44 MOSTOVI 1998/XXXII
verjetno lahko pričakujemo, da bodo že čez
nekaj let več prevodov napisali računalniki
kot prevajalci. To seveda velja za bolj razširje¬
ne jezike, pri slovenščini smo še daleč od te¬
ga. Veliko besedil bo treba prevesti pred vsto¬
pom Slovenije v Evropsko unijo in ob njenem
vstopu vanjo, zanimivo pa bo videti, kako se
bodo tega lotili in kakšne izkušnje si bodo pri¬
dobili v Službi Vlade RS za evropske zadeve.
Morda bo k hitrejšemu razvoju strojnega
prevajanja prispeval internet. Za zdaj je večina
besedil v internetu v angleščini, pričakujemo
pa lahko, da bo prej ali slej večina uporabni¬
kov interneta z neangleškega govornega ob¬
močja. Kdor bo tem ljudem zagotovil kolikor
toliko razumljive in ne predrage prevode v nji¬
hov materni jezik, bo verjetno pobral ogrom¬
ne dobičke.
Lokacije na internetu
Globalink: http://www.globalink.com
Program Comprende: http://comprende.glo-
balink.com/beta/
(Ob izidu revije ta lokacija morda ne bo več
dosegljiva, zato za izhodišče vzemite prejšnji
naslov.)
Systran: http://babelfish.altavista.digital.com/
cgi-bin/translate?
http://www.systransoft.com/
Anica Rant
Poklic »prevajalec«
oziroma imam šifro poklica, torej sem
Povzetek
Prevajalec ali tolmač kot poklic. Kako ga opredeliti? Kaj dela prevajalec ali tolmač in kako to
postati? Govorimo o književnih, tehniških ali znanstvenih prevajalcih ter o sodnih, simultanih in
konferenčnih tolmačih. Kaj imajo skupnega in kakšne so razlike med njimi?
Summary
Translator or Interpreter - as an occupation. How to define it? What is his/her scope of work,
and how to become one? We speak about literary, technical or scientific translators; and about
court, simultaneous and conference interpreters. What do they have in common and what are the
differences?
Pred časom je Republiški zavod za zaposlova¬
nje (RZZ) DZTPS poslal dopis, v katerem nas
je poprosil za sodelovanje pri pisanju opisov
poklicev. Seveda dopis ni bil poslan po na¬
ključju. RZZ v okviru tehnične pomoči
PHARE pripravlja podlago za delovanje prve¬
ga centra za informiranje in poklicno svetova¬
nje. Namen centra je zagotavljati objektivne
informacije o svetu dela in izobraževanja.
Vsi občutimo, da se svet okoli nas spremi¬
nja, da se je spremenil način zaposlovanja.
Nič več ni dovolj končati šolo, poiskati zapo¬
slitev (v enem od velikih podjetij, na primer)
in morda kdaj pozneje službo zamenjati, ker
MOSTOVI 1998/XXXII 45
drugod dobiš boljšo plačo ali ugodno posoji¬
lo. Ugodna posojila so stvar daljne preteklosti
in celo druge države. Podjetja so propadla, se
razdrobila, nastala so nova, zamenjala so last¬
ništvo, spremenil seje način dela. Marsikdo je
izgubil zaposlitev, še več pa je mladih, ki šele
stopajo na poklicno pot. Stalnic iz preteklosti
ni več, za vstop v svet nenehnega prilagajanja
pa so potrebne informacije. Kaj bom delal, če
se odločim za ta in ta poklic? Kakšne sposob¬
nosti so potrebne? Kakšna izobrazba? Kje vse
se lahko zaposlim?
Dopis RZZ pa nam je povedal še nekaj.
Prevajalci nimamo niti svoje šifre poklica.
Naš poklic se uvršča nekam med tajniška
opravila.
In potem je UO ustanovil komisijo.
Torej, kaj pomeni poklic »prevajalec/pre¬
vajalka«? SSKJ pravi: »prevajalec: kdor se
(poklicno) ukvarja s prevajanjem«. Predvsem
nas zanima beseda v oklepaju: poklicno. Ka¬
ko opredelimo osebo, ki se poklicno ukvarja s
prevajanjem?
Glede na predmet in način dela lahko pre¬
vajalce razdelimo takole:
A) prevajalci
a) strokovni prevajalci - samostojni ali za¬
posleni
b) književni prevajalci - samostojni ali za¬
posleni
B) tolmači
a) sodni tolmači - samostojni ali zaposleni
b) konferenčni prevajalci - samostojni ali
zaposleni
A) Prevajalci
a) Strokovni prevajalci
Osnovna dejavnost prevajalca je prevajanje
različno dolgih besedil v ciljni jezik. Prevaja¬
lec napravi grob prevod, nato pa ga popravlja
in izboljšuje do želene kakovosti in oblike. Pri
tem je potrebna jezikovna in stvarna natanč¬
nost, da se ohrani pomen izvirnika in s tem
čim večja terminološka in pomenska enako¬
vrednost besedil. Pri svojem delu uporablja
leksikone, strokovno literaturo, dvojezične
slovarje z različnih področij, kot so naravo¬
slovje, tehnika, medicina, pravo itd. V podjet¬
jih prevaja korespondenco, sodeluje pri skle¬
panju pogodb in pogajanjih, pri izdelavi uvoz-
no-izvozne in tehnične dokumentacije. Zapo¬
sleni prevajalec glede na to, kaj je predmet de¬
la podjetja, v katerem je zaposlen, lahko pre¬
vaja strokovno literaturo, knjige, časopisne
članke, različno dokumentacijo v zvezi z opre¬
mo, pogodbe itd. Po potrebi da prevedeno be¬
sedilo lektorirati. Samostojni strokovni preva¬
jalec mora znati pridobivati poslovne partner¬
je. Pred sprejetjem naročila se mora dogovoriti
o vseh pogojih dela: kakovosti prevoda, roku
izdelave, ceni in roku plačila. Pri pogajanjih
so mu v pomoč priporočila društva prevajal¬
cev glede cene avtorske strani prevoda. Njego¬
va poslovna uspešnost je odvisna od kakovosti
in pravočasnosti opravljenega dela ter od
spretnosti pri pridobivanju naročil in od občut¬
ka za pravo mero pri zaračunavanju storitve.
Strokovno prevajanje je zahtevno opravilo,
saj mora prevajalec imeti široko splošno izo¬
brazbo in biti tudi specializiran za posamezna
področja dela. Dodatna težava pri prevajanju v
slovenščino in iz slovenščine je pomanjkanje
slovarjev in podobne literature. Ker je izredno
malo specializiranih strokovnih enojezičnih in
dvojezičnih slovarjev in zaradi izredno hitrega
napredka in s tem pojavljanja novih izrazov na
vseh področjih, si morajo prevajalci pomaga¬
ti, kakor vedo in znajo. Tako pogosto ne mo¬
remo več govoriti o prevajanju, ampak o razi-
skovalno-terminološkem delu. T. i. zasebni
glosarčki so najpomembnejši vir strokovnih
terminov vsakega prevajalca, drugi vir so stiki
s prevajalci in strokovnjaki. V slovenskih raz¬
merah je strokovno prevajanje zelo težko inte¬
lektualno delo, veliko težje kot pri narodih z
bolj razširjenim jezikom, in ga je nemogoče
primeijati z delom npr. nemškega ali italijan¬
skega prevajalca. Primerjava je možna samo z
delom prevajalcev, ki prevajajo enako razšir¬
jene jezike, kot je slovenščina.
46 MOSTOVI 1998/XXXII
b) Književni prevajalci
Književni (ali literarni) prevajalci se bistveno
razlikujejo od strokovnih prevajalcev. Bistvo
strokovnega prevajanja je v prevodu ohraniti
pomen besedila iz izvirnika in s tem doseči
čim večjo terminološko in pomensko enako¬
vrednost besedila v obeh jezikih.
Cilj književnega prevajanja je lepota, prib¬
liževanje notranjemu čutenju pisatelja izvirni¬
ka, odsev načina razmišljanja, govorjenja, ob¬
čutenja in stanja družbe v času pisanja knji¬
ževnega dela, zato mora imeti književni pre¬
vajalec čut za literarno umetnost - večinoma
so tudi sami umetniki. Književni prevajalci
prevajajo romane, eseje, gledališke igre, sce¬
narije (za sinhronizacijo) za radio in TV itd.
ter druga dela s področja literature in kulture
nasploh. Pri prevajanju za radio in TV lahko
prevajalec prevaja neposredno posnetek s tra¬
ku, če rokopisa ali drugega pisnega vira ni.
Književne prevajalce z drugimi povezuje
prevajanje kot prenos sporočila v drug jezik
ob upoštevanju drugačne kulture, navad, nači¬
na razmišljanja, življenja. Premoščanje jezi¬
kovnih ovir pri komunikaciji v najširšem smi¬
slu - to je naloga, ki je skupna vsem prevajal¬
cem.
B) Tolmači
Bistvo tolmačenja je, da tolmač govorjeno be¬
sedo prevaja v drug jezik ali pisna besedila
govorno prevaja. Ne more uporabljati pripo¬
močkov, npr. slovarjev, ali sproti preučevati
strokovne literature. Dela lahko v mednarod¬
nih organizacijah, na kongresih, konferencah,
sestankih, pri meddržavnih dogovarjanjih
vseh vrst, v pravosodju in državni upravi, kjer
lahko tudi delno pisno prevaja, sodeluje pri
poslovnih pogovorih in pogajanjih (sklepanje
pogodb, pogovori s tujimi poslovnimi partner¬
ji), pri televizijskih prenosih, poročilih. V
praksi ni popolne ločitve med tolmači in pre¬
vajalci, saj tolmač lahko tudi pisno prevaja.
a) Sodni tolmači
Sodni tolmač je strokovni prevajalec, ki opra¬
vi izpit na ministrstvu za pravosodje (iz jezika
in iz stroke) in dobi žig stalnega sodnega tol¬
mača za posamezen jezik. Najpogosteje sodni
tolmač tolmači samo en jezik, včasih tudi dva,
le izjemoma tri jezike ali več. Tolmači na
obravnavah na sodiščih, v notranjeupravnih
organih in pri policijskih zaslišanjih. Sodni
tolmač prevaja tudi pisno, listine in druga be¬
sedila. V tujini obstaja še podvrsta socialnega
tolmačenja za pomoč tujcem - beguncem in
brezposelnim; tovrstni tolmači tolmačijo pri
uradnih organih in institucijah. Tega tolmače¬
nja, vsaj v komercialnem smislu, pri nas še ni,
pojavlja pa se kot brezplačna storitev. Bistve¬
na razlika med delom sodnega tolmača in dru¬
gih prevajalcev je, daje sodni tolmač izpraša¬
ni strokovnjak za jezik in s svojim podpisom
in žigom potrjuje skladnost prevoda z izvirni¬
kom. S tem nosi veliko odgovornost, zato je
prisiljen vestno spremljati vse strokovne ter¬
mine (v vseh jezikih, s katerimi dela) in jih
zbirati. Sodni tolmači imajo pogosto kratke
priročne glosarje strokovnih izrazov in pravo
zbirko vzorcev različnih dokumentov v tujih
jezikih, v katere ali iz katerih prevajajo.
b) Konferenčni prevajalci
Konferenčni prevajalec prevaja simultano ali
konsekutivno z vseh področij mednarodnih
odnosov: politike, gospodarstva, uprave, zna¬
nosti in raziskovanja, medicine, tehnike,
umetnosti, literature (protokolarno prevajanje
predsedniku države, vlade in parlamenta ter
pri obiskih najrazličnejših delegacij, tolmače¬
nje predavanj ter vse vrste tolmačenja za po¬
trebe gospodarstva). Simultani prevajalec sedi
v zaprti kabini in izvirni govor posluša prek
slušalk. Sproti ga prevaja v ciljni jezik, tako
da poslušalec povedano hkrati - simultano -
sliši prek svojih slušalk. Posebna oblika je še¬
petanje - prevajalec šepetaje prevaja sosedu
MOSTOVI 1998/XXXII 47
ali sosedom. Konsekutivni prevajalec delo
opravlja ob govorcu: medtem ko govorec pove
stavek, odlomek ali celoten govor, posluša,
nato pa povedano prevede. Pri tem si pomaga
s kratkimi zaznamki na papir. Konferenčno
tolmačenje je najvišja stopnja dela v tem po¬
klicu. Praviloma se vsi konferenčni tolmači
šolajo na visokih šolah in fakultetah za preva¬
janje in tolmačenje v tujini - v Avstriji, Nem¬
čiji, Švici, Italiji. Simultano in konsekutivno
prevajanje se šteje za eno najtežjih intelektual¬
nih opravil sploh, zato je selekcija vedno zelo
stroga. Le malo tistih, ki končajo ustrezne šo¬
le v Evropi, se pozneje uveljavi in postanejo
dobri konferenčni tolmači. Konferenčni tol¬
mači praktično ne prevajajo več pisno, preva¬
jajo le besedila, ki jih potrebujejo za pripravo
pred večjimi tolmačenji. Njihov temeljni
problem je terminologija, saj morajo v trenut¬
ku imeti pri roki pravi strokovni izraz. Sčaso¬
ma se specializirajo le za nekaj področij, kjer
postajajo kar nekakšni strokovnjaki za termi¬
nologijo. Z leti jim tudi vse bolj uspeva naroč¬
nikom tolmačenja dopovedati, da z zadostno
pripravo zelo vplivajo na kakovost tolmače¬
nja. Za mednarodni kongres, na primer, je rok
za izročitev gradiva tolmačem kar 14 dni.
Kje so potrebni prevajalci?
Prevajalci so potrebni povsod: v politiki, zna¬
nosti, državni upravi, tehniki, gospodarstvu,
medicini, umetnosti, literaturi.
Način dela prevajalca
Prevajalec pri svojem delu uporablja računal¬
nik, tiskalnik, modem, videorekorder, poznati
mora različne urejevalnike besedil, razpredel¬
nice, uporabljati elektronsko pošto, imeti
možnost dostopa do interneta, uporablja leksi¬
kone, strokovno literaturo, slovarje in glosarje
v knjižni ali elektronski obliki ter vse pogo¬
steje informacijske, terminološke in prevajal¬
ske baze. Razvoj informatike je bistvenega
pomena za olajšanje prevajalčevega dela.
Potrebna znanja in spretnosti
Prevajalci morajo imeti sposobnost jezikovne¬
ga izražanja, sposobnost logično-analitičnega
razmišljanja (zlasti pri prevajanju težkih stro¬
kovnih besedil). Velik del zahtevnosti pomeni
zahteva po strokovnem izpopolnjevanju vse
življenje. Če ne razvija znanja po strokah in
ne sledi razvoju strok, če ne sledi razvoju jezi¬
kov, ki jih prevaja, in če ne zbira strokovnih
terminov, preprosto ne more več prevajati.
Prevajalec mora znati uporabljati računalnik:
urejevalnike besedil, elektronske razpredelni¬
ce, elektronsko pošto, znati mora dostopati v
različna omrežja in do podatkovnih zbirk. Sa¬
mostojni prevajalci morajo obvladati temeljna
menedžerska znanja od pogajanj do vodenja
poslovnih knjig. Popolnega izobraževanja v
praksi ni ne za prevajalce ne za tolmače.
Poklic prevajalca je edini poklic, ki ga
opravljajo ljudje z visoko izobrazbo, pri kate¬
rem vso kariero ni mogoče napredovati, in
prevajalec ostane ves čas le prevajalec - z
vedno več nakopičenega terminološkega in je¬
zikovnega znanja. Izjema so zaposleni preva¬
jalci v večjih podjetjih in prevajalskih podjet¬
jih, saj ti sčasoma lahko napredujejo v glavne¬
ga prevajalca ali vodjo prevajalcev.
Psihofizične sposobnosti,
zdravstveno stanje
Prevajalec mora imeti sposobnost jezikovnega
izražanja, sposobnost logično-analitičnega
razmišljanja, psihofizično vzdržljivost, spo¬
sobnost pomnjenja (strokovne izjave v tujem
jeziku). Tolmači morajo imeti jasen govor,
psihofizično vzdržljivost (simultano prevaja¬
nje, prevajanje v različnih razmerah), dober
spomin (nove besede), sposobnost, da so dalj
časa zbrani.
Interesi in osebnostne lastnosti
Prevajalec mora biti komunikativen in se mo¬
ra nenehno izpopolnjevati. Pri delu s stranka¬
mi oz. pri tolmačenju mora posebej skrbeti za
osebno urejenost.
48 MOSTOVI 1998/XXXII
Možne oblike šolanja in usposabljanja
za ta poklic
Za opravljanje poklica prevajalca se zahteva
VII. stopnja izobrazbe. Pri nas do zdaj ni bilo
študija, ki bi posameznika izobrazil za poklic
prevajalca/prevajalke. V šolskem letu 1997/98
je začel delati Oddelek za prevajanje in tolma¬
čenje pri Filozofski fakulteti v Ljubljani in le¬
ta 2002 že lahko pričakujemo prve diploman¬
te, do leta 2010 pa tolmače in prevajalce, ki
bodo izenačeni z diplomanti na tržaški ali
graški univerzi, kjer je do zdaj obstajal naj¬
bližji specializirani študij prevajalstva in tol¬
mačenja. Književno prevajanje navadno
opravljajo diplomanti jezikovnih smeri na fi¬
lozofski fakulteti. Pri strokovnem prevajanju
pa so zastopani tudi diplomanti drugih viso¬
kih in višjih šol s področja naravoslovja, teh¬
nike, medicine, ekonomije, prava itd., ki ima¬
jo potrebna jezikovna znanja in sposobnost
izražanja. Izpopolnjevanje: potovanja v tujino,
branje tujih časopisov, strokovne literature.
Delovne razmere
Prevajalec svoje delo večinoma opravlja v za¬
prtem prostoru in pretežno sede. Navadno de¬
la sam in le redko v skupini. Tolmači svoje
delo opravljajo v javnih prostorih, v stalnem
stiku s stranko/strankami. Delo zaposlenega
prevajalca je vezano na delovni čas, občasno
je treba nujne prevode opraviti tudi zunaj de¬
lovnega časa. Delo samostojnih prevajalcev ni
časovno točno določeno in je odvisno od ro¬
kov, težavnosti besedil, potrebnega raziskova¬
nja terminologije, npr. v knjižnicah, z obiski
različnih ustanov itd.
Nevarnosti, možne poškodbe pri delu
in zaščita pred tem
Največja nevarnost za prevajalce so zaradi
pretežno sedečega dela okvare hrbtenice in s
tem povezane nevšečnosti. Pred tem seje mo¬
goče zavarovati oz. *si položaj olajšati s pravil¬
no izbranim stolom in mizo.
Možnosti zaposlovanja
Prevajalci se lahko zaposlijo v srednje velikih
in velikih podjetjih (v gospodarstvu), državni
upravi, prevajalskih podjetjih, založbah itd.
Kot samostojni prevajalci delajo za naročnike
z vseh teh področij, pa tudi za fizične osebe.
Zaslužek
Zaslužek zaposlenih prevajalcev določa ko¬
lektivna pogodba. Za samostojne prevajalce
društvo prevajalcev izdaja priporočila glede
cene prevoda za obračunsko ali avtorsko stran,
ta pa je postavljena tako, da ob upoštevanju
povprečne zmogljivosti prevajalca na mesec
omogoča zaslužek, ki je približno primerljiv z
zaslužkom zaposlenih prevajalcev.
Sergio Viaggio
Ali sme tolmač izboljšati izvirnik?
Povzetek
Prevajalec/tolmač se občasno znajde v položaju, ko ugotovi, daje izvirnik slab. Avtor meni, da
prevajalec/tolmač takrat ne le sme, temveč mora storiti največ, kar more - torej mora biti prevod
boljši od izvirnika.