Posamezni izvod 1.30 ŠIL, mesečna naročnina 5 šilingov. V.b.b. Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. Letnik XIII. Celovec, petek, 8. avgust 1958 Štev. 32 (848) Srednji vzhod in zgrešena politika Amerike Obnova nevarne manjšinske politike? Na zadnji tiskovni konferenci je, novinar, ki je zastopal nacionalistični tisk, kritiziral politiko koroških Slovencev, da se pogajajo odnosno naslanjajoi le na Vlado. Poudarjal je, da v manjšinski politiki vlada nima podpore prebivalstva in da bi se koroški Slovenci morali pač pogajati le s krogi, ki baje V tem Vprašanju imajo za seboj večinoi ljudstva. Prav to je izraženo tudi v sila propagiranem novem rednem mesečnem glasilu »domovinskih zvez« Koroške pod naslovom »Diei Kamtner Landsmannschaft«. Kratek pogled v prve' štiri številke te publikacije navdaja človeka z grozo, ko vidi, kako' se spet skuša obnoviti nekdanjo predvojno manjšinsko, politiko, kako šovinistični krogi spet poskušajo mimo vla-dte postati v tem Vprašanju posebna vlada. In oe V tej zvezi pogledamo še ostali tisk, moramo ugotoviti, da ste' v pisanju in polemiki o ureditvi in rešitvi manjšinskega Vprašanja! uveljavlja isti duh, kar daje povodi za resno zaskrbljenost. Ta politika je namreč sila nevarna. Ta politika pomeni obnovo manjšinske politike prednacistične Avstrije, ko v manjšinski politiki ni odločala vlada, marveč je v tem vprašanju odločal »Karntner Heimatbund« pod vodstvom Mayer Kaibi-tscha. Do kakšne katastrofe je ta politika privedla, smo koroški Slovenci doživeli na lastni koži. Na začetku te politike je bila znana zahteva, da morajo vsi odločujoči činitelji o«( šole, uprave, vlade in cerkve1 stremeti za tem, da v petdesetih letih ne bo nobenega Slovenca, več na Koroškem — na koncu te politike so bili KZ-taborišča in izselitev stotin naših družin z načrtom popolne likvidacije našega ljudstva in našega jezika. Tudi obnovitev te politike more pomeniti le katastrofo s skoraj nepopravljivimi posledicami. Tal politika, ki jo očitno nameravajo' obnoviti in ki jel ob priložnosti zadnjega šolskega štrajka že pokazala svoje izrazito) šovinistično lice in sedaj ponovno poziva in hujska na, šolski štrajk, nikakor ne more dovesti do sporazumne1, mirne rešitve. Za sporazumno, široko človečansko rešitev je treba vsaj malenkost človeške nastrojenosti in trohico resnicoljubnosti. Če pa pogledamo glasilo krogov, ki so,, kakor Vse kaže, na nemški strani vzeli manjšinsko reševanje v zakup, ni V njem niti rahlega poskusa razumeti tudi drago' stran. V njem so samo natolcevanja, zavijanja in diskriminacije našega ljudstva in posameznikov, ki kakorkoli izstopajo kot Slovenci. Neprikrito iznašatnjei pravičnih zahtev manjšine tudi vladnim zastopnikom je za njih »neokusnost«, jasno postavljeno stališče manjšine pa »grožnja«. Ob tako nestvarni, strupeni vsebini ne bi kazalo niti ne baviti se si terni izrodki šovinistične domišljije, če ne bi našli notri imenovane tudi osebe, ki jih sicer poznamo kot zmerne in resne. Takoi pa, je potrebno, da se tudi na tem, mestu bavi-mo s to publikacijo. Če je to morda nova linija manjšinske politike, tedaj za mimo in sporazumno rešitev ni ne le nobenih izgledoV, marveč je nujna posledica le nepopravljiva zaostritev medsebojnih odnosov med narodoma; v deželi. Če pa to ni oficielna linija manjšinske politike — in taka biti ne more — potem je skrajni čas, da končno poseže vmes državni pravnik in zastrupljevalcem mirnega sožitja med deželnima narodoma prepreči hujskaško delovanje. § 5 člena 7 Državne pogodbe in § 302 kazenskega zakona, dajeta dovolj možnosti ukrepanja, Ne nazadnje pa je to tudi dolžnost vlade, ki je edina pristojna in obvezana za reševanje manjšinskega vprašanja na osnovi člena 7 Državne pogodbet Da konference na najvišji ravni, ki naj bi razpravljala o- položaju na Srednjem vzhodu, še Vedno ni prišlo,, čeprav je bilo za ta sestanek že z, obeh strani predlagan nih mnogo- datumov. Sploh se zadnje čase kaže, da srečanje šefov Vlad ni več tako aktualno, kot je bilo soditi pred tedni, ko se je položaj na, Srednjem vzhodu nevarno zaostril vsled: anglo-ameriške oborožene intervencije. Takrat je kot prvi predlagal tak sestanek predsednik sovjetske vlade Hraščev, ki ni stavil nobenih posebnih pogojev' glede oblike, in kraja pogajanj. Pozneje so se, tako na eni kakor tudi na dragi strani pojavili različni pomisleki, ki sO! privedli do tega, d!a je Zah hod vztrajali na! razgovorih v okvira posebne seje Varnostnega sveta, Sovjetska zveza pa je zahtevala sklicanje izrednega zasedanja Glavne skupščine Organizacije združenih narodov. Varnostnega svetal okoristili Amerika in Anglija, ki sta svoje čete' na omenjenem področju še okrepili, čeprav se je položaj na Srednjem vzhodu medtem že tako razčistil,. da je odpadel vsak tudi še tako* dvomljiv povod za tujo intervencijo'. Zato je razumljivo, da je ta, neodgovorna in skrajno škodljiva akcija deležna vedino bolj odločne obsodbe in zlasti v zahodnih komentarjih prevladuje mnenje, d,a boi morala, Amerika čim preji spregledati zgrešenost svoje politike do arabskih narodov, če noče zgubiti med njimi še zadnji ugled. Na Zahodu namreč soglasno zavračajo ameriško' trditev, češ da so arabske dežele izpostavljene komunistični nevarnosti, ter poudarjajoi, da tako nevarnost dejansko ustvarja šelei nestvarni odnos Washingtona do arabskih narodov, ki si ne želijo nič drugega, kot pa samostojno in neodvisno- življenje. Sicer kaže, dia je Amerika svoje napake vsaij nekoliko že uvidela, o čemer pričata njeno priznanje nove iraške vlade ter potovanje posebnega EisemhowerjeVega pooblaščenca; Murphyja po arabskih deželah, vendar pal to še nikakor ne zadostuje1 za dokaz njene poštene in nesebične politike, O kateri skuša prepričati vso svetovno javnost. Svojo iskrenost boi morala dokazati z ustreznimi dejanji ter v danem, primera predvsem umakniti sVoje čete iz Libanona, na splošno' pa bo morala priznati, da se z oboroženimi intervencijami: prav tako malo; Varujejo interesi neodvisnih dežel kakor z vmešavanjem v notranje zadeve dragih držav. Šele potem, ko se bo dejansko ravnala po teh načelih, bo lahko s- čisto Vestjo sodelovala na, konferencah, kjer rešujejo mednarodne probleme. Tudi gospodarski stiki pospešujejo mirno sožitje med narodi Slavnostna otvoritev Koroškega velesejma 1958 v Celovcu Odločitev HraščeVa,, da je odklonil sejo Varnostnega sveta ter zahteval zasedanje Glavne skupščine OZN, je razumljiva z več strani, posebno pa; je nanj nedvomno vplivalo dejstvo, dia, je Varnostni svet v Vprašanju Srednjega' Vzhoda očitno odpovedal že od vsega začetka, ko ni našel dovolj odločnih ukrepov za umik anglo-ame-riških čet iz Libanona in Jordanije. Na drugi strani pa, sta se ravno z neuspehom Ob lepem vremenu je bil včeraj V praznično okrašenem Celovcu v okviru posebne slavnosti1 odprt letošnji Koroški Velesejem — Avstrijski lesni sejem, ki je po- stal simbol gospodarskega napredka Celovca in Koroške, kakor je poudaril celovški župan Ausserwinkler. Med stotinami častnih gostov, ki so prišli iz vse Avstrije ter iz mnogih dragih držav, jte p,rezident Velesejma! mestni svetnik Novak med dragimi pozdravil ministra za trgovino dt. Bocka in ministra, za obrambol 'Grafa, deželnega glaVarja Wedleniga z ostalimi člani deželne vlade, predsednika deželnega zbora, Sereinigga z njegovimi namestniki, številne državne, zvezne in deželne poslance, predstavnike zbornic in ustanov, prezidenta graškega velesejma, zastopnike vojske in cerkve ter drage. Otvoritve velesejma so se udeležili tudi številni predstavniki iz inozemstva, med katerimi jih je bilo: posebno mnogo iz obeh sosednih dežel — Jugoslavije in Italije. Medi jugoslovanskimi zastopniki so bili generalni konzul Trampuž, član vlade LR Slovenije in predsednik zvezne zbornice zai obrtno gospodarstvo' Jugoslavije Tone Fajfer, svetnik jugoslovanskega: veleposlaništva na Dunaju dr. GaVrilovič, konzul Pendžič ter zastopniki, jugoslovanskega gospodarstva; in trgovine. Pozdravna pisma, pa so velesejmu poslali zvezni prezidtent dr. Scharf, kancler Raaib, ministri Helmer, Thorna in Wald-brunner, pa tudi razni predstavniki iz inozemstva. V otvoritvenih nagovorih so predsednik velesejma Novak, župan Ausservvinkler, deželni glavar Wedenig ter minister Bock zlasti poudarili pomen Koroškega velesejma kot avstrijskega lesnega sejma. Minister Bock je nakazal tudi perspektive avstrijskega gospodarstva z ozirom na bodoče evropsko tržišče ter v smislu avstrijskega simbola »Delo-gostoljubnost-umet-nost« otvoril letošnji Koroški velesejem. Deželni glavar Wedenig, ki je tokrat že dvanajstič kot predstavnik deželei govoril na otvoritvi Velesejma, pa je zlasti nagi a,-sil, da ima Koroška; kot dežela na stikali-šču treh dežel poseben interes do dobrih gospodarskih stikov s sosednimi deželami, ker tudi gospodarsko sodelovanje lahko odstranjuje marsikatere nesporazume ter pospešuje mirno sožitje med narodi. Ob zvokih nove Velesejmskei koračnice, ki jot je igrala godba knapov iz Hiitten-berga,, so' si častni gostje nato ogledali razstavo. Avstrijsko-jugoslovanska pogajanja na Bledu Prihodnji razgovori bodo meseca oktobra na Dunaju Kakor smol kratka omenili že v zadnji številki, se je 31. julija začelo na Bledu zasedanje aVsitrijsko-jugoslovanske komisije, ki razpravlja o nerešenih Vprašanjih med Avstrijo in Jugoslavijo. V Tanjugovem poročilu o teh pogajanjih je rečeno, da jel imela! jugoslovansko-avstrij-ska komisija od 31. julija dOi 2. avgusta, na Bledli dragi del svojega plenarnega zasedanja. Komisija je Vzela: na znanje poročila dtelovnih skupin in sklenila, da bodio preostala odprta vprašanja! obravnavali^ na prihodinjem zasedanju, ki bo meseca: oktobra na; Dunaju. Teden neurij v Avstriji Pretekli, teden ni prinesel le hudo vročino, temveč je bil tudi poln neurij, ki so na Koroškem ter na Zgornjem, in Nižjem Avstrijskem povzročila prave katastrofe. Škodia Vsled neurij, nalivov in viharjev gre V desetine milijonov šilingov. Od neurja najbolj prizadeta; je, bila: brez dvoma Koroška;, tu pa! posebej območje od Millstattskegai do Osojskega jezera. Prvo neurje je šlo preko Koroške V torek. Nevihtal z nalivi, strelo in toifrot so; prišli iz seVerozapadnega dtela dežele ter divjali preko Vse dežele. Veter je na; zgornjem Koroškem podiral drevesa;, ki so prekinila električni vod na; elektrificirani progi proti Salzburgu na Več sto metrov dolžine. V okolici Millstattskegai jezera je Voda Vdrla V številne hiše, do poplav in plazov pa je prišloi tudi; v okolici. Feld,-kirchna in v okraju Št. Vid. Posebno veliko škodo je torkovo neurje povzročilo na grobniškem polju in V dolini Krke, kjer je padala za jajce dtebela toča: in je Vihar podrl Več desettisoč metrov lesa. Vsled strele je v 5 krajih zgorelo več poslopij. Hujša od: torkoveje bila po svoji škodi nevihta, ki je šla preko Koroške v četrtek na večer. V območju Millstattskega in Osoijskega jezera, je zapustila katastrofalne posledice. V gorah nad Millstattom O pogajanjih je bilo sestavljeno skupno poročilo, ki sta ga podpisala šefa; obeh delegacij, in sicer za jugoslovansko delegacijo pooblaščeni minister V državnem sekretariatu zal zunanje zadteve Viktor Repič (bivši jugoslovanski veleposlanik V Avstriji —■ opom. ured.), za avstrijsko delegacijo pa pooblaščeni minister v zunanjem ministrstvu poslanik Heinrich Haymerle, V poročilu o zasedanju avstrijske-jugo-slovanske komisije je poudarjeno da so pogajanja potekala v duhu prijateljstva in medsebojnega; razumevanja. se je ta večer dvakrat zaporedoma utrgal oblak in na mah spremenil desetletja mirne potoke v neukrotljive hudournike. S hribov je tekom, nekaj minut VdHal voda, ki je poleg grušča nosila, seboj celi drevesa, skale in Ostanke poplavljenih kmetij ter z njimi preplavila Mills,tatt in številne sosedne vasi. Neukrotljive vodne mase so rušile hiše in ceste ter zasipale avtomobile na cesii, polja in travniki pa so sličili kameniti puščavi. Škoda tega razdejanja jei neprecenljiva. Tretjite neurje v teku enega tedna pa je šlo preko Koroške v noči od sobote na, nedeljo in V nedeljo, povzročilo jei škodo na zgornjem Koroškem, nai Ljubeljski in medVedijedolski. cesti, V okolici Djekš in okoli Globasnice. V Millstattu je številnim delovnim ekipam uspela obvarovati kraj pred nadaljnjo škodo. Neurje, ki je koncem tedna divjalo tudi na Zg. in Nižjem Avstrijskem, je prav-tako povzročilo ogromno škodo na poslopjih, v gozdu in v' sadovnjakih. Koroška deželna vlada je po neurju v območju Millstatta prizadetim že nudila prvo gmotno pomoč in pozvala prebivalstvo k zbirni akciji. Znatno sta prizadete podprla že Sindikalna zveza in Rdeči križ. Kriza v mlečnem gospodarstvu je evropski problem Kakor pri nas V Avstriji, tako je mlekoi V številnih spsednih državah na severu in zapadU Evrope predmet čedalje vidnejše politične napetosti. Vzrok tej napetosti so naraščajoči viški mleka in mlečnih izdelkov, predvsem masla na evropskih tržiščih in ostra brezobzirna konkurenca V ceni med državami izvoznicami masla. Proizvodhja mleka v gospodarskem območju držav srednje, zapadhei in severne Evrope iz meseca V mesec narašča in že nekaj mesecev presega potrošnjo. Države, ki so zadnja desetletja bile izvoznice mlečnih izdelkov, ne Vedo, kam z mlekom, maslom in sirom. V zadnjih letih so ali spregledale ali pa niso dovolj resno jemale prizadevanja vlad drugih držav, da bi postale neodvisne od uvoza, mlečnih izdelkov. Nekatere izmed njih, med njimi tudi Avstrija, so z vladnimi intervencijami in subvencijami že dvignile proizvodnjo mleka na takšno višino, da jim proti koncu preteklega leta ni bilo treba uvažati masla, temveč so pričele nastopati same kot izvozniki mlečnih izdelkov. Druge države bodo! to višino proizvodnje mleka v kratkem dosegle. Zato se je v Evropi pričela ostra borba za tržišča z mlečnimi izdelki. Nekatere države sti poskušajo osvojiti tržišča za maslo s subvencioniranjem njegovega izvoza. Uvoznim državam ponujajo svoje maslo po znatnoi nižjih cenah, kakor je na domačih tržiščih. Avstrija n. pr. krije razliko med državno in izvozno ceno masla, s takoimenovanim »kriznim fondom«, za, katerega predelovalna industrija mleka in fond za mlečno gospodarstvo odtegujejo producentom od zagotovljene cene 15 grošev na liter mleka. Podobnoi si poskušajo sVojiti tržišča tudi druge države. Že par mesecev se borba za tržišča, masla razvija V znamenju »kdo bo koga«. Doslej ni hotela popustiti nobena država, končno pa je koncem meseca julija po- GOSPODARSK! DROBIŽ Vzhodnonemške ladjedelnice gradijo ladje za Sovjetsko zvezo. Prva od enajstih ladij je pred nedavnim odplula iz pristanišča poskusno vožnjo po Baltiku. Ladja ima 4721 BRT, na krov pa lahko sprejme 350 potnikov. Vzdrževala boi promet med Leningradom, in Londonom, pristajala pa bo tudi V Helsinkih, Stockholmu in Kopenhagenu. Rekord pri kopanju premoga so dosegli v Sovjetski zvezi z novim strojem za kopanje. Dnevno izkopljejo toliko premoga, da bi ga lahko vskladiščili v 180 metrov dolg rov, kar pomeni svetovni rekord. Avstrijska narodna banka poroča, da so, meseca, junija znašali dohodki iz tujskega prometa 509 milijonov šilingov. V primeri z mesecem majem je porastek dosegel 79 odstotkov ter 8,5 odstotka v primeri z istim časovnim razdobjem lani. Dohodki v nemških markah so se dvignili od 150 milijonov V maju na 315 milijonov šilingov V juniju. Z izjemo francoskega franka, zaznamujejo pri vseh drugih valutah porastek dohodkov. V zunanji trgovini narašča primanjkljaj, tako poroča centralni statistični urad. Meseca junija je uVoz znašal 857.700 ton blaga in dosegel vrednost 2234 milijonov šilingov, nasproti 806.100 tonam v vrednosti 2213 milijonov šilingov meseca maja. Izvoz v teži 515.900 ton je dosegel junija: Vrednost 1975 milijonov šilingov, nasproti 1933 milijonom šilingov meseca maja,. Mesec junij izkazuje torej primanjkljaj blagovne izmenjave 279 milijonov šilingov. V prvem letošnjem polletju sc izvozili blaga V vrednosti 13.747 milijonov šilingov, toi je za okoli 4,7 odstotka, izvozili pa so blaga v vrednosti 11.806 milijonov šilingov, toi je za 6,5 odstotka manj, kakor V primerjalni dobi prejšnje leto. skušala posredovati Organizacija za gospodarsko sodelovanje Evrope (OEEC) in je postavila na dnevni red zasedanja svojega ministrskega sveta tudi trgovanje z maslom. Na tem zasedanju sta predvsem Danska in Holandska,, ki že vedno! izvažata masloi in, druge mlečne izdelke, ostro obsojali subvencioniranje izvoza masla s strani drugih držav. Danski zunanji minister je izjavil, da je takšna borba za tržišča masla privedla dd tega, da je danski izvoz masla, v teku enega leta, padel za, 30 %, čeprav so ceno maslu znižali in je sedaj tako nizka, kakor je bila pred 32 leti. V podobno kritičnem položaju se nahaja tudi holandsko mlekarstvo. Ministrski svet OEEC je bil mnenja, da iz krize v mlečnem gospodarstvu ni drugega izhoda, kakor da se odvišno maslo! poje. V posebni resoluciji je ministrski svet OEEC pozval vlade Včlanjenih držav, da pospešijo domačo potrošnjo masla, mleka in mlečnih izdelkov z ustrezno propagando in z nadaljnjim znižanjem njihove konzumne cene. Istočasna kakor ministrski svet OEEC je o mleku razpravljala tudi avstrijska vlada. Določen je bil komite ministrov, ki naj določi konzumno ceno za mleko s 3,6 °/o maščobe. Agrarni krogi V državi so namreč mnenja, da se bo viške masla Gradbena dejavnost na področju gradnje stanovanj je v deželi zelo živahna. To živahnost je V Veliki meri pripisati izdatnemu pospeševanju in podpori gradnje stanovanjskih poslopij s strani koroške deželne vlade. Odkar je 1. januarja 1954 stopil V Veljavo deželni zakon o pospeševanju gradnje stanovanj, je bilo v njegovem smislu zgrajenih že 2012 stanovanj, za katere je deželna vlada zagotovila posojila v znesku nad 111 milijonov šil. Sosvet za gradnjo stanovanj pa je za prevzem jamstva za posojila s strani deželne vlade med tem priporočil še nadalj-nih 743 stanovanj, za kar je potrebnih nadaljnjih posojil v znesku 26,6 milijona šil. S tem učinkovitim pospeševanjem se je stanovtnjska kriza V deželi že precej omilila. Pospeševanje gradnje stanovanj s strani deželne vlade pa, je upoštevanja vredno tudi v narodnogospodarskem pogledu. S podeljenimi posojili in lastnimi prispevki graditeljev je bilo od leta 1955 za gradnjo uporabljenih 225 milijonov ši- V zvezi s, pogajanji za državni proračun za: leto 1959 se je pojavilo tudi vprašanje namestitve novih uradnikov v državni upravi in sb! najprej govorili oi 30.000 novih delovnih silah, ki naj bi povečale sedanje stanje uradništva. Zadnja, številka lista »Die Wirtschaft« sicer ve V tej zvezi povedati le o številki 8400, vendar pa je še to število nenavadno visoko, saj je znano, da je ravno v državni upravi še mnogo delovnih sil, oi katerih polni zaposlitvi res ni mogoče govoriti. Posamezna ministrstva utemeljujejo povišanje števila uredništva z raznimi razširitvami delokroga, ki se pojavljajo zlasti z novimi zakoni. Tako hoče finančno' ministrstvo! 1123 novih uradnikov ter se sklicuje na odškodninske zakone ter na novi zakon oi carinah. Želje poštne uprave so še Večje, s,a,j zahteva kar 2368 novih uradnikov, in sicer zai izboljšanje dostave pošte na podeželju, za izgradnjo telefona ter v zvezi z večajočim se prometom. Ministrstvo za pouk zahteva 1384 novih uslužbencev, od katerih naj bi bilo nad 500 učnih moči za srednje šole. Kmetijsko ministrstvo želi 980 novih delovnih moči, trgovinsko ministrstvo pa 952. Ostala ministrstva so sicer nekolikoi manj zahtevna, vendar pa znašajo njihove! skupne želje nad 1500 novih uradnikov. Toda stvar s tem še nikakor ni pri kraju, kajti z raznih strani se slišijo še nadaljnje zahteve po povečanju uredništva, ki pa ga tokrat spravljajo v zvezo z nameravanim znižanjem delovnega časa. Tozadevno od strani obrtnega gospodarstva! ter industrije ostro napadajo socialno mi- daloi odpraviti z zvišanjem maščobe V pitnem mleku od 3,2 na 3,6 %, predelovalna industrija pa za to mleko zahteva tudi višjo ceno. Na tej seji je bil sprejet tudi osnutek zakona, poi katerem naj bi bil v bodoče uvoz beljakovinskih krmil obremenjen Z uvozno pristojbino. Z denarjem, ki bi s pristojbino na uvoz beljakovinskih krmil pritakal V državno blagajno, naj bi se V bodoče subvencionirala cena mleka in se interveniralo pri izvozu mlečnih izdelkov. O tem osnutku in — popoložaiju na evropskem tržišču za maslo sodeč — o politiki z mlekom sploh boi moral razpravljati parlament na eni svojih prvih jesenskih sej. Spričo! zapletenosti problema krize V mlečnem gospodarstvu ne bo mogoče rešiti samoi s: povišanjem odstotka maščobe v pitnem mleku in s tem zahtevamo podražitvi jo ter obdavčenjem uvoza beljakovinskih krmil na račun lažjega subvencioniranja cene mleka,. Krivično' je, če bosta morala izhod iz krize, v mlečnem gospodarstvu še naprej plačevati le producent in konzument mleka, za plačeva,-nje bo treba zadolžiti tudi predelovalno industrijo in trgovina z mlekom, predvsem pa industrijo margarine in drugih rastlinskih maščob, ki so na trgu najmočnejši konkurent maslu. lingov, kar je daloi zaslužek in delo tisočim delavcem. Tako pospeševanje iz leta V leto bolj zbuja veselje do gradnje stanovanj. Do-čim je bilo s, posredovanimi posojili v letu 1955 zgrajenih 386 stanovanj, jih je bilo V letu 1957 zgrajenih 697, v prvem polletju 1958 pa 570. Razdeljeno po okrajih je bilo V okviru zakona za pospeševanje gradnje stanovanj zgrajenih največ stanovanj V okrajih Celovec (773) in Beljak (385), najmanj pa, V okrajih Velikovec (98) in Šmohor (74). Rekordna zaposlenost v Avstriji Kakor poroča, glavna zveza socialnih zavarovalnic, je bilo koncem meseca julija v delovnem, razmerju 2,257.712 oseb. Nasproti istemu času preteklega leta je število zaposlenih naraslo za 17.356 oseb. Števila oseb, ki iščejo zaposlitev, je koncem julija znašalo 8.612 in je bilci višje kot v istem času preteklega letat nistrstvo, ki mu je uspelo, da se bo s 1 januarjem 1959 delovni teden znižal na, 45 ur. Kaže, da gre Avstrija v vprašanju uredništva (beri: birokratizacije), nekoliko drugačna pota kot v raznih drugih državah. Že marsikje so se namreč odločili za zmanjšanje števila uredništva v državni upravi, kerpostanestalnonaraščanjeprej ali slej neznosno breme za državno blagajno1, pri nas pa še vedno govorijo o novih potrebah in zahtevah. Morda bi se ob resnem prizadevanju marsikaj daloi urediti tudi brez zloglasne papirnate Vojne, kar bi biloi nedvomno V veselje in korist širokim slojem prebivalstva. Znižana carina za uvoz motornih vozil Nova carinska tarifa, ki bo stopila v veljavo dne 1. septembra, predvideva pri raznih vrstah motornih Vozil pomembno znižanje uvozne carine. Predvsem pri tovornih vozilih, pri katerih sedaj znaša carina 80 do 90 odstotkov od vrednosti, bo znatno znižana. Pri Vozilih do 1,5 tone bo znašala 20 odstotkov od vrednosti, za vozila od 1,5 do 2,2 tone 1150 šilingov za 100 kilogramov, za Vozila od 2,2 do 7 ton 32 odstotkov in za Vozila preko 7 ton teže 25 odstotkov od Vrednosti. Do Veljavnosti nove tarife se' tovorna vozila s tovarn insko zmogljivostjo nad 14 ton lahko uvažajo brez, carine. Tudi za motorje ter kolesa brez motornega, pogona, bodo uvozne carine precej znižane. Za kmetijske traktorje pa bodo doslej znižane uvozne carine zvišane za, 10 odstotkov. Bagdad. — Iraška vlada jei sklenila ustanoviti organizacijo ljudskih sil odpora, katere čete bodoi sestavljene iz moških in ženskih prostovoljcev V starosti od 15 do 50 let. Podrejene bodoi Vojski in bodo' sodelovale V civilni obrambi dežele. New York. — Policija v New Yorku, kjer naj bi se sestali najvišji predstavniki velesil, da razpravljajo! o problemih na. Srednjem vzhodu, si menda že zdaj dela skrbi, kako bi zagotovila varnost posameznih državnikov. V tej zvezi se — gotovo tudi iz propagandnih Vzrokov — najbolj »bojijo« za: predsednika sovjetske vlade Hruščeva. Wiirzburg, — Habsburžani se šei vedno niso sprijaznili z dejstvom, da je že davnoi odklenkalo' njihovemu gospostvu V velikem delu Evrope. Sin zadnjega avstrijskega cesarja Oto se namreč še Vedno bori za priznanje svojih nekdanjih plemiških naslovov in sicer tokrat v Nemčiji, kjer pa je sodišče odklonila njegove zahteve. Svojo hčerko je Oto vpisal v krstno, knjiga kot »nadvojvo-dinjo Avstrijsko'« in kraljevska prince-zo Madžarsko«. Človek se nehote vprašuje, v kakšnih sanjah živijo taki ljudje, ki ne morejo razumeti, da jih je1 čas že davno prehitel. New York. — Predstavnik nove iraške vlade v OZN Kašim Dzavad je prejšnjo soboto izjavil, da je iraško republiko priznalo žei nad 50 držav. Med državami, ki so priznale republiško, vlado Iraka, so tudi Amerika, Francija in Anglija, kar pomeni, da je tudi Zahod temeljita spremenil svoje, prvotno gledanje na, razvoj v arabskem svetu. Tem državam se je prejšnji teden pridružila tudi Avstrija, kar je celovško OVP-gla-silo spravilo V sila neprijeten položaj, saj je Volkszeitung takrat, ko je novi režim v Iraku , kot ena izmed prvih držav priznala Jugoslavija, značilno zapisala, da »Tito pozdravlja umor v Bagdadu«. Bejrut. — Položaj na Srednjem vzhodu se ja v zadnjem času že precej razčistil in pomiril, kar pomeni, da Anglija ter Amerika: zdaj nimata Več nobenega »opravičila« za svojo oboroženo, intervencijo v tem delu sveta. Kljub temu pa Amerika še naprej pošilja vojaške sile v Libanon ter s tem vedno bolj razkriva sVoije umazane namene, ki z »zagotovitvijo miru in neodvisnosti Libanona« nimajo, prav ničesar opraviti, marveč so njihov cilj zgolj ameriški interesi. S tem pa spravlja, v neprijeten položaj tudi novega, predsednika Libanona, izvoljenega z ameriškim posredovanjem, ki je zahteval, da morajo vse tuje Vojaške sile zapustiti državo. Moskva. — Predsednik sovjetske vlade Hruščev se je V času od 31. 7. do 3. 8. nepričakovano sestal v Pekingu s predsednikom LR Kitajske Mac Ce Tun-gom. Obravnavala sta važne probleme svetovne politike ter odnose med ober ma državama. V poročilu o> razgovorih je poudarjena popolna, soglasnost obeh strani. Dunaj. — V ponedeljek sta se avstrijski zunanji minister Figi ter nemški zunanji minister Brentano, srečala v Salzburgu, kjer sta razgoVarjala o, raznih političnih vprašanjih. Nemški minister za obnovo Luebke pa se je sestal z državnim tajnikom V notranjem ministrstvu Grubhoferjem na sejmu v Darn-birnu. Munchen. — Bivši generalfeldmaršal Schomer, ki ga je sodišče obsodilo na 4 in, pol leta zapora zaradi dokazanih ubojev med zadnjoi Vojno, je pred dnevi nastopil svojo kazen v znanem priporu vojnih zločincev Landsberg. Aman. — Jordanski kralj Husein je objavil odlok o ukinitvi, federacije med Jordanijo in Irakom, čeprav se je prve dni po prevratu v Iraku še smatral za zakonitega poglavarja obeh dlržav. K sedanji odločitvi ga je prisililo priznanje Iraka, s strani zahodnih Velesil. Uspešen razvoj pospeševanja gradnje stanovanj Državna uprava zahteva še več uradnikov Vloga ljudskih knjižnic postaja zahtevnejša Znanost se neprestano razvija, prodirajoč med čedalje širšei sloje. Na knjižnem trgu se pojavlja poleg časopisnega in re-vialnega tiska Vsako leto- večje število knjižnih izdaj, med ljudmi pa nastane kot nujna posledica potreba po- možnosti hipnega vpogleda V najrazličnejše probleme. Poleg tega preplavlja s-Vet, vsak dan znova, morje novic, prihajajočih iz radia, po televiziji in iz kina in vsakdo jih ne more takoj posvojiti, želi pa vedeti, razumeti, poglobiti znanje o njih. Zato: se naloge knjižnice širijo, ker V današnjem časiu bralec ne prihaja Več vanjo! samo, da tam ure in ure čita ali študira in ne samo, da si izposodi knjigo in jo! odnese domov, temveč pride za kratek posvet, po majhno, morda nepomembna informacijo, ki je trenutno zanj važna in 'potrebna. V ta namen se pri pomembnejših knjižnicah snujejo! informativni centri s posvetovalnicami, kamor se Vsakdo lahko zateče po kakršenkoli hiter odgovor. Informativna1 služba postavlja bibliotekarje pred najsodobnejše probleme. V Angliji, kjer se »Public Library« že deli na sekcije, je informativna sekcija najbolj živa izmed njih. V Ameriki gredo žei dalje, uporabljajoč lepake z, napisom: »Če koga, karkoli zanima, naj se zateče v ljudsko knjižnico!« Ni čudno torej, če ima Library of Ccngress V Washingtonu, ki je najbo-gatejša knjižnica na svetu, saj šteje 35,000.000 zvezkov in brošur, samo V svoji pravni posvetovalnici 195 uslužbencev, ki so leta 1956 odgovorili na 56.000 Vprašanj. Tudi v Nemčiji, v Franciji, v Švici, predvsem pa V skandinavskih državah se informativni centri po knjižnicah izpopolnjujejo, prevzemajoč Vedno širše naloge. Bibliotekarji. V centru za informacija dobijo tako najrazličnejša vprašanja, ki so včasih prav čudaška.:. Vsi, ki prihajajo z vprašanji, priznajo s tem, da se sami ne znajo dokopati do odgovora, kar je pač opravičljivo, saj je v današnjih dneh, potekajočih V znamenju hitrosti, nesmiselno, da bi nekdo izgubljal svoj dragoceni čas s, tem, da bi premetal morda cele kupe leksikonov in drugih njemu nedomačih bibliografskih pripomočkov. Prav zato je na takem, mestu potreben strokovnjak, bibliotekar, ki Ve — čeprav ni specializiran za določeno vejo znanosti — kam mora pogledati in kje iskati podatek za odgovor. Zato bibliotekar, ko poišče in najde s pomočjo razpoložljivih bibliografskih pripomočkov vire-, lahko da stranki vsa potrebna pojasnila, čeprav je do njih prišel pol stranski poti. Informativni centri s svojimi posvetovalnicami igrajo; bistveno vlogo pri izobraževalnem delu in njihov pomen se veča Vzporedno z naraščanjem potrebe po izobrazbi in zavist od: okolja, v katerem deluj ei. Navedene misli iz tozadevnega članka v »Naših razgledih« so v prvi vrsti namenjene seveda Velikim knjižnicam, ki razpolagajo tako z bogatim knjižnim, zakladom, pa tudi s potrebnimi strokovnjaki. V prenesenem smislu pa bi zgornje ugotovitve — vsaj v primerni obliki — prav lahko; veljale tudi za naše društvene knjižnice:, ki trenutno Več ali manj životarijo:. To: pa predvsem zaradi tega, ker v dosedanji obliki ureditve ter poslovanja nisoi Več sodobne: tisti ljudje, ki imajo posebno veselje do knjige in. čita-nja, razpoložljivo: zalogo literature kma-lo predelajo, potem, pa knjižnica zanje nima Več potrebne privlačnosti. Zato bi bilci tudi za naše knjižnice velikega pomena:, če bi dosedanji obseg poslovanja, ki je v glavnem še Veidho omejen na izposojanje knjig, skušali razširiti tudi v druge smeri. S tem bi postale knjižnice mnogo bolj zanimive: ter privlačne za širše plasti prebivalstva:, lahko! bi postale V založbi »Kmečka knjiga« v Ljubljani ie pred nedavnim, izšla nova strokovna knjiga, ki bo vzbudila splošno zanimanje med gojitelji čebel. Naslov knjige se glasi »Čebelarjevo leto«, napisal pa je je Leopold Debevec. Le 152 strani obsega knjiga, vendar pa je njena vsebina take: pestra in, izčrpna, da bo čebelarjem mnogo koristila,. Razdeljena je na dva dela: v prvem delu so podani osnovni pojmi o čebelah in čebelarjenju, tako o čebelji družini in zalegi, o satju in medu, kakor tudi o panjih in čebelarskem orodju itd.; drugi del knjige pa Vsebuje navodila čebelarjem za Vsak mesec posebej, kar omogoča, da čebelar točno ve, kako: mora na primer aprila ojačeVati družine ter oktobra, zavarovati čebele pred mrazom in vlago.. Skratka je to prikladen priročnik, ki bo čebelarjem, sproti svetoval, kdaj je treba pri čebelah kako stvar opraviti, kaj naj v posameznem primeru ukrenejo in kako’ naj to; store. Takim in podobnim, težavam novincev — je rečeno v uvodni besedi — in pa željam tistih čebelarjev, ki sicer o čebelah že nekaj vedo, pa bi se vseeno še radi kaij naučili, da bi mogli sVoje1 muhe pravilno in v redu opravljati, skuša do neke mere cdpomoiči to delo. Ta svoj cilj pa bo knjiga prav gotovo dosegla in tako pomagala, da bo marsikdo pri opravljanju čebeljih družin kmalu prišel na zbirališče vseh tistih, ki se zanimajo za najrazličnejša vprašanja življenja in sveta. Taka p-reosnova seveda ni mogoča od danes na jutri, zato pa je: tembolj potrebno, da se tozadevnih načrtov oprimemo čim prej ter jih skušamo1 uresničiti vsaj do zimskega časa, ko tudi naš kmečki človek najde več časa za čitanje in izobrazbo sploh. V prvi vrsti je to razumljivo naloga knjižničarjev, ki morajo skrbeti, da bo njihova knjižnica vedno spet opremljena z, novim, in zanimivim čtivom, hkrati pa, mora biti njihova skrb usmerjena tudi na lastno izobrazbo:, ker le tako bodo mogli, vsestransko zadovoljiti željam, in zahtevam, svojih strank. Vloga knjižnic postaja tudi v naših Vaseh vedno bolj pomembna in se bo njihov pomen še stalno večal, če bodto knjižničarji znali napraviti knjižnice: Zanimive in privlačne za čim, širše sloje prebivalstva,. Če s,e bodo pri teh prizadevanjih ravnali pol sodobnih vidikih, potem bodo-knjižnice res postale kraj učenja in izobrazbe vsega našega ljudstva. pravo pot, pri tem pa tudi vse močneje rasel V pravega in dobrega čebelarja. Knjiga »Čebelarjevo leto« kakor tudi vse druge: slovenske knjige, revije in časopise lahko naročite V knjigami »Naša knjiga« V Celovcu, Wulfengasse. 15, ki se bo potrudila, da ugodi vašim željam. Svetovni festival židovskih zborov V Izraelu so organizirali III. svetovni festival židovskih zborov, na, katerem sodelujejo: židovski zbori iz 12 evropskih in ameriških dežel. Na ta festival je odpotoval tudi pevski zbor židovske občine V Beogradu, ki je uspešno nastopal že. na prvem in drugem takem festivalu. Jugoslovanski Židje bodo ob tej priložnosti nastopali s koncerti tudi po večjih izraelskih mestih. Zanimiva najdba v Italiji V italijanskem premogovniku. Baccine-lo so našli fosilni okostnjak človeškega bitja, visokega približno 120 centimetrov, ki je živela pred dobrimi desetimi milijoni let. Vest je sporočil švicarski znanstvenik prof. Johanness Herzerel, ki jel dejal, da bo okostnjak porabil kot dokaz za; svojo teorijo, po kateri sta, se človek in opica pred 50 do 70 milijoni let razvila ločeno iz skupnega: prednika. MED NOVIMI KNJIGAMI Prepotrebna knjiga za čebelarje KULTURNE DROB 7INE WM Na festivalu mladinskih in dokumentarnih filmov v Benetkah so prisodili glavno nagrado z,a mladinske filme izdelku mehiške filmske industrije Pulgarcito, glavno nagrado zg dokumentarne filme p.a filmu Zadnji dan poletja, ki sta, ga režirala poljska režiserja Konmicki in La-skowski. Eno izmed nagrad je prejel tudi srbski film Samec. Na univerzah v Sovjetski zvezi se: izobražuje nad dva milijona študentov, med katerimi je tudi mnogo inozemceV; samo na moskovski univerzi so. Vpisani študentje iz 40 držav. V dveh stoletjih je šlo z moskovske univerze 85.000 zgodovinarjev, književnikov, pravnikov, učiteljev, biologov, fizikov in kemikov. Na, višjih tehniških šolah SZ pripravljajo inženirje za 200 strele. Skupni pouk dečkov in deklic so z začetkom novega šolskega leta prepovedali V Španiji. Odredba se nanaša na redke privatne šole V državi. 50-letnico c,mrli Silvija Strahimira Kranjčeviča, Velikega jugoslovanskega pesnika, bodo septembra in oktobra proslavljali po vsej državi. Mestni muzej V Sarajevu bo priredil razstavo originalnih predmetov in tekstov, V mestih, kjer je. delal pesnik, pa bodo priredili številne akademije. Dvojni jubilej v Postojnski jami Postojnska jama, svetovno znani čudež narave, je letos, praznovala kar dva jubileja: spomladi 140-letnico odkritja, pred nekaj dnevi pa 2-milijonskega obiskovalca po Vojni. Skupno je v zadnjih 140 letih obiskalo Postojnsko jamo 3,940.000 ljudi. Število obiskovalcev iz leta v leto hitreje narašča; dočim joi je V 127 letih pred zadnjo vojno obiskalo: nekaj manj kot 2 milijona;, so prvi povojni milijon dosegli že do: leta 1952, drugi milijon pa V pičlih šestih letih. Izmed 2 milijonov obiskovalcev, ki so. po zadnji vojni obiskali Postojnsko jamo, jih je bilo 1,657.324 domačinov, ostali pa so tujci, ki so prišli iz 95 držav iz vseh delov sveta. Prihod 2-m,ili jonskega povojnega obiskovalca, so proslavili s skromno slovesnostjo, V okviru katere je uprava, Postojnske jame izročila obiskovalcem, s. številka 1,999.999, 2,000.000 ter 2,000.001 lepa spominska darila. Mednarodna razstava fotografij v Zadru V okviru II. mednarodnegai sejma ribištva, ki, je bil ob koncu zadnjega tedna slovesno odprt v Zadru, so v zadrski galeriji umetnosti odprli tudi drugo mednarodno razstavo umetniške- fotografije pod naslovom »Človek in morje«. Dr. MIRT ZVVITTER 77 Južna Tirolska— manjšinski problem Nemcev (Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu) Italijanom so opisani dogodki zadostovali. Izgredi so našli V zgodovini doživetega zapostavljanja in krivic svoje: mes-sto podi oznako »fatti d'Innsbruck«.116) Bolj kakor vse papirnate določbe ustave in cesarski proglasi narodom sc. .vsakemu Italijanu dopovedovali, kakšne sc v resni c i njihova enakopravnost in, kulturne pravice v monarhiji. Malo jih je zato tolažilo, da: so se avstrijski Nemci in odločujoča Večina njihovih strank pri odklanjanju narodnih pravic in, univerze posluževali značilnega izgovora, da bi potem zahtevali svoije: visoke šole. tudi Slovenci in Hrvatje. Nemško, izigravanje drugorednih narodnosti druge proti drugi ob zavarovanju in pridobivanju vedno očitnejših predpravic Nemcev v vsej državi je postalo vsakomur jasno vidno. Nemci so dali s to politiko sami najboljši dokaz za, »ječo narodov«. Italijanom in njihovi težnji po osvoboditvi je tovrstna »enakopravnost« dala v roke neizpodbitno' politično orožje ter docela izpodbila tla zadnjemu oboževalcu cesarske pravičnosti. 116 Pripomba: To je „dogodki v Innsbrucku"! Nič drugačen, ni bil končni izid dolgo-dobne borbe Italijanov Trentina za dosego vsaj delne avtonomije in neodvisnosti njihovega ozemlja od: šovinističnega centralizma, Innsbrucka. Prvič se je pojavil zadevni predlog leta 1871 v ozračju do nenemških narodnosti monarhije zmerne vlade grofa Ho-henwarta predi dunajsko vladio. S padcem njegove1 kratkodlobne vlade pa je šel tudi načrt avtonomije za Trentino v koš. Ponovno je sprožil vprašanje- šele italijanski poslanec Trentina dr. Dordi, ki je leta. 1889 vložil v1 tirolskem deželnem zboru v Innsbrucku nov predlog za dlovolitev samouprave Trentina. Ta, predlog Italijanov je predvideval ustanovitev dveh ločenih pokrajinskih zbornic poleg skupnega Velikega deželnega zbora za obravnavanje skupnih zadev v Innsbrucku. Vendar je nemška večina deželnega, zbora v Innsbrucku predlog že vnaprej zavrnila. Zaradi vedno vidnejšega političnega odtujevanja Trentincev kot posledice tega očitnega nerazumevanja sta vprašanje avtonomije. Trentina leta, 1895 sprožila: nemška tirolska poslanca dr. Theodor Von Kathrein od konservativne in, dr. Karl Von Grabmayr od liberalne stranke. Tudi ta poizkusi treznih Nemce-V pai je takoj propadel zaradi nasprotovanja mlajših radikalnih / nacionalistov v obeh taborih. Krščanski socialci so ga za,vrnili načelno, ker bi lahko pomenil povečanje nevarnosti za ločitev Italijanov' od monarhije. Iz sličnih ozkih pomislekov so se mu uprli tudi politiki mlajšega tekmeca liberalcev med nemškim meščanstvom, to je: »Nemškega nacionalnega, društva«. Dr. Von Kathreinov predlog samouprave za Trentino iz leta. 1895 je predvideval delitev deželnega odbora (vlade) ter deželnega šolskega sveta na, ločena nemška in italijanska oddelka ter ustvaritev posebnih okrožnih in okrajnih zastopstev v Trentinu. Italijani, ki so vztrajali tudi na ločitvi deželnega zbora, pa so doživeli, da, so V znamenju enakopravnosti vseh narodnosti leta: 1896 bili preneseni celo posli, dotedanjega posebnega oddelka deželne uprave v Tridentu neposredno- na centralo v Innsbrucku! Še več. Leta 1898 je tirolski deželni zbor z nemško večino izsilil celo spremembo že izdelanega načrta železnice V Fleimstat v smislu teženj za prodiranje- germanizacije V Trentino. V enako smer potujčevanja je kazal tudi predlog krščanskih socialcev V deželnem zboru Tirolske, ki je zahteval priključitev povsem ladinskih občin (ki so jih tedaj tudi pri ljudskem štetju še prištevali Italijanom) k nemškemu okraju Božen! Res, da dunajska vlada: zadnjega predloga ni upoštevala. Še manj pa je resno: Vzela V pretres obširno spomenico s pritožbami Italijanov proti navedenim in drugim naklepom nemških šovinistov. Zato so Trentinci pričeli s političnim bojkotom proti Innsbrucku, nakar jel prišloi po namigu Dunaja do novih pogajanj. Tokrat je dr. Von Kathrein predlagal dodatno delitev kurije Veleposestnikov ter ustanovitev dVeh ločenih kurij deželnega zbora s pravico: samostojnega odločanja, v gospodarskih vprašanjih V okviru lastnih sredstev zastopane pokrajine, Vendar slej ko prej brez pravice zakonodaje, ki je nemška večina, pod nobenim pogojem ni hotela izpustiti iz svojega odločanja. Ostali predlogi so bili isti kakor leta 1895, namreč delitev deželnega odbora (vlade) in deželnega šolskega sveta na dva ločena oddelka,. Tokrat je prevzela odklonitev zahtev dunajska centralna vlada »z, ozirom na državno celoto1«. Ponovno so pogajanja in rešitev vprašanja zamrla. Brezizglednost Vsakega uo-anja na upoštevanje skromnih zahtev Trentincev po samoupravi pa je razgalil aprila 1899 vloženi protest nemških nacionalističnih zastopnikov mest Božen in Meran, predlo^ žen deželnemu zboru proti načrtom o samoupravi Italijanov Trentina. (Se nadaljuje) Drugi letošnji izlet bivših koroških partizanov Cilj: Macen in Zavrli Zvezo koroških partizanov je vzpodbudil hvaležni in uspeli prvi letošnji izlet bivših partizanov in njihovih sovjcev V Podpeca, dai je kmalu na to, organizirala drugi izlet s ciljem Macem in Zavrh. V soboto, 26. julija, je bil na Macnu semenj. Kraj je že od nekdaj, prav posebno pa še omenjenega datuma, priljubljen izletni kraj mnogih ljubiteljev planinskega sveta. Svojčas so ljudje »romali« na Macen peš po zelo primitivnih poteh in stezah, danes pa se doi Koc pripeljejo poi izgrajenih in dobro izpeljanih cestah z avtobusi in vsakovrstnimi drugimi motornimi Vozili. Dejstva napredka in da je tudi kraj vse bolj oidtprt širokemu svetu, smo' lahko opazovali tudi na našem izletu. Saj je parkiralo Visoko V temnozelenem gozdu v Kočah troje omnibusov in gotovo nad sto avtomobilov ter drugih motornih Vozil. Tudi ta izlet je imel namen, da se sni- zoro svobode, za pravico' in mir ter medsebojno spoštovanje med vsemi narodi, za enakopravno in človeka vredno življenje vseh, da ne vrag, temveč sosed bo mejak... Od Koc vodijo na vse strani lepe lovske steze, ena od teh tudi na Macen. Kakih deset minut jugozapadno od kapelice smo obiskali borbeno mesto, kjer soi bile leta 1943 težke borbe med partizani in nacisti. Na parceli, ki je last puškarske zadruge v Borovljah, so istega leta padli trije partizani, katerih smo se V globokem spoštovanju spomnili. Med izletniki so bili očividci tiste borbe in skupno smo obujali spomine na minule čase oborožene borbe in Velikega junaštva malega zatiranega naroda. Danes V tem kraju ni več sledu borbe, izmučena zemlja je popila dragocena kri, zelenje pa je zaraslo: prizorišče. demo bivši borci in se seznanimo z mlajšimi družinskimi člani, da jim predočimo* dobo ostrih borb z največjim sovražnikom Vsega človeštva — nacizmom ter skupno obiščemo kraje, kjer so se za časa narodnoosvobodilne borbe odigravale težke bitke. Naše pravo zbirališče je bilo na 'Macnu, pri kapelici sv. Ane:. Udeležba bivših partizanov in njihovih svojcev je bila kar razveseljiva. Precej jih je prišlo iz Kočuhe, drugi iz Bajtiš in tudi iz Sel, pol Večini z motornimi prometnimi sredstvi. V Koicah, kjer so v tistih letih partizani držali pogosto: zasede, je bilo danes seve vse drugo vzdušje. Kakor že povedano, je bil v kraju celoten avtopark izletnikov, ki si morejo in hočejo privoščiti prijeten pohod V planinski s,Vet z osvežujočim gozdnim zrakom. V času nacističnega podjarmljenja pa je bil ta tihi, idilični gorski sVet prizorišče krvavih borb na življenje in smrt, za biti ali ne biti. Cilj borbe je bil bistveno različen: na eni strani podjarmljanje in iztrebljenje našega ljudstva, na drugi strani borba za Od Macna smo se podali do gostilne Krosi na Zavrhu. Po počitku in okrepčilu smo: obiskali partizanski spomenik Lesja-kovega sina Jožefa, ki je padel star komaj 17 let. Na spomeniku je zapisano: Jožef Kanzian, p. d. Lesjakov sin v Robe-žah, je nal tem mestu izgubil mladoi življenje, ki mu ga je vzela krogla, ki jo je sprožil hitlerjanski hlapec. Rojen 2. 9. 1927, padel 28. 12. 1944. Slava njegovemu spominu! Sledi še verz: Vojna strašna mimo nas je šla, ki veliko' žrtev ja zahtevala. Kruta krogla priletela, mlademu življenje vzela. Spomenik je svojemu sinu postavil njegov oče Lesjak. Od družine, ki je doprinesla tako dragoceno' žrtev, se je izleta udeležilo: sedem članoV: oče, štirje bratje padlega in dive ženi Lesjako-vih fantov. Obiskali smo še več partizanskih družin in hiš, ki so sVojčas podpirale našo' borbo in partizane. Prisrčno smo z njimi pokramljali in marsikakšen spomin na dobo junaštva in žrtev smo si osvežili. Konč- Libuški gasilci na Prevaljah Gasilsko društvo na Prevaljah je eno izmed najstarejših v Mežiški dolini. Minulo nedeljo je praznovalo šestdesetletnico svojega obstoja. Bila je lepa in Velika slavnost organizacije, ki spada med one, katerih namen je, da so njeni člani vedno pripravljeni pomagati bližnjemu, kadar koli je pomoči potreben. Namen gasilske organizacije je pomagati vedno in povsod, ne glede na mišljenje sočloveka, narod-(nostne razlike in tudi ne na pregraje državnih meja. Neovirano možnost medsebojne pomoči v obmejnem ozemlju v primerih nesreč in katastrof, predvideva tudi gleichenberški sporazum. Pri dveh požarih nedaleč od državne meje sta požarni brambi V Libučah in Pliberku pokazali svojo pripravljenost, pomagati kjer koli je potrebno. Lepo dejanje in hitro pomoč soi na sosednji strani sprejeli z velikim, priznanjem in toplim odobravanjem. Medsebojni stik pri gasilni akciji in skupno sodelovanje je dalo prevaljškemu gasilskemu društvu pobudo, da je na svojo jubilejno slavnost povabilo tudi požarni brambi iz Libuč in Pliberka. Gasilci so povabilo' vzeli z veseljem in razumevanjem na znanje. Močna' delegacija libuš-kih gasilcev s komandantom g. Glawar-jem na, čelu in v spremstvu g. župana: Kristana se je slavnosti tudi udeležila. Kakor slišimo, pa je pliberškim gasilcem župan g. Metnitz prepovedal udeležbo. S tem je župan spet pokazal ožino, ki je noben pameten človek ne odobrava. Ne čudimo se, da ljudje take sorte skušajo, ovirati in preprečiti tudi ureditev od večine zažel j enega malega obmejnega prometa. V času, ko se veliki duhovi pri vseh narodih prizadevajo, dai bi odstranili ograje, ki še vedno ločijo evropske narode1, je takšen postopek pač nesodoben in okostenel. Sprejem na Prevaljah je bil nad vse prisrčen in zares, sosedski. V prijateljskem vzdušju so izzveneli nagovori in pozdravne besede z Obeh strani. Za libuške gasilce sta spregovorila komandant g. Glawar oib sprejemu, na banketu pa g. župan Kristan. Za gasilce-gosti-telje pa med drugim poveljnik dlomačega gasilskega društva g. Murko, ravenski gospod župan in poveljnik Gasilske: zveze Slovenije g. Špicar. Odvijal se je oficielni spored in gasilna vaja, nato pa so bili li-buški gasilci deležni pristne gostoljubnosti ob prisrčni in sproščeni družabnosti. Srečanje sorodnih ustanov z enakimi človekoljubnimi nameni z obestranskega zamejstva, je bilo tudi delček doprinosa k medsebojnemu spoznavanju in razpršitvi zastarelih predsodkov ter tako k boljšim prijateljskim medsebojnim odnosom. no smo se ustavili V gostilni pri Ogrizu na Boroveljskih Rutah. Med potjo smo opazovali in sel menili tudi o napredku, ki ga zaznamujejo tudi v teh krajih. Zelo soi se zboljšale prometne vezi, kjer so bila med voijnoi še pota, po katerih ni biloi mogoče voziti. Razdejanju Vojne je torej sledil uspeh mirnodobnega dela in prizadevanja! Z zadoščenjem smo gledali tudi ohranjene gozdove in bujnoi rast lesa, ki so ga hoteli nacistični gospodarji nausmiljeno sekati v Vojne namene. Tudi v tem so posegli partizani Armes in izdali sečne prepovedi ter predočili drvarjem, naj z lepa ali z grda opustijo sekanje. Drvarji so radi ubogali in sicer z razumevanjem. Uspeh ni izostal ter je očividen, mnogo dragocene: dobrine lesa se je ohranilo za, koristnejše in pametnejše namene. Ni pa ra\mo prijetno vplivalo, da veleposestnik Maresch ovira promet, vsekakor tudi tujski promet. Na dveh krajih smo videli z žično ograjo zaprta pota, pri eni pa je Mareschov uradnik pobiral muto, in sicer 2 šilinga od osebe. Z zadoščenjem lahko trdima, da je tudi ta izlet bivših partizanov in njihovih svojcev zelo prijetna in dobro uspel. Gašper Šmihel nad Pliberkom Minulo nedeljo popoldne in zvečer V pozno noč je bilo pri Šercerju v Šmihelu zelo razgibano, živahno ter Vesela življenje in vrvenje. In ni čudo, saj so se šte-vilni gostje in sorodniki veselili z novo-poročenim mladim parom, ki je sklenil nerazdiružljivo zvezo za vse življenje. Lenčka Rudolf, hčerka znanega kolarja Cirila na Bistrici, in Milan Kupper, profesor na slovenski gimnaziji v Celovcu, sta s,e poročila. Nevesto poznamo v Šmihelu in okolici dobro, saj je radia in lepo prepevala V domačem zboru ter sodelo- Po desetih letih ... Pred pičlimi desetimi leti se je naš list V zvezi z otvoritvijo' nove šole na Komlu spomnil tudi krvavih dogodkov V času nacističnega nasilja, ki so se odvijali prav na Komlu. Z našim takratnim pisanjem se je čutil prizadetega sedanji pliberški župan Meitnitz ter je zahteval, da bi Slovenski vestnik preklical svoja izvajanja. Uredništvo tej zlonamerni zahtevi seveda ni moglo ugoditi in je Metnitz vložil tožbo proti takratnemu odgovornemu uredniku našega listal. Na podlagi te tožbe se je pred celovškim sodiščem dolga leta vlekel proces, med katerim je prišlo dol zelo zanimivih pričanj številnih očividcev komeiske tragedije, ki soi kot priče osvetlile strašne dogodke V tem kraju. Takrat je prezidij, celovškega sodišča tudi odločil, dla se mora razprava na zahtevo obtoženega, urednika vršiti V slovenskem jeziku in so v teku procesa takoi pogosto menjali sodnike, da je skoraj vsakoi obra\mava vodil drugi. Sredi procesiranja je zadeva nenadon ma potihnila in slučajna smo zvedeli, da je Metnitz medtem tožbo umaknil. Pred nedavnim pa je celovško deželno sodišče potegnilo zadnjoi črto pod akt, ko je odločilo, da mora Vse stroške dolgoletnega procesa plačati tožitelj Metnitz,, ki je svo-ječasno tožbo umaknil. S tem se je po desetih letih zaključil proces proti našemu listu, ki takrat ni preklical »žaljivega« članka, marveč je za sVoije trditve samoumevno nastopil dokaz, resnice. Razne Testi Iz Koroške Koroška, delavska zbornica: obvešča, da bosta knjižnica za izposoj e vanj e' knjig in socialno-znanstvena študijska knjižnica zaprti od 11. avgusta do Vključno: 8. septembra. V Celovcu so tatje koles še Vedno marljivo na delu. Minuli teden so pokradli 14 koles, med, temi 11 nezaklenjenih. Nadalje so V istem času izmaknili pet motor- Razpis za sprejem učencev v kmetijsko šolo v Podravljah Ravnateljstvo kmetijske šole v Podravljah razpisuje prijave učencev za vpis v prvi letnik v šolskem letu 1958/59. Pogoji za sprejem so: 1. dovršena osnovna šola 2. starost najmanj 16 let Interesenti naj vložijo lastnoročno napisano prošnjo na ravnateljstvo kmetijske šele in priložijo zadnje šolsko spričevalo. Gojenci preživijo čas šolanja v internatu šole. Vzdrževalnina za celotno, oskrbo znaša S 240 mesečno. Manj premožni gojenci lahko dosežejo znatne olajšave. Med šolskim letom imajo gojenci pravico do otroških doklad in so oproščeni od služenja vojaškega roka. Ostale informacije lahko dobite osebno ali pismeno pri ravnateljstvu kmetijske šole. Interesenti naj vložijo prošnje najkasneje do 30. septembra na naslov: Kmetijska šola Podravlje (Foderlach) — poštaPodravlje. Ravnateljstvo kmetijske šole v Podravljah Vala in nastopala na društvenem odru. Profesorja Milana pozna in upošteva mnoga slovenske mladine na Koroškem po njegovi športni dejavnosti. Posebno pa ga poznajo mladi dijaki in dijakinje v slovenski gimnaziji, ki jim posreduje: srednje šolsko znanje in širi obzorje, da bodo pozneje tudi stopili v vrste domačih izobražencev. Posebno pa, poznajo po vse,h slovensko govorečih krajih njegovega očeta Tomai, ki je V okviru Zveze: slovenskih zadrug po svojih revizijskih poslih neštetokrat prepotoval vse kote dvojezične pokrajine, kjer kodi so posejane naše zadruge. Nai tem sektorju je storil mnogo: koristnega našemu ljudstvu, ki ga je opozarjal na pomen in korist zadlružništva, ter vzgajal V zavedne zadružnike in kar je posebno važno, je uravnaval in usmerjal zadružne poslovne zadeve. Kakor je bilo poročno slavje dhn veselja, tako: želimo, ko novoporočencema iskreno čestitamo, da bi bila na skupni življenjski poiti deležna mnogo lepih let, se veselila uspehov V skupnem priztdevan-ju in uživala nekaljeno družinsko srečo! nih koles. Pet motornih koles so V istem časovnem razdobju varnostni organi spravili na varno, od navadnih koles pa enajst. Minuli teden je imela smrt na cestah spet bogato in žalostno! žetev. Na Koroškem ugotavljajo 202 prometni nesreči z 8 mrtvimi in 172 poškodovanimi osebami. V Vsej državi se je pripetilo 1684 prometnih nesreč, pri katerih jei 50 oseb zgubiloi življenje, 1510 ljudi pa jel biloi poškodovanih, V istem časovnem razdobju je, bilo na Koroškem osem požarov, v -vSeij, državi pa skupno 88 z doslej ugotovljeno škodo V znesku okoli 4,5 milijona šilingov. irciaBElDESEM Petek, 8. avgust: Ciri/jak Sobota, 9. avgust: Roman Nedelja, 10. avgust: Lavrencij Ponedeljek, 11. avgust: Tiburcij Torek, 12. avgust: Klara Sreda, 13. avgust: Hipolit Četrtek, 14. avgust: Evzebij To ni bil nikak zajček, temveč že cel zajec, saj je bil že odrasel zajčji šoli. Imel je) krasna ušesa in velike oči, a z repkom je znal migati kot z gobčkom. Vsak Večer je hodil na pašo, včasih sam, včasih si kakim tovarišem dolgoušcem. Če je bila mesečina, se jei po paši tudi nekoliko naskakail in naigral. Nekoč mu trava;, ki jo je našel, ni bila prav po Volji. Zdela se mu je trda in grenka. Vtepel si je v glavo, da je na drugi strani velike ceste trava, mnogo slajša. Morda je tam celo detelja, ki je za zajce prava, potica. Skočil je do ceste. Pogledal nai desno' in na levo. Ker ni opazil nič sumljivega, se je napotil na drugo! stran. Bil je sredi ceste, kol se je izza bližnjega ovinka nenadoma prikazal avto, Velik kot zver. Zajca so oblile svetle luči. Hotel je na levo, tedaj sO šle luči na levo, a kot je hotel na desno, so šle luči za njim. Svetloba ga je oslepila!, Ves sie je zmedel, ni vedel ne kod ne kam. Od strahu je počenil in položil ušesa po hrbtu. Avto, ki je bil Velik kot zver, pa čezenj. Plunk! — je naredilo in zajec je obležal. Avtol se je ustavil. V njem so bili trije lovci. Bili soi veseli, da so brez pušk ubili zajca. Pobrali so ga in ga pogledali. »Lep zajec, še mlad,« je rekel prvi. »Udari ga., morda šei ni mrtev,« je rekel drugi. »Pusti ga, saij; vidiš, da se več ne gane.« »To bo dobra Večerja! Zajec V omaki s kruhovimi cmoki — nič boljšega.« »Kožušček bo molj. Z njim si bom podšil copate za zimo.« Tako SO' rekli in zajca zaprli V prtljažni prostor. Tja, kamor popotniki polagajo svoje kovčke. Sedli so in se odpeljali. Smejali so se oib misli na dobro Večerjo' in na topel kožušček za copate. Zajec pa ni bil mrtev. Avto ga je bil udaril, da sie mu je naredila tema; pred očmi. Omedlel je. Kol se je zopet ovedel, je zaduhal vonj po bencinu. Debelo je pogledal. Vseokrog je bila trda tema." Pod njim in za njim se je Vse stresalo in ropotalo!. Ne, zajec ni bil tako' neumen, d!ai bi ne vedel, kaj. se z njim godil. Saj jei hodil v zajčjo šolo. Zajčji učitelj je bil star zajec z enim prestreljenim uhljem, ki mu je Visel v stran. Ta ja zajčjim, učencem Vsak dan ubijal V glavo, kako naj se Varujejo lovcev, psov in avtomobilov. Avtomobili so najbolj nevarni, je rekel. Ni dovolj, da imajo zajčki samo oči, motajoi tudi napeti ušesa. Če slišijo kak ropot, ne smejo čez cesto. Počakajo naj, saj ne gori Voda. Če pa jih avtol zaloti, naj skočijo; V temo. Kar vi temo, en zajčji skok ven iz svetlobe pa bodo rešeni... To je naš zajec vedel, koi ga je sredi ceste zapustila pamet. Zdaj pa ima. V glavi mu je brenčalo, v hrbtu je čutil: boleči-noi. To ni nič, jutri bo! zopet zdrav. Da je le živ! A kaj mu pomaga, če je živ! Bil je zaprt kot miška V kletki. Peljeijoi ga kdoi ve kam;. A ko se bodo ustavili, ga, bodo zgrabili in ubili. Joj! Obšla ga je Velika! žalost. Iz oči so mu pritekle solze in, mu zmočile brke in gobček. Tedaj s© je nehalo tresti in ropotati, avto sei je ustavil. Zajec je bil Ves trd od strahu, debelo je gledal, ušesa so mu legla po hrbtu. Pokrov s©' je dvignil, pred seboj je zagledal Vrsto; hiš in luči. Bil je' v Okoli nekega sadovnjaka je bila ograja. Bila je taka,, kot vsaka druga, ograja. Mimo je; prišel deček in narisal na plo-tu dečka. Narisal ga je tako: Glava — žoga. Oči — dve slivi. Nos, kot fižol, usta pa — ne vem komu so bila podobna. Ušesa, oprostite, dva ročaja od lonca. Tel o' — drobna buča ali debela, sliva, kakor hočete. Roke in noge — dve palici. Toda glavnoi je, da je palici narisal tam, kamor spadajo, in to po mojem zadostuje. Nato je deček šel proč. Kam? Ni Važno. Morda: V sadovnjak, morda v šolo-. Mimoi ograje je prišla deklica. Ko; je videla; narisanega dečka, je rekla,: — Lepot! Le da je, revež, nag... Vseeno, oblekla! ga bom. In deklica ga je začela, oblačiti. Narisala je čepico, nato suknjič in copatke. Res, copate so bile; bolj podobne galošam. Toda jaz; bi nOsil tudi take. Nato pa je zadovoljno! odšla. Mudilo se ji je, ker še ni malicala. Tam mimo je prišel neki drug dečko. Ko je videl niai ograji sliko, je rekel: — ZdraVo! Le; da,, revež, nimaš nikake igrače. Pa, je daroval dečku, narisanemu na ograji, obroč. Prav tak obroč, kakršnega je dobil V dar sam... Vseeno jei, odi koga ga je dobil, zakaj, če bi hoteli pripovedovati tudi o tem, bi se naša, pjoVest zavlekla do jutra. V drugo roko1 pa je; dal mestu. Po njem je segla trda, kosmata roka. Dolgoušca je obšel smrten strah, pognal se je in se rešil s skokom niai ulico!. »Presneta mrcina,!« Zajec je; samo to slišal, nič več. Ni utegnil. Tekel je med hišami, kar soi ga nesle noge. Neki človek, ki mu je prišel naproti, je zavpil od začudenja in dvignil roke. Zaijec pa V ovinku mimo njega:. Le ven, iz mesta, tja:, kamor so ga vabila zelena drevesa! Pritekel je v Tivoli in se* zatekel v naj-gostejšo senco. Tam je sedel, in se oddahnil, srce mu je; burno bilo!. Dvignil je ušesa in jih obračal, na vse strani. Ali mu preti še kaka nevarnost? Nič sumljivega ni biloi slišati. Bil je rešen. Odskakljal je na bližnjo trato, zakaj dečku tulec s sladoledom. Zato, ker imajo; sladoled: radi vsi otroci. Do tu je Vse lepo. Človek he more ugovarjati! Todia pio tisti poti je prišel še neki deček. Obstal je, se zarežal in rekel: — Eh, ti, čudak! Pa je narisal dečku iz ust iztegnjen jezik,. Od takrat pa je vsakdo, kdor jei šel po tisti ulici, rekel: — Fej, kakšen nesramnež! Na ograji deček z iztegnjenim jezikom... Kako grd prizor! Na sirečo pa je pričelo deževati in dež je izpral dečka z ograje, na kateri je bil narisan. Odkar ga poznamo, se lev rad pobaha s svojo močjo. Ne Vem, kdo ga je sploh oklical zai kralja!. Najbrž se je kar sam posadil na prestol. In zdaj si domišlja, da, recimo;, mravlja ne bi mogla, biti za kraljico Vseh živali. Jaz pa pravim,, da bi bila lahko. Glejte, nekoč sta se srečala lev in mravlja. LeV je mravlji zatrjeval: »Ti ne moreš narediti Vsega tistega, kar lahko naredim jaz!« Mravlja pa mu je odgovorila: »Preizkusiva, če je; res tako, kakor praviš, spoštovani! lev.« Nato je pokazala levu veliko jamo in dejala: »Dragi lev, jaz pridem na, drugo stran te jame. Prideš tudi ti?« Lev se je zakrohotal, da, so se daleč naokrog živali prestrašile njegovega smeha. Pavle Zidar: Veter Veselo je primahal veter iz noči, kjer se jei namakal — in nam govori: debele bom tipal, . tipa, tip, tap, lenuhe pa ščipal, ščipa, ščip, ščap. bil je lačen. Ni bila deteljai, kar je; našel, ampak navadna trava, a mn je tudi teknila. Ko se je napasel, si je s tačkami umil gobček. Nato je; odskakljal na! Rožnik in zaplesal v mesečini. Plesal je kot nor od Veselja, da se je rešil. Kaj pa trije lovci? Zijali so za zajcem še dolgo potem, ko jim jei že izginil iz-pTad oči. Nato sol se na dolgo spogledali. Bili so jezni, da jim, jei zajec ušel. Vpili so drug na drugega. »Ti si kriv, ker nisi pustil, da, bi ga udaril.« »Ti bi ga bil bolje zgrabil, salj; ni leV ali medved.« »Zdaj pa imam Večerjo z zajcem v omaki!« »Zdaj pa imamo topel kožušček za copate!« Morda še danes vpijejoi in si očitajo. Morda tudi zajec še pleše; na Rožniku. KO pojdete na sprehod;, dobro odkrite oči, morda ga boste zagledali. Spoznali ga, boste po krasnih ušesih, po velikih očeh in po repku, s katerim zna! migati kot z gobčkom. »Se šališ, mravlja mravljica?! Ti da prideš čez toi jamo? Ha, saj je vendar vsaka moja dlaka večja od! tebe... Nikoli ne prideš na drugo! stran te velike! in globoke jame... Glej, mravlja mravljica, jaz pa preskočim jamo s prvim skokom. Le poglej in odpri oči!« In že se je lev pognal. Lep in veličasten je bil njegov skok, toda jama je bila, vendarle dosti preširoka. Zdrsnil je V globino in obsedel na dnu jame, iz katere se nikoli Več ne bo rešil. Mravlja pa je počasi zlezla pol eni strani jame navzdol in prilezla, po drugi steni spet iz nje. In tako je brez težave prišla na drugo stran Velike in globoke jame. Leopold Suhodolčan DEČEK na ogz?a|z ROMUNSKA PRIPOVEDKA Lev in mravlja ^obodnim ■?°'> SONCEM DRUGA KNJIGA POVEST DAVNIH DEDOV 83 Svaruniču je bilo; jasno, da na, ta način ne sme napadati mesta. Zal mu je bilo ljudi. Zato je poslal takoj v gozde; tesačeV, da so podirali drevesa. Iz hlodov je postavil nekaj stolpov nasproti mestnemu zidovju na vzhodni strani. Hkrati je dal graditi dve premikajoči se strehi v podobi bizantinske želve. Ko je bilo v treh dneh delo dovršeno, je razpostavil po teh strehah najboljše lokostrelce, ki so začeli s silnimi loki sipati toliko strelic na stolpe in ozidje, da sol slaboi oboroženi meščani bežali in se skrivali1 pred smrtonosno ploho. Za,eno so pririnili na valjih »želve« do vrat in naslonili strehi k zidu. S stolpov so branilci valili nanje debelo kamenje, vlivali kropa, toda streha je bila; tesana iz debelih brun in se ni vdrla pod težo kamnov. Tudi so strelice pregnale branitelje z ozidja: in sekire pod želvami so začele stresati in dolbsti težka, okovana vrata. Vso noč so delali, Vso noč kopali in sekali. V jutro je zazevala rana, vrata so odnehala, tečaji so se podali, za- pahi odleteli, vojska je dobila vhod, v trdnjavo. Iztok se je umaknil, tolpa je vdrla skozi zid in zaeno plezala po lestvah od vseh strani v mesto. Branitelji so obupali in se poskrili po hišah. Sloveni so divjali in do noči pomorili vse, razdejali, kar so dosegli, in na večer v pretori-ju zažgali ognje ter darovali Perunu. To noč so Sloveni prvič slavili bojno slavje na obali Egejskega morja, prvič so poslušali šepetanje valov in v jutro jim je vzšlo sonce tako zmagovito in veselo kakor njih dedom še nikoli prej. Begunci iz Toipera so pripluli v Solun in , z grozo govorili o barbarih, ki imajo urejeno vojsko, silno in številno, da prehodijo lahko z njo Helado. Stanovalci so se razburili, posadka je razposlala oglednike, ugledni meščani so; zakopali dragocenosti v kleti in zapuščali mesto. Edino enega v vsem mestu ni zaskrbelo, in ta je bil Epufrodit. »Usoda opravlja svoje delo,« je preudarjal, zavit v filozofsko oglavnico. »Prišla je ura! Dopolnjena je mera Bizanca!« In še enega je vzra-dostila ta povest: Radovana, godca, ki je resnično prišel v Solun in se preobjedal ob Epafroditovem bogastvu. Zahrepenel je po zmagoslavnem hrupu, po raju deklet, po slovenski pesmi, ki je molčala v Solunu. Zato je oprtal plunko in se napotil V Toper. Vedel je, da nosi s seboj novo, veselo skrivnost za Iztoka in Rada. Gnala ga je sla po časti in hodil je spočit kakor mladec. Pojavil se je nenadoma drugi dan po zmagi med! Sloveni. Zapela je plunka, zapela pesem, narod je vzkipel in ga pozdravljal. Radovan pa je ponosno šel pred Iztoka, dvignil roko in izpregovoril z globoko slovesnostjo: »Izpolnil sem prisego, Iztoče! Našel sem jo! Ljubinica živi in te pozdravlja in tudi tebe, Rado, dasi bi morala biti moja, ker sem jo otel jaz, ne ti, mladec.« Radu se jei ožarilo mračno lice, v oči so mu stopile solze; razkrilil je roke in se zgrudil k nogam Radovanu, mu objel kolena in sei razplakal od veselja. Štiriindvajseto poglavje Kakor drhtavica radosti je prešinilo vojsko, koi je zvedela povest, da Ljubinica živi. Zakaj velik je bil njen sloves V Slo-venih in velik pri Antih. Iztok je takoj odposlal pet najhitrejših jezdecev na sever v gradišče, da vzradoSite očeta SVa-runa, ki je v polmračnem umu trpel silne je zaradi edinice kakor zbog devetih sinov. Radovan je užival čast in slavo, kakršna mu ni bila dodeljena še nikoli. Vse deklice so kurile kresove boginji Vesni in Devani ter vodile vesele raje. Iztok je velel narodu pokoj. Trume so se- dele dolge ure n,a obali in strmeč zrlei v nedogledno daljo po vzvalovljeni morski gladini, ki je še nikdar niso Videle njihove oči. Velmoži so poležkavali ob jagnjetini, si natakali vina: iz rimskih vrčev, zaplenjenih v Toperu, in se radovali brezskrbno kakor na lastni zemlji. Rado sie je izpremenil, kakor sei izpre-meni groze; polna noč ob sončnem vzhodu. Odkar je Tunjuš otel Ljubinico, je njegovo lice okameneloi. V mlado čelo; so se zajedli mračni razori, krog stisnjenih ustnic so se; zarezale globoke črte, oči so se poglobile pod sršeče obrvi, od koder so goreli samoi plameni srda, gneva in maščevanja. Celo Tunjuševa smrt mu ni za troho ujasnila obličja. In ko je vodil svojo četo na pohod, je divjal tako; strašno, da so se tresli pred njim vojščaki Sloveni in si ga niso upali ogovarjati, kadar je ležal po boju mračen in zamišljen sam ob svojem ognju. In tedaj je na to od bridkosti postarano lice planila zarja. Kakor otrok se je smehljal, kakor jagnje hitel za godcem in ga prosil: »Očka, govori, pripoveduj, kako si jo našel, kje biva, ali je zdrava? Jeli hrepeni po sVoljem Radu? GoVori, če ne —« Godec ni bil radodaren s povestjo. Zavedal se je, da je njegova slava dosegla NAPREDNIH GOSPODARJEV Skrbimc> za naravno pomladitev v gozda Izredno dobro semensko leto v gozdu letos lahka omogoči naravno zasetev in pomladitev redkih gozdnih sestojev in goličav ob sestojih s semenskimi drevesi. Naravna zasetev in pomladitev gozda je znatna enostavnejša od umetne, predvsem pa pri tem ni treba šteti denarja; za sadike. Zato naj1 bi gozdni posestniki letos omogočili naravna zasetev in pomladitev svojih gozdov, predvsem v krajih, kjer so gozdove razredčili letošnji snežni polomi. Gozd se naravno pomladi le na odprtih in zdravih tleh. Najbolj ovirajo naravno pomladitev gozdni pleveli in sadeži, predvsem borovnice, resje in drugi trdovratni travni pleveli V gozdu. Kdor hoče; doseči naravno pomladitev svojega gozda;, mora že sedaj plevel pokositi, tla pod njim pa razkopati z motiko' ali razgrebsti z gre-bačem, da boi od dreves odpadlo seme 2Vele, mlečnost pade, mleko je spremenjeno' po barvi in okusu. Brez pravočasnega zdravljenja žival lahko v nekaj dnevih pogine. Zgodi se celo, da se na paši zgrudi mrtva, še preden, je seč postal temnordeč. V taikem primeru ji je navadno počila; vranica:, ki je pri tej bolezni zelo povečana,. Goveda plemenite pasme bolezen prej ugonobi kakor pa domače, odpornejše pasme. Zdravljenje in preprečenje bolezni Obolele živali ne smemo pustiti Več na pašo, ampak jo premestimo takoj v senco ali hladen hlev. Krmiti jo je treba izdatno. Potrebna, je takojšnja živinozdravni-ška pomoč. Poznamo zelo učinkovita sredstva, ki uničijo zajedavce: V krvi. Če je mogoče, ne gonimo živali prezgodaj na planinsko in gozdno pašo. Včasih je dobro vsaj za leto dni prenehati s, pašo govedi na okuženih pašnikih. Ta čas se; tam mrtvo', nebogljeno sirotko, in jo dejal na Voz. In tisto noč so prigrmeli begunci, Numida V beg, jaz pa, s pismom do tebe, Iztok. Ali naj bi bil tedaj Ljubinico pobral V torbo, kakor jerebico? Ne prenašajo se deklice v torbah! Oven!« Radovan je segel po čaši in vnovič izpil. »Numida torej,« je kakor vzdihnil Iztok. »Nagradim ga! Da se je je usmilil?« »Numida je dober človek, in dekle tudi ni, da bi kdlo hodil mimo nje, če se ti nastavi sredi pota.« »To bi mi bil vendar razodel. Zakaj si molčal?« »Molči sedaj ti ali obmolknem jaz! Razodeval bi ti bil, seveda! Kaj, ko bi bili potoma Numido zajeli razbojniki, ga pobili in Ljubinico ugrabili. Kaj pa jaz potlej, ha? In ti?« »Ljubimca je pri Epafroditu, pri Ireni! O bogovi!« Iztok je od veselja vzkliknil in se dvignil na kolena ob ognju. »Ponjo!« je kričal Rado in šinil pokonci. »Nad Solun!« so zakričali velmoži in tipali po mečih. »Mir, bratje!« je ukazal Iztok in vstal. »Torej v Solunu je, pri Ireni, pri Epafroditu?« »Da, tja sem jo spravil na varno. Sedaj delajta sama. Prisego sem izpolnil.« »Ali ve Irena, kdo je, čigava je?« »Ve ona in ve Epafrodit in ljubijo se in grli jo kakor golobci!« lahko pasejo! ovce ali konji. Na pašnikih je treba redno krčiti, in čistiti grmovje, ker tod set klopi najraje zadržujejo. Razen tega imamo odlična sredstva za uničevanje žuželk, ki delujejo* tudi na; klope in njihove ličinke. To so; razni pripravki pantakana in gamacida. Z njimi napraši-mo kožo živali ali pa jih ubrizgnemo na mesta, kjer soi klopi najrajši. Kužna krvomočnost je* nevarna; bolezen. Važno je, da jo pravočasno spoznamo in takoj pokličemo žiVinozdravnika, ki bo obolelo žiVal, vselej rešil, če ga, takoj pokličemo!. Pred odhodom naj planinsko' pašo naj bi uradni živinozdravniki vsakoileto poučili pastirje o znakih te bolezni in kakšna nevarnost je, da, živali poginejo, če jih takoj ne zdravimo. Na. samotnih in težko dostopnih planinah, kjer se kužna krvomočnost govedi pojavlja leto za letom in kjer ni drugih nalezljivih bolezni, naj bi pastirji imeli majhno brizgalko z iglami in potrebno količino zdravila Pi-roveta. ŽiVinozdravnik naj bi dal točna navodila, kako naj ravna, V primeru bolezni. Takol bi uspelo rešiti marsikatero žival, ki bi drugače gotovo poginila., preden bi na1 planino mogel priti živin,ozdrav-nik sam. SeVeda je prav, da pastir o vsakem primeru bolezni svojega: živino,zdravnika. takoj obvesti, ker je včasih potrebno še nadaljnje in posebno' zdravljenje1. Razen tega naj pastirji vsak. dan uničujejo klope na živalih z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Fr. Sk. Czimmzt oogvščica mam&stc brompivja Ozimna ogrščica, ne zahteva Le manj dela kakor krompir, marVeč je tudi zelo zahtevano, tržno blago, ki ga, plačujejo z več kot 3 šil. za kg. V ugodnih prilikah daje tudi p*o 30 q zrnja po hektarju! Polj edelsko p>a, jel velikega pomena, za ohranitev in zboljšanje1 rodovitnosti zemlje, ker jo* s svojimi, globokimi in razpredenimi koreninami močno obogati na, humusu. Sejati jo moramo sredi avgusta, za pšenico ali. cVsem. Na gnojenju zahteva 600 kg Thomasove moke in 300 kg kalijeva soli ter do 300 kg ni tremo nkala, še bolje pa apnenega dušika. Najbolj priporočljiva sorta je »Dippe« Winterrapsi«, ki ne poleže. Ogrščico moramo' sejati v' vrste s strojem in pomladi enkrat s strojem okopati. Pred setvijo ie dobro, da sklenemo pogodbo za pridelovanje* s, krajevno kmetijsko zadrugo'. Žanjemo jo lahko s strojem. Sadna drevesca vseh vrst in sort, za 20 % ceneje kot drugod, dobavi drevesnica inž. Marko P o 1 z e r pd. Vazar p. Št. Vid v Podjuni — St. Veit im Jauntal. »Nad Solun! Zatrobite V Vojni svet! Takoj naj se odloči!« Rogovi so zadoneli, vojska se je vznemirila in hrumela k zboru velmož. Starosta Bojan se je povzpel na skalo in izpregovoiril z gromkim glasom, da so> letela sloVa preko množice. »Starešine, Velmoži, hrabri borci, bratje! Rogovi so vas pozvali. Prišli ste, da zborujemo. Vprašam vas, kdo ne čisla slavnega staroste Svaruna?« »Slava Svarunu! Starosta je velik!« »Vprašam vas, kdo je dal več sinov Morani, več vrlih borcev kakor on, ko smo se bili za svoboda zoper Hilbudija,?« »Nihče! Devet jih je padlo! Slava sinovom! Slava očetu!« »Vprašam vas:, kdo je rodil sina, ki je premagal črt, med Anti in Sloveni? Kdo je rodil junaka, ki nas; je vodil od zmage do zmage in nas še povede? Vprašam vas, kdo?« Narod je za hip pomolčal, da se je odzval tem silneje. Zadoneli so vriski, deklice so dvigale' roke, množica, je zatopo-tala z nogami, tolkla z orožjem in brez nehanja je Vihrala pod nebo: »Slava Iztoku! Slava, slava, slava vojvodu!« (Nadaljevanje sledi) K?ižzia fepvoiiiočziosf geved KOROŠKI VELESEJEM ,,/ z. * /z. AVSTRIJSKI LESNI SEJEM Vodilen v: talnih oblogah, pohištvenem blagu, žimnicah, pritiklinah, preprogah, tekačih, stenskih oblogah, plastičnem blagu itd. N E D E L K O CELOVEC — KLAGENFURT 8. Maistrasse 11 Telefon 30-87 Velesejmska hala 3 A Prvovrsten obed in večerja po najnižjih cenah v restavraciji lk5 Celovec - Klagenfurt Bahnhofstrafie 44 Mcvesno je bil včeraj oidprt letošnji Koroški Velesejem, hkrati Avstrijski lesni Sejem, ki si je V teku zadnjih let pridobil ne le1 splošnodržavni, marveč tudi mednarodni sloves. Ce upoštevamo, da je bil Koroški velesejem v prvih povojnih letih le navadna deželna razstava, potem šele prav občutimo, kako velik je njegov napredek in kaj vse so ustvarili pristojni činitelji, ki se niso bali stroškov in truda, marveč so vložili vse razpoložljive sile v veliko obnovitveno delo ter tako ustvarili vsakoletno monumentalno gospodarsko prireditev, ki se uspešno vključuje v podobne prireditve po vsej Avstriji. Tudi letošnji velesejem v Celovcu prinaša mnogo novega, česar doslej še nismo videli. Posebno zanimanje bodo spet vzbujale posebne razstave, ki so v prvi vrsti posvečene gozdu in lesu, saj je Koroški velesejem tudi edina; tovrstna prireditev v Avstriji, ki ravno temu področju gospodarstva posveča največjo paž-njo. Zato soi najbolj obširne razstave lesne predelovalne industrije, na katerih so prikazane vse neštete možnosti pravilne uporabe dobrine les. Pa tudi pravilni gojitvi gozda in lesa, je posvečena obširna razstava, ki bo pritegnila zanimanje vseh domačih in tujih gozdarjev. Koroški velesejem ne bi bil koroški, če ne bi v zadostni meri upošteval tudi tujski promet, saj je ravno ta, panoga narodnega gospodarstva tista, ki naši deželi donaša lepe zaslužke'. Dober sloves uživa tudi koroško obrtništvo, ki je tokrat spet zastopano s posrečenimi prikazi svoje zmogljivosti. Letošnje jubilejno leto za bc-rovelskei puškarje, ki v tem letu slavijo svojo 400-letnico1, se zrcali v posebni razstavi ter ponovno demonstrira, da boroveljska puškarska industrija ne uživa zaman svetovni sloves. In še bi lahko naštevali, kaj vse bomo videli in občudovali na letošnjem velesejmu, od kmetijskih strojev do živinoreje, od tekstilij do izdelkov usnjarske industrije, od proizvodov elektroindustrije do otroških igrač in nakitja, cd motornih vozil do pisarniških strojev in mnogo drugega. Za postrežbo in zabave' premnogih obiskovalcev, ki bodo v teh desetih dneh v posebno velikem številu obiskali Celovec, pa. bodo skrbeli mnogi paviljoni s poživili ter velike1 restavracijske hale, posebno v večernih urah pa,, tradicionalni zabavni park. Mednarodni značaj Koroškega velesejma je poudarjen, tudi z razstavami vrste drugih držav, med katerimi sta seveda posebno močno zastopani sosedni deželi Jugoslavija, in Italija, pa tudi Nemčija je spet pokazala Veliko zanimanje s tem, da se udeležuje s celo Vrsto razstavljalcev. Gotovo bo posebno moderni jugoslovanski paviljon, ki ga, upravičeno štejemo z,a poseben okras razstave, in, v katerem razstavlja 31 slovenskih in hrvatskih podjetij, spet deležen množičnega obiska, pa tudi obširnih trgovskih zaključkov, saj je bil velesejmski kontingent, za blagovno izmenjavo med Avstrijo .in Jugoslavijo ponovno zvišan. Obiščite med velesejmom bita S&ilva V CELOVCU, 8. Mai-Strasse 11 FRIEDRICH JCNGBAUER O. H. G. VELETRGOVINA Z ŽIVILI Osrednja poslovalnica CELOVEC — KLAGENFURT lO.-Oktober-Strafie 28 tel. 57-73 in 33-26 Podružnice: VELIKOVEC — VOLKERMARKT Hauptplatz 144, tel. 288 FELDKIRCHEN Gerichtsgebaude, tel. 380 WOLFSBERG Ritzing 48, tel. 380 BELJAK - VILLACH Gerbergasse 22, tel. 40-81 Koroški velesejem Celovec Karntner Messe Klagenfurt Avstrijski lesni sejem — Osterreichische Holzmesse od 7. do 17. avgusta 1958 bo imel naslednje posebne razstave: 1. Posebna razstava lesnopredelovalne industrije Avstrije 2. Posebna razstava: „Les je vedno moderen" 3. ,,Avstrijski transportni in odpremni salon" 4. Posebna gozdna razstava: »Povečanje prirastka v kmečkem gozdu" 5. Posebna razstava: »To je naša državna vojska" 6. Posebne razstave Zbornice za obrtno gospodarstvo — Institut za pospeševanje gospodarstva: »Koroški mizar" »Koroški lončarji in pečarji" »Poklicna skupina koroške opekarske industrije" “Koroški proizvajalci betonskih izdelkov" »Puškarska obrt v Borovljah" Pojasnila: Ravnateljstvo velesejma v Celovcu, Magistrat, telefon 66-80 in 36-81, interne štev. 509 in 65 ter vse potovalne pisarne. 250/° popusta na avstrijskih zveznih železnicah ter 50^° popusta na vseh poštnih avtobusnih progah. Gummi-Berger Celovec, tel. 45-23 Kardinalplatz 11 Benediktinerplatz 10 Gumijasti izdelki vseh vrst, predmeti iz plastičnih snovi, dežni plašči, plašči proti prahu, gumijasti škornji in čevlji, igrače, namizna pokrivala in zavese, gume za avtomobile, kopalne potrebščine R Ko boste obiskali Koroški velesejem, si oglejte tudi našo razstavo na bloku C. O Ne pozabite, da vam vse kmečke potrebščine in vsakovrstne stroje J po najugodnejši ceni posredujejo naše zadruge po A Zvezi v K 1 slovenskih zadrug Celovcu, Paulitschg. 7, telefon 21-29 Stikalne in razdelilne naprave za gospodinjstvo in industrijo • usmerjevalne, svetilne in telefonske naprave X1" v S EU RABK Bilro und Auslieferungslager tur Karnten und Osttirol Obiščite paviljon mest- f nih obratov na vele- M CELOVEC — KLAGENFURT sejmskem razstavišču! Rosentaler Strafte 15 CARIMPEX CELOVEC Gabelsbergerstrafie 24 KLAGENFURT Telefon 24-98 Izvaja: uvozne, izvozne, tranzitne in reeksportne posle uvaža: sadje, zelenjavo in druge prehrambene artikle, krmila izvaža: poljedelske in druge stroje, orodje, tehnični material ter artikle široke potrošnje -Ufe 8. avgust 1958 Mislite na zimo in mraz že sedaj oskrbite si čimprej premog in drva oboje Vam dobavi TRGOVINA Z DRVMI IN PREMOGOM Erwin MUNCH CELOVEC - KLAGENFURT Villacher Slrafie 187 STADT-GARAGE Auto-Wasch- u. Schmierstation Iuh. Franz Liegl Klagenfurt, Volkermarkterring 14 PODJETJE ZA ELEKTRIČNE INSTALACIJE VSEH VRST IN IZDELAVO MODERNIH STIKALNIH NAPRAV STROKOVNA ELEKTROTRGOVINA ing. T. Schlapper ŠT. JAKOB V ROŽU Neue Leitgeb Faserplatten im neuen Leifgeb Messehaus - 75 Jahre Leitgeb Moško in žensko perilo I prešite odeje — žimnice I — blazine * Krischke & Co. Celovec — Klagenfurt, 8. Mai-Str. 3 Neuer Platz 12 Za vsa v stroko spadajoča dela se priporoča TESARSKO PODJETJE FRANC GASSER BILČOVS POHIŠTVO za vašo spalnico in stanovanje ter vašo kuhinjo v znano dobri izdelavi, veliki izbiri in po nizkih cenah iz hiše pohištva Rudolf SLAMA CELOVEC — KLAGENFURT St. Veiterstr. 15, u. Sponheimerstr. 16 tel. 22-58 Obiščite naše prodajne prostore, svetujemo vam strokovno in popolnoma neobvezno »□□gjdgji PROGRAM RADIO CELOVEC Poročila dnevno: I. program. — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program. — 6.00, 7.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00. Vsakodnevne oddaje: I. program: 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Zveneče razno — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas — 15.45 Iz književnosti — 17.55 Sami šlagerji — 19.30 Odmev časa. Sobota, 9. avgust: I. program: 8.45 Daljni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.00 Prav za vas — 14.30 Pozdrav nate — 16.20 Mladinska oddaja — 17.10 Zabavna glasba — 18.15 Za prijatelje zborovske glasbe — 20.30 Ker mi je tako vroče — 21.30 Kriminalna igra. II. program: 7.20 Jutranja glasba — 8.20 Glasba na tekočem traku — 10.45 Aktualna reportaža — 12.03 Z avtom med potjo — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 17.10 Salzburške slavnostne igre — 18.10 Delopust — 21.00 Iz priljubljenih Kalma-novih operet. Nedelja, 10. avgust: 6.10 Vesele melodije — 6.50 Naš vrt — 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Kmečka • oddaja — 11.00 Glasbena nedeljska promenada — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroška oddaja — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Šport — 20.10 Kriminalna zgodba — 21.00 Poletne malenkosti. II. program: 7.05 Igra godba na pihala — 10.05 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.00 Salzburške slavnostne igre — 14.45 Pri Pigmejcih v Novi Gvineji — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 18.00 Šlagerji — 22.30 Na lepi modri Donavi. Ponedeljek, 11. avgust: I. program: 6.30 Jutranja telovadba — 14.00 Poročila, objave. Pregled sporeda. Za dobro voljo (slov.) — 15.30 Knjižni kotiček — 17.10 Popoldanski koncert — 18.20 Za vas, za vse — 18.30 Za mladino — 18.40 Za našo vas • (slov.) — 18.55 Šport — 19.00 Umetniško srečanje — 20.45 In kaj misFte vi? Vsakdanji problemi — 21.00 Igra radio Dunaj. II. program:, 6.05 Mladi glas — 7.20 Jutranja glasba — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.30 Mladina naj potuje — 12.03 Z avtom med potjo — 14.40 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Otroška ura — 16.30 Prinašamo dobro voljo — 17.40 Mednarodno geofizikalno leto. Torek, 12. avgust: I. program: 6.30 Jutranja telovadba — 14.00 Poročila, objave. Iz operet (slov.) — 15.45 Novosti na knjižnem trgu — 16.00 Za dobro voljo — 18.20 Tisk in gospodarstvo — 18.40 Oddaja delavske zbornice — 19.05 Deset minut za vas — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.00 Salzburške slavnostne igre. II. program: 6.05 Preden odidete — 7.20 Jutranja glasba — 8.10 Prosim, prav prijazno — 12.03 Z avtom med potjo — 13.30 Znani orkestri — 15.00 Glasba za stare in mlade — 16.00 Za ženo — 17.10 Kulturne vesti — 20.00 Svet v enem mestu — 21.00 Štirje proti štirim. Ugankarska tekma za zeleno mizo. Sreda, 13. avgust: I. program: 6.30 Jutranja telovadba — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (slov.) — 16.30 Koncertna ura — 18.40 Godba na pihala — 18.55 Šport — 20.15 Lepi glasovi, lepe melodije — 21.00 Življenje, polno glasbe (Hans Carste). II. program: 6.10 Z glasbo začnimo dan — 7.20 Jutranja glasba — 8.20 Lahka brana — 9.30 Gradiščanska vabi — 12.03 Z avtom med potjo — 13.30 Za ljubitelje oper — 16.00 Otroška ura — 17.10 Kulturne vesti — 21.00 Poletni dan ob Lidu — 22.10 Pogled v svet. Četrtek, 14. avgust: I. program: 6.30 Jutranja telovadba — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Medigra. Morda vas bo zanimalo (slov.) — 17.10 Pester venček glasbe — 18.20 Gospodarski komentar — 18.30 Za mladino — 18.40 Kmečka oddaja — 21.00 Zveneča alpska dežela — 21.50 Šport. II. program: 7.20 Jutranja glasba — 10.00 Zvezde na opernem nebu — 12.03 Z avtom med potjo — 14.15 Znani orkestri — 15.00 Slike s potovanja — 16.00 Za žene — 17.15 Znanstveni članek — 17.40 Mednarodno geofizikalno leto — 20.00 Glasba ne pozna meja — 21.00 Operni koncert. Petek, 15. avgust: I. program: 6.10 Vesele melodije — 7.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 11.00 V pravljičnem gozdu — 11.30 Veselo poje, veselo doni — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroška ura — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Šport — 20.10 Salzburške slavnostne igre. II. program: 7.05 Glasba na pihala — 8.15 Od melodije do melodije — 15.15 Poletje, sonce in glasba — 17.05 Gledališče v vsem svetu — 20.00 Iz operet Rudolfa Kat-tnigga — 21.10 „Kar tvoje srce želi“ — kabaret — 22.10 Pogled v svet. RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05, 6 00. 7.00. 13.00, 15.00, 17.00, 22.00. V ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do 11.00 ure oddaja na valu 202,1 m in 98.9 mHz. Sobota, 9. avgust: 5.00 Dobro jutro — 6.40 Naš jedilnik — 8.05 Mladina poje — 9.00 V svetu opernih melodij — 11.00 Venček narodnih — 11.30 Pionirski tednik — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domač' napevi — 13.30 Pesmi raznih narodov — 14.30 Naši poslušalci čestitajo — 17.10 Naši solisti pojo in igrajo — 18.45 Okno v svet — 20.00 Spoznajmo svet in domovino. Nedelja, 10. avgust: 7.35 Kmečka godba igra — 8.00 Mladinska radijska igra — 9.25 Kar radi poslušate — 10.30 Pokaži, kaj znaš — 12.00 Naši poslušalci čestitajo — 13.45 Za našo vas — 15.15 Lahka glasba — 17.15 Radijska igra: Oliver Twist — 20.00 Variete — 21.30 Športna nedelja. Ponedeljek, 11. avgust: 6.40 Naš jedilnik — 8.05 Z našimi in inozemskimi solisti — 9.40 Ciganski napevi — 11.00 Poje Ivo Robič — 11.30 Oddaja za otroke — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 V narodnem tonu — 13.40 Operetni zvoki — 14.30 Naši poslušalci čestitajo — 15.40 Listi iz domače književnosti — 17.10 Srečno vožnjo! — 18.00 Družinski pogovori — 20.00 Revija zabavne glasbe. Torek, 12. avgust: 8.05 Poje Ljubljanski vokalni oktet — 8.40 Potopisi in spomini — 10.10 Zapojmo in zaigrajmo — 11.00 Za dom in žene — 12.15 Kmetijski nasveti — 13.30 Arije iz slovanskih oper — 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 18.00 Kulturni pregled — 20.00 Sodobna slovenska zborovska glasba — 20.45 Radijska igra: Med nebom in zemljo. Sreda, 13. avgust: 8.05 Jutranje glasbeno popotovanje — 10.10 Dalmatinske narodne pesmi — 11.00 Pojo slavni tenoristi — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.40 Narodne pesmi in poskočnice — 13.55 Nastopajo mali zabavni ansambli — 14.30 Radijski leksikon — 16.00 Koncert po željah — 18.45 Razgovor o mednarodnih vprašanjih — 20.00 Iz oper Richarda Wagnerja. Četrtek, 14. avgust: 8.05 Odlomki iz oper — 9.20 Godala v ritmu — 11.00 Lepi glasovi — znane popevke — 11.30 Oddaja za cicibane — 12.15 Kmetijski nasveti — 13.30 Iz baletov Čajkovskega — 14.30 Naši poslušalci čestitaj'o — 15.40 Filmska kronika — 16.00 Glasbene uganke — 18.00 Četrtkova reportaža — 18.45 Radijska univerza — 20.00 Četrkov večer domačih pesmi in napevov. Petek, 15. avgust: 5.00 Dobro jutro! — 8.35 Variete — 9.35 Slovaške ljudske — 10.30 Popularne operne arije — 11.00 Za dom in žene — 12.15 Kme-rjski nasveti — 12.25 Na Gorenjskem je fletno — 13.30 Iz jugoslovanskih oper — 14.30 Turistična oddaja — 14.45 Poje Slovenski oktet — 15.40 Iz svetovne književnosti — 17.20 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.45 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.