Leto II.
Poštnina plačana u gootuini.
Ljubljana, torek 27. aprila 1920.
Štev. 95.
SEKKflt
^sameina številka 6 vin
NEODVISEN DNEVNIK
Cene po poStii
13	celo Isto	.	H	81}*—
za	po! leta	.	H	Vi’—
za	čsfpt leta	.H	2i‘—
za	1 mesec..	8	V—
Za Ljubljano mesečna
Uredništvo In npravn: Bopltarjeva ulica It. I
Sredo, telefon Itn. a
Posamezna številka €0 vliv
Dve tretjini železničarjev na delu.
žel ^ I3113« 27. Danes se je na obeh jejez3lcah, državni in južni, priglasilo na dve tretjini železničarjev, vkljub temu.
da vodstvo komunistične organizacije še noče dati poziva k delu. Povsod drugod se delo mimo in v redu vrši.
Splošna stavka ponesrečena tudi na
Koroškem.
Komunisti so pričakovali prihoda Nemcev.
Mežica-črna. (26. aprila 1920 ob 18. lo v tovarni se nadaljuje. Komunisti so hujskali na stavko. Pričakovali so, da pride čez mejo nemška Avstrija. Razočaranje je bilo tem večje, ko je prisopihal prvi vlak iz Maribora.
^e^er.) Delo Se mirno nadaljuje, akoravno nas komunisti iz Leš pozvali, naj stopi-010 v stavko.
Šoštanj. (27. aprila 1920. zjutraj.) De-
V
Čedna slika dveh komunističnih voditeljev.
Fotografija Furlana in Steblja.
je v *ana’ 26. aprila. Dne 25. t. m. se prav Prcd sodiščem zelo važna raz-be a,..*d razsvetljuje marsikaj v posebno ^an	Komunist	Nino	Furlan,
žali * ,Ur^nlk bivše »Baklje« toži radi raz-ial l ^asti Ž- Prepeluha, ki je baje de-lansko leto o njem to-le:
s°cia1 a. ia<< se urejuje le navidezno v ^tičnem smislu, v resnici pa po in-Plrafliah policije.«
Park 2adeva je bila pri okr. sodišču že nj -Ji®* na dnevnem redu, toda do konca ®°dnik ^ ^ razpravi je zaslišal g. okr. Pdčap Avsec g. inženirja Stebija, ki je
So
Furlan
“v m a n‘sem Poznal. Od več strani Kot 6 t?J>°zarja.li da je to temna kreatura. cjje Zelnik krajevne politične organiza-ZaKteval, da naj zadevo discipli-va , komisija natančno preišče. Preiskala se *e v^ekla več mesecev, G. Prepelu-našel junija meseca v kavarni je 110a«- Ta mi je rekel pri ti priliki, da da j p 113 Furlana paziti in je pripomnil, Jaz6 r^an najbrž inspiriran od policije. te- Sem mu odgovoril, da Furlana zelo in 0 sumijo, a da jaz nimam dokazov se pfi Verjamem, da bi bil tak. Tudi sem za ^ ari^iral, če Hrovatinu redno plačuje »Baj!?- 'n sam mi je pokazal naročnike hotel V,^az sem Fil te£a mnenja, da je toi Prepeluh z izgovorjenimi beseda-riran vuarjati, da je izdaja »Baklje« inspi-žjJ ^ policije in da smatrajo Furlana Orrt^anesljivega človeka in da je bil član ackak	na v^^62' faktično pa je bil
Utis 7° orodje policije. Kratko: imel sem *ekla	je g. Furlan ovaduh. Tedaj je
ki rad^reisltava radi Furlana že pri stran-isk^i- nieŽove politične nezanesljivosti in in j1 ^o gradiva, da se izkaže resnica stranr Se Furlan eventuelno izključi iz ker '	se v preiskavo nisem vtikal,
sije P	ualoga disciplinarne komi-
def m°iem mnenju je g. Prepeluh ve-pelnh. T'e V preiskovalni komisiji, Pre-■ »Tega nisem vedel.« zastopnik g. Prepeluha:	»Tega ni
mogel vedeti, ker je bil kot poverjenik čez mero zaposlen,« Priča inženir Stebi vzklikne: »Jaz nisem bil nič manj zaposlen.«
G. Prepeluh pravi: »Tiste čase nisem hodil v kavarno. Sicer si mi pa zadnjič sam rekel, da tega nisi slišal.«
Inženir Stebi: O, neštevilnokrat sva bila v kavami; o teh zadevah sva pa večkrat govorila, saj je bila ta reč takrat zelo aktualna.
Zastopnik g. Prepeluha predlaga: Zasliši naj se kot priča Anton Kastelic, strokovni tajnik, kateri bo izpovedal, da mu je Nino Furlan leta 1918. zagrozil, d a ga bo ovadil kot vojaka vojaški oblasti, ker je rekel Furlanu, da je Liebknechtov pristaš. — G. okrajni sodnik Avsec: »Kje je gospod Furlan, tega moža bi si rad ogledal.« — Zastopnik Furlanov: »V celjskih zaporih, dne 7. julija t. 1. pride ven.«
Inženir Stebi je še povedal, da je vso to zadevo izvedel Furlan od inženirja Gustinčiča v zaporih. Izjavil je končno še, da je bil on skrajni levičar, dokler je bil še v stranki. Nato priča odide,
Ko smo dobili na ta način že dokaj lepo sliko o Furlanu, je sledila še druga, ki je ilustrirala inženirja Stebija in ga postavila v zelo nelepo luč. G. Prepeluh je namreč na to vstal in izjavil sledeče:
»Da se bo umeval današnji nastop g. inženirja Stebija, moram povedati, da je bil inženir Stebi izključen iz stranke z mojim glasom, ker je Stebi kot načelnik krajevne organizacije ovadil oblasti nekega častnika, da je hodil k diskuzijam, katere je prirejala stranka. Fotografijo ovadbe imam jaz, ves akt ima tudi g. dr. Korun« katerega predlaga za pričo, kakor tudi g. Ivana Kocmurja in pristavi, da tega, kar je rekel inženir Stebi, ni govoril v kavarni Union, marveč kar je govoril o Furlanu, je govoril v svoji uradni sobi.«
Okrajni sodnik Avsec je na to razpravo preložil.
Veriženje s sladkorjem v socialistični
Vojni zvezi.
,ana« 27> aprila. Pred deželnim Ri. raem v Ljubljani se je vršila dne 27. t. ®ladl{2^raVa’ katera se tiče manipulacij s la to0jr,fm v Vojni zvezi. Obtožnica izva-p drugim:
^*tel<V’t^°	*	Fr-	Žalar,	Notb.	Rožanc,	Jos.
gorei ’	?:;	Stopar, Osk. Kuret, Mirosl. Po-
ViV(^C' Aliče Lehnert, Al. Klacek, Vinko «0 k0' J Šušteršič in Vladimir Štamcar ^ !9in9Cei? .marca, oziroma začetkom apri-goval; p Ljubljani s sladkorjem verižno tr-. °žan	Žalar,	lvan Bolha, Notburga
*sfega	T -?kar Kuret	so	zahtevah od
**ale	,oriščevaje po	vojnem stanju na-
ae Dn orf i e razmere očitno čezmerne ce-80 p	kron, 20 K 40	v, 20	K 50 v, 20 K
^eRier i m ^ kron za	1 kg	sladkorja, pri
*ei11 do^rtile0prav^en dobiček, ki so ga s Iv, v Presegal znesek 2000 kron. ?astavi;n . ha je bil od 1. februarja 1919 .aajskiti11! sklajdiščnik pri »Vojni zvezi aih druit nsu.mnlk zavodov in konsum-Viel Fra CV * . iaLljani«. Tisti dan je pre-c Zalar vse pisarniško vodstvo
imenovane zveze, katere posle pa sta do takrat vodila trgovca Alfred Lininger in Rudolf Oroszy. V njujino delovanje ni imel nihče od ostalih uslužbencev vpogleda.
Ko je dobila koncem marca in začetkom aprila 1919 Vojna zveza več vagonov sladkorja, je prišel Žalar na misel, da bi začel s tem sladkorjem na lastno pest kupčevati in je za to idejo precej pridobil tudi Bolho. Dobiček sta sklenila, da si bosta razdelila med seboj, Vojni zvezi ga pa bosta plačala po isti ceni, kakor bi ga bila dajala Vojna zveza svojim odjemalcem. Ža-ler in Bolha sta prodala 10 vreč Josipu Stoparju, 10 vreč Notburgi Rožanc, 2 vreči Ferdinandu Šterbencu, 8 vreč sladkorja od prvega voza, od drugega voza pa 16 vreč Josipu Vitku, 31 vreč Notburgi Rožanc in 6 vreč Ferdinandu Šterbencu, od zadnjega voza je pa prevzela Notburga Rožanc 10 vreč, dve pa Oskar Kuret.
Obtožba navaja: »Da so pri tem položaju vsi obdolženci verižili, je očividno. Sladkor je šel pri njih kar iz roke v roko
in se tako dražil. Vsak ga je kupil le v namen, da ga z dobičkom naprej proda, kar je tudi storil. Kar se tiče dobička, ki sta ga Bolha in Žaler napravila, je pripomniti, da bi prejela za ves sladkor, ako bi ga prodala po 20 K 1 kg 200.000 K, pri čemer bi zaslužila 4 K 80 v; torej okrog 150.000 K.
Obtožence zagovarjajo dr. Benkovič, dr. Furlan, dr. Fettich-Frankheim, dr. Ko-
bal, dr. Šubic in dr. Oblak.
Dr. Furlan, kateremu se pridružijo ostali zastopniki, predlaga, naj se sodišče izreče za nepristojno.
Senat, kateremu je predsedoval dvorni svetnik Regally, je izrekel, da se sodišče smatra nepristojnim in se odstopi zadeva verižniškemu uradu.
Resni dnovi.
Stavka železničarjev sicer še ni končana, pač pa vse gibanje sedaj silno upada. Vkljub temu, da komunisti še niso proglasili konca stavke na železnicah, se železničarji venomer oglašajo na delo. Pričakovati je, da bo v nekaj dneh promet zopet popolnoma normalen. Vsled tega se danes lahko že bavimo z dogodki, ki so se godili zadnjih 10 dni okrog nas.
Komunisti so pognali železničarje v štrajk. Temu gibanju je sledilo gibanje rudarjev in splošna stavka, ki pa je ob zavednosti in odločnosti krščanskega delavstva bila zlomljena. Prepričani smo, da velik del delavštva, ki je drvel za komunističnimi voditelji, ni vedel pravega vzroka. Ljudje po večini niti vedeli niso, da stoje sredi revolucionarnega gibanja, ki je bilo zasnovano in razpleteno na široko. In vendar je bilo to za vsakega opazovalca več ali manj jasno.
Najhujši teror so izzvali komunisti ob mejah države, n. pr, v Ljubljani, Mariboru, Subotici. S tem je bila obrnjena pozornost obmejnih držav: Italije, Avstrije in Mažarske na dogodke v Jugoslaviji. S štrajkom na železnici bi se ustavil dovoz živil in premoga. S tem bi zaostalo delo v obratih in pomanjkanje živil bi pritisnilo na brezposelno delavstvo. V tej splošni zmedi bi korakali čez mejo tuji vojaki, doma pa bi zmagali komunisti.
Potek dogodkov zadnjih dni nam kaže, da so nameni komunistov bili res taki. Venomer so s svojim nastopanjem in širjenjem blaznoneumnih poročil hoteli vzbujati v prebivalstvu paniko. Štrajkujočim so prigovarjali, naj potrpe le še par ur, pa bo vse dobro. Ko je ob pričetku železničar. stavke delavec omenil komunistu prvi maj, mu je dejal: »Dotlej ne čakamo. Tedaj bo že vse naše.« Taki in podobni izreki potrjujejo, da so komunisti s to stavko samo nameravali izvesti puč ter upostaviti komunistično vlado. Voditelji stavke so seveda varali železničarje in jih vedno varajo, češ, da gre za mezdno gibanje. Toda že način, kako so komunisti proglasili stavko, kaže, da jim to mezdno vprašanje železničarjev ni delalo skrbi, ampak so se brigali le za druge svoje namene. Ko bi bila stavka razglašena na podlagi stavljenih zahtev v gotovem roku, bi bil položaj za železničarje danes čisto drugačen. Toda voditelji se za to niso brigali, ker so bili uverjeni, da se jim njihovi nameni posrečijo.
Kako so bili voditelji prežeti tega prepričanja, nam dokazuje govor srbskega komunista dr. Topaloviča na zborovanju komunistov v Subotici ob pričetku železničarskega štrajka. Kakor poročajo hrvat. listi, je dr. Topalovič dejal: »Mi se moramo potruditi, da za daljši čas ne pride do konsolidacije in rednega stanja v državi, Mi moramo vzdržati naše gibanje v stalnem delovanju, da se vzdrži politična napetost. Na ta način bi vezali naše čete na notranjost države ter oslabili na demarkacijski črti. Mi se moramo potruditi, da privedemo državo v nemožnost, da bi zadovoljila delavske zahteve, ker bomo samo tako dobili možnost, da vzdržimo in potenciramo nezadovoljnost delavskih mas, ki nam jih bo treba v slučaju kontrarevolucionarne akcije proti mažarski revoluciji v trenutku, — ako bi se naše čete spopadle z mažarsko vojsko. Naša dolžnost je jasna. Brez ozira na vse, ne smemo, ako hočemo prevzeti politično moč v svoje roke, ostati mirni, temveč podvzeti vse korake, da zagotovimo zmago revolucionarne vojske. Zavedamo se, kaj bi nastalo. Naš -teritorij bi bil okupiran od italijanske vojske, ki bi prišla vzpostaviti železniški promet, ker bi en-tenta smatrala okupacijo za nujno potrebno. Jugoslavija bi tedaj bila razgrabljena to je gotovo. Toda, tovariši, tudi ruski so-
cialisti so za ljubav internacionalnega socializma riskirali svojo državo in to moremo storiti tudi mi. Gotovo je, da se naš narod ne bo dobro sporazumel s tem, ako bi došle mažarske čete. Toda to zahtevajo interesi mednarodnega socializma. V državljanski vojski, ki bi tako nastala, pa bo naša bodočnost zmagala. Narod bi bil ma-sakriran, toda zmagal bi komunizem. Ali niso Rusi žrtvovali svoje nacije za ljubav napram socializmu? Ali more biti naša dolžnost drugačna, kakor je ona, za katero se se Rusi tako sijajno izjavili.«
Ta govor nam pojasnjuje več, kakor cele knjige dokazov. Ta govor je razkril vse namene komunističnih vodij, za katere je zaslepljeno delavstvo moralo v boj in v smrt.
Dnevi, ki smo jih preživeli, so bili resni, a resno in trdno je bilo tudi nastopanje krščanskega delavstva, ki se ni dalo omajati ne po obljubah, ne po grožnjah ter je strlo generalno stavko komunističnih pustolovcev. Generalna stavka naj bi tvorila drugo dejanje, ki naj bi mu sledilo tretje v obliki prevrata.
Nameni so prekrižani. Poraženi stoje od tujine podkupljeni vodje komunistov. Sedaj je pa tudi čas, da se začno izvajati socialne reforme v smislu zahtev krščanskega socializma. Na razvalinah komunistične revolucije ne sme triumfirati kapitalizem, marveč naj zraste iz tega okrepljena ideja krščanskega socializma.
Stavka železničarjev
POGAJANJA PRI ŽELEZNIŠKEM MINISTRU.
LDU Belgrad, 26. aprila. Presbiro poroča uradno:	Železniško ministrstvo
objavlja: G. železniški minister je danes ob 10. uri dopoldne sprejel delegate železničarjev in Saveza transportnih delavcev Jugoslavije. Delegati so izjavili, da so voljni ustaviti stavko in pričeti z delom pod pogoji, da se prekliče ukaz o vpokli-canju železničarjev vseh pozivov na vojaške vaje in da se že vnaprej določi platforma, na podlagi katere naj bi se vodila pogajanja za ureditev službe na železnicah, kakor tudi dohodki železničarjev v kraljestvu. — G. Železniški minister je izjavil, da je pripravljen vzeti v pretres vse zahteve železničarjev, v kolikor se tičejo izboljšanja njihovega gospodarskega položaja, in da hoče njihovim tozadevnim zahtevam ustreči do skrajnih mej možnosti. Minister je izjavil svojo pripravljenost za to in rekel, da se bodo začela voditi ta pogajanja takoj, kakor hitro se vrnejo železničarji na delo in se vzpostavi promet v istem obsegu, kakor je bil pred stavko. Te svoje zahteve je motiviral g, železniški minister z nastopnimi razlogi: 1. ker železničarji niso začeli stavke na legalen način, ampak so stopili v stavko, ne da bi obvestili svoje predpostavljene o nameri, da hočejo stopiti v stavko; 2. Ker so pred začetkom stavke začeli sabotažo s tem, da so izpraznili rezervoarje z vodo in tudi izpraznili kotle lokomotiv; 3. ker so v zadnjih dneh izvršili nekoliko nasilnih aktov nad železniškimi napravami in nad železniškim osobjem, ki ni hotelo vstopiti v stavko. G. železniški minister stoji torej na stališču, da naj železničarji vse svoje napake popravijo s tem, da se vrnejo na delo, a prepričani naj bodo, da se bo za njihove materijelne interese kolikor mogoče skrbelo. — Na 1. točko so delegati izjavili, da so morali stavko začeti v tajnosti, ker so se bali, da se ne bi osobje s silo zadržalo v službi, če bi se vedelo za stavko že poprej. — Na 2. točko so delegati izjavili, da so to incidenti, ki so se dogodili brez znanja organizacije. — Na 3. točko so izjavili delegati, da še ni
Stran 2
»Večerni list«, dne 27. aprila 1920.
Štev. 95.
na reden način dognano, da so nasilja izvršili stavkujoči železničarji. — Pogajanje z delegati je trajalo eno uro, toda do pozitivnega rezultata ni prišlo, ker delegati niso pristali na to, da se železničarji najprej vrnejo na delo in da se šele potem začno pogajanja o ureditvi in zboljšanju materijelnega položaja železničarjev.
URADNO POROČILO O POLOŽAJU STAVKE.
LDU Ljubljana, 26. aprila. Uradno se poroča: Na državni železnici se je ohranil danes ves že včeraj vzpostavljeni promet, obrat na kamniški progi je bil pomnožen. Pri Petrovčah na progi Celje-Žalec je bila iztrgana ena tračnica. Škoda je popravljena, storilci so zaprti. Jutri bo na gorenjski in dolenjski železnici pričel tudi tovorni promet. Oglasilo se je mnogo novih železničarjev na delo, tako da bo jutri najbrže otvorjen popolnoma normalni osebni promet. V splošnem manjka za normalni promet le še en vlak na Jesenice in en vlak v Kočevje.
Na južni železnici je danes odšel v vsaki smeri po en osebni vlak. Iz Ljubljane je bil odposlan en vlak živil proti avstrijski meji, iz Logatca je prišel en tak vlak. Orientni ekspresni vlak je vozil redno v obeh smereh. Tudi na južni železnici bo jutri vzpostavljen normalen osebni promet.
Socialistično glasilo »Naprej« pozivlje delavstvo, za katero so strokovne organizacije proglasile trodnevno solidarnostno splošno stavko, naj nastopi jutri, v torek, zjutraj redno delo. Sploh pa je uspeh p-o-glašene splošne stavke v obče po vsej Sloveniji minimalen. Danes so bile trgovine odprte. Le po nekaterih tovarnah je delavstvo deloma izostalo. Sicer je življenje normalno, mir in javni red se ni kalil.
Pogrebi žrtev sobotnih izgredov so s 2 vršili tekom današnjega dne posamezno na običajni način privatnih pogrebov brez vsakega incidenta.
Včerajšnji tržaški »II Lavoratore« je prinesel o sobotnih izgredih skrajno pretvorjeno poročilo, da je neki duhovnik iz okna začel streljati na množico, ki je zborovala na obsežnem trgu in da so varnostni organi kakor nori streljali v množico, da bi ubranili duhovnika, vsled česar je bilo 18 ustreljenih, 70 ranjenih. Poročevalec, ki je tudi videl po vseh trgih mesta
Eostavljene strojnice, ve povedati o poto-ih krvi. Odveč je povedati, da so taka poročila, kakor tudi slična fantastična - o-ročila dunajskega tiska, celo resnih dunajskih listov, proračunjena'le na senzacijo ali pa zasledujejo prikrite politične tendence. Sobotni dogodki se omejujejo na obseg, kakor je bil ugotovljen v uradnem poročilu.
LDU Belgrad, 26. aprila. V teku včerajšnjega dne je bilo stanje železniškega prometa nastopno: 1. Na progah belgrajske direkcije je zagotovljen promet za vojaške potrebe in po možnosti za zasebne. Iz Bel-grada so bili odpravljeni vlaki proti Nišu, Subotici in Zagrebu ter so dospeli iz istih mest. Strojno osebje iz Smedereva je včeraj krenilo z avtomobilom v Belgrad, na potu pa so jih ustavili in pripeljali s spremstvom v .Belgrad. Uvedena je proti njim preiskava. 2. Na progah železniške direkcije v Subotici je promet nadalje reden in se je vse osebje vrnilo na delo. 3. Na progah sarajevske železniške direkcije je vozilo včeraj 84 vlakov. Vse osebje železniških kurilnic v Mostarju in Konjiču je na delu. Na vseh progah vlada popoln red. Edino v Doboju so stavkujoči poizkušali izvršiti sabotažo, kar pa je bilo takoj preprečeno ter so bili krivci aretirani. 4. Na progah zagrebške železniške direkcije se je pričel vršiti promet za vojaške potrebe in po možnosti tudi za civilne. Iz Zagreba odhaja po 1 vlak v vseh štirih - smereh in obratno. Proti Logatcu je odpeljal orient ekspres, ki je ostal v Zagrebu vsled stavke. Otvorjen je promet med Zagrebom, Ljubljano in Mariborom. Do včeraj se je vrnilo na delo vse postajno osebje in večji del voznega osebja. Strojno in delavniško osebje se nahaja večinoma še v stavki. Člani narodnih železniških organizacij se vračajo na delo. Zlasti se vračajo železničarji Slovenci v Vinkovcih in Slavonskem Brodu. Od jutri bosta vozila po dva mešana vlaka od Karlovca in Bubnjarcev, ki bosta imela v Karlovcu zvezo na Zagreb in Ljubljano. 5. Slovenski železničarji, člani zveze, so se vrnili na delo in vozijo sedaj na vseh progah državnih železnic v Sloveniji. Na progah južne železnice se vrši potniški in tovorni promet med Ljubljano in Logatcem, a po možnosti tudi na ostalih progah, v kolikor je na razpolago strojno osebje. V Sloveniji se položaj vsak čas boljša.
ŽELEZNIŠKI PROMET.
Belj|rad, 26. aprila. Promet v področju železniških ravnateljstev Subotica in Sarajevo ter v Bački, Baranji in Banatu se vrši v polnem obsegu, v področju ravnateljstev v Belgradu in Sarajevu pa se vrši
samo deloma.
Zagreb, 26. aprila. Položaj v prometnih razmerah se vedno bolj izboljšuje. Vlaki gredo v vseh smereh. Danes so tudi vozili tovorni vlaki in sicer z vojaško
asistenco. Na zagrebških postajah se je izmed 300 vlakovnih oseb javilo na delo 165, od postajnega osebja pa preko dve tretjini. Orient-ekspres je vozil v Belgrad in Pariz, Danes je odšel tudi vlak v Maribor.
LDU Sarajevo, 26. aprila. Položaj na železnicah sarajevske direkcije 26. aprila zvečer: Promet se je vršil v istem obsegu kakor včeraj. V Gružu se je delavstvo vrnilo v večjem številu na delo.
ARETACIJE V MARIBORU.
LDU Maribor, 26. aprila. Danes je bila aretirana žena komunističnega voditelja Wallischa, ki je bila zelo vneta agitatorka. Aretiran je bil tudi oče komunista Nach-tigalla. Policija doslej še ni izsledila Walli-scha in Nachtigalla.
STAVKA V TRSTU.
LDU Trst, 26. aprila. Danes so stopili v stavko trgovski nastavljenci velikih in malih trgovin ter uradniki filijalk onih bančnih zavodov, ki imajo svojo centralo v kraljestvu. Vse trgovine so zaprte.
SPLOŠNA STAVKA V BENETKAH.
Trst, 26. aprila. »Piccolo« poroča: V Benetkah je izbruhnila generalna stavka, ker je nek častnik ustrelil vojaka, ki ga ni pozdravil. Prišlo je do spopadov, pri katerih je bila ena oseba mrtva, 15 pa ranjenih.
STAVKE IN IZGREDI V ITALIJI.
LDU Trst, 24, aprila. Listi poročajo iz Rima:	Obstrukcija	poštnih uslužbencev
postaja vedno hujša in grozi nevarnost, da se prelevi v stavko. Tudi pismonoše so se pridružili gibanju. Ustvarjajo se odbori dijakov, ki opravljajo poštno službo. V Milanu, Neapolju in po drugih mestih se pridružujejo vedno nove kategorije poštvlh uslužbencev pasivni resistenci. V Turinu se nadaljuje splošna stavka. Bilo je tudi nekoliko izgredov. Množica je naskočila nekaj prodajaln. Proti nekemu vojaškemu kamijonu, v katerem so se vozili stražniki, je bila vržena bomba. Na železniških progah so tudi našli bombe. Stavka poljedelskih delavcev v novarskem‘^okolišu, ki je trajala 49 dni, se je — kakor se zatrjuje — dokončala, toda v pavijskem okolišu traja še vedno in je prišlo včeraj do ki-vavih spopadov z orožništvom in vojaštvom. Iz Treviza prihaja vest o krvavem spopadu med kmeti delovne zveze in sindikalisti. Streljalo se je baje s strojnicami in ročnimi granatami. V Aleksandriji se nadaljuje splošna stavka, katere se udeležujejo tudi železničarji. Splošna železničarska stavka je bila proglašena tudi v li. gurskem Novem. V pavijskem okolišu -e nadaljuje kolonska stavka. Splošna stavka v Paviji traja še vedno. Tupatam je prišlo do spopada z vojaštvom. Na železniški progi Firence-Rim je popolna anarhija. Vlaki vozijo šele odkar je izstopilo vojaštvo.
VPAD ARNAVTSKIH TOLP V JUŽNO SRBIJO.
Belgrad, 26. aprila. Pred nekoliko dnevi so vpadle arnavtske tolpe, plačane od italijanskih in bolgarskih agitatorjih, v južno Srbijo, a so bile pregnane.
Politične novice.
+ »Jugoslavija« o sobotnih dogodkih. Vsak, kdor ni slep in pozna nakane in na daleč razpredeno delo in ruvanje tretje internacionale, si je moral biti ob zadnjih dogodkih v naši domovini na jasnem, da so na delu nevarne revolucionarne sile, To prepričanje je našlo izraza tudi v vsem našem časopisju. Tudi »Jugoslavija« je pisala, da je to politična stavka in se izrekla proti njej. Sedaj pa prihaja ista »Jugoslavija« in piše, da so hoteli stavkujoči delavci v soboto s svojim nastopom samo — »potegniti Brejca«, češ da mu iz kljubovalnosti prirede shod pred nosom. Vse je bil pravzaprav samo »hec«, češ ljudje, ki kaj hujega nameravajo, ne jemljo s seboj žena in otrok. Kolikor vemo, delavci ravno ob čisto mezdnih gibanjih ne jemljo na shode in demonstracije s seboj svojih družin, pač pa mase nastopajo pomešane z ženskami in otroci ob prevratnih gibanjih in plenitvah. Ne glede na to, pa se je ravno pri sobotnih dogodkih očito pokazal namen, čemu so morale — vsekakor po naročilu komunističnih voditeljev — nastopiti tudi ženske in otroci. Vse priče brez izjeme vedo povedati, kako so priganjači pognali naprej ženske in otroke, da stvorijo živ zid pred moškimi, proti kateremu orožniki ne bodo streljali. Ta bojna taktika je znana in ravno pri prevratnikih jako v rabi. Dalje mora »Jugoslavija« sama poročati, kako je množica pritiskala na orožnike, jih odrivala in grabila za njihovo orožje in končno da je padel strel iz revolverja, nakar so začeli orožniki v »smrtni nevarnosti« strelja-ti. Veliko, veliko, »Jugoslavija« zamolči, a tudi to, kar nekako nerada in z olepšavanjem prizna, jasno kaže, da ljudem, ki tako nastopajo, pač ni samo za nedolžen »hec«, samo zato, da bi »potegnili Brejca«. Ne vemo, kaj hoče
»Jugoslavija« s takim poročanjem doseči? Popularnost?
-j- Sami proti sebi. Večina železničarjev je šla na delo. Nekaj je pa še takih, ki menijo, da stvar še ni končana in pričakujejo ne vemo kakšnega nadaljevanja ali uspeha stavke. Pa delajo le sami proti sebi, saj je znano, da ima južna železnica spričo svojih znatno skrajšanih prog v Jugoslaviji mnogo preveč osobja. So taki, ki trdijo, da so železničarji s svojo stavko južni železnici le ustregli.
Dnevne novice.
— Grozno bogoskrunstvo. Pred deželno sodnijo se zagovarjata Franc Cimerman in Ivan Jurca iz Device Marije v Polju, katerima očita obtožba, da sta Franc Cimerman in Ivan Jurca pri Hrušci od Korbarja naprej ob glavni cesti snela s križa Boga in sta vrgla Križanega proč in rekla: »Na, tu ga imaš!« Jurca je pa z nogo sunil Izveličarja na tleh. Cimerman in Jurca se zagovarjata, da sta bila pijana. Cimermann je ob tisti priliki prekucnil tudi voz neki kmetici, ob kateri priliki je bil poškodovan neki kmečki fant. Pri obtožencih so našli vetrihe. Dvomi svetnik prvi državni pravdnik Bežek predlaga, naj se Cimerman kaznuje zaradi motenja ver in naj se kruto kaznuje. Sodba se glasi: Franc Cimerman je kriv, da je Boga snel s križa in vrgel na tla in se obsodi v 2 mesece zapora; Jurca se je pa oprostil od obtožbe.
— Povratek beguncev v zasedeno ozemlje. Uradni »Osservatore Triestino« je 17, t. m,, št, 87., objavil naslednjo nared-bo generalnega civilnega komisarja: A, Svobodna vrnitev je dovoljena beguncem v naslednje kraje: V goriškem polit, okraju v občine: Avče, Ajba, Banjšice, Bate, Anhovo, Dekle, Ozeljan, Kojsko, Renče Šempas, Vogrsko, Trnovo, Lokovec pri Kanalu. V gradiškem političnem okraju v občino: Št. Lovrenc ob Mosi. V Tržiškem političnem okraju v občine Sv, Peter ob Soči, San Canziano, (brez vasi S. Canziano),
V sežanskem političnem okraju v občine: Komen, Gorjansko, Kobilja glava, Mavhi-nje, Nabrežina, Pliskovica, Zgonik in Gabrovka. V tolminskem pol. okraju v občine: Trenta, Srpenica in vasi Spodnji, Srednji in Gornji Log, občini Log in Žaga Spod,, Soča Gor, in oddelki imenovanih občin; vasi Podmelec, Hum, Zadlaz-Žabče, Čadra-Žabče, Zadlaz-Čadra, Ravne-Žabče in Ravne pri Ljubinu; v tolminski občini, vasi Bača, Idrija ob Bači, Slap, Roč in Sloper; v občini Sv. Lucija, občini Brežnica in Trnovo. B. V naslednjih krajih ni prosta vrnite-tev beguncev, temveč jo dovoljujejo le v posebnih primerih pristojni civilni komisa-rijati, za Trst pa urad za vojne begunce,
V goriškem političnem okraju: goriška občina, Kanal, Kal, Števerjan, Renče, St. Peter, Ločnik, Opatjeselo, Št. Andrež, Pod-gora, Solkan, Grgar, Bilje, Miren, Sovod-nje in Vrtojba. V tržiškem političnem okraju občina S. Canziano (vas S. Canziano), Staranzan, Doberdob Devin, Fogliano, Ron-ke in Tržič. V sežanskem pol. okraju v občine: Brestovica, Selo, Vojščica in Temnica.
V tolminskem pol. okraju občini Bovec in Čezsoča, vasi Lepenje in Soča Zg.; v občini Soča, Predil in Moženca v loški občini in Zg. Žaga v istoimenski občini, vasi občine Tolmin, Zatolmin, Poljubin, Lubin, Prapre-tno, Dolje .Gabrije, Volarji in Selce; v tolminski občini vas sv, Lucija, Grudnica, Drobočnik, Lom pri Tolminu, Modreja in Modrejce; v občini sv. Lucija, občini Volče in Libušnjo.
Begunci, ki prejemajo državno podporo in ki so irfieli pred vojno svoje stalno bivališče v pod črko A omenjenih občinah, bodo morali iti na pristojni begunski urad v onem okraju, kjer stanujejo sedaj (na civilne komisarijate, a za Trst na urad za vojne begunce), da jim izdajo potrdilo o prejemani podpori. Takšnim beguncem je določen za povrnitev rok 30 dni, računajoč od dneva tega odloka. Tisti, ki se vračajo, si bodo morali preskrbeti potrebne listine, ki jih izdajajo na zahtevo pristojni begunski uradi za prosto vožnjo po železnici m za prost prevoz njihovih stvari. Ko pridejo begunci v svoj domač kraj, bodo morali predložiti v dveh dneh po prihodu neposredno ali potom županstva okrajni politični oblasti svoje potrdilo o prejemanju begunske podpore. Begunska podpora se bo izplačevala še za 60 dni, računajoč od dneva povrnitve v svoj kraj. Kdor ne izpolni tega predpisa, izgubi pravico do podpore. V vsakem slučaju pa bodo begunske oblasti trideseti dan po sedanjem odloku ustavile podporo vsem tistim beguncem, ki so imeli svoje stalno bivališče v krajih, kamor je povra-čanje prosto, bodisi da so se povrnili ali ne. Tistim, ki se jim je bilo nemogoče povrniti radi kakega zadržka, bo generalni civilni komisarijat uvaževal le takšne zadržke, ki zaslužujejo posebno vpoštevanje. Ravno tako se bo postopalo tudi z begunci, ki so imeli pred vojno stalno bivališče v pod črko B imenovanih občinah, ako uživajo begunsko podporo in ako se jim sploh dovoli, da se lahko povrnejo. Trst, dne 17. aprila 1920, Generalni civilni komisar: Mosconi.
— Železnica na Sljeme, Neka zagrebška stavbena tvrdka je dobila dovoljenje, da zgradi iz Šestin na Sljeme železnico. Ud-enem nameravajo podaljšati zagrebško cestno železnico do Šestin.
— Posredovalnica Zveze zasebni nameščencev v Jugoslaviji se je te onl ustanovila v Zagrebu. Posredovanje vrši popolnoma brezplačno.
— Valute dne 26. aprila na zagrebški borzi:	dolarji	(100) 14.600 K; avstrijske
krone (100) 66 K; bolg. levi (100) 200." carski rublji (100) 190 K; češkoslovaške krone (100) 230 K; francoski franki (lw| 1080 K; nemjke marke (100) 267 K;
ski leji (100) 271 K; italijanske lire (1WJ 730 K.
ljubljanske novic*
lj Ljudski oder naznanja, da danes zvečer ne bo dramatične šole. Vrši * vaja za igro »Na sodni dan«, »sl, 1 so že prejeli vloge, ali ki bi eventuau10 radi sodelovali, naj se zglasijo do 7. ure v pisarni. Ob 7. uri se prične vaja.
lj Smrtna kosa. Včeraj popoldne o 16. uri je po daljši bolezni, 32 let star, Leonišču umrl deželnovladni koncipist P predsedništvu deželne vlade za Sloveni) gospod Anton S a r a ž i n iz Rocola P Trstu. Za vojne je bil dodeljen vojaškem^ sodišču v Puli ter od leta 1916 do Prevr? ta sotrudnik tamošnjega »Hrvatskoga 1 sta«. Po prihodu Italijanov v Trst ie,. sicer nekaj mesecev kot avskultant v 1 lijanski državni službi, toda pod pritisko razmer je moral priti v Ljubljano, kjer I bil sprejet v politično službo in dodelj® predsedništvu deželne vlade. Pogreb ° , gega pokojnika, ki je preminul v dobi življenja, bo v sredo popoldne, p mu lahka zemljica jugoslovanska, ki j° ' tako goreče ljubil!
lj Kaznovan tat. Včeraj je sprevod1^ simplonskega ekspresnega vlaika ^aPa na postaji Verd, da odpira službo izy/ . joči zavirač potni kovčeg. Sprevodni j* z brovningom ustrelil na zavirača <n Jf zadel v desne prsi, ki mu jih je kr°8 prestrelila. Nevarno ranjenega zavir so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
lj Nepoboljšljiva tatica je Angela mrak, katera je okradla zadnjič svojo s spodinjo Antonijo Štritof. Kaznovana ) bila že večkrat:	dvakrat je ponare
spričevalo, vlačila se je okoli in 0 tatvine je bila že tudi kaznovana. ima, da potuje okoli. Sodišče je 1 vse, da bi se Somrakova poboljšala. ® ba: Angela Somrak se obsodi na 6	^
cev težke ječe. Po končani kazni se P stavi pod policijski nadzor.	,	.
lj čudež sedanjih dni. Neki znani Ijanski odvetnik je te dni doživel Pr ^ čudež sedanjih dni: v neki ljubljanski , vami je pozabil dežnik; nič več ® da ga dobi in veselo je bil presenečeni je čez 24 ur našel svoj dežnik tam, ga je bil pustil.	_______
AprovizacUa.
a Legitimacije za meso. ,Vnovčev^. ca za živino in mast« je izdala nove * timacije za dobavo mesa v njeni n°cS na Sv, Jakoba nabrežju. Te legitin13 stopijo 3. maja 1920 v veljavo. Meso se ^ oddajalo v štirih skupinah po trikrat den in sicer: Od 7. ure zjutraj do ^	1o
popoldari pa od 2. do 7. ure. Kako se & ^ skupine med seboj vrstile, je razvidu0.^ razdelilnika, ki je nabit na vratih	i0
Odjemalci v posameznih skupinah zopet med seboj po urah razvrščeni, da bo vsaka stranka vedela, katero pride na vrsto. Zaradi izredno v.ilp0' števila odjemalcev, naj posamezniki
M	H	n	in	ni 11 ^L n 11 ol ii-i /1 n nOl/ ^
sak
števajo, da je služba uslužbencev čevalnice« zelo naporna in naj se v:'‘~gjUž' tanko drži predpisov in ne prereka z U jte' benci, ki nimajo naloge odločati ali u^cjjah vati kake posebne želje. Na legiti01 označena množina mesa velja za dva ^ no uporabo, tako da bo vsaka stranka ^ bila na teden trikratno količino, sa®5 jemalci brez lastnega gospodarstva ^0, lahko z ozirom na majhno odkazano ,Jflaeji-ličino mesa ves tedenski kvantum krat. Ker se je število odjemalcev, ^3n0vi-je bilo dosedaj okoli 700 pomnožilo z jjca-mi člani petkratno, se bo zaradi	po
nja mesa oddajalo za enkrat k več je > to 1 kg pri vsaki dobavi.. Seveda v j,or tiste, katerim je odkazanega več, ka kilogram.	na
a Legitimacije za meso. Z cZ.tr^:0 z objavo »Vnovčevalnice«, da s °P’.-e v dnem 3. maja 1920 nove	ge	ni'
veljavo, se vsi javni nameščenci, . 1 ja se so prišli po legitimacije, opozarla*?’|e od 2. maja naprej ne bodo 12 jjjj po' legitimacije, ker je že en mesec teklo, odkar so bili pozvani P11*1 timacije.
Odgovorni urednik Jože Izdajatelj konzorcij »Večernega Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v