Poštnine plačana v gotovini Leto XVm., št. 276 upravtuaivo. »-juoijjtna. tumfljeva Ulica 0 — reieton St 3122, 3123, 3124 3125, 3126 Lnseratm addeieK: Ljubljana, Selen-Durgova ul 8 — Tei 3392. 3492. Podružnica Maribor: Grajala trg 7. TeletOD St 2455. Podružnica Celje: Kocenova UL St. 2 TeletOD St 190 Rakuni pri pošt ček. zavodih: Ljubljana St 11 842. Praga čislo 78.180, Wleo St 105 241. Ljubljana, petek 16. novembra 1937 Cena 2 Din Madžari in Nemci V spominu so še izredno živahne izmenjave obiskov med nemškimi in madžarskimi državniki v zadnjih dveh letih Posebno nemški državniki niso v zadnjem času opustili takorekoč nobene prilike, da se ne bi ob priliki svojih številnih obiskov v jugovzhodni Evropi ustavili tudi v madžarski prestolnici. Uradnega značaja sta bila letos zlasti obiska nemškega zunaniega ministra Neuratha in generala Goringa v Budimpešti. V ndgovor na ta dva obiska sta se pred dnevi podala v Berlin madžarski ministrski predsednik Daranvi in zunanji minister Kanva Poročila, ki prihaiaio iz Berlina, zatrjuiejo. da ni madžarskih državnikov vodil a v Berlin nobena posebna misija. k; bi bila v na-sprotiu z dosedanio politiko madžar-sko-nemških odnošajev. Ako presoiamo danes te odnošaie z vidika raznoložpnia napram tretiemu raihu v madžarski javnosti ne moramo reči. da bi to raznoloženie obema rnpd^rsVirna državnikoma dovnlip-"*d^ kako večio naslonitev n« R°riin Nasprotno. mnogi znaki kažpio dq sp je to razpoloženie močno ohladilo Sai smo n or čitali da so ce nekateri -mani VOditpHl mad^rskib ki rl^elpi niso bili posebno naki^nipni skpmu legifimizmu. v »HpmatitH med poiačano naf"c+i*ri<-> nrpnarfsndn in morebitno res*avrac"o odl^sili 73 moniše z]o za — ob ">ovo monarViiip f-evpda jp v tem sarno notranionnHt^na taVtJVa k' na zpIo 7n9^;ipo Vd?p da so sp Čeli tudi V Brid'rvnnp?ti nmrcprn ja^no 'P konVrptno zavedati nevarnosti hitler-■jp-TTcVp nrO~ Prav to pole+je se ie v madžar^k^m časopisiu vodila tudi zanimiva polemika okoli perečega vprašanja tako zvane »disimilacije« ali »reformamzarije« nemške manjšine na MadžarsVo*n To vpra^anie je mpd Madžari nrvi obdelal ugledni zgodovinar Julius Szekfii v reviii grofa B°thlena »Mat^ar Szem-le«. Julius Szekf1" opozaria v svoi' strokovni stndiii madžarsko iaTm^ct na nevarnost. ki pre+i rnnd^orski drža^d in m^^arskemu narodu zarad' narodnega socializma, da nrivede v »nemško skurnost« po nacističnem ^oj-movaniu te besede ne le vse zavorne prinadnike nemške manične na Madžarskem. temveč tu.di vse nomadžar-jene nemške kolone ki so se kot po-edm^i /oiibili v madžarskem nor in in ge nekateri celo r^T^r'!! v o^n^ne "i?-džarske natriote 7 redkimi izjemam* 50 ge c^ok^nievirn i7vai"T,i°m nr^-rn^ili y svojih izčmnih poročilih skoraj vsi madžarski listi. Drug primer revolte proti hitlerjev-skim Dropagandnim metodam na Madžarskem predstavlia nainovejšj iznad »T\jern7eti Ujsag.a« proti razstavi nemške knjige v Budimnešt; in to r^d značilnim naslovom »Rosenb°rg v Budimpešti?« List je mnenja, da bi morale biti vse Piosenbergove kniige odstranie-ne z razstave, ker so niih rasna načela v nasnrotju z interesi, varnostjo ter no-traniim političnim in vernim mirom na Madžarskem. Odmev iuliiske študije zgodovinarja Szekfuja se je tako pokazal tudi konkretno. Seveda pa so slej ko prej močne tudi struie, ki zahtevajo nadaljevanje dosedanje politike napram Nemčiji ter še tesnejše približanie Madžarske tretiemu raihu. V vladnem taboru o tem očividno ni prave enotnosti. Zmerni del. kateremu pripada zlasti ministrski predsednik Daranvi. presoja madžarske od-nošaie z N^mčiio predvsem z vidika realnih madžarskih potreb, ki sicer ne govore za preveliko madžarsko navezanost na Nemčijo, ki pa po dmffi strani svare tudi nred nrenaglimi koraki v nasprotno smer. V nasprotju s pokojnim Gombosem, ki se je močno nagibal na Berlin, in v nasnrotiu z vladno desnico. ki je za ponolno povezanost Madžarske z Nemčiio. zastopa Daranvi »zlato srednio not« ki računa z vzdrževanjem dobrih odnošaiev z N^m^ii" kot z realno potrebo brez slehernih drnf»ih primesi. Vladna desnica seveda s tem ni za-dovolina še mnogo mani pa onih deset ali dvanaist hitlerievsko orientiranih skupin. ki so si med seboi zaradi vprašania primata sicer v laseh, ki pa vse soglasno poudarjajo »nemško-ma-džarsko usodno skupnost«. Po njih mne-niu govori ves sedanii razvoj v Nem-čiii. zlasti pa vsa nemška zunanja politika stodstotno za Madžare. Zlasti velja to za borbo proti »versajskemu dikta-tu«, ki odpira tudi madžarskemu revi-zionizmu možnost mednarodnega uveljavljanja. To mnenje skrajne desnice, ki kaže na vpliv nacistične propagande, pobijajo nasprotne skupine predvsem z opozorilom na znano iziavo nemškega rasnega ideologa Rosenberga proti madžarskemu revizionizmu ki da ovira nemške načrte v jugovzhodnem delu Evrope. Obenem svare pred nemškim »Hrano nach Osten«, ki je zamisel pangerma-nističnih krogov in zato madžarski suverenosti prav tako nevarna kakor su- MEDNARODNI POLOŽAJ V FRANCOSKIH OČEH Delbos o francosko-angleškem sodelovanju v zunanji politiki in svojem posetu v Srednji Evropi Pariz, 25. novembra, b. Pred zunanjepolitičnim odborom je imel zunanji minister Delbos pred svojm odhodom v London nov ekspoze, d aprikaže sedanji mednarodni položaj s francoskega vidika. Izjavil je med drugim: Lord Halifax je potoval v Berlin in Berchtesgaden samo z namenom, da zbere vse potrebne informacije za določitev angleškega stališča do nemških zahtev. Pova bilo. ki sva ga Chautemps in jaz prejela iz Londona, dokazuje, da hoče angleška vlada voditi svojo zunanjo politiko v popolnem sporazumu s francosko vlado Senzacionalna poročila nekaterih angleških listov o verjetnem predmetu Hal'faxovih razgovorov in še posebej o nemških zahtevah, sodeč po informacijah, ki jih ima franro^ko zunanje ministrstvo na razpolago, ne odgovarjajo resnici Zdi se. da je kampanja angleškega časopisja notranjepolitičnega značaja Varšavo, Prago. Bukarešto in Beograd bom posetil samo zato da 7.nova in še bo'i utrdim francoske odnošaie z državami M»!p antante in Poljsko Odločno zavračam do nevo da 7aslpd"iem nri tem kakršnekoli id°ol^ške nam°ne Nasvet komunističnega poslanca Periia da bi poda^šal svoie sr°dnippvropskn potovanje do Moskve odklaniam V popolnem so?lasiu s člani zunan^epo-lifičneffa odbora narlammta ugotavljam da sta se tako V°Hka Rritan^a v-^kn-F^anciia s protnko'om iz 1 193? zavedal! da se nvctri^U-p npnd tdcnost Kakršnokoli nomiščan je v tem vnra-šanju in glpdp teV> nhvp? ^°dai tem mani v poštev. ke^- ie znano, da sta se Velika Britan-Ma in Franciia tudi konkretno zon?rstavili okmieniu avstriicke samo-stoino^ti ko sta na primer leta 1031 obe nernSV rlržfvi ^eie1-' izvesti nekakšno n vn spremembo ob«toiečesa sfsnia Ta noiit,-ka ^P toj-ripi-i oripntpc'ip an^očke ' f^anpn^ke vi-"le v vspvi niun'h razeovorih m oa rpm tppripiiu se. bodo vndU* ttif. nov. o »Dpi loniati.sch-poli-licsh? Korre T'on lenz* dane* kategorično lemantii^) poročila Manrhpster Guardiana« o 7akl;'u(fllomat- ik;h razgovorih ne glede na to, da so bili ponolnoina zaupni. Neposredna pogajanja med Anglijo in Nemčijo Rim, 25- nov. o. Izdava, ki jo je Chamberlain podal v spodnji' zbornici, ne dopušča več nikaikega dvoma, da pomenijo Halifaxovl razgovori s Hitlerjem pričetek anglejko-ncimških pogajanj, vendar pa dobro poučeni diplomatski krogi zatrjujejo, da je pričakovati novih dalekosežnih angleških pobuci za ureditev vseh mednarodnih vprašanj. Chamberlain je s svojim poudarkom, da so bili berliaaki razgovori zaupnega značaja in da zaradi tega ne more o njihovi vsebini ničesar povedati, povedal več, kakor so splošno pričakovali. Edenov položaj utrjen London, 25. novembra, b. Razpoloženje angleške vlade po Halifaxovem poročilu o razgovorih z nemškimi državniki si v dobro poučenih krogih razlagajo tako, da je Edenov položaj v vladi, v kateri so se v zadnjem času pojavila različna mnenja glede usmerjenosti angleške zunanje politike, še bolj utrjen. Edenov osebni uspeh je predvsem povabilo Parizu za skupna posvetovanja o vseh perečih mednarodnih vprašanjih s posebnnim ozirom na nemške zahteve. Zato si v poučenih krogih razlagajo nenadno povabilo Chautempsa in Delbosa kot demonstracijo angleško-fran-coske solidarnosti v nasprotju z nekaterimi pretiranimi nemškimi zahtevami. Potreba estanka angleških državnikov s francoskimi se je pokazala med drugim tudi zaradi Delbosovega potovanja v srednjo Evropo, ker želita Chamberlain in Eden osebno informirati Delbosa o aneleškem stališču glede nodunavskega vprašanja. Pomen Delbosovega potovanja v Srednjo Evropo Pariz, 25. nov. br. V zvezi s včerajšnjimi izjavami zunanjega ministra Delbosa v poslanski zbornici se baviio danes vsi francoski listi z njegovim potovanjem v prestolnice držav Male antante ln Poljske in z razgovori, ki bodo prihodnii teden v Lon- kih okolščinah bodo zlasti njegovi razgovori v Pragi največje važnosti. Delbos bo dal srednjeevropskim državam važna za-eotoviia /rimo je, da hoče imeti NemčHa svobodne roke v tem delu Evrope. Anglija doslei nI Imela v srednji Evropi nikakih donu med angleškimi ln francoskimi dr- 1 posebnih obveznosti. V tem Je tudi glavna žavniki. Pri tem naglašajo da bodo vpra- j razlika med n'enlm staM«čem In stališčem Sanja srednje Evrope pri londonskih razgovorih igrala zelo važno vlogo. Sestanek v Londonu predstavlia važno predigro Delbosovega notovanja v države Male antante in na Polisko. »Matin« naglaša. da je Delbosovo potovanje v Varšavo. Bukarešto, Beograd in Prago dobilo ž niim izrecen nenen. Sred-nje-evronski problem je igral važno vlogo že nri Halifaxovih razgovorih v BerUnu. Delbos bo v Londonu obrazložil, stališče Francije v pogledu srednie Evrope. V ta- verenosti katerekoli samostojne državne edinice v podunavskem bazenu. Ako poleg današnjega razpoloženja madžarske javnosti upoštevamo še splošne težnje srednieevropskih držav, ki si prav sedaj skušaio podati roko. da likvidirajo medsehoine nesporazume, ir ki se v ta namen izogibaio vsem nreveč poudarjenim naslonitvam na to ali ono vplp«ilo. smerno clforai s ponolno gotovostjo reči da Daran"iev in TCamriov obisk V Berlinu ne bo nrlnoeol n/-.Vion--> bistvene sri-rprnemhe v nocrio^u ^ocn^n. niih odnošajev med Nemčijo ln Madžarsko. Francije. Ce bodo nemSke zahteve odklonjene, bo to zasluga Fr»nclie, ker »e bo zgodilo na nien nasvet FrancHa pa bo v tem primeru tudi morala prevzeti vso odgovornost za nensneh amrle5klb prizafle-vanl v Pcrllmi. Francoski drftnvnlkl v tem pogledu ne morelo »'e-Mti 00 poti. po kateri sknSa kreniti An«1l*a. ker Francija pač ne more na ljubo Berlinu žrtvovati svojih zavem Skov. »Petit Parisien« niše. da 1e možno, da bc*o o priliki londonskih izgovorov poleg nesmfeiemb'ivih nemških zahtev našli tudi kaVSno noz'tivno osnovo Vnr»5«Titp je. ali lahko tvorilo razgovori lorda Hali-v Ppriinu n^nrvo 'a mnreHtno zbli-ažnje ali pa je nlihov rezultat takSen, da % trp^a pokopati vse nade. Vsekakor je sedal Evrona na važnem razpotiu. Levičarski »Populaire« se pritožule nad rezerv!ranost-io angie^e vlade, ki noče z barvo prav n« dan. «,{ sUii^a An- v Fvrrm'. fnr «P fW« lačno ^ron«*"'1 n» mnw> n Sfra sveta na kateri bodo proučili vsa vprašanja, o katerih bosta Chautemps ta Delbos razpravljala v Londonu z angleškimi ministri. Lansbury pride v Prago Praga, 25. nov. g. Znani angješki politik in bivši predsednik angleške delavske stranike lord Lansbury pride 9- decembra v Prago, kjer bo ostal dva dni. Iz Prage bo oapotoval na Dunaj, od tam pa v Varšavo. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 20.—% Za Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5, telefon 8122. 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Grajski trg št. 7, telefon St. 2440, Celje, StrossmayerJeva ulica Stev. 1, telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Anglija bo plačala vojne dolgove London, 25 nov. br. V zvezi s skorajšnjimi pogajanji za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Anglijo in Ameriko poroča »Daily Express«, da bodo obenem uredili tudi vprašanje vojnih dolgov. O tem so se vodili že dalje časa razgovori med Londonom in NVashingtonom in je tudi že dosežen načelen sporazum Po informacijah lista so Zedinjene države pristale na to. da se vsa plačila v dobi od 1923 do 1934 v skupnem znesku 415 milijonov funtov smatrajo kot odplačilo kapitala Celotni dolg je bil ocenjen na 920 milijonov funtov, tako da dolguje Anglija sedaj še 505 milijonov. Ta znesek bo odplačala v 50 letnih obrokih. Obresti se popolnoma črtajo. Japonsko prodiranje proti Nankingu ustavljeno Japonska vojska je zadela na močan odpor kitajskih čet, ki so bile zadnje dni znatno ojačene Šanghaj, 25. nov. o. Položaj na bojiščih zapadno in severozapadno od šanghaja in zlasti okrog jezera Tajhu nikakor ni jasen. Po zadnjih vesteh so bile kitajske čete na vsej fronti znatno ojačene, posebno pa pred Vusihom, k'er se je japonska ofenziva, potrjujejo tudi japonska poročila, vsaj začasno ustavila. Japonci pravijo, da prodiraio sedaj proti Nankingu bolj počasi iz taktičnih razlogov, ker moraio očistiti za^e^eno ozemlje in si urediti zveze z za-lediem Po nepotrjenih vesteh jim je uspelo Vusih zavzeti in so njihove sprednje čete baje le še 100 milj daleč od Nankinga. Kitajci se med tem z vso naglico pripravljajo za nove boje, ki se bodo razvili nedvomno ob novi" obrambni črti od Jangce-jan proti jugozapadu sredi med Nankin- gom ln Vusihom. Tem bolj pa so v akciji japonska letala, ki neprestano napadajo posamezne kitajske postojanke in transporte. O včerajšnjih letalskih napadih na Nanking, Kanton in druga kitajska mesta je bilo mogoče zvedeti le, da je bilo v Nankingu ubitih 20, v Kantonu 10, na otoku Funanu pa 160 ljudi. Ruski transporti na Daljni vzhod Moskva, 25. nov. o. Po nalogu sveta ljudskih komisarjev bodo vse železniške proge, ki vodijo proti Daljnemu vzhodu od 1. decembra dalje rezervirane izključno za transporte vojaštva in vojnih potrebščin. Roosevelt razočaran Ker bruseljska konferenca ni uspela, se bodo Zedinjene države vrnile k svoji dosedanji politiki Monroeve doktrine Washington. 25 nov. o. V poslednjih dneh se čim dalje bolj množijo znaki, da se bodo Zedinjene države polagoma zopet politično izolirale. Po informacijah dobro informiranih krogov je Roose\e!t globoko užaljen iti razočaran zaradi neuspeha bruseljske konference in smatra da pomeni ta neuspeh predvsem udarec ameriški zunanji politiki Zato je pozval Normana Da-visa, naj se nemudoma vrne v Ameriko in naj se v Evropi z nikomer več ne pogaja. Znano je. da ga je Roosevelt poslal v Ev- ropo nele zaradi konference, nego, da bi se z evropskimi državniki po možnosti pogodil o vseh pomembnih mednarodnih političnih vprašanjih. Norman Daviš je odklonil tudi povabilo angleške vlade, da bi prišel v London. Wash ing tonski listi ugotavljajo danes, da so v Beli hiši razočarani zaradi tega neuspeha in da so po njihovem mnenju sleherna nadaljnja pogajanja neumestna in nesmiselna. 2000 granat na Madrid Hudo bombardiranje španske prestolnice — Odbit napad Francovih čet v vseučiliškem okraju Madrid, 25 nov. o. Po dolgem času so nacionalisti v pretekli noči zopet bombardirali Madrid. Detonacije granat so spočetka izzvale paniko med madridskim prebivalstvom, ki pa je kmalu ponehalo, ker se je opazilo, da so nacionalisti obstreljevali v prvi visti vojaške objekte in republikanske postojanke okrog mesta. V akciji je bilo več nacionalističnih baterij, ki so jih razpostavili po povsem novih postojankah v neposredni bližini fronte. Republikanske baterije so takoj reagirale, vendar se republikanski topničarji niso mogli zanajti, ker ni bilo mogoče točno dognati, kje se nacionalistični topovi prav za prav nahajajo. Bombardiranje je trajalo pol ure. Nacionalisti so izstrelili proti republikanskim postojankam 2000 granat, ki pa niso napravile večje škode. Granate so bile kalibra devet palcev. To je dokaz, da so nacionalisti postavili na madridsko fronto nove težje topove. Zaradi tega bodo morali sedaj tudi republikanci ojačiti svoje obrambno topništvo. Ponoči se je razvila huda borba v uni-verziitctdkean predmestju. Nacionalisti so napadli republikanske postojanke, morali pa so se s hudimi izgubami umakniti. Nobenih pogajanj BruSelj, 25. nov. AA. Tiskovni odsek pri katalonskem generalidadu v Barceloni je po telefonu obvestil delegacijo katalonskega generalidada v Belgiji, da so informacije nekega angleškega lista, po katerih se je predsednik Companys pogajal z zastopnikom generala Franca v Bruslju o sklenitvi premirja popolnoma netočne. Madrid, 25. nov. AA. Na vprašanje, kaj misli o mednarodnem položaju in o glasovih, ki se Sirijo o raznih pogajanjih, je geninral Miaja izjaivil, da se popolnoma strinja z dogovorom predsednika vlade, ki je zavrnil te glasove General Miaja je še dodal: Za nas velja edino geslo: Španija Špancem to izgon osvajalcev iz naše dežele. Franco vrnil zaplenjen? angleške parnike London, 25. nov. AA. Med razpravo v spodnji zbornici ie na tozadevno vpra'ar»je zunanii min;ster Eden odgovoril da so španski naci ma'ist) iznustili vse zaplenjene anglešike parnike Vlada jc tudi sporo- čila generalu Francu, da zahteva odškodnino za križanko »Hunters«, ki je bila poškodovana, ko je naletela na mino. Skoda znaša 124.000 funtov, članom rodbin ubitih in ranjenih mornarjev pa mora Fran-cova vlada plačati 10.500 funtov. Sestanek odbora za nevmešavanje London, 25. nov. w. Za jutri ob 11-30 dopoldne je sklicana seja ožjega odbora za nevmešavanje. Ker doslej še ni prispel odgovor valencijske vlade na predloge glede umika tujih prostovoljcev iz Španije, bo razpravljal odbor samo o organizacijskih in tehničnih podrobnostih za izvedbo svojih sklepov. Utrjevanje Menorce Saint Jean de Luz, 25. nov. AA. Generalni štab španske republikanske vojske na otoku Menorci gradi v največji naglici močne utrdbe. Na važnih strateških točkah so postavili težke baterije. Povratek bolgarskega kralja iz inozemstva Sofija, 25. nov. g. Kralj Boris se je po več tedenskem bivanju v inozemstvu vrnil dopoldne v Sofijo. Na kolodvoru mu je bil prirejen svečan sprejem. V političnih krogih napovedujejo, da bo prišlo sedaj v Bolgariji do važnih političnih izprememb to da bodo v kratkem razpisane volitve. Macdonaldovo truplo v domovini London, 25. nov. AA. Križarka »A.poHo<-je s truplom Ramešava Man onalda priplula dopoldne v Plvmouth. Za'ušnica bo jutri v we9t.minstnski o pa M ji. nato pa bolo pokov nikovo truplo sežgali in pepel prenesli v njegov roVvt.mj kraj Lo^iemouth. Eksplozija v pomorskem svetilniku 1'ariz, 25. novembra. AA. Včeraj ee je p-rušil veliki svetilnik pri Le Crok4c« 11 Atlantiku, ker jp eksplodira: plin. Reflel tor svetilnika je vnrla ekspl-v/i a nad 10 m daleč. Varuh se je rft.-HL ker je slu^ajn-nekaj trenutkov pred eksplozijo zapustil svetilnik. Madžarski razgovori z nemškimi državniki V osnrediu gospodarski odnošaji med obema drŽavama In vprašanje nemške manjšine na Madžarskem Berlin, 25. novembra, b. Pogajanja oziroma razgovori madžarskega ministrskega predsednika Daranyja in zunanjega ministra Kanye z nemškmi državniki se nanašajo tako na politična kakor gospodarska vprašanja. Poseben del razgovorov. katerih so se z nemške strani udeležili general Goring, zunanji minister Neu-rath in vodja Urada zamejnega nemštva Bohle, je veljal vprašanju, ki trenutno posebno zanima madžarsko javnost, to je vprašanje nemške manjšine na Madžarskem. Madžarska državnika sta zastopala stališče da se morajo na Madžarskem živeči Nemci vzdržati slehernega političnega sodelovanja in udejstvovanja, ki bi ne bilo v skladu z madžarsko zakonodajo in ustavo, zlasti nekaterih tipičnih narodno socialističnih manifestacij, h katerim skušajo madžarski Nemci pritegniti tudi domače raadžar«;'o zgledu evropskih totalitarnih držav, so poljski vladni listi z ironijo in sarkazmom zavračali kot neosnovana Sedaj pa je zbudil tem večjo pozornost članek vladnega »Kur-jera Polskega« ki pod naslovom: »Kaj se je dogajalo v oktobru?« takole med drugim opisuje razvoj političnih dogodkov zadnjih tednov: Od nekaterih krogov zastopane totalitarne ideje bi morale biti izvedene v oktobru. Zakonita pot za dosego tega cilja bi bila osnovanje nove viade, ki bi nastopila s totalitarnim programom. V tej smeri pa so zagovorniki totalitarnih metod naleteli na odpor višjih in nadrejenih oblasti, ki so se izrekle proti takemu eksperimentu na Poljskem in s« postavile na temelj aprilske ustave k med drugim določa, da izvajajo vladno oblast na Poljskem trije faktorji: predsednik republike, ministrski predsednik in sejm. Tako so zagovorniki totalitarnih teženj propadli, zaključuje »Kurjer Polski« svoje zanimive informacije, ki potrjujejo, da se je v oktobru zares pripravljalo nekaj hudega na Poljskem. rumunske opoz^dje Bukarešta. 25. nov. g. Predsednik narod-no-kmetske stranke Julij Mamiu je obvestil izvršni odbor stranke, da je sklenil z liberalnimi difiidenti in s stranko ki jo tvori bivša Železna garda volilni sporazum, da se medsebojno ne bodo napadale in da se tudi nikjer na bodo posluževale nasilja. Ma-nim ie izjavil, da je pozval tudi še druge 6!ranke. nai se pridružijo temu sporazumu V nolitični javnosti je sklenitev tega volilnega kartela izzvala velikansko presenečenje. Dijaška stavka na Dunaju končana Dunaj, 25. nov o. Stavka dunajskih študentov ki je bila proglašena v znamenju solidarnosti «rseh dijakov z zahteva,mi medicincev, je bila danes končana predvsem zaradi tega ker so jo politični elementi skuhali izrabiti v svoje svrhe. Vlada je imenovala posebne varnostne komisarje z nalogo da izločijo iz dijaških vrst vse ekstremne politične agitatorje. Na univ irzi in na irugih visok\h šolah so se danes predavanja spet pričela. Izgreii v Siriji Berrut, 25. nov. AA. Davi je prišlo do demonstracij, ki so orianik v Kovnu, Teheranu in na Dunaju, nazadnje pa je bil zastopnik zunanjega komieariata pni ukrajinski vladi. Beležke »Primite tatu!" S tem naslovom je pred kakimi 15 leti zšla knjižica, ki je vsebovala same citate iz »Slovenca« »Domoljuba« in drugih glasil takratne SLS ter na njihovi osnovi dokazala, kako je takratna SLS sama zakrivila vse pogrešike, ki jih je vedno na novo jčitala napredni politiki. Kakor torej vidimo, ta taktika v s'ovenčevskem taboru ni nova Kadarkoli so v zadregi, posežejp po njej, zlasti pa, kadar pridejo v stisko pred svojimi lastnimi ljudmi. Da bi takrat obrnili njihovo pozornost drugam in jim nasuli peska v oči, pa zberejo vse svoje naglavne grehe ter jih jadrno naprtijo komu drugemu, najraje seveda nacionalistom. Zaradi razmer v lastni hiši so slovenčev-ci v taki stiski očividno tudi sedaj. Drugače si ne moremo razlagati konfuznih napadov v včeravšjrem »Slovencu« proti nacionalistom JNS in »Jutru«. Ti napadi se namreč berejo točno tako, kakor da so se slovenčevci postavili pred ogledalo, pa točno popisali, kakšni so na zunaj in znotraj. Le v zabavo svojim čitateljem naj navedemo, kaj vse očitajo v »Slovencu« — drugim JNS je pravijo, integralistiena in centralistična v Beogradu. Izven Beograda, posebno v Sloveniji, pa se kaže, kakor da je proti centralizmu. JNS v Ljubljani drugače razpenja jadra, kakor v Beogradu, zopet drugače se obnaša v Zagrebu. »Jutro« je sumljivo molčeče z ozirom na akcijo združene opozicije. Skrajni čas pa je da se nedvoumno izrazi S tremi obrazi ena in ista firma ne more obstojati. Itd., itd. Res: Primite tatu! Volitve v Ljutomeru in Mozirju Z zadnjo prekomasacijo občin sta oili združeni mestna občina Ljutomer in trska obči aa Mozirje z doslej samostojnima okoliškima občinama. Na osnovi le prekomasacije je Lanska uprava razpisala za novi skupni občini Ljutomer in Mozirje občinske volitve za nedeljo, 19. decembra. Občina Ljutomer mesto in Mozirje trg sta bili doslej v naprednih rokah, okoliški občini pa sta imeli občinska odbora JRZ. Smernice JRZ V zagrebškem »Obzoru« čitamo: »Splitski tednik »Država«, glasilo JRZ. piše, da ustvar jia JRZ namesto plemenskega nacionalizma jugoslovenski nacionalizem. Nato trdi, da je JRZ danes najbolj izrazita nacionalna stranka, ki je v prvi vrsti čuvar in garant ja-rodne svobode, dinastije, narodnega edinstva, ustavnosti ter reda v državi«. Pravoslavni narodni odbor Kakor poročajo listi, je bil s sklepom sv. sinoda ustanovljen »Pravoslavni narodni odbor« z nalogo, da čuva interese pravoslavne cerkve v duhu njenih tradicij in da v to evrho organizira vse pravoslavne vernike. Za predsednika odbora je bil določen epi-skop Irinej Djordjevič, za tajnika duhovnik Vasilije Kostič, za odbornik* pa med drugimi urednik »Politike« Gligorije Božovič. znani zemljoradniškii voditelj dr. Milan Gavrilovič. senator Sava Ljubjbratič, predsednik Narodne odbrane Ilija Trifumovič, poslanec Risto Grljič itd. 2enske organizacije HSS Radičevci so začeli na Hrvatskem snovati že tudi posebne ženske organizacije svojo stranke. Prva je bila osnovana pro-šM petek v zagrebškem predmestju Treš-njevki. Zanimiv plebiscit v Švici Znano je, da iimajo v Švici institucijo ljudskega glasovanja, s katerim morejo prebivalci direktno odločati o raznih vprašanjih, ki so v drugih državah pridržana odločitvam vlade, odnosno zakonodajnih zastopnikov. Taka glasovanja v Švici niso redka, temveč uma jo skoro vsako leto katero, včasih celo po več. Tudi to nedeljo bodo švicarski volilci pozvani, da se izrečejo o zahtevi, ki so jo postavili hitlerjevsko nastrojeni desničarji, takozvani frontisti, in ki gre za tem, da se švicarskim državljanom prepove članstvo v framazonskih ložah. Borba za in proti tej zahtevi je dobila prav ostre oblike. Njeni nasprotniki ne zagovarjajo framazonstva kot takega, temveč poudarjajo stališče državljanske svobode in demokracije, ki bi bilo baje kiršeno, če bi se volilci pri plebiscitu izreki: za prepoved framazonstva. Listi očitajo iniciatorjem plebiscitnega predloga, da dslajo po navodilih iz Nemčije in da prejemajo od tam tudi finančna sredstva za svojo propagando. Zaradi te živahne kampanje je zanimanje za plebiscit zelo veliko ne le v Švici sami, temveč tudi v inozamstvu Zavarovanje za primer razporoke To svojevrstno zahtevo propagira slovita pisateljica Karin Michaelis, ki je že ve^ tednov na predavateljski turneji po Zedinjenih državah. V vseh predavajjih dokazuje potrebo, da se vsaka ženska zavaruje za primer svoje razporoke. Zavarovati bi se morala takoj ob rojstvu, tako da bi Ljle zavarovalne premije razmeroma nizke. Zavarovalnino naj bi plačevali do poroke starši, po poroki pa mož. Ako bi se to zavarovanje obvezno uvedlo, bi bilo prihranjenega mnogo trpljenja in pohujšanja, ki izvirata iz tega, da žive mnogi zakonski pari še dalje skupaj, čeprav je zakon v resnici že davno razdrt, in to samo zaradi tega. ker zakonca nimata sredstev, da bi živela vsak zase. Kakor pristavljajo časopisi k svojim poročilom. pa za idejo ugledne pisateljice niti v Ameriki niso navdušeni, čeprav se more sicer tam zavarovati vsak možni riziko. Baje zastopniki zavarovalnic drug za drugim izjavljajo, da bi bil riziko zavarovanja za primer razporoke tako velik, da ga nobena zavarovalnica ne more prevzeti. Plesne vaje Jadrana v soboto ob 20. v Kazini Iz državne službe Beograd. 25. nov p. V po ko jena sta dr Robert Eržen, profesor *rgov-ke akademije v Ljubljani, in Leo Patik. strokovni učitelj na sredni tehnišiki šoli v Ljubljani. - Imenovan je za uradniškega pripravnika pri gozdnem ravnateljstvu v Sarajevu inž. Josip . Dogan. i Sokolska proslava 1. decembra Ljubljanska sokolska društva proslave 1. decembra ob ti. uri praznik uedinjenja na lastnem področju i zaobljubo novega članstva, prevedbo dece v nar Maj in na-raičaja v članstvo in sicer: Ljubljanski Sokol v telovadnici v Narodnem domu. Sokol l. v svojem domu na Taboru, Sokolsko društvo LJubljana U. v telovadnici l. dri realne gimnazije v Vegovi ulici, Sokolsko diuitvo LJubljana lil. v svoji telovadnici ob Tyrievi cesti, Sokolsko društvo Ljubljana IV. skupno s Sokolom 11. v telovadnici L dri. realne gimnazije, Sokolsko drultvo Ljubljana — Moste v dvorani kina, Sokolsko društvo LJubljana — Šiška v svojem domu. Sokolsko društvo Ljubljana — Stepanjm vas v svojem domu, Sokolsko društvo ,Ljubljana — Vič r svojem domu, Sokolsko društvo Ljubljana — Zg. SiŠka v dvorani prt Martincu. Skupna proslava vseh ljubljanskih sokoi-skih društev bo na predvečer 30. novembra ob pol 21 un v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru združena s telovadno akademijo. Vabimo članstvo in prijatelje Sokolstva. da se teh svečanosti udeleži v čim večjem številu Pri vhodu se bodo razpečavali bloki po 1.— Din v korist župnega tiskovnega sklada. Obleka meščanska z znakom. Posebnih vabil društva na svoje proslave ne bodo razpošiljala. Meddruštvem odbor ljubljanskih sokol-skih društev. Voditelji zarotnikov pod ključem Včeraj so zaprli inž. Delonclea in generala Desaigneurja, ki ju smatrajo za glavna voditelja zarotnikov Pariz, 25. nov. w. V zvezi z zaioto je policija danes areciiala dva nadaljnja voditelja zarotnikov in sicer inženjerja Delomlea in generala Desaigneura. Inženjer Deloncle. ki velja za glavnega organizatorja zarotnikov, se je več dni skrival, davi pa so ga izsledili in aretirali. Genera' Desaigneui, ki je tudi poveljnik častne legije, je bil že včeraj pozvan na policijo, kjer so ga 24 ur zasliševali, nato olu. Po uredbi glede taksnih olajšav je določeno. da se smejo vsi dolžniki, ki dajejo menične akcepte zaradi mobilizacije denarnih sredstev na podlagi svojih terjatev pri PAB, posluževati meničnih blanket po 10 Din, ne glede na to, na kak znesek se glasi menica. Poizvedovanja po pogrešanem poljskem letalu Bejgrad. 25. nov AA. Po sprejemu obvestila. da potniško -etalo ^olinke letalske druž b? »Lot:, ki vzdržuje letalski promet na progi Varšava — Lvov — Černovice — Bukarešta — Sofija — Solun — Atene, po od-le':j iz Soluna IX t m. ni prispelo v Sofijo, je letalski štab n«»a kosava v Podunavju. sneži v Gorskem Ko-taru. Toplota se je dvignila na Primorju in v zahodnih predelih, drugod pa je padla. Zemunska vremenska napoved: Oblačno, deževno in ponekod viharno vreme v vsej kraljevini. Snežilo bo v severnozahodnih predelih in v gorah. Toplota bo padla v se-vernozJiiodnih in severnih predelih, drugod r« bo nekoliko dvignila. Zagrebška: Nestalno, temperature bodo padle. Dunajska: Padec temperature, sneg, potem prehodno zboljšanje vremena. Kaši kraji in ljudje Miklavž ogleduje ljubljanske trgovine In je zadovoljen s stalnim izpopolnjevanjem Ljubljana, 25. novembra. Dnevi, ki nas vodijo k godu Sv. Miklavža in božičnim praznikom, so Ljubljani že dali pečat tistega napetega, svečanega razpoloženja, ki ga človek občuti doma, na cesti, v lokalu vsako leto ta čas. Prazniki, ki ločijo posamezna obdobja v koledarju, nikakor niso samo zareze, ki naj nam prožijo priliko za malo oddiha, temveč predstavljajo po razlogih svojega postanka in po funkcijah, ki jih opravljajo v našem življenju, važne mejnike, ob katerih mora človek potezati črte pod svoje življenjske račune, ločevati izgubo od dobička in snovati načrte za prihodnje dni. Leta pomanjkanja in stiske, ki nam jo je prinesla gospodarska kriza, so praznikom še poudarila njihov gospodarski pomen. Dokler je bilo pri hiši vsega na prebitek, so si mamice in očetje lahko privoščili luksuz, da so svoje malčke za god njihovega dobrotnega zaščitnika obdarovali z vsem mogočim in nemogočim, kar si je mogla izmisliti iznajdljiva in poželjiva otroška fantazija. V tistih časih so bila Miklavževa darila namenjena največkrat samo trenutni radosti. Njihov pomen je bil v tem, da so noči pred 6. decembrom dajala čar posebne romantike, okrasila so otroško sobo za dan ali dva z vso mogočo navlako, minljivo, kakor je minljivo vse, kar je sladkega na svetu, čez teden pa je vsa šara poromala v kot in v pozabo. Tako je bilo, ko očetov in mater še ni mučila stalna skrb. kako bodo nabavili najnujnejše za družino. Dandanes pa je tudi Miklavžev praznik postal za vsakogar samo dan resnega računa, samo praznik, kakor ga doživi preprost deželan, ko ga opravki privedejo v mesto in ima v trgovskem središču najboljšo priliko izbranega nakupa. Po mnogih hišah so otroci v glavnem že zaključili pisma, v katerih razlagajo nebeškemu dobrotniku svoje želje in potrebe. Mamice so znale s previdno roko urediti tako, da so malčki povzeli v svoja hrepenenja tudi dobršen delež njihovih sugestij, saj mamice zmerom pač najbolje vedo, koliko zmorejo Miklavževi proračuni in česa je njihovim dragim najbolj neoddolžljivo treba. Gospodarski pritisk, ki smo ga občutili v teh letih brezposelnosti in bede, se je do letošnje zime prav toliko olajšal, da bo mogel srednji človek, pa tudi človek iz siromašnejših slojev — tudi mnogi izmed onih, ki lani še niso bili deležni te možnosti — omislili svojim dragim vsaj tisto, brez česar si ne moremo predstavljati življenja. Da, praktičen in štedljiv bo letošnji Miklavž, s svinčnikom v roki bo prešteval in računal, kaj zmore njegova hišna blagajna. A ko pojde nakupovat, bo izbiral predvsem takšne reči, ki bodo hiši odlegle za vso zimo. če že ne za vse leto. Pred izložbami, ki so jih naši aranžer-jl — njihov smisel za estetiko in kulturo že od nekdaj uživa sloves v naši javnosti — uredili v znamenju novih lepih domisle-kov. in v lokalih, ki so jih trgovci do vrha naložili z novimi pošiljkami kvalitetnega blaga, se je že razgibal predmiklavževski vrvež. Ljubljančani in deželani, ki jih zanese v mesto, hite z nakupom, da bodo svoje drage lahko obdarovali z najboljšim od dobrega. O Ljubljani lahko rečemo, da je v pogledu trgovine središče, ki uspešno konkurira z vsemi tujimi centri, pred katerimi nekateri izmed kupujočega občin- A!da NolUfeva bo pela na novinarskem koncertu Prvodecembrske novinarske koncerte prištevamo med najlepše in najbolj uspele prireditve v Ljubljani. Vsak novinarski koncert pripravi javnosti kako prijetno glasbeno presenečenje. Danes predstavljamo občinstvu našo novo odlično koloratur-ko gdčno Al do Nollijevo, ki si je t svojim prvim nastopom v ljubljanski operi s kreacijo Musette v Puccinljevi operi »La Bo- heme« osvojila našo gledališko publiko, svoj sloves pa še utrdila s partijo Rosine v Rossinijevem »Seviljskim brivcu«. Vsi kritika in občinstvo, so soglašali, da je gdčna Nollijeva resnična umetnica izrednih pevskih in igralskih zmožnosti. Doma je iz Trsta, kjer je dovtšila srednjo šolo ter bila na konservatoriju diplomirana za učiteljico klavirja. Z vso vnemo je študirala petje pri slavnem baritonu Menottiju in prt diugih mojstrih ter dosegla lepe uspehe. še ko je študirala, se je v tržaških glasbenih krogih mnogo razpravljalo o njeni izredni sposobnosti. Sodelovala ie na številnih koncertih v Trstu, P ulju in Gorici, povsod z največjim uspehom. Pred dvema letoma se je tmi/nal za to odlično sopranistko tudi impre»srio opere »Verdi« in gdčna Nollijeva je kot »beli cvet« v »Francesci da Rimini« zabeležila svoj krstni nastop na opernih deskah. Nastopala je še v drugih operah, katere je dirigiral znani mojster Bellezze. V naši operi je bila angažirana po odhodu priljubljene pevke gdčne Župevčeve in postala je njena vredna naslednica. V času svojega kratkega bivanja in delovanja med nami ie mlada umetnica vzljubila našo operno publiko in jo bo gotovo tudi lepo sprejelo občinstvo na novinarskem koncertu Izvajala bo eno izmed najtežjih kolo-raturnih skladb: Benedictov »Karneval v Benetkah« in arijo Barče iz Smetanove opere »Poljub*, stva še zmerom radi po krivem malikuje-jo. že v avstrijskih časih so ljubljanski trgovci sloveli po tem, da so nabavljali najboljše blago, tako da za slabšo kvaliteto v njihovih lokalih ni bilo prostora. A kakor so šefi zmerom uživali ugled, tako so bili tudi njihovi sotrudniki, naš trgovski naraščaj, na glasu najboljših delavcev v stroki. Prodajalcem je bilo od nekdaj naročeno. skrbeti predvsem za to. da je odjemalec z nakupom povsem zadovoljen, ker so naši fanti trgovci pač že zdavnaj bistro spoznali, da ni prospeha tvrdke brez kupčevega zadovoljstva. V neprestanem stremljenju za tem, da bi Ljubljančani svoje vsakdanje potrebščine kupovali ugodneje, kakor jih lahko nudi velemesto, so podjetni trgovci ustanovili celo vrsto specialnih trgovin, v katerih ima kupec na razpolago vse vrste blaga v najbogatejši izberi. Imamo odlične trgovine perila za gospode in dame, trgovine s kravatami, rokavicami, nogavicami, odlične trgovine za damsko modo, trgovine, ki prodajajo samo specialne vrste kave, čaja, ruma in kar je še takšnih dobrot. V ma- nufakturni stroki Je Ljubljana Se zmerom po kvaliteti na isti višini kakor nekdaj, ko je zalagala z blagom ne samo vso našo ožjo domovino, temveč je imela svoje tržišče po vsem slovanskem jugu. Pri takem načinu prodaje se posamezen trgovec in njegovi sotrudniki lahko do popolnosti izvežbajo v svojih strokah, kar daje našim trgovinam neprimerno prednost pred komercialnimi kolosi in velikimi magazini, kjer so človeku na ponudbo v resnici vse mogoče reči, a je nakup največkrat podoben zadevi z mačkom v žaklju. Človek iz našega kupujočega občinstva je skromen, štedljiv, preudaren. Zato vč, da bo pri strokovnjaku najbolje kupil, nestrokovnjak pa vobče ne more jamčiti za blago. Cisto preprosta pamet lahko vsakomur razodene, da nihče ne more biti strokovnjak za tisoč trgovskih panog. Saj je dandanes, v dobi delitve dela, težko obvladati že dvoje, troje strok. Prav po zaslugi specialnih trgovin uživa Ljubljana upravičen sloves, da je nakup potrebščin v našem mestu ugoden, kakor malo kje. V tem znamenju pač smemo najbrž upati da bo Ljubljana za Miklavža in za božične praznike deležna prometa. ki bo dal tudi praktične dokaze, da se naše gospodarsko življenje giblje v smeri boljših dni. Milijonsko premoženje na dražbi Ponovna dražba je vrgla znatno manjši izkupiček Ljubljana, 25. novembra. Danes je bila na sodni dražbi v sobi sreskega sodišča na štev. 16. na predlog glavne upnice Mestne hranilnice ljubljanske prodana milijonska posest rodbine Tornago s Poljanske ceste. Posest, ki zavzema velik kompleks parcel, veliko hišo z lopo za fotografa, rastlinjak in vrtnarske naprave nasproti poljanski realni gimnaziji, je bila pred meseci že enkrat prodana na dražbi v korist neke premožne posestnice iz Rajhenburga za nad 2 milijona din. Na ugovor lastnikov pa je bila dražba razveljavljena in v drugič napovedana. Toda ponovna dražba danes ni imela ta ko ugodnega uspeha, kakor prva. Predvidena je bila kakor prvič v devetih draž-benih skupinah, od katerih je vsaka presegala cenilno vrednost nad 100.000 din. Za današnjo dražbo je vladalo veliko zanimanje, ker je poslopje v zelo dobrem stanju in na prometni točki sredi mesta, enako tudi pripadajoče parcele. Hiša je bila cenjena na 1,565.000 din. Izdražila jo je po svojem zastopniku Ljudska posojilnica za najnižji ponudek 782 500 din. Pa tudi ostale skupine niso dosegle cenilne vrednosti. Stavbišča so prišla na dražbo v osmih skupinah in so obsegala posamezne parcele od 484—1135 m.2. Skupna ce-nilna vrednost je bila 1,341.042 din, in sicer posamezno od 124.500 din do 282.329 din, najnižji ponudki pa so znašali skupno 670.452 din. Tudi za te je pokazala največ zanimanja Ljudska posojilnica, ki je od osmih skupin izdražila pet za naslednje zneske: 196.000, 90.000, 130 000, 62.250 in 84.846 din, skupno 563.096 din. Ljudska posojilnica sama je na sodniško mizo položila danes 1,345.596 din. Nadalj-ni dve skupini je izdražij dr. Voršič za bana dr. Natlačena za zneske 173.000 in 131.000 din, eno skupino pa žena zdravnika dr. Bassina za 152 000 din. Rezultat celotne dražbe po vseh skupinah je znašal torej le 1,801.596 din in je za 1,104.446 din manjši od skupne cenilne vrednosti, ki je znašala 2,906,042 din. Turner in Jelnikar izročena sodišču Sleparije z usnjem so v glavnem pojasnjene Ljubljana, 25. novembra Danes je policija izročila sodišču bivšega trgovskega potnika Josipa Turnerja, ki je skušal pred. dnevi Mergenthalerjevo tvrdiko opehariti za ceio majhno skladišče usnja. Ž njim je poromal v sodne zapore tudi njegov sodelavec bivši ključavničarski pomočnik Anton Jelnikar iz Linhartove ulice. Kakor Turner, je tudi jelnikar rojen Ljubljančan, ki je dajal policiji že ob neštetih prilikah živahnega opravka. Seznami kriminalnega oddelka ga poznajo kot drznega sleparja in vlomilca. Ko so mu po aretaciji napravili hišno preiskavo na stanovanju, so našli med njegovim imetjem celo zbirko vlomilskega orodja. Mimogrede se je Jelnikar ukvarjal tudi z nedovoljenim izdelovanjem vžigalnikov, ki so mu jih pri tej priliki zaplenili za celo majhno kolekcijo. Turner in Jelnikar sta že pred meseci prišla na idejo, da bi za nekaj časa izmam-Ijala usnje iz Mergenthalerjeve tvornice in ga dalje prodajala po znižani ceni. Turner je kot strokovnjak v trgovini z usnjem dobro poznal razmere med Mergenthaler-jevo tvornico in posameznimi trgovci v mestu. Ko se je lotil dela, je od nekod telefoniral v tovarno, se predstavil za nekega uglednega trgovca z usnjem in naročil za okrog 10.000 din najboljšega blaga. Na- tvozil je, da usnje naglo potrebuje in da bo poslal v tovarno svojega voznika, ki naj mu tudi izstavijo račun. Ker so v tovarni trgovca, čigar je ime Turner zlorabil, poznali kot dobrega, solidnega odjemalca, so mu odvrnili da se za račun ne mudi in da ga bodo pač dostavili po pošti. Voznik je prišel, a ko se je s tovorom vračal proti mestu, ga je na poti zmerom prestregel Turner s svojim tovarišem, in mu naročil, naj blago zapelje v skladišče pri Perdanu na Krekovem trgu. Sleparijo, ki mu je prvikrat uspela, je Turner še nekajkrat ponovil, da je v celoti oškodoval Mergentha-lerjevo tvornico za blizu 50 000 din. Da njegovi grehi ne bi preh tro prišli na dan, je organiziral široko razpredeno poizvedovalno službo, da je na pošti pretrezal račune, ki jih je tvrdka pošiljala za njegova lažna naročila. Tako je zmerom sproti dosezal. da je njegovo delovanje ostalo v temi, in se mu je trik lahko zmerom iznova posrečil. Izkupičke sta Turner in Jelnikar naglo pognala, kakor sta naglo in z lahkoto prihajala do njih. Medtem ko so Turnerja aretirali v Ljubljani, je Jelnikar ob pravem času začutil nevarnost in pobegnil v okolico Šmarja pri Jelšah. Tam so ga orožniki prijeli na podlagi tiralice in ga privedli v Ljubljano. škoS obsojen na dve leti robije Sodišča bodo še dalje raziskovala poslovanje »blagajn" Ljubljana, 25. novembra. »V arest z njim!« To je bil spontani vzklik iz občinstva, ki je snoči potrpežljivo pozno v noč sledilo poteku razprave proti poverjeniku pomožnih blagajn Avgustu škofu. Razprava je bila zelo razgibana in predsednik senata je moral pogosto opominjati občinstvo, ki je z medklici dajalo duška svojemu nezadovoljstvu nad poslovanjem »Naprednosti« in njenih glavnih činiteljev. Zadovoljno pa je pritrjevalo državnemu tožilcu dr. Fellaherju, ki je imenoval te skrahirane blagajne ne pomožne, temveč roparske, ki so malega človeka obrale za nekaj težkih milijonov v kratkem razdobju svojega nepoštenega poslovanja. Državni tožilec je zahteval strogo kaznovanje škofa in zahteval, da oblastva vendar enkrat razženejo sleparsko bando, ki je naše kraje vprav omrežila s podobnimi blagajnami, prikrojenimi samo na to, da so se prihranki revnih slojev stekli v pohlepne žepe kopice oseb dvomljive preteklosti. škofova oseba je zlasti po Ljubljani in njeni okolici prav dobro znana in o njem se je že marsikaj govorilo. Od skromnega čevljarja se je povzpel do vojnega dobičkarja, ki je v prešernem zanosu nenadne premožnosti zagnal šila in kopita v peč in se vneto lotil zavarovalnih posredovanj, ko je z izredno bistrostjo ovohal, da bodo ti posli donašali tisočake takorekoč kar mimogrede. Spretno se je približal z izrednimi sposobnostmi ustanoviteljem pomožnih blagajn in njegova udeležba je bila povsod neizogibna. On in par sumljivih tipov, med njimi neki Rože, še danes italijanski državljan, ki je nekemu železničarju preskrbel pred državnim sodiščem za zaščito države obsodbo zaradi komunizma, ko mu je prej podtaknil obremenilni materijal in ga potem ovadil, — taki tiči so spravljali v življenje pomožne blagajne kakor zajklja mlade, še preden je ena skrahirala z milijonskimi izgubami za člane, se je v drugem mestu že pojavila druga. Zanimivo je dejstvo, da so ti ljudje, ki so hazardirali s smrtjo zavarovan- cev, končno ustanovili neko Zdravstveno zadrugo z visoko človečanskiml in zdravstvo pospešujočimi cilji. Izdajati je pričela tudi list »Zadružni gospodar«, ki je bil glavni kanal za napade na bansko upravo, ki je pričela jeziti poslovanje blagajn, pa tudi za napade na dnevno časopisje, ki je razkrinkavalo nečiste posle in svarilo javnost pred nasedanjem. Kakor kažejo napovedi državnega tožilca dr. Fellaherja, ima na razpolago Se eel kup obremenilnega gradiva proti škofu, ki v tem procesu še ni moglo biti izkoriščeno. Obenem tudi mariborsko sodišče, preiskuje krivdo osftalih funkcionarjev v »Naprednosti«. Tako so naša sodišča s pohvale vredno natančnostjo vzela v pretres zločinske mahinacije. S tako energičnim postopanjem ne bo le preprečena možnost nadaljnih zlorab ljudskega zaupanja, odgovorni možakarji bodo spravili ne le nepoštene nagrade, ki so jih sami jemali iz blagajn, ampak tudi od sodišča nagrade, ki jim po vseh postavah pritičejo. Sodba Točno opoldne je predsednik malega senata Rajko Lederhas razglasil sodbo, s katero je Avgust škof obsojen na 2 leti robije, na 1.680 din denarne kazni ali nadaljnih 28 dni zapora in na 3 letno izgubo častnih državljanskih pravic. Poleg tega še na plačilo povprečnine v znesku 2.000 din in vseh stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Obsojen je zaradi tega, ker je ljudi zavajal k zavarovanjem, ki so bila v očitnem nasprotju s pravili, nadalje ker je z lažnimi navedbami »Naprednosti« v zavarovalnih naznanilih sam flngiral sklenitev zavarovalnih pogodb nekih oseb in potem ob smrtnih primerih sestavil lažne zapisnike, v katerih zava-rovatelji prosijo za izplačila posmrtnin in izprednih podpor. Te prevare je Izvrševal obrtno. Slednjič je bil obsojen tudi zaradi ponarejanja podpisov in napravljanja lažnih listin. Za nekatere točke obtožbe je bil oproščen ker se je deloma izkazalo, da ga ne zadene krivda, deloma pa je bilo so- Obleko iz IheEmovM -evega blaga boste delj nosili! Tudi cenejša bo! To sta vsekako zadostna razloga, da kupite Teokarovičevo blago. Ceilfe našjh blago(v je v meter. )l nductri Tovarna; Paračin Osijek Kapuoinska 14 leke od T 70 do 200 din«» *oirilne tehnike Posebno gdč. Kafolova se ni mogla znajti, če je zmešala besedni red teksta. Napako je skušala popraviti s tem, da je ves stavek ponovila še enkrat, kar je zelo motilo. Svoje vloge ni doživljala, ampak Jo je samo poskušala igrati. Obračala se je tudi mnogo preveč od občinstva. Tudi Kostanjžok se po mojem mnenju ni mogel popolnoma vživeti. Stožer je zadovoljil, Toroš je pretiral. Gostje pa namesto, da bi sceno povzdignili, so jo napravili mučno. G. Borko si je s tem, da je stvar re-žiral in obenem igral eno glavnih vlog, vsekakor malo preveč na;ožil in Je gotovo tudi to vzrok, da svar ni bila podana tako, kakor bi lahko bila in morala biti. V Ptuju si želimo še več iger, toda vsekaJkor bolj naštudiranih. Mogoče si izberete za prihodnjič kaj lažjega. I K I N C 1 * m MATIC. a Najnovejše odkritje ljubavne dvojice Ltlian Harvey — WiUy Frttech v duhoviti ln zabavni komediji 7 ZAUŠNIC TE l. 27-30 SLOGA Krasen muzikaličen šlager PRINCESA OSTRIG (AusternlilU) V glavnih vlogah: Heiman Thimig, Theo Lingen, Oskar Sima, Gustl Wolf, Harald Paulsen NI ON Izredno napeti film TROJKA V krasni zimski naravi se odigra borba dveh trojk. — V glavni vlogi Jean Murat, Charl VaneL Predstave danes ob 16, 19.15 in 21.15 uri J— Strogi paSji kontumac v Ptuju. V mestu ln okolici je razglašen strogi pasji kontumac. Pse Je treba imeti na verigi in opremljeni morajo biti z nagobčniki. Psi čuvaji morajo biti priklenjeni na precej močni verigi. Psa, ki se klati okrog brez. nagobčnika, ima korjač pravico takoj prijeti. Strogo je tudi prepovedano goniti pse v javne prostore. Tatvine kole« pred sodiš?em. Laai je bilo pred ptujsko bolnišnico ukradeno moško kolo, vredno 900 din. Kmalu potem je spet izginilo moško kolo, istotoliko vredno. Obakrat je tat izginil. Nedavno pa so izsledili v Halozah 18-letnega fanta, ki je posestniku Požaru ukradel koš čebel. Priznal je tudi obe tatvini koles. Pred ptujskim sodiščem je bil te dni obsojen na 45 dni zapora. — Orožniki so nadalje izsledili tatu, ki je na železniški postaji okradel Štefana Treiberja iz Dolnje Lendave in mu v©el 200 din. Tat je neki Janez Kline, brezposelni knjigovez iz Zagreba. Tudi ta je bil zdaj obsojen na 45 dni zapora. j— Zvočni kino Ptuj predvaja v sOboto 27-1, m. in v nedeljo 28. t. m. ob pol 19. in pol 21. film »Mr. Dolar na Dunaju«, za dodatek pa kulturni film o naši drža/vi in zvočni tednik. Iz Gornje Radgone gr— Iz davčne službe. Finančni direktor g. August Sedlar se je na službenem potovanju mudil v ponedeljek v Gornji Radgoni. Pred zbranim nradništvom davčne uprave je izročil upokojenemu davčneanu inšpektorju g. Ludviku Klincu red Jugoslovanske krone V. raT-reta. V na^roNoru je orisal zasluge odlikovanca ter mu iskreno čestital. Čestitkam se pridružimo tudi mi ter želimo g. Klincu ob upokojitvi še dolgo dobo srečnega življenja. Novi šef davčne uprave g Franjo Perklič je službo 2o nastopil. Doslej je več let služboval v Murski Soboti ter so mu kot prekmurskemu rojaku tudi tukaj&nje razmere doO.ro znane. Želimo mu med nami prijetno bivanje! gr— SokoJska božičnica. Uprava eokol-skesra društva Gornja Radgona je soglasno sklenila, da tudi letos priredi božačnico revni sokoiski deei. naraščaju in tudi revnejšemu članstvu. Namenila je v foni za obdaritev 1.000 din. Pri boljše Ri^riranem članstvu in sokolstvu naklonjenem občinstvu se balo prihodnje dni zglasiM nabiralci prostovoljnih prispevkov. Podarimo človekoljubno delo obmejnega sokolstva! GUSTANJ. Po daljšem odmoru se je v nedeljo spet uveljavil dramski odsek Sokola. Uprizoril je znano komedijo »Char-lejrevo teto«. Kljub številnim drugim prireditvam je bila obširna sokolska dvorana lepo napolnjena. Sokoiski igralci v režiji br. Tomažiča so podali igro izredno dobro. Prisrčno so se nasmejali stari in mladi. Ne dvomimo, da bodo tudi prihodnje prireditve Sokola dobro obiskane, najprej telovadna akademija, na katero se pripravljajo vsi oddelki, nato Miklavžev večer, pa ob zaključku leta tradicionalno Sil-vestrovo. POIJČANE. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je priredil v nedeljo predavanje o pomenu delavskega zavarovanja, zdravstvenih napravah, preprečevanju nezgod in borbi proti jefriki. Predavanje, ki ga je po-nazorovalo okrog 200 skioptičnih slik in poučni tridejaneki film »Dva brata«, je bilo iprav dobro obiskano. Izkazalo se je, da predavanja v zvezi s filmom vlečejo. Tudi je gotovo, da slika na platnu odtehta mnogo besed, ki običajno zadenejo v prazno. — Zadnji sneg in dež sta Dravi njo pognala ii struge in so bile spet nekatere njive in travniki ooč vodo. Na Boču pa je bilo že toliko snega, da si se lahko poskusil na smučeh. — Ob priliki 20. obletnice zediujenja pro?Javi tukajšnja šola državni praznik takoj po slavnostni maši. Spored bo prav pester. Vsi vablieni. V kritje stroškov se bo pobirala malenkbstna vstopnina. — Sokol priredi v nedelio 5. decembra pri Baumannu Miklavžev večer. Pripravite darila. — Dne 28. t. m. bo občinski urad zaradi občinske seie m «trar>k» zar>rt. Vremenska naročila Dozdevno vreme v novembru po stoletnem koledarju Dan Je dolg od 9 ur 57 minut do 8 ur 41 minut ln se do konca meseca skrči za 1 uro 16 minut. P. 26. Konrad podnevi lepo. ponoči de# S. 27. Vlrgilij N 28. Gregor III P. 29. Saturnin lepo, sončno lepo, sončno vetrovno T. 30. Hrabroslav Andrej ap. Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi 25. noveirhra Ljubljana 7. 761.2, 3.6, 90, Ni, 10, dež, 0.2; Maribor 7. 761.0. 4.0, 80, NW2, 10, -, —; Zagreb 7. 761.7, 6.0, 90, NE2. 10. dež. 0.1; Beograd 7. 760.8. 3.0. 90. SN2. 7. —. —; Sarajevo 7. 762 4. 2.0. PO. 0. megla, —. —; Skonlie 7. 7^2.3. 30. 90 0 4 - —• Solit 7. 7*8 5. 10 0. 80. NE?i 10 -Rab 7. 758 5 9.0. 90. SSE4, 10. dež. 6.0. Temperature: Ljubljana 6.5. 3.4; Marihor 6.0. 3.0; Zagreb 8.0. 5.0, Beograd 7 0 2 0-Sarajevo 11.0, 2.0; Skoplje 110. 2.0; Kumbor 15.0, —j Split 13.0, 9.0; Rab 16.0, 8JL GospodaritTG Važni problemi našega gospodarstva (Iz poročila predsednika g. Ivana Jelačina za plenarno sejo Zbornice za TOI) Splošna gospodarski položaj je v letošnjem letu krenil na bolje. Dolga doba krize in depresij« je povzročila našemu gospodarstvu stomilijonske izgube in je ogrozila de-settisoce eksistenc. Posledice krize so še vedno vidne v posameznih panogah, zlasti pri našem denarništvu. Svetovna industrijska produkcija je bila lani za 50°/o večja nego pred vojno. Zaradi neprestanih odlašanj in moratorijev pa je va! izboljšanja šele pozno prišel v naše kraje Znatno se je lani dvignil naš izvo--.. Svetovna trgovina pa je še vedno za 40% manjša nego leta 1913. Efektne številke trenotnega izboljšanja pa žal ne nosijo v sebi znakov stalnosti in sigurnosti in vsak trenutek lahko nastopijo težka presenečenja. Tnenotno je močno zaposlena predilniška industrija, ki je navzlic povečanemu številu vreien polno zaposlena v treh izmenah. Zelezaiska industrija se je osamosvojila glede železa in ji ni več treba uvažati starega železa. med tem ko je mora'n doslej uvažati na leto za okrog 30 milijonov Din starega železa. Poleg tega je naša železarska industrija postala stalni odjemalec oglja, kar je spričo izvoznih težkoč nret7-met.om prav dobro došlo. Po dolgih letih nazadovan ja je letos število prijavljenih trgovinskih obrtnih obratov prvikrat prekoračilo število odjav. Trgovinski zakon Med važnimi novimi gospodarskimi zakoni je omeniti predvsem trgovinski zakon, za čigar uveljavljenje pa bo pogreben še poseben uvodni zakon. Za vzhodne kraje predstavlja ta zakon veliko pridobitev, predvsem zaradi tega. ker se oblika dru^h i omejeno zavezo šele s tem zakonom razširil nad vso državo. Na področju hi "še Srbije bo treba tudi organiziral in zadružne r&ristre nt* trgovskih sod' -čih Določbe novega zakona glede lelrdišikih družb so zelo stroge ter da;eio nosebno vlogo nad-zo stvenemu svetu itn poos^ruj^ odgovornost upravnega sveta. V pog'eiaef zaostali za inozemstvom kar posebn< ob čutimo v dravski banovini ki predstavlja neke vrste prehodni pas med Italijo na eni ter Avsrrijo in Madžarsko na drugi strani. Medtem ko so v sosednih krajih ceste že davno urejene za motorni promet, je glavna cesta iz Ljubljane proti Kranju kljub vsem urgencam še vedno zaprta in že dve sezoni ovira ves promet na Gorenjsko. V post b 11 o slabem s anju je 0e6'a od Vranskega preko Celja in Maribora. Ne smemo se čuditi, če je letos izo6!a a večina tranzitnega prometa na cesti Št. Ilj — Rakek. Dela, ki se izvršujejo, napredujejo le neznatno in namesto temeljitih popravil se v novih predelih omejujejo na krpanje kar seveda ne vo«li k pravemu cilju. Tudi železniški promet je v dobi najmočnejše poletne sezone izredno popustil in so velike zakasnitve vlakov na dnevnem redu. Zbornica je na te nedostatkp opozorila železniško upravo v obsežni spomenici. Dane« občut. mo bolj kako' kdaj pTej. da sta prog*1' Zidani most — Zagre' in Ljubljana — .Tes >nioe močno preobremenjen- in je tiu gradnja drugega tira edini izhod, da se odstranijo trajne neprilike. Pretekli teden je ^oteklo sto let. 0'lkar je »tekla prva parna železnica v Srednji Evropi in le nekai I "t še manjka, da proslavimo stoletnic", ko je prispel prvi vlak v Ljubljano Zal pa mo ramo ugotoviti, da naše železniške naprave v tem času niso napredovale z duhom časn in s potrebi mi prometnega razvoja in so zelo zastarele. Mofornn vozila za že'eznice-ki so na drurih orosrah v na3i drž«v: že ne kaj let v obratu, na.m še niso dodeljena das" ie promet v dravski banovini tnko in tenzjven. da naravnost zahteva motorne vlake Liublianski kolodvor p*i s sedanjimi napravami občutno ovira razvoj mesta. Potreba kabelske telefonske zveze z Ljubljano Ko je bila izdana uredba o gradnji mednarodne zveze telefonskih kal lov od av-sMiske meje preko Maribora in 'Sevnice do Reosrada in nadalje "roti <"aribro hi. za kar bo investiranih preko ?60 milijonov Din. se ;e noiavilo vprašana-. kaj bo 7. TjciSim prikljnč^om na tn kabelsko mrež" Zborn1'-ot tp jo fp mvi 7nninT>ala z? »'va*" in !e pro- nohtnega ministra, da b' se zgradi'« od Sevniep kabel??1-?! 've** do Lr>»b1!ane 5n d°-1 '"p nro+j ^anadu nr°dVw k^ikor se vi- V J? "ir»»'be ni urvoiStevnn. 7.0to je zbornica obnovila akcino ?n y* zn n-?o 7a:.nte*e-s'ra'a vse v n^ha^joče f aktor ie. ker bn pnprmsHtev Lni**l'"n,p dosedanji mizeriji ■rsomerrla neiponravljiv udarec. Prispe v''i za prekomerno izkoriščanje cest Omenitj je tudi uredbo o izrednem pri-erievkiu za prekomerno izkoriščanje cest. Zbornica se je v tem vp-ašsnV.i močno angažirala. zavedaio* se pomembnost,j nred be- ter je v obširni spomenici opozorila grndTeno ministrstvo !n druge resoT-e na neumestnost nov"h rviredh. Zal troramo ugot© viti. da so ostali našn' rm itb;sfvenej?i ugovori brez ijsneha in bo zaradi te^a u-pTba izzvala v praksi popoln oVvinjstraitivni ka^is. Zato je zbornica sklenila da ponovi svojo akcijo, da se uredba vendar spremeni in dopolni. Vprašanje veleblagovn c Po vs:lieni borbi, ki » ie vodilo trgovptvo in obrtn 1 štvo protii posebnim sistemom industrijskih prodajaln in ie končala vsaj 7 delnim uspehom, da se ie offxlavften.ie teh prodajaln preuredila je bi'o t.rgovR*vn postavljeno t>red novo neva>most fnva7j?e posebnega sistema trgovskih velemagacinov. T'k pred oločrtviio v sprejet™ nove uredbe je ta borba onn,- Kodo od1«. čali »f 'e V^atfln"p ^ovoJP ti fke vete-msg^/»me "z »-l^Sno '~ lijonov, na rečno plovbo 53 milijonov in na pomorske paroplovne družbe 32 milijonov). Poslov?»o leto je družba zakUnčIla s čistim dohfčkom okrog 100 milijonov D'n. Dohodki od pre'erpnc so lani zna.Šalj 102 milliona Din orl katerih na .je ^ru^a m intervencijo uporabi I 1p 7.0 mili;om D;n. Le ta znesek jp (prišel v prid izvoznikom, ki so izvozili pr^fprpnee delpžno b^ago. Od ostan-ka je družba dala na razpolag*! trT*>-vinskermi mini«+.ru 7a povečanje delniške glavnice ??> m;l:V>nov Din fondu za intervencije 15 milijonov Din fondu za pospeševanje kmetijske produkcije 10 milijonov Din, fondu za kontrolo m pospeševanje izvoza sadja 2 milijona Din in atalnemu fondu za intervencijo 42.3 milijona Din. Kakor se vidi, gredo dohodki od preferenc, ki znašajo preko 100 milijonov IMn, na alje za druge svrhe Družba je od Narodne banke dobila kredite v višini 310 milijonov Din, od katerih pa je izkoristila ie 180 milijonov Zaradi povečanja prometa, ki se je nasproti prejšnjemu letu popeto-ril, so režijski stroški narasli za 19.6%, personalni izdatki pa so se pri tem povečali le za 2%. Kupujte domače blago t Aktivnost naše trgovinske bilance presega 1 milijardo Včeraj smo obiavili podatke n naše trgovinske statistike, iz katerih je razvidno, da je aktivn. st naše trgovinske bilan e do konca oktobra t, 1. nar; sla na 845 milijonov Din. V resnici pa je izvozni presežek v čistem blagovnem prometu ^ znatno večji, ker je v vredno« i našega uvoza upoštevana tudi vrednost uvoženeca zla>ta. uvo> zlata iz inozemstva pa le pomeni, da smo «1©! b-voznega presežka unovčili v o/lik/ zlata. Poročali smo že. da je naša Na odna b nka v septembiu in ok-obnu nakupila v Londonu za več sto milijonov zlata, in sicer za angleške funte, ki jih je odkupila od naš h izvoznikov Podatki o uvo iu zh'ta so nam znani le za prvo polletje t l.. ko je znašal u^o' ?la-ta 62 milijonov Din. V zadnjih mesecih pa je bil ta uvoz še rime-nn večji Naša trgovinska statistika 'eh podatkov žal ne objavlja mesečno. Pač pa vidimo, di je postavka »ves ostali uvoz« v oktoib-u narasla na 100 milijonov Din. Lahkx cenimo, da je do konca oktobra dosegel naš letošnji uvoz zlata najmanj 200 milijonov Din in je resnični izvozni presežek za ta znesek večji, nego je izkazan. Aktivno*i naše trgovinske bilanc^ znaša torej za 10 m«*e ev letošnjega leua najmanj 1050 milijonov Din. Kazni za nepravilno kolkovanje računov Na seji Zbornice za TOI, ki je bila v sredo, je zbornični svetnik g. Albin Smerkolj predložil nujen predlog v zadevi kazni za nepravilno kolkovanje računov, iz katerega posnemamo naslednje: Tudi na našem področju se pogosto dogaja, da se kršijo predpisi o računski taksi, vendar se lahko trdi, da ne" namenoma, temveč po večini zaradi napačnega tolmačenja predpisov o računski taksi, kar potrjuje okolnost, da trgovci ne shranjujejo računov in listin tako, kakor bi bilo treba, temveč jih puščajo ležati, da jih organi finančne konro!e dobijo na vpogled tudi v primerih, kadar ne Izvršujejo pregledov v smislu zakona o taksah. Trgovci so pogosto mnenja, da niso zavezane taksi razne listine, ki se izdajajo v trgovskem prometu (seznami blaga, dobavni listi itd.) in ne vedo, da so take listine oproščene takse le tedaj, če je bil za dotično kupčijo izdan kolkovan račun in se stranka z njim lehko izkaže. Tudi druge okolnosti kažejo, da trgovci kolkovanje ne opuščajo name non.a, kar je tudi razumljivo, kajti 1 ik ml** n* cv^nfno It- rnpre In da «e v-T<»n »nlnf ««♦«». Iju računa in ne last"'k«i rakuna. kn*ti prikrajšanje povzroči izdajatelj, ki mora biti zaradi tega tudi odgovoren. STEKLOM PORCELAN! Prizanesljivo in brez prask cisti Vim tudi najobčutljivejše predmete bleščeče kot zrcalo! Kam smo izvažali les v oktobru Kakor smo že poročali, je bil naš izvoz lesa v oktobru znatno večji nego lani v istem mesecu, čeprav je zaostajal za izredno znatnim izvozom v prejšnjem mesecu Celotni izvoz lesa in gozdnih proizvodov, ki je znašal v septembru 117.300 ton v vrednosti 107 milijonov Din, je v oktobru nekoliko popustil na 95.340 ton v vrednosti 36.5 milijona Din. Statistika izvoza v posamezne države nam kaže. da je bila ta mesec Italija navzlic slabšemu Izvozu na prvem mestu V avgustu je znašal naš izvoz lesr in gozdnih proizvodov v Italijo 2802 vagona, v septembru se je povzpel na 4480 vagonov, v oktobru pa je zopet popustil na 2884 vagonov v vrednosti 20.7 milijona Din. Izvoz v Anglijo zadnje mesece stalno nazaduje. V avgustu je znašal 2417 vagonov, v septembru 1670 vagonov ln v oktobru 1304 vagone v vrednosti 16.2 milijona Din. Izvoz v Nemčijo, ki je dosegel v avgustu 804 vagone in je v septembru nazadoval na 558 vagonov, se je v oktobru zopet dvignil na 698 vagonov v vrednosti 8.6 milijona Din. V Madžarsko pa smo v oktobru izvozili 1004 vagone nasproti 1331 v septembru in 1048 v avgustu. Precej pa se je dvignil izvoz v Argentino, ki je znašal v oktobru 550 vagonov (v septembru 304). V Nizozemsko smo izvozili 422 vagonov (v septembru 619), v Egipt pa 370 vagonov. Skupaj je znašala vrednost našega izvoza lesa in gozdnih proizvodov v 10 mesecih tekočega leta 922.6 milijona Din. Gospodarske vesti = Zmanjšanje italijanskega iz vez? iz Avstrije. Pred dnevi «#mo poročali o novem trgovinskem sporazumu med Avstrijo in Italijo, ki določa, da se s koncem letošnjega leta ukinejo prikrite preference v obliki kreiltnih in transportnih ugodnosti. Rimski kolespondent londonskega »Timesa« poroča k tej pogodbi, da bo odslej Italija uvažala iz Avstrije manj železa in celuloze I ta 1 i jansko-a v s t rit s k a tivovina je bfa v znd-njeni let« za Italijo pisivna za okrog 200 milijonov lir. V bodoče mora priti do izravnave. Italija bo kupovala želfc/o pred-vBem v Španiji, glede celuloze pa se je z razširjenjem lastne produkcije že precej osamosvojila. = Pogajanje za izvoz 5000 vagonov koruze v Avstrijo. Z Dunaja poročajo, da se vodijo pogaiania z jugoslovensko vlado zaradi uvoza 5000 vagonov vueoslovenske koruze V podrobnosti Se ni prišlo do sporazuma, ker zahteva Jugoslavija preferenčno postopanje odnosno plačilo polovice vrednosti v devizah. = Izplačila iz jngoslovensko-italijanske-ga kliringa Narodna banka poroča, da je 25. t. m iarlačevala klirinške nakaznice v novem kliringu z Italiio od Šti^v. SS26 do vštete št ?vilke fW?6. v=e Ami de Peu-ple«. Policija je v teku preiskave vtaknila svoj nos tudi v Louvenciennes. Kaj je odkrila tam ? To, kar drugod na mnogih krajih: trinadstropni sistem podzemskih kleti, utrjenih hodnikov in prehodov. Poleg tega telefonsko centralo za 2000 priključkov. Vrata so se odpirala in zapirala s pomočjo infrardečih žarkov, torej z izredno komplicirano napravo. Polagoma ee kriminalni policiji svita, iz kakšnih družabnih plasti so bili zaščitniki in podporniki akcije kutarjev. Industrija je imela tu po sredi svoje prste ... V Toulouseu so prišli na sled tajni organizaciji, ki je štela 2000 članov. Sploh prevladuje vedno bolj prepričanje, da so imeli zarotniki največ privržencev okrog Lyona. V tem mestu je bila dozdevno centrala za razdeljevanje orožja in streliva med zarotnike in njihove simpatizerje. V nekem kanalu so našli kup zavojev z inunicijo za samokrese, kakršni so v rabi v francoski vojski. Pariška policija je medtem spravila na dan razne za-nimive podrobnosti o vlogi, ki jo je igral med zarotniki Adolphe Mo-reau. Ta mož je bil, kakor sumijo, nekakšen »vojni minister« kutarjev. Mož je bil doslej znana osebnost v gospodarskih kro- gih. Bavil se je z denarnimi investicijami najrazličnejše vrste, z nakupovanjem zemljišč, poleg tega je bil upravni svetnik neke velike tekstilne tvornice v Ardennih. Slovel je tudi kot izboren lovec in družabnik ter zbiralec dragocenih starin. Do pred tremi leti je stanoval v hiši, ki je plačeval zanjo 22 tisoč frankov letne najemnine. Stanovanje si je opremil iz dobe Ludovika XV., ki ga, je nakupil večinoma v Normandiji. V predsobah njegovega bivališča so visele lovske trofeje: stanova okla, kože leopardov in rogovje eksotičnih živali. Imel je dva luksuzna avtomobila in nešteto psov. Moreau L. 1934. je Adolphe Moreau vse to prodal im tedaj je njegovo bogastvo na oko splahnelo. Najel si je skromno trosobno stanovanje v pariški Avemue Kleber blizu Etoilskega trga. Odpustil je tudi vse stare služabnike ter jih nadomestil z eno samo oskrbnico, ki mu je vodila gospodinjstvo. Ko mu je policija napovedala aretacijo, se je vedel zelo hladnokrvno. Z monoklom na obrazu je skušal podpreti svoje dostojanstvene odgovore, toda veščemu očesu detektivov ni ušlo, da je starega gospoda obhajala o/medle>vica. Zdaj preizkušajo, kakšna zveza je med Mo-reanjem in afero kutarjev. Ugotovljeno je, da je Moreau vzdrževal zveize s cagoular-dom Harisperjetm, ki je pod ključem. Policija išče pojasnila, ali ni bil morda Moreau tisti mož, ki je Harispea zalagal z orožjem in strelivom, ki so ga našli pri tem nevarnem zarotniku. Kmalu ]ili bo več v jetnistvn kakor na svobodi Sest In pol milijona jetnikov, torej skoraj 4 odstotke ruskega prebivalstva ječi po navedbah iz poučenega vira v sovjetskih delovnih taboriščih. V vsakem teh taborišč je 2000 do 10.000 prisilnih delavcev, moških kakor žensk, političnih jetnikov kakor zločincev, in celo otrok, ki so jih pobrali z ulic. GPU pazi na to, da ji ne uide nobena teh žrtev rn da se vsaka udejstvuje v odkazameon ji delu. To delo obsega železniške gradnje, regulacije rek, cestne in kanalske naprave ▼ zanemarjenih in zapuščenih predelih Sovjetske umije. 200.000 delavcev se muči n. pr. samo z železniškimi gradnjami v vzhodni Sibiriji. Več sto tisoč ljudi dela v ledenem podnebju Murmanske obale. S-tevilo smrtnih primerov med temi prisilnimi delavci zavoljo telesne izčrpanosti, slabe prehrane in neugodnega podnebja je seveda strahotno. Poravnava z vojvodo Windsorskim Svoj čas smo poročali, da je vojvoda \Vindsorski tožil londonskega založnika \Villiama Heynemana, ker se je čutil razžaljenega po nekih trditvah v knjigi »Komentarji h kronanju«, ki jo je napisal neki Geoffrey Dennis in izdal ta založnik. Ta tožba se je končala sedaj s poravnavo. Tako založnik, kakor pisec sta vojvod5 izrazila obžalovanje zavoljo žalitve vojvodske dvojice. V poravnavi se je založnik obvezal, da bo plačal vse stroške, ki jih je imel vojvoda zavoljo te zadeve, in pa odškodnino, ki se bo na vojvodovo željo razdelila med dobrodelne ustanove. Pogreb Hessenskih vojvod Na Rosenhohe pri Darmstadtu so v torek položili k večnemu počitku žrtve letalske nesreče pri Ostendu, velikega vojvodo Jurija Donata, njegovo soprogo in dva otroka. Darmstadtsko prebivalstvo se je udeležilo pogrebnih svečanosti v ogromnem številu. Med zastopniki tujih držav je bil tudi zastopnik grškega kralja in atenske vlade. Ko so rakve s telesnimi ostaki spustili v grob, so nad zadnjim domovanjem žrtev letalske nesreče krožila tri letala, ki so metala cvetje in vence na pokopališče. Camille Chautemps predsednik francoske vlade je povabljen na važna zunanjepolitična posvetovanja v London Nedolžna vojna v Španiji Izkušnje španske državljanske vojne imajo le pičlo vrednost Postelja madame Dubarryjeve Vojno v Španiji so že ponovno označili za vojno za paskušnjo. Dejansko so v tej vojni preizkusili že mnogo novega orožja. Zastopniki raznih oboroževalnih industrij so imeli priliko, da so v teh dolgih mesecih opazovali učinke vojnih strojev, ki so jih izdelale njih tovarne. Toda vojaški strokovnjaki po drugi strani nepričakovano trdijo, da imajo španske izkušnje precej majhno vrednost. Polkovnik Dani-ker, zelo znan švicarski vojaški strokovnjak, je imel v Curihu pred kratkim predavanje, v katerem je med drugim dejal: »Nevarno bi bilo, če bi hoteli izkušnje na tujih bojiščih, recimio na Španskem, prenašati brez nadaljnega na domače razmere. Obe stranki sta tam oboroženi brez enotnega sistema, poedina orožja niso v medsebojnih odnosih, temveč sta jih obe stramki precej neizMrčmo prevzeli iz tu- jih orožnih sistemov. Pomanjkanje topništva in strojnic vodi do bojev na bližino, kjer ima pištola ulogo. ki bi ji pri bolje opremljeni vojski ne pripadala. Pravilna uporaba orožja je v Španiji nemogoča zavoljo neizšolanosti čet in pred v^em vodij.« Po Danikeirjevi izjavi bi bila španska državljanska vojna torej razmeroma nedolžna vojna, ki nam še daleč ne pokaže vseh grozot, ki bi se mogle razviti v moderni vojni... Pet otrok je utonilo V Lapimi na Pomorjanskem so se drsali na neki zaledeneli mlaki otroci v starosti 8 do 15 let. Nenadoma se je led pod otroki vdrl, otroci to padlti v vodo in pet nesrečnikov je utonilo. Spominski kip Iznajditeljn fotografije Minulo nedeljo so v Cormeillesu na Franooskem odkrili doprsni kip Jacqnesn Daguerreu, ki je odkril skupaj z Nieceom prvi uporabni fotografski postopek škorpijoni so se izgubili • • • Raztresen francoski učenjak s pošiljatvijo iz Afrike Med tem ko zasleduje ves Pariz z največjo pozornostjo policijske poizvedbe zavoljo podtalnih priprav »kutarjev«, ki so hoteli vreči sedanji režim in so se Pariž-ani že nekako privadili, da hitijo policijski oddelki v največji naglici po ulicah, je le zelo malo ljudi, ki bi vedeli, da ne veljajo vsi ti napori samo pučistom. Razne policijske patrulje so razposlali na poizvedbe namreč tudi z naročilom, da bi poiskale ne prevelik zaboj, ki ga je bil član Sorbon-ne, prof. Maurice M., ki je šel po ta zaboj na postajo, pozabil v taksiju. Prof. M. je namreč eden naj odličnejših francoskih struposlovcev hi si je bil b Afrike naročil 48 nad vse strupenih Sko*-pionov iz puščave, da bi jih porabil za raz-ne poskuse. V svoji raztresenosti je zaboj s temi nevarnimi živalmi, ki je šo vsaka posebe spravljena v majhno posodo, poza* bil v avtomobilu. Doslej se najditelj te škorpionslk« pošiljke ni javil, pa se zelo boje, da bi zavoljo strupenih živali ne imeli tudi drugI ljudje kakšne nepopravljive škode. Zadostuje, da bi kdo zaboj našel in ga neprevidno odprl, ne vedoč, kaj je v njem. Boljša letalka kakor gostilničarka Pilotka Kirby-Greenova in sodišče Angleška pilotka ga. Kirby-Greenova in angleški letalski častnik Clouston sta postavila nov svetovni rekord na sloviti progi London—Kapsko mesto. Prekosila sta vse dosedanje rekorde na tej progi. Njiju letalo se je pojavilo ob 3.15 po greenwiškem času nad letališčem v Crov-donu, štirikrat je zakrožilo nad njim, potem se je na lahko spustilo. Za pozdrav se je zbrala že ob opoldanski uri ogromna množica. Ta množica je oba letalca v svojem navdušenju vzela na rame in ju ponesla do sprejemne dvorane letališča, kjer so ju pozdravili zastopniki oblasti. Zanimivo je, da se je moralo sodišče v Wimdsorju dva dni pred prihodom letalke in njenega spremljevalca pobaviti s svojevrstno konkurzno tožbo proti njej. Ga. Kirby-Greenova je bila pred nekoliko leti lastnica gostilne v Bcrkshireu. Ni pa znala, kako naj ta obrat vodi, da bi ji bil v korist, zato so njeni upniki predlagali kon-kurzni postopek. Državno pravdništvo je prijavilo obtožbo. Sodnik je pri razpravi prečital pismo, ki je velelo, da je Kirby-Greenova trenutno na rekordnem poletu. Prosil je zato, naj bi se razprava preložila. Ker se je tudi državno pravdništvo temu predlogu pridružilo, so razpravo preložili, sedaj pa menijo, da bodo sodno postopanj« proti trenutno najznamenitejši angleški ženski ustavili. Velik vlom v ma^hmm mestu Vlomilec pri danskem dragulja^a v Bandersu Danske policijske oblasti so prosile policije sosednih držav, da bi poprežale na mednarodnega zločinca, ki jc v malem mestecu Randersu izvrši! velik volrn. Možakar se je prikradel v mcstece in posledica tega nočnega obiska je bil največji vlom, kar so jih v Randersu kdaj doživeli. Vlomilca sicer še ne poznajo, toda iz njegovega »dela« sklepajo marsikaj. Splazil se je v prostor nekega draguljarja in mu odnesel najlepše in najdražje kose, čeprav je bila prodajalna vso noč razsvetljena. Ko je lastnik naslednjega dne stopil v lokal, je v svojo grozo opazil, da so mu omare oplenjene, izložbe in vrata pa so bila nedotaknjena. Vlomilec je bil na dvorišču odprl okno in je tako dospel v prodajalno, kjer si je omare z dragocenim blagom v zaščiti velike prodajalne mize iahiko mirno »ogledal«. Nemogoče je bilo najti kak«en prstni odtis. Tat ie odnesel zlate verižice, ure in druge dragocenosti v skupni vrednosti 30.000 danskih kron. Panika v kinu Med kinematografsko pre -stavo v Bel-becu pri Rouesnu se je nenadoma vnel film. Ogenj je povzročil med 250 gledalci v bio-skopu takšno paniko, da so pri zasilnem izhodu našteli 15 oseb s hudimi opeklinami. Novi zeppelin Nemška vlada je zaprosila v Washing-tonu za dovoljenje pristajanja novega zeppelina na letališču v Lakehurstu. Novi balon bo polnjen s helijem, zato bodo Nemci v kratkecn začeli uvažati ta plin iz Amerike v Friedtrichshafen. Smrt znamenitega rast!inarja V Bombavu je umrl v 79. letu svoje dobe znani odkritelj »srčnega utripa« dreves, botanik sir Jagadis Chandra Bose, ravnatelj rastlinskega instituta v Giridi-hu. Pokojnik je bil zelo pomemben rastii-nar in si je pridobil svetoven sloves zlasti kot raziskovalec fizioloških reakcij pri rastlinah in živalih. Preiskava proti „kutarjem" se vztrajno nadaljuje ANEKDOTA Andreja Gidea so nekoč povabili, da bi prišel poslušat dolg epos, ki ga je spesnil sodelavec nekega velikega časopisa. Pri tem je večkrat zaspal, pa ga je čitalec vedno zbudil. Nazadnje se je Gide ujezil in dejal: »Dragi prijatelj, s tem ali z onim morate nehati, bodisi s tem, da bi me zbujali, bodisi s tem, da bi mc uspavali.« VSAK DAN ENA i^evo: Keobljudena hiša v Villemommbelu, v kateri je bilo spravljeno orožje ln strelivo — V sredi: Francoski notranji minister Dormoy posluša referate oddelnfh oaeClnikov pariške policije, Moitissiera (na levi) in Mondanela (desno) — Desno: Preiskava y prodajalni antUcvarjt g vlid Botma »Prijatelj, ko bi jaz znala slikati tako ta&lkor vi!... Na mojih slikah se namreč vedno vicU, kaj predstavljajo.. .t K al t ar nI pregled Nastop priv. doc« dr. Antona Ocvirka Danes opoldan ima na univerzi nastopno predavanje novi privatni docent filozofske fakultete dr. Anton Ocvirk. Prevzema primerjalno književnost, za katero se je vzposobil na inozemskih univerzah, zlasti v največjem središču te literarne discipline, v Parizu. Nastopno predavanje, ki je po tradiciji zasnovano pro foro eks-terno, bo obravnavalo probleme historiz-ma v literarni zgodovini in njegove nasprotnike. Tako torej stopa na pot vse-učiliščne kariere ožji učenec profesorjem Prijatelja in Kidriča, nedvomno eden najsposobnejših, kar jih je vzgojila na tem znanstvenem področju slovenska Alma matris. Anton Ocvirk se je rodil 29. marca 1907 na Zagi (Primorsko), dovršil humanistično gimnazijo v Ljubljani, študiral na dunajski in ljubljanski univerzi in v letih 1931 — 1933 v Parizu in Londonu. Pro-moviral je 1.1933 v Ljubljani na osnovi disertacije »Levstikov duševni obraz«, ki je izšla v posebni knjigi in nato v Levstikovem zborniku, že kot gimnazijec se je jel oglašati v naših revijah. Pesmi, eseje in kritike je priobčeval zlasti v Ljubljanskem zvonu, kateremu je bil 1. 1934 urednik. Posebno pozornost je vzbudil 1. 1933 s knjigo esejev in interviewov »Razgovori«, ki je izšla 1-1933 pri Tiskovni zadrugi (zbirka Slovenske poti, zv. 9—10). V tej knjigi nas seznanja z A. Gidom, G. Duhamelom, A. Mauroisem, L. šestovim in z drugimi francoskimi in ruskimi pisatelji. V obliki študije in neposrednega razgovora približuje Slovenskemu čitate-lju njihov osebni in literarni obraz. Dr. A. Ocvirk je nadalje uredil za Tiskovno zadrugo Izbrane pesmi Srečka Kosovela in jih opremil z daljšim uvodom, ki je važen tudi za razumevanje duha naše povojne pesniške generacije. Prevel je iz francoščine Gidove »Vatikanske ječe« in jim napisal uvod (izdala Tiskovna zadruga 1. 1934). Njegovo literarno delo Je kmalu pokazalo, da se bo duševnost mladega, prvotno mladostno napadalnega pesnika in kritika počasi prevesila iz čiste umetniške, emocionalne plati v intelektualno. Po študijah v Inozemstvu, kamor je bdi šel s Turnerjevo štipendijo, se dr. Anton Ocvirk vedno bolj pripravlja za vseučiliščno funkcijo in prodira s svojim dedom na znanstvena področja. Najpomembnejši plod tega razvoja je knjiga »Teorija primerjalne literarne zgodovine«, ki je izšla lani v izdaji Znanstvenega društva. Spis je rezultat piščevih temeljitih študij komparativne vede, največje južnoslovansko delo o problemih in smotrih primerjalne literarne zgodovine. V knjigi obravnava dr. Ocvirk razvoj primerjalne literarne zgodovine, načela primerjalne teorije in metodologijo te nove vede. Že prej se je predstavil mednarodnemu svetu komparativistov s francosko študijo »La pensče europčene des XVI et XVII sičcles et la littčrature slovčne«, ki je izšla 1.1934 v Revue de la Littčrature Oamparče«. To študijo je bil spisal na vzpodbudo svojega slavnega učitelja Pau-la Hazarda, o katerem Je obširno pisal v »Ljubij. Zvonu« in v knjigi »Razgovori«. Dr. Anton Ocvirk, ki z današnjim dnem tudi formalno vstopa v učiteljski zbor naše univerze, se odlikuje po široki in nič manj globoki literarni kulturi. Pri tem učencu nepozabnega dr. Ivana Prijatelja moramo misliti na učiteljeve znanstvene začetke: tudi dr. Prijatelj je imel umetniško dušo, tudi on je stopil v znanost iz poezije. Medtem ko je njega vodila pot znanstvenega izpopolnjevanja predvsem v slovanski kulturni svet, zlasti v Rusijo, kažejo začetki dr. Antona Ocvirka novo usmerjenost slovenskega kulturnega življenja po prevratu: usmerjenost na zapad, v velike stare kulture. Priv. docentu dr. Antonu Ocvirku želimo na poti, ki Jo formalno začenja danes, mnogo plodnih uspehov, saj se ■zavedamo, da njegovo znanstveno delo ne bo omejeno na ozki krog vseučiliščnih predavalnic in seminarjev, marveč bo vplivalo tudi na povzdigo in napredek vse naše duhovne kulture. —O. Nove mladinske knjige 'Dnevi pred Miklavževim ia božičem so vsako leto višek sezone v mladinski književnosti. Okrog obeh praznikov so razpredene pravljice. Misterij skrivnosti in lepote navdaja mlada srca. Tudi knjiga ima svoj delež v vzdrževanju tega prazniško-pravljič-nesa razpoloženja. Nedvomno bi bila prav ta sezona primerna, da bi javnost posvetila več pozornosti mladinski knjigi in njenim vprašanjem. Pozornosti, ki jo mladinska knjiga zasluži. Kajti prve knjige so kakor prva ljubezen: od njih ostaja vse življenje v duši nekak svit, ki pada na vse poznejše človekovo življenje s knjigami Treba bi Lilo, da bi mladinski pisatelji izpregovorili ob tem času o mladiinski knjigi in njenih vprašanjih Naj bi jo obravnavali ilustratorji. Naj bi pedagogi in kritiki presojali njene uspehe iin neuspehe. Posebno pozornost bi ji morale posvetiti naše kulturne revije, kajti v dnevnikih je ob navalu drugega sezonskega gradiva le malo prostora za iz-črpnejše prikazovanje mladinskih knjig. Zadnji dnevi so nam prinesli več novih mladinskih publikacij. Najpomembnejša in naiizvirnejša knjiga na£e letošnje sezone je nedvomno pravkar izišla knjiga Juša Kozaka »Špiridion« (Pravljica o požeruhu in skopuhu), ki jo je ilustriral naš odlični slikar Ferdo Vesel. Delo dveh nespornih umetnikov bo vzbudilo jozoraost tudi izven kroga navadnih konsumentov mladinskih knjig. — Na tem mestu smo že prikazali tri knjige Mladinske matice: Ravljenovega »Šimeja iz Roža«. Cerkvenikovegn »Ovčarja Runa« in Ribičieevo »Nano. malo opico« — tri knjižice. katerih v-aka je zavzela dostojno mesto v naši mladinski književnosti. — Mladinska matica je izdala pred dnevi se izredno publikacijo. izredno po formatu in skoraj že kniigoljubski opremi: to je pravljica Josipa Ribičiča »Palčki«, opremljena z veobarvni- Mariborsko gledališko pismo i. Letošnjim otvoritvenim predstavam je sledila premiera P. Schurekove »Pesmi s ceste«, že od ljubljanske uprizoritve znane igre s petjem in godbo v treh dejanjih. Nič kaj globoke problematike ni v tej igri avstrijskega pisatelja, ki bi mogla biti tudi groteskna komedija; nič reševanja kakšnih posebnih vprašanj, ki bi potiskalo to delo do višine in stopnje pr-vokvalitetnih odrskih del. In vendar je v vsej tej zmesi resnobe in humorja, sebičnosti in altruizma, poštenja in nepoštenja, filozofskega modrovanja in plehkih intermezzov nekaj, kar obdaja vse te mu-zikantarske peripetije od dobrega preko zlega k dobremu nekaj presrčnega, iskrenega, kar daje tej »Pesmi s ceste« posebno, morebiti višjo vrednost, kakor bi nemara dejanski ustrejala njeni resnični kvalitetni stopnji. Režiser Peter Malec je primerno vsebinskemu miljeju teh bornih cestnih mu-zikantarjev izgradil odrski okvir, v katerem so našli vsi elementi dogajanja ter igre svoj sočni poudarek. Uprizoritev »Pesmi s ceste« je prinesla nekaterim sodelujočim igralcem lepo konjunkturo. V ciganski krvi porojena sebičnost, združena z vetrnjaštvom, nezvestobo in celo s hu dobijo, je značilna senca na liku R. Nakr-stovega saksofonovca Miška. Milan Košič je bil v dobri formi in je v harmonikarju Krištofu utelesil Miškovim lastnostim povsem nasprotne vrline: Poštenje, zvesto prijateljstvo, nesebičnost, usmiljenost. Pi-j&nčarskega, toda v bistvu dobrega goslača Karola je doživljeno podajal Franjo 1 mi ilustracijami, knjiga, ki je polna pravljične fantazije. Dr. Ivan Lah je pripravil mladimi dva pesniška prizora »Miklavžev pozdrav« in »Božič gre«, ki ju je v skromni knjižici na 24 straneh pravkar izdal novi konzorcij »Zvončka« v Ljubljani. Oba prizora sta primerna za šolske nastope in 6e odlikujeta po plemeniti patriotični vsebini. — Stari pisateljski znanec čitajoče mladipe, njen poznavalec in vzgojitelj Josip Korban je izdal v knjižici, ki jo je lično opremil Nikolaj Pirnat in natisnila Narodna tiskarna. daljšo mladinsko povest »Kralja sta razveselila«, ki je tudi prežeta s patriotično idejo, poleg tega pa spisana prav živahno in polna zanimivega dogajanja. — Pisatelj Gustav Strniša je izdal letos kar dve mladinski knjižici: »Sveti Miklavž« in »Beli slon«. Strniša vpleta v svoje pripovedovanje aktualne pojaive in gradi prehode med pravljičnostjo in življenjsko stvarnostjo. Zato bodo nekoliko zrelejši otroci s pridom či-tali njegovo pripovedno prozo. Pri pregledu novih mladinskih publikacij, ki pa v tem primeru ni popoln, ne smemo pozabiti vsebinsko bogatih in lepo opremljenih števil]< »Našega roda«, dalje časopisa za zrelejšo mladino »Razori« in v Kamniku izhajajočega mesečnika »Naš dom«, ki tudi združuje svo; krog literarnih sodelavcev in ilustratorjev. Vest. da bo stari, zaslužni »Zvonček« pozvanjal še nadalje našli mladini, posebej še oni, ki živi v tujini, priča, da naša mladinska književnost ni prepuščena le ožjemu krogu svojih prijateljev. Želeti bi bilo, da bi kak strokovni list priredil med pisatelji in pedagogi anketo o vprašanjih mladinske literature. Treba bo pogledati tudi drugam. na pr. k Čehom in posebej še k Rusom; o slednjih pove marsikaj vzpodbudnega članek N. Bahtina v zadijem »Ljubljanskem Zvonu«. Blaž, ki je stopil s to svojo odrsko kreacijo iz najbrže neprostovoljne umaknjeno-sti zopet v ospredje in ki lahko šteje tega svojega Karola med svoje najuspelejše like. E. Starčeve kreacijska razmahnje-nost je prišla ob zapeljivo koketni ter ra-čunarstki vdovi Katki do polne veljave. Plastično podčrtan je bil vagabundski cunjar Konrad v prikazu J. Košute, dočim je stražnikovo tehtno zaključno besedo ob koncu tretjega dejanja polnodoneče spregovoril Lj. Cmobori. Podoba plemenite ter v domačnost rodbinskega življenja potopljene gospodinje Anke zahteva močne in umetniško zrele igralke. Vlado-ša Simčičeva je že nekajkrat pokazala na našem odru svoj nesporen odrski talent. Ankinih globokih duševnih pretresov pa ni mogla verodostojno tolmačiti. Začetnim močem prizanaša/jmo s takšnimi že vnaprej riskantnimi preizkušnjami! Toplo zanosnost igre so živahno povzdignile pevske in glasbene točke, ki jih je priredil in naštudiral skladatelj in dirigent vojaške godbe kapetan Josip Jird-nek. Ob »Pesmi s ceste« Be Je mariborsko občinstvo zelo ogrelo in se zdi, da bodo te predstave donosne. n. Novo operetno sezono smo otvarjali s preigrano in vendarle še vedno privlačno in prijetno Schubert-Bertčjevo opereto »Pri treh mladenkah«. Režiser Pavel Ras-berger si je zelo prizadeval, da vtisne tej romantični schubertovski opereti čim ve-rodostojnejši pečat. Pri tem je pokazal precej veščo roko. Tudi vprašanje zasedbe je spretno rešil. B. Sancinov Franc Schu-bert je bil v maski, igri (bojazljivost, ne- okretnost ki nerodnost) In spevih ptastld- no zajet. V pevskem oztru ne nudi igralcu ta vloga nikakšne posebne konjunkture, ter so predvsem samospevi (Mojih pesmi melodije, Na vsako deblo itd.) precej skopo odmerjeni. Kot veselo razgibana in soprandko razživahnjena Hanerl. (Velika Je ta pesmica, Cvetka čarobna itd.) se nam Je predstavila Jelka Igliče-va, ob njej ubrano in prepričevalno uso-glašemi ter vigrani Haiderl Slave Gorin-škove in Hederi Branke Rasbergerjeve. Vse tri so tvorile prisrčno skladno trojko. Homogen, slikovit zbor Schubertove prijateljske četvorke se je učinkovito razpe-val in razgibaval: Od Verdoni kove ga donjuansko podjetnega barona Schoberja in Gorinškovega košatolasega slikarja Morica pa do P. Kovičevega dobrovolj-čkarakega risarja KupeJwieserja in E. G Tomovega, dvornega opernega pevca Vogla. Koketno navihana, na vso moč zgovorna ter v rabi italijanizmov spretno lzvežbana Grlsi E. Barbičeve je skrbefla za razvedrilo in dobro voljo, nič manj P. Rasbergerjev oz. (pri reprizah) Povhetov dvorni steklar Tschdll. Podoba oblastno našopirjene hišnice Je zaživela ob Bra-metzbergercl V. Zameji č-Kovlčeve, ki Je po precejšnjem presledku znova prinesla na oder obilico temperamenta in razmaha, ki se Je burno stopnjeval ob svarilno gromkem »Zares Je že od sile«. Uspešno in zadovoljivo pa so sodelovali tudi ostali igralci ln igralke M. Zakrajgkova kot TschOllovka, Košuta kot grof Scham-torff, Harastovič v vlogi detektiva No-wotnega, Blaž ln Crnobori kot vneta in postavna snubca, Starčeva kot Webrovka, Križa jeva in Tovorni kova kot služkinji, Savinova v vlogi navihanega pSkola, Košič kot Stingl, gtandeker kot Krautmay-er, Camer, Petrovič in Brunčko pa kot muzikanti. Nežna milina achubertovsk« glasbe Ji prihajala Iz akiftmo pripravljene gaorke-strskega zbora, ki ima v dirigentu I* Herzogu mojstrskega voditelja in mentorja, koreografstd delež pa je pripadel A. Harastoviču. Mariborsko operetno občinstvo je sprejelo letošnjo otvoritveno opereto s toplo iskrenostjo in je upati, da bo tudi pol vseh reprizah odziv časten in itevilen. — ee Zapiski Knjige Gorifte matice. OoriSka matica (Unione editoriale Goriziana) je pravkar izdala svoje nove publikacije. Izšel je koledar za L 1938. s prispevki F. Zgura, Ivana Drena, Adolia Sčinkovca, F. S. Emila Komla, Trnovoa in drugih, s prevodi iz Bojerja, Ver-ganija. Anatola Franca in drugih, z mnogimi poučnimi sestavki in ilustracijami. Dalje je izšla izvirna povesi Franceta Bevka »Ubogi zlodejc, h kateri se še vrnemo s obširnejšim poročilom. Nadaljnja knjižica so »Lažnin-ega barona Milnchharsena Čudovita potovanja in doživetja po suhem in po morju«, ki jih je po R. E. Raspeju in G. A. Biirgerju priredil Nande Vrbnjakov. Prerod je tudi zbirka »Sardinskih novel« nedaivno umrle italijanske pisateljice, Nobelove Lavreatke Gra-zie Deledda »Sandinske novele«. Poslovenil jih je Ivo Dren in dodal ob koncu literarni portret te znamenite pisateljice, čije >Go-iobje in jastrebi« so lani izšli v slovenskem prevodu. — Obilo poučnih sestavkov iz moderne fizike in tehnike, zlasti iz optike in akustike, prinaša knjiga Jakoba Trnovca »Dobro, bolje, najbolje«, ki seznanja čitate-ije v poljudni obliki z največjimi zanimi-vostni novejšega časa na teh znanstvenih področjih. Knjige Goriške matice toplo pozdravljamo in priporočamo 1 P O R T Važen dogodek za zeleno mizo bo med skorajšnjimi občnimi zbori naših najvidnejših športnih organizacij nedeljska redna skupščina plavalnega saveza Po križih in težavah in še o vsem drugem, kar bo letos važnega v razpravah na nedeljskem občnem zboru našega plavalnega saveza v Zagrebu, smo zelo na široko razpravljali v ponedeljski izdaji našega lista. »JPS pripravlja kovčege,« to je odmev, ki gre glede tega v zadnjih tednih po vsem našem športnem tisku. Vse je skoraj edino — da celo Zagreb, ki se je zdaj obdal z molkom — v tem, da mora ta vrhovna športna organizacija za prihodnje leto spremeniti svoj sedež. Nedeljski občni zbor JPS ee bo predvsem vrtel okoli tega glavnega vprašanja. Kandidata za bodoči sedež sta dva, in sicer Split in Ljubljana. Spličani_ so se precej zavzeli za ta prenos, sprožili živahno propagandno akcijo celo v ZagTebu samem in raztolmačili tudi Beogradu, kako mislijo oni zagrabiti delo na tem polju. Ljubljana je v pripravah na široko za rešitev tega vprašanja manj iniciativna; zdi se, da odpira svojo kandidaturo res samo na stvarne razloge (nevtralna tla, edino moderno kopališče v državi, velika izbira športnih delavcev), pri tem pa očividno pozablja, da v našem športu stvami razlogi za važnejše načelne sklepe niso bili še nikoli odločilni. Sicer pa je res, da bi morebitni prenos plavalnega saveza v naše mesto naprtil tukajšnjim športnim delavcem mnogo odgovornosti in dela in je »politika čakanja,« ki so jo zavzeli, prav za prav t še najboljša. Tehtnico med obema taboroma — zagrebškim in splitskim — bodo j nagnili po čudnem naključju Beograjčani, ki bi morali imeti v plavalnem športu najmanj besede. Ne glede na to, kako bo rešeno vpraSanje prenosa saveznega sedeža, pa čakajo nedeljski občni zbor tudi še važne odločitve glede bodočega tekmovanja za državno prvenstvo in glede naših priprav za udeležbo na svetovnem prvenstvu v Wembleyu 1. 1938. Za izvedbo državnega prvenstva z« prihodnje leto je bila objavljena cela vrsta predlogov, ki so pač po svoje prikrojeni na krajevne razmere in kakovosti prizadetih klubov. Preko vseh teh predlogov pa bo tako ali tako morala priti do izraza odločna volja tako zvanih »ligaševc. to je najboljših plavalnih klubov v državi, da prihodnje leto ne bodo trosili denarja in zamujali terminov zaradi obveznih tekem z ostalimi majhnimi člani tega saveza. S teh vidikov bi moral nedeljski občni zbor presojati to vprašanje, kajti sicer ni verjetno, da bi vse še tako lep« obljube in pomirljive izjave pomagale našemu plavalnemu športu na višino, ki mu pripada. Ta občni zbor. ki je prvi po vrstnem redu med občnimi zbori plavačev, lahkoatle-tov in nogometašev v prihodnjih treh nedeljah, in vzbuja v vseh naših športnih središčih veliko zanimanje. Svoji k svojim! Hašk. je biez dvoma zelo suupa-ti&uo društvo, v Ljubljana smo ga vsaj vedno prav radi pozdravlja;i. Seuaj pa, odkar je sedei preko zime na naš nogometni prestol, je v naših očeh, kar tiče imenitnemu, gotovo še pridobil Zelo bi bilo želeti, da bi ostali ti odnošaji tako neskaljeni in prisrčni t,udi za bodoče. — Bojimo 6e pa, da najnovejši poseg Haškov k nam ne bo obrodil tako prijateljskih saiov. Bliža e« skupščina JNS in .ie bil do sedaj običaj tak, da so se v vsakem športnem središču našli ljudje, ki so poskrbeli za to, da so se poverilnice zibrale o pravem času. Iz Ljubljane niso nikoli posegali v razmere preko So;le, marveč so pustili, da se tam pomenijo sami med 6eboj. Kaže pa. da sta tamkajšnje polje popolnoma zavzela ZNP in Gradjanski, ki sta si let06 zastran poverilnic v laseh, pa je Hašk, ki menda čuti preko noči p>trebo, da bi se tudi v športni politiki povzpel nekoliko nad ničlo, misli' da bo prav, če se zaradi poverčlndc obrne na slovenske klube. Gotovo ne bo dobil nobene, toia značilen je sam poskus! Iz tega že vnaprej ponesrečenega poskusa pa naj Hašk zbere potraten pouk, da bo zanj in za njegovo repu tajijo med slovenskimi športniki zelo koristno. 6e se ne bo nikoli več spuščal v taka podjetja. Naj ribari še on po območju ZNP, m^rda bo tam v troje bolj »hištno«! Svoji — k svojim! V nekaj vrstah Oebi, ki jih je minila slaba volja po zadnjih manj povoljnih uspehih v nogometu (Italija, Bolgarija), bodo zdaj le igral, dve mednarodni tekmi na Angleškem Dne 1. decembra bedo nastopili protii Angliji, dne 6. pa nato še proti Škotski. Pi eizkufoja, ki 6o jo s svojo najboljšo garnituro izvedli v sredo z enim štokholirs; ih klubov, jim ne obeta posebne slave, kajiti zmagali so po težkih naporih samo e 5:4 (1:3). Toda sedaj je stvar efclenjena in treba bo na pot. Največ igralcev češkoslovaške reprezentance sestavljajo Spartanci, letošnji jesenski prvaki. Naše teniške zvezdnike je na Švedskem zadela ob koncu gostovanja še posebna čast. Stari švedski kralj Gustav, ki je kot mister G. znan kot navduišen igralec tenisa, je skupno 8 Švedom Schrfiderjem nastopil proti dvojici Pun&ec - EngeetrOm. »Kraljevska« dvojica je zanašala v treh setih s 6:4, 5:7 in 7:5. Razen tega je Punčec igral še s Francozom Pet.raeom. ki mu pa tudi ni mogel do živega in je izgubil e 6:3. 2:6 m 2:6. Znani zagrebški dšrkač v os'a;em naš ožji rojak, Proeenik je dal svojemu k'ubu »HKB Zasrrebu« slovo in prestooiJ v Gra-djanskesra. Kakor pravijo. s& je mllooil za ta korak zaradi lega, ker si ga tamkaj dražili, da je tovariš Greac veniarlp boljši oi n:e-ga in pa. k€r mu nnRO hoteli dati kre 'itn, da bi začel trarovino iz kolesarske stroke. Prava kolesarska glava, tale Proeenik, je že davno brez vsakega ideala v športu. V Spiitiu imajo zdaj vročekrvni nogometni navijači, ki jih ni baa malo, zelo težke ure, in sicer zato, ker so ee dieideoti Hajduka po iŠznih ovinkih navsezadnje zbrali v lastnem nogometnem kilubu, ki so mu nadeli zveneče ime »Mojstra z morja«. Ta priimek se je do&lej že leta in leta držal Hajduka kot predstavnika vsega splitskega nogometa, zdaj pa imamo naenkrat tamkaj dva taka mojstra. Vso to juho je skuhal Hajdukov dolgoletni igTalec in trener Luka Kalitema, ki se je spri s svojim matičnim klubom in mu povrhu naprtil še tožbo za 30.000 Din odškodnine. Čedno tovarištvo, tako med nogometaši! Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov. (Službeno.) Sklicujem važno sejo vsega odbora v nedeljo, 28. t. m. ob 9.30 v sobi hotela Metropol-Miklič. Vabljeni vsi gg. zunanji odborniki; za odlornike iz Ljubljane udeležita obvezna. — Predsednik, Centralni odbor ASK Primerja. Sklicujem važno sejo centralnega oibora v ponedeljek ob 20.30 v posebni 6obi restavracije Slamič. — Tajnik. SK Reka. Drevi ob 20. sestanek nogometne sekcije (obvezen za I. mošitvo) v gostilni konzuma na Glincah. STK Moste. Drevi ob 20. seja odbora nog. sekcije'. Naprošajo se vsi oJborniki, da se seje zamsljivo udeleže. Zbor smnških učiteljev (službeno). Zbor javlja vsem odbornikom, da bo seja in sestanek zbora v petek 26. t. m. Prosimo vse gg odbornike, da se seje zaneslijvo udeleže. ker se bodo obravnavale nujne zadeve. Načelnik. Iz Gornjega grada gg— Sestanek koroških borcev sklicuje krajevna organizacija LKB v Gornjem gradu za nedeljo 28. t. m. ob pol 10. v posetni sobi Žmavčeve gostilne. Na sestanku bo poročal predsednik dr. Mejak o delu in stanju organizacije in posebej o vprašanju dobro-voljskih pravic koroških boroetv. Članstvo naj 6e udeleži sestanka polnoštevilno in naj privede s seboj še doslej neorganizirane tovariše. gg— Pevski koncert kamniških pevcev preteklo nedeljo je izredno uspel. Dvorana Sokolskega doma je bila polna, kakor že dolgo ne. Kamniški pevci eo gostovali že četrtič pri nas. Zbor je pod pevovodjo g. Vidmarjem zapel Jerebove, Pregeljeve, Adamičeve, Devove, Vodopivčeve in Horvatove skladbe in bil deležen obilnega aplavza. gg— Miklavž nastopi za mladino v Sokol-ekem domu v nedeljo 5. decembra ob 15. Za odrasle odpade doslej običajni Mliklavžev večer. gg— Tujsko-prometno društvo je prejelo od kraljevega fonda za pospeševanje prosve-te pohvalno diplomo, katero je g. sreski načelnik pretekli četrtek slovesno izročil društvu v prisotnosti celotnega odbora. Društvu k odlikovanju iskreno Čestitamo! Iz Julijske krajine Spremembe pri kmečkih posojilnicah Pred kratkim je bila proglašena na osnovi zakona o ureditvi kmečkih posojilnic in hranilnic likvidacija posojilnice in hranilnice v Torri pri Poreču. Upravni in nadzorstveni odbor posojilnice v Novem gradu sta bila razpuščena. Za izrednega komisarja je bil pri posojilnici imenovan Mihael Zullini, za člane nadzorstvenega odbora hranilnice in posojilnice v Kortah pri Isoli, ki je v likvidaciji, je bil izvoljen od ostalih članov tega odbora Matej Coronlca. Komisar posojilnice v Baderni pri Pazinu Ferrucio Mozzi, ki Je vodil likvidacijo od njenega pričetka — dobrih 10 mesecev — je podal ostavko. Za njegovega naslednika je bil imenovan Aleksander Venier. Pri kmečki posojilnici v Smi-helu pri Postojni, ki je prav tako v likvidaciji, pa je bil izvoljen za predsednika nadzorstvenega odbora dr. Viktor Miglio-retti, postojnski notar. Drobne novice Zaradi bega fei mejo je tolminsko sodi-&če obsodilo Maksimilijana Kavčiča iz Tolmina v kontumaciji na 6 mesecev zapora in 4.500 lir denarne kazni. Jugoslovenska vojaška misija, ki je bila te dni v Italiji, ee je pretekli ponedeljek o mraku spet vrnila v domovino. V Trstu, preko katerega se je vrnila iz Rima, so jo pozdra vili jugoslovanski generalni konzul, poveljnik mesta general Porta ter zastopniki tržaškega armijskega poveljstva. Prefekti pri Mussoliniju. Kakor poročajo tržaški listi, je ministrski predsednik Mussolini pretekli petek sprejel prefekte tržaške, goriške, reške, pulske in zadrske pokrajine. Skupnemu sprejemu vseh pet prefektov Julijske Krajine pripisujejo poseben pomen. Protiletalske vaje na Goriškem. Danes hi jutri bolo v Gorici in drugod po goriški pokrajini za vse prebivalstvo obvezne vaja za obrambo proti letalskim napadom. Po deželi bo treba nocoj na prva alarmna znamenja pogasiti vse luči za javno razsvetljavo, po hišah pa zapreti vsa okna in vrata, da od zunaj ne bo videti odseva luči. Javno razsvetljavo bodo tedaj za uro ali dve prekinili predvsem v Idriji Kmninu, Vipavi, Tolminu, Bovcia, Kobaridu ia Ajdovščini. Oblasti bodo izvajanje odredb, ki so bile izdane za te vaje, posebej kontrolirale. V Gorici todo naslednjega dne preizkušali razne sirene, reševalno in gasilsko službo ter zlasti reakcijo prebivalstva na posamezne alarme. Tri nore podmornice. V soboto so iz trži-Ske ladjedelnice splovili v morje tri nove podmornica, ki spadajo med največje, kar jih ima italijanska vojna mornarica. Vsaka podmornica izipodriva po 1026 ton vode. »Piccolo« poroča, da je bilo po vojni v tržiški ladjedelnici zgrajenih že 44 podmornic in da je ladjedelnica v tem pogledu prva na svetu. Nove podmornice se bodo mogle potopiti preko 100 m pod vodno gladino. Preden so jih spustili v morje, jih je nadškof Margotti blagoslovil. izredni sprejemi v fašistično stranko. Na podlagi posebnega sklepa velikega fašističnega sveta sprejemajo zadnje čase izjemoma v politično organizacijo stranki vse one, ki so se kot prostovoljci ali redni obvezniki bojevali v Afriki. Te dni so listi objavili že peti seznam novih članov stranke, ki obsega za tržaško pokrajino 31- ljudi. Med njimi je 16 Slovencev. Novi podestat v Izoli. Za novega podestata v Izoli je bil imenovan dosedanja občinski komisar učitelj Josip Pacher, ki je hkratu tajnik tamkajšnje fašistične organizacije. >Piocolo della Sera« je objavil o tem imenovanju daljše poročilo in hkratu meni, da bi bilo treba v Izoli, ki je postala v zadinjih 1»-tih pomemben industrijski kraj, končno že regulirati vsaj glavne ulice in trge ter jih predvsem asfaltirati. Nesreča. V goriško bolnišnico «o pripeljali v petek zvečer 17 letnega Romala Mrklja od Sv. Križa pri Ajdovščini. Fant je padel z drevesa, si zlomil hrbteaico ter d«bil še hude poškodbe na glavi. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Petek, 26.: Zaprto. Sobota, 27.: Firma. A, Nedelja, 28.: ob 15. Princesa iin pastirček. Izven. Mladinska predstava. Znižane cene od 22 din navzdol. Ob i0, Šimkovi. Izven. Znižane cene od 22 ddn navzidoL Hemarjeva komedija »Firma«. Prvo dejanje se vrši v dokaj nenavadnem okolju: v kupe ju vlaka, kjer se seznanita slavna igralka ki potuje s svojo spremljevalko na gostovanje, in ugleden trgovec. Drugo dejanje je nadaljevanje njihovega poznanstva v njegovi pisarni, tretje pa 6e godi v igralkini garderobi med predstavo, kjer najde njuna zgodba svoj zaključek. Delo se igra z izredno živabi»hn uspehom. Otroci! V nedeljo popoldne nas bosta obiskala v drami »Princesa in pastirček« v spremstvu pojočih in plešočih graščinskih veteranov, z veselim in nagajivim kuharekom, ki zna prelepo pesemeo o princeski, katero se boste tudii vi naučili in pomagali peti, videli pa boste tudi sitno guvernanto, zajčke, medvede in še marsikaj zanimivega Da ne boste ostali brez vstopnic, kot se je zgodilo marsikomu preteklo nedeljo, si jih kupite ie prej v operni blagajni. OPERA Začetek ob 20. uri Petek, 26.: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Se- viljski brivec). Sobota. 27.: ob 15. Cavalleria rusticana, Glu-mačL Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Ob 20. Gostovanje znamenitega ruskega gledališča vedre umetnosti Sinje ptice. Izven. Nedelja, 28.: ob 15. Evangeljnik. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. Ančka. Izven. Krstna predgtava domače operete »Ančka« z go. Ribičevo v naslovni partiji. Nadalje nastopijo dame Poličeva, A. Danilova, Smer-koljeva in Japljeva ter gg. Gorski, Peček, Zupan, Rus, Freliih in Simončič. Dejanje slika na satiričen način ljudi z našega podeželja, sprejem dveh profesorjev ki pristane ta s stratosferaim balonom v Zabukovju, težave insipektorja Smole, domačo veselico z žalostnim koncem itd. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15. Sobota 27. t. m. »Skedenj«, premiera. Nedelja 28. t. m. »Skedenj«. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 26.: Zaprto. Sobota, 27.: Lopovščine. Premiera. 7Mke Na tale; *« smrtnih grehov Povest Iz Casanovovfh dni Doletela me je bila visoka čast, da se je Aurelia osebno potrudili k Sveti Mariji della Salute, poslušat mojo pridigo, in besede pokore, ki sem jih govoril s prižnice slavne hiše božje, so šle tudi nji globoko do živega. Bila je bratova poročevalka, da, še več, imela je dar, da je znala po glasu tistih redkih, ki jih je slišala, posneti sodbo množice, in tako sem imel kaj kmalu gotovost, da sem postal ljubljenec beneških žena in deklet. Tega nisem sklepal samo po principessini hvali; izhajalo je tudi iz naklonjenosti, ki mi jo je nadškof očitno izkazoval! Ne! Kadar sem stopal po marmornatem tlaku Svete Marije della Salute proti velikemu oltarju ali proti prižnici, se je pod črnimi čipkastimi ko-prenami sklanjalo na stotine glav, kakor da bi se hotele dotakniti podplatov mojih čevljev, in obhajalo me je čuvstvo sveta, ki se po dolgem romanju vrača k svojim ljudem. Ta sreča je delala moje dobro razpoloženje še boljše, ko me je nekega večera prestrašila principessina beseda, ki jo je mimogrede vrgla čez bogato obloženo mizo v ško- 22 fovski palači: »Težka preizkušnja vas čaka, fra Vito!« Pomislil sem na šale, kakršne so bile tu v navadi, in odvrnil: »Le dajte mi oreh, da ga starem, principessa; moji zobje so še vedno čvrsti!« Prevzvišeni se je nasmehnil, ko je Aurelia nadaljevala: »Ali naj mu povem, ali naj ga najde povsem nepripravljenega?« »Povej mu, sestra!« Se vedno sem mislil, da gre za uganko, kakršne je principessa rada zadajala. Tedaj se je oglasila: »Angelo Croce je napovedal Benetkam svoj obisk!« Osupnil sem in obmolknil. Angelo Croce! Kako je bilo prišlo to usodno ime principessi na misel? Ali ni bilo prav tisto, ki sem si ga bil nekoč prisvojil v »salonu« donne Giulie, sam ne vedoč, zakaj? Mar je tu kdo kaj vedel o moji sramoti? Pa ne da bi mi v tej obliki nastavljali past? Toda moje skrbi so bile neosnovane. Le slaba vest je bila odprla to brezno pred mojimi očmi; kajti Riccardo Sartori je zdaj sam povsem mirno izpregovoril: »Angela Croceja menda tudi vi poznate, fra Vito. Kot spokorni pridigar potuje po vsem polotoku; zdaj pride v Benetke, in za prihodnjo nedeljo sem mu obljubil prižnico pri Sveti Mariji della Salute.« Tedaj sem se spomnil. Saj sem ga bil pred letom dni sam slišal v comski stolnici. Naključje in spomin sta mi bila v »salonu« donne Giulie položila na jezik ime velikana, ki je znal s svojimi bese- dami obračati srca, in pridiga Angela Croceja ]e bila vse nekaj drugega kakor vera mesa, ki sem jo bil v objeimu donne Rose lahkomiselno izpovedal. »Radovedni smo, fra Vito«, je zazvenel čez mizo principessin glas, »ali bo vaš sloves še ne omajan, kadar fra Angelo Croce konča svoj govor z vaše prižnice!« Spet mi je duša vztrepetala, a navzven tega nisem pokazal, marveč sem dejal: »Tudi jaz sem radoveden, principessa; zakaj, kamor koli krene Angelo Croce, povsod gre slava daleč pred njim.« —II— Ko sem v nedeljo ob desetih dopoldne stopil skozi pozlačena zakristijska vrata v marmorni hram Svete Marije della Salute, je stala in klečala množica, ki se je bila zgrnila iz vseh Benetek, kakor glava pri glavi. Prostaško reklo, da jabolko ne bi moglo pasti na tla, je bilo na ta nepozabni dan upravičeno, in nevoščljivost se mi je dvignila v prsih ter mi zadrgnila vrat, ko sem pomislil, da sem se štel do te minute za najslavnejšega pridigarja v vsem lagunskem mestu. V takšnem stanju duha sem s6del v izpovednico, na kateri je bila ploščica z mojim imenom, ter od-grnil zastore, da bi odtod opazoval dogodke v cerkveni ladji. Tudi klopi ob straneh velikega oltarja so bile vse zasedene. Tu se je bil namestil nadškofovski dvor. Opazil sem Njegovo Prevzvišenost, obdano od naiodličnejših prelatov, in pogled v ložo me je poučil, da je hotela tudi principessa Aurelia Bo- nicelli videti slavnega fra Angela Croceja iz oči v oči ter slišati iz njegovih zgovornih ust besedo pokore, zaradi katere ga niso nič manj spoštovali, kakor so se ga bali zaradi nje. Kakor brenčanje čebeljega roja je šumelo po prenabiti cerkvi, napolnjeni z dišavo kadila, so-penjem vernikov in vonjem voščenih sveč, ki so gorele na velikem oltarju pod milostno podobo. Bila je jasna, solnčna julijska nedelja in smrad kanalov je dušeče buhal tudi skozi sveta vrata Marije della Salute. Drugače je bila v poletnih mesecih ladja te cerkve, ki jo opljuskava laguna in ji zaradi tega prerokujejo mokroto in zgodnji prepad, zmerom pribežališče. V njenem mističnem mraku je bilo ob soparnih dneh prijetno sanjariti, in tistih nekaj klopi, ki so stale v nji, je bilo redkokdaj popolnoma praznih. A danes je žehtelo iz Svete Marije della Salute kakor žar ognjene peči, in prsi so mi glasno in težko sople. Prav za prav sam nisem vede1, zakaj. A že v tej prvi minuti mi je bilo, kakor da bi čutil neznano roko, ki me drži za vrat in me davi. Sartori je zavzemal s svojim dvorom desno stran velikega oltarja. Na levici je sedela nižja duhovščina, in med njo sem opazil svojega sodelavca Benita Chiarinija, čigar sanjave oči so se kakor izgubljene upirale v prižnico. Fra Angelo se še ni bil pokazal. A mrvitev vernikov je plavala po svetem prostoru, kakor da bi jo peruti večnosti odnašale k prestolu vsemogočnega Boga. MALI OGLAS B^eda 1 D'o lavek t 0*» S fro 9 Din. M S fro »1? lalanle naslov* NaimanjjB &nme>fe 17 Din. Perfektno frizerko ga trajno, vodno in lelefcno ondulacijo, sprejmem. Pla-fta po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 80357 1 EE2E2I Vsak* rx*w1a SO oai. da rek 8 Din: tt tttr« ali a&aloTt 5 Da; na) manjši uiecek 1S Din. Prvovrstna sobarica ki bi šla tudi za natakarico, ižfte mesto. Milica Grušov-Selnica ob Dravi. 90360-2 Inteligenten gospod vpšč vseh pisarniških del Id etrojep;sja. samostojen v knjigovodstvu in slovensko-cemški korespondenci, zrno-iem kavcije d*> 6.000 Din, išče stalne službe v večjem podjetju. Cenj. ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Poltem in zmožen kavcije«. 30354-2 Potniki Beeeda 1 Dlc davek 3 Dir. *a šifro ali lajanje naslova 5 Dn. NtjmanjH Uesek 17 DJI. Agilnega zastopnika(co) ki obiskuje privatne »trao ke v Ljubljeni, iščem za brezkonkureečen v vsaki hiš potreben artikel. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspeh«. WE56-5 Pridelki Beseda 1 Din. davek S Dm. u Šifro al: Is'»nje aa«l"va 5 Dia. Najmanjši u>wek 17 Din. Fižol, lečo, luščeni grah mak. oreC^va jederca m krompir, — uuifc najceneje Sever & Kom p.. Ljubljana. Oosposvetska cesta 5. 29720-38 Beseda 1 L>m Livet 3 Um za šifro ali dajanje naslova 6 Dim. Najmanjš' tneeek 17 Din. Namiznih jabolk prvovrstnih 6 do 10 vagonov kupim za Beograd. — TakojSnje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Beo padtan«. V soboto 27. nov bom y Ljubljani. 30188-34 Besela 1 Dn lavek 3 Din u šifro ali lajanje naslov« S DUL Najmanjši zne^nk 17 Din. Hranilne vloge kupite ali prodate potom moje pisarne najboljše Rudolf Zore LJubljana, Gledališka alica 12. telefon 38 10 30162-1« Posojilo 20—30.000 išfem na lepo posestvo na prvo mesto, trk farne cer kve na Štajerskem. V hiši gostilna, trgovina, enonad stropna hiša. precej zemlji-Š6a Denar potrebujem radi Bmrti moža proti dobrim obrestim ali dam n« razpolago za več let brezplačno stanovanje. — Ponudbe na ■gl. odd Jutra pod šifro »Dobro naloženo«. 30347-16 Reseda 1 Dn davek S Dn « S^re »!• lata nje oaslov« 5 Dn. N»'mmiši '.l> Beerd* 1 Dn lave* S Dm M šifro ali lajanje <<«««> 6 Din. Najmanjši tneeefc 17 Dtn. Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5, Telef. 20-59 Več tisoč pokrovčkov Ktogra-fh-anih, od kreme — Naslove malih oglasov pošiljamo tam o onim, ki pošljejo snamke za 3 din. prodam zelo poceni. Jančar, fidovdanska 14. 30345-6 Med mestom In deželo posreduje »Jutrov« malt n(rl»«nfli Beseda 1 Dn davek 3 Dn. za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Hrastovi plohi 50 m/m lepr, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stihi«. 30040-13 Kupim 8eseda 1 Dia. d*T»k S Din za šifro ali lajanje naslova S Dia. Najmanjši znesek 17 Din. Registrirno blagajno na ta»t« kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »8.000«. 30253-7 Parni kotel 50-70 kv. m s pregreval-cem I 12 atm. kupim v -brem stanju. Ponudbe na DAftkrv: Bogos Atimaganijan, Skoplje. 80339-7 O. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik postane umetni jahač Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 48 kupuje HRA :LNE RNJIZCE vseh ! u zavodov VREDNOSTNE PAPIRJE vs»»h vrst VALtlTE vseh držav po na. •... dnevni ceni 237 16 Tihega družabnika ali družab'*''"- sprejme novo zelo renta hil no podjetje -a razširjenje obrata Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Visoka rentae. «©35-16 Lokafi^ Trgovino in gostilno dam v nojem radi moževe smrt' na prometni tofiki, br*>z konkurence, tik farne cerkve. Sam mora imeti trgovsko-obrt. Imam lepo posestvo, velikjo hišo. eno-nadstropno. dam tudi v na jem celo posestvo z vsem inventarjem ali če mi kdo posodi 20.-30.^00 Din, mu dam v najem !.,eZ|dačno ia dobo 5 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pe« lete. 30S46-19 Beseda 1 Dn lavek b Dn za šifro »h tajanje naslova S Din. Najmanjši ui )wJt 17 D.n. Lepo posestvo tik farne cerkve, s trgovino in gostilno ter z vsem nventarjem, prodam radi moževe smrti n« Štajerskem Hi&a je enonai&tropna. — Kdor mi p,sod,' 20—30.000 Din, mu dam dosmrtno stanovanje. Ponudbe na ogl. Jutra pod »Na Štajerskem« 30CM&-20 Parcela pri Stadionu, ca 600 kv. m po 02 Din, za zidanje vile, naprodaj. Dopis« na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna lega«. 30352-20 Hop! Belec, ki se je bil danes mahoma spet zaživel v stare čase, je v silnem skoku planil gospe Kozamurnici preko glave in na vrt. Uboga žena je smela Boga zahvaliti, da se je bila še za časa potuhnila. BeseOa 1 Dn l»vtg 3 Dm &» 5ifr<. »I- laianjr naslova 5 Dn Naitnanjš' znwek 17 Dn Opremljeno sobico s strogo seoariranim vhodom. iščem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »l. december«. 30286 23a Beseda 1 Dn. davek 3 Dtn M šifre ll ' od srednjih let. Kmalu vrn"in Kolegrjalnost, Po-verljiv Planino december. Prifka. Parni Kotel 2, Rabm. Stalen 77 Srečni zakon. Slovenske knjige Stroji, Sigurna srečo. Samostojna 3il let. Spretna in poštena. Turi«'v *ki kraj, Ta.inira Tako;Sen nastop, ('debnost '937. Ug'>dni p-v-?oji. Vf-st-en za*t«pn;k. Vestna natakarica. Znnes-liiv uspeh £im>sko veselje. 18 Razno He»e.1» 1 Dn lavek 8 Dn u šifre »li lajanje oa«|o»» 5 Dn Ntitr niš znesek 17 Dn E A D I C Petek, 26. novembra Ljubljana 11: Šoltka ura: Vremenski preroki v rastlinstvu ia živalstvu (prof. Rafael Bačar). — 12: Domači napevii (ploš&e). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Operni odlomki (plošča). — 14: Vreme, borza. — 18: Ženska v literaturi — III. pradavanje (gdč. Anica Lebar-jeva). — 18.20: Ciganski orkestri (plošče). — 18.40: Francoščina (dr Stanko Lebetn). — 19- Čas vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: I. narodna država Ln vse večji hapredek srednje šole (dr. M. Pite-njak). — 19 51): Zanimivosti (g. M. Javornik)- — 20: Prenos koncerta Umetniškega dru- ZJUTRAJ UPORABLJAJO V VSAKI HIŠI NA francosko vinsko žganje. Zakaj baš DIANA ? 1. Kei se je večina ljudi navartila natlratl svoje telo z Diana francoskim vinskim žganjem in ga s tem ojekleni za dnevno delo in pospeši delovanje kože in cirkulacijo krvi in ojači živce. 2. Ker so mnogi nagnjeni k potenju, je treba vsako jutro telo natreti s krpo, namočeno z Diana francoskim vinskim žganjem, da se odpravijo neprijetnosti potenja. 3. Kdor vliva zjutraj francosko vinsko žganje v vodo za umivanje, temu nI treba uporabljati dragih kozmetičnih sredstev. 4. Pri krhanju las, pri prhljaju itd. ima Diana francosko vinsko žganje odličen učinek, 5. Zaradi svojega prijetnega duha ln okusa kakor tudi ostalih dobrih lastnosti je Diana francosko vinsko žganje odlična voda za zobe in izpiranje ust. 6. Kdor dahne zjutraj skozi nos nekoliko kaplic Diana francoskega vinskega žganja razredčenega v vodi, olajša odmašenje nosnih kanalov. štva iz Maribora (izvaja mešani zbor >Mari-bora<, dirigent Janez Ev. Galparič). — 22: Cas. vreme, poročila, spored. — 22.30: An-elsške plošče. Beograd 16.45: Narodne pesmi in napevi. — 20 30: Prenos iz Zagreba. — 21.20: Koncert orkestra. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Klavirski koncert. — 20.30: Radijska reviia. — 22.20: Lahka in olesna muzi-ka. — Praga 19 50: Koncert orkestra. — 20.10: Zvočne slike. — 20.55: Orkastralni koncert in plošče. — Varšava 19 30: Popevke. — 20: Simf. koncert — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 15.15: skladbe za violo. — 16.05: Plošče. - 17.20: Kkvireki koncert — 19.25: Večer mladih skladateljev. — 20.05: Z?rilla: »Don Juan Tenorio« (drama) — 22.20: Schumannov koncert za violino in orkester. — 23.10: Pesmi. — Berlin 19.10-Priljubljene melodije. — 20.15: Godalni kvintet. — 21: Operna glasba. — 22.30: Orkester in solisti. — Mvnchen 19.10: Koncert orkestra. — 21: Skladb? po željah - 22.30: Kakor Berlin. — Stuttgart 1915: Spored za dobro voljo. — 20: Mali orkester in kvartet rosov. — 22 30: Lahka godba in ples. — 24: Nočni koncert Sobota 27. novembra Ljubljana 12: Pester glasbeni program s plošč. — 12.45: Vreime, poročila, — 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: PloSče — 14: Vremenska napoved. — 18: Za delo-pust igra Radijski orkester. — 18.40: Pogovor s poslušalci. — 19: Cas, vreme, poročila spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Slovenska žena kot književnlca ln novinarka (Zora Stanojevič-Priseker). — 19 50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Pisan večer vesele deteljice (vodi g. Jože Zupan). — 22: Cas, vreme, poročila, spored. —22.15: Za vesel konec igra Radijski orkester. Beograd 17.05: Slovanske pssimi ln plošče. — 17.30: Orkester Jm plošče. — 20: Opereta »Poljska krit. — Zagreb 17.15: Orkestralen koncert. — 20: Prenos opere Iz Nar. gledališča. — Praga 20.05: Lort-zingova opera »Car in tesar«. — 21.10: Orkestralen in vioiinsiki koncert. — 22.15: Plašče in plesna muzika. — Varšava 20: Lahka glasba. — 21: Koncert orttestra in solistov. — 22: Lahka glasba. — Dunaj 11.30: Kmečke godbe (plošče). — 12: Koncert orkestra. — 15-15: Zborovsko petje. — 16.25: PloSče po željah. — 18.40: Pevska ura. — 19.30: Leharjeva opereta »Eva«. — 21.45: Grtcgov klavirski koncert. — 22.20: Godba na pihala. — Berlin 19.10: Godalni kvartet. — 20.15: »Ritem velemesta«. — 22.30: Godba za ples. — Mlinchen 19.10: Drobna umetnost. — 20: V vrtincu veselja — 22.30: Sobotni ples. — Stuttgart 20: Zabaven večer. — 22.30: Opereta, film. kabaret in ples (plošče). — 24: Nočni koncert. KAM NAJ MERI? Janez je prišel no velesejem. Vse si je že ogledal in zdaj je zavil na zabavišče, kjer se strelja na pisane podobe. Streljanje Janeza prav nič ne zanima, saj ni še nikoli imel puške v roki, všeč pa mu je bila gospodična, kt je puške nabijala. In prav zaradi nje je vzel puško v roke in s težkim srcem odrinil dva dinarja za tri strele. iskvv Sift ^•mj th ene en PUDČS „ORKILIA" V VSEH modernih odtenkihKH /i / // a ' ."'v // / KUJ viVCf 'Vl-t mm. ir?!«.-?-.. Šf1® Len trie •V'., ->;: .».■T- -*.>-• PARIŠ eric NEW Y0RK »Zdaj mi pa ie povejte, kako gre ta reč,« je dejal. •Pomerite, kamor hočete,te mu je gospodična povedala, »in kar zadenete, boste lahko vzeli s seboj.* »Je že dobro, gospodičta Razumem,« je odvrnil Janez »Samo povejte mi, kam naj vas zadenem, da vas ne bo preveč bolelo Kupu) domače blago! K Bogu se Je preselil naš predobri papa, gospod IVAN SEDE J orožniški stražmojster v pokoju ki Je danes ob 5. uri zjutraj Bogu vdano izdihnil svojo dušo. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto 27. t. m. ob 4. uri popoldne na župno pokopališče v Tržiču. Pokojnika priporočamo v blag spomin. V TR2ICU, dne 25. novembra 1937. Žalujoča rodbina SEDEJEVA "'v-,V'. tSt-hSfetS'* torej jač.i, jekleni in hladi. Dobiva se v vsaki boljši trgovini. Zahtevajte izrecno DIANA in vzemite samo DIANO. Slabe imitacije energično zavrnite. Najslajša in najboljša krepilna pijača je BERMET - VINO, črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovci. — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovci Frufka gora. NENADOMA NAS JE ZAPUSTIL ZA VEDNO DNE 24. NOVEMBRA NAŠ PREDOBRI ATEK, STARI ATEK, BRAT, STRIC IN SVAK, GOSPOD JOSIP TUŠAK TRGOVEC IN POSESTNIK POGREB NEPOZABNEGA BO V SOBOTO, DNE 27. NOVEMBRA OB 9. URI DOPOLDNE IZ HIŠE ŽALOSTI NA DOMAČE POKOPALIŠČE. SV. ANTON V SLOV. GOR., DNE 24. NOVEMBRA 1937. GLOBOKO ŽALUJOČA SOPROGA JOSIPINA; OTROCI: VLADKO, RIHARD, MIRKO, JELICA; SINAHA KATICA; IN RODBINE: TUSAK, KLEMENCIČ, PERNAT, SCHELL, RAKUŠ. BREZ POSEBNEGA OBVESTILA! Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.