Le Valli del Natisone su Internet
novi
tednik Slovencev videmske pokrajine
ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine
TAXEPERgUE	33100 Udine
TASSA RISCOSSA	Italy
št. 39 (1075) Čedad, četrtek, 11. oktobra 2001
Storia
Natura
Cultura
www.lintver.it
Tam kostanja an Friuli Doc, sadà je zaries začela jesen
Prejšnji vikend se je za NediSke doline zaries začela jesen. Gor par Muoste v ne-diejo so odparli targ kostanja v prestoru, ki ima tisto novo oblieko, ki jo vsi videjo, ko gredo pruot Spie-
Gor par Muoste se vsako nediejo prodajajo dobruote naših dolin
tru. Popudan, okuole treh, je pa začeu daž takuo, de more bit, de puno od tistih, ki so mislili iti gor pogledat, pokušat an kupavat kostanj, med, jabuke an druge sadje, takuo ku pokušat nomalo dobre rebule, so ostali doma.
Za tiste an za vse druge, targ se bo ponoviu 14., 21., an 28. otuberja. An lietos na prireditvi je prisotna Caritas Nediških dolin, ki ponuja sladčine an druge dobruote, pa tudi oblieke, za pomagat
tistim ljudem tle par nas al po sviete, ki niemajo v-se tiste, kar imamo mi.
V četartak 4. otuberja se je pa začela v Vidne “Friuli Doc”, velika manifestacija, kjer so bli predstavljeni tudi par-dielki iz Čedada an Nediških dolin.
“Friuli doc” je poklicu v Vidan, do nedieje 8. o-tuberja, vic ku šeststuo-taužint ljudi.
beri na strani 5
Commissario della Comunità, i sindaci lasciano fare alla Regione
V nedeljo potrdili reformo
Italijanski državljani so v nedeljo na referendumu potrdili zakon, ki spreminja ustavo in začenja modernizirati drZavno strukturo v smislu in v smer decentralizacije in federalizma. So buj modri in lucidni od tistega, kar mislijo politične in strankarske strukture, je bil komentar naslednji dan. Tisto, kar je najbolj presenetilo vse, je bila partecipacija ljudi, ki je bila relativno visoka, pa čeprav so tele-krat z informacijo “Sparali”. Največja skrb vseh pa je vojna, ki se je začela an nas vse straši, saj ne vemo, kakuo se bo obračala, vemo pa, de smo tudi mi do vratu notar. An glih v nediejo popoldan se je začel napad na Afganistan. Takuo se nam v tem momentu zdijo domači problemi an konflikti med enim in drugim polom majhna, nepomembna stvar. Pa vseglih je biu signal voliucu pozitiven.
beri na strani 4
Sarà il presidente della Regione a decidere chi sarà il commissario straordinario della Comunità montana delle Valli del Natisone. Non sono servite tre assemblee dei sindaci convocate nel giro di una settimana per trovare un nome che potesse ricevere i sei voti su dieci necessari per la designazione da parte degli amministratori locali.
Venerdì 15 scorso la riunione, presieduta dal sindaco di Cividale Attilio Vuga aveva fatto scoprire le carte: da una parte le liste civiche delle valli proponevano il presidente dell’ente Giuseppe Marinig, dall’altra il centro-destra candidava l’ex sindaco di Drenchia Mario Zufferli. Sindaci spaccati, dunque, e a nulla è servito, prima del voto, l’appello di Bruna Dor-bolò: “così dimostriamo ancora una volta la sconfitta politica delle Valli”. Non è mancata, comunque, la sorpresa. Astenuto Prepot-to, Marinig sulla carta poteva contare su cinque voti (S. Pietro, Pulfero, Savo-gna, Grimacco e Stregna) ma ne ha ricevuti quattro, mentre cinque sono andati a Zufferli, comunque insufficienti per avere il visto.
Incontro rimandato, dunque, a lunedì 8, ma il week-end non ha portato consiglio. Il primo cittadino di Torreano, Paolo Mar-seu, ha chiesto all'assemblea di convergere sul nome di Zufferli. Ovvio il no della controparte, che pri-
ma ha puntato nuovamente su Marinig e poi ha chiesto la disponibilità di parlare di altri nomi. A quel punto i sindaci hanno deciso una sospensione che si è protratta per oltre un’ora. Conclusione: nessuna decisione e tutto rinviato a ieri, mercoledì 10, ultimo giorno disponibile per evitare che faccia tutto la Regione.
Nel frattempo le posizioni si erano leggermente modificate: il sindaco del centro-sinistra che aveva votato, la prima volta, per Zufferli, ha dichiarato la sua astensione.
Ieri, quindi, incontro decisivo che però non è durato più di un quarto d’ora. L’unico a intervenire è stato il sindaco di S. Leonardo, Giuseppe Sibau, che ha dichiarato come la sua parte non poteva sostenere Marinig “perché due anni fa ci ha chiuso la porta in faccia quando abbiamo chiesto di entrare nel direttivo della Comunità monta-
A sinistra Giuseppe Marinig, sotto Mario Zufferli
na”. Tutti fermi nelle proprie posizioni, dunque, e nuova, ultima, votazione. Zufferli e Marinig hanno ricevuto quattro voti a testa, una scheda è risultata bianca. La “telenovela” è finita nel modo che nessuno dei sindaci auspicava, ma che alla fine è risultato inevitabile. “Ci vorranno molti anni prima di riuscire a trovare un denominatore comune” ha sentenziato Si-bau.
Tocca ora a Tondo designare il commissario che gestirà l’ente dopo la sua chiusura. Non sarà una gestione facile e, probabilmente, nemmeno troppo breve, (m.o.)
ORO ORO ORO ORO ORO ORO ORO ORO
EH
BOTTEGA LONGOBARDA
ACQUISTA AL MIGLIOR PREZZO
ORO - ARGENTO
PERSONALE SPECIALIZZATO VALUTERÀ’ E CONVERTIRÀ’ IN
DENARO CONTANTE
TRATTATIVE
RISERVATE
MASSIMA
DISCREZIONE
CIVIDALE DEL FRIULI Stretta S. Maria di Corte 20
TEL 0432-730932 TEL 0338-6627325
DRO ORO ORO
četrtek, 11. oktobra 2001
2
Predsednika SKGZ in SSO obiskala dvojezično šolo - Skupni sestanek v Čedadu
Nove odgovornosti po sprejetju zakona
Predsednika Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze Sergij Pahor in Rudi Pavšič s sodelavci sta pred nekaj dnevi obiskala Dvojezično šolsko središče v Spetru. Tu so se srečali z ravnateljico prof. Živo Gruden in nekaterimi predstavniki upravnega sveta Zavoda za slovensko izobraževanje.
V ospredju je bilo zadovoljstvo za pomembno priznanje, ki ga je bila deležna šola, saj jo zaščitni zakon, ob upoštevanju in spoštovanju njene vsebinske specifike, vključuje v sistem italijanskega javnega šolstva. Vodstvo šole je slovenske predstavnike seznanilo s koraki, ki so bili
in še bodo potrebni za popoln prehod v državno strukturo. Izražena pa je bila tudi zaskrbljenost zaradi počasnosti pri reševanju nekaterih odprtih vprašanj, pretežno finančne narave, ki so vezana na letošnje predhodno leto 2001 in sicer na pravno praznino, ki je nastala z ukinitvijo postavke za slovensko manjšino v zakonu za obmejna območja in s sprejetjem zaščitnega zakona.
Spremenjen status špe-trske šole je prvi in zaenkrat edini konkreten rezultat zakona za zaščito slovenske manjšine v Furlani-ji-Juljiski Krajini, so kasneje ugotavljali v Čedadu na skupnem sestanku SKGZ in SSO s predsta-
vniki slovenskih društev in organizacij v videmski pokrajini.
Namen srečanja je bila analiza sedanjega položaja slovenske manjšine v Benečiji v luči komaj sprejetega zaščitnega zakona in predvsem novih odgovornosti, ki jih zakon nalaga posameznikom, civilni družbi in krajevnim upravam. V razpravi, ki sta jo uvedla pokrajinska predsednika Iole Namor in Giorgio Banchig, je tekla beseda o pomenu zakona, ki priznava Slovence v Furlaniji in končno jih obravnava kot enakopravne državljane, o možnostih, ki jih zakon ponuja za gospodarski razvoj obmejnega pasu videmske pokrajine, o pa-
ritetnem odboru in njegovi sestavi, o nejasnosti novih organizacij in njihovih odkrito izraženih namenih spremeniti zakon, o vlogi medijev v Benečiji ter o drugih aktualnih vprašanjih.
Na sestanku, ki mu bodo sledila druga srečanja, je bila izražena volja preveriti možnost skupnega delovnega programa in v-sekakor utrditi sodelovanje med krovnimi organizacijami in slovenskimi društvi v Benečiji. Ponovno je bila izpostavljena tudi potreba po strokovno-pravni službi, ki naj služi v oporo slovenskim društ-vopm in organizacijam pri uresničevanju zaščitnih norm.
PisItLO iz Kima
Stojan Spetič
't
V dneh, ko na Afganistan padajo bombe in rakete, mi prihajajo v spomin dnevi mojega moskovskega študija, konec šestdesetih. V nebotičniku sovjetske državne univerze na gričevju nad reko smo živeli študentje najrazličnejših narodnosti: Grki, Čilenci, Vietnamci in tudi Afganci.
Fikret je bil visok, črnolas mladenič, ki si je ponosno vihal kratke brčice. Rad je zahajal k nam, ker mu je ugajalo dekle iz Florence. Bil je tudi vsiljiv, da smo ga nekoč spodili skozi pritlično okno, preko katerega se je nepovabljen prikradel k nesojeni italijanski ljubici. Kljub temu smo prijateljevali. Večkrat sem se pridružil af-ganskim praznikom v stranskem stolpu, podili smo se po ozkih hodnikih in sobicah s steklenico armenskega konjaka in mladostno razigrani nazdravljali našemu prijateljstvu. Plesal sem z kodrasto Alo in jo spraševal, kako se godi dekletom v Kabulu.
Mesto ob istoimenski reki je tedaj stopalo, pod zmernim vodstvom kra-
lja Zahira na pot previdne modernizacije.
“Rob naših kril se viša, zidovi okoli hiš se nižajo”, mi je v smehu pripovedovala, kako v Kabulu ne gradijo več visokih zidov, kakršne imajo še sedaj na Kosovem. V laičnem Kabulu so dekleta nosila že krila nad koleni, medtem ko so na podeželju vladni učitelji ženskam trgali burko z obraza...
Levi izobraženci so hoteli Afganistan s silo spraviti v dvajseto stoletje, opraviti veliki skok iz srednjega v novi vek. Prepovedali so prodajanje nevest in sprožili upor. Klicali so na pomoč rdečo armado iz Sovjetske zveze, nad katero je zahod poslal mednarodne brigade mužahedinov pod vodstvom šejka Bin Ladena. Vzdržali so še par let po njenem porazu, dokler v deželo niso vdrli talibani in jo spravili na kolena.
Sedaj, ko na Kabul, Kandahar, Džalalalbad in Herat padajo rakete se večkrat spominjam Ale, Fikreta, Ahmeda in drugih prijateljev. So še živi, kje so, na čigavi strani so danes?
Da me kdo ne bo napak razumel. Berlusconi ni terorist, kakor Osama
Bin Laden. In vendar imata marsikaj skupnega. Oba sta milijarderja, ki se gresta politiko in se borita za oblast. Oba znata spretno izkoristiti najmodernejša občila, kot so televizije. Bin Ladnov registrirani poziv islamski skupnosti preko zalivske “Al Jazee-re” je v tem pogledu lahko za zgled najbolj perfidne manipulacije.
Osami Bin Ladnu ni nič mar za usodo arabske raje. Njegov sen je polastiti se oblasti in jedrskega orožja v Pakistanu skupaj z nafto Saudske Arabije in zalivskih emiratov. Da bi zavladal svetu.
Tu se primerjava z Berlusconijem, ki se zadovoljuje z Italijo, tudi končuje.
V ponedeljek, dan po prvem napadu na Afganistan, sem odletel v Rim. Na letalu nas je bilo začuda malo, bili smo tiho, vsak je bulil v časopis in si mislil svoje. Ni me sram priznati, da sem se spraševal, ali bi se zavedel, če bi letalo raznesla bomba ali zadela raketa. Tesnobo sem čutil tudi pri sosedu, sicer vedno zgovornem znancu. Tokrat je molčal.
Res, svet se globoko spreminja, če nismo več sproščeni in se nam krši svoboda potovati kamor se nam zljubi. Navsezadnje je bila prav ta svoboda simbol sveta po zrušenju berlinskega zidu.
Drnovšek premier še do pomladi
“Razmišljam, da bi mandat predsednika vlade zaokrožil do pomladi naslednjega leta. Potem je zelo mogoče, da bom kandidiral za položaj predsednika republike, seveda če bo zdravje v redu.” Izjavo je Janez Drnovšek dal pred dnevi za osrednji ljubljanski časopis. Kar se je že več časa šušljalo v političnih krogih, je postalo tudi uradno in to iz ust samega zainteresiranca.
Časopisi in politični komentatorji ugotavljajo, da je to doslej najbolj določna izjava Janeza Drnovška o tem, kako vidi svojo politično prihodnost.
Kar zadeva zdravje, je premier optimist. Sporočila o svojem zdravstvenem stanju še ni nameraval objaviti, ker končna diagnoza še ni postavljena. Potem pa je to tako rekoč moral storiti pod pritiskom govoric in špekulacij.
Zanje je kriva tudi indi-skretnost zdravnikov. Janez Drnovšek bo, kot pravi, vsekakor vplival na to, kdo ga bo nasledil v vladi in stranki. Na vprašanje, ali se je intimno že odločil, kdo bo njegov izbranec, ni hotel odgovoriti. Sicer pa pravi, da se stranka z njegovim odhodom “seveda ne bi smela razleteti”.
Premierjeva jasna beseda, da bo on glavni kandidat na mesto, ki ga sedaj pokriva Milan Kučan, je sprožila val ugibanj glede kandidatov, ki bodo tekmovali za mesto predsednika vlade oziroma same stranke. Le-ta bo januarja imela svoj kongres in do takrat se bo morala izkristalizirati izbira, kako bo prišlo do razdelitve funkcij v stranki in vladi. Več je imen, ki se jih ta čas sliši v političnih hodnikih. Povejmo nekatera: Igor Bavčar, Dimitrij Rupel, Tone Rop, Gregor Golobič, Slavko
Predsednik slovenske vlade
Gaber. Po vsej verjetnosti bosta iz zgornjega izbora (morebiti bo še kakšna kandidatura) izbrani imeni za obe funkciji. Postavlja se tudi vprašanje, ali bo obveljala dosedanja praksa, da bo predsednik vlade tudi predsednik LDS, ali pa bo prišlo do porazdelitve “oblasti”.
Jasno je, da ne more Drnovšek imeti vidnih funkcij v stranki, če bo kandidiral za predsednika republike, po drugi strani pa mora poskrbeti za določeno kontinuiteto politične linije, ki jo sam najboljše pooseblja.
V naslednjih tednih in mesecih se bo o teh zadevah veliko razpravljalo in ni rečeno, da izbire ne bodo imele svojega vpliva tudi na zdajšnjo vladno večino, ki v nekaterih primerih že kaže prve znake utrujenosti skupnega sobivanja in nesoglasja.
Tudi o tem se sliši marsikatero hipotezo in je težko oceniti, v kolikšni meri drži in ima trdno podlago. Denimo tisto, da bi lahko prišlo do zamenjave ene od koalicijskih partneric (SLS/SKD) z Janševo socialdemokratsko stranko. Ah gre za politično fantastiko ali za kaj bolj otipljivega, bo pokazal čas. (r.p.)
Premier solo fino a primavera
Drnovšek si dimetterà
Dopo dieci anni al governo del paese, il presidente del consiglio sloveno Janez Drnovšek ha annunciato l’intenzione di dimettersi nella primavera del 2002 e presentare la propria candidatura alle elezioni del Presidente della repubblica. Se le condizioni di salute lo consentiranno, ha aggiunto.
Il premier aveva subito due anni fa un intervento per un cancro al rene, dopo l’ultima visita di controllo i medici hanno manifestato il dubbio che la malattia si sia estesa ai polmoni. La diagnosi dovrà essere ancora
verificata, la notizia però è apparsa alcuni giorni fa sullo stesso sito ufficiale del governo sloveno e successivamente ripresa da tutti i media sloveni.
Drnovšek, che attualmente ricopre anche la carica di presidente del partito di maggioranza relativa, il partito liberaldemocratico (LDS), ha dichiaratos anche che al prossimo congresso del partito, nel gennaio del 2002, non intende ricandidarsi.
Il Cardinal Sodano a Lubiana
Oltre mille i presenti alla cerimonia di consacrazione del vescovo Ivan Jurkovič sabato scorso a Lubiana. Molte le autorità del mondo politico ed istituzionale presenti alla cerimonia a cui ha preso parte anche il segretario di stato, Cardinal Sodano che si è incontrato anche con il presidente del consiglio Drnovšek.
Dieci candeline L’otto ottobre di dieci an-
ni fa la Banka Slovenije introdusse la nuova valuta della repubblica slovena: il tallero. E la moneta fu, ovviamente, uno degli elementi fonda-mentali dell’indipendenza. Il decimo compleanno del tallero, che è una valuta solida e stabile, è stato celebrato lunedì 8 ottobre alla presenza del presidente della repubblica Milan Kučan.
Se non interverranno cambiamenti straordinari e tutto procederà secondo i piani, la Slovenia ritiene di poter
abbandonare il tallero ed introdurre l’euro entro il 2007. Arriva il Dalai Lama
A causa della difficile situazione intemazionale e dei rischi di attacchi terroristici, il Dalai Lama ha cancellato parte della sua lunga tournée in Europa, mantenendo però alcuni appuntamenti, tra questi la visita in Slovenia che a-vrà luogo dal 18 al 20 ottobre.
In volo con il Falcon
Gli uomini di stato sloveni potranno in breve viaggiare
con un nuovo aereo, un Falcon 900EX della francese Dessault. Lo ha deciso la settimana scorsa il governo di Lubiana che ne ha anche disposto l’acquisto.
L’aereo che può ospitare 12 viaggiatori ed è in grado di attraversare l’Atlantico, costerà 35 milioni di dollari e dovrebbe rimanere in servizio per vent’anni.
Nuovo muftì
Il capo supremo dei musulmani in Slovenia - circa 30 mila persone per la maggior patte abitanti nella capitale Lubiana - è Osama Do-gič, arrivato in aprile dall’Australia.
Kultura
Četrtek, 11. okotbra 2001
La Postaja a Firenze e a Bologna
Doppia uscita nel week end 13 e 14 ottobre per Postaja Topolove. Sabato 13 a Calderara di Reno (Bologna), nelTambito del festival multidisciplinare “Phisi-carmonique”, la Stazione insieme al Kinoatelje Smihel di Sempas presenterà “Guziruci”, uno sguardo “da Ponte San Quirino a Vladivostok”, attraverso video raccolti e transitati da Topolò negli 8 anni della manifestazione.
Dalle 16 fino a notte inoltrata verranno proiettati lavori che dalla Benečija spaziano verso est, attraversando diversi paesi. Un viaggio che in qualche modo ripercorre le antiche strade che furono percorse dai “guziruci”, i venditori ambulanti che, a piedi e con mezzi di fortuna, si inoltravano fino alla catena del Caucaso per vendere prodotti di merceria e altro, contenuti in una grande valigia di legno che veniva portata sulle spalle.
Il Festival, curato da Fulvio Ianneo, direttore del Teatro Reon ha il sostegno della Regione E-milia-Romagna e della Provincia di Bologna e prevede gli interventi della coreografa americana Teri Weikel, della
compagnia italiana di danza “Deicalciteatri” e del DO Theatre di San Pietroburgo, tutte realtà legate alla sperimentazione e alla ricerca di nuovi metodi di espressione.
Sempre sabato 13, si terrà a Certaldo, in provincia di Firenze, la seconda edizione di un originale festival-festa che, organizzato da quel Comune e con il supporto di Regione e Provincia, vuole focalizzare l’attenzione sulle stazioni ferroviarie, le piccole stazioni che le leggi dell’e-conomia vorrebbero mettere in dismissione.
Proprio tra Firenze e Certaldo (patria di Boccaccio) si svolgeranno diversi eventi e tra questi la presentazione di Postaja Topolove e un concerto delle Beneške korenine dirette da Davide Clodig, che faranno conoscere al pubblico toscano e non solo la realtà della comunità slovena della Benečija e i canti che ne sono uno dei patrimoni più importanti. Le Beneške korenine sono dall’inizio una delle colonne della Postaja e la curiosità di conoscerle e di conoscere la Slavia è, ci dicono gli organizzatori, molto forte.
Corsi di sloveno al Malignani
Articolato su due livelli per trenta ore ciascuno
Rai pride v Špeter
V okviru programov 3. mreže Rai v slovenskem jeziku se bo oktobra začela nova serija informativnih oddaj z naslovom “Stiki”. V načrtu je devet oddaj, tri za vsako pokrajino. Prva oddaja je posvečena videmski pokrajini, oziroma Nadiškim dolinam.
V ospredju bo družbeno - gospodarska problematika s posebnim poudarkom na naporih, ki jih javne uprave in krajevni gospodarski dejavniki vlagajo v razvoj tega območja.
Oddajo, na kateri bodo sodelovali protagonisti tega procesa, bodo snemali v četrtek 18. oktobra ob 18. uri v špetrski občinski dvorani. Kdor Zeli, lahko sodeluje.
3
Ob 150-letnici družbe Svetega Mohorja iz Celovca - Spomini
Slovenska beseda tudi v Vladikavkazu
L’Istituto tecnico industriale A. Malignani di U-dine, in collaborazione con l’Istituto per l’istruzione slovena di San Pietro al Natisone, organizza anche quest’anno due corsi di lingua slovena aperti a tutti. Il primo è rivolto a principianti assoluti, il secondo è un corso intermedio. I corsi che si sviluppano in trenta ore ciascuno, si terranno una volta alla settimana, articolati su due ore di lezione consecutive, presso la sede centrale dell’Istituto, indicativamente dalle 18 alle 20 della sera, da ottobre a febbraio. Per le iscrizioni e la definizione di orari e giornate di frequenza ci sarà un incontro preliminare in sede (viale L. da Vinci, 10) lunedì 15 ottobre, alle ore 18. Ulteriori informazioni al 25006 oppure al 727490.
Tudi na naših straneh smo se pred nekaj dnevi spomnili 150. letnice delovanja Mohorjeve družbe, ki je bila v začetku stoletja sposobna doseči tudi nekatere zakotne beneške vasice.
Kot nam dokazuje pričevanje, ki ga spodaj objavljamo, je Mohorjeva družba s svojimi knjigami spremljala slovenske ljudi tudi po svetu. Pravzaprav seznami članov, ki so jih objavljali na Koledarju, nam razgrinjajo delček slovenske zgodovine, pričajo kje vse je bila prisotna slovenska beseda in marsikomu tudi odkriti del svojih korenin.
V mladih lietah, kàr se niesan interesu pru nič za našo sloviensko problematiko, je bluo ime “Mohorjeva družba” že parpeto v mojin spomine. Samuo ime... Zaki? Sele, kar san začeu zbierat material za tesi, san zaviedu, kiek vič o teli “družbi”. Tekrat san se zmislu, zaki tisto ime je bluo že v mojin spomine. Tata mi je pravu o nji, kar je guoriu o posebni ži-vljenski poti njega očeta, mojga nonuna Mateuža.
San zapustu družino, ko san imeu samuo 11 liet za iti studjat deleč od duoma, takuo san zgubu parložnost poslušat zgodbe, ki jih je pogostu tata pravu o sojin življenju an o soji veliki družini na ruskih tleh. Kàr san se parbližu nazaj duo-mu, muoj tata je biu že hu-duo bolan an preča je umani, star samuo 64 liet. Takuo je peju za sabo use tiste reči, ki san biu takuo zvestuo viedu od njega. So mi ostale njega pisma.
V njih mi je opisu gla-
Mateuž Rutar z drugo ženo in svojimi otroci iz prve in druge poroke
vne etape sojga živlienja an tudi o zgodovini soje velike družine, ki jo je ocà Mateuž nastavu tan deleč med Kaukazom an Carnin muorjan. Tan v ruski stepi, na samin, je zrasla slovien-ska vas Hutor.
Mi je biu pravu muoj tata, kuo je biu zviest nono Mateuž soji slovienski katoliški pripadnosti. Fin cja dol v miesto vladikavkaz so parhajale slovienske bu-kva... od kod? Iz Celovca. Jih je pošijala Mohorjeva družba. Tan deleč na ruskih tleh velika Mateužova družina je doma nucala slovienski izik, tan je rasla slovienska zavest, ki se je hranila z bukvi, ki so romale od roke do roke, od družine do družine.
Takole je pisu Ljudovit Stiasny stuo liet od tega, na Kolendarju Mohorjeve družbe lieta 1901, Slovenska naselbina pri Vladikavkazu na Ruskem: “Kar san pregledavu imenik članu družbe sv. Mohorja za lieto 1899 san brau, de je v Vladikavkazu šest članu
Sloviencu. San dobiu naslov Mateuža Rutarja, san mu pisu, ker san teu iti na Kavkaz u cajtu počitnic”.
Stjasny je napisu dug članek o tistih počitnicah, posebno o družini, o vasi, o dielu, o kraju, kjer je Mateuž živeu. “Rutarjevi otroci so rojeni že vsi v Rusiji. Guore pa še vedno pru dobro po sloviensko, ja, odraščeni celuo pišejo an berejo sloviensko. Učitelj jin je biu Mateuž Rutar sam. Guore pa vsi dobro po rusko”.
Danajst liet potle je drug član Mohorjeve biu gost Rutarjeve družine u Vladikavkazu an tudi on je na šaroko pisu o tistin obisku. Dr. Ivan Knific je v reviji “ Dom in svet” lieta 1912 napisu: “Tačas se je uneu med nama živahen razgovor.
“Kakuo pa ste viedeli, de živin u Vladikavkazu?” “Brau san o vas an vaši družini v Kolendarju” ... Tuo mu je bluo zlo ušeč; začeu je hvalit Družbo sv. Mohorja, de se muora pru
Benečani v Novi Gorici
V Novi Gorici organizirajo “Srečanje z Benečani”, ki naj bi bilo zadnji teden oktobra. Namen prireditve je več kot očiten: predstaviti kulturno snovanje v Benečiji danes, podati utrip kulturnega življenja po beneških dolinah in vaseh in obenem vzbuditi pri obiskovalcih posameznih srečanj zanimanje za te Slovence na Videmskem in teritorij, kjer živijo.
Uvodno besedo o beneški realnosti bo imela prof. 2iva Gruden, sicer ravnateljica špetrske dvojezične šole. V glavnih obrisih bo podala sliko slovenske skupnosti v Furlaniji, osredotočila pa se bo na današnjo stvarnost in predvsem na špetrsko dvojezično šolsko središče ter na “bogato” izdajateljsko, dejavnost s posebnim ozirom na pu-
blikacije namenjene otrokom. Predavanje bo v petek 26. oktobra ob 16. uri v prostorih novogoriške knjižnice. Letu bo otvoritev razstave ilustracij beneške umetnice Luise Tomasetig.
Sledila bo ob 20. uri v Primorskem dramskem gledališču kulturna prireditev. Goste bo v foyeru sprejel z beneškimi pesmimi moški zbor Matajur. Sledila bo uprizoritev drame Žalostni dogodek v Topolovem, ki jo je po italijanskem besedilu čedajskega zgodovinarja Del Basso napisal scenarij in z-režiral Marja Bevk. Igrali bodo igralci Beneškega gledališča, nastopila pa bo tudi pevska skupina Beneške korenine.
Na srečanju bodo na razpolago tudi zadnje knjige in publikacije, ki so izšle v Benečiji.
teli družbi zahvalit, de nie pozabu materinega jezika. “Ze trideset liet san nje član. Iman celo knjižnico slovienskih bukvi. Kàr dobimo nove Družbine knjige jih beremo celo zimo. Od družine zahtevan, de doma guormo vedno po sloviensko... po rusko se usedno navadejo v suoli. Ce bi ne guoril doma po sloviensko, bi se otroc ne navadli materinega izika, saj še takuo preradi guore po rusko.”
Takuo je Knific pisu. Nie težkuo zastopit, zaki ist san imeu u mojin spomine Mohorjevo družbo. Sigurno mi je tata pravu že v mojih otroških lietih o tistih bukvih, ki jih je nono zbieru u dnevni sobi.
Sele po smarti očeta mi je paršu pod ruoke zvezek, kjer je bluo puno poezij, piesmi, pregovoru, pisanih po rusko, po sloviensko, po italijansko... Pisava je očetova. Od sparvič san mislu, de jih je tata samuo prepisu. Ne. Miez tistih v slovienskin jeziku so ble piesmi, ki jih je on sam napisu.
Samuo kar san, an ist, zaceu se brigat za moje slovienske komine, san za-stopu, kuo an kje se je muoj tata navadu takuo lepuo an čedno pisat u pravi, čisti slovienščini. Kar san parvo brau na adni strani zvezka, tele besiede: “Slovenec sem. Tako je mati djala, ko me je še dete pestovala, zatorej dobro vem da Slovenec sem" s podpisan Slovenec, san mislu, de so ble očetove. Niesan poznu Prešerna. Sada vien, kuo globoko v zgodovino gredo moje komine slovienske zavednosti. So pile čisto sloviensko hrano v jezikovnem, kulturnem, vier-skem bogatsvu, ki ga je an ga še ponuja družba sv. Mohorja.
Riccardo Ruttar
Minoranze linguistiche e gastronomia a Trento
Pure la montagna ha le sue isole
Je vojna pravilna ali pravična?
Ko pišem, se vojni dogodki v Afganistanu odvijajo v smeri, ki je povsem ne moremo poznati. Vsaka vojna pomeni tveganje. Za zahodni svet ter za muslimanske in arabske države, ki so pristale na kaznovanje teroristov v New Yorku, sta bistveni neznanki dve. Za nas, Zahodnjake je prvo neposredno vprašanje v tem, koliko možnosti ima organiziran terorizem, da uresniči nove atentate v Evropi in Ameriki. Glede tega je jasno, da so za terorizem pogoji težji, saj ne more računati na presenečenje. Po drugi strani pa je skrajno težko preprečiti samomorilcu, da teče v veleblagovnico ali na avtobus in povzroči masaker.
Se bolj zagonetno je vprašanje, kako bodo v raznih arabskih in azijskih državah reagirali muslimanski skrajneži. Bin La-den se je pokazal takoj po napadu po televiziji Al Ja-zeera zato, da bi prevzel očetovstvo nad atentatom
v New Yorku ter obenem napovedal “sveto vojno”. Jasno je, da je govoril kot poveljnik muslimanske armade. Bin Ladnov poseg je odmeval med skrajneži v različnih arabskih državah, v Pakistanu, med Palestinci in tam, kjer je večina prebivalcev muslimanske vere. Skratka, marsikatera arabska vlada bo doživela pritiske in jim bo kos le, če večina prebivalstva podpira zmerna in protiteroristična stališča. Ta je v bistvu največja neznanka “nove vojne”. Očitno je namreč, da bo tudi trajanje vojne odvisno od tega, koliko podpore bodo imeli Talibani in druge teroristične skupine širom po svetu. Manj bo podpore, hitrejši bodo rezultati. Ce se integrali-zem usidra med množicami, se bo vsa zadeva zapletla v neznano in nevarno smer.
Ostaja seveda vprašanje, ki si ga zastavljamo skoraj vsi. Je vojna pravilna ali pravična? Tako del italijanske levice kot
Podpora slovenske Komisije prizadevanjem manjšine
Vprašanje izvajanja zaščitnega zakona v Državnem zboru
Srečal tudi predstavnike italijanske manjšine
Predsednik Ciampi je obiskal Hrvaško
“Isole di montagna. Cibi tradizionali, lingue, culture delle minoranze linguistiche delle Alpi”. É questo il tema di un’importante iniziativa promossa dalla regione Trentino Alto-Adige e dalla Provincia di Trento in program -
Minilo je že osem mesecev, odkar je bil v Rimu sprejet zaščitni zakon za slovensko manjšino. A zaščitne norme, z izjemo dvojezične špetrske šole, ki je bila podržavljena nekaj ur pred obiskom italijanskega zunanjega ministra Ruggiera v Ljubljani, je še vedno le na papirju.
Precejšnje so zamude pri njegovem izvajanju, začenši z imenovanjem paritetnega odbora, ki je dejansko motor in ključ izvajanja zakona. Precejšnje so težave tudi glede financiranja dejavnosti slovenske manjšine. Do danes ni še manjšina prejela niti lire od sedmih milijard, ki jih določa zakon za leto 2001.
Tako, da se stanje manjšine kljub zaščitnemu zakonu, ki ga je bilo treba čakati 55 let, objektivno slabša. Take ugotovitve so prišle na dan v torek v Ljubljani na zasedanju Komisije državnega zbora za Slovence v zamejstvu in v svetu, na katerem sta sodelovala tudi predsednika SKGZ Rudi Pavšič in SSO Ser-
ma per i prossimi 12, 13 e 14 ottobre a Trento nella sede espositiva e fieristica.
Ma quali sono le isole di montagna? Le comunità Occitane, Francoprovenzali, Walser, Sudtirolesi, Ladine, Cimbre, Mòchene, Carinziane e Slovene. Ma
gij Pahor.
Komisija, ki jo vodi Franc Pukšič, namerava sprožiti vrsto pobud na državni ravni, da se premostijo težave slovenske manjšine v F-JK. Kot prvi je padel predlog o skupnem zasedanju Komisije in Odbora za zunanjo politiko, na katerem naj bi preverili tudi predlog o obisku v parlamentu v Rimu. Sicer v to dejavnost nameravajo vključiti
s prve strani
Bolje vrabec v roki, kakor golob na strehi, pravi slovenski pregovor. In tudi italijanski volivci so nedie-ljo potardil zakon, ki par-naša nekatere novosti. Federalizem, ki nam ga vlada an še posebno Bossi v njej, obečava še ne vemo, kaj-šan bo. Sada se na obzorju še nič ne vidi.
Nedeljski referendum pa je na vsak način poka-zu, de italijanski državljani želijo, de proces reform v daržavi se začne an puode
saranno ospiti anche altre minoranze. E su questa complessa e variegata realtà si articola la manifestazione che unisce l’aspetto culturale a quello e-nogastronomico con degustazione ed acquisto dei prodotti tipici di ogni minoranza linguistica e del Trentino. Nell’ambito della manifestazione ci sarà tra l’altro anche “l’isola ristorante”.
Tre le sezioni di impronta culturale: quella musicale che si propone di esplorare almeno in parte le 11 isole musicali, l’isola dove viene presentato il materiale culturale ed informativo prodotto dalle minoranze (libri, proiezioni di documentari) e che o-spiterà conferenze e dibattiti ed altre occasioni di approfondimento, nonché momenti id informazione turistica. Infine “l’isola che non c’è”, pensata e dedicata a bambini e ragazzi.
Alla manifestazione di Trento si prepara a partecipare anche la nostra comunità.
tudi vlado.
Na zasedanju Komisije sta predstavnika krovnih organizacij Pavšič in Pahor, ki sta spregovorila tudi o namenih skupnega koordinacijskega telesa, napovedala tudi politični dokument, ki ga slovenska manjšina v F-JK namerava pripraviti in ga nato predstaviti političnim dejavnikom v Italiji, Sloveniji in seveda tudi Evropi.
naglo napri.
Pogledimo sada, kakšni so bili rezultati. Po cieli Italiji je Slo na referendum 34 procentov volilnih upravičencev. Podoben procent je bil tudi v deželi Furlaniji-Juljiski krajini, no malo nižji v mestu Videm, kjer je volilo 32,5 procentov, v pokrajini pa 31,69. Okuole 64 procentov so odgovorili pozitivno. Samuo na Trbižu so šli proti toku: glasovalo je 26,34 procentov volilcu, od katerih večina (51,3 od-
Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi je bil v začetku tedna na obisku v Zagrebu, Reki in I-stri. Obisk, ki je potekal v prijateljskem vzdušju, je bil tudi prilkožnost za Italijo in Hrvaško, da podpišeta dogovor o prijateljstvu in sodelovanju. Temelje dogovora sta na torkovih pogovorih postavila ministra za zunanje zadeve Ruggiero in Picu-la.
stotkov) je bla za “Ne”.
Pogledimo pa kaka je bila udeležba na našem te-ritorju ob meji:
Čedad 31,46 odst. Dreka 13,5 (adan od narbuj nizkih v pokrajini), Fuojda 23,36 Grmak 20,66 Bardo 37,59 Naborjet 26,03 Neme, 19,5 Prapotno 18,10 Podbonesec 18,4 Rezija 28,6 Sv. Lenart 21,41 Speter 25,04
Z gostiteljem predsednikom Stipem Mesičem je predsednik Ciampi obiskal tudi italijansko manjšino na Reki in v Istri. Najpomembnejši dogodek pa je imel kot prizorišče Pulj, kjer sta predsednika izročila namenu italijansko gimnazijo.
Oba predsednika sta u-gotovila, da so odnosi med državama zelo dobri in da se dobro razvijajo tudi na gospodarskem področju.
Srednje 18,65 Savodnja 24,16 Tipana 20,66.
Smo že povedali, kake novosti parnaša reforma, ki so pravzaprav še najmanj vidne v naši deželi, ki že ima poseben statut avtonomije. Odparla pa se je nova pot.
Naj na koncu povemo samo še, da s tem zakonom an referendumom je prišlo v italijansko ustavo tudi nemško ime za pokrajino Bočen in sicer “Sudti-rol”.
mirovniška gibanja odgovarjajo, da bi do oboroženega napada ne smelo priti. Ne da bi želel izpasti kot zagovornik vojne nasploh, bi glede vprašanja izpostavil dve bistveni točki. Neglede na mnenje, ki ga imamo o ZDA, je bilo skoraj nemogoče, da bi se Bush in vladajoča sredina zadovoljili z žalovanjem in diplomatsko akcijo. Sok in užaljen ponos sta bila prehuda, da bi se edina velesila ne po-služila vojaške intervencije. Sprememba je, da so ZDA sprožile že pred napadom na Afganistan široko diplomatsko akcijo, postavile problem pred OZN in vključile v akcijo samo Rusijo ter dosegle privoljenje Kitajske. Muslimanski integralizem je trn v peti velesilam. Ko bi zmagal v Aziji in arabskem svetu, bi dramatično spremenil svetovna ravnovesja.
Drugi razlog za napad je preprostejši. Kdor je na primer kolikor toliko poznal situacijo v bivši Jugoslaviji, je vedel, da se Miloševiči in razni vojni zločinci ne bi nikoli odpovedali oblasti brez sile. To velja tudi za kosovske in druge skrajneže. V Dalmaciji so ljudje še letos poleti obešali letake, kjer je pisalo: “Mi vsi smo Norac”. Kaj so mladi general in drugi poveljniki počeli od Gospiča do Knina in dlje, je nepojmljivo.
Podobno se Bin Laden in teroristični vodje širom sveta niso pripravljeni pogajati. Vidimo, kako Arafat nima moči, da bi z besedo prepričal palestinske skrajneže. Obtožba terorizma ne opravičuje Izraela in njegove politike, kot ne opravičuje politike ZDA in Zahoda do arabskih in azijskih ljudstev, ki trpijo obubožanje in lakoto. Vendar je logika terorizma in verskega fundamentalizma napačna pri koreninah. Dejstvo je, da so ponekod osvobodilna gibanja postala prostor za teroristične celice, ki z nediskriminiranimi pokoli le opravičujejo protiofenzive in škodijo lastnemu ljudstvu. Stvari so še bolj zapletene. Talibani vladajo s silo. Bin Laden je miliarder, ki se je predal mistiki nasilja in vanj verjame. Same zahteve palestinskih skrajnežev so neuresničljive. Eno je zahtevati lastno državo, drugo brisanje Izraela, ki ima pravico do obstoja.
Ne bi še našteval. Vem, da samo bombe ne pomagajo. Mir gradimo z odpravo lakote in s pšenico. Je pa tudi res, da obstajajo ljudje in gibanja, ki v svojem globinskem prepričanju odklanjajo diplomacijo. Kako naj jim preprečimo, da terorizirajo svet? Kaj narediti, ko sama politika ni dovolj?
La montagna del Friuli e le tradizioni plurilingui
Si tiene sabato 13 ottobre, alle 17, nella sala convegni della Comunità montana, a S. Pietro al Natisone, la cerimonia di premiazione del concorso culturale “I doni delle valli montane del Friuli” indetto dal Centro friulano di studi “Ippolito Nievo” e dall’Università degli studi di Udine.
La manifestazione i-nizierà con il convegno internazionale di studi su “Le tradizioni plurilingui nel patrimonio
culturale della montagna friulana”.
Gli interventi saranno di Emilia Mir-mina, Lucia Protto, A-lessandro Sensidoni, Livio Clemente Piccinini, Raimondo Stras-soldo e Pavle Merkù. Quest’ultimo parlerà dei linguaggi sloveni del Friuli. Prenderanno la parola anche l'assessore regionale Giorgio Venier Romano ed il direttore del Centro internazionale sul plurilinguismo Vincenzo Orioles.
Referendum potrdil reformo
Aktualno
Gor par Muoste do konca otuberja velika ponudba naših dobruot
bijo parjatelji taz Klenja, ki organizavajo targ kupe z Gorsko skupnostjo), od ja-buk do naravnih zdravil a tj vseh dobrih izdelkov, ki jih
pardielajo iz mlieka.
Ce druge nedieje bo le-puo, bo tud vic prostora uoné an sigurno ne bo manjkala muzika.
Funghi, non serve permesso ai proprietari dei terreni
“I proprietari ed i titolari di diritti reali di godimento sui fondi possono esercitare la raccolta nei fondi medesimi, ancorché privi di autorizzazione o permesso e senza limiti di quantità”. Questo recita l’articolo 4 del decreto del presidente della Regione che regolamenta
la raccolta dei funghi sul territorio del Friuli-Venezia Giulia. Per i proprietari di terreni, dunque, le uniche limitazioni sono quelle delle modalità di raccolta, che non può avvenire nelle ore notturne e con l’uso di strumenti che possano danneggiare i funghi.
Tudi Čedad an Nediške doline prisotne v Vidne na “Friuli doc”
“Friuli doc” tocca quota 600 mila
E’ stato sforato il muro delle 600 mila presenze a “Friuli doc”, la manifestazione che ha caratterizzato lo scorso weekend udinese. Soddisfatti soprattuttto gli esercenti che hanno venduto ben il 30 per cento in più rispetto all’anno scorso. Tutti i chioschi e i gazebi, i bar e le osterie del centro - affermano gli organizzatori commentando i risultati dell’iniziativa - hanno lavorato a pieno ritmo. File ininterrotte di persone, soprattutto nelle giornate di sabato e domenica, si sono formate davanti agli stand, in particolare a quelli che offrivano da mangiare e da bere. La musica ha rallegrato fino a tarda sera gli angoli della città e decisamente in crescita è stata l’attenzione dimostrata nei confronti delle proposte culturali offerte da “Friuli doc”.
Na targu kostanja vse tiste, kar nam ponuja naša zemlja
Targ kostanja, medu, ja-buk an drugega sadja bo i-meu parložnost, do konca otuberja, povabit še puno ljudi.
Moramo pomisliti tudi, da tel tiedan se bo začelo “Vabilo na kosilo”, takuo da bo ponudba naših dolin zaries popouna.
Gor par Muoste se more vsako nediejo pokušat an kupovat vse tiste, kar dobrega se parpravlja an par-diela na naši zemlji, od domačega vina do kostanja (se ga more kupovat an tu-
V fotografijah samuo an del velike ponudbe targa kostanja gor par Muoste	di	jest,	an	za	tuole	poskar-
Qt/fSTA* DICI X * ?A'fO Pfftl
0 votli k 1
ftUA OtJdM \
novi mata j u r
četrtek, 11. oktobra 2001
“Smo imiel liep uspeh ne samuo za vse tiste, kar smo pokazal an prodal, pa tudi, zak smo imiel dobre kontakte z ustanovam an z ljudmi, ki nam bojo lahko koristile buj napri”.
Takuo nam je poviedu predstavnik konsorcija Arenga Boris Stocca v pan-diejak, ko letošnja prireditev “Friuli doc” je bla že zaparta.
Tudi lietos Arengo, ki združuje puno proizvajalcev iz Čedada an Nediških dolin, je biu prisoten v Vidne, na targu XX settembre. Suoj “stand” so imieli tisti od bed & breakfast an
nekateri proizvajalci od gu-bance, mošta an medu. Tam blizu je imeu prostor tudi “salumificio Vida” taz Tavorjane. Takuo, kot je pokazu an velik strišjon, vsi teli so predstavjali Čedad an Nediške doline.
Da je ponudba imiela dobar uspeh nam je potar-dila tudi Isa Zanini, ki se je samuo nomalo lamentala, zak nie bluo obednega od njih, de bi biu prisoten tam od punoci napri, kar je bluo še vic ljudi, ko popudan an zvičer. An tuole kaže, da je “Friuli doc” neverieten “magnet” za nimar vic ljudi.
Četrtek, 11. oktobra 2001
Risultati		Esordienti	
		Valnatisone - Centrosedia	3-0
1. Categoria		Pulcini	
Valnatisone - Villanova	1-1	Virtus Manzanese - Audace	0-1
3. Categoria		Amatori	
Savognese - Audace	sosp.	Reai Filpa - Termokey Anni '80 - Valli Natisone	2-0 2-1
Juniores		Ost. ai Colovrat - Moulin rouge	1-0
Corno - Valnatisone	1-3	Prossimo turno	
Giovanissimi		1. Categoria	
Valnatisone-Pozzuolo	1-0	Colloredo - Valnatisone	
3. Categoria
Audace - Serenissima Ciseriis - Savognese
JUNIORES
Valnatisone - Buonacquisto
Giovanissimi
Union '91 - Valnatisone
Pulcini
Audace - Buonacquisto
AMATORI
Valli del Natisone - Reai Filpa
Poi. Valnatisone - L’arcobaleno Ai Cons - Osteria al Colovrat
Classifiche
1.	Categoria
Union Nogaredo, Reanese 7; Ancora, Riviera, Venzone, Lumignacco 6; Aurora*, Colloredo*, Tarcentina, Tricesimo, Flumignano 3; Valnatisone, Tre stelle, Majanese 2; Villanova, Trivignano 1.
3. Categoria
Chavris, Ciseriis 6; Arteniese 4; Moi-
macco*, Fortissimi, Gaglianese 3; Savognese*, Audace*, Bearzi*, Savor-gnanese, Donatello 1; Serenissima*, Stella Azzurra*, S. Gottardo 0.
GIOVANISSIMI
Valnatisone, Gaglianese, Manzane-se, Union 91, Moimacco 3; Savorgna-nese, Com. Pozzuolo, Serenissima, Torreanese, Aurora Buonacquisto 0.
Le classifiche dei campionati giovanili sono aggiornate alla settimana precedente.
* Una partita in meno
Esordio positivo per molte delle squadre valligiane impegnate nei campionati giovanili e amatoriali
Solo la Valli del Natisone inciampa
Bel successo esterno degli Juniores, vincono anche Giovanissimi ed Esordienti - Nei Pulcini il gol risolutivo porta la firma di Riccardo Miano - Secli e Simonelig vanno a segno nelV esordio del Reai Filpa di Pulfero
Nella gara di andata di Coppa Regione di Prima categoria la Valnatisone è stata sconfitta, mercoledì 3 ottobre, dal Lumignacco per 2-1.
I ragazzi allenati da Fulvio Degrassi, sotto di un gol, avevano recuperato momentaneamente il passivo grazie alla rete messa a segno da Alessandro Ber-gnach, che nell’occasione s’infortunava. La Valnatisone riprendeva momentaneamente in dieci e in atte-
U.S.
Mumsoi
E. Chiacig - Esordienti
sa della sostituzione, veniva castigata dagli ospiti che, grazie alla sfortunata deviazione involontaria di un difensore locale, sigiavano la rete vincente. Il ritorno è in programma a Lu-mignacco giovedì 1 novembre.
Sono partiti con il piede giusto gli Juniores della Valnatisone che, con le reti messe a segno da Davide Duriavig, Andrea Dugaro e Gabriele Iussig, hanno vin-
VALNATISONE	1
VILLANOVA	1
Valnatisone: Tuniz, Mlinz, Piccaro, Podrec-ca. Lancerotto (dal 15’ Clavora), Rossi, Gaspar-do (dal 31’ st. Corredig), Mottes, Lorenzini, Cornelio, Peddis (dal 7’ st. Golles).
S. Pietro al Natisone, 7 ottobre - La Valnatisone in campionato sembra avere smarrito la strada della vittoria. Anche oggi è stata costretta al pareggio dalla forma-
Derby, a decidere è la pioggia
SAVOGNESE	0
AUDACE	0
(sospesa al 39’ del p. t.)
Savognese: Balutto, Claudio Bledig, Luca Bledig, Saccavini, Za-nutta, Mauro, Marseu, Buzzi, Zufferli, Del Gallo, Valentinuzzi.
Audace: Specogna, Colapietro, Trinco, Ber-gnach, Dugaro, Rucchin, lussa, Campanella, Sar-no, Chiabai, Stulin.
Savogna, 7 ottobre -Puntuale al fischio d’inizio del derby è arrivata la pioggia che, dalle quattro gocce iniziali, con il trascorrere del tempo si è trasformata in un autentico nubifragio. Il terreno del comunale nella sua parte nord si è presto reso impraticabile costringendo l’arbitro Spiga di Udine a mandare le due squadre negli spogliatoi al 39’ della prima frazione di gioco sul risultato di parità. Fino a quel momento ed in quelle condizioni, la gara ha cercato di decollare ma le conclusioni verso le due porte venivano
solo da calci piazzati. La Savognese, beffata domenica scorsa ad Udine dal Bearzi che era riuscito a
Balutto neutralizzava. La “perla” della gara al 24’ quando Specogna era costretto a deviare in angolo,
presa dieci minuti più tardi. Vista l’insistenza della pioggia e l’impossibilità di miglioramento
gio è tocccato poi al portie-rino Virili che ha parato un calcio di rigore agli avversari.
Con il più classico dei risultati (2-0) il Reai Filpa di Pulfero ha superato, nel primo turno del campionatori amatoriale di Eccellen-
za
Savognese con lo sponsor e le nuove divise
pareggiare a tre minuti dal termine, ha affrontato l’impegno con determinazione mentre l’Audace, dopo la rimonta con il Donatello, ha cercava di difendersi con ordine tentando qualche veloce azione di rimessa. I padroni di casa al 2’ tentavano di sorprendere Specogna con Claudio Bledig ma la palla si perdeva di poco a lato. Rispondeva all’8’ l’Audace con una punizione di Campanella che
I
con l’aiuto della traversa, il pallone calciato da Claudio Bledig. Con qualche difficoltà al 35’ il portiere Balutto parava in due tempi la punizione dalla lunga distanza di Walter Rucchin. Il terreno, ridotto pratica-mente ad una risaia, non permetteva ai ventidue in campo di potere imbastire le loro trame ed al 39’ l’arbitro sospendeva momentaneamente la partita. La decisione definitiva veniva
della situazione, l’arbitro assieme ai due capitani, per evitare possibili infortuni, decideva la sospensione. I due presidenti Fedele Cantoni della Savognese e Claudio Duriavig dell’Audace, convocati dal direttore di gara, hanno proposto la possibile data per l’incontro di recupero: giovedì 1 novembre alle ore 14.30.
Paolo Caffi
to per 3-1 la partita inaugurale a Corno di Rosazzo.
I Giovanissimi della Valnatisone, giocando una
La Valnatisone si abbona al pari
Troppi infortuni penalizzano la squadra
zione ospite di Villanova di S. Daniele.
Una serie impressionante d’infortuni accaduti nel corso della partita, oltre a qualche assenza, hanno condizionato il gioco e-spresso dalla giovane compagine guidata da Fulvio Degrassi che, una volta ottenuto il vantaggio grazie
ad un calcio di rigore realizzato da Luca Mottes, non è riuscita a dare il colpo del ko agli esperti avversari. All’inizio della ripresa i collinari hanno ottenuto su azione conseguente a calcio d’angolo il gol del pareggio. A complicare le cose, per i locali, è arrivato alla mezz’ora della ripresa
gara sottotono, sono riusciti a dieci minuti dalla fine,
l’infortunio patito da Lorenzini, costretto a restare in campo pratica-mente fermo avendo i sanpietrini già esaurito i tre cambi disponibili.
Per chiudere, a loro sfavore c’è stata la mancata concessione del calcio di rigore in due occasioni, per falli di mano in area amaranto considerati “involontari” dal mediocre direttore di gara.
Domenica la Valnatisone giocherà sul campo della neopromossa Colloredo di Prato.
grazie ad una conclusione di Claudio Dorbolò da fuori area, ad avere ragione di un quadrato Pozzuolo.
Tre le reti degli Esordienti della Valnatisone che hanno ospitato il Cen-trosedia. Autore di una doppietta nel primo tempo Michele Miano, mentre la terza rete, siglata nel terzo tempo, è stata realizzata da Isacco Chiabai.
Nella categoria Pulcini l’Audace è ritornata a casa da S. Nicolò di Manzano, ospite della Virtus Manza-nese, con una vittoria prestigiosa ottenuta grazie alla rete messa a segno da Riccardo Miano, figlio di Paolo, alla sua prima esibizione calcistica ufficiale. A difendere il prezioso vantag-
za, il Termokey. Autori delle reti messe a segno nella ripresa dagli arancioni sono stati Roberto Secli e Marino Simonelig.
Passo falso della Valli del Natisone sul terreno u-dinese degli Anni ’80. Gli Skrati, sotto di due reti, hanno messo a segno il gol della bandiera grazie a David Specogna. Sabato alle 14.30 a Podpolizza per la seconda giornata di campionato andrà in scena il derby tra la Valli del Natisone ed il Reai Filpa.
Nel campionato di Seconda categoria turno di riposo per la Polisportiva Valnatisone di Cividale che esordirà sabato pomeriggio a Povoletto contro Ai Cons.
La rinnovata formazione dell’Osteria al Colovrat ha iniziato le fatiche del campionato di Terza categoria superando il Moulin rouge di Remanzacco. I ragazzi del presidente Roberto Tomasetig hanno messo a segno il gol vincente grazie al valido centrocampista Stefano Dugaro, con Alberto Paravan arrivato dal Reai Pulfero. Il risultato avrebbe 'potuto essere più rotondo se una conclusione di Denis Lesizza non avesse centrato la traversa.
Četrtek, 11. oktobra 2001
Claudio an Renato iz Oblice
Srečni z... rogčicami
LA STORIA. La «fabbrica della fortuna» non è a Napoli, ma a un passo da Milano
È solo questione di coma
La famiglia Predan è leader mondiale nella produzione di amuleà
-isti:« a« pcr-alùrcana ?.ic«-.cc >.-u ni'* :rj:-a» «aaaieif Jtjli satani. sx'om r-pJ: «r&cnu 4i!'**s«rro , Amene». Aastra):». V». ■.lexzrtu■. - i-r.uo » ^raiair*TJ awCelZ * .-or iw.s» «»ersi, usa eaujuanta» -.n poU«m'ar
oier&amt* t aajio. l';u*uj®c s« ?r«ain. Vwv-auu -ar. uaro & remUcato ùm ns sa-r»nì*T :'amw»-Pratesi»»	“
tata — r.nmac
- _	irr-	*	i5ni	ct*	0fVa<'	^••**aiiuoecnr..Tc»a;-sir:ncor.i’tfo
r“ ? s-'*6«.r- Us xionc Slaq*- -Mti, ga veno : j avnts:e e ben sasross* asterso, d me
—-------------------------- piU	recflj;	a.	a	queln con ! due con
— ?erreùi -Non sono >upercteso*o — ice
 .........................ratta, nuda;
• anatsbsuse
dei laverò: l'opero-van» pi:: (teUeiie e ;
dueSautrus sta colite neEcj; _________________ .
ìxnoa.-ti** wa e ta »c ur. 2.o o: colore banco riso orma; s;
r. scorasi:
  »Idtas
m »S ore om motte .. r (tee miru sipcacspKtr oercne
•rarsencPreeor. esaiSflsraeij» un secreto ,-anser att *e'.osx*ncr.;#-•Due moQei!: .» 'j nonno roptsii a Taiwan, li Import» jo rapfx-.irr.wnte ai Genovaiat ntn. con 7C9.00C pesa venduti atmi unric, resa*ma : ieader rnjì-»eusss e: *cscoa*>ar;ua*- s takrwe» Renato E.w..esenta » crederle- rewer-• antìo tutti sur. i rene::: ara:; eoe la
•"-.-s .ij uaciói.-. scià
;»rtaperehen _______________
Claudio prende d suo lavoro sul
«Aule andare ad'anpute deda trac ne Karasaaaca rr.r la da motore sua;mp;es* ^'haar atae!:u trai ta su Interne:, nel suo stte mr/. Car.u:, dove sp;r^ ; ame questa aw ne cosi i "utt fra eli tuia» .nsai) nostn antenati del r.r tajca ohe va no npp: rre ruon ardi osco dell? - a ne ur. corno d: animale. auspicio d;
-Xon so se porenro fortuna D: si a me l'hanno portata-, alce sono Predar, padre, raccotttanao & e orr.c del cwnetto »ima spostato i
d Nord i conta: Sedi
Al vierjemo Se tu uraže? Malo je tistih, ki brez obe-dnega Spota (zaki pa bi ga muorli imiet?), odguarjo de ja, de vierjejo v uraže. An vieijejo tu vse, kar more par-klicat srečo v hišo an v družino, kar more obvarvat pred bolieznijo an nasrečo. Imiet srečo v življenju je kar se v-siem Zeli. Mislemo, de se je zgodilo an kajšnemu med vam, de so vam šenkal ardeč ruogčič. Pravca je, de posebno dol po nizki Italiji vieijejo v tuo an de predvsem dol tode predajajo an kupavajo tele rogčiče. Ce bi vas kajšan vpraSu, kje jih runajo za Sigurno vsak bi odguoriu: du Napoli. Pa nie takuo. Vesta, duo jih runa an jih predaja ne samuo po Italiji, pa po cielim svietu? Adan puob gor z Oblice!
Kar smo zaviedel za tolo novico, nam je bluo težkuo viervat. Naj gre, de Benečani so povserode, de so parložni za vsako dielo... pa tala je bla zaries nomalo “debela”. Pa je resnica an prebral smo jo tudi po gjomalah, na takih, ki se predajajo po cieli Italiji (Corriere della sera, la Repubblica, an takuo napri). Tel puob je Claudio Predan. Na telo pot ga je parpejù njega
GRMEK
Veliki Garmak Novici
V saboto 29. setem-berja an naš puob se je oženu.
Je Massimo Vogrig -Kuosu po domače iz naše vasi. Tista, ki je ratala njega žena je ‘na čeča taz Fuojde, Luisa.
Z njim se je veselila v-sa Zlahta an parjatelji.
Mlademu paru Zelmo vse narbuojše v skkupnem življenju.
SPETER
Nokula - Šenčur Purton za novice
Tudi Alessandro Lizzi (Lizzon za parjatelje) iz Nokule an njega muroza Monica Beuzer iz Senčjurja sta se oženila Zgodilo se je v saboto
tata Renato, kije iz Oblice.
Renato se je biu kumi ve-Suolu kot učitelj, meštri, kar je Su dielat blizu Milana, kjer je zapoznu tudi Mirello, ki je ratala njega Zena. Parvo je dielu kot uradnik, potlè pa ra-prežentant od “rogi”. Hodu je okuole kazat pru tiste ardeče rogčiče an druge stvari, ki parnašajo srečo. An srečo Renato jo je imeu, saj njega dielo je šlo nimar dobro napri, takuo dobro, de an dan, kar gaspodari od firme “Aldo Cotti” sojo zaparh, Renato jo je kupu. An ratu je pravi mojstar za pardielat rogčiče te ardeče. Seda v teli fabri-ki, ki je v Trezzano sul Naviglio, blizu Milana, jih runajo vsake sorte takuo, de je nih 70 modelu. Med telimi, tist navadni, minen 7 centimetru, potlè je tist doplih, potlè je
majhan moZac z gobo, ki dar-Zi ruoh v rokah, potlè je tisti, ki če ga odvieš notar ušafaš zlatega moZaca z gobo... an še an še. Predajajo jih bo cieli Italiji (parjateljam je jau: na stuojta mislit samuo dol po nizki Italiji! Predajamo ga an tle par nas, tle v Milane), po sviete (Amerika, Avstralija an povserode, kjer so Italijani po sviete)... Njega rogčiče jih imajo tudi vidni ljudje, ku Giovanni Soldini, Ezio Greggio, Gigi d’Alessio, Dolce an Gabbana an še puno drugih, ki pa na uagajo reč, de jih imajo.
Ja, tata Renato, mama Mirella an sin Claudio so ušafal njih srečo. Sevieda, za jo imiet so se an potrudil an se še trudjo, pa če predajajo takuo puno (parbližno 700 tauzint kosu na lieto!) pride reč, de jih znajo pru lepuo runat (an model je celuo vas na moke naret, de na bo obedan dan glihan drugemu). An če četa imiet srečo an vi... na stuojta ga kupit! Zak za de zaries srečo parkliče, vam ga muore kajšan šenkat. Takuo pravejo Claudio an Renato, pa tudi Ada iz Oblice, njih kužina, ki v nje oštarijo jih je parbliesla vse tiste, ki jih ji je Renato Šenku. Se nam je parielo pru jo vprašat, če ji parnašajo srečo an ona, z nje liepim na-smiehom nam je odguorila: “Vam šenkam adnega...”
Claudio an Renato, smo veseli za vašo srečo, an smo veseli viedet, de še ankrat naš ljudje, tle doma, pa tudi po sviete, znajo dokazat, ki dost smo uriedni an ko se znamo lepuo uveljaviti, realizat v našim Življenju.
Velik senjam v Ciukičovi
hiši v Scigli
i
Bepo Manzini, Ciukičo-ve družine iz Scigli, an Cecilia Banchig, Mihove družine iz Landarja, sta v ne-diejo 7. otuberja praznovala 40. oblietnico poroke. Okuole njih so se zbrali si-nuova Gabriele an Laura, neviesta Patrizia, navuodi Giovanni, Martino an Raffaele, bratri, sestrè, kunja-di, navuodi an vsa Zlahta za se z njim veselit an jim za-želiet še puno liet skupnega življenja. Hišnim an žlahti se je pardružiu don Davide Larice, ki par maš v lažin-ski cierkvi se jim je zahva-lu za pričevanje zvestobe, ljubezni vsakdanjega truda in odpartosti do potriebnih,
ki sta Bepo an Cecilia dokazala v telih 40. lietah.
Grande festa in casa Manzini a Cicigolis. Domenica 7 ottobre Giuseppe e Cecilia hanno festeggiato le nozze di rubino, cioè 40 anni di matrimonio circondati dai figli Gabriele e Laura, dalla nuora Patrizia, dai nipoti Giovanni, Martino e Raffaele, dai fratelli sorelle, cognati, nipoti e da tutti i parenti. Durante la messa nella chiesa di Lasiz don Davide Larice ha ringraziato Bepo e Cecilia per la loro testimonianza di fedeltà, di dedizione alla famiglia e attenzione ai bisogni del prossimo.
Pol. Gorenji Tarbi - Planinska dru2ina Benečije - vasnjani
BURNJAK
V Gorenjem Tarbju v nediejo, 21. otuberja
ob 9.00 Pohod na Hum (2 uri), ob 11.30 Sv. Maša z zborom Pod lipo, ob 12.30 pastašuta in pečen kostanj, ob 15. kulturni program: Popotni komedijanti (gledališka skupina), Oktet Sraka iz Standreža, kvartet Dednina iz Tolmina.
CAI - Sottosezione “Val Natisone” 21 ottobre 2001
MARRONATA
a S. Andrea di Cravero
Ore 8.30: Partenza da Merso di Sopra, piazzale scuole medie, per facile escursione
Ore 12.30: Ritrovo presso la chiesa di S. Andrea di Cravero per pastasciutta e marronata
6. otuberja v cierkvici svetega Furjana v Senčjurju
Po maši so se z njim veselili vasnjani an parjatelji ta pred cierkvijo an potlè, do poznih urah pa družina an Zlahta.
Alessandro an Monica bota seda ziviela v Senčjurju. Parjatelji an ž-lahta, an tudi mi, jim še ankrat Zelmo veselo an srečno Življenje.
Petjag Žalostna novica
V čedajskem Spitale nas je zapustila Leonira Bait, uduova lussa. Licia, takuo so jo vsi poznal, je imiela 74 liet an je bla Kukacova po domače.
Na telim svietu je zapustila sinuove Sergia an Silvana, neviesto Elso, navuo-da Maurizia, sestro, kunja-de, navuode an vso žlahto.
Za nimar bo počivala v špietarskem britofe, kjer
smo ji dali zadnji pozdrav v petak 5. otuberja.
Spietar Umaru je Marino Novello
V čedajskem Spitale je umaru Marino Novello, tata od poznane gaspodinje od gostilne “Al giardino” v Spietre. Z Zeno je Ziveu v San Giovanni, pa so ga poznal tudi v Spietre, saj je pogostu hodu h hčeri.
V Žalost je pustu ženo Romano, hči Loredano, sina Graziana, zeta, neviesto, navuode an vso drugo zlah-to.
Njega pogreb je biu v Dolegnane v torak 9. otuberja.
SVET LENART
Podkravar Smart mladega mola
Tan doma, v Podkra-
varju, je za venčno zaspau Franco Clinaz. Imeu je samuo 50 liet.
Franco je biu Drejčju po domače. Njega družina je puno liet Ziviela v Ješičjah, potlè je šla živet v Podkravar.
Franco, na žalost, ni biu pravega zdravja, pa v-seglih njega smart je parš-la prezagoda, ko obedan se nie čaku, de se bo tuole zgodilo.
Za njim jočejo mama, bratje an sestre, kunjadi, navuodi an vsa zlahta.
Na njega pogrebu, ki je biu v pandiejak 8. otuberja popudan v Kravarje se je zbralo puno ljudi za mu dat te zadnji pozdrav.
ČEDAD
Rubinjag Žalostna oblietinca
V saboto 13. otuberja bo lieto dni, odkar Amedeo
Chiuch nie vič na telim svietu.
Amedeo je puno liet Ziveu v Belgiji, kjer je dielu kot rudar, minator.
Kar se je vamit damu je šu živet v Rubinjag, pa je biu zlo navezan na rojstne kraje.
Z ljubeznijo an Žalostjo se ga spominjajo žena Alma, hči Irene, zet Renato, navuode Luisa an Anna an vsa zlahta.
jih prave...
Giovanin an Be-pič sta bla kupila an kamjončin za prepe-juvat mobiljo.
An glasbenik, mužičist, ki je živeu na zadnjim planu od vesokega an velikega hrama, jim je biu naročiu za mu prenest an klavir (pianoforte) zlo težak, ki je biu kupu v bližnji tergovini.
Kadar sta ga ar-zbasala iz kamjonči-na sta ga začela potiskat tu ašenšor, pa klavir je biu takuo šarok, de nie pasu notar, zatuo sta ga začela nosit gor po stopnicah, štengah.
Vič ku dvie ure sta se maltrala gor po starmih stopnicah, kadar Bepič, vas trudan an potan - se je usednu an je jau Giovaninu:
- Ist se na upam vič iti napri, pogledi gor dost manjka na te zadnji plan.
Pet minutu potlè je Govanin že nazaj paršu an poviedu:
- Muoj dragi Bepič, ti muorem dat dvie novice, adno dobro an adno slavo!
- Poviejmi parvo to dobro.
- Ta dobra je, ki manjka samuo an plan do varha hrama.
- An ta slava?
Tala tle je stopnica A an glasbenik
stoji v stopnici B !
***
V znanim hotelu ‘na gospa je malo-manj joče uekala:
- Natakar, kame-rier, pogledite tle kajšna čarna žvina je tu moji župi!
Natakar je pogledu tu tont an smehe je pošepetu:
- Nu, nu gospa, na stuojte se strašt, ka’ na videte, de je mar-tva!
Če v vasi družini se je zgodilo kiek liepega al posebnega, če želta uoSčit kiek dobrega žlahti al parjateljam. če imata kake stare fotografije... parnesita na Novi Matajur. Smo v Čedade, ul. Ristori 28, od pandiejka do petka od 8. do 17. ure.
Kronaka
Amedeo nam je parpejù lepo neviesto
Amedeo Melissa - Sturmove družine iz Tarčeta je parpeju damu lepo neviesto, Marijo.
Maria je paršla tle h nam od deleča, taz Santo Domingo an od sriede 12. setemberja je žena od Amedea. Tisti dan sta se oženila na podbo-nieškem kamunu, oženu jih je asesor Mario Cernoia.
Novi družini, ki živi v Tarčetu, želmo vse nar-buojše.
Mladi an liepi Mariji želmo tudi, de bi se lepuo ušafala tle par nas, ku tan doma
Ka’ se gaja kar v družini so otroc an pisič!
Gor na Ušive, tu ‘ni novi hiš, za an par liet smo lepuo an memuo živiel ist, muoj tata Stefano Dugaro - Ga-spuodu an moja mama O-rietta Zufferli, Funkjove družine gor s Podlaka.
Sada poviejta mi vi, če je glih, kar se mi je zgodilo. Menè! Ja, pru menè, ki san takuo minen, luštan, liep, furbac an... ardec, ku muoj oCja! Menè, ki tud’ bugan (Cepru muoran) an kar me uozejo okuole se daržin, ku pravi gaspodar. Menè, ki vonjan lepua an se veselo igran.
Ka’ nie bluo zadost, dijan ist, ka’ nieso imiel zadost menè (takuo bardak, minen, liep, dobre voje...)?
Ne, se zdi pru, de ne! Ze 10 miescu je šlo mimo, odkar so parpejal telega dru-zega... ahhhh...Ja, se mi nie pareu, duo vie ki: takuo gla-dak an brez dlak... antà, deb’ bluo zadost: Ce je biu manjku muCu an nas pustu počivat.... ahhh, ja! Nič, nic, niiic!
Ka’ san ga pretarpeu. Ja, sa’ san Caku, de priet al potlè ga vecabajo voz hiše, de bomo nazaj memuo sedi-el ta pred ognjan, pa nie ra-talo.
Na vien zaki Stefano an Orietta so ga buošcal, varval an troštal še vic, ku mene. Ist, po mojin kraj, san ga vsakoantkaj obliznu za videt, al bo kiek buojš, priet al potlè an za jo ree glih, kiek sej’ parbuojšalo... sa ja’, spiej, se igra pa... muorta videt, kuo me maže, kar Oriet-ti ji vse rože “oklieste” (ist niesan nikdar tiste škode di-elu, aha, naj se pa rangjajo, ku so se ložli v glavo za ga redit le napri... pa provajo
naj, ka’ pride ree!). Gor na sliki san ist, na pravin kraj, se klicen Pipi an me imajo vsi radi, te drug je Samuele an ga imajo vsi radi tud’ njega, Ceglih je ratu že buj velik, ku ist an na 30. no-vemberja bo že ’no lieto, ki ga tarpin! Počajta... san vas
vprašu, Ce se van zdi glih, kar mi je ratalo... sa’ nie, de se vic ku vic lamentan, sa’ ga iman rad an ist telega otroka, pa... muoj rep. Rešita mi muoj rep. Pujta mi na pomuoc, odguoritami: www.pipiusivca.it (!)
A.T.
Kolesarski klub Soča Kobarid an Občina Kobarid nas vabijo...
S kolesom po Kobariškem
Vam je všeC se vozit z biCikleto, posebno z mountain-bike? Kolesarski klub SoCa iz Kobarida an občina Kobarid nam ponujata lepe parložnosti tudi za spoznat na narlieuši naCin (nel modo migliore) an sviet, ki nam je blizu an ki, lo-hni, ga na še poznamo. Ponujajo nam pet kolesarskih poti (itinerari cicloturistici), ki pejejo po tihi naravi an ki storejo od blizu spoznat tudi kulturne an etnološke bogatije telega kraja Slovenije.
Parvo, ki vam predstavimo je “Kolesarska proga 1 - Km”. Je duga 14 kilometru an je za tiste, ki hodejo Ze puno cajta z biCikleto an so vajani se “mal-trat”. Iz Kobarida se gre Cez SoCo an Na-
poleonov muost, se zavije na pravo roko pruot vasici Ladra. Za majhanim muo-stom na Cepami roki obamemu pmot Vršnemu. Je starmuo zatuo, kar pridemo na Vrsno se lahko oddahnemo an magnjen an moremo pogledat hišo, kjer se je ro-diu pesnik Simon Gregorčič. Potlè napri, spet po starmi pot po asfaltani ciesti do vasi Km an natuo še napri do koče pri planini Kuhinja.
Lahko se vamemo po tisti pot al pa hitro zad za vasjo Vrsno se pejemo pmot vasi Kamno an od tu spet v Kobarid.
Za vse potriebne informacije je odgovoren Oton Medvež, Krilanova ul. 6A Kobarid, (gre napri)
Taz Avstralije Alma nam piše...
“Preko Novega Matajurja se vsem lepuo zahvalim, od moje družine an Zlahte, de sta nardil za me vse, kar se more, de sam takuo lepuo pasala moje tie-dne, kisam bila z vami v moji dragi Benečiji”. Takuo nam piše Alma Gariup - Znidarjova iz Tapoluove-
novi matajur
Tednik Slovencev videmske pokrajine
Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc Coop NOVI MATAJUR u l.
Predsednik zadruge: MICHELE OBIT
Fotostavek in lisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine
Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it
Reg. Tribunale di Udine n. 28/92
Naročnina-Abbonamento
Italija: 52.000 lir Druge države: 68.000 lir Amerika (po letalski posti): 110.000 lir Avstralija (po letalski posti): 115.000 lir
Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331
Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Zro račun SDK Sežana St 51420601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT
m
Včlanjen v USPI Associato allUSPI
ga taz Avstralije. Alma nam še piše, de pot je duga za prit tle do duoma, de ona ni vic pru mlada an... Draga Alma, Ce ste praznovala Ze puno rojstnih dnevu, mi, ki vas poznamo pa pravemo, de v sarcu an v pameti ste buj mlada, ku puno drugih ljudi. Zatuo, vaša draga Benečija an vsi mi, ki smo vam parjatelji, vas Čakamo še tle doma. Vi nas kličete, de vas pridemo gledat mi du Avstralijo... še kuo zvesto bi par-šli, za objet vas an vašo družino, pa tudi vse tiste naše ljudi, ki dol žive. Naše ljudje, ki Ceglih so takuo delec tle od duoma, so buj “Benečani”, so buj uri-edni sinuovi naše ljubljene zemlje, ku drugi, ki so tle doma an ki jo zaniCuvajo.
“Lieto 2001 se bliža h koncu. Pru takuo parhaja Božic, zatuo s telim pi-smam želim vošCit vesele praznike usem mojim v Zlahti, parjateljam, vaščanom, doma in po svetu in vam od Novega Matajurja. Vse narbuojše, zdravje an mir. Lepe pozdrave usem, Alma”.
Tudi mi, Alma, Ceglih manjka še kak dan na tele lepe praznike vam želmo,
de se uresničuje vse, kar imate par sarcu... tudi, de pridete še tle damu za uži-
vat z nam lepe stvari, ki tle par nas se še gajajo. Vas Čakamo!
Planinska družina Benečije
TEČAJ PLAVANJA
od 13. otubeijado 15. dičemberja vsako saboto od 19. do 20. ure v bazenu v Cedade
za vpisovanje:
Flavia - 0432/727631 ob večernih urah
Planinska družina Benečije
TELOVADBA
v telovadnici v Spietre od 17. otuberja vsako sredo in petak od 18.30 do 19.30 vpisovanje (ob večernih urah): Igor-tel. 0132/727631 Daniela-tel. 0132/714303
RADIO TRST A OD 6. OKTOBRA DO JUNIJA
NEDIŠKI ZVON
ob sobotah ob 14.10
sodelujejo Giorgio Banchig, Riccardo Ruttar, Renzo Mattelig in drugi
GLAS OD REZIJE
ob sobotah ob 12.
vodita Catia Quaglia in Maria Bruna Buttolo
Dežurne lekarne / Farmacie di turno
OD 13. DO 19. OTUBERJA Skrutove tel. 723008 Cedad (Fontana) tel. 731163 Njivica (Bardo) tel. 787078
Informacije za vse
Guardia medica
Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago «guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka.
Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081.
Ambulatorio di igiene
Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni
v četartak od 9. do 10. ure
Consultorio familiare
SPETER
Ostetrìcia/Ginecologia
v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an srie-do od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556)
Psicologo: dr. Boizon
v sriedo od 9. do 14. ure
Servizio infermierìstico
Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084)
Kada vozi litorina
12 Čedada v Videm:
ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37*, 8.07, 9., 10., 11.,
12., 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.17*.
15.06.15.50.17..18., 19.12, 20.05
Iz Vidma v Cedad:
ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30,
11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40*,	15.26,16.40,
17.35,18.30,19.45, 22.15*, 22.40**. * samuo čez tiedan -** samuo nediejo an prazniki
Nujne telefonske številke
Bolnica Cedad  7081
Bolnica Videm 5521
Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....703046
Karabinierji..............112
Ufficio del lavoro 731451
INPS Cedad 705611
URES-INAC 730153
ENEL...............167-845097
ACI Cedad..............731762
Ronke Letališče..0481 -773224
Muzej Cedad 700700
Cedajska knjižnica ..732444
Dvojezična šola 727490
K.D. Ivan Trinko 731386
Zveza slov. izsetjencev...732231
Dreka................721021
Grmek..................725006
Srednje................724094
Sv. Lenart.............723028
Speter.................727272
Sovodnje...............714007
Podbonesec 726017
Tavorjana..............712028
Prapotno...............713003
Tipana.................788020
Bardo..................787032
Rezija 0433-53001/2
Gorska skupnost 727553