GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
IZ VSEBINE:
SLOVENSKI DUHOVNIKI SO ZBOROVALI
Častnega spomina nevredni
SPOMINI
OB GROBU BORCEV IZPOD ARIHOVE PECI
KMETIJSTVO IN ZADRUŽNIŠTVO NA DANSKEM
LETNIK VIL
CELOVEC, SREDA, 5. NOVEMBER 1952
ŠTEV. 77 (537)
Velik odmev VI. kongresa KPJ po svetu
V nedeljo ob 10.20 uri predpoldne se je v Zagrebu v okrašeni dvorani velikega vele-sejmskega paviljona začel VI. kongres Komunistične partije Jugoslavije. Otvoril ga je njen generalni sekretar, predsednik vlade FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito.
Hkrati z otvoritvijo kongresa je maršal Tito iznesel tudi svoj predlog za izvolitev delovnega predsedstva, ki so ga delegati enodušno in z burnim odobravanjem sprejeli. Medtem ko so izvoljeni člani delovnega predsedstva zavzemali svoja mesta, je v dvorani iz vseh ust zadonela „Internacionala“.
Nato je bila cela vrsta pozdravnih govorov, potem pa volitve posameznih komisij in odborov kongresa. Opoldne so prvo sejo kongresa zaključili in zasedanje kongresa nadaljevali 'drugi dan, v ponedeljek z ddovnim dnevnim redom.
Najprej je podal poročilo Centralnega komiteja KPJ za obdobje od zadnjega kongresa v letu 1948 maršal Tito. V podrobnem, preciznem in vse probleme, notranje, gospodarske, socialne in partijske politike zajemajočem referatu je do potankosti orisal razvoj zadnji!) I štiri let in sedanji položaj.
Svetovni tisk, ki po 37 novinarjih priso- j stvuje kongresu, je Titov govor v obširnih izvlečkih priobčil. Najbolj poudarjajo jasno analizo sovjetske imperialistične politike interesnih področij, ki je odgovorna za trenutno napetost v svetu, ter jugoslovansko pozitivno
Včeraj je volila Amerika
stališče do Združenih narodov, njihovih nalog in njihovega poslanstva. , S poudarkom predvsem avstrijski tisk pozdravlja dejstvo, da se nova Jugoslavija močno zastavlja za pravico Avstrije do državne pogodbe.
Ob koncu referata je maršal Tito predlagal kongresu, naj spremeni ime KP Jugoslavije v „Zvezo komunistov socialistične Jugoslavije" ter da bi se naj temu prilagojeno spremenilo
tudi ime Ljudske fronte v ,,Socialistično zvezo delovnega ljudstva FLR Jugoslavije" in da bi le-ta bolj tesno sodelovala z ostalimi socialističnimi zvezami in strankami v svetu.
V ponedeljek popoldne je bila obširna in živahna diskusija k Titovem referatu. Nadaljevalo se je delo kongresa včeraj in bo trajalo do jutri zvečer. O poteku kongresa bomo še obširno poročali.
Nezaslišana provokacija italijanske vlade
Minulo soboto je svetovna javnost zvedela o novi nezaslišani provokaciji italijanske vlade napram Jugoslaviji glede na tržaško vprašanje. Italijanska vlada je namreč poslala v Beograd noto, s katero predlaga, naj bi mednarodno sodišče v Haagu razsodilo o pravo-močnosti ukrepov	jugoslovanske vojaške
uprave v coni ,.B“ Svobodnega tržaškega ozemlja. Pri tem se nota še drzne pripomniti, da italijanska vlada vidi v tem koraku sredstvo za rešitev spora „ki je nastal med obema državama zaradi upravnih ukrepov v jugoslovanski coni STO".
Ni dovolj, da italijanska vlada ob vdani asistenci tržaških iredentistov malone na vsakem koraku krši italijansko mirovno pogodbo v kolikor se nanaša na Trst, sedaj skuša še Jugoslaviji, ki je dala že nešteto prijemljivih predlogov za sporazumno rešitev tržaškega vprašanja, podtikati kršitev italijanske mirovne pogodbe.
Nihče Italiji ne bi očital provokativnih na-
menov, ko bi hotela dati mednarodnemu sodišču v razsodbo vprašanje pravomočnosti upravnih ukrepov v zadnjih šestih letih i v angloameriški i v jugoslovanski coni. Da pa ! vidi kršitev italijanske mirovne pogodbe samo v upravnih ukrepih v coni ,,B“ in le-te hoče dati v mednarodno razsodbo, ko so vendar postali potrebni šele zgolj zaradi protipravnih ukrepov in stalnih kršitev italijanske mirovne pogodbe v anglo-ameriški coni Trsta, kronanih z znanim londonskim mešetarje-iv'em, )e oči vid na in doslej najpodlejša provokacija italijanske vlade napram Jugoslaviji.
Nujno tako postopanje samo lahko kvari medsebojne jugoslovansko-italijanske odnose. Upravičeno se nam zdi, da so se pošteni itK miroljubni ljudje po vsem svetu že naveličali neprestanega italijanskega spletkarjenja in da tudi državnikom V NVashingtonu, Londonu in Parizu že preseda nadležnost italijanskih iredentistov in njihovo nenehno kaljenje vode v Srednji Evropi.
Avstrijski novinarji o narodni enakopravnosti
v FLRJ
Preko 50 milijonov ameriških volilnih upravičencev je včeraj oddalo svoj glas za enega j izmed kandidatov za predsedniško mesto. Izid volitev ob zaključku redakcije še ni znan, vendar računajo s pičlo zmago demokratskega kandidata Stevensona pred generalom Eisenhovverjem.
Zadnji dan pred volitvami sta oba kandidata imela vsak svoj zaključni govor v volilni kampanji. Oba govora so prenašali po radiu in po televiziji. Po stari tradiciji se nobeden od kandidatov v zadnjem govoru ni niti z besedico dotaknil osebe svojega nasprotnika ampak sta oba samo še enkrat na kratko orisala program in cilje svoje politike, če prideta, ta ali oni na predsedniško mesto. Splošno poudarjajo, ne samo v Ameriki, da je bila volilna borba zadnjih tednov najbolj razburkana, razgibana in srdita, kar jih je Amerika doživela v preteklih desetletjih.
Avstrijski novinarji, ki se mudijo že nekaj časa na obisku v Jugoslaviji, so se minuli četrtek ustavili tudi na Reki, kjer so si med drugim ogledali nekatere tamošnje italijanske šole in druge ustanove italijanske narodnostne manjšine. Ko so se na lastne oči lahko prepričali o enakopravnosti, ki jo uživajo Italijani v Jugoslaviji, so avstrijski časnikarji s priznanjem ugotovili, da je vprašanje italijanske narodnostne manjšine v Jugoslaviji pravilno rešeno in da imajo pripadniki te manjšine vse možnosti za neovirano kulturno, politično in družbeno življenje in razvoj.
Na tem mestu smo bralce svoječasno že seznanili z ustavnimi določili in s podrobnimi j predpisi, ki jih je izdala LR Hrvatska glede i
obveznosti uporabe italijanskega jezika v uradih, javnih razglasih, na napisih in označbah uradov povsod tam, kjer žive tudi državljani italijanske narodnosti.
Avstrijski novinarji in vsi tujci, ki obiščejo Reko ali druge kraje Ilrvatskega primorja, kjer žive tudi Italijani, so se na vsakem koraku na lastne oči lahko prepričali, da ti predpisi niso le mrtve črke na papirju, marveč da so vsi v praksi izvedeni.
Nehote se ob tem primeru vsiljuje vprašanje, kdaj bodo mogli tudi pri nas na Koroškem inozemski novinarji in drugi tujci, predvsem pa domačini sami, na lastne oči ugotoviti take predpise in njihovo izvedbo.
Da bi bili slični predpisi in njihova dejan-
30. novembra volitve v Posarju
Po razbitju francosko-nemških razgovorov i /.a rešitev posarskega problema je posarska vlada sklenila, da bodo volitve v Posarju 30. novembra t. 1. To odločitev je sporočil skupščini profrancoski ministrski predsednik posarske vlade Johannes Hoffman. Skupščina je pred tem dokončno sprejela volilni zakon z 42 proti 4 glasovom. Po tem volilnem zakonu nimajo pravice nastopiti stranke, ki še niso uradno priznane, to se pravi, da je zakon naperjen zgolj proti nemški krščansko-socialni in nemški socialistični stranki Posarja.
Zastopnik bonnske vlade je v zvezi s tem izjavil, da bo Zapafdna Nemčija smatrala za nezakonito in ilegalno vlado Posarja, ki bo sestavljena po volitvah dne 30. novembra. Zapati na Nemčija ne bo mogla imeti nove vlade za vlado, ki jo je ljudstvo svobodno izvolilo v tej pokrajini, ker nemške stranke ne bodo mogle sodelovati na teh volitvah.
Beograd. — Kakor poroča jugoslovanska agentura ..Tanjug", je grško-jugoslovanska mešana komisija za določitev mejne črte končala svo:e delo. Nca'o mejno črto so določili na dolžini 270 kilometrov.	,	!
Foto: R. Janežič
Včeraj zvečer so ob navzočnosti zveznega prezidenta dr< Karnerja otvorili novi Dom glasbe v Celovcu. Na otvoritvenih slovesnostih so sodelovali tudi Dunajski filharmoniki. — Na naši sliki: Nova stavba Doma glasbe tik pred zaključkom gradbenih del.
ska izvedba tudi na Koroškem le izraz demokratičnosti in zrcalo stvarne enakopravnosti, menda ni treba posebej poudarjati. Saj se je tega morda zavedal celo g. zvezni kancler na Dunaju, ko je v razgovoru z jugoslovanskimi novinarji v duhu že videl na Koroškem tildi slovenske napise, čeprav jih dejansko — razen treh, štirih izjem, ki pa po vsej šolski modrosti le potrjujejo pravilo — še vedno ni, ker še ni stvarne enakopravnosti, razen v kanclerjevi in drugih pogostih ..uradnih izjavah".
Slabosti še nezgrajene stavbe „Združene Evrope”
Mnogo je bilo v zadnjem času opaziti znakov, ki kažejo, kako se stavba ,,Združene Evrope" začenja majati, še preden so uspeli prvi poskusi polaganja osnovnih temeljev. Nezadovoljstvo zoper tozadevno ameriško politiko poganja svoje kali malone v vseh zapadno-evrop-skih državah.
Prvo mesto med nezadovoljneži zavzema Francija. Francozi očitajo Ameriki, da na škodo Francije vodi mnogo bolj vabljivo, podviga-jočo in na splošno bolj ,,prijateljsko" politiko v Zapadni Nemčiji. Kritiki te politike, ki je prišla posebno ostro do izraza na kongresu radikalne stranke, v govorih bivših francoskih ministrskih predsednikov Herriota in Daladie-ra, Id sta se oba odločno postavila proti načrtovani vojaški skupnosti z Zapadno Nemčijo, se je sedaj pridružil tudi predsednik francoske republike Auriol. „Zdi se, da se pojavlja mišljenje", je izjavil predsednik republike, „da napadalec zasluži več podpore in pobude kot njegova žrtev."
Pri francoski sosedi, Zapadni Nemčiji, je prav tako najti obilico nezadovoljstva. Zapad-na Nemčija sili ZDA na še odločnejšo politiko do Francije. Nemci se zavedajo, da postajajo v Zapadni Evropi vse močnejši gospodarski in politični faktor, ki bi ga ZDA morale, po njihovem prepričanju, še vse bolj upoštevati. Francosko-nemški nesporazumi in spori o Posarju, o vlogi Nemčije v evropski obrambni skupnosti in drugi izvirajo predvsem iz nemških poskusov, pridobiti na času, kajti čas je, kot mislijo v Nemčiji, njihov najboljši zaveznik, medtem ko se mora Francija zavedati, da bo v teh vprašanjih žela tem več uspeha, čim prej jih bo znala rešiti.
Tudi v Rimu so začeli dvigati glas in pretijo, da se bodo odrekli svojemu „že prevelikemu ovropeizmu", če jim Američani ne bodo pomagali v njegovih iredentističnih težnjah. Za tem hrupom o Trstu pa se skriva tudi, in morda predvsem, nezadovoljstvo zaradi zmanjšane ameriške finančne podpore šepajočemu italijanskemu gospodarstvu. Posebno je zadela te dni Italijane razdelitev ameriških vojaških naročil evropski industriji, ker menijo, da je italijanski delež premajhen napram vsem drugim.
Poleg vsega pa je nastopila ofenzivo tudi še Francova Španija. Franco je našel svojega advokata v generalu Juinu, francoskem predstavniku v Atlantskem paktu, ki je začel agitirati za sprejem Španije v evropsko obrambno skupnost. Juinov predlog je naletel na odločen odpor v evropskih demokratskih krogih. Nastop španskega diktatorja razlaga evropsko časopisje s pobudo, ki naj bi jo bil le-ta dobil iz Amerike — torej zopet argument za kritiko ameriške politike v Evropi.
Tako v ameriškem kot v evropskem časopisju je razširjeno mišljenje, da je ta val proti-amerikanizma predvsem izraz želja vlad in strank, da ponovijo svoja že znana stališča in zahteve v trenutku, ko se bo z odhodom Trumana in nastopom novih ljudi začelo novo poglavje v ameriški zunanji politiki. Postavljeni problemi so nujni in pereči in jih bo treba reševati, kar ne bo lahka naloga niti za novega predsednika ZDA niti za evropske vlade
Slovenski duhovniki so zborovali
V nabito polni dvorani Mestnega gledališča I v Ljubljani je bil v četrtek, dne 23. oktobra ! II. redni občni zbor Cirilmelodijskega društva katoliških duhovnikov LR Slovenije.
Na občnem zboru je bilo zbranih 120 delegatov, ki so zastopali nad 520 slovenskih katoliških duhovnikov. Zboru pa je prisostvovalo tudi 140 gostov kot predstavnikov katoliških, pravoslavnih in muslimanskih duhovnikov in duhovniških organizacij iz drugih ljudskih republik.
Med predstavniki ljudske oblasti so zbrani duhovniki pozdravili v svoji sredi tudi podpredsednika Prezidija hujske skupščine Ivana Regenta, ministra dr. Potrča, ljubljanskega župana Jako Avšiča in sekretarja OF Slovenije Maležiča. Navzoč je bil tudi predsednik verske komisije LR Hrvatske monsignor Rittig ter zastopniki verskih komisij LR Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Makedonije in zastopniki zamejskih slovenskih katoliških duhovnikov.
Zbrane duhovnike je v imenu vlade Slovenije pozdravil tov. Regent, ki je med drugim dejal:
„Pri delu za srečnejše življenje naših narodov lahko sodelujemo vsi ne glede na svetovni nazor. Vsakdo lahko ima svoje svetovno naziranje, a kljub temu lahko posveti svoje znanje in svoje moči v korist naše domovine. V dobi obstoja vašega društva ste se lahko sami prepričali, da niti vlada niti naši voditelji ne stremijo za tem, da bi hoteli spremeniti vaše svetovno naziranje ali vas hoteli odvrniti od vaše vere. Ostanimo vsak pri svojem, vsi skupaj pa delajmo za to, da bodo pridobitve našega osvobodilnega boja še bolj utrjene in da jih bomo še naprej razvijali."
Po pozdravnih besedah, ki so jih izrekli še nekateri drugi gostje, je podal poročilo o delu Cirilmetodijskega društva njegov tajnik Janko Žagar. Poročal je, da se je v društvo vključilo v zadnjih letih že 525 slovenskih duhovnikov. Društvo ima svoje lastno glasilo .,Nova pot", ki je postalo vodnik duhovniških i društev tudi v drugih republikah. Med petimi komisijami društva je bila zelo delavna komisija za tujino, ki je poslala letos na Koroško tri svoje člane poglabljat stike s katoliškimi duhovniki v zamejstvu.
Glavni referat na občnem zboru je imel dekan bogoslovne fakultete v Ljubljani dr. Stanko Cajnkar, ki je med drugim poudaril: . Hoteli smo z besedo in dejanjem dokazati, da smo katoliški duhovniki po veri, etiki in cerkveni disciplini združeni z duhovniki in verniki vsega sveta, prav tako pa smo hoteli izpričati, da naša ljubezen do osvobojene domovine in zavzemanje za pridobitve, ki so
GOSPODARSKI DROBIŽ
Kmetijska proizvodnja v Zapadni Evropi
Urad za medsebojno varnost ugotavlja, da se je kmetijska proizvodnja Zapadne Evrope od začetka prispevkov iz Marshallovega plana za 30 odstotkov dvignila. Proizvodnja je v Zapadni Evropi za 12 odstotkov višja kot je bila pred vojno, vendar potrošnja na ose- j bo zaradi naraščanja prebivalstva in dotoka beguncev še predvojne višine ni dosegla. Stopnja kmetijske proizvodnje je po ‘drugi svetovni vojni hitreje dosegla predvojno višino kakor po prvi svetovni vojni, vendar obstoja potreba po čim večjem dvigu proizvodnje, ker če dobava življenjskih potrebščin ne bo zadostna, bi pomenile omejitve v prehrani in nestalne cene ogrožanje stremljenja za varnost. Čeprav je bila leta 1951 v večini za-padnoevropskih držav izborna letina, so morali v letu 1951/52 še vedno okoli 30 odstotkov življenjskih potrebščin uvoziti, to je za okoli 4,4 mlijard dolarjev. Glavne uvozne potrebščine so mast in olje, krušno žito, žito za krmila, sladkor, sadje in meso. Potrošnja mesa je v Zapadni Evropi še za 13 odstotkov nižja kakor pred vojno, medtem pa je konzum mleka za 10 odstotkov narastel in se bo predvidoma še stopnjeval.
Največja elektrarna Evrope
Prezident Auriol je v navzočnosti vlade in diplomatskega zbora dne 25. oktobra slovesno otvoril hidrocentralo v Donzere Mondragon ob Roni. To je največja hidrocentrala v Evropi in bo proizvajala 2 milijardi kilova.aih ur letno. V gradnji je nadaljnjih 19 bitrccer.tral ob Roni. Ko bo ves novi hidroelektrični sistem dograjen, bo dajal letno 14 milijard kilovatnih ur.
temelj njene nove ureditve, nista v nasprotju j z našim gledanjem na svet in s pravira sodobnim pojmovanjem duhovniškega poklica."
V diskusiji se je oglasilo k besedi 20 go vornikov, ki so vsi naglašali pomen duhovniške organizacije ter poudarjali, da morajo biti člani CMD v vsakem pogledu vzor vsem drugim duhovnikom. Razpravljali so tudi o tistih duhovnikih, ki so izdali svoje ljudstvo, ga zapustili v najtežjem trenutku in zdaj v tujini kujejo zarote proti svoji domovini. Pleterski opat dr. Edgar Leopold je orisal vlogo škofa Rožmana med zadnjo vojno ter govoril o razdiralnem delu pobegle duhovščine, ki zavestno rovari proti svoji domovini in zlonamerno napačno seznanja svet o današnjem položaju v Jugoslaviji, pridiga o preganjanju vere in razglaša za svetnike tiste, ki so umazali roke s krvjo lastnega naroda, ali ki so padli v boju, ko so zgrabili za orožje proti
lastnemu narodu. .,Nikogar ni doletela kazen zaradi verskega prepričanja, temveč zaradi tega, ker se je udinjal okupatorju", je naglasil pleterski opat, ko je govoril o tistih, ki jih je 1'odstvo plačalo za njihovo izdajalsko delo. Danes grozi ta emigrantska duhovščina članom CMD iz tujine, toda domoljubni duhovniki se takih groženj ne bojijo.
Na občnem zboru so zbrani duhovniki nekoliko spremenili besedilo pravil društva ter j v posebni resoluciji izrazili udanost cerkvi in i njenim postavam. S tem je stopilo v veljavo j sporočilo vseh treh slovenskih cerkvenih predstojnikov, ljubljanskega mariborskega in gori-škega škofa, da se strinjajo z 'delovanjem Cirilmetodijskega društva slovenskih duhovnikov.
Po končanih razpravah je občni zbor CMD izrekel dosedanjemu odboru s ponovno izvolitvijo svojo zaupnico.
Trdovratnost nemškega neonacističnega
gibanja
Zapadnonemško ustavno sodišče v Karlsruhe je koncem preteklega meseca izreklo razsodbo, s katero je prepovedana sleherna delavnost neonacistične .»socialistično stranke rajha", kakor tudi njena ponovna ustanovitev pod kakršnim koli drugim imenom odnosno ustanovitev novih strank, ki naj bi nadomestile prepovedano stranko. Dejansko so se taki poskusi ponovne legalizacije neonacističnega gibanja na novih platformah tudi že pojavili.
Glavno oporišče nemškega neonacističnega gibanja je v Spodnji Saški, neki zvezni po-
krajini Zapadne Nemčije, kjer bodo prihodnjo ; nedeljo občinske volitve. Vlada Spodnje Sa- i ške je začela boj proti temu gibanju, ki na različne načine trdovratno skuša priti do legalnih mandatov v občinskih svetih. Oblasti pazljivo proučujejo kandidatne liste za občinske volitve, da bi z njih zbrisali imena tistih pripadnikov prepovedane ..socialistične stranke rajha", ki so prišli na sezname kot „ne-odvisni" oziroma kot pripadniki malih strank. Doslej so morali izbrisati s kand’datnih list že več kot deset takšnih neonacističnih kandidatov.
Častnega spomina
Vsak narod upravičeno proslavlja častna in kulturna dejanja v svoji zgodovini, s katerimi je doprinesel k lastnemu napredku in prispeval tudi k naprednemu razvoju drugod po svetu.
Pri nas pa izgleda, da hočejo nekateri ljudje namenoma mešati pojme, da bi preprečili zdravo presojo, kateri dogodki in dejanja so vredni častnega spomina in katerih se je treba sramovati. Sicer se ne bi bila mogla v zadnjem času razpasti že pravcata moda da se tu in tam vse bolj cesto vršijo proslave, na katerih skušajo dokazovati, da je bilo pri-padništvo k temu nacističnemu regimentu in k oni nacistični diviziji ne le posebna čast marveč celo višek domoljubja in junaštva.
Po kratkem presledku so predzadnjo nedeljo v Celovcu spet proslavljali neke ..zgodovinske" in „s slavo kronane" regimente ter poveličevali v nebo militaristične podvige stare monarhije in nacistična osvajanja, vse skupaj pa povezovali v harmonično združeno celoto. Proslava 7. regimenta iu njegovega nacističnega naslednika — 139. regimenta hribovskih lovcev — je imela posebno obeležje z navzočnostjo OVP-jevske elite s Steinacherjem na čelu. G. Ferlitsoh je spet enkrat zgrešil ldcčo nit v avstrijski rdeče-belo-rdeči knjigi, kjer je poudarjeno, da je postala Avstrija prva žrtev nemškofašistične napadalnosti. Morda pa se g. Ferlitsch le ne strinja s tem uradnim mnenjem in je kljub spokorniškemu zanikanju še vedno tistih misli, ki jih je lani izblebetal v Strassburgu. Kako bi se bil sicer mogel spet tako iskreno navduševati, da .Ji očem o kakor leta 1939 darovati domovini v zvesti ljubezni".
Glavno besedo na proslavi je imel seveda general. Za generale starega kova in za neka-
nevredni spomini
tere okostenele profesorje zgodovine na srednjih šolah je znano, da pojmujejo veličino zgodovine le kot skupek in nepretrgano vrsto | pohodov v tuje dežele.
Tudi general Barger je predzadnjo nede- j ljo ostal zvest svoji visoki šarži in ni mogel ! iz svoje kože.
Uvodoma je sicer skušal dopovedovati, da av- j stri'ski vladarji in avstrijske čete niso nikdar vodili napadalne vojne za osva anje tujih dežel in za gospodovanje nad tujimi narodi. Morda ni pomislil na to, da ve danes le že vsak učenec na nižjih šolali, da n. pr. niso Bosanci in Hercegovci okupirali Avstrijo, marveč obratno in da ni Srbija napovedala vojno Avstriji marveč narobe. Ko pa se je govornik nekoliko boli razživel, je seve takoj prišel navzkriž s j svojo lastno trditvijo, ko je pričel naštevati, j kje vse so mod letom 1691 in 1945 ..branili" domovino: v osrčju Italiji v Bosni in Hercegovini, v Lvovu in na Dnlepru, za časa Hitlerjeve Nemčije pa ,,po istih poteh" na Poljskem, Francoskem, na Norveškem in Finskem. Narodi teh dežel in gotovo tudi mnogi miroljubni Avstrijci se gotovo ne strinjajo z gene- j ralovim mnenjem, da „so Gebirgsjegerji naci- : stičnega 139. regimenta lahko ponosni na i svoje doživljaje in boje."
Značilno je tudi, da celovško škofijstvo tokrat ni imelo pomislekov in je dovolilo mašo in pridigo v stolnici, kjer pred leti ni dopustilo zahvalne maše za žrtve, ki jih je našemu narodu prizadel fašizem.
Izgleda, da se odgovorni, ki dopuščajo take častnega spomina nevredne spominske proslave in se jih celo udeležujejo, nič ne pomislijo na to, kakšne vtise si lahko ustvarijo o naši deželi v demokratičnem in miroljubnem svetu.
Vesi/ iz Jugoslavije
Ljudska oblast za obnovitev cerkve na Ptujski gori
Med številne kultumo-zgodovinske spomenike v Sloveniji, katerim posveča ljudska oblast posebno pozornost, spada tudi znamenita cerkev na Ptujski gori. Mestni muzej v Ptuju, pod 6'gar upravo spada ta slovita zgodnjegotska cerkev, je sprejel državno subvencijo v znesku 700.000 dinarjev za obnovitvena dela in je že pričel s skrbnim obnavljanjem umetniških spomenikov v cerkvi, ki bo s tem dobila čira bolj veren prvotni videz. Ohranjeni bodo vsi gotski oltarji ter znameniti relief „Marije pomočnice". Tudi znameniti oeljski oltar, ki je bil zadnja leta postavljen na severni strani cerkve za maSevanje na prostem, bodo postavili nazaj v cerkev in ga talko ohranili za vse čase. V vrsti
kulturno zgodovinskih spomenikov v Sloveniji bo Pjuiskogorska cerkev po dokončni obnovitvi napravila na slehernega obiskovalce s svojo gotiko najveličastnejši vtis.
Rojstna hiša maršala Tita — muzej
Nedavno so bila končana dela v zvezi z ureditvijo muzeja v Titovi rojstni vasi v Kumrovou. Dve sobi v njegovi rojstni hiši so preuredili tako, da so vso opremo iz časov njegove družine in njegove prve mladosti postavili nazaj, kjer se je nekoč stiskala številna proletarska družina Titovega očeta Franja Broza. Ce stopiš zdaj v Titovo rojstno hišo, dobiš vtis, da si v hiši kmečke družine iz tega kraja Hrvatskega Zagorja, iz katerega je zrasel Tito.
Najpomembnejši kos pohištva je originalna zibelka, v kateri so malega Broza zibali.
WSVETU
Beograd. — Glavna direkcija jugoslovanske pošte je dala na predlog Zveze filatelistov Jugoslavije na dan otvoritve VI. kongresa KPJ v promet spominsko znamko z reprodukcijo freskoslike Slavka Pengova.
Bonn. — V Zapadni Nemčiji se je mudila delegacija arabskih držav, da bi proučila z zapadnonemško vlado morebitne posledice nemško-izraelske pogodbe o reparacijah. Delegacija, ki se je razgovarjala s predstavniki zapadnonemške vlade, med člrugim tudi z zveznim kanclerjem Adenauerjem, ni vložila nikakršnega izrecnega protesta proti omenjeni nemško-izraelski pogodbi.
Ljubljana — Na seji Glavne skupščine Slovenske akademije - znanosti in umetnosti dne 27. Oktobra je bil izvoljen za novega predsednika akademije Josip Vidmar, predsednik Prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije.
Kairo. -— Predsednik egiptske vlade general Naguib in vodja sudanske delegacije neodvisne fronte Abdel Rahmen el Mahdi sta podpisala sporazum o sudanskem vprašanju. Po tem sporazumu bodo splošne volitve v Sudanu šele januarja 1954. Do tedaj bo imel nadzorstvo nad Sudanom odbor, sestavljen iz dveh Sudanezov, enega Egipčana, enega Angleža ter generalnega guvernerja za Sudan kot predsednika odbora.
Trst. — Pravni odsek anglo-ameriške vojaške uprave v Trstu je odločil, da italijanski sodniki ne morejo zbirati pričevanj in prič v Trstu, ker je to zanje tuje ozemlje. To so sporočili državnemu tožilcu v Rim in Mlan, ker sta hotela priti v Trst zbirat priče v zvezi s procesom proti italijanskim partizanom v Milanu.
Britanski laburisti „spet” enotni
Laburistična parlamentarna skupina je imela nedavno posebno sejo, na kateri so sprejeli resolucijo, ki je zahtevala, naj bi razpustili ..neuradne skupine v laburistični stranki in naj bi prenehali z napadi med laburističnimi člani. Resolucija, ki jo je predložil element Attlee in ki jo v resnici bila naperjena zgolj proti Bevanovi levičarski skupini, je bila sprejeta s 188 : 51 glasovom.
Kmalu nato se je sestala Bevanova skupina in sklenila, da se na osnovi večinskega sklepa razpusti. Kljub temu pa se bodo bevanisti borili za razveljavljenje tega sklepa in za pravico, da se v okviru stranke lahko sestajajo k medsebojnim razgovorom. Prav tako bodo naprej zastopali svoje odločno stališče v parlamentu, ki predvsem nasprotuje previsokim vojaškim izdatkom in preveč na Ameriko navezani britanski zunanji politiki.
„Laže gre kamela skozi šivankino uho . .
Italijanski ilustrirani časnik ,.Oggi“ je objavil zanimive podatke o bajnem bogastvu Vatikana. „Oggi" trdi, da je vatikanska zakladnica po svojem bogastvu druga na svetu. Samo zlate rezerve Vatikana znašajo 7 milijard lir, kar je trikrat več kot ima državna zakladnica Velike Britanije.
Znano je tudi, da je Vatikan lastnik številnih podjetij, bank in velikih kompleksov zemlje, in da vse to upravlja pod tujim imenom. Vatikan ima lastno ladjevje, ki plove pod panamsko zastavo; „princa" Paccelli, sorednka sedanjega papeža Pija XII., pa sta lastnika celih stanovanjskih blokov v Rimu, ki jima kot hišnima gospodarjema nesejo ogromne rente.
Kraj nje stoji razna starinska posoda in pohištvo. V sobi še zmeraj stoji široka kmečka peč, ki jo je pečarjeva roka okrasila z gotskimi okraski. V izbi stoji dolga miza, kolovrat, kmečka klop, razni lončarski izdelki in skoraj originalna oprema kmečke kuhinje.
Na levi strani hiše so uredili majhen muzej, ki s fotografijami in kratkimi razlagami prikazuje Titovo življenje v najpomembnejših obdobjih. V vitrini je shranjena stara razglednica z ocenami učenca Josipa Broza iz leta 1901. To je vse, kar je v Kumrovcu ostalo iz Titove zgodnje mladosti.
Na dvorišče obrnjeno izbo so preuredili v pritlično prodajalno knjig, brošur, Titovih del in govorov v jezikih naših narodov. Tu bodo prodajali tudi publikacije o Titu, izdane v tujih jezikih, ter razglednice iz tega spominskega mruzeja in Titove slike. Tako je postala rojstna hiša maršala Tita v Kumrovcu *P°' minski muzej.
nnazu
Sreda, 5. november: Caharija in Elizab.
Četrtek, 6. november: Lenart
Petek, 7. november: Janez Gabriel Perb.
SPOMINSKI DNEVI
5.	11. 1688 — Revolucija v Angliji —	1810
Rojen češki pesnik Karel Ilvnek Malha.
6.	11. 177!— Rojen izumitelj kamenotiska Alojz
Senefeldor — 1893 Umrl skladatelj Peter Iljič Čajkovski — 1932 Umrl v Ljubljani humoristični pisatelj Rado Murnik.
7.	11, 1867 — Rojena v Varšavi Marija Sklodov-
ska-Gurie — 1899 Umrl v Ljubljani dr. Janiko Pajk, prevajalec srbskih ljudskih pesmi — 1917 Velika Oktobrska socialistična revolucija (po starem koledarju 25. oktobra) — 1944 Padel generaUajtnarat Franc Rozman-Stane. komandant NOV in POS — 1946 Dograjena mladinska proga Brčko—Banoviči.
Počastili smo mrtve Junake
Vseh mrtvih- dan ...
Sveta prst je prerahliana, cvetje sveže na gomili, kakor da so šele včeraj vanjo truplo položili.
(Po Marinčiču)
Zveza koroških partizanov je v dnevih spomina na naše drage mrtve počastila naše dragocene žrtve in položila vence z narodnimi traki na grobove padlih borcev za svobodo in lepše življenje, na grobove junrkov partiza- j nov, ki so posejani kot nepozabna svetišča po naši s krvjo prepojeni zemlji.
Zveza koroških partizanov je položila vence na masovnih grobovih partizanov v Št. Rupertu pri Velikovcu, Železni Kapli, v Selah, Borovljah, Svečah, Št. Jakobu v R., Št. Lenartu pri sedmih studencih in v Vrbi.
V Sveče so prišli iz Jesenic svojci narodnega heroja Matije Verdnika-Tomažs in so v svojem ter v imenu množične organizacije s položitvijo venca počastili njegov spomin.
Povsod smo opazili tudi vence, ki jih je mrtvim junakom v znak hvaležnosti In spoštovanja poklonil Urad za zvezo FLRJ.
Pa tudi povsod drugje, kjer počivajo na pokopališčih posamezni padli borci, so domačini s cvetjem in venci hvaležno okrasili njihove gomile.
Slava, večna slava padlim za svobodo!
Škofiče — Kolbiče
Zadnje tedne se je tudi pri nas pojavila epidemija svinjske bolezni tako imenovana ohromelost. Gospodarstvo, ki je prizadeto po tei nalezljivi bolezni, je za dalje časa ovirano j pri svinjereji, ker po tej bolezni šest mesecev | ne smejo postaviti v okužene svinjake spet drugih svinj. Obolele odpeljejo in zakoljejo. Čeprav jih plačajo, je škoda kljub temu znatna. Med drugimi so zapadle ohromelosti j tudi svinje pri Kramarju Lovrotu, p. d. Jan-šeju ter je moral vse svinje odstraniti in utr- . pl zaradi tega občutno škodo.
Ob grobu borcev izpod Arihove peči
Št. Jakob v Rožu. Ob Vseh svetih smo se kakor vsako leto zbrali na pokopališču, da se spet posebno živo spomnimo svojih dragih sorodnikov, znancev in prijateljev, ki tukaj spijo zadnje spanje. Lani na ta dan je neusmiljeno deževalo, medtem ko nam je bilo letos vreme izredno naklonjeno. Zato je na pokopališču tudi vse kar mrgolelo; od blizu
čitek. katerega jim podivjani morilci niti po smrti niso privoščili.
Dobro nam je še v spominu februarski dan 1945, ko so pod Arihovo pečjo nad Svatna-mi zaregljale brzostrelke in strojnice. S pomočjo podlega izdajalca je nacistom uspelo obkoliti partizanski bunker in presenetiti majhno četico hrabrih borcev. Le redkim izmed
in daleč smo se zbrali okoli lepo okrašenih gomil svojih dragih rajnih. Posebno živahno )e bilo letos ob skupnem grobu padlih partizanov in marsikateri se je z začudenjem zazrl v lepo urejeno grobišče. In to povsem upravičeno, kajti grob je zdaj popolnoma na novo in moderno urejen.
Zadnji teden pred Vsemi sveti je na pokopališču navadno zelo živahno, ko svojci pokopanih skrbijo za okrasitev grobov. Da pa je bilo pri nas tokrat še posebno gibanje, ni treba posebej poudarjati. Zveza koroških partizanov je s pomočjo Zveze borcev Narodno osvobodilne borbe Slovenije pripravila mate rial za ureditev partizanskega grobišča in s tem omogočila, da je bil grob urejen še do 1. novembra. Pod strokovnim vodstvom arhitekta Dušana Omahna sta kamnosek Iglič in vrtnar Ulčar v požrtvovalnem delu ob pomoči domačinov spremenila doslej žal precej zanemarjeni grob v enega najlepših na našem pokopališču. Delo nikakor ni bilo lahko, saj je bilo treba prenašati marmorne kocke, katerih vsaka posamezna je tehtala voe kot 300 kg.
Postojmo za trenutek ob novourejenem grobišču: V osem in pol metra dolgem ter dva metra širokem okviru iz belosivega kra-škega marmorja stoli na eni strani v dolgi vrsti 28 mladih cipres, katerih temnozelena barva lo še poudarja resnost tega kraja. Pod preprostim lesenim križem rdečo cvetje v obliki peterokrake zvezde, medtem ko z belih marmornih plošč, postavljenih med razno: vrstno cvetje in grmičevje, žarijo imena par-tizanov-junakov, ki so tukaj našli zadnji po-
njih se je med neenako borbo posrečilo, da so se prebili skozi SS-ovske in policijske obroče, osem mladih življenj pa je usahnilo v junaški borbi z velikansko premočjo. Kakor bi bilo šele včeraj, tako živo se še spominjamo groznih prizorov, ko so padle partizanke in partizane privlekli do št. Petra in jih v obcestni kolibi skrunili in zasmehovali. Potem pa so jih zagrebli nekje ob Dravi... šele po zmagi nad nacizmom so bili junaki prekopani na pokopališče.
Sedanja ureditev partizanskega groba je deloma le začasna. V načrtu je, da prihodnje leto postavimo sem tudi veličasten spomenik, ki bo spominjal na junaštva našega naroda, hkrati pa obujal vest tistim, ki so sokrivi smrti borcev izpod Arihove peči.
Pliberk
Na listi Kmečka gospodarska zveza izvoljeni zastopniki naših kmečkih koristi so večkrat po J vzeli korake in opozarjali pristojne kmečke ustanove, kakor Okrajni kmečki odbor in Deželno kmetijsko zbornico o perečih vprašanjih našega kmetijstva, ki je vsled letošnje suše, ki je trajala vse poletne mesece, ogroženo v svoji eksistenci. To, da bo primanjkovalo hrane tudi za družine vsled odpovedi nekaterih žit je hudo dovolj, še bolj občutno pa bo pomanjkanje krme za živino ker vedno je še lažje oskrbeti življenjske potrebščine za ljudi, kakor pa navoziti krmo za živino, kar je mogoče šele takrat prav oceniti koliko je gre, če so že parne prazne. Letos pa bodo parne pri marsikaterem kmetu le prekmalu svetle
Za odpomoč od te stiske naših kmetov so se potrudili krajevni kmečki odbori, prav posebno blaški predsednik krajevnega kmečkega odbora Kumer Mirko, p. d. Črčej. Uspeh tega prizadevanja je bil, da se je nekoliko le zganilo in so bili minuli četrtek povabljeni na sejo v Pliberk vsi odborniki krajevnih kmečkih odborov iz občin Libuče, Pliberk, Blato, Žvabek, Libeliče, Bistrica in še iz Globasnice. Od Deželne kmetijske zbornice je bil prisoten podpredsednik Mayerhofer in predsednik Okrajne kmetijske zbornice Glantsohnig.
Na zasedanju so obravnavali vprašanje dobave krmil in prodajo živine, predvsem za prost dogon živine na pliberški sejem, ki bo v prvi polovici novembra. Na seji so ugotavljali, da bo potreba po krmilih postala pereča na pomlad, ko se bodo letošnje nezadostne zaloge že porabile. Iz gospodarskih in trgovskih razlogov pa je važno, da si kmetje nabavijo krmila že sedaj, ko so lažje za dobiti in so še primerno cenejša. Ker pa v naši okolici mnogo kmetov nima potrebnega denarja, da bi si mogli krmila nabaviti, jo priskočila na pomoč deželna vlada in Deželna zveza kmetijskih zadrug s kreditom do 3 milijonov šilingov. Krmila se bodo mogla nabaviti za največ tri govedi in sicer 150 kg krmnega žita, koruze, milokorna in ječmena, 100 kg ogrščnih tropin in 20 kg slame. Krmila bodo dobavljale kmetijske zadruge po dnevnih cenah, na primer žito po 1.90 šilingov kg, ogrščnih tropin in 200 kg slame. Krmila bo-gram. Za slamo še cene niso določene, bode pa verjetno po 50 grošev kilogram. Za eno govedo bo cena za to krmo znašala okoli 515 šilingov in za troje goved okoli 1545.— šilingov.
Posojilo bo treba vrniti do 30. septembra 1953 in bo do 28. februarja 1953 brezobrestno, od 1. marca do 30. septembra 1953 se bo obrestovalo po 3 odstotke, po 30. septembru pa po 9 odstotkov.
Kmetje, ki se zanimajo za navedeno krmo naj se prijavijo najpozneje do 15. novembra pri svojih krajevnih kmečkih odborih, da jih vpišejo v prijavne sezname in podpišejo zadolžnico. Gotovo je, da je v interesu kmetov samih, da se poslužijo te ugodnosti sedaj in ne bodo iskali krmila šele na pomlad, ko bodo parne že prazne ter bo za krmila trdo in j bodo draga.
&»aha
Rentnica Marija Postavnik je predzadnjo nedeljo spravljala v bližini elektrarne nnplav-j lieni les iz Drave, ki ga je hotela porabiti za kurivo. Pri tem poslu je izgubila ravnotežje in strmoglavila v Dravo. Orožnik Johan Kienzl, ki se je nahajal na patrolji in delavec Fric Dimšnik ter vajenec Edvard Goleč so slišali vpitje na pomoč ponesročenke in vpitje nekaj otrok, ki so bili priča njenega padca. Vsi trije so takoj hiteli na lice mesta in rešili ženo iz vode, ki je ravno na tern mestu precej globoka in deroča. Postavnik bi bila gotovo utonila ker ne zna plavati. Zaradi tega pogumnega dejanja so rešilci deležni vsega priznanja in pohvale prebivalstva.
„Sestra, draga sestra!"
Marta vzame od ljubezni prevzetega dekleta pod pazduho in ga pelje molče s seboj na grad.
*
Dan se je bil že povsem nagnil proti večeru. Njegova svetloba je slabo in medlo padala v dvorano mokriškega gradu, kjer se je za dolgo mizo posvetovalo kolo hrvaške gospode, starcev in zrelih mož. Živi, silni možaki, izkušeni junaki, več ali manj siloviti, toda dobrega srca. Načeloval jim je Ambrož, mirno in pazno. Bela brada je bila kakor iz kamna, dlani sta počivali na mizi. Za njim je stal Step-ko, neugnan in nepremišljen, vzburljiv. Bil je kot nabita puška, vsak čas je lahko planil. Dalje proč je s sklonjeno glavo sanjaril njegov mlajši sin Boltežar; nezrel, bled in dremajoč je malo mislil in nič govoril. Turopoljčan gospod Vurnovič ga je samo ošinil z malimi bodečimi oči, ki so mu zrle iz velike glave kakor krtu; kadar je pa sam govoril, je sekal s svojim ostrim umom kakor s sahl'0 damaščai.ko. Župnik Svete Nedelje, človek z velikim rdečim obrazom in črnimi lasmi, je stal v kotu in
zrl z očmi, podobnimi risovim. Konjski, ki se je stegoval na svojem stolu, je govoril hladno in počasi, spremljajoč svoje razloge s kazalcem, vtem ko je njegov svak KereSenj štirioglata zagorska glava, s stisnjenim obrazom pobliskoval s svojimi mačjimi očmi, ter bolj z roko udarjal po mizi. kakor pa umeval. Plešasti starec Mrnjavič s kratkimi brki in dolgim nosom, je potrjeval ali pobijal tuje misli tako, da je vrtel in stresal z glavo, medtem ko je njegov krepki bradati drug Druškovič stresal z rokava deset saborskih ustavnih paragrafov naenkrat. Najbolj srdita sta bila krapinska brata Sekelija, oba črnopolta divja risa, ki Sta govoreč sekala po zraku. Okoli vseh teh oseb so sedeli ali stali drugi plemiči; nekateri so molčali in tuhtali, drug’ s<* razvnemali in vpili.
Naposled pretrga burno posvetovanje gospod Ambrož ki spregovori z mirnim, zvenečim glasom:
„Da plemenita gospoda in bratje! Zjokati se ie treba, če pogledamo ostanke naših žalostnih kraljevin. Vse buta vanje. Kos za kosom nam trgajo z živega telesa. Kaj smo bili nekdaj, kaj smo danes? Ali ni našemu najboljšemu vojskovodji knezu Nikolaju Zrinjskemu vse že presedalo, ali se ni že večkrat odrekel svoji časti? Sedaj nam spet grozi hudo, Turek se premika, krši mir. Preklete rane iz časa Ivana Zapolje se še niso zacelile. Mi pa se koljemo med seboj ko volkovi. Zakaj? Zaradi samega samoljubja. zav5sti >n sebične požrešnosti. Oh, domovina, kaj si dočakala?
Peter Erdedi je junak toda ni ban; pravica se ne odmerja s sabljo. Priklatil se je k nam Tahi. Ali mi je treba razkladati njegova raz-bojništva?"
,,Poznamo jih, poznamo!" so se odzvali zborovalci.
„Tahi si prizadeva," je nadaljeval podban, , da bi s pomočjo bana zavladal naši kraljevini, snubi prijatelje, podkupu e slabiče. Če zavlada Tahi, je konec postavi, pravici, poštenju. Ali ni že kruto prekršil naših postav? Kmetsko ljudstvo zdvaja in propada. Recite, kar vam je drago, tudi kmet nosi na sebi božjo podobo, ima dušo in srce. Tare ga turška sablja, tepe ga gosposki bič, mori lakota. Če se upre, kam pridemo, kdo bo hotel v vojsko, kdo bo oral, od česa bo živela država? Kaj nas potem čaka? Turško suženjstvo. Tahiju seveda tega ni mar, on bo to lahko prebolel, Poturčil se bo in se zapisal med bege, kakor so se Bosanci. Ali pa naj še mi izdamo domovino zaradi svoje koristi?"
..Nikoli!" zagrme zborovalci.
,,Dobro. Pogača naj se prelomi." Zatecimo se k najvišjemu sodišču, hrvaškemu saboru. Vsak pojde v svoj kraj, naj pouči ljudstvo, recite da so Zrimški in Frankopani na naši strani, a kadar nas ban pokliče, pohitimo vsi brez izjeme na sabor, da premagamo Tahija in ga prisilimo, da se vrne na svojo šomodijsko puščo na Madjarskem. Ali vam je prav tako?"
" Ljudski običaj, kadar se je imela kakšna važna stvar odločili, začeli pravda in podobno.
„Je. Živel gospod Ambrož," zabuči plemstvo.
Kar se vrata odpro na stežaj. V dvorano stopi znojen, zaprašen in brez sape plemič Ivan Gušič. Vsi so prepadeni.
..Poslušajte me gospoda," spregovori, težko zajemajoč sapo. „Danes zjutraj sem pojezdil s Susjeda v Zagreb. Imel sem opravka na sodišču. Ko sem opravil, krenem v krčmo. Bila je neobičajno polna čudno oborožene drhali. Vsi so bili pijani. Niso me poznali, niso slutili, da služim gospo Heningovo. Zavlečem se v kot. Slišim, kako kolnejo in žugajo. Trčim s pijanim sosedom in ga vprašam, kaj je. ,Eh, bratec, mi smo iz banove vojske. Čez dva dni nas ban povede na Susjed, da preženemo staro beštijo. Tudi topove imamo s seboj/ — Neopazno se mimo pijane soldaščine izmuznem iz gostilne, skočim na konja in vam poročam, da se pripravite, dokler je čas."
„Ha! Izdajstvo!" vzroji družba. Po dvorani zabuči vihar.
. Gospoda!" zakriči s skrajnim ogorčenjem Ambrož, „še pred nekaj dnevi mi je obljubil ban, da se ne bo dotaknil Heningove, naj pravda teče po zakoniti poti. Prekršil je dano besedo. Na noge, da pozdravimo bana na sredi pota!"
„Na uoge!“ zagrnu' plemstvo in se razhaja.
,.Stepko,“ pokliče Ambrož, „reci tašči, da pojdem z njo na Susjed, naj se pripravi, a ti zberi vojake tukaj, drugi tovariši grejo z meno. Sporoči Miliču, naj pride ...“
Danska je nižinska dežela z najvišjo nadmorsko višino 147 m. Sestavlja jo polotok Jylland z otokoma Fiinen in Seeland. Poleg toga obsega še 100 manjših naseljenih in 383 nenaseljenih otokov. Vsa površina meri
47.000	km- in šteje 4,150.000 prebivalcev. Podnebje je obalsko, povprečna temperatura je 8# C. Imajo povprečno 40°/o sončnih dni v letu.
Danska je kmetijsko in zadružno zelo razvita država. Nima rudnega bogastva, pač pa močno razvito trgovsko mornarico, ki daje 20°/o vsega narodnega dohodka. Kmetijstvo pa 'daje Danski 50%> dohodkov iz izvoza ter omogoča večino uvoza premoga, kovin, nafte, lesa in drugih surovin.
Na Danskem je vsega 208.000 vaških gospodarstev, v zadrugah pa je včlanjenih čez 2,000.000 članov. Eno gospodarstvo je hkrati član mnogih zadrug.
Dansko kmetijstvo se je razvilo v 3 obdobjih po 30—40 let. Do leta 1870 so imeli malo krav raznih pasem, malo pridelka hranilnih krmil, mnogo konj, malo živine, precej perutnine in ovac in malo prašičev, slabih pasem. V drugem obdobju, okrog leta 1900, so imeli že več krav in manj konj. v tretjem obdobju od leta 1939 naprej, pa redijo mnogo krav najboljših pasem, zelo malo konj, mnogo perutnine, -mnogo prašičev najboljših pasem, veliko krmnih rastlin in imajo na orni zemlji povsod že uveden plodored. Že v 18. stoletju so z zakonom arondirali in komasirali zemljo, kar je silno ugodno vplivalo na nadaljnji razvoj kmetijstva. Kmetijstvo je zelo mehanizirano in je v Evropi na tretjem mestu v mehanizaciji in strojni obdelavi.
Živina je oskrbovana na najmodernejši način. Vse leto imajo živino na prostem v pre-gonskih pašnikih, kar vpliva na zdravje in odpornost živine- ter na boljšo proizvodnost.
Na vsako, v kmetijstvu zaposleno osebo, znaša povprečna letna proizvodnja: 9400 kg žita, 5000 kg krompirja, 11.300 kg mleka, 400 kg surovega masla, 160 kg sira, 1000 kg mesa, 300 kg jajc. Niso pa v tem vštete druge rastline kot: živinska krma, sladkorna pesa, povrtnine itd. Na 1 ha porabijo letno, poleg ogromnih količin hlevskega gnoja, še 234 kg umetnih gnojil.
50®/o vse površine uporabljajo za proizvodnjo živinske krme. Na 100 ha površine ima Danska ca. 20 (konj in 120 goved. Redkost so gnezda prašičev izpod 9 pujskov.
Ena krava daje letno povprečno 4080 kg mleka oziroma 204 kg masla. So pa slučaji ko da krava na leto po 11.200 kg mleka, oz. 592 kg masla.
Na Danskem je 45u/o vseh prebivalcev v zadrugah. Imajo:	živinorejske, strojne, mle-
karske zadruge, izvozne zadruge za surovo maslo, jajca, krmila, umetna gnojila, semena itd. Vse so gospodarsko zelo močne in imajo celo vrsto pospeševalnih odsekov in ustanov, kakor semenske poizkusne postaje, postaje za uničevanje sadnih škodljivoev itd. V mestih in na deželi imajo zadruge svoje pekarne z
lastnimi mlini, mlekarne, pivovarne, gradbene j odseke, industrijska in obrtna podjetja, zadruge za preskrbo z gorivom pralnice za svoje in splošne potrebe.
Zadružna mlekarna v kraju Roejle n. pr. j zbere dnevno od 220 članov 17.000 kg mle- j ka, od tega pa predela 11.000 kg, 6000 kg pa ga razdeli med potrošnike. Mlekarna ima j zelo dobro odkupno mrežo in jemlje mleko le z visoko tolščnostjo. Mlekarna vrača sirotko zadružnikom za rejo prašičev. Obstoja že od leta 1803. Ustanovilo jo je 17 kmetov. Ima 5 članski upravni cfl-bor, ki razporeja delo na zadružnih sestankih vsaj vsakih 14 dni. Zadruga zaposluje 6 uslužbencev, ki imajo 10-urni delavnik. Člani zadruge so večinoma mali kmetje s 5—10 ha zemlje, na kateri redijo najmanj po 10 glav živine.
Zadružne pralnice tudi niso redkost. V eni izmed večjih pralnic je zaposlenih 40 delavcev. Zadruga ima 1600 članov, delež znaša 150 kron, za kavcijo (iamčevino) pa se vplača 300 kron. Kapaciteta je 100 kg dnevno, kajti kosov perila ne štejejo, temveč perilo tehtajo. V glavnem jverejo s stroji.
Mnogo (okrog 100) je tudi zadružnih klavnic. V eni z zelo veliko zmogljivostjo zakoljejo tedensko trikrat vsaj 2700 prašičev, tako imenovanih ,.bekonov“, ki so 7 mesecev stari in morajo doseči s posebno nego 90 kg teže.
Cele vlake „bekonov“ pošiljajo v Anglijo, pa tudi drugam. Tu je zaposlenih 700 delavcev in imajo 10-urni delavnik. — Nobena stvar ne gre v zgubo; kar se ne da porabiti za klobase, salame in hrenovke odpošljejo kot odpadke v tovarne za umetna gnojila, krmno moko itd.
Posebno pozornost posvečajo Danci-zadruž-niki svojim zadružnim šolam. Vsak državljan mora obvezno obiskovati 8 razredov šole. V kmetijske zadružne strokovne šole pa jemljejo ljudi, stare od 22—27 let. Šole imajo več oddelkov za razne specializacije: za poslovodje potrošniških zadrug, za poslovodje večjih zadružnih obratov — klavnic, mlekarn, pralnic, sušilnic in odbiralnic ter razkuževal-nic semen itd. V „ljudskih visokih šolah" pa poslušajo učenci poleg strokovnih predavanj iz posameznih panog tudi predavanja zadružnih voditeljev o utrjevanju zadružništva. Te vrste šole so ustanovili že leta 1783. Ustanovil jih je veliki danski preporoditelj Grundt-vig, ki je zatrjeval, „da morajo Danci ustvariti tako državo, kjer bo malo takih, ki imajo preveč še manj pa takih ki nimajo nič.“ Cilj šol je vzgajati zadružno mladino v ljubezni do svoje zemlje in v sposobnosti za dvig kmetijske proizvodnje.
(Odlomek iz ,,Naša vas" štev. 8/52
„Vtisi s potovanja na Dansko")
Kmetijstvo in zadružništvo na Danskem I uradne obia^
'	7ar.ii.ii mirnih nnnravil 7f>lp.7.nislcftC
Zaradi nujnih popravil železniškega prevoznega mostu pri Sinči vesi je del ceste, ki vodi čez most v smeri proti Metlovi, vsled ukaza Urada koroške deželne vlade, oddelek za gradnjo mostov, od 27. oktobra do preklica za vsak promet z motornimi ali vprežnimi vozili zaprt.
R ADIO-PROGR AM
RADIO CELOVEC
I
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah: 0.20 Jutranja glasba — 8.15 Kaj kuham danes?
—	8.30 Pozdrav zate — 9.05 Zelje poslušalcev —
10.15	in 15.00 Šolska oddaja — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 14.10 Kar si želite — 17.10 Popoldanski koncert.
Poročila dnevno ob: 7.00. 8.00, 12.30, 17.00,
20.00	in 22.00.	»
Sreda, 5. november:
10.45	Iiz ženskega sveta — 11.00 Šolska ura
—	14.30 Slovenska oddaja — 15.30 Glasba iz
baletov — 16.00 Pevska ura —	16.30 Koroški
knjižni kotiček — 18.40 Južna oddaj a — 19.15 Znamenite ženske svetovne zgodovine — 20.15 Otvoritev Koncertnega doma v Celovcu — 22.15 15 pestrih minut.
Četrtek, 6. november:
10.45	Veder dopoldni* — 11.00 in 11.25 Šolska oddaja —	14.30 Slovenska oddaja — 15.30
15 minut s 'kapelo Arzbmann — 15.45 Umetno delo meseca — 16.00 Pevska ura — 16.30 Skandinavsko ljudstvo — 18.45 Kmečka oddaja —
20.15	..Slagertombol a“ — uganka.
Petek, 7. november:
10.45	Za podeželsko ženo — 11.00 Šolska oddaja — 14.30 Slovenska oddaja — 15.45 Pogled v svet — 16.00 Avstrijski 'komponisti sedanjosti
—	16.30 Živahni Tirolci — 18.40 Športna poročila — 18.45 Kmečka oddaja — 19.15 Šah kralju! — 20.15 Radijski oder — 22.30 Zvoki iz Londona.
RADHO LJUBLJANA
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah:
5.30 Dobro jutro dragi poslušalci! — 7.00 Radijski koledar in pregled tiska.
Poročila dnevno ob:	5.45, 6.30, 12.30, 15.00,
22.00	— 19.00 Radijski dnevnik.
Sreda, 5. november:
12.40 Lahka glasbi —	13.00 Z obiskov- pri
pionirjih — 13.15 Orkestralna operna glasba —
15.10	Ko so fantje proti vasi šli... —	15.51)
Zdravstveni nasveti — 16.00 Slovenska komorna in solistična glasba — 17.15 Slovenske narodne pesmi — 17.30 Šolska ura za višjo stopnjo — 18.00 Igra Orkester Radia Ljubljana — 18.30 Zu-nanje-politični feljton — 19.40 Pojo naši zlxiri in ansambli — 20.00 Radijska igra.
Četrtek, 6. november:
12.00 Opoldanski koncert — 12.40 Narodne in umetne pesmi poje mladinski zbor Slovenske filharmonije — 13.00 Odgovarjamo na vprašanja pionirjev — 14.00 Igra Vaški kvintet, pojeta Rezika Koritnik in Sonja Hočevar — 14.40 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana — 15.10 Lahka
17.10	Filmska glasba — 18.00 Lahka slovenska glasba — 15.30 Ali znate poslušati? —v 16.00 Koncert po željah — 17.00 Oddaja za žene —■ orkestralna glasba — 18.20 Ciklus literarne zgodovine — 19.40 Pesmi jugoslovanskih avtorjev jx)jo 'baritonist Marcel OntaSevski — 20.00 Domače aktualnosti — 20.10 Pester spored sloven-
21.00 Kriminalna : sk:h narodnih — 22,15 Igra študentski plesni 1 sekstet.
I Petek, 7. november:
12.00 Umetne in narodne pesmi j>ojo moški zbor ,.Slava Klavora" — 12.40 Polke in valčki — 14.00 Zabavni zvoki — 14.40 Igrajo Veseli godci — 15.45 Govorna oddaja — 16.00 Pojrot-clanski koncert — 17.15 Uganite, katere operne melodije vam predvajamo — 18.00 Urednikova beležnica in pionirska pošta — 18.30 Radijska univerza — 18.45 Narodne pesmi poje tenorist Franc Koren, s harmoniko spremlja Avgust Stanko — 19.40 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana — 20.00 Egon Tomc: Tedenski zuna-nije-polrtičrri pregled
Ludviga van Beethoven« in humorju".
Božidar Jakac razstavlja v celovškem muzeju
Med posebnimi razstavami, ki jih prireja celovški muzej, je preteklo sredo dr. Spring-schiitzova predočila novinarjem zbirko slik mojstra radirank in grafika profesorja Božidarja Jakaca iz Ljubljane.
Profesor Božidar Jakac, soustanovitelj in prvi rektor Akademije umetnosti, ima za slovensko umetniško življenje kot grafik velike zasluge in uživa posebno kot mojster radi-rank mednarodni sloves. Profesor Jakac je bil rojen 16. julija 1899 v Novem mestu in je študiral v letih 1919—1923 na akademiji Beaux-Arts v Pragi. V Pragi je imel tudi prvo grafično razstavo. Nato se je oblikoval tri leta v Parizu ter potoval dve leti po Združenih državah. Dvakrat se je mudil v severni Afriki ter na študijskem potovanju obiskal Norveško, Nemčijo, Madžarsko, Italijo in Švico. Številne njegove razstave v domovini in inozemstvu, med drugim v Ziirichu, Lucernu, Win-terthurnu, Parizu, Bruslju, Budimpešti, Pragi, Clevelandu, Los Angelesu, Barceloni, Varšavi. Trstu, Florenci, Berlinu, Londonu, so izzvala povsod veliko zanimanje in dosegle Odličen uspeh.
Izbor njegovih del v celovškem muzeju je za vsakega ljubitelja grafike užitek. V vseh svojih delih se odlikuje profesor Jakac kot poznavalec ne samo mnogovrstne tehnike, temveč obvlada kot pridobitev svojih mnogih študijskih potovanj izročila evropske grafike ter se v njegovih slikah menjava romantični, impresionistični in naturalistični stil. ki prehaja v ekspresivni realizem. Jakaceve radiranke, litografije in lesorezi so prikaz različne grafike od začetka njegovega ustvarjanja do najnovejšega časa. Iz začetnih let njegovega dela so motivi pogosto vzeti iz glasbenega udejstvovanja, gledališča, zbora, koncertne dvorane. V prvi dobi se je Jakac rad bavil z motivi trenutnih vtisov in se v poznejši dobi izTaža bolj naturalistično. Skratka, slikovito in umetniško zanimivo razstavo slovitega slovenskega umetnika priporočamo vsakomur, da si jo ogleda.
Zanimivosti po svetu
Prebivalstvo Evrope
Med leti 1939 in 1949 je po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije človeštvo na-rastk) od 2 milijardi na 2377 milijonov ljudi-Več kot polovica svetovnega prebivalstva, namreč 1253 milijonov živi v Aziji. Prebivalstvo Kine cenijo na 463 milijonov in Indije na 357 milijonov. Evropa je najbolj gosto naseljen 20.15 Dve sloviti sonati kontinent s skupnim številom 392,8 milijona
21.00 ,.Svet v satir. | prebivalcev. Na kvadratni kilometer pride v Evropi 77 9 oseb.
Dvorana se je skoraj povsem izpraznila. | Zdajci prihiti Marta vsa bleda.
,.Kaj se je zgodilo, za Boga milega?"
„Spopad bo, snaha," odgovori podban. „Da j ne pozabim, ali si materi povedala, kaj želi Milič?"
„Sem."
„A ona?"
„Da svoje hčere ne da slivarju. Nikdar!"
Ambrož se zdrzne.
,,Videli bomo!" pravi naposled in poljubi snaho na čelo. ..Zbogom, hčerka! Zdaj je treba na delo."
X.
V kotu, kjer se reka Krapina, ki prihaja s severa, izteka v Savo, se raztezajo skrajni za-padni bregovi Zagrebške gore. Na koncu zadnjega odrastka, ki sega do reke Save. se dviga Susjedgrad, ki ga je dal sezidati kralj Karel Robert že okoli leta 1316 kot carinsko stražnico in za obrambo tega kraja. Od Zagreba pa do Sj$jcdgrada se gorski odrastki raztezajo od glavnega grebena proti ravnini v obliki lepo obdelanih gričev in jas, pokritih z vasmi, pristavami, vinogradi in pašniki, za njimi pa se vzpenja temna gozdnata gora, njeni nestrmi vrhovi pa se v lahno vijočih se črtah odražajo od modrikastega neba. Med grički brze skozi hladne klance proti Savi mali potočki. Na mestu, kjer se gora dotika Save, so bregovi bolj strmi in goli, klanci ožji, potoki manjši, a hosta bolj gosta. Pred preče; strmo zaseko med dvema gričema se tik Save
vzpenja samoten hrib, pokrit z nizkim hrastov-jem, gabrovjem, robidnico, črnim trnom, šip-kovino in praprotjem.
Na severu deli ta hrib od gore glavna cesta, ria jugu pa teče Sava, tako, da se voda dotika robu nizke hoste. Hrib ni visok, a se vleče v dolžino. Od vasi na vzhodni strani se dviga polagoma do stopnice in se na zapadu zgublja do ceste, ki izza brda zopet zavije k vodi, a na južni in severni strani je strm in nedostopen. Na podolgovatem hrbtu se na vzhodni strani dviga vrh, na njem pa sam grad Susjed Jedro Susjeda je velika zgradba s štirimi vogali in dvema nadstropjema; tu so gosposke sobe, stara pivnica, podzemske temnice, inale nizke luknje, v katere ne prodira niti pramen-ček božje svetlobe. Okoli vsega teko kamniti zidovi na vse štiri strani, na vsakem oglu pa se dviga visok stolp; najmočnejši ima oblo obliko in se dviga na jugozapadni strani tik Save. Tu so nova pivnica, hlevi, stanovanjsko poslopje za služinčad in kasarna za brambovce; tu je tudi postavljeno precejšnje število lombard in dvopušk.<> V smeri proti vasi in cesti na Zagreb je bila na vzhodni položni strani skopana globoka jama. utrjena s šilasti-mi drogovi, okoli katerih je bila speljana pletena ograda. Na severu lega hriba je med dvoma brdoma zijala ozka globel. Boki brda so
• To sta dve težki dolgi puški, postavljeni na vilasto stojalo; predhodnica današnje strojnice, seveda še zelo skromna. Postavili so na posebna stojala tudi po tri puške in več.
strmi in jih pokriva temnozelen gozd, iz katerega tu pa tam moli kraj steze gola bela skala. Po globeli se vije pod grmovjem, čez m ah o- | vito kamenje bister potoček, ob potoku pa teče steza. Tu pa tam se brdo zgiba v gola kamnita zakotja in če greš po tej stezi dalje, kjer ne slišiš ničesar ko pljuskanje vode in skrivnostno šumenje listja, se odpre pred tvojimi očmi lepa dolinica, sredi katere se kraj vode zibljejo srebrnolisaste vrbe, na vrhovih doline pa s® raztresene kolibe vasice Dalje. Na ustju klanca klopotajo trije leseni mlini in če se prerineš dalje v to glasno gorsko zaseko, boš zapazil, kako se je stara cerkvica svetega Martina med akacijami in brezami prilepila na sivo golo skalo.
Čudna je ta stara hišica svetega Martina, ki je, kjer štrli iz zemlje, lesena, kjer je vzidana v goro, pa kamnita. Zunaj vidiš sive stene, mala okenca, leseni počrneli strop in stolpič z velikim jabolkom. Vstopi! Tu je podstrešje. Na levo zija v skali globoka luknja, na desno drže široke kamnite stopnice, a gori so gotska vratca. Od tu moraš v hrib. Pod stopnicami je stara prižnica iz surovega kamna na štiri ogle, na njej pa je od nevešče roke izklesana Salomonova zvezda; pod njo nizka vrata pred oltar. Tiho je tu, kar strah te obhaja. Med kamenjem prodira v luknjo kakšen žarek sonca, tu pa tam moli iz pečine zelena mledi-ca, zdaj pa zdaj prhne po podstrešju lastovica, katerikrat pa se splaši pod lesenimi rebri stropa netopir.
(Dalje)
JAPONSKA PRINCESKA SE JE POROČILA
Hčerka japonskega cesarja, 21-letna princeska Yori, se je s 25-letnim veleposestnikom in milijonarjem Takasama Ikeda po tamkajšnjih običajih poročila. V bližini Okayame sta se nastanila v najmodernejše opremljeni hiš'-kjer pa so svetlobne stikalne naprave napravil' nižje, ker je princeza samo 1.52 metra velika-
KREPAK POLJUB
V	Nykobungu je morala neka mlada žena iskati zdravniško pomoč v prav posebni zadevi. Na kolodvoru se je namreč poslavljala od svojega moža, nekega Danca, ki ji je ob slovesu pritisnil tako strasten in krepak P°" ljub, da ji je izpahni! čeljust.
*
.....JAZ ZNAM PLAVATI!"
V	Liverpoolu je neki mornar stopil tako na-
treskan iz bara, da se je kljub nalivu stegnil kolikor je bil dolg in širok sredi ceste in zasmrčal. Ko ga je policaj hotel dvigniti spraviti pod streho, je mornar odprl oči 1,1 dejal:	„Kar pustite me, rešite najprej žensKfc’
in otroke! Zame se nikar ne bojte, jaz znan' plavati!"
Izdajatelj, lastnik in založnik lista:	Dr. Franc
Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 16—24. Za vsebin«1 odgovarja: Rado lanežič Tiska: Kiiriitner Druck-und Veilagsgesellschaf! ni. b. H., Klagenfurt. Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt- -> PostschlieBfach 17.