FeStnina plačana v gotovini. ŠTEV. 33. V LJUBLJANI, petek, 10. februarja 1928. Posamezna številka Din 1-LETO V. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemšl nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani ln po pošti: Din 20’—, Inozemstvo Din 30’—< Neouvissn političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3, TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo« Pismenim vprašanjem naj se priloži mamin, za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev« 13.633. Radičev mandat. Najboljši utis v vseh krogih je napravila vest, da je kralj poveril mandat za sestavo koncentracijske vlade — Stje-panu Radiču. S tem je kralj znova dokazal svoje spoštovanje do parlamentarizma in če ni mogel sestaviti vlade šef najmočnejše stranke, je bilo logično, da dobi mandat šef druge najmočnejše parlamentarne skupine. S podelitvijo mandata Radiču pa je kralj storil še drugo dobro dejanje, da je dokazal, da ni res, da bi mogel biti ministrski predsednik samo Srb ali Srbijanec, temveč da more biti tudi Hrvat, samo če pridobi večino skupščine za sebe. Da pa ima to večino za sebe, je Radič vedno povdarjal in ves opozicional-ni tisk je v zadnjem času nastopal, ko da vlada Vukičeviča že davno ni imela za seboj večine. Sedaj je bila Radiču dana prilika, da vse to dokaže in da na podlagi podanega dokaza zavzame najvišje mesto v državi ali pa za vedno zaigra možnost, da postane šef jugoslovanske vlade. Ko se je včeraj popoldne raznesla vest, da Radiču njegova misija uspeva in da ima za seboj večino poslancev, je vzbudila ta vest sicer mnogo zanimanja in presenečenja, pa tudi mnogo skepse. V spomin so prihajale vse neverjetne izjave Radiča, vsi njegovi politični skoki in kar neverjetno se je zdelo ljudem, da bi postal največji politični ekvilibrist Jugoslavije šef njene vlade. A bili so tudi ljudje, ki so govorili: Pa v Jugoslaviji je vse mogoče, da postane Radič ministrski predsednik. Naj se mu da že enkrat prilika, da dokaže, kaj zna, naj nam on ustvari red in enakopravnost, če je noben drug ne zna dati. In resnično! Tak eksperiment bi bil potreben v marsikakem oziru. Bi vsaj enkrat javnost kardinalno spoznala razliko med obljubami in tem, kar se da dejansko doseči. Bi vsaj enkrat volivci spoznali, da čudežev ne more delati nihče in da je napredek nemogoč, če ni dobro pripravljen in če se ni zanj temeljito delalo. Najprej morajo stranke same izvršiti vestno izbero najsposobnejših ljudi in šele potem, ko ne bo na vodilnih mestih strank več mamelukov in nekvalificiranih ljudi, šele tedaj bo tudi naša skupščina postala pravi parlament. Dokler pa zahtevajo strankarski šefi od poslancev predvsem samo to, da so v vsakem slučaju njihovega mnenja, tako dolgo pa tudi ne more iz naše skupščine zrasti niti približno idealna vlada, pa naj jo sestavi Peter ali Pavel, Stipica ali Velja. Radič je zahteval za sebe mandat, ker pravi, da bo sestavil vlado demokracije. Iskreno bi mu čestitali, če bi se mu to v resnici posrečilo. Toda ni še dolgo od tega, ki je dejal Radič, da je Spaho največji reakcionarec, sedaj pa javlja s ponosom, da je Spaho za njegovo vlado. In kaj vse je že govoril Radič o reak-cionarstvu pašičevcev, sedaj pa zida Radič na nje in odklanja pristaše Ljube Jovanoviča. Ali naj še govorimo o demokratičnosti SDS1 Treba pa je, da enkrat sestavi vlado tudi Hrvat. Toda jasno je, da se bo to posrečilo le Hrvatu, ki bo vsled svoje resnosti in temeljitosti dokazal, da ni sposobnejšega od njega. St. Radič pa kaj takega ni niti poizkusil dokazati in zato njegov mandat ne bo nič drugega ko le ponesrečen eksperiment, ki bo v toliki meri ponesrečen, da se ne bo več ponovil. Je pa tudi čas, da se neha doba eksperimentiranja. . ■ Radikalni klub proti Radku. Beograd, 10. febr. Včeraj popoldne se Je sestal k seji radikalski klub. Na seji je imel Velja Vukičevič kratek govor, v katerem je pojasnil politični položaj. Sporočil je poslancem, da je vrnil mandat za sestavo koncentracijske vlade. Novemu mandatarju krone Štefanu Radiču je naznanil, da radikali v načelu pristajajo na koncentracijsko vlado, da pa zahtevajo, da se v sestavljanju take vlade poveri vodstvo radikalom. Vukičevič je zaprosil pristanka kluba v tem vprašanju. Kar se tiče mandatarja krone, je to kraljeva pre-rogativa, v katero se on noče vmešavati. Za Vukičevičem je povzel besedo Pu-niša Račič, ki je izjavil, da radikali kot najmočnejša parlamentarna skupina ne morejo sprejeti Štefana Radiča kot šefa koncentracijske vlade, temveč mora biti šef take vlade iz radikalne stranke. Račič izreka zaupanje Vukičeviču. V istem smislu je govoril tudi Ilija Mihajlovič, ki se strinja z mnenjem predsednika kluba, da se ne more sprejeti Radičeva ponudba. Milutin Tomič nato prosi, naj se mu dovoli ugotoviti, da je splošno prepričanje, da je političen položaj zelo kritičen, resen in težak. Zato je treba slišati vsa mnenja. Najbolj merodajna so tista mnenja, ki se slišijo iz parlamentarnih vrst. Jaz kot član radikalnega kluba izjavljam, da se strinjam z mnenjem, da mora radikalni klub setaviti koncentracijsko vlado. Znano je, da sem bil leta 1925 eden tistih radikalov, ki so bili proti sporazumu s Štefanom Radičem. Na tem stališču sem še danes. Nikar ne mislite, da bežim pred resnico. Radikalna stranka mora biti in ostati zastavonoša državne in narodne misli. Vzemite pa na znanje, da je političfen položaj tako resen, da zahteva od radikalne stranke modrega moža z veliko avtoriteto. Ni dvoma, da Velja Vukičevič ni tak človek. Zato zahtevam, da se skliče seja radikalnega kluba in da se na njej slišijo vsa mnenja. Treba je slišati mnenje radikalne stranke, katere dolžnost je, da se v vseh razmerah pobriga za dobro države. Mi nasprotujemo današnji klubski seji poslancev Vel je Vukičeviča. Tu Velja Vukičevič vstane in zakliče: >To je laž! Tu ni poslancev Velje Vukičeviča.« • Tomič: L’Oeuvre< se bavi z vprašanjem premestitve sedeža Zveze narodov iz Ženeve. Ne gre pa več za premestitev na Dunaj temveč v Bruselj. V Ženevi se o tem mnogo razpravlja in tr- ' de, da bo o tej stvari govor na prihodnjem zasedanju Zveze narodov v marcu t. 1. POINCAREJU IZREČENA ZAUPNICA. Pariš, 10. febr. Poincarčju je bila s 370 glasovi izglasovana zaupnica. BERLINSKI TURNIR. Berlin, 10. febr. Včeraj so se na šahovskem turnirju v Berlinu odigrale nedovršene partije. Sfimisch je izgubil proti Hellingu in Rettiju, medtem ko je njegova tretja nedovršena partija proti Steinerju bila zopet prekinjena. Niemcovič je premagal Stoltza, njegova partija z Joh-nerjem pa je ostala remis. Ahnes je premagal Schlagerja. Stanje je sedaj takole: Niemcovič 4, Reti 3K, Bogoljubov Tarta-kower in Ahnes 2M, Helling Brtlckmann in Jobnes 2, Steiner iti (1), Stoltz in Koch 1 K, ^»misch 1 (1), Leonbard 1,. Schjager Y>. , Stran 2. »NARODNI DNEVNIK«, 10. februarja 1928. Štev. 33. Seja ljubljanskega občinskega sveta SinoCi ob 6. uri se je nadaljevala v torek prekinjena seja občinskega sveia. Seje so se udeležili vsi občinski svetniki razen kluba SLS. Sejo je otvoril župan dr. Puc. Najprej je prečita! samostojne predloge obč. sv. Alojzija Lombarja (SDS) glede raznih naprav v Spodnji Siski in jih dodelil v reševanje merodajnim odsekom. Ti predlogi so bili: 1. Razširjenje mestne električne cestne železnine v šiško. 2. Zgraditev javnega stranišča v Šiški. ' 3. Zgraditev trotoarjev. 4. Prekrstitev ulice B v Srbsko ulico, ker -o jo med vojno zgradili srbski ujetniki. B. Zgraditev mestnih stanovanjskih hiš v -•^iški. 6. Kanalizacija šiške in 7. Zgraditev javne pralnice v šiški. Nato je prečkal občinski svetnik Miklošič \aoc.) nujen predlog v zadevi podaljšanja veljavnosti stanovanjskega zakona preko 1. maja 1928 in je nujnost predloga tudi utemeljil. Za nujnost predloga so glasovali vsi navzoči občinski svetniki. Predk>>? se glasi: »V očtgled dejstvu, da se stanovanjske razmere v ljubljanski občini od 1. novembra 1987 dalje niso bistveno prav nič izboljšale in da niso odpadli pogodi, ki so dne 1. novembra 1. 1. zahtevali podaljšanje stanovanjskega zakona do 1. maja 1928, se centralna vlada naproša, da pravočasno poskrbi za legislativDo podaljšanje stanovanjskega zagona preko 1. maja 1928.« K predlogu je otvoril župan debato. Obč. sv. Likar (soc.) je podrobno opisal Žalostne stanovanjske razmere v naši občini in konst»tiral, da je t>ilo pri sodišču za majski termin vloženih že nad 1200 stanovanjskih o 1 'ovedi. Občinski sv. dr. Lemei {kom.) je izjavil, •la se a stanovanjskim zakonom brez denarja ne da rešiti stanovanjskega vprašanja in se tako le prelaga breme z ene rame na drugo. Vzrok stanovanjske bede leži v tem, da najemniki nočejo oziroma ne morejo pl ičevati horendnih stanovanjskih najemnin, ki jih zahtevajo gotovi hišni posestniki. Prva, ki sta dala povod za tako najemninsko politiko, sta bila gerentstvo in komisa-rijat na mestnem magistratu. Ta dva sta namreč določila v novih mestnih hišah tako visoke najemnine, da jih delavec in nobon javni nameščenec ne bo mogel plačevati. To stanovanjskega vprašanja ni rešilo, temveč ga Je le poslabšalo. Zato je zakon treba podaljšati, da ljudje 1. maja ne -bodo na cesti. V debato sta posegla še obč. sv. Tavčar in •Rupnik, ki je dejal, da faktično število ■stanovanjskih odpovedi že presega število 1600. Omiljenje oziroma začasno rešitev stanovanjske bede vidi v tem, da naj stanovanjsko gradbeno akcijo podpirajo predvsem samostani, ki ne plačujejo nobenih davkov in župnišča, ki »o dobila velike komplekse zemljišč za izredno nizko ceno, dalje naj Žaadarmerijska komanda izprazni v bivši Konikovi hiši na Bleiweisovi cesti in se preseli v prazne prostore v Kralja Petra vojašnici, mestna občina naj predela kopalne kabine v Kolegiji v zasilna stanovanja in končno zahteva, naj Čekovni urad čimpr>*je prične e zgradbo projektirane lastne palače. Župan dr. Puc je ugotovil, da so hišni pocestniki o priliki, ko se je sklenilo ukiajenje stanovanjskega zakotna, obljubiti, da bodo pri odpovedih in pri pogodbah glede najemnin postopali kar se da humano. Toda te obljube niso držali. Nato navede župan kričeč, primer, ki se je »godli pred kratkim in se v nadaljnean svojem govoru dotakne novih mestnih stanovanjskih hiš. V novih mestnih vilih za Artilerijsko vojašnioo znaša mesečna najem-. «1aa za stanovanje 600 Din. Mestna hiša na Poljanski cesti bodočo ahno še ne bo sposobna za nastanitev. Te dni se ie zglasila pri županu deputaci-ja društva hišnih posestnikov, ki je z obža- lovanjem izjavila, da društvo od svojih članov ni pričakovalo, da bodo šli pri določanju najemnine in pri odpovedih tako daleč. OoijuDila je svoje posredovanje in p> moč v sporniu slučajih in nri znižanju najemnine vsaj na zlato pariieto. iNato je tut predlog ouč. sv. Miklošiča in Likarja soglasno s-prejei. Dodaaio je stavil nujen predlog .»bč. sv. dr. Leme*, da naj izvoli občinski svet iz svoje srede poseoen »stanovanjski ousek«, obstoječ z 9 članov in naj se izvoli po istem Ključu, kakor ostali odseki. »Stanovanjski odsek« naj pripravi vse preventivne mere, da se onemogoči, da bi ueioziranei v mestu Ljuotjana, zlasti ob majskem terminu ostali na eesii. ž,a predlog so glasovali vsi, razen dr. Ravniharja m dr. Lukana. .Na kandidatno lisio je bil postavljen tudi dr. Lukan, vendar sta zastopnika NuS izvolitev odklonila z motivacijo, da je v smislu določa § 5o. občinskega reda tak način volitev v odseke ilegalen, ker se ne voli proporcionalno. -'iaio je bil z glasovi obč. svetnikov SDS, komunistov in socijaiistov izvoljen 9-članski slauov&njski odsek Župan je zatem prečital predlog obč. sv. dr. Lukana, da bi se v Ljubljani uvedlo radi opasnosii požara, zlasti v mestnih okrajih, kjer je vsako obveščanje rešilne postaje o požaru nemogoče, moaerne signame požarne aparate, i-redlog je bil dodeljen stavbenemu in linančnemu odseku v proučevanje. »sledilo je še nekaj predlogov obč. sv. Lovše in Brenua glede zasipanja mestnih jam, odkladanja smeti na nepravih mestih iti. Nato je župan prečital dopisa Jugosloven-ske Matice in Slovenske straže o novih krivicah, ki jih tmi naš narod v Italiji, vsled česar se poziva občinski svet, da naj na primeren način na merodajnem mestu izrazi svoj protest. Ker se resolucija Slov. Straže popolnoma sklada z dopisom Juposlovenske bila nato po krajših tozadevnih govorih obč. svetnikov Rupnika in inž. Gustinčiča so-gk&no sprejeta. Obč. sv. dr. Klepec (SDS) je vprašal župana, koliko odgovarjajo resnici trditve »Sl. Naroda«, ki je nedavno v nekem članku med ostalimi obdolžil nekatere mestne uradnike, da so pri transakciji mestne cestne železnice prejeli večje podkupnine? Dr. Puc je odgovoril, da je po uradnih aktih ugotovil neutemeljenost »Narodovega« poročila, ker se s strani inagistratnega uradništva ni zagrešila nobena nerednost in ješlo stvarno le za običajno vsakoletno božično oziroma novoletno nagrado, ki jo je tramvajska uprava naklonila svojim uradnikom in ostalini uslužbencem. Letos je bilo izplačanih 48.120 Din. Inž. Gustinčič je zahteval, da se ‘ta materija! odstopi revizijski komisiji, kar se zgodi. Dalje je zahteval inž. Gustinčič, da ukrene župan vse potrebne korake, da se škandalozni pravilnik policijskega ravnateljstva o postopanju proti beračenju na teritoriju mestne občine ljubljanske takoj sistira. Zupan obljubi, da bo ukrenil v najbližjem času vse potrebno, da se pravilnik uki:if. Nato je nastopil obč. sv. ini. C proti temu, da bi mogel biti dr. Lukan na-pram sklepu občinskega sveta še nadalje član revizijske komisije, ker da je bil osebno mrizadet pri prodaji zemljišč mestni občini za artiljerijsko vojašnico. Predsednik revizijske komisije dr. Grego-gorič pojasni celo zadevo. Gerentski svet je kupil svoječasno od dr. Kisovca večji kompleks zemljišča in je bil na tem zemljišču manjšinski solastnik neke parcele tudi dr. Lukan. Ker ,je bil dr. Lukan na prvi redni seji občinskega sveta izvoljen v revizijsko komisijo za pregled bivšega gospodarstva v mesitni občini, po sklepu občinskega sveta ne more več ostati, vsaj za svoj slučaj ne, član komisije. Dr. Lukan je nato izjavil, da se sej revizijske komisije ne bo več udeleževal in je bila zadeva s tem urejena. Ooč. sv. Miklošič je nrosil župana, da napravi red pri magistratnih uradnikih, ki ne postopajo vedno s strankami dovolj vljudno in dostojno, kakor določajo predpisi. Dr. Gregorič je prosil župana, da poskrbi, da se bodo v bodoče uradniki točno držali predpisanih uradnih ur. Dr. Puc je obljubil, da bo napravil v obeh slučaiih red in je nato zaključil javno sejo, nakar se je vršila kratka tajna seja. Politične vesti. = Razvoj krize. Kakor smo že včeraj poročali1 med telefonskimi vestmi je najprej dobil mandat za sestavo široke koncentracijske vlade predsednik radikalnega kluba V. Vukioevič. Ta je o tem obvestil Davido-viča in St. Radiča jer ju prosil za sestanek. Ker pa je izjavil St. Radič da ne vstopi HSS brez SDS v vlado in ker je odklonil vstop v vlado, ki jo je sestavil Vukičevič, je Vuki-čevič vrnil mandat, ne da bi čakal na Da-vidovičev odgovor. Nato je poveril kralj mandat za sestavo široke koncentracijske vlade šeiii seljačke-demakracije St. Radiču, kot vodji druge najmočnejše skupine, ker je demokratska zajednica dejansko že razbita. St. Radič je mandat sprejel ter še isti večer stopil v 9tik z dr. Spahom, ki je načelno pri-čelno pristal na koncentracijsko vlado. Tudi ni odklonil, da bi bil šef vlade St. Radič. Včeraj je nato Radič pogajanja s šefi strank nadaljeval ter imel najprej razgovor s Pri-bičcvičem, ki je bil seveda z veseljen pripravljen stopiti v Radičev kabinet. — Nato se je Radič obrnil na Marko Trilkoviča in Aco Stanojeviča, ker sta po Radičevem mnenju oba edina prava zastopnika radikalov. Kakor zatrjujejo Radičevi pristaši, je bil Radičev pogovor z obema radikalnima prva-kima pozitiven. Radič je nato stopil v stik z Davidovičem, ki ie izjavil, da je ves demokratski klub za Radičevo vlado. Nato se je Radič obrnil se na dr. Korošca, s katerim je imel polurno posvetovanje. Dr. Korošec mu >e izjavil, da ie v načelu tudi on za koncentracijo, vendar pa je naglasil, da je SLS tako tesno zvezana z radikali, da naj se Radič najprej sporazume z radikalna stranko. — Tudi zemljoradniki in Nastas Petrovič so se izjaviil za Radičevo vlado in obljubili, da jo bodo podpirali. Nato se je sestal Radič še z Vukičevieem. Ta pa je sodelovanje radikalov v Radičevi vladi odklonil in zahteval, da mora biti predsedstvo vlade v rokah radikalne stranke, kot najmočnejše stranke. Popoldne pa se je vršila seja radikalnega kluba, ki je definitivno sklepala o eventuelnem sodelovanju radikalov v Radičevi vladi. — Z ozirom na odklonilno izjavo Vukičeviča se Radiču sestava široke koncentracijske vlade ni posrečita. Radič je opoldne poročal kralju o rezultatu svffiih pogajanj in zaprosil kralja da mu podeli mandat za sestavo delovne vlade, ker da ima ze sebe trdno večino. (O nadaljnem poteku dogodkov ter druge podrobnosti o razvoju krize med telefonskimi vestmi.) =_ Angleški konzul v Albaniji od razbojnikov napaden in pretepen. Po tiranskih vesteh je bil v pondeljek zvečer pri Korči nanaden avtomobil, v katerem se je voail angleški konzul Pursel, od razbojnikov. Z metanjem kamenje v v avto so prisjjili razbojniki, da se je avtomobil ustavil in pričeli pretepati angleškega konzula. Ko so pa razbojniki zapazili, da prihaja drug avto, v katerem je bil angleški major, inšpektor albanske žandarmerije, »o .pobegnili. Napad je seveda vzbudil največjo senzacijo. = Zunanje politične izjave Chamberlaina. Na zadnji seji angleškega parlamenta je podal Chamberain pregled o zunanji politični situaciji. Položaj na Kitajskem se je tako izboljšal, da je bilo mogoče ekspedicijski kor znižati od 12.500 mož na 4500. Odrejen pa je vrhu tega povratek enega pehotnega polka. Vseh čet pa Anglija ne : inore odpoklicati, ker še ni položaj toliko ustaljen. Anglija pristane na zvišanje kitajske carine. Protiangleško razpoloženje n* Kitajskem pada, vendar varnost inielja ta življenja tujih državljanov še ni zasigurano. Nato je govoril Chamberlain o nameravani razsodisčni pogodbi med Vel. Britanijo m Ameriko. Pogodba bo v glavnem podobna oni, ki jo je sklenila Francija z Ameriko. 0 kaki vojni z Ameriko pa ni niti misliti. | = Angleški prestolni govor. Zasedanje : angleškega parlamenta je bilo v torek slovesno otvorjeno s prestolnim govorom kralja. Uvodoma naglaša govor, da so od.no-šaji Anglije do drugih držav tra/no prijateljski in da skuša angleška vlada v sodelovanju z Zvezo narodov zasigurati mir. Polo- | žaj na Kitajskem se je znatno zboljšal, da je mogla Anglija odpoklicati del svojih čet. Anglija je pripravljena ustreči željam Kitajske, kakor hitro bo ta mogla zajamčiti varnost imetja in življenja tujim državljanom. Nato govori prestolni govor o notranji politiki in obljublja znižanje davkov. — Debato o prestolnem govoru je otvoril delavski voditelj Mardonald, ki je označil ves govor kot sila reven. Ne o milijonu bree-poselni ', ne o stanovanjski bedi in ne o draginji ni besede v prestolnem govoru. Nato je ostro grajal, ker hoče vlada rešiti gospodarsko krizo z uničenjem esemurnika. Koncem govora je zahteval Macdona.H od Baldwina zagotovilo, da bodo mogle žene, ki dobe sedaj volilno pravico, voliti že pri prihodnjih volitvah. — Lloyd George je enako ostro napadal vlado in sicer .pred vsem vsled neuspeha ženevske pomorske razorožitvene konference. Zahteval je, da se sklene z Ameriko razsodiščna pogodba, ki naj onemogoča vsako vojno med obema dr-žavma. — Nato je odgovarjal Faldwinu za notranje politična vprašanja, ker bo za zunanja odgovarjal Chamberlain. Žene bodo sigurno volile že pri prihodnjih volitvah. Nato je prečital pismo voditelja indijske ustavne komisije Sinina. ki nravi, da se bo pogajal z Indijci na stališču lojalnega in enakopravnega sodelovanja. — Nato ie 'prišlo do značilnega incidenta. Član delavfike stranke Kirkwood je izjavil, da je prestolni govor samo kopica laži in da je minister za narodno blagostanje idiot ali pa kupov. Stenogram je nato Kirkwood popravil v tem smislu, da obstoji vsa vlada iz idiotov ali lopovov. Razvila se je nato daljša debata, ki se je končala s tem, da je Kirkwood še te besede preklical. KRATKE VESTI. Turška vlada je pozvala v Turčijo celo j vršilo nemških kmetijskih strokovnjakov, da j bi z n'ih pomočjo povzdignila kmetijstvo. Maršal Feng je po moskovskih vesteh v provinci Čili zajel 3000 vojakov Čangcolino-ve vojske obenem z njih poveljnikom, da-- 1 je ruskega belogardejskega polkovnika in 100 ruskih belogardejcev. Volitev vakufskega direktorja je razveljav-t Ijena, ker ni bilo oddanih za novega direk-j torja toliko glasov, kakor predpisujejo to : statuti. ! Grška vlada je predložila parlamentu zakonski načrt, po katerem izgube vsi državni in privatni nameščenci službo in vse pridobljene pravice. Razstava brez vstopnine. —- Zbirka turističnih slik g. Valentina Hodnika v Jakopičevem paviljonu je odprta od petka do ne-nelje (9.—12. t. m.) brez vstopnine. — Razstava je .posebno zanimiva za ljubitelje naših planin in lovskih prizorov. Večje število slik je avtor že prodal, ostale so pa prav po zmernih cenah še na razpolago. — Zanimiva je tudi kolekcija portretov slovenskih slavnih mož, ki je obenem tudi razstavljena. Posamezni originalni lesorezi znanega grafika M. Maleša so naprodaj po 50 Din. 9o zelo primerni za okrasitev naših stanovanj, posebno za domače knjižnice. Razstava je, kakor rečeno v petek, soboto in nededtjo vsakomur dostopna popolnoma brezplačno. Odprta je od 10. do 16. ure. V nedeljo se razstava definitivno zaključi;.. Ivan Hribar: MOJI SPOMINI. Od 185S. do 1910. leta. Temu likvidacijskemu odboru ponudil sem za delničarje banke »Slovenije« ugodne pogoje, ako svojim zavarovancem na Slovenskem priporoči, da prestopijo k banki »Slaviji«. Likvidacijski odbor teh pogojev ni sprejel; pač pa je sprejel dosti manj ugodne pogoje zavarovalnice »Dunav« ter je s tem povzročil delničarjem precejšnjo materijalno škodo. Tistokrat sem prvič izprevidel, da naša narodna poslovica, da je ravna pot najboljša pot, ni vedno resnična; vendar sem se tudi kasneje v življenju ravnal po tej poslovici, dasi sem vsled tega doživel marsikako razočaranje. 29./I. 1912. 3. Slovensko uradovanje pri sodiščih. Omenil sem že, da sem še'v Pragi snoval načrte za bodoče svoje poslovanje, ako se mi posreči priti zopet v domovino. Izprevidel sem predvsem, kaki siromaki smo mi Slovenci v primeri z bogatim češkim narodom; Izprevidel tudi kako daleč stojimo za njim v prosveti. Ob enem sem v Pragi mogel opazovati, kako uravnavajo Cehi smotreno delovanje za še večji napredek na vseh poljih narodnega življenja. Ko sem tedaj leta 1875. na Dunaju izvedel, da se mi izpolni najgo-rečnejša želja, preseliti se zopet v Ljubljano, sestavil !»em si načrt, kako delovati ondi, da koristim svojemu narodu zlasti v jezikovnem oziru. Po preselitvi v Ljubljano ponudila/se ml je lepa ; prilika za izvrševanje tega načrta. V Trstu je bilo ve- liko zaostalih plačil, zato sem začel opominjati dolžnike. Ker se večina strank za te opomine zmenila ni, ni mi preostajalo drugega, ko vložiti tožbe, ker bi drugače banki »Slaviji« ne bilo ostalo iz tržaške dobe nobenega člana več. Treba je bilo torej za banko »Slavijo« izbrati pravnega zastopnika. Ker sta umrla dr. Jakob Razlag in dr. Henrik Costa, ni bilo takrat v Ljubljani nobenega slovenskega advokata. To priliko je porabil dr. Alfonz Mosche, da se iz Slovenjega gradca preseli v Ljubljano ter postavi na narodno stališče. V njegovo pisarno sta vstopila bivša koncipijenta dr. Co-stova: dr. Fran Papež in dr. Aleksander Hudec. Izbral sem torej dr. Moscheta za pravnega zastopnika banke »Slavije« ter sem mu naročil, naj za njo vse tožbe vlaga v slovenskem jeziku. Dr. Mosche me je ob tem naročilu sicer malo čudno pogledal, a rekel ni nič. Kako se torej začudim, ko mi čez nekaj dni generalno ravnateljstvo iz Prage naznani, da je prejelo od dr. Moscheta pismo, sopodpisano po dr. Franu Papežu, v katerem sporoča, kakšno naročilo sem mu dal ter prosi generalno ravnateljstvo, naj to moje naročilo prekliče, češ, da pri naših sodiščih ni navada slovensko uradovati in da utegne banka »Slavija«, ako bode vlagala slovenske tožbe, vzbuditi nevoljo ter nerazpolože-nje sodnikov proti sebi. Generalno ravnateljstvo je dr Moschetu odgovorilo, da imam sam pravico izbirati pravnega zastopnika ker me veže dolžnost tudi plačevati ga, da se torej v moje naročilo ne more vtikati; da bi pa ono, tudi ko bi imelo o stvari samo odločevati, dalo mu ravnotak nalog glede slovenskega uradovanja, kakor sem mu ga dal jaz. Osramočen in v silni zadregi mi dr. Mosche pokaže ta odgovor ter se mi opravičuje zaradi remonstracije proti mojemu naročilu pri generalnem ravnateljstvu. Sicer pa, pristavi, »bode le »Slavija« imela škodo, ako pri sodiščih nastane nevolja proti njej.« Takošne so bile razmere glede slovenskega uradovanja takrat in ne bode odveč, ako pripomnim, da je tudi dr. Valentin Zarnik, ki je bil znan radikalen Slovenec, ko je leto nato odprl pisarno in sem mu izročil sozastopanje »Slavije«, pripomnil: »Mi bomo sicer slovenske tožbe vlagali, kaj ne, ampak to Vam povem, stvar bi utegnila, ker pri sodiščih slovenskih tožb ne vidijo radi, postati sitna.« —• Ker se je ravno v poslednjem času pisalo, da so si slovenski odvetniki pridobili največ zaslug za slovensko uradovanje, ne bode ta reminiscenca odveč; resnici na ljubo pa je potreba tudi ugotoviti, da je moj prednik Jan Ladislav Cern£ že leta 1870. dr. Costi naročil, da mora v imenu »Slavije« z vsemi oblastmi uradovati v slovenskem jeziku in da je dr. Costa po tem naročilu tudi res ravnal. 29./I. 1912. 3. Dr. Janes Bleiweisova 701etnica. Takoj po naselitvi v Ljubljani pristopil sem narodnim društvom ljubljanskim. V »Čitalnici« so me kmalu izvolili v odbor. Istotako v »Dramatičnem društvu«. Udeleževal sem se .vseh priredeb narodnih društev ter sem bil v njih, kolikor mi je dopuščal čas, tudi delaven. Enako sem se udeleževal tudi zunaj Ljubljana po vsej Sloveniji narodnih svečanosti in političnih shodov, na katerih sem mnogokrat govoril. (Dalje prihodnjič.) HAGGr zabela izboljša okus juham, omakam in prikuham. Š ev. steklenice 0 1 2 3 4 5 6 Originalna Din. ‘Dopolnjena „ 1P— 6 — 1 1 cm 28'50 20 — 55 -40 — 110 — 175'- 200 — » Dopolnjuje te Iz velike MAGGI-Jeve steklenico v lastno t teboj prlneieno prazno MAGGI-Jovo stekleničko PSAGGr kocke za govejo juho za takojšnjo pripravo najfinejše, čiste goveje juhe. Posamezna kocka Din. 1"10. Pravi MAGGI'1'" izdelki imajo rumeno-rde2e omote, na katerih se nahaja ime »NAGGI“. Dnevne vesti. — Odlikovanja povodom sprejema novega davčnega zakona. Povodom sprejema novega davčnega zakona je 'kralj odlikoval več poslancev. Med drugim je bil odlikovan tudi poslanec Jugoslovanskega klu/ba Vladimir Pušenjak. — Odlikovani šolski nadzorniki in učitelji. Odlikovani so bili: sr. šolski nadzornik v Ljubljani Miroslav Pretnar, sr. šolski nadzornik v Gornjem gradu Valentin Pulko ter obl. šolski nadzornik v Konjicah Hinko richell. Razven tega je podpisan ukaz o odlikovanju več učiteljev in upraviteljev šol. — Zahteve profesorskega društva. Prosvetni minister je sprejel te dni deputacijo profesorskega društva, ki mu je izročila re-sol-uciio, v kateri zahtevajo profesorji čim prejšnje uveljavljenje zakona o srednjih šolah in revizijo uredbe o razvrstitvi. — Razvrstitev laborantov. Prosvetni minister je odredil, da naj se razvrste laboranti na univerzah v resorju prosvetnega ministrstva, kakor so razvrščeni v ministrstvu za narodno zdravje. — Nemški gosti na Primorju. Kot poroča urad za tujski promet v VViesbadenu, je uri-čakovati, da poseti v prihodnji sezoni naše Primorje veliko število Nemcev. — Vojvoda Stepanovič težko obolel. Vojvoda Stepanovič je prebolel gripo. Sedaj je dobil silno mrzlico. Njegovo stanje je opasno. — Spomenik češkoslovaškim vojakom v Jugoslaviji. Češkoslovaška vlada postavi, letos na raznih bojiščih v tujini spomenike v svetovni vojni padlim češkoslovaškim vojakom. Med drugim se postavi tak spomenik tudi vrh Cera v Srbiji, kjer se koncentrirajo koe’i vseh na češkoslovaških bojiščih padlih češkoslovaških vojakov v skupni grobnici. -- — Razpis ustanove. Veliki župan ljubljanske oblasti razpisuje ustanovo pokojne Gabrijele Rehnove, posestnice v Crikvenici. Obresti ustanovne glavnice se podele štirim ubožnim osebam, rojenim na Kranjskem, vsaki po 497.50 Din. Prošnje naij se vlože v enem mesecu po objavi razpisa na veliko županstvo. — Razpisana zdravniška služba. Ljubljanski oblastni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Planino pri Sevnici. Prošnje je vložiti do dne 1. marca 1928 pri ljubljanskem oblastnem odboru v Ljubljani. — Razpisana učiteljska služba. Na deški osnovni šoli v Ptuju se razpisuje mesto učitelja v stalno namestitev. Prošnje je vložiti do dne 29. februarja 1928 pri pristojnih šolskih unraviteljih. — Sprejem kandidatov v II. pehotno podoficirsko šolo v Bihaču. V II. pehotno podoficirsko šolo prestolonaslednika Petra v Bihaču se sprejemajo s 1. majem mladeniči v starosti ne izpod 17 in ne nad 21 let kot gojenci. Informacije se dobe na orožniških postajah, ipri šoiakih nadzornikih in pri vseh vojaških komandah. — Iz univerzitetne službe. Na tehnični fakulteti zagrebške univerze je pri profesorski stolici za elemente strojev ter prenosila in dvigala izpraznjeno mesto asistenta - inže-uje rja strojniške stroke. Pojasnila daje dekanat tehnične fakultete. — Iz davčne službe. V višjo skupino so pomaknjeni višji davčni upravitelj pri delegaciji finančnega ministrstva v Ljubljani Josip Sfiligoj, višji davčni upravitelj davčnega okrajnega glavarstva v Ljubljani Jakob Drol, višji davčni upravitelj davčnega urada Ljub-Ijana-okolica Ignacij Perhavc, višji davčni upravitelj v Mariboru Anton Stepic, višji davčni upravitelj v Ptuju Martin Sorman, višji davčni upravitelj v Ormožu Martin Kojc; za višja davčna upravitelja sta imenovana davčna upravitelja Jožef Perne v Ljutomeru in Ferdo Prelog v Murski Soboti. — Iz sodne službe. Namestnik državnega pravdnika v Ljubljani dr. Leopold Mastnaik je imenovan za državnega pravdnika. — Verdun in češkoslovaške žene. Nemška ženska liga za mir in svobodo na Češkoslovaškem je iposlala te dni notranjemu ministru dr. Černyju dopis naslednjo vsebine: Medtem ko se vrši v Pragi konferenca referentov razorožitvene komisije Zveze narodov in se je izjavil prosvetni minister dr. Hodža na kongresu in v parlamentu za pacifistično vzgojo mladine, pusti cenzura pasi rali vojni film »Verdun*. Kdor je prisostvoval v.prizorHvi pred povabljeno publiko in čul gromoviti aplavz, s katerim Je spremljalo občinstvo vkorakanje zmagovalcev skozi Are de triomphe v Pariz, el lahko .predstavlja, kako učinkuje film na gledalce. Ne bo ae jim utisnilo v spomin neizmerno trpljenje v strelskih Jarkih mirti neizrečene atrapace, ki so Jih morali prestati vojaki, niti razkosana trupla, niti žalostna puščava, na katere mestu so stali preje krasni gozdovi, ne, odločilni bodo zadnji pri- zori: delirij, ki ga je povzročila zmaga, gloire, ki opravičuje vse strahote, smrt in opustošenje. Zadnji napis pravi, da je bil kupljen mir s smrtjo enega milijona ljudi, ki so padli samo pri Verdunu! Po zadnji statistiki je stala zmaga 26 milijonov človeških življenj, ne vštevši vojnih poškodovancev. Niti te številke pa ne učinkujejo dovolj ostrašilno, da bi izsilile razorožitev. Zato protestirajo podpisane kar najostreje zoper Uprizarjanje vojnega filma »Verdun* in zahtevajo, da se prepove. — Švejk kot izprijevalec mladine. Z vrlim vojakom švajkom, oziroma z njegovim duhom se je bavil te dni avstrijski parlament. Krščansko socialni poslanec Streeruwitz je očital ob priliki debate o budžetu vojnega ministra socialnim demokratom, da kvarijo s svojo kritiko dobrih starih časov mlado generacijo. Mlada generacija je na najboljšem potu, da bo črpala svoje znanje iz umazanih filmov, v katerih se zasmehujejo v vojni dekorirami oficirji in iz literature po vzorcu vrlega vojaka Švejka, v kateri se opisuje bivša avstroogrska vojska kot kolekcija idijotskih generalov, pobalinskosuro-vih oficirjev in umazanih »fajfendeklov«. — Kako je bil maršal Joffre deložiran. O deložaciji maršala Joffre-a se 'poročajo sledeče podrobnosti: Sodni funkcioner, ki je imel francoskemu narodnemu junaku, zmagovalcu ob Marni vročiti sodni odlok, s katerim je vržen iz njegovega spromnega stanovanja, v katerem je preživel 35 let, je bil v veliki zadregi. S tresočo roko je izročil odlok v kuverti maršalovi služkinji, se hitro odkril in izginil. Maršal je sprejel odlok z isto flegmo in hladnokrvnostjo, s katero je zmagoval na fronti. Nekemu novinarju je dejal: »Kaj zato... že davno mi je dejala ■moja soproga, da se nam utegne kaj takega pripetiti.. .< Če bi se pripetilo to komu drugemu, bi bil razžaljen ter bi se jezil. Joffre si je poiskal popolnoma mimo drugo stanovanje. Njegov vzgled je dober pouk za mlade ljudi, ki kriče ob vsaki priliki, da jih ne spoštujejo dovolj in da se jim godi krivica... — Priseljevanje v Ameriko. Iz Newyorka poročajo: Minister Davis je izjavil, da bo predlog senatorja Watsona, po katerem naj se dosedanja evropska priseljeniška kvota pridrži, mehiška pa zniža. Razven tega naj prepoved priseljevanja delavcev, ki so sklenili v Ameriki delovne pogodbe, odpade. Ustvari naj se posebna kategorija priseljencev, takozvana »Selected Immigration«, ki naj obsega delavce, ki so jih sprejela ameriška industrijska podjetja radi posebnih zmožnosti. Ti delavci naj imajo glede priseljevanja prednost. Rodbine teh delavcev naj dobe dovoljenje za priseljenje avtomatično, čim ga dobi poglavar družne. Priseljevanje iz Mehike naj se omeji na 10.000 sezonskih delavcev. — Koliko človeških žrtev zahteva pragozd. Kot poročajo iz Kalkute, je zahtevala džungla lansko leto 23.605 človeških žrtev. 3605 ljudi so raztrgale zveri, 20.000 pa jih je umrlo vsled 'kačjega pika. Od ljudi, ki so jih raztrgale zveri, jih odpade 1698 na tigre, 835 na volkove, 464 na leoparde, 213 na krokodile, 100 na mrjasce, 79 na medvede, 70 pa na slone. Nasprotno so pobili ljudje 23.911 zveri, med tem 5247 leopardov, 2548 medvedov, 1687 volkov ter 1686 tigrov. Končno so usmrtili 59.545 kač. — Eksplozija parnika. Na Makongu v bližini mesta Thakheka v Indokini se je pripetila te dni na nekem potniškem parniku katastrofalna eksplozija. Po prvih poročilih je 40 oseb ubitih, nad 00 pa težje ali lažje poškodovanih. Med smrtnimi žrtvami se nahajajo med drugim trije francoski višji uradniki in poslanec Barthčlčmy. Parnik se je takoj potopil. Kaj je nesrečo povzročilo, še ni ugotovljeno, domneva pa se, da je eksplodiral vsled neprevidnosti kakega mornarja bencin, ki se je nahajal na krovu ladje. — Maščevanje nadebudnega dijaka. Profesor na eni od dunajskih realk dr. Mager je izvrsten pedagog, ki ni samo pri predpostavljeni oblasti dobro zapisan, temveč tudi. pri učencih splošno priljubljen. Ce pa je 'kaik učenec le preveč zabit in len, mu mora dati seveda tudi profesor dr. Mager »dvojko*. To se je pripetilo nadebudnemu sinu malega uradnika nekemu sedmošolcu. Dečko je bil pri konferenci radi slabih uspehov v nemščini in francoščini »imenovan*. Dasi mu to zaenkrat ni prav nič škodovalo, je skoval v svoji zlobni duši maščevalen načrt. Sklenil je, da pošlje profesorju dr. Magerju »peklenski stroj*. Ko je dobil za Božič od svojega očeta pet šilingov (40 dinarjev) je svoj načrt realiziral. Kupil, je 1 kg streliva ter napolnil i njim zaboj. Na vsaki sirarni zaboja je pritrdil majhno elek- trično baterijo. Ta stroj je poslal te' dni profesorju dr. Magerju. Dr. Magerju pa se je zdela pošiljka sumljiva, ker se je stresal iz špranje zaboja bel prah. Obrnil se je na svojega kolego, profesorja kemije, ki je ugotovil, da gre za strelivo. Profesor dr. Mager je polagal na atentat tako malo važnosti, da ni zadeve niti ovadil. Kljub temu pa je zvedela za stvar policija, ki je frkovca prav hitro eruirala. Deček je dejanje priznal, vendar pa se izgovarja, da je hotel profesorja samo prestrašiti. Plačilo bo prejel od sodišča. — Umazana afera dveh bivših avstroogr-skih oficirjev na Dunaju. Na Dunaju sta bila te dni aretirana bivši avstroogrski sanitetni poročnik Erwin Mayer in bivši dragonski major Troller. Mayer je fotograf. Lovil je po ulicah 12 do 15 letne deklice, jih fotografiral v obsoeunih pozah ter jih dovajal moškim. Preiskava je ugotovila, da so se udajale deklice prostituciji s privoljenjem njihovih starišev. V Trollerjevem stanovanju so se vršile noč za nočjo orgije. Deklice so prejemale za celonočno zabavo po dva do tri šilinge nagrade, dočim sta kasirala oficirja precej več. — Koledar nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Sloveniji za leto 1928 je izšel v samozaložbi pod uredništvom g. Beguša. Poleg običajne koledarske vsebine nri-naša koledar tudi poučne in zanimive članke, ki bodo zlasti dobro služili propagator-jem uradniške organizacije. — Maggi-jeva zabela. Maggi-jeva zabela za juho je najpripravnejše sredstvo za izboljšanje slabih juh, omak in prikuh. Z njo pridobijo jedila z majhnim dodatkom takoj najpopolnejši in najiabomejši okus. Vsled tega uporabljajte zabelo varčno, zraven pokusite večkrat ter tako preprečite, da bi se 'okus zabele ne bi čutil preizrazito. Maggi-jeva zabela je primerna tudi za razmnoževanje juh. Razredčite v tem slučaju preje juho s kropom in dodajte polagoma toliko Maggt-jeve zabele, da dosežete zaželjeni prijetni okus. — Maggi-jeve kocke za govejo juho. Če raztopite Maggi-jevo kocko za govejo juho v pol litra vrele vode, dobite v trenutku izvrstno govejo juho, ki jo lahko uporabljate kot ofkrepčevalno juho z jajcem ali brez jajca, za vkuhanje z zdrobom, rižem, testenino, za kuhanje zelenjave, fižola, grah a, za pripravljanje omak, hladetin, ragujev itd. Ljubljana. 1— Davčna administracija v Ljubljani je izvršila delni odpis zemljiškega davka s prebitki, vsem onim barjanskim posestnikom, katerim je slana v mesecu maju 1927 poškodovala poljske kulture. Izkaz o odpisu je na vpogled v mestnem gospodarskem uradu, soba št. 13 med običajnimi uradnimi urami od 10. do 25. februarja 1928. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na deski ljubljanskega mestnega magistrata. 1— Evidenca psov. V letu 1927 je izdal mestni magistrat ljubljanski lastnikom psov 1176 pasjih znamk (š 100 Din) in 84 duplikatov pasjih znam (š 10 Din). Plačila pasje takse je bilo v prstenem letu oproščenih 206 lastnikov psov-čuvajev, tako da je bilo koncem leta v mestnem katastru ljubljanskem vpisanih 1466 ljubljanskih psov. Lastnike in rejnike psov v Ljubljani, kateri za leto 1928 še niso prijavili mestnemu magistratu svojih psov, opozarjamo, da to store nemudoma. Vse pse tudi pse-čuvaje je prijaviti ustno v magistralni sobi št. 41 jMe-stni trg št. 2, II. nadstropje), kjer se obenem dobe pasje znamke ?a leto 1928. 1— Dramska premijera. Opozarjamo na premijero veseloigre »Nedeljski oddih«, ki bo v soboto, dne 11. t. m. v dramskem gledališču. Pisatelj te igre, Amerikanec Coivard je najbolj igran sodobni svetovni dramatik. Po neki anglefki statistiki je že lani presegel [>o vprizeritvah svojih del znamenitega Galsworthyja. Seveda je Coward bolj 1ea-■tralen in odereki kot literaren. >N-*leljski oddih* ima lepo vsebino, ki se razvija vseskozi živahno in humorno. Komsdiio režira prof. Sest, sodelujejo gg. Medvedova, Kralj, Silva Danilova, Jan, Debeljakova, Gregrrin, Vida Juvanova, Cesar in Rakarjeva. Scenograf je prof. Vavpotič. 1— »Zmagovalka oceana« se igra i ums v pretek zvečer v ljubljanski operi za abonente reda B. V soboto ostane opera zaprta. Koncert Jelke Stamakovič v Ljubljani. Letošnja jesen je bila v propagandnem oziru za jugoslovensko glasbo največje važnosti. V novembru se je vršilo v Pragi več koncertov z izključno jugoslovanskim programom, tako da lahko rečemo, da je bil v Pragi nekak jugoslovenski glasbeni festival. Na njem je bila zastopana naša ‘komorna in instru-. mentalna glasba, •predvsem pa naši samospevi, katere je izvajala v Pragi a izredno lepim uspehom gdč. Jelka Stam&tovič iz Beograda. Celokupna praška kritik«'h vali njen siguren nastop, lepoto njenega gla- su ter njeno veliko muzikalnost ter moč v prednašanju. Gdč. Jelka Stamatovič ima svoj koncert v Ljubljani v pondeljek 13. t. m., na katerem izvaja predvsem francosko, pa tudi špansko literaturo. Na klavirju jo spremlja g. Marijam Lipovšek. Predprodaja vstopnic v Matični knjigami. Rumunski pevci v Ljubljani. V pondeljek, dne 20. t. m. koncertira v dvorani hotela »Union« mešani zbor »Kantarea-Romanea« iz Bukarešte. Zbor šteje okrog 100 pevcev In pevk ter se povrača skozi Ljubljano iz Francije, kjer je celi mesec februar in deloma tudi januar prirejal sVoje koncerte. Ker je to prvi nastop romunskega pevske-ga zbora v našem mestu, 'bo brez dvoma zanimal našo publiko. Predprodaja vstopnic bo od nomdeljka, dne 13. februarja dalje v Ma-tečni knjigarni. 1— Ruska Matica. V soboto, dne 11. februarja se bo vršilo v balkonski dvorani univerze predavanje g. univ. prof. Aleksandra Maklecova o predmetu »Vzgoja in kazen«; Začetek ob 19. uri. Vstop prost. — Spored koncerta koncertne pevke gdč. Jelke Stamatovič, ki se vrši v pondeljek dne 13. t. m. ob 20. uri v dvorani Filharmonične družbe: 1. VVekerlin: Pastirski pesmi: Mati povede mi, Lahkomiselna pastirica. 2. Cesar Franck: Procesija. 3. Davico: 4' orijeu-•talske pesmi: Edina cvetka, Talisman, Večni spomin, Molitev. 4. Faure: Mesečina in Cvetka, 5. Duparc: Vabilo na potovanje. 6. Debussy: Zvonovi in Vrtiljak. 7. Manuel de Falla: Iz zbirke 7 španskih narodnih pesmi: a) črni ogrtač, b) Asturiana, c) Jota, č) Na-na, d) Polo. 8. Ravel: Radost. Za koncert veljajo običajne koncertne cene, predprodaja se vrši v Matični knjigarni. 1— Drušfvo »Soča* naznanja, da v soboto 11. t. m. odpade običajno predavanje radi črno-bele reduite. Prosimo pa, da se te lepe bralske or i reditve udeležite polnoštevilno. — Odbor. 1— Dramatični odsek U. V. I. igra v soboto dne 11. t. m. v salonu pri »Jerneju* na Sv. Petra cesti 85 burko v 3. dejanjih »Ženitev«. Po igri prosta zabava s plesom, nadalje je šaljiva in ekspresna pošta, ameri-kanska ženitev in še mnogo lepega in veselega. Udeležite se zabave torej polnoštevilno. Maribor. m — Oblastni odbor »Jadranske Straže« v Mariboru ima svoj letni občni zbor dne 12. februarja ob 15. uri v Gambrinovi dverani s sledečim dnevnim vzporedom: 1. Pozdravni govor. 2. Poročila tajnika, blagajnika in načelnika propagandnega odseka. 8. Volitev odbora po novih pravilih. 4. Slučajnosti. Vabljeni so vsi člani, članice prejšnji in na novo pristopivši. Ob 16. uri se vrši v istih prostorih ustanovitev »Pomladka Jadranske Straže« v Mariboru, volitev njegovega odbora, določitev delovnega programa. (Mani (Članice) tega društva so ali bodo. dijaki, di-kinje srednjih šol, učiteljišč, trgovske akademije in vinorejske šole. Potem sledi v počaščenje tega spominskega dneva slavnostna prireditev: predavanje g. dr. Ribariča z 60 skioptičniuni slikami iz naše domovine in zgodovine, nastop pevskih in godbenih zborov dijakov in dijakinj. Prireditev pri pogrnjenih mizah. K prireditvi ee vabijo tudi vsi nečlani(ce), interesenti in prijatelji »Jadranske Straže«. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Petek, 10. februarja ob 15. uri popoldne: »Sodnik Zalamejski.« Dijaška predelava .pri znižanih cenah. — Izven. Sobota, IT. februarja: »Nedeljski oddih«, premijera. Preimijerski abonma. Nedelja, 12. februarja ob 15. uri popoldne: »Popelka.« Mladinska predstava. — Izven. Nedelja, 12. februarja ob 20. uri zvečer: »Nedeljski oddih. — Izven. Ponedeljek, 13. februarja: »Sodnik Zalamaj« ski.< — Red C. Opera. Začetek ob pol 20. uri »večer. Petek, 10. februarja: »Zmagovalka oceana.« Red B. Šebarta, 11. februarja: Zaprto. Nedelja, 12. februarja ob 15. uri popoldne: »Grofica Mariea.« Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Pondeljek, 13. februarja: Zaprto. PROGRAM prireditve ob priliki ustanovitve »Pomladka Jadranske straže* v Mariboru, dae 12. februarja ob 18. uri v Gambrinovi dvorani: 1. Predavanje g. dr. J. Ribariča s skiop-tičnimi slikami iz zemijeplaja in zgodovine naše domovine. 2. Nastopanje godbenih in pevskih zborov: 1. Dvorak »Valček* St. 4 op. 54. Dijaški orkester. 2. Emil Adamič: a) Lipe, b) Jakob Aljaž: >Qj zbogom ti planinski svet«. Zapoje mešani zbor gimnazije. 3. Humperdink »Janko in Metka« predigra k istoimenski operi. Dijaški orkester. 4. a) Vilko Novak »Domovina«. Cetveroglasm zbor; b> Ivan Zajc »Lastavicama« dvoglasni zbor. Gojenke državnega ženskega učitelji-šča. 5. Lehar: Napolitana, serenada iz operete r-Carevič«. Dijaški orkester. 6. a) Vasilij Mirk »Na trgu«.; b) >Zar je mc.ral doč<. Srbska narodna. Oba 4 glasna ženska zbora a caipela. Gojenke državnega ženskega učiteljišča. 7. RachminoH: Prelude štev. 2. Dijaški orkester. — Prosta zabava! GIBANJE PREBIVALCEV MESTA LJUBLJANE LETA 1927. Po statistiki mestnega magistrata ljubljanskega je v času od 1. januarja do 31. de-combra 1927 priglasilo svoja nova stanovanja v Ljubljani 16.545 strank, oziroma družin, dočim se je odglasilo 14.309 strank, oz. družin. Od priglašenih strank se je v letu 1927 doselilo v Ljubljano skupaj 7.744 oseb, in sicer 4.099 moških in 3.645 žensk, izselilo se je pa iz mesta skupaj 7.880, in sicer 4.348 moških in 3.532 žensk. V navedenem času se je v Ljubljani preselilo 16.932 oseb, in sicer 10.400 moških in 6.532 žensk. Rojenih je bilo leta 1927 v Ljubljani 369 otrok moškega in 346 otrok ženskega spola, skupaj 715 otrok - domačinov, dočim je bilo mrtvorojenih 17 otrok - domačinov, in sicer 4 moškega in 13 ženskega spola; mrtvorojenih tujih — ne neljubljanskih otrok je bilo 44, in sicer 16 moškega in 28 ženskega spola, tako da je bilo v letu 1927 v Ljubljani mrtvorojenih skupaj 61 domačih in tujih otrok. V istem času je v Ljubljani umrlo skupaj 574 domačinov, in sicer 211 moških in 272 žensk ter 91 otrok .pod 14. leti, dalje je umrio v Ljubljani 541 tujcev, kateri so umrli povečini v tukajšnjih bolnišnicah, sanatorijih, hiralnici itd. — in sicer 228 moških, 168 žensk ter 145 otrok pod 14. leti. Potemtakem je v letu 1927 umrlo v Ljubljani skupaj 1.115 domačih in tujih oseb. Iz gorenjih navedb je torej razvidno, da je leta 1927 znašal v Ljubljani prirastek na prebivalcih skupaj 8.459 oseb, odhod pa 8.454 oseb, tako, da se je število ljubljanskih prebivalcev v letu 1927 pomnožilo za 5 oseb. V svojo domovinsko zvezo je tekom leta 1927 spreje-al mestna občina ljubljanska 225 prosilcev, oziroma družin, in sicer 114 moških, 194 žensk in 202 otroka, skupaj 510 oseb. Sprejem v domovinsko zvezo je pa ljubljanska mestna občina na podlagi obstoječih določil domovinskega zakona odklenila 173 prosilcem, oziroma družinam, in sicer 100 moškim, 142 ženskam in 164 otrokom, torej 'Skupaj 406 osebam. Proti plačilu .predpisane občinske takse in pod pogojem, da si pridobe naše državljanstvo, je mestna občina zagotovila sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo 22 prosilcem - inozemcem, oziroma družinam, in sicer 18 moškim, 12 ženskam in 11 otrokom, skupaj 41 inozemskim osebam. Končno je popisovalni urad mestnega magistrata izdal tekom leta 1927 ljubljanskim občanom 1.091 doomvinskih listov in 18 poselskih knjižič ter domačim in tujim osebam 457 delavskih knjižic. Ljubljanska porota. UBOJ. Senat: predsednik v. s. sv. Mladič, votanta v. s. sv. Avsec in okr. sodnik Verbič, drž. pravnik dr. Feliacher, zagovornik dr. Mohorič. V nedeljo, dne 4. decembra lanskega leta je sedeia v gostilni »Mangart« na i eoici pri Bledu družoa domačih lantov in se mirno raagovarjala. V družbi se je nahajal tudi 19-iemi .posestnikov sin Anion Vovk, ki je pozneje iposital žrtev včerajšnjega obtoženca. Okrog 9. ure zvečer je prišel v gostilno v družbi dveh fantov obloženi Lovrenc Rozman, 37-letni mlinarski pomočnik iz Rečice in sam prisedel k mizi zgoraj omenjenih fantov. Razgovor je tekel v popolnem miru in prijateljstvu, lani je so kmalu plačali in odšli iz gostilne. V veži so se pa premislili in se domenili, da še v kuhinji izpijejo liter vina. Komaj so sedli v kuhinji za mizo, je že prišel obtoženec za njimi. V družbi se je nahajal tudi neki oženjenec, po katerega je prišla njegova žena in ga spravljala domov. Obtoženec je pripomnil, da je »treba ženo ubogati«. Pokojni Vovk je na to pripomnil: »Ja, toliko, kolikor ti svojo ženo ubogaš.« Priče so izpovedale, da je obtoženec na te besede .pričel Vovka obkladati s smrkavcem in se bahati, koliko, da je prestal med vojno v Karpatih. Vovk mu je mirno odgovoril, da je še veliko drugih ljudi, ki so toliko prestali, pa se ne bahajo kot on. Obtoženec je v tem trenutku potegnil iz žepa odprt nož in Vovka, ki je držal roke mirno v hlačnih žepih, zabodel trikrat v levo stegno. Poročilo sodnih zdravniških izvedencev je ugotovilo, da je obtoženec Vovku prerezal v levem stegnu veliko žilo odvodnico na mestu, kjer se cepi globoka žila stegna. Vovk je najkasneje v 5 minutah po dogodku izkrvavel in bi bila vsaka, tudi takojšnja zdravniška pomoč breuzpešna. Rozman se zagovarja s tem, da je Vovk kct prvi skočil v njega in ga zgrabil z roko za* vrat. Pozneje ga je izpustil, vendar pa ga je še vedno držal z eno roko za suknjič na levi rami. Da bi ga izpustil, je Vovka dvakrat nalahko sunil z nožem v stegno. Pravi, da je storil to dejanje v silobranu, v pijanosti in zmedenosti. Baje je duševno dedno težko obremenjen in ga vsaka, tudi najmanjša količina alkohola spravi ob razsodnost in odgovornost za vsako dejanje. To .je potrdila tudi priča Josip Zajc, župan v Gorjah, ki obtoženca izmed vsen prič najboljše pozna, zlasii še, ker je bil obtoženec več let v njegovi služoi. Ostale priče opisujejo obtoženca kot človeka nasilne narave, če le malo pije. Usodn večer se mu ni poznalo, da bi bil pujan m je govoril popolnoma pametno in razsouuo. Sicer ga pa pobližje ne poznajo. Zagovornik je vprašal neko pričo, če je smatral Rozmana za popolnoma pametnega človeka, nakar je vprašani odgovoril: »Neumen .pa tudi ni bil.« Porotnikom so bila stavljena sledeča vprašanja: Prvo glavno glede uboja, prvo eventualno glede prekoračenja silobrana, .prvo dodatno glede nenamerne popolne pijanosti brez zlega namena, drugo eventualno glede namerne popolne pijanosti s sovražnim namenom, drugo dodamo, ali je bilo obtožencu iz izkušnje znano, da je v pijanosti podvržen silni razburjenosti in tretje dodatno vprašanje glede take duševne zmedenosti, da se ni zavedel svojega dejanja. Porotniki so po trikratnem .posvetovanju soglasno potrdili prvo glavno vprašanje, zanikali pa prvo eventueino in dodatno vprašanje. Ostala vprašanja so odpadla. Obsojen je bil na 2 in pol leta težke ječe s .poostritvami V kazen se mu všteje preiskovalni zapor 2 mesecev. POSILSTVO IN TATVINA. Kot drugi obtoženec je stal pred porotniki mlad, komaj 19-letni kmečki fant Alojzij Kosec, brezposeln delavec, doma iz Rašice. Senat je bil isti kot pri prvi obravnavi, obtoženca je zagovarjal dr. Cepuder. Obravnava je bila tajna. Porotniki so prvo glavno vprašanje, ali je obtoženec kriv, da je lani meseca septembra v gozdu med Trzinom in Rašico posilil 77-'letno vdovo Heleno Zajc, z 10 proti 2 gl asovima potrdili. Drugo glavno vprašanje, ali je obtoženec kriv, da je 18. oktobra 1927 zjutraj na polju v bLižini vasi Poljane pri Klečah mlado ! kmečko dekle Kristino Zatler pograbil čez I pas, jo vrgel na tla in jo na ta način ome- jeval v osebni svobodi, so .porotniki soglasno potrdili z 10 proti 2 glasoverna, tretje glavno vprašanje glede hudodelstva tatvine, ker je obtoženec ukradel lani Kristini Zatler ročno torbico, žepni robec in 110 Din gotovine in Frapčiški Grčar v Dragomlju 1 par novih čevljev, vrednih 225 Din. Obtoženec, ki je bil radi tatvine že trikrat predkaznovan, je krivdo z malo izjemo v polnem obsegu priznal. Obsojen je bil na 15 mesecev težke ječe. poostrene na gotove dneve s postom in trdim ležiščem. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 27. novembra do danes. Kosec je kazen molče sprejel. ČAROVNIK V DVAJSETEM STOLETJU. V Sattledtu v bližini Kremsmiinstra živi kot sosed profesorja dr. Eiselsberga neki rokodelec v mali bajti. Moža preganjajo že od leta 1925 ljudje iz njegove in dveh sosednjih vasi kot čarovnika. Leta 1925 je izbruhnila med živino nekega posestnika v Sattledtu kuga. .Mesto, da bi •bil poklical možakar živinozdravnika, se je obrnil na staro baburo, o 'kateri se govori, da zna živino »zagovarjati«. Zenska je babje vernemu kmetiču svetovala, naj pomori vse črne mačke v soseščini. Pripomnila je, da je zakrivil kugo neki čarovnik, ki ga bo spoznal po tem, da bo prišel naslednje jutro prvi na njegovo dvorišče. Slučajno je prišel naslednje jutro na dvorišče omenjeni bajtar, ki je prosil kmeta, dn naj bi mu posodil vile. Kmet in njegova družina so nič hudega slutečega bajtarja na žive in mrtve pretepli. Od tedaj so ga smatrali vsi za čarovnika. Zadnje mesece so jeli čarovnika soob-čani tako preganjati, da je bil ponovno primoran iskati pomoči pri sodišču in pri orožnikih. Zabarikadirali so vse dohode k n'egovi hiši s koli in ograjami. Iskopali so luknje, da je padel ponovno on ali kali njegov član vanje, na nekaterih mestih so potegnili celo bodičasto žico. Kcnčno se je umi revež samo še ponoči iz hiše. Da bi tudi to preprečili, so zakopali na edini gozdni stezi, ki je ostala še prosta, nože z navzgor obrnjenimi ostmi in ostre žeblje. S tem pa so dosegli samo to, da si je prerezal neki •božji služabnik, kooperator Gradlinger na svojem kolesu pnevmatiko, telebnil na trebim ter se precej močno poško.l ival. IPri okrajnem sodišču v Lambachu je vloženih cela vrsta procesov. Orožniki ee morajo neprestano bavHi s kazenskimi ovadbami zoper hudobne sosede »čarovnika«. Vsi poizkusi steinhauškega župana in komandanta tamkajšnje orožniška postaje, da bi nore ljudi pomirila, so ostali doslej brez uspeha. Charlie Chaplin. Celo oni Američani, ki nimajo drugega dela kakor prenašati klepetanje od hiše do hiše, so zastrmeli pri tej velikanski zahtevi. Naravnost smešno je bilo, če je Lita Grey v svoji obtožbi izjavila, da vendar ne mora manj izdati za svoje stanovanje kot tieoč dolarjev mesečno. Naravno, da je Charlie poslal sodišču o«lgovor, v katerem je točko za točko pobijal izvajanja svoje žene, toda ta je dala potem svojega advokata staviti pod sekveeter vse Chaplinove dohodke. Seveda pod takimi pogoji Chaplin ni mogel izvršiti svojega novega filam »Cirkusa« v času, v katerem ga je hotel. Govorilo se je celo, da je postal Chaplin sit zasledovanja raznih advokatov in ženskih družb za moralo, ter sklenil, da se popolnoma preseli v Francijo ter se tu nadalje posveti svoji umetnosti. Tbda to so bile le govorice, kajti Chaplin sama je dobro vedel, da gledajo Francozi njegove filme s čisto drugačnimi očmi kol Američani. Isti GhapKnov film, ki ga gledajo v Franciji, nima enakega pomena, kot Če ga gledajo v Ameriki. V Franciji je Chaplin simpatična osebnost, medtem ko ga smatrajo ameriški gledalci bolj za bebčka in se neznansko naslajajo nad smešnim sanjavim idealistom, ki ni v stanu bojevati življenjski bej na isti brezobzirni način kot drugi. Če Američan gleda Chaplinov film, se veseli predvsem, da sam ni tako neroden in neumen. Rgvno radi tega so imeli ti filmi v Zedinjenih državah tako velikanski uspeh, ter jih tam celo smatrajo za vzgojne filme, ki naj vzgajajo mladino k življeuski spretnosti in praktičnosti. Kar se pa tiče obnašanja ameriških ženskih lig, je treba omeniti sledeče: ameriška ženska išče kot so to konstatirali mnogi evropski opazovalci, izključno le denar. Za ameriško žensko njen soprog ni nič drugega, 'kot človek, ki dela denar {to make money) to se pravi, ki naj samo plačuje in plačuje za vse njene potrebe in nepotrebe. Zato ni čuda, da so se ameriške ženske lige izkazale za solidarne z Lito Grey, za katero poroko s Chaplinom ni bila drugega kot »Lov za zlatarn« enako kot smatra vsaka Američanka zakon samo za vir dohodkov. Razen tega so te ženske lige ustanovljene na čisto puritanski podlagi... In vse kar prihaja iz »filmlanda« le prerade smatrajo za nečisto in nemoralno. S .posebno naslado so se pa vrgle na Chaplina, ki je v svojih delih tako pikro ožigosal licemerstvo in hinavstvo ... Tako je doživel Chaplin usodo Moličra, ki je za časa svojega življenja pa tudi po smrti moral občutiti, kaj se pravi, če človek ožigosa Tartufe. 16. poglavje. Chaplin in hollywoodske igralke. Od vseh žensk, v zvezi s katerimi se imenuje Chaplinovo ime, je bila menda edina Edna Purviance, ki mu nikoli ni storila ni- česar žalega. Južna amerikanski časopisi so že ponovno poročali o njiju zaroki, vendar sta v resnici samo stara dobra prijatelja in tovariša. Predno se je Chaplin zamotal v neprilike svoje sedanje razporoke, je že enkrat bil doživel nekaj, precej enakega. Poročil se je bil pred več leti z Mildred Harrissovo, mlado dvajsetletno igralko. Ta zakon, ki je trajal nekaj let, je bil ločen. Na j ožji Chaplinovi prijatelji pa trdijo, da še danes ni pozabil te svoje prve žene. Prav zanimivo je čiiali obtožnico zoper Chaplina, ki jo je ta Američanka predložila sodišču. Iz nje razvidimo prav dobro značaj ameriških žensk. Pravi namreč: »Charlie nikakor ni imel ozirov do najinih povabljencev ... Bil je tako trdosrčen, da na božični dan ni hotel pogledati mojega malega božičnega drevesca... Dejal mi je tudi, naj nikomur ne povem ničesar o najinem zakonu, ker bi ga to oviralo v njegovem poklicu, ako 'bi vedeli, da je poročen.« Mildred Harriss se je menda že potolažila nad raz-poroko, kajti ravno kot nekdanja soproga Chaplina je našla prav lahko angažma kot filmska igralka. Nekateri ameriški časopisi uganjajo vprav čuden spori s tem, da zaročujejo slavne ljudi. Kolikokrat so že zaročili Chaplina. Kot njegove zaročenke so bile imenovane med drugimi Estelle Taylor, Claire Windsor, zvezda Goldwyn družbe in May Collins, ljubka rujavolaska sivih oči, mlada gledališka igralka, ki je zapustila opereto, kjer je na- stopala vprav z velikanskim uspehom ter nato presedlala h kinematografiji. Od drugih hočemo omeniti samo one, ki so tudi našim čitateljem znane iz filmov. Srčkana teanno-oka Lila Lee, ena soigralk Rudolfa Valentina v »Krvavih arenah«. K njej je Chaplin, ki skoraj nikoli ne dela obiskov prav pogosto hodil v poesete. Potem pa Florence de 8how, ki je bila tudi poprej gledališka igralka, potem pa je dezertirala k Goldwiii družbi, ter Peggy Hopkins-Joyce, ki je udahnila Chaplinu idejo »Javnega mnenja-in v družbi katere je nekaj časa bival na otoku Catalini. Kiparica Claire Sheridan. ki je napravila od njega precej podoben doprsni kip. Ne smemo pa pozabiti Raquel Meller in predvsem Pole Negri. Omenili smo že s kakim navdušenjem je Chaplin govoril o Poli Negri, ko jo je bH srečal na svojem potovanju po Evropi. Ko je prišla v Ameriko in se naselila v Los Angelesu, eo jo .pogostokrat videli skupaj s Chaplinom v elegantnih reetavrantih, na veselicah in na morskem obredju. Naravno, da je časopisje takoj pograbilo za to, ter ga zaročilo z njo. Ponovno so pisali, da je njuna zaroka že oficietoa, kljub temu, da ata obadva prizadeta molčala... Potem. Je pa molk nastal za nekaj časa, dokler ni javna radovednost odkrila novo zaročenko ter jo prisodila Chaplinu. On pa je ostal čisto sam, celo oni dan, ko je .poročil Lito Grey. (■Dalje prih.) VINOCET tovarn« vinskega kisa, d. s o. z., Ljubljana italfinejii in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevali« ponudbo. m Tateton itev. MM. TahnlCno In hlgljanlino najmodarneja urajana klsarna v Jugoslaviji« Murni Ljubljana, Dunajska coala It. la, II. aadstar. Carlniko poiradnlikl In Spedldjikl buraau »GROM« LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 Naslov brsojavkamt „OROMH. Tateton 948«. Podruinlca: Maribor, Jatanica, Rakak. Obavlja vsa v to stroko spadajo!« posla naJMtroJa In pod kulantnhnl pogoji. Zastopniki drulbo spalnih vos S. O. Z. sa oksprasno pošiljko. Širite -Narodni Dnevnik".1 MALI OGLASI Za vsako besedo se plato 50 par. Za debelo tlskase pa Dli !.—. šivilja, dobro izurjena, išče službe. Gre šivati tudi na dom. — Naslov v upravi lista. Drva - Čebin Wolfova l/n. - Telef. 2066. Izdajatelj: Aleksander Zelesaikar. — Urejuje: Vladimir Kratek. - Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Rover. VsV v Ljubljani.