771318 607007 primorski uTr'p ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO Piran-Izola-Koper Z't Casino Lipica Lipica 5. Sežana Slovenija Tel.: «-05 7310 600 porforoJt jj SEPTEMBER 2003 leto 10 številka 115 CENA 180 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ IZHAJA 15. V MESECU == tC Banka Koper KAKŠNA BO USODA AVDITORIJA? Stran 2 Tonino Picula Sloveniji jamčimo svoboden prehod čez naše morje Stran 7 DROGA Živilska industrija d.d., Industrijska cesta 21, 6310 Izola Istrabenz o poslovnih projektih Predsednik uprave Istrabenz d. d. Igor Bavčar s skupino sodelavcev bo v torek, 16. septembra ob 10.30 v prostorih kongresnega centra Hotelov Morje v Portorožu na delovnem zajtrku z novinarji predstavil potek aktivnega vključevanja skupine Istrabenz v ODPRLI SO CASINO ŽUSTERNA Predsednik uprave Casino Portorož d.d. Aldo Babič in vodja igralnega salona Igor Knap sta v četrtek, 11. septembra 2003 v najetih prostorih blizu novega Aquaparka v Žusterni pri Kopru svečano odprla igralni salon Casino Žusterna s približno 100 igralnimi avtomati in nekaj igralnimi mizami. Predsednik uprave Aldo Babič je ob tem poudaril, da seje družba Casino Portorož odločila slediti novim poslovnim priložnostim. Več na strani 5. Izjava ob aretaciji Popoviča Županja Občine Piran Breda Pečan in županja Občine Piran Vojka Štular sta 13. septembra 2003 na novinarski konferenci v prostorih Občine Izola v zvezi z aretacijo in pregonom Borisa Popoviča, ki opravlja tudi pomembno javno funkcijo župana Mestne občine Koper, dali posebno izjavo za javnost. Menita, da so nekatere medijske hiše (v želji po večji nakladi op. p.) neprestano poudarjale, da teče preiskava proti županu ne pa proti državljanu Borisu Popoviču. S takšno oceno se ni strinjal novinar Dela Boris Šuligoj. Sicer pa, kdo od nas ve kdaj (in kaj) jev resnici zakrivil Boris Popovič? Načelo, da nihče ni kriv dokler ni pravnomočno obsojen v Sloveniji očitno ne drži več. Tudi javni shod v Kopru 13. septembra, ki ga lahko razumemo tudi kot nezaupnico organom pregona in pravosodnim organom, nam da misliti. Izjavo objavljamo na 4. strani. FOTO: FK Primorski utrip. projekte regionalnega razvoja v sodelovanju z drugimi akterji v gospodarstvu in lokalnimi skupnostmi. Novinarji pričakujemo, da bo že tudi kaj več znanega o kadrovanju v turizmu, kdo bo prevzel vodenje novega podjetja Istrabenz hoteli Portorož, d.o.o. Kar je čisto in jasno je resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500 SANIRALI LUCIJSKI PODHOD Občanka iz Lucije meni, da bi bilo dobro ob tem, ko so tlakovali stezo in postavili ograjo, zamenjali tudi deske pod mostom. Prva diplomatska regata v Izoli privabila 800 udeležencev V izolski marini sc je v soboto dopoldne zbralo okrog 800 udeležencev, sto VIP gostov, od tega 54 z diplomatskim potnim listom in kar 17 veleposlanikov v Sloveniji. V zelo mirnem morju seje razvrstilo 65 jadrnic. Start je bil predviden za 12.00 uro, a je veter zamujal skoraj dve uri. Smisel regate: spoznavanje in druženje v prijazni Izoli. Zmagal je Veliki Viharnik, med potovalnimi jadrnicami pa Viktorija. Prvič so uradno predstavili unikatno jadrnico Shipman 50. izdelek družbe Seaway. Nad marino paje lebdel velik balon z napisom Lek. Novinarji, ki so na morju, skupaj z županjo Bredo Pečan. Mirkom Špacapanom in Miroslavom Klunom ves dogodek tudi opazovali, so lahko videli izolsko posebnost- izvir sladke tople (termalne?) vode z morskega dna slabo miljo od mesta. Portorož-Obala 14B, tel. 05/674 41 49 V centru Portoroža nasproti starega hotela Palače Menjalnica ODPRTO VSAK DAN OD 8.00-21.00 OB NEDELJAH OD 8.00 - 21.00 šifra S.p.Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon. Izola-Kristanov trg 2, tel. 05/640 11 10, GSM: 051/301-052 fax: 05/640 11 11 OBALA v MALEM immobili Nepremičnine www.sifra-nepremicnine-sp.si NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL, IMAMO LICENCO IN 13 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI Foto color laboratory Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880 q \ quicklab@volja.net www.geocities.com/quicklab_fotolaboratorij - za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), S MART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir Kakšna bo usoda Avditorija? J Napovedan odhod direktorice Jane Tolja iz portoroškega Avditorja, ki ga je Občinski svet Občine Piran na svoji 8. redni seji 11. 9. 2003 brez posebnega komentarja tudi sprejel, poraja vrsto vprašanj o sposobnosti vodenja tega občinskega javnega zavoda in njegovi usodi, saj je več kot očitno, da Avditorij v takem konceptu ne more uspešno delovati brez sodelovanja turističnega gospodarstva in zunanje (občinske) finančne pomoči. Iz sredstev javnega obveščanja, njenih komentarjev, seje dalo razumeti, daje za tegobe Avditorija kriva predvsem Občina Piran, Jana Tolja pa odhaja »s težkim srcem«, vendar kot zmagovalka. Bo Avditorij res reševal Istrabenz? Anton Spinelli: Velika napaka že ob lastninjenju. Ko so leta 1972 svečano odprli portoroški Avditorij si verjetno nihče ni mislil, da bo obetavni kulturni, kongresni in promocijski center ostal osamljen, zapisan usodi, ki si jeni želel. Za mnenje smo povprašali Antona Spinellija, nekdanjega direktorja portoroške igralnice, ki ima največ zaslug, da je Portorož v svojem začetnem razcvetu iz igralniškega denarja dobil vrsto za turistični razvoj pomembnih infrastrukturnih objektov; letališče, marino, avditorij in še druge, na primer Kulturni dom Srečka Kosovela v Sežani. Igralnica sprva delovala kot enota Zavoda za turizem, prav tako tudi Avditorij. Anton Spinelli: »Avditorij je bil že ob ustanovitvi usmerjen nedobičkonosno, iz česar je sledilo, da ga mora nekdo finančno vzdrževati. Z Igralnico je bil podpisan trajen sporazum o vsakoletnem kritju fiksnih stroškov (amortizacija, investicijsko vzdrževanje...), sredstva za tekočo dejavnost pa je moral Avditorij zagotoviti sam«. Zamujena priložnost družbenega premoženja. Igralnico so podržavili, hkrati s tem pa so prenehale tudi vse njene obveznosti - tudi do Avditorija. Anton Spinelli je bil takrat resno bolan in se ni mogel aktivno vključiti v razpravo, da bi ohranili že vpeljani način sofinanciranja turistične infrastrukture, zlasti letališča in Avditorija. Tako se ni mogel zgoditi primer Hita, ki je obdržal hotele in druge infrastrukturne objekte, pomembne za igralništvo in v tej zvezi za razvoj turizma. »Mislim, da bi morali odgovorni v Portorožu takrat vztrajati, a to se žal ni zgodilo. Lahko trdim, da ima Avditorij danes težave predvsem tudi zaradi tega« Razpadli zdravi koncepti Zdravi koncepti razvoja in delovanja Avditorija so razpadli, pravzaprav jih nihče ni uresničil. »Predvidena obnova središča Portoroža, razširitev Avditorija ter izgradnja ustreznega hotela v neposredni bližini, na mestu, kjer danes stoji Istra, ki so jo namenili za stanovanja, se ni zgodila«, pravi Anton Spinelli. Ob prireditvah nastane prava zmeda s parkirišči, ker jih za te namene preprosto ni. Pa še nekaj je, pravi Spinelli: »Danes v Portorožu ni več povezovalne sile in politike, ki bi držala skupaj«. Občina pobrala imovino - in prevzela tudi stroške »Občina Piran je res pobrala imovino in postala lastnica določenih infrastrukturnih objektov, torej tudi Avditorija, ampak je hkrati dobila na grbo tudi stroške, ki jih zavodi kot je Avditorij, niso sposobni kriti iz lastnih dejavnosti«, poudarja Spinelli. Direktorica ni delovala povezovalno? Kaže, da Jani Tolja, ki odhaja na svoje področje dela, ni uspelo povezati ali privabiti turističnega gospodarstva Portoroža in Pirana k bolj vnetemu sodelovanju. Iz medijev smo lahko celo razbrali, da Občina Piran ne zagotavlja dovolj denarja za nemoteno delovanje Avditorija ter da se do zavoda obnaša mačehovsko, tako tudi Ministrstvo za kulturo. Resnica bo verjetno nekje na sredini. Res je, da taka zgradba s takšnim konceptom nikoli ne more poslovati rentabilno. Direktorica pa tudi ni uspela povezati poslovnih portoroških turističnih sil, da bi delovale kot eno in pomagale Avditoriju. Na eni od tiskovnih konferenc v kulturni hiši Avditoriju V Italiji promovirajo čezmejno sodelovanje Evropska pobuda INTERREGIII A/ PHARE CBC Italija - Slovenija Predloge projektov v obliki prošenj za pridobitev sredstev je treba dostaviti do 19. septembra 2003. Poziv Avtonomne dežele Furlanije -Julijske krajine - Avtonomne službe za mednarodne odnose, Ministrstva za gospodarstvo in finance in Evropske unije (FESR) za predložitev predlogov je bil 28. avgusta objavljen v Primorskem dnevniku. Evropska pobuda INTERREG III A / PHARE CBC Italija - Slovenija tako dobiva že tudi bolj konkretne okvire. Komisija Evropskih skupnosti je 27. decembra 2001 sprejela Program evropske pobude Interreg III A/Phare CBC Italija - Slovenija za evropske strukturne posege v pokrajinah Trst, Gorica, Videm in Benetke za obdobje 2000-2006. Strateški cilj programa je promocija čezmejnega sodelovanja na različnih področjih vzdolž italijansko- slovenske meje s spodbujanjem procesov trajnostnega razvoja in prostorskega povezovanja s posebno pozornostjo do skorajšnjega vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo. Razpis za predložitev projektnih predlogov za projekte o pobratenju in institucionalnem sodelovanju med krajevnimi ustanovami je bil objavljen v Uradnem listu Avtonomne dežele FJK št. 34., 20. avgusta 2003. Prioriteta 3: Človeški viri, sodelovanje in usklajevanje sistemov - Ukrep 3.2 (Sodelovanje v kulturi, komunikaciji, raziskovanju in med ustanovami za usklajevanje sistemov), Ukrep 3.2.1. (Čezmejno sodelovanje za usklajevanje sistemov), Ukrep 3.2.3. (Realizacija informativnih sredstev o dogajanjih in kulturnih, rekreativnih, športnih in rekreativnih čezmejnih manifestacijah. Namen posega je podpreti tiste pobude, katerih končni cilj za vzpostavitev, vzpodbujanje, okrepitev in utrjevanje čezmejnega sodelovanja med krajevnimi ustanovami in/ali sorodnimi območji Furlanije - Julijske krajine in Slovenije ter razvoj sposobnosti krajevnih uprav pri projektiranju in izdelavi strategij skupnega razvoja. Za tovrstne projekte bo priznan prispevek do maksimalnih 80 % upravičenega stroška. Najmanjši znesek, ki bo dodeljen za vsak projekt, bo znašal 10.000 evrov, največji pa 30.000 evrov. Slovenija sodeluje kot celotna država, ker še nima pokrajin. naj bi celo dejala, da ni kot kakšna kurba, ki bi okoli prosila za denar. Turistično gospodarstvo se v Avditoriju ne vidi, ne ve kako bi vlagalo kapital. Začelo je graditi enake in še mnogo bolj kompleksne kongresne centra, ki so že sedaj zasenčili Avditorij. V Kopru so locirali Kolosej. Smrtni udarec pa mu bo dala velika kongresna dvorana s 1200 sedeži na v GH Emoni. Skratka, Avditorij je v tem smislu odpisan. Direktorica v odhodu seveda ne bo priznala, daje česar koli kriva. Nasprotno, veliko je naredila za Avditorij. Kriva ni niti (takrat) vodilna stranka LDS, ki jo je postavila na to mesto, čeprav je bil kolektiv proti. Iztega sledi, daje za vse kriva Občina Piran, ker ne zagotavlja dovolj debelih milijonov in ker se ne zna javno braniti. Avditorij kot jama brez dna V pomično streho in opremo je Avditorij zabil 380 milijonov investicijskih sredstev, za letošnji njihov tekoči del poslovanja pa je v proračunu občine namenjenih 87,5 milijona tolarjev. Zgodba o nadkritju zunanjega dela Avditorija se je začela z obetavnim investicijskim programom leta 1998, sama investicija pa je bila začeta leta 1999. Nosilec investicije je bil zavod Avditorij, Občina Piran pa sofinancer. Iz proračunskega denarja za investicijski del v letih 1998-2000 je Občina namenila 280 milijonov tolarjev. Dodatno, neposredno na žiro račun Avditorija pa sta ministrstvo za kulturo in gospodarstvo (slednje za namene turizma) primaknili po 50 milijonov tolarjev. V proračunu je za tekoči del poslovanja Avditorija (plače in projekti...) za leto 2003 je načrtovanih 87,5 milijona tolarjev. Skupaj z obveznostmi za plačilo lizinga pa znašajo letošnje načrtovane obveznosti občine 133 milijonov tolarjev! Od tega je Avditoriju že bilo nakazano 70 milijonov tolarjev. Kot je dejala Jana Tolja so s festivalom MMS pridelali 16 milijonov minusa, finančno vprašljive pa so lahko tudi druge večje prireditve. Zgodba o gradnji nadstreška ima kar zapletene korenine. Občinski svet Piran je bil pred leti tako rekoč postavljen pred dejstvo, saj je moral odločati o spremembi investicijskega programa, da bi tako potrdil nekaj, kar se je že dogajalo. Krivde za to ni prevzel nihče. O problematičnih virih in nekakšnih sumničenjih o morebitnih nepravilnostih je razpravljal tudi nadzorni odbor Občine Piran. Avditorij je obiskala tudi inšpekcija Ministrstva za finance, vendar ob pregleda ni ugotovila nepravilnosti. Kdo je danes odgovoren za tako veliko, po mnenju mnogih nerentabilno naložbo v nadkritje, predvsem pa tudi za nedokončanje, amfiteatra? Kdo je bil takrat predsednik gradbenega odbora? Zakaj se županja Vojka Štular ne oglasi in obrani pred izjavami Tolje v medijih? Glavni argument za postavitev nadstreška, ki gaje Jana Tolja večkrat navajala, je bila prireditev Zlati boben, s katerim se je Avditorij zapletel v spor, ga dobil, a Zlati boben se je preselil v kongresni center Bernardin. Kaj bo predlagala županja? Ali Občina Piran res potrebuje Avditorij in kako do zmanjšanja deleža za te namene, bi se po vsem tem lahko vprašali, saj gre ne nazadnje za ogromna javna sredstva. Kot vedo povedati poznavalci, so možne rešitve: dokapitalizacija (Istrabenz?), koncesija ali prodaja, o čemer bo nekoč moral sklepati naj višji organ občine - občinski svet. Franc Krajnc Sprejem udeležencev združenj a ISSA Županja Občine Piran Vojka Štular je v sredo, 3. septembra 2003 v dvorani Domenica Tintoretta v občinski palači sprejela udeležence Mednarodnega združenja oskrbovalcev ladij, ki so imeli v prostorih Kongresnega centra Bernardin 48. letno konferenco združenja ISSA (International Ship Supplier Association). Konference se je udeležilo 200 članov združenja iz 40 držav. Županja Vojka Štular je udeležencem predstavila občino Piran, se jim zahvalila, da so za svoje srečanje izbrali prav občino Piran. Predsedniku ISSA Wimu Van Noortwijku iz Rotterdama (Nizozemska), kije nekoč že bil na obisku v Splošni plovbi, ko je imela sedež v mestu Piran in sekretarju Slencer Eade-ju iz Londona izročila priložnostni darili. Naslednji dan, 4.9.2003, je županja sprejela predsednika islandskega parlamenta Halldora Blondala, ki seje s soprogo mudil na uradnem obisku v Sloveniji. FOTO: FK- Primorski utrip■ w . , -.'4, . ' ' 5^ r O uspehu odloča ekipa V boju z vetrom in morjem zmaguje le cela posadka. Vsak obrat je sestavljen iz samostojnih, a popolnoma usklajenih potez vseh njenih članov. Prva slovenska maksi jadrnica je in ostaja podvig ekipe, ki jo žene skupna energija: moč sodelovanja. iQ) ISTRABENZ SKUPINA © ISTRABENZ Plesni klub Fredi Izola tntorma /T\ O Ur RALt°X i 0 % : - Spoznali boste osnove hip-hopa, jazz plesa, latinsko-ameriških plesov, standardnih plesov, show plesov in disco dance, še zlasti tudi zanimivih trebušnih plesov, ko plesalke na nastopih z zapeljivimi gibi, ob orientalski glasbi, pritegnejo pozornost številnih gledalcev. Vpišite se v naš klub ali tečaj, ki vam bo ostal v lepem spominu. Pokličite nas lahko vsak delovnik od 9.00 do 19.00 ure. URADNE URE V KLUBU V SEPTEMBRU 2003 so vsak četrtek od 17.00 do 19.00 w Informacije: Plesni klub Fredi Izola, Gregorčičečeva Telefon: 05/6419-606 GSM: 041/529-224 CEMAT v Ljubljani Srečanje ministrov za regionalno planiranje Slovenija 16. in 17. septembra gosti v Ljubljani 13. mednarodno srečanje ministrov, odgovornih za regionalno planiranje (CEMAT). Na zadnjem srečanju CEMAT septembra 2000 v Hannovru je Slovenija prevzela predsedovanje in s tem tudi obveznosti usmerjanja in koordinacije uresničevanja opredeljenih nalog ter priprave na 13. srečanje CEMAT v Sloveniji. CEMAT deluje pod okriljem Sveta Evrope in združuje 45 držav članic s ciljem zagotoviti vzdržni prostorski razvoj evropske celine. Srečanja na temo Implementacija vizij in strategij vzdržnega prostora evropske celine se bo udeležilo približno 200 udeležencev. Ministri bodo sprejeli Deklaracijo o prostorski dimenziji vzdržnega razvoja, tako imenovano Ljubljansko deklaracijo. Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva primorski uV'p Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.05 6777 140, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 izvodov Ustanovitelj in izdajatelj: hmmm Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%. DeSUS Demokratična stranka upokojencev Piran organizira zanimiv izlet Ogledali si bomo grad Miramare, botanični vrt v Sežani in zgodovinski Štanjel. Informacije: 6771 335 - Pavel Godnič VAbljENi k UČENjE qbxsbE In petja MetkA StipEtič iz IzoIe, KopitskA i, ORQANiziRA ZASEbNO-izobRAŽEVAlNi pROCjRAM UČENjA iqRANjA NA qUsbENE INSTRUMENTE iN pEtjA. V izobfiAŽEVAlNi piioqRAM se Ultko vključijo kANdidAti v starost! od 15 do 2 5 Iet, zAČETNiki In osebE do 5 5 Iet starost!, pA rudi izRedNO taIent!ran! otroc! do 10. Ieta starost!. Nauč!1! se boste TEkNikE pEtjA aI! qtAsbENEqA iNŠTRUMENTA. iNfoRMAcije: 040/ 5 00-010 Ali 05/ 6414 -582. L VljudNo VAbljENi! A Lela Marinko Babič s.p. Lucija GSM: 031 390 542 PRODAJA NEPREMIČNIN 1. ) V Sečovljah prodamo opremljeno hišo z bazenom. Hiša je samostojna in ima pogled na morje in soline. 2. ) V Luciji prodamo ali oddamo Restavracijo 300 m2 + terasa. 3. ) V Luciji prodam ali oddam KAFE BAR v obratovanju 150 m2. 4. ) Nad Portorožem, pogled na morje, prodamo restavracijo z apartmaji za prenočišča. 5. ) V piranski občini, 10 minut vožnje iz Portoroža, prodam večstanovanjski nedokončan objekt. Objekt je samostojen in ima 1400 m2 dvorišča + 720 m2 zemljišča za ureditev parka. PRIMERNO ZA DOM UPOKOJENCEV ALI ZASEBNO KLINIKO. 6. ) V Škofijah prodamo opremljen hotel. 7. ) V Luciji - industrijska cona - prodamo nov še v gradnji poslovni prostor. Namenjen za trgovino in restavracijo v izmeri 1300 m2. 8. ) V Celju takoj prodamo tovarno in trgovino (bivši Toper) v izmeri 5000 m2 + parkirišča. GOSPODARSTVO IN POLITIKA Sodeluje tudi mesto Koper Evropski teden mobilnosti in evropski dan brez avtomobila V Sloveniji se tudi letos pripravljamo na sodelovanje v evropskem tednu mobilnosti - osrednji evropski pobudi, ki si prizadeva za uresničevanje trajnostnega prevoza v mestih in ozaveščanje o koristih, ki jih trajnostna mobilnost prinaša za okolje, zdravje in kakovost življenja v urbanih središčih. Ta bo tudi letos potekal od 16. do 22. septembra in se zaključil z že tradicionalnim evropskim dnevom brez avtomobila. Bistvo obeh pobud izhaja iz dejstva, da skoraj 40 odstotkov emisij CO„ ki nastajajo zaradi prometa, povzroča raba avtomobilov v mestih. Ugotovitev je zaskrbljujoča in terja uvajanje učinkovitejših in čistejših načinov prevoza, s katerimi bi zmanjšali prometne zastoje, hrup, onesnaževanje zraka in s tem vplive avtomobilskega prometa na zdravje ljudi in kakovost življenja v mestih nasploh. Po uspešno izvedenih akcijah v minulih treh letih se Slovenija evropskemu dnevu brez avtomobila z imenom “V mestu brez avtomobila!” letos pridružuje že četrtič, drugo leto zapored pa evropskemu tednu mobilnosti, v katerem je lani sodelovalo 320 evropskih mest iz 21 držav, med njimi enajst mest iz Slovenije. Osrednja tema letošnjega tedna mobilnosti je DOSTOPNOST. Na ta način želi teden prispevati k prizadevanjem v evropskem letu invalidov. Hkrati pa sta izboljševanje dostopnosti in trajnostne mobilnosti za najbolj ranljive družbene skupine tudi priložnost za izboljšanje dostopnosti za vse. Kot vedno doslej, bosta evropski teden mobilnosti in dan brez avtomobila priložnosti za uvedbo širokega razpona dejavnosti, porajanje inovativnih idej in pobud za politike ter spodbujanje udeležbe najširših družbenih in lokalnih skupin ter občin. Akciji izvajajo občine oz. mesta v sodelovanju s partnerji (šole, podjetja, trgovci, prevozniki, nevladne organizacije...), na nacionalnem nivoju pa aktivnosti koordinira Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (vodi in usklajuje priprave na akcijo, skrbi za promocijo). Zupani občin, ki se želijo pridružiti akciji, morajo podpisati listino o sodelovanju oz. pristopno izjavo, s katero se obvežejo, da bodo pobudo izpeljali v skladu z osnovnimi pogoji in merili Evropske komisije. Sodelovanje v letošnjem evropskem tednu mobilnosti je doslej najavilo osem občin, in sicer: Celje, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto, Selnica ob Dravi. Akcijo “V mestu brez avtomobila!” pa bo, po doslej zbranih prijavah, organiziralo sedem občin oz. mest: Brežice, Grosuplje, Koper, Murska Sobota, Postojna, Slovenj Gradec in Vrhnika. Podporo akcijam so doslej izrazili tudi v Laškem in Metliki. Prijavljene občine trenutno pripravljajo programe aktivnosti, povezane z učinkovitejšimi in s čistejšimi načini prevoza in z ozaveščanjem prebivalcev, katerih glavni namen je predvsem olajšati izvajanje trajnih ukrepov v korist trajnostne mobilnosti na lokalni ravni. Občine, ki sodelujejo v tednu mobilnosti, naj bi vsak dan v tednu posvetile eni posebni temi v zvezi z okolju prijaznim mestnim prevozom (javni prevoz, kolesarjenje, odgovorna raba avtomobila, mobilnost in zdravje, žive ulice/zelene poti) in pri tem upoštevale tematski poudarek v letu 2003, imenovan dostopnost. 22. septembra pa bo večina sodelujočih mest zaprla del svojih središč za motorni promet. Prednost bodo imeli tisti, ki uporabljajo okolju prijazna prevozna sredstva, hkrati s tem pa bodo občinske uprave prebivalcem omogočile doživetje svojega mesta brez avtomobila. Pri tem naj bi vključile čim več lokalnih interesnih skupin, npr. podjetja, trgovce, šole, nevladne organizacije ipd., v razvoj trajnih rešitev za zmanjšanje prevelike uporabe osebnih avtomobilov in oblikovanje možnih ukrepov, ki bi vsaki interesni skupini omogočili, da prispeva k trajnostni mobilnosti. Cilj evropskega dneva brez avtomobila je ozavestiti javnost o vprašanjih, povezanih z vse večjim avtomobilskim prometom v mestih (prometni zastoji, onesnaževanje, hrup, varnost...), ter dovoliti prebivalcem in obiskovalcem mest, da na novo odkrijejo mesta ter dediščino v čistejšem in mirnejšem okolju. Obenem je to priložnost za občine, da uvedejo in preizkusijo nove načine prevoza, predstavijo načrte prometne ureditve mesta, čistejša vozila (na električni ali plinski pogon), območja za pešce, kolesarske poti itd. Cilji evropskega tedna mobilnosti pa so krepitev dialoga, partnerstva in soglasja med vsemi vpletenimi, da bi uveljavili bolj trajnostne vzorce mobilnosti. Ključno sporočilo letošnjega evropskega tedna mobilnosti v Sloveniji je “Avto ni vse. Premakni se!”. Pod tem sloganom bo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo izdalo zgibanko, plakat in feliks kartice, akcijo pa bomo podprli tudi z radijskim in televizijskim spotom. V sodelovanju z Informacijskim centrom Delegacije Evropske komisije v Sloveniji, podjetjem Elan Bikes in Javnim podjetjem Ljubljanski potniški promet pripravljamo tudi program prireditev v tem tednu, o katerem vas bomo podrobneje seznanili v začetku septembra. Vse informacije o evropskem tednu mobilnosti in akciji “V mestu brez avtomobila” bodo v prihodnjih dneh objavljene tudi na spletni strani ministrstva twww.gov.si/moph- Ministrstvo bo obe pobudi v letošnjem letu pričakalo z dvema novima kolesoma, ki jih uslužbenci že uporabljajo kot alternativo javnemu prevozu in prevozu z osebnimi vozili v mestu. S kolesom pa je po novem opremljen tudi okoljski ataše na Misiji RS pri EU v Bruslju. Zgodilo seje v Zena povozila moža Neka starejša gospa seje z avtomobilom odpravila po svojega moža, kije nakupoval v enem od rimskih supermarketov. Ko je pripeljala pred steklena vhodna vrata je pomotoma namesto na zavoro pritisnila na plin in se z vso hitrostjo zapeljala skozi v hodna steklena vrata supermarketa. Povozila je svojega moža, kije slučajno stal pri blagajni. Njen avto seje ustavil, šele ko je zadel ob zelenjavni pult. KOPER Cenejši šolski prevozi Občina bo verjetno prihranila 57,5 milijona tolarjev, ob tem pa so nastali tudi nesporazumi. Ena od nalog občine je tudi zagotavljanje šolskih prevozov, za katere koprska občina odšteje kar lep del proračunske pogače. Ker seje županu Borisu Popoviču in vodstvu občine zdelo 272 milijonov, kolikor so v lanskem šolskem letu stali avtobusni prevozi šolskih otrok, preveč, je pred časom imenoval delovno skupino. Taje pri vseh slovenskih avtobusnih prevoznikih preverila cene storitve in ekonomsko upravičenost cen na Koprskem. Posledica tega so bila pogajanja z dosedanjima izvajalcema šolskih prevozov in drugimi avtobusnimi prevozniki. Pogajanja, ki jih je vodil podžupan Darko Grad, so sklenili danes, rezultat pa so trije avtobusni prevozniki v novem šolskem letu (Rižana, Street Tour in Avrigo), ohranitev obstoječih linij, predvsem pa za 57,5 milijona tolarjev nižji strošek iz poračuna za šolske prevoze. » Prepričan sem, da se bo z izbranimi prevozniki bistveno izboljšala kakovost šolskih prevozov, poleg tega pa bo večji tudi nadzor občine. Potrdile so se naše domneve o predragih šolskih prevozih, z nižjimi cenami pa uresničujemo tudi obljubo o zmanjševanju proračunskih stroškov ob enakem oziroma še večjem obsegu in kakovosti storitev,« je ob koncu pogajanj povedal podžupan Grad. Mestna občina Koper bo z izbranimi prevozniki sklenila pogodbe v naslednjih dneh, v sredo pa bo delovna skupina sklenila tudi pogajanja o izvajanju javnega primestnega potniškega prometa na območju koprske občine. (MB) Čakajo na sprejem pri ministru Šime Sučič, upokojenec iz Kopra je v svojem imenu in v imenu Sonje Pihlar, Borisa Belaka in Zlate Badovinac 6. marca letos pisno zaprosil za sprejem pri ministru za delo, družino in socialne zadeve. Povedal je, da doslej ni prejel niti odgovora, kaj šele povabilo. Šime Sučič bi se po nekaj letih vztrajanja in dopisovanja s pristojnimi institucijami (in obračanju na medije) rad dokopal do uradne informacije, ali imajo upokojenci, ki so si del pokojninske dobe prislužili v republikah nekdanje Jugoslavije, pravico do sorazmerne razlike pri izplačilu pokojnine, saj je znano, da so delovna leta na Hrvaškem na primer, ki se štejejo za izračun pokojnine, veliko slabše ocenjena kot bi bila ta ista leta v Sloveniji. Šime Sučič seje leta 1960 zaposlil v premogovniku v Labinu, delal pa je tudi v železarni v Sisku. Na Hrvaškem je delal 11 let in 6 mesecev. Leta 1973 seje preselil v Koper in si našel delo v Tomosu. Leta 1997 so ga tam odpustili kot tehnološki višek. Pogoje za predčasno upokojitev je izpolnil oktobra 1998, po opravljenih 25 letih dela v Sloveniji in kot rečeno 11 letih in 6 mesecih na Hrvaškem. Hrvaški ZPIZ mu nakazuje 313,63 kune pokojnine in nič regresa, ki ga tam očitno ne poznajo, slovenski ZPIZ pa mu za pokojninsko dobo v naši državi nakazuje mesečno okrog 40 tisoč tolarjev. Šime Sučič je prepričan, da se njemu in številnim drugim delavcem, ki so bili zaposleni v republikah bivše Jugoslavije, dogaja krivica in da so v neenakopravnem položaju v primerjavi z delavci, ki so si pokojninsko dobo zaslužili v Sloveniji. To omenja tudi v pismu ministru za delo, družino in socialne zadeve. »Z ozirom na to, da smo že nekaj let v finančni stiski in na robu socialnega propada, toda ne po lastni krivdi, smo se odločili za osebno srečanje z vami. Želimo vam, gospod minister, natančno orisati naš izredno težak ekonomsko-socialni položaj, v katerem se nahajamo«, je med drugim zapisal Šime Sučič. Zaprosil je tudi za varstveni dodatek, do katerega pa, kot je razvidno iz dopisa ZPIZ, nima pravice. O neenakopravnosti upokojencev, ki so si del pokojninske dobe prislužili v omenjenih republikah, je razpravljajo in odločalo tudi ustavno sodišče. Poslanci bi glede na sklep ustavnega sodišča morali v šestih mesecih popraviti zakon o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje Jugoslavije, a kot kaže se to še vedno ni zgodilo. Odločitev o pravici do tovrstnega dodatka je prepuščena jtovsem prosti presoji upravnega organa, kar je očitno v neskladju z ustavo. Sime in njegovi sotrpini pa ponižno čakajo, vsaj na sprejem pri ministru, če že drugih možnosti nimajo. Občina Piran - Comune di Pirano Občina Izola - Comune di Isola ŽUPANJI Izjava za javnost Dogodki, ki smo jim bili priča zadnje dni, ko so organi pregona vzeli v postopek gospoda Borisa Popoviča so močno razburkali javnost v Slovenski Istri. Seveda sva tudi kolegici gospoda Popoviča, županji občine Piran in občine Izola, pozorno spremljali dogajanja zlasti zaradi težav, ki bodo lahko nastopile pri nadaljevanju zelo tesnega in kvalitetnega sodelovanja med tremi istrskimi župani na celi vrsti skupnih projektov in rednem mesečnem usklajevanju tekočih zadev, ki so skupne za vse tri občine. Zavedava se, da se v skladu z zakonodajo to sodelovanje lahko nadaljuje tudi ob začasni odsotnosti posameznega župana ali županje, zato upava, da se bodo zadeve v zvezi s preiskavo čimprej razčistile in zaključile. Če so organi pregona že presodili, daje uporaba tako drastičnih sredstev res tako nujno potrebna, tudi upava, da bodo z enako zavzetostjo in hitrostjo pripeljali preiskavo do njenega čimprejšnjega konca. Ob vsem tem pa ne moreva mimo vtisa, da tako organi pregona kot medijske hiše, z neprestanim poudarjanjem, da preiskava teče proti županu Borisu Popoviču, ne pa proti državljanu Borisu Popoviču, nekako povečuje pomen same preiskave in usmerjajo javno mnenje v sum, da gre za kršitve zakona samo na osnovi opravljanja pomembne javne funkcije ne pa za domnevna kazniva dejanja posameznika - državljana. Izola, 13. septembra 2003 Županji Vojka Štular ______________ Breda Pečan | Odmevi\ Mercator ponuja roko V avgustovski izdaji vašega časopisa smo pod rubriko »Gospodarstvo in finance« zasledili članek z naslovom »Mercator ponuja roko«. Ker je v članku omenjena naša krajevna skupnost oziroma njena bodoča usoda bi želeli povedati naslednje: Po vseh dopisih, ki jih omenjate v vašem članku, je na našo zahtevo in željo po več kot enem letu le prišlo do srečanja med predstavniki družbe Mercator-Degro in predstavniki Krajevne skupnosti Piran. In to seveda izrecno na našo željo. Ker v članku ni bil omenjen naš zadnji dopis, vas moramo o tem tudi seznaniti. Ne vemo zakaj in s katere strani je bil prezrt naš zadnji dopis Mercator-Degroju z dne 9. 7. 2003, v katerem je predsednik Sveta KS Piran od odgovornih v podjetju zahteval odgovor kaj bo KS dobila in izgubila ob »morebitni zamenjavi prostorov« v pritličju stavbe (prilagamo naš dopis). Odgovora od pristojnih do danes še nismo dobili. Naša želja je, da v naslednji številki dodate povzetek našega dopisa in s tem seznanite javnost. Predsednik Sveta KS Piran Vincenzo Barrile Objavljamo dopis, ki ga je KS Piran 10. 7. 2003 poslala družbi Mercator - Degro: »Dovolim si pripomniti, da je bil razgovor med vami predstavniki Mercator-Degroja in nami sklican izključno zaradi tega, da nam kot predstavniki vašega podjetja razložite ali še vedno vztrajate pri predlogu zamenjave prostorov in ali je zadeva z vaše strani še vedno aktualana glede na nastale spremembe in dogodke v samem podjetju. Na srečanju je bilo z vaše strani povedano, da Mercator nudi naši krajevni skupnosti dejansko rešitev, ki pa je nismo zasledili v vašem dopisu z dne 9. 7. 2003. Kot predstavnike Mercatorja smo vas seznanili s tem, da je v prejšnji sestavi Svet KS Piran dvakrat obravnaval iz zavrnil predlog za razširitev trgovine v prostore dvorane in sicer 25.3.2003 in dne 2. 10. 2002, o čemer smo s sklepi seznanili Občino Piran. Med pogovorom sem vam tudi omenil možnost najema dvorane izhajajoč iz vašega dopisa z dne 14. 3. 2002, v katerem ste sami ponudili najem kot eno možnih rešitev. Prav tako sem vam kot predsednik Sveta KS predlagal, da bi nam točno ali vsaj približno v dopisu opredelili namen zamenjave, seveda s tlorisom morebitnih strukturnih sprememb, ki bi nastale pred zamenjavo (iz dopisa ni nič razvidno) tako, da bomo po odločitvi Sveta KS Piran, če bo potrebno, sklicali zbor krajanov. Dejstvo pa je, da bi s tako spremembo oziroma zamenjavo prostorov Pirančani ostali brez dvorane, edine take v pritličju in središču mesta, ki služi za razne dejavnosti (predvolilna srečanja, volitve, srečanja raznih piranskih društev, organizacij, razstav, nastopi in podobno) in renome samega kraja«. Predsednik Sveta KS Piran Vincenzo Barrile - # primorski uVp GOSPODAHSTVO IN FINANCE Slovenija in EU Slovenija ne pričakuje težav glede mlečnih kvot Na okrogli mizi z naslovom Delitev kvot za mleko, ki je 24. avgusta potekala na letošnjem 41. mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni v organizaciji Zveze slovenske podeželske mladine in ČZD Kmečki glas, sta o tej temi spregovorila mag. Marija Klopčič iz Biotehniške fakultete in državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Darko Simončič. Mag. Marija Klopčič je predstavila sisteme delitve kvot mleka v državah Evropske unije, kjer so začeli s takim urejanjem količine mleka na trgu leta 1984 glede na statistične podatke količine, oziroma odkup mleka leta 1983. To so uvedli z namenom ureditev ravnovesja na trgu z mlekom, torej da deluje omejujoče na proizvodnjo in s tem tudi vplivati na zvišanje cena mleka. Pri določanju kvote pa ni pomemna le količina mleka, ampak tudi maščobe v mleku. Evropska unija lahko količino zvečuje ali zmanjšuje glede na potrebe na trgu. Kmetje so kvoto, ki so jo dobili leta 1984, lahko povečali tako, da so jo kupili ali pa z najemom. Običajno je kvota vezana na zemljo, ki jo ima pridelovalec. Uvedba kvote še vedno pomeni povečanje cena mleka, večji dohodek in s tem možnosti investicije, pojavljajo pa se tudi problemi, ko se na račun kvote povečajo stroški prireje mleka in v določeni meri omejujejo razvoj, zato se v državah evropske unije postavlja vprašanje, kako zmanjšati stroške. Če rejec preseže kvoto, običajno plača daj atev, kije tako visoka, da za presežek količine mleka ne dobi nič dodatnega zaslužka. Sistemi delitve kvot so vezane na pravilnike Evropske unije, inštitucije države pa natančneje določijo sistem delitve kvot v posamezni državi in sankcije. Prekoračitev kvote se običajno sankcionira tako, da ta ne pomeni za rejca nobenega dodatnega zaslužka. Darko Simonič seje strinjal, da bo sistem kvot tudi zelo pomemben za slovensko govedorejo in pridelavo mleka. V usklajevanje so vklučili inštitucije vlade in vse druge inštitudije in organizacije v državi, ki jih ta prizadeva. Sistem bo tudi v Sloveniji stabiliziral trg z mlekom tako, da bo ta najbolj ustrezen s stališča proizvodnje in predelave. Kljub pomislekom v Evropski uniji ali tak sistem ukiniti ali obdržati, so ugotovili, da še vedno ima smisel in da ga bodo gotovo še uporabljali kako desetletje, zato si prizadevajo, da bi v Sloveniji oblikovali čim ustreznejši sistem do naslednjega leta, ko jih bodo začeli poskusno uvajati. Slovenija je ob pristopnih pogajanjih dobila kvoto 560.424 ton, od tega 467.063 tisoč ton za prodajo mlekarnam in ostalo za neposredno prodajo. Te številke pa so višje, kot je bila prodaja mleka 2002, tako, da v naši državi ne pričakujejo težav pri mlečnih kvotah na nacionalni ravni. Večje težave pa bodo pri delitvi kvot med posamezne rejce, pri čemer Evropski prarlament članičcam pušča precej proste roke. Kvote bodo najbrž določene na podlagi prireje v preteklem ali letošnjem letu, pozneje pa jo bo mogoče povečati le ob pridobitvi dodatnih kvotnih pravic. Potrebno pa bo tudi oblikovati rezerve kvot za mlade kmetovalce. Pomurski sejem, d.d. Služba za odnose z javnostmi Letos že deseti Golden Drum Letošnji jubilejni deseti oglaševalski festival Nove Evrope Golden Drum (prevedeno: Zlati boben) bo od 5. do 10. oktobra v Grand hotelu Emona na Bernardinu. Prvič sodeluje Avstrija. Kdaj spet v Avditoriju? Predsednik mednarodne žirije za televizijo, tisk in radio bo David Droga, svetovni kreativni direktor agencijske mreže Publicis Worldwide. David Droga je sicer star šele 34 let, a je že uspel narediti izjemno mednarodno oglaševalsko kariero. Njegova bivša agencija (1999-2003) Saatchi & Saatchi London, kjer je bil izvršni kreativni direktor, je bila na lanskem oglaševalskem festivalu Cannes Lions izbrana za »Globalno agencijo leta« in je bila tudi prva angleška agencija po zaslužku. Osrednjo strokovno debato na festivalu na temo Ženski pogled na bodočnost in kreativnost in žirijo za oglaševalske akcije bo vodila Nancy Rice, direktorica prestižne ameriške Miami Ad Schoool, s centri v Miamiju, Hamburhu, Minneapolisu, San Franciscu, Varšavi in Sao Paulo. Predsednica medijske žirije bo Američanka z indijanskimi predniki Nikki Mendonca, direktorica za nove posle in marketing v medijski agenciji OMD Europa. Internetni žiriji bo predsedoval Robert Dwek, urednik britanskega spletnega portala Marketing Week Evolve. Največja novost letošnjega festivala je polnopravna vključitev Avstrije v tekmovalno areno nove Evrope. Predsednik Golden Drum Jure Apih meni, da seje, odkar je v Atenah podpisana pogodba o sprejemu desetih novih članic v Evropsko Unijo, nekoč železna ločnica med dvema Evropama neponovljivo izbrisala. »Po ne prav posrečeni samosvoji delitvi ameriške administracije, kdo sodi v staro in kdo v novo Evropo, bo še posebej Golden Drum - oglaševalski festival štiristo milijonskega trga med Helsinki in Tel Avivom ter med Portorožem in Vladivostokom - z eno nogo krepko v EU le težko vztrajal na doslej strogi omejitvi dežel včerajšnje »Nove Evrope«. Države Nove Evrope in Avstrije bodo tekmovale v šestih skupinah: skupina A -televizijski oglasi, skupina B - tiskani oglasi, plakati, promocijske publikacije in embalaža, skupina C - radijski oglasi, skupina D - spletne strani, skupina E -medijske nagrade in skupina W - oglaševalske akcije. Skupina D in W sta odprti za kreativce z vsega sveta, brez geografskih omejitev. Na letošnjem jubilejnem mednarodnem oglaševalskem festivalu se bo zbralo najmanj 1000 aktivnih udeležencev in gostov. Jure Apih: »Ni izključeno ponovno sodelovanje z Avditorijem« Predsednik oglaševalskega festivala Golden Drum Jure Apih je na naše vprašanje, ali bi lahko Golden Drum, sedaj ko je zunaj sodno rešil spor z Avditorijem glede storitvene znamke, ponovno sodeloval z Avditorijem oziroma, da bi organizirali festival spet tam, odgovoril, da Avditorij s svojo ponudbo še vedno ne zadostuje zahtevam festivala, ne izključuje pa bodočega nadaljnjega sodelovanja, ko bo to možno. Franc Krajnc SKRBNIŠKA FUNKCIJA BANKE KOPER Banka Koper je pridobila dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev skladno z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1). Banka Slovenije je v okviru opravljenega pregleda in predložene dokumentacije 2. septembra 2003 ugotovila, da Banka Koper izpolnjuje vse kadrovske, tehnične in organizacijske pogoje za opravljanje skrbniških storitev in izdala odločbo, ki so jo v Banki Koper prejeli 05.09.2003. Med najpomembnejše skrbniške storitve se uvrščajo: * Vodenje računa nematerializiranih vrednostnih papirjev za investicijski sklad (IS), * Opravljanje storitve hrambe vrednostnih papirjev, ki so izdani kot pisne listine, * Vodenje denarnega računa za IS, * Zagotavljanje in preverjanje pravilnosti izračuna čiste vrednosti sredstev IS, obračuna provizij družbe za upravljanje (DZU), vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada (VS), celotnih stroškov VS in celotnih stroškov imetnika enote VS, * Zagotavljanje, da se prihodek VS uporablja v skladu z ZISDU-1 in drugimi podzakonskimi predpisi in pravili upravljanja VS, * Zagotavljanje oz. preverjanje ali prodaja, izdaja, odkup, izplačilo in začasna ustavitev ponovnega nakupa ali odkupa enot premoženja VS oz. investicijskih kuponov poteka v skladu z zakonom in pravili upravljanja VS; ali prva in nadaljnje prodaje delnic, kakor tudi prve izdaje delnic investicijske družbe (ID) potekajo v skladu z ZISDU-1 in statutom ID; ali odkup lastnih delnic ID poteka v skladu z ZISDU-1 in statutom ID, * V primeru prisilnega prenosa upravljanja VS organizacija zbiranja ponudb DZU, ki izpolnjujejo pogoje za prevzem upravljanja VS ali ID, * Začasen prevzem upravljanja IS, * Izpeljava likvidacije VS ali ID, če prisilni prenos upravljanja ni uspel, * Izdajanje mnenja k predlogu likvidacije ID, * Izvajanje skrbniških storitev za vzajemni pokojninski sklad na osnovi odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev, * Izvajanje likvidacije vzajemnega pokojninskega sklada. Skrbnik je pravni subjekt, ki pregleduje dnevne podatke o vrednosti enote premoženja VS in na koncu meseca podatke iz računovodskih izkazov. S svojimi pregledi poslovanja zmanjšuje naložbena tveganja. Skrbniška funkcija zajema pregled računovodskih izkazov in naložb vzajemnih skladov. Skrbnik spremlja ali so posamezne oblike naložb v skladu z zakonskimi določili in omejitvami ter v skladu z opredelitvami naložbene politike iz prospektov vzajemnih družb. Skrbniška funkcija se v Banki Koper izvaja v novi službi - Služba skrbniškega bančništva, ki jo vodi g. Branko Rojc. Casino Žusterna Pozdravni govor predsednika družbe Casino Portorož d.d. na otvoritvi igralnega salona Casino Žusterna »Veseli me, da smo se našli ob prijetnem opravilu, ko odpiramo našo zadnjo pridobitev v investicijskem nizu - Igralni salon Casino v Žustemi. Kljub poznanemu dejstvu, da ni razvoja in poslovnega učinka brez prenove, težav in drobnih zapletov, smo se odločili, da bomo kot družba sledili novim poslovnim izzivom, novim priložnostim ter na ta način dosegali in presegali želje in potrebe naših gostov. Hkrati se zavedamo, daje razmah igralništva v smeri igralnih avtomatov danes povsem običajen odgovor poslovne javnosti na spremembe, na nakupno obnašanje naših igralcev, ki so še do včeraj prisegali na klasične igre. Prav tako s svojimi izkušnjami in znanjem nadgrajujemo ponudbo z igralnim salonom, kjer se sedaj nahajamo. Upamo, da bomo na ta način, ne le razširili in popestrili našo ponudbo temveč jo tudi približali novim ciljnim skupinam, mlajšim, hitrejšim in drznejšim. Njim in pa poslovnežem, željnim sprostitve, je namenjen ta produkt, ki ga bomo tudi z vašo pomočjo še izpopolnili. Naše vodilo je bilo in ostaja oprto na razvojno usmeritev, zato končni cilj naše podjetniške dejavnosti poudarja potrebo zagotoviti življensko sposobnost celotnega podjetja, ki ostaja na ta način odprto normativnim in dobičkonosnim idejam. Podjetniški smotri Casinoja Portorož ostajajo dolgoročni«, je na koncu pozdravnega govora poudaril Aldo Babič. Igralni salon Casino Žusterna je odprt od 11.00 do 05.00 ure. Vstopnine ni. Program in-prime V torek, 16. septembra ob 14. uri bo v prostorih Pretorske palače v Kopru skupni sestanek županov 25 občin goriške, obalno-kraške, notranjsko-kraške statistične regije na temo podpore programu : Inovacijski preboj Primorske (IN-PRIME). Uvodno besedo bo podal Vojko Čok, predsednik programskega sveta IN-PRIME. Robert Bric bo predstavil prijave za strukturne sklade, nato pa bo sledil podpis podpore programu za prijavo. Okolje zbira nevarne odpadke Javno podjetje Okolje Piran je na domove občank in občanov poslalo preglednico krajev in datumov z natančnim umikom brezplačnega zbiranja nevarnih odpadkov. V Piranu jih boste lahko oddali 17. 9., v Portorožu 17. in 18. 9., v Luciji 18. in 19., Seči in Stmnjanu 19. 9., v Parecagu, Sečovljah, Dragonji, Sv. Petm, Novi vasi in Padni pa 20. 9. 2003. Med nevarne odpadke sodijo stara zdravila, škropiva, barve, topila, odpadna olja, akumulatorji, baterije, računalniška oprema, neonske žarnice, razne kemikalije iz gospodinjstev... V Luciji ustanavljajo turistično društvo Največje spalno naselje v piranski občini Lucija s približno 7300 prebivalci v resnici, če izvzamemo bifeje v nočnem času, ne živi pestrega življenja povezanega s kulturo, prireditvami, krajevnimi prazniki in tudi ne s turizmom. Pobuda Alena Radojkoviča, občinskega svetnika ZLSD, o ustanovitvi turističnega društva v Luciji bo verjetno že kaj kmalu obrodila sadove, saj se bodo ustanovitelji v teh dneh zbrali v KS Lucija, kjer naj bi bil tudi sedež TD, sprejeli pravila društva in program dela ter finančni načrt, izvolil zakonitega zastopnika oziroma predsednika TD (to bo verjetno Alen Radojkovič) in s tem tudi dmštvo, ki ga bodo registrirali pri Upravni enoti Piran. Prekosili smo Butalce V vhodnih vratih stanovanjskega stolpiča v Luciji že trikrat menjali ključe Pred časom je izbrano podjetje zamenjalo lesena vhodna vrata stanovanjskega stolpiča na Liminjanski 91 v Luciji z novimi močnimi aluminijastimi. Takrat so zamenjali tudi ključavnico. Stanovalci v 18 stanovanjih so prejeli drobcene ključe in že takoj opozarjali, da ne bodo dolgo vzdržali. In res, že čez nekaj dni so morali ključe zamenjati in to se je ponovilo že tretjič. Res, da vsak stanovalec prejme po en ključ, ostale potrebne pa si mora dati izdelati sam. Izdelava enega ključa stane 450 tolarjev. Če to pomnožimo z najmanj 54 znese 24.300 SIT in če še to pomnožimo s trikrat narastejo stroški zamenjave na 72.900 SIT. Nova ključavnica s primernim (močnejšim) ključem stane okrog 10.000 SIT. Da je to res pravo butalsko dejanje je priznal celo izdelovalec ključev, ki sicer na tem lepo služi. Upravnik omenjenega stolpiča je podjetje Ogrevaje Piran, ki bo odgovorilo, daje tako stanje (vrata) podedovalo. Predstavitev knjige Milana Gregoriča Slovenija v tesnem objemu zahodne sosede. Mestna knjižnica Piran vabi v četrtek, 18. septembra ob 19.00 uri v Kosmačevo hišo v Portorožu, Stara cesta 28, kjer bodo predstavili delo Milana Gregoriča, knjigo z naslovom Slovenija v tesnem objemu sosede. Milan Gregorič je znani istrski publicist in javni delavec. Z avtorjem se bo pogovarjal prof. Tomaž Bizajl. 102*8 C Radio T a b t i ( 05 6730 081 (d 05 6730 085 B radio-tartini@siol.com -Ufe- ■ w stran 6 primorski u¥p September 2003 Figov top Nesprejemljivi predlogi za premirje Pietro Coppo in Giuseppe komisija je ugotovila, da v slovenskem . . i r 1 morju m rib m da imamo le dva ribica, Tartini sta se pogaj ala Husota v Piranu Hasota v Izoli). In ko sta se omikana sogovornika tako Pietro Coppo in Giuseppe Tartini - velika pogajalca. (FOTO: FK-Primorski utrip). Figov top, s katerim so Izolani nekoč streljali na Pirančane, bo še dolgo predmet vsakoletnih pogajanj o premirju. Na letošnji prireditvi ob ribiškem prazniku na Velikem trgu v Izoli (23. avgusta zvečer) sta se dobro uro neuspešno pogajala dva velika moža: Giuseppe Tartini in Pietro Coppo. Pirančani so na koncu dali Izolanom le minuto časa za sprejem njihovih predlogov. A, kot je bilo pričakovati, trmasti Izolani tudi letošnjih, precej bolj milih pogojev za sklenitev premirja, niso sprejeli. Na zabavni prireditvi Figov top, kije bila za spoznanje nekoliko drugačna, seje tudi letos zbralo veliko ljudi, ki so se nasmejali duhovitim opazkam na račun enih in drugih. Pietro Coppo in Giuseppe Tartini skoraj nista mogla razumeti velikih sprememb, ki sta jih v zadnjih sto letih doživeli mesteci Izola in Piran. Dotaknila sta se tudi bolj sodobnih tem, povezanih z EU; o problematiki ribištva (evropska pogovarjala je Pierto Copo ugotovil, da bo Evropska unija najprej prišla v Izolo in šele nato v Piran. Ker pogajanjem ni bilo videti konca je stopila na oder stroga Tartinijeva soproga in oba nadrla. Tartini je nato priznal, da je navdih za kompozicijo Vražji Trilček dobil pri soprogi. Ker sta bila pogajalca neuspešna je na oder stopila izruj ena rezervna piranska ekipa. Zora Mužinič je pripeljala s seboj celo »piransko županjo Guerino Štularis«. »Čaka nas Evropa in prav je, da smo enotni. Pirančani smo sklenili, da vam v treh točkah povemo, kje vidimo našo prihodnost oziroma kakšni so naši predlogi. »Županja Guerina Štularis« je Izolanom ponudila okostje pokojne kitovke, a ga Izolani nočejo. Nato jim je ponudila temeljni kamen za postavitev obzidja, da bo Izola res izgledala kot obmorsko mesto, tako kot Piran. »Naša županja hodi po svetu zaradi obzidja pa bi želeli, da tudi vaša Breda hodi z njo in prav je, da si naredita obzidje«. Tretji pogoj: pomagajte nam potrditi za poslanca v Bruslju skoraj našega Pirančana, »falš Piraneža«, ki hodi v Piran na obiske, v občinski palači sprejema Pirančane in jim malo predava. Zahtevni Pirančani so Izolanom pustili le minuto za razmislek, premalo. Izolani so na koncu priznali, da jim je lepo, ko pridejo k njim na obisk sovražniki. Za praznik tudi brodet Na letošnjem bogato pripravljenem ribiškem prazniku v Izoli, ki ga je v dveh dneh obiskalo najmanj 35.000 ljudi, ni dišalo le po sardelah. Tri močne ekipe so se v soboto, 23. avgusta zvečer pred hotelom Riviera pomerile v pripravi brodeta. Najboljšega je pripravila ekipa iz občine Radlje ob Dravi, ki jo je vodil župan Alan Bukovnik. Vsi mojstri v pripravi brodeta. Aleksandra Čermelj je odlično mešala brodet Prvo ekipo je vodil župan občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik, pomagala pa sta mu občinski svetnik Denis Onuk in pevka Aleksandra Čermelj. Ekipo dobre volje so sestavljali Slavko Ivančič, županja Izole Breda Pečan in podžupan Občine Piran Drago Žerjal. Pestro ekipo so sestavljali Tubo Furlanič, Marino Legovič in Bogdan Gerk. Za strokovni nadzor sta bila določena neodvisna gostinska strokovnjaka Branko Miklobušec (vodja restavracije Riviera) in Iztok Butkovič (vodja kuhinje). Še bolj stroga je bila strokovna komisija v sestavi Brigita Kobe (tednik Celjan), Oriana Fikfak (trgovka v Muellerju), Iztok Umer (novinar Slovenske novice), Kristina Menih (dopisnica Večera) in Franc Krajnc (odgovorni urednik Primorskega utripa), kije ocenjevala splošen izgled in okus brodeta, omako (preredka, pregosta), morske sadeže (razkuhani ali ne), preveč ali premalo začimb ter »umetniški vtis« ob pripravi. Največ točk in s tem tudi prvo mesto je osvojila ekipa iz kontinentalnega dela Slovenije, Radelj ob Dravi. Res pravo presenečenje in mali šok za Primorce! Zmagovalci so na koncu razkrili, da so se na dogodek pripravljali kar nekaj časa - in brodet kuhali izključno po knjigi. Odlično ste, smo rekli in prav je, da nam Primorcem pokažeta kako se kuha brodet. Že so deževale nagrade. Nam se je takoj porodila misel, da bi podobno ekipo povabili v Portorož na proslavo ob 10. obletnici Primorskega utripa, kajti kar je dobro se samo hvali. Županja Občine Izola Breda Pečan izroča županu Občine Radlje ob Dravi Alanu Bukovniku priložnostno priznanje za velik uspeli v Izoli. a fujifilm Canon oufmpus pehtax -Izdelava fotografij iz vseh klasičnih in digitalnih medijev jfiWl -Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok -Prodaja ročnih ur priznanih znamk: IsectCp , Maribor Ljubezen: Skrajni čas je | že, da tudi vam posije kak sončen žarek z malo potrpljenja bo že šlo. Zdravje: Tudi v prihodnje bo kar stabilno. Denar: Težave so prisotne že nekaj časa, rešitev je pa tudi zelo blizu. 17, ».p m MCI KOW Trim! informator Primonke ZA Vti m* $ MBHOCti* TČtktil BREZPLAČNI MALI OGLASI NAJSOGATtitA ponudbo f 2W* NEPREMIČNIN in robljenih yVSAIC PETE* AVTOMOBILOV no Primorskem. MALI OGLASI ITALIJE in HRVAŠKI PRETEP V DIJAŠKEM DOMU K Piranu smo podali pristojnemu državnemu tožilstvu kazensko ovadbo zaradi nasilja v dijaškem domu Srednje pomorske šole. Dne 3/9-2003 ob 21.00 je dijak ll.letnika doma iz okolice Sevnice prišel v sobo dijakov (letnika in od mlajšega dijaka zahteval, doma iz Jesenic, da pred njim poklekne in ga pozdravi, česal pa izsiljevani ni hotel storiti. Zaradi tega ga je starejši dijak udaril s pestjo v čelo tako močno, da se je nesrečni Začetnik opotekel v kot. Nasilnež je skočil nato na njega in ga pričel s pestmi brutalno pretepati po celem telesu. V pretep se je vmešal še sošolec mlajšega dijaka, ki je doma prav tako z Jesenic in ju hotel razdvojiti, vendar ga je starejši dijak udaril s komolcem in mu zlomil členek na mezincu. V nadaljevanju sta mlajša dijaka želela starejšega dijaka spraviti iz sobe in ga pri tem lažje telesno poškodovala. Izsiljevani in brutalno Pretepeni dijak 1.letnika je bil odpeljan v ljubljanski klinični center, ker ima zlomljeno čelno kost in je Potreben kirurški poseg. __ NAROČAM Ime in priimek __ Točen naslov ____ Poštna številka _ NAROČILNICA primorski uMp Letna naročnina za naročnike (12 številk) 1.800 sit Datum_________________ Podpis ____________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na: INFORMA Portorož, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož . * primorski u¥p Silvana in Magda - dva stebra občine Piran Silvana Nižetič, tajnica na Uradu za okolje in prostor. Njen šef je predstojnik Boris Kočevar. Silvana slavi kar dva okrogla jubileja- petdeseti rojstni dan in (lani) trideset let dela na občini. Tako je nenadoma postala mlada najstarejša delavka na občini Piran. Magda Kos opravlja kar več del hkrati. Je univerzalna in zanesljiva deklica za vse. Veliko dela ji vzame sestavljanje in pisanje zapisnikov najvišjega organa lokalne skupnosti, poleg tega pa je tajnica Atilia Radojkoviča, predstojnika stoletje. Za okrogle obletnice se kajpak pričakuje vsaj torta. Urada za splošne zadeve. Magda je srečala Abrahama že pred termi leti, na občini pa je v službi že tudi celo četrt Komisarka EU na vljudnostnem obisku v Piranu Minister za šolstvo dr. Slavko Gaber in ministrica za kulturo Andreja Rihter sta 8. septembra povabila v Piran komisarko Evropske unije za izobraževanje in kulturo Viviane Reding. Visoka gostja je najprej obiskala Primorsko univerzo v Kopru, nato pa še gimnazijo z italijanskim učnim jezikom Antonio Šema in osnovno šolo Cirila Kosmača, kjer seje srečala z ravnatelji in učenci osnovnih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom. Ravnateljica priredili čudovit sprejem. V občinski palači je gostjo Alenka Aškerc Mikeln in učenci so ji sprejela piranska županja Vojka Stular. Predstavljamo vam naše zavarovalniško osebje v Luciji in Sečovljah V Zavarovalnici Triglav dajemo velik poudarek na strokovno delo, gradimo na konkurenčnosti ponudbe in približujemo storitve našim zavarovancem. Pomemben temelj za stabilno rast naše družbe so tudi naši zavarovalniški delavci, univerzalni zastopniki, ki vam jih predstavljamo. Z izkušnjami, ki jih imajo v stroki, vam bodo svetovali pri pomembnih odločitvah zavarovanja vašega premoženja. Ponudili vam bodo sklenitev zavarovalne police z mikavnim popustom. Pričakujemo vas. Na vaš klic vas bodo obiskali tudi na delovnem mestu ali na domu. Ponudili vam bodo sklenitev zavarovalne police ter pripravili vse potrebno za: * Življenjsko zavarovanje * Avtomobilsko zavarovanje * Premoženjsko zavarovanje * Druga aktualna zavarovanja Predstavništvo Lucija, Obala 114C, 6320 Portorož: Telefon : 05/ 67 78 950, Telefaks: 05/67 709 61 Ivan Mikluš, univerzalni zastopnik z večletnimi izkušnjami v zavarovalni stroki Jasna Novak, referentka za sklepanje zavarovanj Lucijan Simnovčič, zavarovalni agent |H triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D. D. Predstavništvo Sečovlje. Telefon: 05 67 22 620, Telefaks: 05 67 22 620 Univerzalni zastopnik Dušan Grudnik