lista in sicer: starosta br. France Slana, podstarosta Franc Kregar, načelnik Rudolf Žitnik načelnica Anica Hrenova, prosvetar Rajko Pirnat, odborniki: Franc Bajda, Ivan Brunčič, Ivan Genusi, Anica Hrenova II. Franc Kregar ml., Jo-ško Kregar, Eno Ropič in Janez Vrbinc, namestnika: Anton Novak in Viktor Per-par, nadzorni odbor pa tvorijo Franc \nžič dr Franc Lokar in namestnika Jože Anžič in Rudolf Lubej. častno razsodišče pa predsednik dr. Franc Lokar. podpredsednik Anton Novak, zapisnikar Edo Ropič in člana Franc Slana m Kudolt Žitnik.
Sokolski vlak iz Beograda
Oficielavo je otvoril jubilant Ljubljanski Sokol svoje jubilejno leto dne 1. oktobra 1932 s članskim sestankom in sestavo zlet-nega odbora. V okvira proslav Ljubljanskega Sokola pa se bo vršil na predvečer rednega občnega zbora v Filharmonicn, dvorani jubilejni koncert Glasbene Matice kot naslednice pevskega zbora Narodne Čitalnice v Ljubljani, ki so jo nstanovih člani »Južnega Sokola«, blagopokojm br. Fran Drenik, br. Ravnihar, oče sedanjega predsednika br. dr. Vladimirja Ravn.hana, Costa, Graselli in drugi narodni borci. Glasbena Matica, zavedajoč se tega pomembnega vubileia, se je rade volje odzvala povabilu Ljubljanskega Sokola ter bo priredba v soboto 21. t. m. koncert v FiiHiarrmmičnf dvorani z izbranim sporedom. Pri koncertu sodelujejo velto matični orkester, slovenski vokalni kvintet, gospa Pavla Lovšetova ter mešani pevski zbor Glasbene Matice. Najprivlačneiša točka v glasbenem pogledu bo gotovo Su-kova simfonična koračnica »V novo življenje«, ki je že na vsesokolskem zletu v Pragi napravila neizbrisen vtis pri vkora-kaniu sokolski h mas na telavadišče. Br. Su!k je dobil tudn na letošnji olimpiadi v Los Angelesu prvo nagrado za svojo koračnico.
Kako veliko zanimanje je za Ironcert,
nam nailbolii dokazuje najavljeni prihod posebnega sokolskega vlaka iz Beograda. Pa tudi po ostalih krajih naše banovine vlada za koncert veliko zanimanje. Bratska zunanja društva naj si vstopnice pravočasno telefonično ali brzojavno rezervirajo v Matični knjigarni. Po koncertu bo priiatenski sestanek v vseh restavracijskih prostorih Zvezde. Vse Sokolstvo in njemu naklonjeno občinstvo je vi.iudmo vabMen-o h koncertu, da tako s svojo obilno udeležbo izkaže pri®naraie naši vrli Glasbeni Matici. Podrobnosti glede prihoda beograjskih Sokolov bomo pravočasno sporočili.
Ker iskreno vsi želimo, naj vesel bo „Korotan", po koncertu popeljimo v Slamičev ga restoran!
Čudna usoda novorojenčka
Radeče, 15. januarja.
Ze 21. decembra ee Je raznesla po vasi Jagnjenica govorica, da je 181etna neomo-žena Helena N. »povila nezakonsko dete, ga zadušila in nekje »akopala. Dru»i d«n je bila pri banovinskem zdravnn-ku v Radečah, ki Je ugotov« po prineseni posteljah da Je moral biti otrok donosen, kar pa Je dekle odločno tajilo. OrožnlMvo pod vodstvom komandirja K. CAglarja Je što intenzivno na posedovanje. Doe2». decembra pa Je Hetema prinesla orožnikom zdravo dete ia trd.ila, da g» Je	T
vlaku v stranlSču n»ed postajama Lasa©
ln Celje.
Vsem nienim čudnrfm navedtoaan pa f«-deškl oroitirki niso verjeli, afflrpalt «o nadaljevali svoja poizvedovanja. Ugotovili so, da je He.iena vzela otrolta v porodnišnici v Celju od živčno bolne L. M., da W 8 tem zabrisala sled detomora. Ponovna zašli
ževaaja so rodfla uspeh. Ko je Helena uvidela, da ne more več tajiti, je te dni Priznala svojemu fantu, da Je otroka apov»ila in ga zakopala v goz-du. Fant je šel izkopat trupelce in ga prinesel banovinskema zdravniku dr. Matku, bi je Izvršil obdukcijo in ugotovil, da je bil otrok ženskega spola rojen živ Ln je zaradi ivzkrvavitve skozi popkovino umrL
Zima pritiska
Berlin, 16. jan. AA. Nemčijo je dosegel vol mraza, k.i je posledica hudiih viharjev. Vreme je jasno in soLnčno. Preteklo noč je toplomer nenadno padej v Vratisla. vti na —15. v Berlinu na —18, y Schwar*-waldu na —14, na Bavarskem na —15 ln v Rudogoju na —18 stopenj. Zdi ee da bo budil mraz držal še več dni.
Moskva, 15. jan. g. V Stbdrij-i, posebno r severnih sibirskih premogovnih revirjih, je pritisnil izredno hud mraz, ki je sipra-vU toplomer na 60 stopenj pod ničlo. Vse so popo'-j3ia sam-zLjtne. '.^ed je ie-be.1 več metrov. Zanimivo je, da je v rudnikih razmeroma zelo toplo tv maš« razlika v temperaturi nad zemljo te pod cjo 70 do 75 stopenj.
Bukarešta, 15. jan. AA. V Be-sarabiii pritiska silovit mraz. Iz osamljenih naselbin poročajo, da ie zmrznilo več dcs&tnn ljudi. Ruski begunci, ki so prišli preko Dnaestra, pravijo da divja mraz tudi v Ukrajini, kjer je takisto število človeških žrtev veliko.
Potres na Angleškem
Manchester, ^5. jan. s. Precejšnje razburjenje so povzroči^ davi štiri močni potresni 6unkl, ki so jih razločno čutili r mestu .Ln bližnji okolici Potres Je bil ta^ ko močan, da so se razbile šipe v oknih. Oprava v stanovanjih se je zazibala, več šibkejših zgradb pa je bilo močno poškodovanih. človeških žrtev potres ni zahteval, pač pa je izzval veliko paniko.
Španski monarhisti pobegnili na Portugalsko
Lizbona, 15. jan. AA. Z neko jadrnico ie danes semkaj prispelo 29 španskih motrar-histov. ki so nedavno tega pobegnili iz Internacije v Viii Cisnerosu. Begunci so potovali na priprosti jadrnici z malim pomožnim motorjem in so bili na debelem mori« 14 dni. V Lizbono so prišli popolnoma izčrpani od pomanjkanja in mraza.
Pred železnicarsko stavko
v Španiji
Madrid, 15. jan. s. Tukaj se boje, da bo izbruhnila splošna stavka železničarjev ker hočejo vodatelM ielezničarskih sindikatov pokazati, da ne odobravajo politik«
socialističnega ministra za delo.
Ministrski svet je včeraj sklenil prei*-ložiti parlamentu zakonski načrt, po kar terem pridejo prestopki upora ia stavke r tovarnah za razstreljiva in municijo pred izredna sodišča.
Prodaja vina v Ameriki
Newyork, 15. Jan s. Pravni odbor senata, kd proučuje vprašanje prohibio.je, ;.e sklenil dovoliti prodajo 3.5 odst- vina. Tozadevni dodatmi člen bo priključen isaut-ku, ki je bil 21. decembra sprejet v reprezentančni zbornici in po katerem bo dovoljena prodaja 3.2 odst. piva. Kalifornijski vinogradniki protestirajo z-oner omejitev alkohola v vinu, češ da se iim v tem primeru ne izplača obdelovanje vinogradov.
Potresi v Bolgariji
Sofija, l\ januarja p. V dolina reke Marice čutijo že nekaj dni lažje potresne sunke. Potresi doslej niso povzročili nobene škode, vendar pa so izzvali med prebivalstvom veliko paniko.	_
Objave
Plesna umetnika Pia In Pm® Mlakar. XI
sta t. ogromnem uspehom nastopala koncem oktobra 1932 na samostojnem baletnem večeru r operi, priredita zopet ulesni večer in sicer ▼ ponedeljek 23. t. m., na kar Že danes opozarjamo vse prijatelje plesne umetnosti. Večer bo izven abonmaja.
»Vesela dunajska dekleta« samo Se danes ob 14.15 v EHtnem kinu Matici. ZKD bo predvajal samo Se danes nepre-klkmo zadnjikrat vesel; dn zabavni film »Vesela dunajska dekleta« ali »Hčerke dvornega svetnika«, v glavni vlogtl znani Aa priljubljeni WUly Forst Torej pohitite danes ob 14.15, jutri bo prepozno!
*
POD POKROVITELJSTVOM NJ. VEL KRALJA ALEKSANDRA L
W
TABOR
XIII«
SLOVANSKI! VEČER
m SOBOTE DO PONEDELJKA
Ljubljana, 15. jan. že ves teden se Je vreme nekam čudno držalo, vse je kazalo, da dobimo vendar enkrat zimo i« z njo Izdatno množino enega, ka ga smučarji bolj kakor željno pričakujejo. že med tednom je večkrat narahlo snežilo, v nedeljo dopoldne je pa začel naletavafci sneg gosteje in kmalu je bila Ljubljana z okolico vred pobeljena. Sicer ga je padlo samo nekaj centimetrov, pa je vendar dovolj, da so se popoi-dne pojavile številne brhke smučarke v hlačah ;.n pisanih pulovrih in žemperjih, z njimi vred seveda tudi smučarji. Razgibala se je vsa ljubljanska okolica. Na Katarini so imeli kar sijajno smuko in tudi oai v Podutiku se niso pritoževali. Glavni kader smučarjev jo je >pa že v soboto por>oldne un davi zarana ubral na Gorenjsko, v idilično obmejno Dali no, v Planico, kjer so bile napovedane prve večje smučarske tekme. Na stotine drugih je šlo v Bohinj, ki že od nekdaj slovi po svojih krasnih terenih V so'b(jtx> poooldne zvečer an davi je na kolodvoru vršalo kakor v •panju: samo smuč-arji in izletnik'!, oprtana z nahrbtniki, tornistram''., dilcami, ma-žrumi in vso potrebno robo.
V Ljub lj ar/ so nam pusti-li pravo ti-hotno zimsko razpoloženje. Kar se n.i mladine smučalo, je bila na drsaKšču SK Ilirije, kjer je prav veselo rajala o'b zvokih radia ln gramofona.
Sijajno uspel večer
Jadranske Straže
Prireditve Jadranske straže, naše emi-nentne nacionalne organizacije, so postale že trad cionalne. Posetniki se zavedajo nalog tega društva in posečajo vsakoletne
prireditve v velikem številu, da tako moralno in gmotno podpro njegova vzvišena
stremljenja.	.
Tudi sobotni večer Jadranske straže, ki se je vršil v veliki dvorani in vseh stranskih prostorih "hotela Uniona je, kakor vsako leto, poselilo veliko število občinstva z mnogimi odličnimi predstavniki ob-lastev, vojaštva in raznih korporacij, med njimi podban dr. Pirkmajer, dmzijonar generalštabni brigadni general Vladimir Cukavac, poveljnik mesta general Popovič, brigadni general Antonije Pekič, češkoslovaški konzul Sevčik, senator dr. Rožič, ga. županja Pucova, načelnik dr. Rudolf Marn, ravnatelj Jug, mestni fiz k dr. Rus, dr. Pless, referent za artiljerijo polkovnik L. Novakovič, žandarmerijski poveljnik polkovnik Tartaglia, načelnik štaba podpolkovnik Jovan Sokolovič, ravnatelj dr. Dular, profesor Buriaci in mnogi drugi ugledni gostje. Skoro vsi gospodje so bili s svojim1 soprogami. V velikem številu so se večera udeležili • tudi mlajši častniki ljub Ijanske garnizije. Seveda je bil navzoč tudi ves krajevni odbor društva. Posebno slikovitost je dalo večeru rekordno število narodnih noš, ki jih je bilo nad 100 in so po svoji pestrosti ustvarile prireditvi značaj posebne narodne manifestacije. Posebno so se odlikovale skupine češkoslovaških in koroških narodnih noš iz Ziljske doline in Roža, ter skupina primorskih noš. Zastopane pa so bile tudi poljske, ruske, črnogorske, muslimanske in dalmatinske' narodne noše. Pozornost je zbujala narodna noša z Omišlja, ki jo je nosila seveda prava Omlšljanka.
Velika unionska dvorana je bila vsa okrašena z emblemi pomorstva, trobojni-cami in podobo prestoLonasledn ka, pod katerega pokroviteljstvom je bila ta prireditev. Na odru sta stali dve transparentni piramido, ki sta žareli v narodnih barvah. Vrh vsake piramide pa je stal lepo izdelan model hidroaviona.
Z revijo narodnih noš ob 21. se je pričel spored. Pestrost prelestnih barv so še stopnjevali raznobarvni reflektorji, ki so z balkona usipali snope žarke luči v dvorano.
Pod vodstvom ge. ševčikove, ki je plese naštudirala, in g. Ryške je skupina češkoslovaških narodnih nož s člani društva izvajala češke narodne plese. Marcelin, Hu-lan, Manšester in Slovak, ki so jih plesali po orig nalnih glasbenih motivih, so vsem zelo ugajali in so bili plesalci deležni glasnega priznanja Sledili so jugoslovenski narodni plesi z značilnimi koli, nastop primorske skupine, ki je zapela »Soča voda je šumela«, in Korošcev, ki so pod vodstvom Jaka špicarja zapeli svojo narodno. Po oficielni polonezi, ki sta jo otvo-
saj so plesalci vedno znova zahtevali ponavljanje posameznih točk.
V vseh prostorih je vladalo presrčno razpoloženje. Za telesne užitke je bilo po bifejih, ki so jih oskrbovale gospe, kar najboljše preskrbljeno. Velik naval je bil na fotografski atelje, ki ga je postavila dro-gerlja Gregorič. V par minutah si lahko dob;l svojo fotografijo, na kateri si bil upodobljen kot kapitan, preprost pomorščak ali morski razbojnik. Vso garderobo so predstavljale kulise in je bilo za meta-morfozo treba le glavo vtakniti skozi pripravljeni izrez.
Zanimivost večera je tudi bila, da so pri običajnih cvetličnih valčkih in četvor-kah namesto cvetlic prodajali čipke s šaljivimi ljubezenska napisi, po katerih so plesalci kaj radi segali.
Ves večer je potekel v lepem razpoloženju pozno v noč, čeprav so si plesalci želeli še godbe, da bi jim podaljšala prijetno zabavo.
Grenčica Hunyadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo.
Predavanje dr. Baflča pri hSmsm
V soboto zvečer je »Soča« Imela svoj običajni tedenski sestanek v dvorani pri »Levu«. G. Sfiligoj je v imenu društva s toplimi besedami pozdravil predavatelja, sodnika g. dr. Stojana Bajiča, ki je nato pred poslušalci razvil pisan, živahen film sodobne Nemčije, kakor ga je nedavno sam doživel, ko se je mudil na studijskem potovanju po Evropi. Očrtal je težnje nemškega nacionalno - socialističnega gibanja, ki stremi v zunanji pol tiki predvsem po reviziji mirovnih pogodb, propagira ekspanzijo nemštva na slovanski Vzhod in sanja o trozvezi: Angl'ja, Nemčija, Italija. V notranji politiki se Hitlerjev program izčrpava v ogorčeni borbi proti levici, zlasti proti socialnim demokratom in židom in z živimi primeri je predavatelj dokazoval, kakšne surove, barbarske metode uporabljajo hitlerjevci pri tem. Kakšne načelne, ideološko fundirane lin'je hitleri-zem nima, kar se izraža v večnem lavlra nju sem in tja: nekaj časa so za federativno ureditev Nemčije, potem spet za najstrožji centralizem, nekaj časa so proti parlamentarizmu, potem so spet njega najbolj goreči poborniki. Hitler je svojemu gibanju vodi teli oolj po bajni glorioli, ki se mu je napletla okrog glave, kakor po idejni moči svoje osebnosti. Značilno je, da njegovih govorov hitlerjevski tisk nikoli ne objavlja, tako so plehki in prazni. Gre gor Strasser, ki je vsekakor bodoči voditelj nemškega nacionalnega socializma, je lani postavil program, ki upa najti rešitev nemškega življenja v takšnih fantastičnih ukrepih, kakor so razselitev velemest, odprava obrestne mere itd. Hitler sam izrečno poudarja, da nacionalni socialisti ne marajo postaviti nobenega ideološkega programa, temveč samo slovesno izjavlja. da »verujejo v vse, kar bo zraslo iz nemškega hrasta«. — To je pač program, kakršen se najbrž pri nobenem drugem narodu ne bi mogel obnesti. — Nato je dal predavatelj predvajati serijo nazorno zgovornih skioptičnih siik po fotografskih posnetkih ki jih je skoraj vse sam napravil na potovanju. Ob sliki in besedi je poslušalcem današnja Nemčija v ostrih obrisih stopila pred oči. Figure h tlerjev-skih voditeljev, gospodarski centri Leipziga in Berlina pa proietarska predmestja, dolge kolone Stahlhelma( ki je nemška zveza bivših frontnih bojevnikov), hitler-jevcev, socialnodemokratičnih in komunističnih delavcev. Vsa potlačena praznota današnjega nemškega življenja vsa revščina duha je v teh vernih posnetkih prišla do izraza. Veliki trgi sredi Berlina so pusti in prazni, iz spomenikov davne nemške prošlosti pa še zmerom diha vsa bolestna prepotenca nemškega nacionalizma. Za živo nasprotje temnim slikam iz današnje Nemčije je dr. Bajič pokazal nekaj posnetkov čudovito lepe, harmonično ubrane slovanske Prage ter Pariza, da se je vsa dvorana oddahnila ob njih. In ko je na koncu pokazal še nekaj prisrčnih slik naše slovenske in jugoslovenske pokra j ne, je slednji poslušalec rad verjel predavate-ljevi besedi, da nam Slovencem prav nič ni treba hoditi iskat kulture in vsega dobrega v Nemčijo, kakor je naša stara na-
HI. ^TSTri« z"gospo" Cukav.	TZZ*o
čevo in general Cukavac z gospo podbano-vo, se je razvilo živahno plesno rajanje, ki' ga je vcdil plesni učitelj Jenko. Neumorno je igral jaziz-orkester Sokola I.,
v lepo bodočnost.
Dvorana se je predavatelju zahvalila s prisrčnim aplavzom, z lepim nagovorom
pa se je še posebej zahvalil g. prof. Ba-
čič in izrazil nado, da bo dr. Bajič Soča-ne seznanil še z drugimi sosedami. Pevski zbor Krakovo-Trnovo je lepo zapel, g. Sfiligoj pa je na koncu vse povabil na predavanje prihodnjo soboto.
Sadni sejem v kavarni
Mala senzacija za Ljubljano je bil danes sadni sejem, ki ga je priredila Kmetijska družba v prostorih bivše Narodne kavarne Ob velikih oknih, kjer so še pred meseci sedeli gostje, srebajoč kavo in prebirajoč novine, so se danes zasmejale v belo zimsko nedeljo kolekcije izbranih, sočnih jabolk. Vstop na »sejem« je bil seveda svoboden in tako so že v teku dopoldneva stopili v bivšo kavarno številni ljubitelji sadja, zlasti tudi skrbne gospodinje. V prostorni dvorani je razstavljenih nad 80 zabojev jabolk. Posebno lepe so kolekcije kanaak, bcbovcev, londonskega pepineka, ananasa, šampanjskih renet. pozimi zelo zd^žnega koroškega belega rož-marinčka in vzdržnih mošančkov. ki bodo gotovo prestale Veliko noč, če jih prej ne pohrustate. seveda.
Vse to so štajerska jabolka. Kmetijska družba je nakupila veliko zalogo m tako pomagala v stiski štajerskim sadjarjem, da so po primernih cenah unovčili lansko obilno in lepo letino, obenem pa nudili Ljubljančanom priliko, da dobijo dobro blago po zmernih cenah, ker je posredniški dobiček izključen. Jabolka so v izbiri po 2 do 5 Din kg.
Sejem bo odprt še jutri, v ponedeljek. Sezite po jabolkah, zadovoljni boste z izbiro kakor tudi s cenami.
Usodepolna stava
V D obiranj ah so v soboto ponoči popivali fantje, vino j>'.im je zlezlo v glavo. Pa sta si izmislila 231etni pleskarski! pomoč-ntik Rudolf Šimenc in 201etni mesar Josip Anžič, da bi se z motorjem peljala v Ljubljano. Sklenila sta stavo med drugim'!, da bosta za vožnjo iz Sostrega v Ljubljano in nazaj v Sestro rabila največ 7 minut. Res sta tvegala riskantno vožnjo, v peklenskem diru sta jo okrog 3. zjutraj ubrala proti Ljubljani in nato nazaj v S ostro. Vožnja je kljub vsej brzini potekla dokaj siečno. Ko sta pa zavozila v oilj, je Anžič, ki je šofiral, zavozil v obcestni kamen. Sunek je bil tako sUo-vit, da je Šimenca vrglo kakih 10 m visoko v hrib, kjer je samo zaječal in obležal, Anžič je pa z razbitima motorjem vred nezavesten obležal na cesti. Ob 4. zjutraj je bila o nesreči cbveščena reševalna postaja, nakar so oba ponesrečena vozača prepeljali v bolnico. Tam so ugotovili poleg vidnih zunanjih tudi hude notranje poškodbe. Anžič kakor šumenc imata pretresene možgane. Anžič je bil še vse dopoldne nezavesten, popoldne se je pa stanje obeh nekoliko izboljšalo.
človekoljubno delo JRKD v dvorskem okraju
Popoldne ob 16. je priredila JRKD za dvorski; okraj kole-dovanje v telovadnici ženske realne gimnazije in jo pri tej priliki obdarovala 50 revnih otrok z obutvijo, oblačil lom in drugimi potrebnimi stvarmi. V obsežni telovadnici se je zbralo veliko število maičkov, ki so bili določeni za obdarovanje, z njimi pa so prišli tudi starši in seveda tudi mnogo drugih otrok, ki so si poželeM daril koledmkov, a je bilo vseh njihovih 50 malih tovarišev potreb-nejših, kakor so določili po vsestrans^m pretresu gospodje pri JRKD v dvorskem okraju.
Nestrpnih obrazov so malčki čakali, da bi se obdarovanje vendar že pričelo in so obračali; oči na tri dolge stopnjice, ki so bile vse obložene z zavitki, drug večji od drugega
Poleg njih pa je bilo tudi več vrst papirnatih vrečic z raznimi sklad ki m i dobrotami. Seveda ni mogla nestrpnosti malčkov potolažiti niti tamburaška godba, ki je ves čas svirala poskočne koračnice in so se oddahnili šele tedaj, ko je prišel v telovadnico sam gospod župan dr. Puc z ravnateljem Jugom. Dr. Murnik je nagovoril vise navzoče in pojasnil, da je to koledovanje le prilika, s katero hoče JRKD v dvorskem oknju pokazati dobro voljo in pomagati revežem. Prosil je g. župana, naj še on spregovori in nam da upanja za boljše čase.
»Bilo je sedem suhih let . . .< je priče) g. župan, »,m kakor so se v sv. pismu suha leta vrstila z debelimi, tako smemo tu (K seda«} pričakovati, da bodo sedanjim
kritičnim letom sledila leta blagostanja. Za sedaj pa vel-ja le zdržeti in V6ak po
svojih močeh pomagati potrebnejšeanu bližnjemu.«
člani organizacije eo predvajaU s;m:x>-lič-no igro s petjem, ko pridejo kralji iz Jutrove dežele z darili do betlehe-mskega hlevčka. Otroci so igri i zanimanjem s.e-dilii, največje veselje pa jih je prešiniio, ko je pričel g. Urbančič razdeljevati laro-ve, katerih so nekateri prejeli tri ali celo *t'ri zav;tke.
Govoril je še doma&in ravnatelj Jug ki je kot načelnik organizacije JRKD poudaril, da naj stranka v dvorskem okraju za to svoje človekoJjubno delo ne pričakuje nobene pohvale, saj so ji najlepše priznanje veselje in radost v obrazih obdarova-nih otrok, k.l jim bo ta dan ostal nepozaben. Seveda pri tej priliki niso pozabil: Nj. Vel. kralja in je godba zaigTa-la državno himno, ki so jo vsi stoje poslušali.
Poleg 50 obdarovanoev so vsi otroci, ki so bili v dvorana navzoči, in teh je lillo še tako število, prejeli vsak po en zavitek sladkih dobrot.
Priprave za dan lepe knjige
Danes so se zbrali v hotelu Metropol povabljeni zastopniki osrednjih kulturnih društev, založništev in listov, da se posvetujejo o inicijativi. ki jo je dalo društvo »Krka« glede uvedbe stalnega dneva lepe slovenske knjige. (»Jutro« je o tem predlogu že obširneje poročalo.) Navzoče ie pozdravil predsednik »Krke« g. Rostan. Dal je besedo tajniku g. Pcdbevšku, ki je razložil in pojasnil predlog »Krke« in prevzel vodstvo ankete. K besedi so se oglasili: predsednik Slovenske Matice g. dr. Dra<»otin Lončar, tajnik Zveze kulturnih društev g. dr. Mihelak, zastopnik Prosvetne zveze" in Mohorjeve družbe g. dr. Pogačnik, zastopnica Ženskega saveza m nekaterih drugih ženskih organizacij ga. M;n-
ka Kroftov* in prof. Fran Kobler.
Debata se je predvsem sukala okoli širšega prav umestnega in simpatičnega predloga, ki ga je stavil g. dr Lončar da naj se namreč začne velika kulturna akcija v pomoč ustanovam in korporao^m, ki predstavljajo vrhove naše duhovne kulture ali pa takim ki jih bo treba še ustanoviti. da se izpolnijo vrzeli v nasi kulturi. Za to akcijo pa so v teku sele prve priprave in bo treba zadevo prerešetati v ožjem krogu najbolj poklicanih zastopnikov.	.	.
Lena knjiga je danes pn nas razširjena
tako,' kakor" ni bila še nikdar doslei Nji ni potrebna — zlasti spričo znane agvlno-M slovenskih založništev — posebna propagand a; lepi knjigi posvečen dan bod' samo izhodišče za manifestacijo nase celotne duhovnosti. - To so misli ki so nh posamezniki poudarjali v anketi. Pokazala se je popolna soglasnost v načelih jn je b'lo sklenjeno, da se izpodbuda »Krke« glede dneva lene knjige s priznanjem sprejme vse podrobnosti pa bo izdelal akcijski odbor, v katerega stonijo zastopniki šestih društev, med njimi »Krka«. ZKD. Prosvetne zveze* ženskega saveza in Zveze kmečkih fantov in deklet.
Tragedija mlade služkinje
Zjutraj okrog 9. je bila reševalna postaja pozvana na pomoč v Gledališko ulico l9 kjer so našli v stanovanju trgovca Rudolfa Zoreta zastrupljeno služkinjo ^nico Plevmikovo, rojeno 15. julija 1905«. Vsaka pomoč je bila raman, kajti nesrečna Anica. ^ je najbrž too noč vdihavala stru">en'l plin, je bila že mrtva To je ugotovila tudi policijska komisija, nakar so truplo nesrečnega dekleta prepeljali ▼ mrtvašnico k Sv. Križu. Vzrok samomora ni znan. baje je bilo dekle že več dni zelo potrto.
I načelniki
so zborovali
Seja zbora društvenih načelnikov na Taboru ve za pokrajinski zlet v Ljubljani - Lep razvo, belega
športa v Sokolu
Ljubljana, 15. januarja. Načdništvo Sokolske župe Ljubljana ]© sklicalo danes ob 9. dopoldne na Taboru se i o zbora društvenih načelnikov, ki je bila posebne važnosti zlasti glede na letošnji pokrajinski zlet v Ljubljani. Udeležba ie bila še precej zadovoljiva, saj se ie udeležilo zbora 37 edinic. Dosti edinic pa se je opravičilo, ker so imele svoje društvene občne zbore. Sodimo torej, da današnja nedeLia za tako važno zborovanje m bila posebno srečno izbrana. Točno ob 9. je otvoriJ sejo br. župni načelnik Lojze Vrhovec, pozdravil vse navzoče brate m sestre, nakar je takoj prešel na dinevni red.
Prva točka sporeda je M razgovor o nastopu Sokolske župe Ljubljana s svojo posebno točko na I. pokrajinskem z.etu SKJ. Zupno načelstvo je sprejelo dva predloga in sicer prvi predlog br. PavSi-ča, da nastopi ž upa s simultanimi vaiami 50 do 60 telovadcev v skupinah, ki b; izvajali panoge iz lahke atletike, tako met krogle, kopja, diska, žoge, skok v visroo ob palici, triskok itd. Pri tei točki bi prišla v po štev le lijubljanska in najbližja okoliška sokolska društva, ker je tem skupno vežbamie omogočeno, ne tako podeželskim društvom. Drugi predlog župne-ga nače*nStva pa je bil, da bi župa nastopila s prostimi, tako zvanimi jubileimrru vaiami br. dr. Viktorja Murnika iz 1- 19.3 ob 601etnici Ljubljanskega Sokola. Te vaje bi skupno izvajali člani in članice, u obeh predilegih se ie razvila debata ter se je po vsestranskem razmotrivanju osvojil prvi predlog, da nastopi župa z lahkoafle-tičnimi vajami. Vaje bo Župni tdinjčni odbor razposlal vsem društvom s sbkanu in primerami pojasnili, tako da bodo pn tej točki lahko sodelovala tudi podeželska društva. TočnejSe podatke o tem nastopu oo dalo načelništvo na prihodinji seji zbora društvenih načelnikov.
Zelo zanimivo je bilo nato poročilo smučarskega odseka župe Ljubljana, ki ga vodi br. inž. Nace Perko. Zupiii smučarski odsek se ie ustanovil 20. decembra 1932 ter si je izvolil za predsednika br. inz. Perka, podpredsednika br. inž. Pogačnika m za tainika br. Cirila Staniča. Prva naloga župnega smučarskega odseka je b-la prireditev župiiega smučarskega tečaja, ki se vrši te dni na Veliki Planini pod vodstvom br. dr. Kmeta in br. inž. Pogačnika.
V tečaj se Je priglasilo 47 bratov, odSo pa tih je v tečaj samo 20. Da ni udeležba v tečaju večja, je krivda v tem. ker ie večina tečajnikov računala na podporo zupe, ki pa radi pomanjkanja denarnih sredstev ni mogla dati podpore vsem 47 priglašenim tečajnikom. Druga nameravana Pnr®~ di-tev bo župna smučarska tekma, ta se bo vršna v okolici Ljubljane. Termin ki toč-neiša navodila bodo društva sorejela pravočasno. Slednjič prosi br. predsednik, da bi se smučarstvo goiik) po vseh edimcah. zlasti tam, kjer so terenske in snežne razmere ugodne.
Preddog župnega načehiištva im tehničnega odbora za reorganizacijo okrožij je bil društvom ponovno dan v premislek. Predvidoma bo župa razdeljena na 5 okrožij, nekatera večja z odseki.
Član 2TO br. dr. Janez Kavec je nato prečita! predflog župnega načelništva za volitev župnega načelnika. 2 ood-načdm-kov, načelni ce in 2 podmačelnic. Po krajši debati so zborovalci soglasno odobrili predilog župnega načelništva. da se izvolijo za načelnika br. Lojze Vrhovec, za 1. podnačelnika br. Boris Gregorka, za 2. poduačelnika br. Vladimir Š-uklje. za načel-nico sestra Silva Eoltauzerjeva, za 1. pod-načelnico sestra Pepca Goršičeva, in za 2. podnačelaiico sestra Ti.lka Lukeževa. Pri slučajnostih je br. načelnik nato poročal, da se bosta vršila še pred pokrajinskim zletom v Ljubljani dva okrožna zleta m sicer v Sodražici in Dolnjem Logatcu, ki iu pa morata organizirati okrožji sami. Po seii se je vršila nato ves dan predelava prostih vaj za vse oddelke za pokrajinski zlet v telovadnici na Taboru.
Repertoarji
Drama. Začetek ob" 20. urt.
16.	jan., ponedeljek: Zaprto.
17 jan., torek: Strast pod bresti. Red B.
18.	jan., sreda: Carjeviič Aleskej. Red Sreda
19.	jan., četrtek: Voda. Red C.
20.	jaai., petek: Zaprto.
Opera Začetek ob 20. otL 16 jan., ponedeljek: Zaprto.
17.	jan., torek: Pri belem konjtčkn. Red D.
18.	jan., sreda: Nižava. Red A.
19! jan.: četrtek: Adei in Mara. Red B. 20. jaai.. petek: Zaprto.
Datta de Albertis:
Mrtva zvezda
V vrtoglavi višini, kamor se je bila dvignila njegova duša, je tragedija iz* gubila vso svojo veličino, vso svojo grozo. Sprostil si je srce, da se je vzpel tako daleč, da se mu je zdel svet beden, bolan in zloben.
S hladnostjo nadčloveka, ki se zna brez pomišljanja otresti zla, ki se mu je nekaj časa zdelo sreča, z mrzlo si* lo odločnega moža. ki ne dopušča pre* vare in hiinjenja, se je zavedel, da je sam, kakor so sami junaki in bogovi.
Ni poznal kesanja in spominov ve« sti.
Nedaleč od njega je ležala ngegova žena, pokrita z belim platnenim pr* tom, kjer so se poznale dovršene obli' ke telesa, da je bila videti kakor bel kip iz marmorja.
Nalik umetnika, ki po dolgem, utrudljivem ustvarjanju opazi, da kip ni tako popoln, kakor si ga je M v mislih ustvaril, je svoje delo uničil...
On. oboževalec zvezd, — Sablist so mu pravili izbrani prijatelji, ko so ga hodili obiskovat v njegov observato* rij, ki se je dvigal znad streh in kazal svoje opečne kocke - on je tako rad pozabil svojo učenost in pohitel dol k
zemlji, da je spodaj, v realnosti, po* iskal svojo nežno ženo, ki je znala ta* ko lepo oviti svoje bele roke okoli njegovega vratu, da so bile kakor ži* va, vroča veriga.
»Nihče ne bi bil srečnejši od mene, če bi ljubi! moje oči bolj kakor svoje zvezde,« mu je dostikrat dejala Hila* rija in se otožno zagledala vanj.
»Morda ljubim zvezde zato, ker so podobne tvojim očem, moja sladka muza, moja mala Uranija ...«
Ljubil jo je zaradi njenega svežega, srebrnega smeha, zaradi njene bujne mladosti, zaradi nasprotja, ki ga je njegovemu bistremu, hladnemu duhu ustvarila njena nedolžna, dobra, čista duša.
Ponosen je bil nanjo, kadar sta sla skupaj na izprehod.
Kakor bi mu pohotni pogledi m o* Skih, radovedni in zavidni pogledi žensk pravili: Kako je lepa! Kako je mlada! Ali je tvoja?
Toda ona je bila njegova prav to»
liko, kakor daljne zvezde.
*
»Gospa je pravkar odšla!« je pove« dala sobarica, ko je stopil v pred*
sob je.
»Pravkar? Tako? Pri takem vreme* nu?«
»Sele jutri vas je pričakovala...«
»Izgovor ni slab. Ali ne veste, kam je šla?«
»Ne, gospod. Vzela je avto m re* kla, da bo bolj pozno večerjala. Ali vam med tem lahko kaj postrežem?«
»Počakal bom! Pojdite! Kaj me tako
gledate?«	..
Premislil je njene besede, spomnil se je presenečenega obraza. In to de* kle je morda vse vedelo. Morda se je
balo za svojo gospo?
Grom nevihte, ki je zunaj besnela, je postrežnico predramil. Skrila je obraz v dlani in zbežala iz sobe.
Strašna nevihta. Minute so se leno vlekle, druga za drugo je tonila v
brezdanjost. ,..,.,
Zunaj, za širokimi okni brez zasto* rov je divjal veter po mestu, ki je bi* lo videti tako prazno, kakor morska obala pozimi
Nervozno je sedel za mizo. Časih je premaknil knjigo, ki mu je pnšla pod roko. ali kakšno drugo ma en* kost Pri najmanjšem šumu je posluh* nil. Komaj se je premagal, da ni novič poklical sobarico in jo jel zasliševati. Zakaj je šla Hilarija z doma, ob osmih zvečer, v takem nalivu? »Sele jutri vas je pričakovala ..«
Kako je dekle neumno!
V ženini sobi je podzavestno odprl neki predal. Takoj ga je spet zaprl. Sram ga je postalo. Toda roka ga je
sama odprla že drugič.
Med kupom čipk, svile, trakov, je zagledal kopico vijoličastih pisem, po* vezanih z belim trakom, ki so ležali tam, kakor bi jih bil nekdo v naglici skril v predal. Razvezal je trak: »Go* spe Hilariji Ferrando.« Ime, unča, ste* vilka, kraj. Moška pisava.	...
Od presenečenja mu je zastal ain. Premagal je omotico, ki se ga je lote* vala, in kakor lopov, ki je ukradel list* nico, je pograbil pisma in odhitel gor
v stolp.
""Nemočno se je podrl grad njegove sreče ki je stal nedotaknjen štiri k* ta. Samo enkrat ga je prevzela ljubo* sumnost, takrat, predlanskim v Pari*
Zli«
Ni se vprašal, kdo bi utegnil biti. Človek, neznanega obraza in nežna* nega imena, ki se je upal pogledati njegovo ženo, mu je bil samo simbol: genij zla.
Strašna resnica, ki mu je trgala sr* ce. Kar jo je poznal, se je vse okoli njega zmračilo in jate črnih metuljev so mu prhutale mimo oči.
Člo"vek*pošast, genij zla, je govoril
. pismih tudi o »drugih«, ki so bili pred njim v njenih mislih. »Tajinstve* na uganka si mi...«
Torej se mu je lagala že od začet« ka, brez sramu, brez kesanja, in po« tem še uživala in se pasla nad njego* vo slepoto.
Takrat je zunaj zapel zvonec. Zbral je pisma in jih zaklenil v pisalno mi« zo.
Preden je odšel po vijugastih stop* nicah, si je nadel na obraz krinko
hladnega prepira in ponosa.
*
Pustil je, da ga je objela in polju* bila, da ga je božala, brez ugovarja* nja. Ni odrinil stran nezvestnice, le gleda! jo je z vlažnimi, neprodirnimi in otožnimi očmi
»Odkod prihajaš?«
Njegov glas je bil miren, nežen« prav nič vsiljiv.
»Evelini sem morala sporočiti neko važno stvar Telefon se je pokvaril in sama sem morala iti k njej No, saj to ni nič važnega,. Srečna sem, da si se vrnil Presenečena sem! Ali b} zdaj večerjala? Nisem si mislila, da bova še nocoj sedela skupaj za mizo, moj dragi, veliki lev!«
Zakopala si je roke v njegove dol«
ge, goste lase.
> JUTRO« pooedeijeka izdaja
4
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
T* )t M»1
Balzacov muzej
Coofidgeova oporoka
Pdfcojni bivši predsednik ZediiujenJh dr-lav Calvin Goolidge je v svoji oporoki zapustil V6e imetje svoji ženi. Coolidge je bil, kakor znano, zelo skromen m štedljrv človek. Njegove prihranke cenijo na pol milijona dolarjev.
Združeni komunistični, anarhistični in sindikalistični elementi v Španiji so uprizorili v raznih delih države krvave izgrede, med katerimi so zasedli tudi poslopje za brzojav v Barceloni, ki ga vidimo na sliki. Zgoraj v levem kotu polkovnik Macia, predsednik
Katalonije
Ko je videla, kako mu drhte nosni« | ce, mu je nastavila usta.
»Zakaj mi nisi brzojavil? Čakala bi te bila na postaji.«
Za mizo je spet pripovedovala o Eveiini.
Ta Evelina je bila njena edina pri« jateljica. Profesorica matematike, in« teligentna, z moškim klobukom, brez predsodkov. Zaradi svoje emancipira« nosti je bila neprestano v laseh s svo* jo družino in dostikrat se je morala zateči na »dom Sablista«. On jo je branil. Odkril je, da je pametna in originalna ženska.
»Povej mi zdaj kaj o sebi, o svoji znanosti, o Parizu ...«
»Dovršeno se zna hliniti,« si je mi« slil.
Ko je govoril z mirnim, prav nič razburjenim glasom, je neprestano pa* zil na izraz oči te demonske ženske.
»Če bom še naprej živel s tem bit« jem. zdaj, ko mi je vse znano, bom samo igrača v njenih rokah... riba v njeni mreži... Prepričala me bo, da sem le sanjal, trdila bo. da ni kriva...
»Ali bom imel še toliko moči, da se bom rešil sladkega strupa njenih usten? Kaznovati jo moram, sicer se bom še sam uživel v njen greh, poho* dil bom svojo vest. svoj ponos, svojo čast. Ni mi povedala, »zakaj« Je šla k Eveiini...«
Čutil je, kako ga čedalje bolj pre* vzema zloba. Čutil je, kako dobiva ne« ko veliko igro s tem, da je odkril nje« no varan je. Nesrečna napaka starca, ki se je hotel upirati mladosti, je vsta« la pred njim v vsej svoji veličini. AH res nima toliko moči, da bi se odrekel svoji ljubezni?
Ves večer je strmel v steklenico gi« na, nato je vstal. Opotekel se je in začutil nepremagljivo hotenje, da bi s svojimi levjimi šapami stisnil bel in topel vrat.
Komaj da je izza vrat čul glas, ki je klical gospo.
Vstal je iz naslanjača, kjer je brez sanj prebil vso noč, in se s težavo pri« vlekel do težkih hrastovih vrat.
»Kaj hočete?«
»Gospodična Evelina prosi, da bi jo gospa sprejela.«
»Gospa trdno spi,« je odvrnil z za« molklim glasom.
»Naj gospodična počaka v moji de* lovni sobi. Takoj pridem.« Počakal je, da je dekle odšlo. Pred zrcalom si je popravil razmršene lase. zvil ustnice v nasmešek, ko je videl na licu globo* ke gube. sledove prečute noči. Postra* ni je pogledal na posteljo, kjer je le* žal beli. težki, brezglavi kip iz mar* morja, potem je šel in vrata oprezno zaklenil.
V Parizu se je te dni poročila vnukinja lani umorjenega francoskega državnega predsednika Paula Doumerja gdč. Andreja Dou-mer s pomorskim častnikom Nivetom
Ston tmrorfl pet Ifudi
Iz Cawnporea v Rritski Indija poročajo, da je na lovu pobesnel slon neke ekspeda-cije. Lotil se je udeležencev odprave in ji!h je pet usmrtil, več ranil, nato pa pobegne 1 v džunglo.
Letalec Bert Hinkler, ki Je start al k poletu v Avstralijo, se doslej ni javil, zaradi česar sumijo, da Je postal žrtev viharja med vožnjo
Evelina je stala ob oknu in ga je | čakala. Vitka, moška postava v tež* ki obleki iz črne svile, kratko ostriže« nih las, ki so gledali izpod temnega klobuka, vse se je jasno odražalo od svetlega pravokotnika, kjer se je ble* ščalo vedro jutranje nebo.
Zdajci se je obrnila in na njenem bledem licu, kjer so bile oči dvoje bi* serov in ustnice napol odprt cvet, se je pokazal izraz bojazni.
»Kaj vam je, profesor? Ali ste bol* ni?«
Z roko ji je pokazal na stol, naj se« de. Niti pogledal je ni, niti besedice ji ni odgovoril.
»Ne, takoj pojdem.« je dejala, »le s Hilarijo bi rada izpregovorila nekaj besed. Ne vprašujte me, zakaj. Snoči je bila pri meni, pa me ni dobila do« ma.«
»Kdaj... kdaj je bila pri vas?«
V njegovem zamolklem glasu je za« čutila tako čuden prizvok, da jo je streslo.
»Malo pred osmo uro... Zdajle sem hotela skočiti k njej... Tako malo časa imam ...«
Zdelo se ji je, da jo obhaja nekak* šna tesnoba. Kaj naj pomeni to Izpra* ševanje?
Čelo moža, ki je sedel zraven nje, je bilo nagubano, oči so se mu ble« štele kakor luže v močvirju. Ona pa
je stala sredi sobe m komaj čakala trenutka, ko ji bo dovolil, da odide k njegovi ženi
»Prosim vas, pustite me!«
Ni več prikrivala tesnobe, ki j! je stiskala srce.
»Recite Hilariji, naj me sprejme. Sa* mo nekaj trenutkov.«
»Hilarija vas ne more sprejeti!«
Besede so padle kakor kamen v glo* boko jezero.
»Zakaj me ne more sprejeti? Kaj se /e zgodilo?«
Občutek odvratnosti Jo je prevzel. Norec? Ali kaj?
Njena tesnoba, zaprta med kva* drante, radiometre in sektorje, se je izprevrgla v hrepenenje. Ta mož, raz* kuštranih sivih las, žoltih oči, z neko nenavadno ostrino, se ji je zmeraj zdel čudaški. Nikdar ni mogla raz« umeti, kako se je mogla Hilarija vanj tako zelo zaljubiti. Danes mu je lezel obraz v gube, roke so mu drgetale, oči so nemirno blodile po sobi in glas mu je zvenel kakor ubit. Zdel se ji je ka* kor zloben čarovnik.
»Pojdiva k njej!« je nenadoma de* jal tn vztrepetal. Tako čudno doma* če jo je prijel pod roko Šele na viju* gastih stopnicah jo je spustil.
Stopala je pred njim in se opirala ob ograjo. Za sabo je čula njegovo globoko, tiho dihanje.
Šla sta po hodniku, ki je bil ves po* krit z zvezdoznanskimi načrti in čud* nimi pisarijami, potem pa sta prišla v majhno, temno dvorano.
Pred Hilarijino sobo je vzel ključ iz žepa. Pustil je Evelino naprej in vra« ta za njo dvakrat zaklenil.
»Zakaj?« je zajecljala.
Mora, ki jo je dušila, je ni hotela pustiti Čutila je, kako jo rine k po« stelji.
»Vprašajte njo!«
Krik.
Z dlanjo ji je surovo pokril usta.
»Molčite! Devet pisem sem odkril, saj me razumete? Devet pisem... cel roman.«
Blesk njegovih oči jo je skoraj osle* pil. Zdelo se ji je, da jo zasiplje siv pepel.
»Kaj ste napravili? Ta pisma so moja, moja! Nisem jih smela dobi* vati domov... Hilarija mi jih je pri* našala, uboga sirota... Snoči mi je morda hotela izročiti brzojavko, ki me je klicala daleč, daleč... kje je, dajte mi jo!... Moj Bog, kaj ste na« pravili... Ubogo, sveto bitje!...«
Padla sta na kolena ob postelji in jecljala besede brez zveze. Kakor bi prosila njo, pravičnico. odpuščanja In zdelo se jima je. da padata iz neiz* mernih višin v brezdanii prepad.
(Prevel B. R.'
Žrtev „L* Atfantioroea*
V	Pasayju, 75 nie Raynouard stoji sredi vrtička Mčna hišica, v kateri je živel francoski romanopisec Honorč de Balzac v letih 1840. do 1847. Pod streho te zgradbe je prišlo izpod peresa utemeljitelja romana okoli štirideset knjig in študij. Po pisateljevi smrt5 se je stvordlo društvo, ki mu je bil namen vzdrževati in čuvati to mrtvo pričo živega Balzacovega dela. Toda neizprosni čas, ki pozna le sebe in svojo pot, je udaril tudi to ustanovo, ki stoji zdaj pred alternativo, da opusti hišo ali pa jo spremeni v muzej, kar pa zahteva ogromne stroške.
V	tej h ši je preživel Balzac najplodo-vitejšo dobo svojega življenja. Izbral si je v nji najmirnejšo sobico, kjer so še danes razstavljene njegove monografije in njegova korespondenca Sedem let neutrudnega dela v tem domovanju je Balzac sam orisal v psmu, ki ga je poslal 15. februarja 3845 svoji izvoljenci, poljski grofici Rze-wuski—Hanski. Pisal ji je: »Delati pomeni v mojem primeru: vstati opolnoči, pisati do osm h zjutraj, opraviti zajtrk v četrt ure, delati dalje do petih popoldne, leči v posteljo in iznova začeti kakor prejšnji dan.« Kako težko je bilo to življenje, o tem priča druga izjava, ki jo je zapisal o sebi: »Bojišča duha so mnogo težja za obdelovanje kakor bojišča, kjer padajo občani in
Joseph Paul-Boncour v
kjer se navadno seje zrnje. Francija hlastno srka možgane svojih podložnikov, kakor je nekoč odrobljala glave svojim plemeni tašem.«
L. 1840. je spadal Paasy še k najspred-njšim predmestjem Pariza. Balzacova hiša je stala vstran od Seine v tesni, s kamenjem tlakovani ulici. Veje kostanjev in majnic so se nag bale na njene zidove, za katerimi je ustvarjal Balzac svojo nesmrtno »Comčdie humaine«. še danes lahko vidi obiskovalec tega kraja ljubek vrt s trtami, ki jih je vsadil Balzac z lastno roko, in poprsje Diane, ki stoji v parku. Tudi vrata so še ohranjena, skozi katera je pisatelj uhajal svojim upnikom, kadar so ga nadlegovali. Balzacova delovna soba spominja v mnogem na Goethejevo sobo v Weimarju, tako polna je ubranosti in živih spominov na enega največj h dutoov, kar jih je dala Francija svetu.
VVrflriirsov načrt
Raziskovalec Wilk ris objavlja v ameriških listih izjavo, da je dal zgnadifci novo podmornico, ki bo natančno odgovarjala njegovim namenom vožnje na sever™ tečaj. S podmornico bo nastopil vožnjo, ki mu predlanskim ni uspela zaradi nerabno-stt podmorskega vozila.
svojem rojstnem kraja
Navzlic skopo odmerjenemu času, ki mu ga jemljejo vladni posli, je našel sedanji francoski ministrski predsednik Paul-Boncour dovolj prilike, da je obiskal za kratek čas svoj rojstni kraj Saint Aignan, kjer so ga rojaki sprejeli z domačo godbo
Ponfi&d boji v Barceloni
Poroka Doumerfeve vnukinje
Švedski otroci si voščijo novo leto kar v snegu
Prostovoljna smrt bivše dvorjanke
Pro5k> nedeljo je rzvršila na Durisju samomor neba 60 letna ženska. Skočila je n četrtega nadstropja na dvoršče m obležala nezavestno. Poklicali so reševalno postajo. ki jo je prepeljala v bolnic©, ičjer je izdihnila.
Preiskava je dognala, da je bik samomorilka trafika r»t;nja Karolina Grossinger, sestra slikarja, istega imena. Nesrečni ca je bila svo}čas dvorjanica nadvojvode Friderika. Pozneje, ko je izgubila mesto, je dobila dovoljenje ;ta prodajo tobaka na Mar-garetengiirtlu. Do nedavno je živela pri svoji teti, ki je prispevaa k njenemu vzdrževanju. Po njeni smrti, ki je Grossinger-jevo zelo potrla, pa je docela izgubila voljo do življenja in zdaj je izvršila samomor v popolnoma tuji hiŠL
Zidar - mazac
V HausLi na Štajerskem žuvita 47 lcfoti zidar Joset Polzi in njegova žena Magdalena. Do nedavno sta se preživljala z moževim zaslužkom. Cez noč pa je mož spremenil poklic in ga zamenjal za mazaško prakso. S pomočijo žene je odpravljal ženskam plodove. Ko ee je razvedelo, da opravlja ta posel srečno, so začele rreti ženske k njemu od vseh strank Polzi se je tega tako razveselili, da je začel »študira bi« ždravroiško literaturo in si jc nedavno cek) nabavil v Gradcu najnovejše instrumente, ki naj bi rabili njegovj nedovoljeni praksi. Toda oblastva so pr:šla stvari na sled in ao zaprl« zndarja in njegovo ženo. Polzi priznava, da je dosl^ »izlečil« 24 žensk in j« budi izdal njih invena. V resnica pa je Število »ozdravljenih« po njem precej večje. Preiskava še ni zaključena.
Kabina st. 232
Iz Pariza poročajo, da ao doslej ugotovili ne »Atiantkjueu« skupno 14 žrtev požarne katastrofe.
Poveljnik ladje, kapitan Scfaoofs je izgo-tovil poročilo o nesreča ter ga precfložS družbi in oblasti. Poročilo vsebuje to, kar so listi že poročali, in ne prinaša nobenega novega momenta v pojasnilo o vzrokih nesreče. Dosedanja pmskava je dognala samo to, da je izbruhnil ogenj v kabini številka 232, kjer je bilo shranjenih 30 žim-nic. Domnevno je povzročila ogenj neprevidnost, morda ogorek zavTŽens tleče cigarete ali kaj sličnega. Kratkega stika naj-brže ni bik). Verjetno je dalje, da jc ogenj precej dolgo tlel, preden je prišlo do popolnega izbruha. Samo e tem se da razložiti katastrofalen obseg »At!antiqueovega.« uničenja. Poročilo kapitana Schoofea ugotavlja nadalje dejstvo, da je bila ladja iz nenavadno gorljiivega materaln, kar je vsekakor prispevalo k nenavadnemu pokončanju.
Francoski fin. minister Cheron, ki uvaja zaradi uravnoteženja francoskih financ znatno povišanje davkov
Piccard - indijanski poglavar
Junak atTttosfere prof. Piocard se je odr peljal iz Cherbourgd r Ameriko, da pripravi tam -me potrebtno za tretji vzlet v stratosfero. V Ameriki ostane tri mesece m bo v twn času deležen raznih časti, med drugim tuda časti proglasitve za poglavarja Črnih sokolov indijanskega plemena. Prof. Piocard izijavlja. da se osebno ne bo ude leta več nobenega vzleta v stratosfero, ampak bo samo pomagal pri pripravah za vzlet drugih mož znanosti.
Napad na francosko plemenftašinfo
V pariškem predmestju Saint-Germai-neu eo naši i te dni hudo ranjeno 82 letno markizo de Nedde. Kakor je dognala preiskava, je stanko pobil njen 13 in pol ietmi sorodnik, ki se je pri tem poslužil stola m svečnika. Mfediča je za ta ein razvnelo čitanje detektivskih zgodb.
O njem ni glasu
Poročnik Evea-Briand, ki so mu ladje pri plezanju na gore« preho-mornik zdrobile nogo, da so mu jo moraS odrezati pod kolenom
>JUTRO«, ponedeljska Izdaja
Prva letošnja smučarska tekma
Ob idealnih snežnih prilikah so naši tekmovalci v krasni Planici dosegli prav dobre rezultate — Bervar jugoslovenski akademski prvak — Hermes zmagovalec v nogometnem turnirju za brezposelne igrače
Planica, 15. januarja.
Sneg, ki je že včeraj gosto naletaval in je v dopoldanskih urah v nedeljo ponovno začelo mesti, je privabil na Gorenjsko, zlasti pa v Kranjsko goro in v Planico, obilo prijateljev zimskega športa, med katerimi so prevladovali Zagrebčani, že s prvim popoldanskim vlakom, ki vozi na Gorenjsko, se je iz Ljubljane odpeljalo veliko število smučarjev. Prav tako je bil večerni vlak na Gorenjsko poln smučarjev. Lahko se reče, da je bil obisk prve smučarske tekme v letošnji sezoni glede števila gledalcev rekorden.
Jug osi ovensk a akademsčka organizacija (JASO) je skupno s SK Ilirijo in Smučarskim klubom Ljubljano priredila klubsko tekmo na 15 km, katere se je udeležbo 51 tekmovalcev vseh treh organizacij. Največ tekmovalcev je postavila Ljubljana, in sicer 26, Ilirija 14, JASO pa 11. Pri tem so všteti tudi akademiki, ki so obenem tekmovali »a barve svojih klubov.
POTEK PROGE
Proga je bila dolga 15 km ter je bil start na spodnjem travniku pri kozolcu nad postajo Rateče. Nato je tekla proga čez železniški prelaz po desni strani železniške proge, do državne merje z Italijo, kjer je ponovno prestopila železniško progo Ln je potekala nato po levi srtrani proge mimo male rateške skakalnice, nato pa po desni strani proti Tamarju skoro do koče, kjer se je proga obrnila na levo in tekla po desni strani proti domu SK Ilirije in preko Slutne na cilj, ki je bil istotam kot ?tart. Višinska razlika je znašala nekaj nad 300 mt najvišja točka je bila v Ta-maršj. Proga je bila prav lepo izbrana in dobro markirala. Sneg je bil naravnost idealen. Povf/x1 je zapadel na staro zamrznjeno podlago nov pršič, tako da maja za tek,movalce ni bila težka, le v Tamarju je bil sneg popolnoma drugačen in
Nogometni turnir za brezposelne igrače
Nogometni turnir za brezposelne igrače se bliža svojemu koncu. Včeraj sta se odigrali dve tekmi, Jadran : Korotan in Hermes : Slovan. Razen Svobode in Grafike so vsi sodelujoči klubi odigrali vse svoje tekme. Svoboda in Grafika bosta pomerila svoje moči prihodnjo nedeljo in bo s tem turnir. čigar zmagovalec pa je po današnji tekmi že znan, končan.
Lep pokal, ki so ga darovali vsi sodelujoči klubi, si je priboril Hermes, ki je s svojo včerajšnjo zmago nad Slovanom dosegel 9 točk ter ga ne more nihče več dohiteti. Reči moramo, da ie Hermes po svojem znanju gotovo prav zasluženo zasedel prvo mesto. Hermes je tudi edini klub, ki v tem turnirju ni bil poražen. Le eno tekmo jt, igral neodločeno.
Včerajšnji tekmi sta se vršili na Herme-soverrj igrišču in sta bila rezultata naslednja:
Jadran : Korotan 4:3 (2:0)
Moštvi sta bili precej enakovredni, vendar pa so bili napadi Korotana bolj zmisel-no izvedeni. Toda pred golom so bili Koro-tanovi igrači precej neodločni. Po igri bi bil rezultat prvega polčasa prav lahko tudi obraten. Na obeh straneh se je igralo precej ostro.
Sodil je g. Lukežič.
Hermes : Slovan 4:2 (2:2)
Hermes je nastopil brez svojih »kanonov« Mocorela in Košenine, ki sta bila od tekme zadnje nedelje blesirana. Namesto Mocore-Ja je igral v levi zvezi Zupančič, napad pa je vodil Primer. Mesto Košenine je kot srednji krilec nastopil Klančnik, na desnem krilu pa je po daljšem presledku zopet nastopil Kos. Tudi Slovan ni bil docela kompleten.
Slovan je napadal dokaj žilavo in bi zaslužil boljši rezultat, čeprav je Hermesova zmaga popolnoma zaslužena.
Vodstvo je dosegel Slovan v 22. minuti,
toda že tri minute kasneje je Hermes izenačil. V 34. minuti je Slovan zopet v prednosti, ki jo obdrži le do 39. minute, v kateri postavi Hermes neodločeni rezultat prvega
polčasa.
V 25. minuti dragega polčasa zabije Hermes iz kornerja svoj tretji gol in v 35. minuti pa. si s četrtim golom zasigura zmago.
Sodil je g. Zupan.
Stanje turnirja po predzadnjem kolu je:
Hermes
Jadran
Slovan
Svoboda
Grafika
Korotan
b 5 5 4
4
5
4
3 3 2 1 0
1 0
0
1 o o
0 2 2
1
3
5
27:7 15:10 13:10 12:12 6:16 8:26
9 6 6 5 2 0
so imeli tekmovalci, ki niso na to računali,
n ©prilike,
PRICETEK TEKME
Start je bil točno ob 10. Hk pred tekmo je začelo snežiti in je snežilo dobro uro. Kmalu nato je starter začel odpuščati posamezne tekmovalce in ni minila dobra ura, ko je glasen vrišč naznanil Jožka Janšo, ki je startal kot 10., a je prispel prvi na cilj. Kmalu za njim je smuknil skozi cilj Jenko (star. št. 5), nato Mar-kelj, kot 5. pa Leupold, katerega visoka startna številka 31 je pričala, da je dosegel najboljši čas, čeprav je imel pri tekmi simolo, da se mu je že po tretjem klo-metru zlomilo na smučki okovje in mu je eden izmed prisotnih gledalcev posodil svojo smučko, ki pa je bila 20 cm krajša. Leupold je pri tem izgubil dragocene minute in bi bil dosegel lahko še znatno boljši čas. Zadnji tekmovalec je privozil skozi cilj nekaj po poJdnevu.
SKUPNI REZULTATI
Popoldne ob 15. so' bili v domu Ilirije razglašeni rezultati: 1. Leupold Herbert, izven konkurence, 1:07.15; 2. Janša Joško, Ilirija, 1:10.21; 3. Guttormsen Arne, izven konkurence, 1:11.41; 4. šramel Bogo, Ljubljana, 1:14.23; 5. Bervar Nani, Ljubljana, 1:14.31; 6. Senčar Lado, Ljubljana, 1:14.37; 7. Jeniko Boris. Ilirija, 1:15.14; 8. Jakopič Avgust., Ljubljana, 1:17.25; 9. Markelj Leopold, Brafcstvo-Jesenice, izven konkurence, 1:18.08; 10. Marchiotti Silvo, univerza, Zagreb, 1:19.05; 11. Palme France, Ljubljana, 1:19.13; 12. MuSič Ljubo, JASO, 1:19.20; 13. Bručan Lado, Ilirija, 1:20.01; 14. Bleivveis Jana, Ilirija, 1:20.04; 15. Ra-zinger, Bratstvo, izven konkurence, 1:21.07;
16.	Michalek Otmar. Ljubljana, 1:21.25;
17.	Ješe Rajko, Ljubljana, 1:21.42; 18. Grobler Alfred, Ilirija, 1:21.46 .
ZMAGOVALCI POSAMEZNIH ORGANIZACIJ Za posamezne organizacije so se plasirati: za akademsko smučarsko državno prvenstvo je dosegel prvo mesto in s tem naslov akademskega prvaka Jugoslavije Bervar Stane. 2. Jenko Boris. 3. Marchiotti Silvo. 4. Mušič Ljubo. 5. Bletweis Jana.
Za Ljubljano: 1. Sramel Bogo, 2. Bervar Stane. 3. Senčar Lado, 4. Jakopič Avgust, 5. Palme Franc.
Za Ilirijo: 1. Janša JoSko, 2. Jenko Boris, 3. Bručan Lado, 4. BIeiweis Jana, 5. Grobler Alfred.
Reeuiltati so Mli navzlic pomanjkanju treninga prav dobri. Posebno je iznenadil dober placement šramJa, Palmeta in Bru-čana. Glede tekmovanja samega bi opozorili naše smučarje gledalce, da v bodoče ne odstranjujejo markacije na progi. K sreči to pot ni imelo to hujSh posledic, ker se je trasa dobro videla.
SKOKI NA NOVI SKAKALNICI Popoldne so nekateri skaikači poizkusiti novo zgrajeno malo rateško Skakalnico in je s svojim krasnim stilom zad vč-l več stoglavo nmoffioo norveški trener Guttormsen.	t
Izvrstno formo «o pokazali Se znani Palme, dalje mladi Pribovšek, Subic, Bručan in Istenič. Skakalnica se je pokazala kot prav dobra, le škoda, da je bilo premalo snega in je zadnji Guttormsenov skok končal zaradi tega s padcem. Pavratek domov. Z večernim vlakom je veliko število tekmovalcev odpotovalo v Bohinj skupno s saveznima trenerjema Marxom in Gut-tormsenom, ki bosta do državnega prvenstva vodila trening naših tekmovalcev. Ostala smučarska armada pa je nadaljevala pot v Ljubljano in je na glavnem kolodvoru izstopilo skoro tisoč veselo vriska-jočih smučarjev.
tn drugih manjših nrašic sem prinesel domov, za ribice ln za ličinke kačjih pastirjev. Najdemo jih med vodnimi rastlinami. Z ličinkami vred sem vlovil razne hrošče. Med temi naj omenim majhne, črne, ne preko 10 mm dolge ,ki spadajo v rod dy-tiscid&e in v vrsto Agabusov. Dasi so mesojedci. se ne lotijo ribic, jedo pa odpadke nastrganega mesa. Tem in drugim hroščem dajemo tako meso šele zvečer v akvarij, podnevi ga namreč ribe pojedo, dočim se pa goste ponoči samo kebri, polži, pol-zače, činklje in piškurji. Mnogi akvaristi, ki se boje za svoje ribice, ne devajo hrt. ščev v svoje akvarije. Ta bojazen pa je popolnoma neutemeljena, ker se ne lotevajo manjši kebri nikdar ribic, nasprotro, zadovoljni so, če jih puste ribe pri miru.
— Pravo sliko vodnega raja nam nudi samo ona ribogojnica, ki je obljudena z za-stopniki vseh vrst živalic, zlasti pa z onimi. ki ne škodujelo ne ribam ne rastlinam. K tem živali cam spadajo pa tudi kebri, ki so vedno v pokretu, ki povečajo vrvenje in ki olepšajo pestro sliko akvarija. Vsakomur priporočam samca potapmka, lakori-la agabusa in girinusa, ker so zelo ljubki in' krotki keberčki. Vsi jedo nastrgano meso. potapnik poleg tega nitkaste alge. gi-rinus pa tudi razkosane muhe in druge žuželke. Omenjene hrošče imam že nekaj mesecev v ribogojnici in med njimi in ribami ni prišlo do nobenih razburljivih incidentov in umorov, zaradi česar jih ljubiteljem vodožitja ponovno priporočam.	O. S.
Žena v sodobnem svetu
Ženski tipi
Ostale nogomete tekme
Zagreb; Gradjanski : Hašk 3:1 (2:0). Prijateljska.	„ ..
Beograd: RSK : Obilic 2:1 (2:0). Prijateljska.
Novi Sad: Poštanski : Radnički 3:3. Po-
^ Dunaj: Pokalne tekme: Vienna : HAC Nordstern 6:1, Wacker : Postport 6:1, Ra-pid : Ostmark 12:0, Sportklub : Vonvarts 8:2. Libertas : Penzinger Amateure 7:2.
Draždane: Madžarska : Srednja Nemčija 3:0.
Solun: Nemzeti : Paok 2:1 (1:1). St. Etienne: Kispesti : reprezent. St. Etienna 3:0 2:0).
Odbor za nogometni turnir v prid brezposelnih ma danes ob 19.30 sejo pri Fa-biann*. PolnoMevilno Obenem se vabijo vsi načelniki nogometni sekcij drugorazrednih klubov zaradi določitve reprezen-
tance	_
Izvozni kontingent za Francijo
Beograd, 15. jan. p. Za fevoz v l*"««® le določen za prvo četrtletje naslednji konSES: svinje 1250. sveže ovčje meso 600, salame 640 in jajca 1000 qu.
Pred svetovnim prvenstvom v Inomostu
Na tekmah Fise bo od 6. do 13. februarja nastopilo okoli 300 smučarjev — Jugoslavija je prijavila ekipo 12 mož Vsakoletne smučarske prireditve Fise so redno največji dogodek vsake zimske sezone. Letos je njihova organizacija poverjena Avstriji. Kljub splošni krizi ln razmeroma neugodnim snežnim razmeram, se Ie zdi, da bodo tudi letos pritegnile na start vse, kar sploh kaj pomeni v smučarstvu. Za nas so letošnje Fisine tekme posebno važne zato, ker se vršijo tako blizu in imamo po dolgem gledanju od daleč prav za prav prvič ugodno priliko, da lahko stopimo pol-noštevilni pred mednarodne vozače. Gotovo je. da v tej evropski konkurenci — kljub temu. da nas v inozemstvu sem in tja že radi prištevajo med močnejše zastopnike Srednje Evrope — ne bomo želi največjih lovorik in se bomo morali zadovoljiti s skromnejšimi mesti. Saj vemo v naprej, da ne pojdemo v Inomost po zmage; toda poj-demo zato, da nas bodo spoznali — morda tudi takšni, ki dozdaj niti vedeli niso za nas — in pojHemo zato, da bomo mi opazovali druge, da bomo tekmovali ž njimi in si v trdem boju pridobili ono rutmo, ki nas je dozdaj stala že marsikateri sicer zasluženi uspeh.
Zaključek splošnih prijav udeležencev je prekosil vsa pričakovanja, kajti prijavilo se je 20 držav z nad 300 tekmovalci. Najštevilnejše bodo menda v Tnomostu zastopani Nemci s 60 možmi: dalje je prijavljenih iz Avstrije 50, iz Poljske 34. iz Madžarske 20. iz Švice 18. iz Češkoslovaške 16, iz Rumunije 14, iz Bolgarije, Švedske in Jugoslavije po 12, iz Jaoonske in Francije po 8. iz Finske 6 in iz Holandske trije tekmovalci. Razen tega bodo sodelovale tudi ekipe iz Avstralije. Anglije, Italije, Latvi-je, Španije in Norveške.
Udeležba Norvežanov na letošnjih tekmah Fise je poglavje zase. Na tem mestu smo že zabeležili, da so sprva sploh odrekli sodelovanje in so pozneje svoj sklep le spremenili. Kasneje so po listih spet krožile negativne vesti, končno pa je bilo le odločeno, da bodo prišli v Inomost samo skakalci, ker za vozače norveška smučarska zveza baje ni mogla zbrati ootreb-nega denarja. Vsekakor bo ta ekipa tako močna, da ji v njihovi disciplini ne bo kos nihče. Med njimi so znana imena: Hans Beck, ki je v Lake Placidu skočil 72 m, dalje Alf Andersen, ki je v Inomostu zmagal že pred leti, brata Birger in Sigmund Rim d, Stare Walberg in Sverre Henriksrud.
Da se domovina smučarstva letos ni hotela udeležiti največjo smučarske prireditvi, niso krivi toliko finančni razlogi, temveč v glavnem spor, ki ga ima že nekaj časa s Švedsko ozir. vodstvom mednarodne smučarske zveze in njenim predsednikom znanim polkovnikom Holmqu?stom. Od ustanovitve Fise 1. 1924. je Šved Holmquiut nepretrgoma njen predsednik; že pred dvema letoma so Norvežani — kot druga skandinavska država in tudi smučarska domovina — zahtevali predsedniško mesto. Toda Holmquist mandata ni hotel odložiti in na lanskem kongresu v Parizu je prišlo skoraj do popolnega preloma. Da so Se vna-nje pokazali svojo ne volj o, so Norvežani, ko slavijo Švedi 501etnico tradicionalnih Holmenkolskih tekem, sploh odpovedali udeležbo. Ta sklep pa je tudi med Švedi izzval splošno ogorčenje. S svojo abstinen-.o v Inomostu so hoteli Norvežani še posebej podčrtati, da jim za Fiso ni več mnogo Zdi se pa, da so v zadnjem času le spremenili svoje stališče in bodo poslali tjakaj najboljše ljudi, kar naj bi bil spet majhen protest zoper omalovaževanje v mednarodni zvezi. Nekaj pa so gotovo krive tudi šibke finance. Lani 90 imeli ogromne stroške z udeležbo v Lake Placidu in zaradi slabe sezone so morali prav lani odpovedati vrsto prireditev, tako da blasaj-1 ne res niso posebno polne.
IV.
Današnja doba je rodila mnogo žen z moško usmerjenim življenjskim smotrom: njihovo stremljenje gre za tem, da bi isto-toliko veljale kot moški, isto dosegle, isto predstavljale v življenju. Koliko teh žen si je v otroški dobi želelo biti drugega spola, kar Je Izviralo predvsem iz dosedanje napačne vzgoje v družini: dečku je bilo marsikaj dovoljeno, kar se za dekle ni spodobilo; dečki so bili prosti, deklice so morale biti doma, delati in pomagati pri gospodinjstvu. Sin je šel v družbo med svoje vrstnike, sestra pa mu je doma krpala nogavice; sin je smel povsod sam, hčerko so pa šele takrat pokazali ljudem, ko so jo hoteli omožiti. Izbrali so ji moža po volji staršev, med tem ko si je fant sam izbiral nevesto. Ce Je imela hčerka skrivaj kako ljubezen, so jo skoro izobčili iz družine; za fanta je bilo to samo po sebi umevno. Ni čudno, da spričo te dvojne mere pride marsikakemu dekletu do zavesti: »Rajši bi bila moški!« Posebno pogosto se pa ta želja pojavi pri onih ženskah, ki se zaradi svoje neznatne in nelepe zunanjosti čutijo zapostavljene v življenju ali katere je okolica vzgajala v preziru do vsega ženskega.
Tudi med ženami z moško usmerjenim življenjskim smotrom razlikujemo več tipov. One žene, ki so v tem svojem smotru realnosti najbolj blizu, si izbero za svoj življenjski moto: »Hočem v življenju isto doprinesti kakor mož. Kar zmorejo oni, zmoremo tudi me.« To je gibalo njihovega dela. Včasih se skriva za masko moške agilnosti skrb, da ne bi kaka gesta izdala ženske. Sem spadajo običajno ženske, katerim so okoliščine že v otroških letih dovoljevale vlogo tekmovalk z brati ali sestrami. Vzgoja jim je dopuščala toliko poguma, da so se osrčile posnemati ono, kar je na moškem
gr
in špecerijskih trgovinah.
Pri ljudeh x nerednim delovanjem srca
povzroči kozarec naravne >Franc Jožefove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno, milo iztrebljanje čreves- j ^^vnesflu V to svrho se razvije pri teh ja Zdravniki za srčne bolezni so prišli do : i:nskah cela vrsta tipičnih potez v njiho-rezultata, da učinkuje »Franc Jožefova« j	značaju, ju naj bodo nadomestek za
voda tudi pri težkih obilicah srčne hibe si- i moške< lastnosti Predvsem razvijajo te gurno in brez neprilike. »Franc Jožefova« j k izredno vztrajnost, s pomočjo ka-nčica se dobi v vseh lekarnah, drogerljah ~re koraka;jo vzporedno z možem (predvsem glede na uveljavljenje sposobnosti in-telekta). Ob vsaki priliki izkušajo ovreči običajno trditev: dekleta tega ne zmorejo, to ni za ženske itd. Cesto gresta vztrajnost in odpornost predaleč, zlasti v okoliščinah, ki ne zahtevajo posebnega napora za premaganje ovir. To daje stremljenju po uveljavljenju nekakšno noto prenapetosti in ženske malenkostnosti — torej do-seza nasproten učinek od zastavljenega smotra.
Vztrajnosti sorodna lastnost je neumor-nost- Tudi s to lastnostjo hoče ta vrsta žensk dokazati, da je trditev o pomanjkanju vztrajnosti pri ženskih pogrešena. Toda tudi v tej lastnosti gredo ženske često predaleč saj so neumorne tudi še potem, ko to ni več potrebno. To opažamo pri študira-niu dijakinj, a tudi pri ženskah v najrazličnejših poklicih. Ce so pa te vrste ženske gospodinje, postanejo naravnost hipohon-drično malenkostne.
Vse lastriosti vztrajne ženske združimo v običajnem izražanju pod besedo »pridnost« Pridnost nadomešča spontanost, v kateri je moški duh gotovo bolj treniran kakor ženski. Zato zavzema v kulturni epohi intelektualizma prvo mesto gotovo oni ki je to dobo oblikoval. Tega dejstva se zavesta oba spola že zelo zgodaj in često ie življenjski smoter zlasti pri ženski usmerjen po tem spoznanju. Na podlagi tega spoznanja si ustvari gotova vrata žensk svoj življenjski cilj: »Hočem doseči iste
Delovanje policije v preteklem letu
Veliko in odgovorno delo varnostnih organov — Številke govorijo
Iz akvaristove torbe
Dafn'je, cikiopi in drago.
Dafnije (daphnia) spadajo v rod daph-neidae in so po velikosti in obliki bolham podobne živalce, ki se v vodah, kjer so prilike za njihov razvoj ugodne, prav hitro zarede. V manjših mlakah, jamicah in jarkih, kjer ni rib, jih izleže toplo poletno sonce na milijone. Ce je prav toplo, vid mo tik pod gladino v takih jamicah podolgovate rdečkaste maroge, ali pa vidimo v vodi nič koliko rdeče-belih premikajočih se pičic, kakor da bi vsipal v vodo drobno rožnato pobarvano žagovioo. To so dafnije .katerih je nekaj vrst. Predaleč nas bi odvedlo, opisati vsako vrsto, vsled česar naj zadostuje, da amen m neke zanimive lastnosti teh živalic. Dafnije najdemo vsakega letnega časa, največ pa poleti. Hranijo se z algami. Ce hočemo akvarij, v katerem so se za redile alge, očistiti, premestimo ribe v drugo posodo, v akvarij pa vsujemo večjo količino dafnij tn v teku nekaj dni ne bo alg na steklih ln rastlinah. Dafnije so encspolne. Parijo se v pozni jeseni in jajčka te dobe potrebujejo precej časa za svoj razvoj. V politnem času se pa razmnože dafnije partenogenetično, t. j., iz jajčk neoplojenih samic se izležejo dafni-je-samice. Ta razmnoži tev se ponavlja često, zaradi česar se tudi tako silno razmnože, dasi so jim razni sovražniki vedno za petami. —
Izvrstno živo hrano nam dobavlja tudi rod Cyclopidae, ki ima tudi več vrst. Vrsta ciklopov ali samookov (Cyclops) tega rodu je malo manjša kakor vodne bolhe. Sprednji del telesa je bolj širok, zadnji del pa šiljast. Spredaj imajo te živalce tipalke, spodaj pa nožioe. Ime samo nam pove, da imajo samo eno cko.
Dafnije in še druge njim slične živalce imenujemo tudi »plankton«, ki ga uporabljajo ribogojitelji za krmljenje svojih ribic. Ribiči na morju love plankton s posebnimi planktonskimi mrežami, ki jih pogrezajo pod gladino. Plankton se ne nahaja v izvestnih globočinah, temveč menja globino. Tako ga vlovimo nekaterikrat tik pod morsko gladmo, često pa v sorazmerno večji globini Mreže za lovljenje planktona so podobne stožcu z odrezanim gornjim delom. Na ožjem delu je kovinasta plašča, ki ga vleče navzdol .Na širšem de lu je ročaj, kjer je pritrjena vrv. — S planktonom vred zajamemo prav lahko tudi razne, ribam škodljive zajedalke, zlasti če ga vzamemo iz manjših plitkih voda z blatnim dnom. Ko opazimo na ribah zajedalke v katerikoli obl-ki, smo jih bržkone prinesli s planktonom vred v ribogojnico.
Za naš sladkovodni plankton ne potrebujemo posebnih mrež zadostuje organtin, ki ga prišijemo na železni ali pa žični obroček Da bi odstranili doma vse parasite oplaknemo dafnije in ciklope, ki smo jih dali na organtin ali pa na sito z najdroh nejšimi zankami, pod curkom vodovoda Potem jih denemo v solno raztopino 5:1000
ln s tem smo si pomirili vest.	j	"tril0"" "prestopkov po zakonu o po-
Razmeroma toplo zimsko vreme nas va- mrg^Jg^P F ^ zglasllnih p^.
bi k bližnj m jamicam ta jarkom v okohei. j	cestnega policijskega reda 2.090,
prevozniškega reda in avtomobilskih predpisov 918, prekoračenja policijske ure 255. kalienia nočnega miru in nedostojnega obnašanja 1.366, krošnjarskegt zakona 188.
škoda prijavljenih ropov in tatvin, poneverb in goljufij znaša skupaj 2,012.474 Din. Povrnjene škode je bilo oškodovancem od te vsote 1,214.059 Din. škoda, povzročen* po znanih storilcih, ki je pa niso povrnili, znaša 115.752 Din, nepovmiene škode, povzročene po neznanih storilcih, pa je bilo 682.663
sposobnosti, kakršne imajo moški.« Torej ne le isto doprinesti, četudi po drugačni poti, temveč ista pot in isti učinek — smoter! To je kategorija s pametnih« žensk. Te ženske očitujejo pogosto pomanjkljivo zunanjost. Pretiravanje pomena ženske lepote je vzrok, da marsikatera nelepa ženska svoje telesne napp.ke občuti v podvojeni meri. da ji prav zavest o njeni telesni ne-znatnosti vzbudi občutek manjvrednosti. Napake postave, obraza, hoje, izredna šibkost ustvarjajo večkrat podlago za razvoj ženske duševnosti. Nelepi zunanjosti se pridružijo često tudi neugodne družinske razmere, ki navadno niso posebno rožnate. Socialni položaj teh deklet je pogosto najslabši. Izhajajo iz št-vUne družine, kjer o kaki vzgoji ni posebro dosti sledu. Prepuščene so same sebi in ulici, doraščajo divje
in po svoje.«	.
V te vrste ženskah se prav zgodaj vzbudi težnja, da bi v vsakem pogledu naliko-vale moškim. Njihove lastnosti uspešno tekmujejo z moškimi. Sprejemljivost, od rane mladosti trenirana, jim omogoča hiter in jasen pregled situacije, v kateri se brž znajdejo in pridejo do veljave. Lahkotnost sprejemljivosti je primerna kompenzacija za tradicionalno pomanjkanje logike. Nadaljnja lastnost tega tipa žensk je dar opazovanja, ki omogoča svojevrstnost nasprotnika ob pravem času pregledati. Posebno slabe strani so hitro odkrite, iz česar lahko sklepamo na tendenco opazovanja. Do uspeha na duhovnem področju jI pripomoreta zlasti zmožnost kombinacije in živahna
domišljija.	.
Vendar je v dnu tudi s pametna ženska Cesto prežeta od običajne miselnosti spolov ali ni bolje, da je ženska lepa, nežna, ljubezniva, kakor pa inteligentna in duhovita' Ta zavest povzroča v njej večkrat globok pesimizem. Ta pesimizem opažamo često pri najpametnejših ženskah. Povzroča ga pač spoznanje o naziranju današnje družbe, ki vrednoti žensko kot spolno bitje
ne pa kot človeka
Posebna vrsta žensk z moško usmerjenim življenjskim smotrom skuša doseči uspeh v življenju po zvijačnosti. Ta ženska zlasti ona, ki nima te lastnosti, naravnost občuduje, dasi je kot značaj odvratna To so ženske, ki se povsod vrinejo, tudi tja kamor ima le malokdo dostop. S svojo življenjsko taktiko pridejo dalje kakor naj-previdnejši moški. Njena moč je v zmožnosti zakulisnega spletkarjenja.
Neredko srečamo tudi ženske, katerim vzbuja dejstvo, da so ženske, vse življenje protest. Njihovo stremljenje je izraženo ▼ bsedah: »Ce bi vsaj ne bilo ženska!« Skrbno pazijo, da nikdar ne pride do izraza kaka slabost, ki velja za žensko. Proč vse, kar je žensko! Prilagoditev na moško usmerjen cilj se izraža tudi v gestah, izražanju ter vobče v vsem zunanjem zadržanju.
že kot otrok očituje ta renska neko neobčutljivost napram bolečinam, je pogumna in drzna: treba je premagati za vsako ceno dekliško serahopetnost. To stremljenje pride do izraza tudi v šoli: je divja drzna, trmasta, poslužuje se strokovnih izrazov iz fantovskega žargona P* Je molčeča, da dokaže neresničnost trditve o ženski klepetavosti. Ko se začno druga dekleta zanimati za filmske zvezdnike, s« vzbudi v njej zanimanje za znanost ta pc^ litiko. Posveti se navadno izrazito moSKe-mu poklicu ter se navadno vse življenje ne vda ljubezni. V ugodnih okoliščinah lahko kaj znatnega ustvari, ker gre na delo z veliko ambicioznostjo. Pri delu se odlikuje po konstruktivnosti, doslednosti in logičnem mišljenju.
Ljubljana, 15. januarja Policijska uprava je vršila po svojih organih v teku lanskega leta ogromno delo. Spričo razgibanih časov je bilo treba povsod še bolj intenzivnega prizadevanja, kaj-ti Ljubljana je center Slovenije, obenem pa veliko obmejno mesto, kjer žive na kupu najrazličnejši ljudje in prihajajo sproti
vedno novi.	_
Po organih varnostne straže ta kriminalnega oddelka je bilo lani zaradi raznih de-liktov aretiranih in oddanih v zapore 2695 oseb i^to 2.287 moških in 408 ^Deželnemu sodišču je bilo izročenih 556, okraj-nSu sodišču 477, drugim oblastvom pa dočim je bilo izpuščenih na svobodo flše S. Prijav zaradi kaznivih dejanj ie bita pianih po varnostnih organih 10 156,pridežurnem uradniku na policijski
^NaŠls^roti javnim organom beleži st2SSa 39Pdeliktov -per sgno mora^o 29 umorov ta detomorov 5, težkih telesnin £«£37114. požiga 2, ropov 32 tatvm L659, poneverb 166, prevar 169, ponareja nia denarja odnosno razpečavanja falzifi-katov U odprave telesnega plodu 5, dejanj zon« javni red ta mir 721, prestopkov raz-žahtve ta klevete uradnih oseb 17, prestop-kk uroti javnim napravam 2, prestopkov zope^ zdravje ™ proti telesni varnosti 38, nevarnosti imetja 619, zamdi vlačugar-stva ta prostitucije 272, beračenja in delo-1 . .. ^n r\i-ootnnltov do zakonu o po-
Ker so listi vodnih rastlin že popolnoma strohneli, vidimo skoraj do dna. Prvega januarja je bilo pravo pomladno vreme. Stoječ nc robu neke jamice sem pogledal v vodo in zapazil dokaj ž vljenja. Tudi 6 in 8 januarja je bilo videti mnogo živalic, dasi so bile 8. januarja jamice pokrite z ledenimi šipami. Na teh izletih sem nalovil polžke (Limnaea truncatula), ki so sličm mlakarju. samo da ne presegajo 10 mm. Taki polžki so večjim činkliam in polzačam dobro došla hrana. Tudi ličinke komarjev
Din. Odgonov iz Ljubljane je bilo v teku leta 865, in sicer tuzemcev samo 49. Samomorov je bilo v policijskem okolišu 18, poskusov samomora 27, drugih nezgod 156, požarov 38, policijsko kaznovanih je bilo 4.250 oseb in sicer v skupnem znesku za 126 200 Din. Na mestno občino je odpadlo od tega zneska 85.815 Din, ostanek pa na občine Moste, Vič, Zgornja šiška, na oblastni cestno gradbeni vzdrževalni fond ter ▼ državno blagajno.
Pri upravi policije se je obravnavalo lani skupno 255.676 spisov. Nravstvenih spričeval je bilo izdanih 2.406, novih potnih listov 2.632, podaljšanih in izdelanih listov je bilo 1.323, orožnih listov je bilo novo izdanih 134, dovolilnic za podaljšanje policijske ure je bilo 886. Avtomobilov je bilo na novo prijavljenih skupaj 88, in sicer 74 osebnih in 14 tovornih. Motornih koles je bilo na novo prijavljenih 23, odjavljenih pa je bilo 98 avtomobilov in 54 motornih koles. Ob koncu leta je bilo v območju policijske uprave registriranih osebnih avtomobilov 364, tovornih 145, motornih koles pa 131. Izgubljenih predmetov je bilo prijavljenih 539 v skupni vrednosti 193.017, najdenih predmetov pa 342 v vrednosti Din 94.378.
Za bivanje v policijskem okolišu je bilo v teku leta na novo prijavljenih 28.744 oseb, odjavljenih pa 24.313. Naslovov je bilo Izdanih 57.715. V ljubljanskem policijskem okolišu je bivalo ob koncu leta 83.000 oseb. Od teh odpadeta na občino Ljubljano 63.602 osebi, in sicer 31.951 moških in 31.651 Žensk. V Ljubljani je torej bile na Silvestrovo točno 300 več moških nego žensk. Na občino Moste odpade 7.517 oseb ln sicer 3.809 moških in 3.708 žensk, cr Vič 7.188 oseb in to 3.530 moških in 3.658 žensk, na Zgornjo Slfiko 4.693 oseb. od teh 2.409 moških ln 2.284 žensk. Samo Vič beleži v prebivalstvu več žensk nego moških. Tujih državljanov je v območju policijskega okoliša 4.233 oseb.
iJOTSOc pouedeljrin Maja
6
Ponedeljek, 16. januarja 1933	^
TEDEN DNI FILMA
Zaradi česa gre Tea v kino...
Dan je mračen in siv. Nad mestom leži nekaj težkega. Deževne kapljice so se ustavile nekje zgoraj v višavah. A zdajci se Je vlilo.
Premočena množica hitro teče in se raz-
gubi...
K mali mizici, nekje sredi kavarne »Cor-sa*, se je stisnil med znance neki mlad gospod. Ozrl se je v nebo in gnev je v nje-govih očeh. Sivi oblaki vise na nebu tn ne prestano udarjajo težke deževne kaplje ob tlak.
Bolestno je vzdihnil. Bilo mu je, kakor da se je vrnil iz velike daljave in strmoglavil v družbo tujih, indiferentnih ljudi, katerih govorice ne razume. Obšla ga je želja, da se ne bi mešal z njimi in da bi ostal sam s seboj, in tako se je spet s topim pogledom zagledal skozi okno.
»Kdaj bo nehal dež? Menda se je nebo zarotilo proti meni,« ga je zdajci prešinila misel.
»Spet en dan neplodnega čakanjaAr ln mislil je dalje: »V petek s\'a se spoznala, a danes je že ponedeljek in še zmerom je nisem srečal. Tudi danes je ne bom videl. Če bi vsaj dež prenehal. Samemu sebi se vidim smešen Vse kaže. kakor da sem zaljubljen. A to se mi je zelo redkokdaj zgodilo, a tudi v takem primeru je bila moja zaljubljenost le čuvstvo. ki je ali že v začetku ali kmalu potem izginilo. Toda zdaj — to je nekaj čisto drugačnega in sam ne vem, kaj se bo zgodilo z menoj. Zagoneten postajam sam sebi «
Zatopi len v svoje misli ni začutil, da ga je prijatelj lahno udaril po rami:
»Kam si se zamislil. Vojko? Pojdiva. dež je nehal padati!«
Vojko se je zdrznil. Zmeden, kakor da bi ga bdi zasačili pri kakem nepošienem opravilu. je izbega\-al prijateljevemu pogledu. In zdajci se je nasmehnil. Novo upanje mu je napolnilo dušo...
Vkljub spremenljivemu vremenu je zri-njevski Kcrso poln staln;h izprehajalcev. Tudi Vojko jo je ubral na Zcinjevac, v na-di, da vendar najde Teo, svoje najnovejše znanstvo.
Neprestano išče z očmi. vendar zaman. In ko je že izgubil sleherno nado. da bi jo še kdaj našel — jo zdajci zagleda v razgovoru z njeno prijateljico r.a drugi strani ceste.
Z neodločnimi koraki ji gre naproti. Vesel smehljaj ji zaigra okoli ust in že mu proži svojo drobno ročico v pozdrav. Od prijateljice se je za trenutek oprostila.
Med razgm-orom je Tea zapazila, da postaja njer.a prijateljica nestrpna in da hoče oditi. Hitro se poslo\i od nje in tako sta ostala sama.
Komaj sta napravila nekaj korakov — že se je iznova vlil dež...
x.Kam pojdeva zdaj, gospodična Tea?« je vprašal Vojko.
•»Domova
>Saj nima zmisla. da bi šla po tem dežju domov.« ji je ugovarja! Vojko.
»Ali ne b i šla ratši v kino? V katerega bi hoteti iti?«
Tea je nekaj trenutkov pomislila, potem tem je dejala:
»Dobro — lahko greva v kino, vseeno v katerega — saj ne grem v kino zaradi fil-
ma!«
Vojko se /e nasmehnit: »Pazite, gospodična Tea, da vas ne primem za besedo — za to, ki ste fo zdaj izpregovorili.tr
Ona 9e je samo sladko nasmehnila in pokazala dve vrsti belih zobkov...
V kinu so predvajali nekakšen sentimentalen zaljubljen film.
Tesno drug ob drugem sta sedela na tvojih prostorih in se šepet a je pogovarjala o vsem mogočem.
Njena drobna ročica je zaupljivo ležala v njegovi. Njene velike sijoče oči so ga zdaj pogledale a njena usta so se neprestano smehljala in izzivala, kakor da bi slutila, da je v njem z vsakim trenutkom večja želja, da bi jo poljubil in jo ugriznil v ustnice do krvi...
Vojko je ve$ srečen, da Jo Je naSel. Srečen, da jo čuti tako blizu sebe z njenim mladim telesom, ki širi prijetno toploto..
Njegove oči so motne in lica mu žarijo. Razburjen je. Rad bi ji povedal, da jo ljubi in kaj vse čuti zanjo. Vendar nima poguma. Boji se, da mu ne bi verjela, da ga ne bi razumela danes, ko sta se komaj drugič v življenju srečala. Morda bi se norčevala iz njega in mu smejala... Kdo ve?
Film se je bližal koncu ...In zdajci se mahoma spomni... Še nekaj trenutkov in tema bo izginila, nič več ne bo čutil ntene bližine, ki ga tako osrečuje — še neka1 trenutkov in vse se bo razblinilo kakor kakšna fata morgana — in tako misleč se Je še tesneje stisnil k nji.
Tea se je, med tem ko je prekrižala nogi, drugo čez drugo, živčno odmaknila. A Vojko se ne more dalje upirati njenim prekri-žanim nogami pobo/.a jo in stisne k sebi in že ji poljubi j a obraz...
Hitro in energično se fe odmaknila in ga vpraša z glasom, ki je poln nejevolje: ° »Mar mislite, da sem zaradi tega šla v kino ?Saj vas poznam komaj dva dni in kom bi prišla, če bi se vseka dva dni z drugim poljubovala in si vse mogoče dovoljevala .../«
Vojko fe narnrei osupnil, potem pa je rekel s tihim glasom:
»Prostite. gospodična, nisem vedel, da imate v tem oziru že tako veliko izvežba-
nost..„
Na platnu so se pokazale velike crke: »Konec«. V dvorani se je zasvetilo in ljudje so tiščali k izhodu Zunaj je še zmerom deževalo v debelih kapljah kakor da bi padale na Vo(kcn?o razočarano in žalost-no dušo... in zdajci se je vprašal: »Zaradi česa gre Tea v kino...? Milan Baron
Dorothea Wieck pojde v H«>llywOOd
Spet pojde čez veliko lužo dobra evrop ska igralka, kakor pred tremi leti Marle-na Dietrichova, letos pa Ana Stenova in L:lian Harwey. Dorothea Wieck je namreč pred nekaj dnevi podpisala štiriletno pogodbo za filmanje pri Paramountu v Hol-lvwoodu.
* Evropo je opozorila nase z mojstrsko odigrano vlogo v filmu »Dekleta v uniformi«, ki smo o njem nedavno pisali. Dorothea Wieck ie najprej igrala v gledališču v Frankfurtu. Kaj hitro so jo opazili filmski mogotci in ji dali glavno vlogo v omenjenem filmu. Potem je igrala še v filmih »Družabnik ne odgovarja«, »Grofica Marica«, »Neumna misel«. »Trenck« in Theo-dor Komer«.
Oceani v službi letalstva


Trije glavni igralci v filmu MF. P. ne odgovarja"
Hans Albers, Sibila Schmitz in Favel Hartmann
Promet čez oceane, ki je bil dolga stoletja pravica pomorskih družb, je še danes v žarišču gospodarskih in političnih interesov. Prostrana morja so b'la v zgodovini dostikrat predmet sporov. Grki, Rimljani in Kartažani so se borili za premoč v Sredozemskem morju in boji kasnejših velesil. Španije, Portugalske, Nizozemske, Francije in Anglije za premoč v Evropi, so se skoraj vselej odločili na morju. Z začetkom kolonizacije po drugih celinah in otok h, ki je prav za prav nastala s Kolumbovim odkritjem Amerike, je ta boj postal še važnejši. Cim varnejši, hitrejši je bil promet med posameznimi kolonijami in Evropo .toliko več so bile kolonije vredne. To velia še danes.
Zato ni čudno, da so začeli takoj, ko se je pričelo širiti in izpopolnjevati letalstvo, misliti na morski promet z letali. Vendar pa to ne gre tako labko, ker so letala navezana na omejeno dolžino poti, ki jo lahko prelete nepretrgano, zaradi svoje pre-
majhne nosilnosti in prevelike potrebe bencina in olja.
2e dolgo je ,kar so prišli na misel, da bi sredi morja napravili plavajoče otoke in nemški inženjer Henninger je napravil že podrobne načrte.
Ufa je napravila letos film »F. P. 1. ne odgovarja«. V njem obravnava problem letenja čez ocean in nam pokaže v sliki tak letalski otok po Henningerjevih načrtih.
Film je deloma kriminalne .deloma lju-bavne vsebine. Dejanje je vse skozi napeto. Hartlova režija je izvrstna. V tem filmu je prekosil samega sebe. če povemo še to, da je film stal več milijonov, nam o njegovi opremi menda ni treba še posebej izgubljati besed. In zraven vsega še igralci kakor je Hans Albers — kaj hočete še več?
»F. P. 1 ne odgovarja« Ko so na otoku Greifsvvalder Oie izgo-tovill zunanje prizore za ta velefilm, se je štab igralcev in tehničnega osobja pre-
selil v atelje. Med potjo v Berlin so napravili Se zunanje prizore v Hamburgu, Cuxhavnu in Warnemiindu. Kari Hartl, Ki režira ta film ima polne roke dela. Napraviti so morali popolnoma nove ateljeje na Ufinih zemljiščih v NeubabeLsbergu. ker so bili dosedanji premajhni. Ob enem delajo tri verzije: angleško, francosko ;n nemško. Glavno vlogo v nemški vlogi igra Hans Albers. Razen njega nastopajo v filmu še Paul Hartman, Peter Dorre ia Hermann Speelmans.
Paul Hartmans
Predstavlja se novi filmski :gralec velikega kalibra Pavel Hartmann.
Kdor ni pozabil nemega filma, mu bo morda njegov obraz še znan. Tam se je uveljavil kot izvrsten karakierm igralec. Potem pa je iz nepoznan h vzrokov izginil s platna in se popolnoma posvetil gledališču. Bil je eden najboljših Reinhardtov.h igralcev in Berlinčanom je bilo zelo hudo. ko se je pred nekaj leti preselil na dunajski Burgtheater. Posebno v govorečem filmu so ga zelo pogrešali. Saj so bili vsi, ki so poznali Hartmanna z odra. prepr-čani, da mora igralec njegove kvalitete m njegovega jasnega glasu v govorečem filmu še več kakor samo uspeti. Zato ni čudno, da končno vendarle nastopi Hartmann v govorečem filmu. Sprejel je eno glavnih vlog v filmski drami »F. P. 1 ne odgovarja«. Hartman igra v njej graditelja umetn h otokov, ki so oporišča za oceanska letala. Kot partner Hansa Albersa se je posebno izkazal v prizorih, ko se delavci na otoku upro. Gotovo bo njegova igra ugajala tudi gledalcem v naših kinih.
Kaj delajo nemške Hlmske družbe
Neubabel«berg: Uf n film sJaz sem (cesarica« prej »Zapuščena markija S.«; Ufin film >Pesem za Tebe« s Kiepuro.
Tempeihof: Oswaldov film »Za čast« s Fritzom Kampersom.
jofini ateljeji: Dupontov film »Maratonski tekač«. Glavne vloge: Hans Brausevvet-ter, Trude von Molo, Uršula Grabley; Phoe-busov film: »Zakaj naj bi se dimnik kadil?; glavne vloge: Lee Parry. Charlotte Ander, Oscar Karlweiss. Paul Horbiger.
Staakenski ateljeji: Langov film »Oporoka doktorja Mabusa«. Glavne vloge: Rudolf Kiein-Rogge, Vera Ussen. Oskar Be-regy in Gustav Diessl.
Terrini ateljeji: Film »Hura, je že vse dobro«. Glavne vloge: Haraid Paulsen, Trude Berliner. Evelyn Holt. Ida Wust. Julius Falkenstein.
Efini ateljeji: Siodmakov film »žgoča skrivnost«. Glavni vlogi — Willi Forst, Hilde Wagner, Rina Marsa.
Gleiselgest-eig v Miinchnu:: »Dekle kakor si ti«. Glavne vloge: Liane Haid, Ge-org AJexander, Szoke Szakall. Adele Sandrock, Fritz Kampers in Julius Falkenstein.
Zunanji prizori: V bavarsk h in švicarskih gorah dela v v šinah 1800—4000 m Peter Ostermeyer film iz življenja plezalcev z naslovom »Osvojevalci vrhov.«
MALI OGLASI
Službo dobi
Vsak* o^M-da 50 par: ia da tanje naslov, ali »a šifro Pa 3 Din (1)
Inkasanta
M popolnoma samostojno vodstvo Tika«« v L; ubija ni sprejm-em takoj. Potreb tia garancija r hranilni knjižici Ponudbe na >g. odielek »Jutra« »od šifro »Navedite znesek«. 1005-1
Šoferja mehanika
sprejmem za vol njo avtobusa, z gotovo kavcijo. Prednost : mejo n«oženje ni. Naslov v og'a=iem oddelku »Jutra«. 1371-1
Šiviljo
t hra<no it) stanovanjem v hi^i sprejmem. Dopise na podniž.nioo »Jutra« v Celju pod značko šivilja«.
1517-1
Trgovski pomočnik
speceriel im ieleuvinar, i le.tnimi »pričevati ter dobrimi referencami, ifcče službo. Cenjene dopise n« pndružnk« »Jutra« v Ma riboru pod šifro »Kavcije imože-n«.	1335-2
Več razna šalcev
ta Ljubljano in okolico sprejmem. Interee-entn Daj javijo svoj naslov na oari-<KWeJek »Jutra« pod Šifro »Raznaša-iec«.	1501-1
Dekle
u vsa hišna dela io šivanje siprejnii-m. Dopise aa osrlas. oddelek »Jutra« pod »Pošten-os-t«.	1508-1
Stalno službo
p kavcijo 10.000 Din dobi kdorkoli, ki ima veselje do trgovine in gostilne. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 52735-1
Kot trg. učenec
v mešano aH špecerijsko trgovin« želi vstopiti Le-eko^všek. Kozje. — Ima 2
meščanski šoli.
1163-44
Službe išče
Vsaka beseda 50 pa.r; i« dajanj« naslova ali za šifro pa 8 Din. (2)
Začetnica
zaposlitev kot natakarica. sobarica ali slično. Zna toHli Šivati. Cenjene d<^pise na podružnic« Jutra v Mariboru pod »Takoj 20« 1322-2
Boljše dekle
veS£e nemškega i« slovenskega jezika, ročnih del in nekolik« Šivanj«. iS6e nieetio varuhi,nje ali »oba rice. Pomagala bi twdi » grospodkijst.v-u. Naslov pove Aoiasni oddelek »Jutra«.
1243-2
Vrtnar
za cvetice m zHenjad.
želi službo. Naslov v og.. oddelku »Jutra«. 1548-2
Mesto natakarice
v boljši gostilni išč* dekle čedne zunanjosti, najraje v meatu na Gorenjskem. Naislov pove podrtrž. »Ju'tra« Jesenice. 1364-2
Starejša ženska
krepka, zmožna kuhe ter
samostojnega gospodinjstva. išče službe kjerkoli. Ponudbe pod »Starejša na ogiaeai oddelek »Jutra«.
1366-2
Gospa
srednjih let želi mesto gospodinje. Je vajena go stilne in vseh drugih del. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ix-vrstrna kuharica«. 1404-2
Prodaialka
špecerijske stroke, želi pre-meniti mest«. Cenjene po-nnd.be na oglasni oddelek »J-utra« pod" »Prodajalka«.
1092-2
Mesto gospodinje aH kuharice
prevzamem v večjem podjetju ali trgovcu na deželi. Nasl-ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1143-2
Natakarica
zmožna kavcije, išče službo — najraje kje v Mariboru ali v okolici. Gre tu 4i kot donaša ka. Ponudb« na oglasni oddelek Jutra pod »Prijazna«. 1449-2
Kontoristinja
hitra strojepiska, z znanjem slov. im nemške st«-nografije, s štirianeseč-no prakso, išče službo. — Po nudbe na oglasni oddelek »Ju>tra» pod »Vestna 222«.
1445-2
Pouk
Uguuu trg. značaja po 1 Die beseda; ti (lajanje naslov, ali u šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; u dajanj« na&lorm ali z. Šifro pa 8 Din. (7)
Parni kotel
rabJ jon, z ročno ali a vi r matič-no aesalko. 4—6 a-mosfer, kupim. Ponudbe n poštni predal 56. Celje.
1152 "
Drsalke
št. 26 in 29 kupim. Pt nudbe na oglasni oddelel-»Jutra« pod »Drsalke«.
1510- 7
Fotoaparat
povečevalna, kupim tako; Ponudbe z opisom na og (Midelek »Jutra« pod šifri »Povečave«.	1517-7
manam
Vsaka boMSk. 1 Din. z« dajanj« naslov, ai' z. šifro pa 5 Din. (10>
Avto
[»! to tiski, v brezhibne® stanju kupim. Ponudbe i opisom na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tovorni«.
1091-10
Tovorni avto
imam. Kdor mi preskrb: r-ožnje ali da nas-vet, naj piše na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nagrada II«
1252
Lokali
Vsaka besed. 1 Din. za dajanj« naslov, ali
za šifro pa 5 Din. (191
beseda l Din; za dajanj« naslov« »li u šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo vnstrukcije, plačajo vsako besedo 50 pa.r- za šifro »li z. dajanje naslova 3 Din. (4)
Francoščino
poceni poučujem ter v njoj i.tištruiTam srednješolce. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1-400-4
Lokal
z J prostoroma, ▼ nori hiši na vogaim Resijere to Slomškove ulice, zelo prikladen za pisarno ali briv ski salon, takoj ugodno oddam. Poiive se Istotam 1366 19
Točilnico
®če«n v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točilnica«.	1167-19
Veliko trgovino
z mešanim blagom, v topem in prometnem kraju oddam takoj radi bolezni v najem pod zelo ugoditvi mi pogoji. — Ponud.be na oglas, oddelek »Jutra« pod »JaroSeno odplačevanje«.
M 61 19
K d** išče mesto pot
i	ttika. plača za vsako
j	besedo 50 J.RU". ra da-
!	janje naslov, ali ia
i	Šifro S Dm. — Kdor
]	sprejema potnike, pla
j	4a besedo po 1 Din;
j	z« dajanje naslova ali
j	ta šifro pa 5 Din. (o) i
Serijozni potnik
kateri potu j* z kolonijal-niim blagom. ršče tov. bombonov in keksov pri>-•?i proviziji. Ponudbe na -jiasm oddelek »Jutra« od »Agilem«.	1410-5
Uajia« trg. značaja po . i Din beseda; za da j anje naslov« ali ta ! šifr« 6 Din. — Oglasi -jc.ialnega značaja vsa '»a baseda 50 p»r; za ■lajanj« naslova za ; sifno p. 8 Din. (6) j
Registrir. blagajno
6 predali, popolnoma >rezhibn«. prodam. Ponud '«e n« og'as. oddelek Jutra >od »Jamstvo«.	1.160-6
Psiho
:u>poltwvm« novo. ie čreš-
njcvega lesa. brez ogledaia celo poceoi prodam. Na-pove oglasni oddelek >Jutra«.	1565-6
Vsak« be»«ta 1 Dinj [ ; za lajanje naslova ali ! ca Šifro p. R Din. flff! ,'
Družabnika
sprejme tovarna trikotaže in pletenin. — Ponudbe n« »glas. oddelek »Jutra« pod »Sigurno 156«.	L10S-16
Hišo
sredi Celja prodam ati zamenjam za hiš« ali posestvo. Likar, Olje. Vod nikova 9.	1874-20
Parcela
obstoječa iz dveh njiv in velikega travnika naprodaj. Poizvedbe daje gostilna pri »JurSiu« na Koroški Beli.	1370-20
Hišo
z njivo in vrtom prodam
pri državna cesti na prometnem kraju. 5 mamut od kolodvora, cerkve in šo'e. Pojasmila daje lastnik biše R."Verčiko'vniik, Drešinjava* — pošta Petrovče pri Celju 1318-20

Vsaka tMsseda 1 Din. z« dajanj« »a»lova ali z. Šifro pa 5 Din. (171
Pekarno
modem« urejen«, e stalnimi odjemalci, oddam takoj v ne;, m v predmestju Ce-ija. Ponudibe na podružnic« »Jutra« v Celju pod. šifro »Pekarna ta<kojc. ' 1316-17
Pekarno
na prometnem krajro vzamem takoj v naje<m. Na slov pov« oglasni oddelek »Jutra«.	1418-17
Velik vrt
ovetl?5nik. tople grede, s stanovanjem oddam 7 najem. Naslov pri podruinici »Jutra- v Ceiju. 1559-17
i

Vsaka beseda 1 Din. i« dajanj« rtaoiov« ali
za šifro pa 5 Din. (30)
Hišica
drvosrtaoovanjsika. z ve<J-kim vrtom in vodovodom 20 lftt pros-ta davka, bližina dolenjskega kolodvo ra, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«.	1387-20
Vik> aH hišo
s hipoteko, k o p i m. Ponudbe i navedbo ce««. lege in pogojev na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brez posredovalcev n«.
1401-20
Vilo
ali stanovanjsko hišo kupim v Ljubljani. Prevzamem tudi hipoteko. — Po nmdbe na og'asmi oddelek »Jutra« pod šifro »Hipo gotovina«.	1434-20
Vsaka boseda l Din; z« dajanj« naslova aH sa Šifro pa 5 Din. (31)
Dvosob. stanovanje
v centru mesta takoj od dam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1305 21
Stanovanje
2 »ob. kabineta, kuhinje ■n pritiklim, lepo in sončno, oddam v bližani Ko-lezije s 1. februarjem. — Vprašati v Karadiii!evi
iriici 16, visoko pritličje.
1S08-31
Stanovanje
ct»o trisobno, drago Stiri-eobno z vsem komfor tom oddam za takoj. Breg 20.	1301-31
Enosob. stanovanje
majihno, oddam solidnemu gospodu ali gospe. Naslov v oglasnem oddelku Jutra U74-21
Enosob. stanovanje
lepo in čisto, takoj oddam odrasli družini. NasJ ov ▼ oglasnem oddelku »Jutra« 1455-21
Komfortno
stanovanje
v novi zgradbi »redi me
pripravno tudi za stanovanje. prodam. Ponudbe ne oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčnio«.
1097 20
Trisob. stanovanje
takoj oddam n« Vodovod ni cesta 5.	1507-21
Trisob. stanovanje
solnčno, parketi.rano, vse na novo preslikano, s kopalnico in vrtom [»ceni odda upraviteljistvo na Tržaški oesti 36. 1294-21
Stanovanja
Vsaka beseda 50 par; t* dajanj« naslov. aH za Šifro S Din. (21-*)
Stanovanie
trisobno, « pritiklinami. išče družina višjega uradnika za moj. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Maj«. 1381-31»
Sobo s Kiiliinjo
v con« 250—300 Din iščem v okolici Bežigrada. Prikazale ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro >Miirna stranka«. 14132-21/«
Sobo hi kuhinjo
s pri tik line mi, iščem z marcem. Ponud'be z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Točeu plačnik«.	1459-21/«
r/Jju
iT' f
Vsaka bee«d. 50 par. z« dajanj« naslov, ali
ta šifro 3 Din. (23)
Dve prazni sobi
primerni za obrt »ii pisar no v centru mesta ugodno oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1306-23
Sobo
t ?—8 posteljami oddam t sredini mesta Naslov pov« oMasmi oddelek »Jutra«
1182-23
Prazno sobo
oopokiomi separicano, 7
metrov širok« in 6 metrov globoko. ob tromostovju takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Juitr*«
1257-23
Sobico
r lepem kr*jn na Gorenjskem oddam dosmrtno. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1176-23
Sobico
eveot. s hrano, v bližini LjuMjace oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 905-33
Sobo
oddam v Mostah, Tovarniška 36.	1258-23
Sobo s hrano
po 550 Din mesečno od dam 2 ali 3 osebam na Sv. Jakob« trgu štev. 5.
1403-23
Opremljeno sobo
z eno posteljo. 8 posebnim vhodom, soinčno in zračno takoj oddam v Podmilšč-a kovi ulici 41, Ljubljana 7.
1429-23
Opremljeno sobo
po ugodim" ceni takoj od dam 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 1424-23
Solnčno sobo
oddam boljši osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	1417-23
Sobico
s posebnim vhodom, v sredini mesta takoj poceni oddam Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«. 1483-23
Glasbila
Vsaka Deaed* 1 Din; za <faiuj« nstOT. M z« Šifro p. S Dio. (261
Harmoniko
tn tonsko. * kovčkom, naj bolj« ohranjen« ie-p g!» sovi. t medenima glasih poceni naprodaj. Naslov v >giasnem oddelku »Jutra« 303-
Vsaka beseda 1 Din. u lajanj* naslov« «11
ig Šifro pa 5 Din. (30)
Vulkanizira
avtoplašče
vseh dimenzij najbolje in najceneje kakor tudi g»lo-še, snežne čevlje in d.ruge gumijasto predmete Prve slov. parn« vulkanizacija gumija P. Škafar, Rimska cesta (pod Lipo). 1349-30
Razno
Vsaka oeseda 1 Din. i« dajanj« naslov, ali za Šifro pa S Din. (37
Telefon 2059
k
PREMOG suha drva POGAČNIK
Bohoričeva ulica §L S
Kovina d. z o. z. trgovina v Kranju je
otvorila danes dne 16. t. m. novo trgovino z ieleznino. Priporoča se vsem kmetovalcem, obrtnikom, stavbni-kom in industriialcem 1573-30
Alojz	Grebene
nakup in	prodaja VTeč.
L;ub!;ana.	Dunajska ce sta 36. 69-37

Ni |Ih več
Kriza je posegla z usodno roko tu<Li v vrste dunajskega časop-sja Od 1. januarja letos ne izhajajo več naslednji časopisu Wiener Mittag, M,i<tte£s-Express, Morgen-post in Freitheit.
IŠČEMO
rabljene, toda v dobrem stanju in popolnoma uporabljive
višine 5 do 10 m, širine 150 do 250 mm, transportne vijake (Trans-portschnecken) premera 150 do 250 mm, transmisije, vertikalne in hori-contalne mline (Mahlgang) in slič-ne stroje za mletje poltrdega materijala v fino moko.	1914 Ponudbe na naslov »Elektrobos-na Jajce«.
ISI.7Wt;/.T\t/.v.AttJ/j\\tJ/./\\'J-t.r
Brinje, Sige, orehove jeirca ln la-nene tropine
dobite najceneje pri
Momp
LJUBLJANA
1890
Gosjiosvets&a c. 5
x -/	I.VV-T
- •>. .-. v
-"V
V	globoki žalosti naznanjamo, da je moja dobra soproga, oziroma teta, gospa
Marija Polak
roj. Čeh
soproga delovodje
dne 15. t, m. po dolgem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno preminula.
Pogreb nepozabne bo v ponedeljek, dne 16. januarja 1933 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Salendrova ulica 6, na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 15. januarja 1933.
FERDINAND POLAK, soprog
JilP: t:.,:
- : ' T-
mm

m s
Urejuje Davoda fiavljea. Izdaja a konzoraj »Jutra«
Adolt Ribnikaz. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiakarnarja Franc Jezertek. Za toseraUU del je odgovoren Alojz Novak. Vsi £ UjuoijanL