252. številka
Ljubljana, v petek 4. novembra.
£XV. leto, 1892.
lakaja vsak: dan »ve«er, murn . nedelje lb praemke, ter velja j o p octi prejema*, »a »utro-ogurHki dežele ua vse leto lb gld., eh pol leta 8 gld., ea četrt leta 4 t;ld., za jeden mtmec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brin posojanja na dom ca vse leto 18 gld., ca Četrt leta ii gld. jC kr , za jeden mesec ! gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa ho po 10 kr-
na mesec, yo 30 kr. ca Cotrt leta. — Za tuje dežele toli! o več, kolikor poštnina znaša. Za ocnantla platoje se od Cetiriatopne petit-vrste po « kr , Ce -le ornanilo jedankrat tioka, po 6 kr , Ce se dvakrat, in po < kr., Ce se trikrat ali veckratltiska. 8' D8J      ««vols frankirati. — Rokopis: se ne vračajo. — Uredništvo in upravuiatvo je na Kongresnem trgu fit. 13, Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ornauila. t. :   vse administrativne .-tvari.
Boj za narodno šolo.
V Ljubljani, 4. novembra.
Kako srečni in zavidanja vredni so pač narodi, kateri niti pojma nimajo o britkostih in težavah, s katerimi se je dan na dan boriti malemu slovenskemu narodiču na trnjevem potu borbe za narodni obstanek. Ko se večji narodi svobodno in mirno razvijajo na krepki podlagi dobro urejenega Šolstva, boriti se je nam trdovratno in dostikrat brezuspešno, da dosežemo najprimitivnejše svoje pravice. In mej take spada gotovo v prvi vrHti narodna ljudska šola, v kateri naj se slovenska mladina naša poučuje na jedino pravi pedagogiški podlagi materinega jezika.
Mislil bi pač človek, da se to razume samo ob sebi, da, kjer prebivajo Slovenci, tam so tudi ljudske šole slovenske. Toda kako vse drugače je to v istini Hkoro povsod po naših slovenskih po krajinah, posebno po tistib mestih in trgib, kjer prevladuje tuji živel j nad slovenskim. Tu nima Slovenec nobene pravice, otroci njegovi potujčujejo se mu sistematično v nemških in italijanskih šolah. Tako se godi večinoma povsod na Koroškem, tako se godi posebno v Trotu in v Gorici slovenskim roditeljem, ki zastonj zahtevajo slovenskih šol za svojo deco, želeč, da se jim ne pogubi in ne iaz-uarodi. Korošk« Slovenci dosegli eo z vztrajnostjo svojo nekoliko slovenskih šol. Da pa tudi te svoje zmage ne bodo mogli uživati brez borbe, postavile so se povsod poleg slovenskih šol tudi nemške, v katere se bodo lovili na vsak le mogoč način seveda tudi slovenski otroci. Kako opasne utegnejo postati štajerskim Slovencem nemške ljudske šole, katere se snujejo v najnovejšem času po razuih mestih in trgih ua spodnjem Štajerskem, ni treba posebej poudarjati. Znano je le preveč dobro, kako se v take nemške Šole ne vsprejemajo le zares nemški otroci — proti čemur gotovo nimamo prav nič ugovarjati — nego kjliko je v njih tudi slo venskih otrok.
Dolžnost države bi bila sicer, da, izvršujoč državne temeljne zakone, ki jamčijo jednakoprav-nost vseh narodov, skrbi nepristransko za to, da vsak narod dobi povsod, kjer ga prebiva dovoljno
število, tudi Šole, v katerih se poučuje v njegovem jeziku. To bi se moralo zgoditi že samo ob sebi, še bolj gotovo pa, ako to zahteva toliko število prebivalcev, kakor se je to v poslednjem času videlo posebno v Gorici in v Trstu. Da bodo opetovane prošnje in vstrajno zahtevanje šolskih pravic za Goriške Slovence imeli morda Že v kratkem po-voljen us^taJip^fnenili smo že nedavno, ko smo poročali o dopisu, ki ga je poslal deželni šolski svet občinskemu zastopu Goriškemu Saj bi bilo pa tudi res čudno, da bi ostala nasproti opravičenemu klicu 7000 slovenskih prebivalcev v Gorici gluha ista vlada, ki je tako po očetovski skrbela za komaj 5000 duš broječe Ljubljanske Nemce, katerim je mestna občina Ljubljanska morala ustanoviti mestni ljudski šoli, in sicer deško in dekliško. Zastonj torej mestni zastop Goriški zavlekuie z ničevimi izgovori vso to stvar. Ako vlada nepristranski stori svojo dolžnost, rešeno mora biti kmalu to, za Goriške Slovence toli važno vprašanje. In nadejamo se za trdno, da se bode tako tudi zgodilo.
Te dni pa bodo predložili pri namestništvu v Trstu tamošnji slovenski očetje že četrto prošnjo za osnovo slovenskih ljudskih Sol v Trstu. Ta najnovejša prošnja ima kakih 6 00 podpisov. Ta šte vilka sama govori tako jasno, da bi pač ne bilo treba pristavljati ničesar več. Navzlic vsem znanim niahiuacijnm, ki so se rabile pri poslednji ljudski štetvi, našteli so v mestu samem 15.000 prebivai-cev slovenske narodnosti, ki so stalno naseljeni in udomačeni v Tržaškem meBtu. kjer žive s svojimi rodbinami. Ogromno Število slovenskih očetov, ki so podpisali to zadnjo prošnjo, je pač jasen dokaz, da se slovenski očetje niso še utrudili in naveličali, kakor je morda upal mestni zastop Tržaški. Zahtevajo zopet v impozantnem številu svojo pravico in stvar vlade bode, da tu poBeže energično vmes in reši stvar po zakonu in po pravici. Vsi izgovori mestnega zaBtopa Tržaškega, ki jih navaja, da bi se otresel svoje dolžnosti, bo ničevi in ne veljajo. Posebno ničevo je sklicevanje na to, da je dovolj slovenskih šol v okolici., do katerih otroci nimajo predpisanih štirih kilometrov, la torej lahko hodijo iz mesta v okoličaniike Šole. To naj bi veljalo za otroke slovenskih mestnih roditeljev. Kako drugače
pa skrbijo mestni očetje za svoje redke pristaše v slovenski okolici. Akopram je v Trstu vse polno laških šol, do katerih istotako ni hoditi niti tako daleč, kakor bi bilo iz mesta v slovensko okolico, povsod se osnuje takoj italijanska paralelka, če je le količkaj mogoče. Ne rekli bi ničesar, če bi za njo bila resnična potreba, naj jo imajo, a večinoma potujčujejo se potem v takih laških paralelkah, katere se ustanove par laškim otrokom na ljubo, le slovenski okoličanski otroci, ki se jih nalovi vanje. Dokazali bi to lehko s prav drastičnimi dokazi. Na prošnje tolicega števila mestnih slovenskih roditeljev pa se prav nič ne jemlje ozir, saj so prosilci — samo Slovenci.
Na vladi je zdaj, da pokaže svojo resno voljo, ter da ugodno reši to poslednjo prošnjo 6 00 slovenskih roditeljev in stori konec temu nevrednemu beračenju za pravice, zajamčene po drž. temeljnih zakonih. Ako ne more, ali neče prisiliti mestnega zastopa Tržaškega, da ustanovi v mestu potrebne liudske šole slovenske, naj da Tržaškim Slovencem to, kar se je dalo Nemcem, in naj se ustanove slovenske šole na državne stroške. Odnehati pa ne smemo, predno ne dobimo svojih pravic: Slovenske šole moramo imeti!
Potem še le, ko si bodemo priborili v naših večjih mestih, kjer Slovenci reprezeutujemo izdatne manjšine davkoplačevalcev, svoje pravice na šolskem polji, potem še le, pravimo, bode naši izborni družbi sv. Cirila in Metoda mogoče delati tem uspešneje na druzih nevarnih krajih ob naši jezikovni meji, kjer slovensko prebivalstvo ni več tako kompaktno in je torej sovražnemu navalu še bolj izpostavljeno. Kjer je pa slovenskega prebivalstva toliko, kakor n. pr. v Gorici in Trstu, tam je dolžnost dotičnih občinskih zastopov, da se ozirajo na pravične in upravičene zahteve slovenskih davkoplačevalcev. Kakor je Ljubljanska po ogromni večini slovenska občina morala ustanoviti nemške šole na zahtevo vlade, istotako naj slavna vlada skrbi za to, da bodo italijanski zastopi v Gorici in Trstu ustanovili slovenske šole. Jednaka pravica za vse! Naj vstraj-nosti slovenskih roditeljev ne stavlja na nepotrebno in neuspešno poskušnjo.
LISTEK.
Čakal je na engagement
(CeSki spisal Bogdan Kamin.sk v, preložil Vinko.) (Konec.)
Čez trenotje, katero smo vsi molčali, potrka me po rami ter pravi: „Gospod Kaminskv, pri nas na odru, to bi bili romani! To bi se dalo pisati. Jaz — no, mogoče, da nekoč nekaj spišem. Sedaj si za to delam zapiske."
In iz žepa ponošene suknje izvleče zapisnik, zaradi katerega ne neham obžalovati, da ni prišel meni v last.
Človek, ki je ubežal od doma zaradi gledališča, mladenič, ki je poln najsmelejših sanj o igralski slavi, o lovorjevih vencih, o burnem ploskanji, mladenič idealist zapisoval si je nekatere podatke o tem, kar se mu je pripetilo pri gledališči . . .
Zapomnil sem si samo nekaj izmej najnovejših zapiskov.
Garderoba, sploh jako revna, bila je že zarub-Ijena. Ni bilo v čem igrati, ni bilo kaj jesti. Gaze ni bilo, družba je zvečer po predstavi mej sabo delila to, kar se je skupilo.
„V ponedeljek sem dobil 45 kr. V torek se ni igralo Gospod B. ie plačal večerjo zame in za gospodičino K." In tako se je nadaljevalo. Jeden-krat je junak dobil HO kr , drugi pot 25, potem 50, nato 12, slednjič že samo 5 kr. . . .
Potem štiri dni ničesar. Bilo je o velikonočnih praznikih . . .
Tu juuaku zastane beseda, kot bi bil preveč povedal. Zdelo se mi je, da se mu je v očesu zasvetila solza, ko mu je prijatelj ponudil viržinko .
Tako smo še nekaj časa sedeli skupaj. Junak nama je baš pripovedoval, da vstaja o poludue, kadar ni skušnje, samo, da si prihrani zajutrek . . . kar se odpro vrata in v njih se pokaže suha, sicer pa še dosti lepa ženska glava z nenavadno visoko frizuro svetlih, jako naprašeuih las.
Bila je to ljubimka, tiBta, ki je bila o prfludne' pred nama zbežala za kulise. Pomolila je torej glavo skozi vrata, ostro pogledala naju in Zasmuckega ter izpregovorila z glasom, ki je utegnil biti nekdaj jako simpatičen, a je bil sedaj rezek: „Hanzi, pojdi domov!"
Zasmuck^ je bil kot z vodo polit. „Marušn!" velel je ter šel k vratom, kjer se je dolgo o nečem razgovarjal z ljubimko.   Opazil sem  njen ukret, s
j katerim ga je opozorila na nedostatek svoje toalete. A on jo prime za roko ter privede k naši mizi. Bila je v brezpetnikih, v teuitiorudečem, spodaj z zlatom obrobljenem krilu in nočni jopici, kaiero je slabo skrivala ogrinjalom, zapetim za vratom z veliko stekleno brošo. Od vrat do nase mize je bilo le nekai korakov, vendar je bilo časa dovolj opaziti, da se za nedostatno opravo skriva telo, še dokaj lepo vzrastlo, dasi preveč suho. Ljubimka je stopala ponosno, in da niBo njeni brezpetniki tako trkali ob tla, mislila bi si lahko, da umejeva, kako zna igrati salonsko damo, da, celo kraljico.
„Gospodičina, dovolite, da vara predstavim svoja piijatelja iz Prage," pravi Zasrauck^ in če je tudi na odru govoril tako, moram reči, da ni zadel pravega tona grandezze. s katero je hotel koketovati.
„Gospodična Maruša Kfinecka, naša tragična ljubimka," predstavljal je dalje.
Vkljub temu, da je o poludue pred nama tako sramotno bežala, pravi gospodična nenavadno mirno: „Veseli me, gospoda," nagne glavo, zavije roke v ogrinjalo ter sede poleg Zasmuckega, s katerim se je tikala.
Zilsmuck^ je imel kakih triindvajset let, ona
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j u b I j a ■ i, 4. novembra. Državni zbor.
Vest, da se misli predsednik poslanske zbornice dr. Smolka odpovedati, m resnična. Zagnali so jo v svet levičarji, ker bi radi na to mesto spravili svojega moža, barona Chlumeckega. S tem manevrom skušali so že večkrat odstraniti dra.Smolko, pa jim je vselej spodletelo. Smolka je že na Dunaj i in je prevzel vsa opravila predsednika. Danes Bklicana je prva seja Hohenwartovega kluba in kluba nemških uacijonalcev. Ti slednji se močno trudijo, da bi pridobili za nujnost svojega predloga o razpustu Liberškega občinskega sveta potrebno podporo, celo okoli Mladočehov hodijo, a doslej še brez vidnega uspeha.
Češka konferencija.
Staročehi in Mladočehi so kolikor toliko zadovoljni z uspehom koufereucije odposlancev. Navzlic principijelnim nas]>rotstvom, katera so se pojavila in katerih ni moči in tudi ni treba utajiti, zjedinile so se vse frakcije na to, da jim je složno in dogovorno delovati za državno pravo, za narudno jednakopravnost in za avtonomijo. To je temelj po-razuniljenju in če bodo vse frakci|e v tem zmislu delovale, nadejati se je ugodnega uspeha. Za sedaj od konferencije ni bilo nič več pričakovati. JPoljski glas.
Državni poslanec vitez Kozlowski poročal je predvčerajšnjim v Mosciski svojim volilcem o parlamentarni situvuciji in se izrekel za zvezo Poljakov s lloheovvartovim klubom. Ko bi ta klub razpadel, bilo bi to v veliko škodo avtonomistični ideji. Levica se je nekaj časa v narodnih in cerkvenih vprašanjih kazala zelo zmerno, a ko je pri glasovanji o valuti pritiskala na vlado, je dobri utis hitro minil. Poljaki in levičarji se morejo striujati le glede vnanje politike in v nekaterih stvarnih vprašanjih. Za zvezo z levico se v poljskem klubu še nihče ni oglasil. Če z ozirom na notranjo politiko ni moči družiti se z levičarji, tako ni z ozirom na vnanjo politiko noči soglašati z Mladočehi. Ko bi bili Mladočehi bolj zmerni, mogli bi «e jim Poljaki vsaj časih pridružiti, kadar bi šlo za to, da se ustvari protiteža levici. Govornik izrazil je upanje, da se bodo na konferenciji čeških poslancev potisnile v stran vsaj tiste osebe, katere simpatizirajo z Rusijo, neprijateljico vseh Slovanov. Nikakor pa ni odbijati Mladočehov principijelno, zakaj ko bi ti zadeli ob takšno nasprotstvo, zašli bi na pot, ki bi bil nevareu češkemu narodu in habsburški monarhiji. Volilci izrekli so jednoglasno poslancu svoje popolno zaupanje.
Ogrska kriza.
Na Ogrskem ne veruje nihče več oncijoznim listom, trdečim, da ne obBtoji ministerska kriza. Le za dediče se gre še. Koloman Tisza bo rešitelj v največji stiski, ko bi drugega ne bilo dobiti. Čudotvorni hrvatski ban Khuen Hedervarv je sicer naturaliziran Madjar, a vender ga ne marajo, ker je ilrvut. Kallava ne mara dobra polovica vladne stranke. Vse to se razpravlja že v vladnih krogih in tudi ministri ne taje več, da bo treba iti. Pravosodni minister Desider Szilagy zbira že svoje knjige in pripoveduje javno, da poide in da pride reakcija, kateri je glavar Szap;iry. Finančni minister Wekerle je odločen in očiten nasprotnik Szaparyjev, naučni minister Csaky pa komaj čaka, da pobere kopita. Szapary izgubil je popolnoma zaupanje cesarjevo ; domobranski minister baron Fejervary postal je zato minister a latere, ker je jedini, kateremu zaupa cesar. Predno se je odpeljal na Dunaj, posvetoval se je z odličnimi Člani vladne strauke o
pa |e morala biti starejša za štiri leta, mogoče da | tudi za šest.
Njena prisotnost je dala razgovoru drugo smer. Sukal se je sicer še dalje okolo gledališča, a govorilo se ni o bedi in gladu, marveč ob ulogah in občinstvu.
Go8podiČiua Kfinecka je govorila jako malo, kot bi jo nekaj mrzelo, ali kot bi z razgovorom z nama ue hotela  preveč Škodovati svojemu ugledu.
Sicer pa niti z Zasmuckim ni ravnala preveč laHkavo. Zaman jo je skušal pripraviti do živeje udeležbe v razgovoru Ona se niti zmenila ni za njegovo prizadevanje, le časih ga je pogledala, kot bi hotela reči: „Prosim te, nikar ne govori!"
Junak je že nekolikokrat izpraznil čašo ter bil že precej razgret; a videlo se mu je, da prisotnost goBpodičine nekako moreče upliva nanj.
Dal si je baš naliti novo čašo, ko mu pravi ona z glasom, ki ni trpel ugovora: „Prosim te, ne razdiraj praznih besed in pojdi. Ali meniš do jutra tu sedeti?"
Drznil sem se opomniti k temu, da bi nas vsaj treuotje še počastila s svojo prisotnostjo.
A ona me niti pogleda ni spoznala vrednega.
— cerkvenopolitičnih vprašanjih; on poroča torej kroni o cerkvenopolitičnih rečeh namesto resortnega ministra ali ministerskega predsednika. Te dni bo kriza na vsak način dozorela, ker se snide državni zbor.
% u a h j 4* ilržare.
Slavnoat v JVittenbergu* Prenovljena cerkev v Wittenbergu, na katere vrata je bil 1. 1517 pribil Martin Luter znane svoje teze, blagoslovila se je slovesno te dni, in sicer ob navzočnosti nemškega cesarja Viljema. Zgovorni nemški vladar izrekel je tudi pri tej priliki nekoliko krilatih besed, a to pot prouzročil veliko odobravanje v svobodomiselnem svetu in gorečo nevoljo v klerikalnih krogih. Verska toleranca je mnogim ne-BtrpneŽem zelo mrzka, cesar Viljem pa je rekel: „ V verskih rečeh ni nikogar siliti; tu odločuje samo svobodno prepričanje in srce" — in s tem se je čistokrvnim ultramontancem silno zameril. Tudi v Vatikanu ni ta govor naredil dobrega utiša. Klerikalni listi ga beležijo in ga opremljajo s pikrimi opombami. „Moniteur de Rome" piše: »Cesarjeva napitnica bo vzbudila vemko borbo. Cesar je vedno kazal, da se resno zmatra kot Summus episcopus. On je posnemovalec svojega očeta. Neverojetno pa je, da bi se to dalo prikladno spraviti v okvir države. Pruska je sicer plod reformacije, ali kot prva Bila v Nemčiji ozirati bi se morala vedno na nemške katolike, katerih je tretjina vseh prebivalcev in upoštevati moč katoliškega duha, kateri bo tudi v Nemčiji slavil nove zmage, ne glede na to, <ia nemški protestautizetn borno propada. Kar druži protestautizem, ni vera, ampak splošna nemarnost. Preroditi se more trohnelo to telo le po borbi s katolicizmom. Cesarjevega novega programa gotovo ne odobravajo državniki novega kurza, in zato je zmatrati to napitnico le kot inter pocula storjen blesteč ali prazen izraz mnenja".
Splošno vol Usko pravo v Belgiji. - ) Klerikalna vlada izročila je vodstvo minister-stva vuanjih rečij grofu de Morode, kateri se odlikuje po liuih manerah in je prijatelj krasnih slav-nostij. Po sodbi vlade zadoščajo ta svojstva ze belgijskega ministra, in ker ljubijo Belgijci blesk, mislijo vlada in klerikalna ter liberalna stranka, da se morajo vsled tega tako srečne čutiti, da niti črhnili ne bodo, če jim splava kaka nada po vodi. In splavala je že! Komisija za revizijo ustave je s 16 proti 4 glasom sklenila, da ni uvesti splošne volilske pravice. Liberalci so dobili pri zadnjih volitvah maudate le s pomočjo socijalistov, obečajoč jim splošno volilsko pravo; s tem glasovanjem so se vsedli na svojo beBedo in razburjenost je zategadelj toliko večja. Belgija bode še bridko Čutila posledice klerikalne in lažiliberalne vlade.
Združene države. V torek vršila bc bo v Združenih državah volitev novega predsednika. Poročila listov so tako raznovrstna, da je popolnoma nemogoče uganiti, kdo bode zmagal, ali Harrison ali Cleveland. Demokratje in republikanci upajo, da bodo zmagali. Če se more to kot simptom upoštevati, da so v Novem Jorku mnogi republikanci, mej njimi celo nekateri bivši ministri, odpadli od stranke, in sicer radi znanega Mac-Kmleyjevega zakona, smelo bi se misliti, da bo zmagal demokratični kandidat. Volilska agitacija velja seveda ogromne svote. Samo v trgovinskem klubu v Filadelfiji nabrali so prostovoljnih doneskov 2*/i milijona dolarjev!
Dopisi.
H JPlvke, dne 2, novembra, (Izv. dopis.] (P r e m o v a n j e g o v e j e Ž i v i n e.) Na predlog c. kr. kmetijske družbe  kranjske dovolilo je c. kr. polje-
.Sedaj sem  ti  zadnjič rekla, da veš!" zatr- I juje ona
Zasmuck^ je gotovo vedel, kaj je hotela reči. Bal se je škandala, zato je vstal, podal nama roko ter želel „ lahko noč".
„Čast mi je!" odrezala se nama je tragična ljubimka ter vedla ljubimca domov. Imela sta skupno domačnost.
In ubogi junak je poprej tako porogljivo govoril o ravnatelju, da je pri njem žena gospodar . ..
Mej vrati se ni niti ozrl Bržkone ga je bilo Hram, da je toli slaboten v očeh svoje ljubice zato, ker mu je podarila svojo ljubezen, ker je zanj kuhala, zanj krpala, ker je pletla njegove nogovioe ter skrbela za njegovo perilo . . .
Od zunaj zazvone k nama prepirajoči se glasovi. Tragična ljubimka se je kregala in ljubimec jo je tolažil. Klical jo je „Maruško" in „Mari" ter jo ukušal upokojiti. Kazalo je, da se mu ta namera ni posrečila, kajti krčmarica, ki je čez nekaj časa prišla od zunaj, je pripovedovala, da je mej dvojico znova nastala kruta vojna kot skoro vsak dan. Iz čumuate, ki je spadala h krčmi in kamor se je šlo preko dvorišča, glasil se je v istini nekak bojni hrup.
Šla sva iz sobe. Bila je krasna, zvezdnata noč.
delsko ministerstvo, da se priredi premovanje goveje živine za postojinski okraj dne 31. oktobra tn sicer v Ilirski Bistrici. V .Kmetovalci" čitali smo, da se prične premovanje ob 10. uri dopoiudne. Ob tej uri je bilo v istini zbranih 39 glav živine iz najbližje okolice. Tudi s Pivke odgnali smo precej živine na razstavo. Toda kako smo se sačudili, pri-šedši ob 10. uri v Ilirsko Bistrico, videč, da je že vse končano. Kedaj so gospdda z delitvijo premij pričeli in kam se jim je mudilo, ne vemo. Pač pa smo videli, kako je krasna živina s Pivke morala oditi nazaj nepremevana, ker je došla nekoliko minut čez deseto uro, mej tem, ko je bila druga premo-vana, ki je bila mnogo slabeja. Da, videli smo kravo, ki je dobila premijo, ki pa ni bila polovico toliko vredna, kot najslabša s Pivke. Seveda, ako je mej 39 glav 14 premij razdeliti, tedaj pač ni potreba dosti izbirati. Namen razstavi in delitvi premij je, kakor piše „Kmetovalec", da se živinorejci s primerjanjem goved vzpodbujajo za napredek živinoreje ter da se vidi uspeh, ki se je dosegel zlasti z deželno in državno podporo pri reji naše domače goveje živine. Prašamo pa gospode, katerim se je tako zelo mudilo, kako naj se Pivčani vzpodbujajo za napredek živinoreje, ako se je moral najlepši bik celega okraja (iz Tabora) sramotno vrniti, njegov tekmec pa, ki je morebiti toliko tehtal, kot njegovo stegno, je bil odlikovan b premijo? Nadalje, kakšen uspeh ste opazili pri naši živinoreji, ko še naše živine videli niste? Mislimo, da se sme verjeti „Kmetovalcu", kot uradnemu glasilu c. kr. kmetijske družbe kranjske, kateri je objavil, da se prične premovanje ob 10. uri. Razun tega pa bi morala gospoda tudi v ozir jemati, da so vasi na Pivki zelo raztresene ter da je dan sedaj zelo kratek, torej se nikakor ne more zahtevati, da bi morala biti vsa živina točno ob 10. uri na lici mesta. Sploh pa je tudi ona prepozno došla, ki je prišla ob določeni uri. Videli smo dokaj premovanj, pa nikjer se niso premije tako na hitro razmetale kot tukaj. Tako postopanje grajamo z vso odločnostjo. Nam pač ni ležeče na denarji, toda čast komur čast, Nikakor nočemo, da bi bil svet o nas napačno poučen ter mislil, da smo sami gozdarji, ko smo vender prepričani, da ravno na Pivki živinoreja najbolj napreduje.
Opomba uredništva. Sprejeli smo to pritožbo, ker nam je došla od popolnoma verodostojne strani in ker želimo, da bi se stvar razjasnila tudi od druge strani.
Domače stvari.
— (Avdijenca) Presvetli cesar vzprejel je v ponedeljek v avdijenciji finančnega prokuratorja kranjskega, dvornega svetnika g. dr. J. Račiča.
— (Martinov večer) priredi slovensko del. pevsko društvo „Slavec" v nedeljo, dne 6. novembra t. I. v prostorih J. Hafnerjeve pivarne (prej Schreiner) Sv. Petra cesta štev. 47. Mej petjem in pri plesu svira vojaška godba domačega pešpolka štev. 17. Vspored petju in godbi: 1. Krili: „Gross-meister-Marsch". 2. Stella: Ouvertura. 3. Zeller: „ Adam-valček" iz operete „Der Vogelbandler". 4. Peters: „Potpourri slovanskih narodnih pesmi".
Povsod je bilo tiho, vse je dremalo, na vsem je ležal globok mir. Bilo je tako tiho in mirno, da je bilo na pragu slišati, kako šumi gozd nad Vodolko. Nekje v strani proti Oužicam je piskal vlak, čulo b6 je zadušeno, daljno hropenje in zopet je bilo tiho.
čez dolgo časa je slednjič potihnil tudi razpor mej igralsko dvojico, luč v čumnati je ugasnila — zaljubljena dvojica se je bržkone znova, že stoti pot sprijaznila, gotovo je junak svojo damo prosil odpuščanja ter za to smel sesati sladki med polj ubkov ž njenih deviških, žal da nekoliko velib in tenkih ustnic . ■ .
To pa mi je ostalo nerazloženo: ta moč, katero je imela nad juuakom tragična ljubimka, toliko let starša. Lepa vender ni bila.
čez nekaj časa — spominam se, da je bilo okrog Svečnice — videl sem Zasmuckega v Pragi.
Slab spomin imam in niti spoznal bi ga ne bil. A on se mi je sam predstavil ter dodal, da sva se videla v Vodolki. Spomnil sem se ga, dasi je njegovo obličje postalo dosti bolj nagubano, surovo in za nekaj let starše. Samo ovratnik pri srajci je bil isti, kot sem ga bil videl takrat v Vodolki, velik in pripet na srajco tako globoko izrezano, da so se videli izrastki ključnih kosti j.
5. Foerster : „Napitnica", moški zbor. 6. Ziebrer: „Mitzerl", polka mazurka. 7. Čeh: „Svatbeni obed", Šaljivi zbor. 8. Zaje: Ouvertura k opereti „La Sonoambula". 9. Zaje: ,Na noge braćo", moški zbor. 10. Smetana: Godba k baletu iz opere „Dve vdovi". 11. # * m „Žan ni bedak", šaljivi zbor. 12. Schenk: „Die Luft vom Wiener Wald" valčkova pesem iz burke „Der letzte Ročk". 13. Eisenhut: „V naravi", Šaljivi zbor. 14. Ples. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Ustop za cenjene ude prost, za ne-ude 30 kr. za osebo, trije člani jedne družine 70 kr. K mnogobrojni udeležbi vabi vse prijatelje zabave najuljudneje odbor.
— (Mestna hranilnica Ljubljanska.) MeBeca oktobra uložila je v mestno hranilnico Ljubljansko 478 strank 158.878 gld. 79 kr., vzdignilo pa 288 strank 162821 gld. 76 kr. Meseca julija do uštetega meseca oktobra bilo je 370 prosilcem za posojila na zemljišča dovoljeno posojil za 269 676 gld.
— (Plastično podobo bitke pri Ku-8toči,) razstavljeno v redutni dvorani, ogledalo si bode jutri vojaštvo tukajšnje garnizije in sicer: Od 8. ure zjutraj do 1. ure popoludne vojaki 17. pešpolka, od 1. do 3. ure popoludne vojaki 5. bratu-bovškega polka, od 3. do 4. ure topničarska divizija št. 5. in od 4. do 5. ure ostalo vojaštvo. Moštvo bodo v oddelkih po 100 mož vodili častniki v razstavo in tudi razlagali vojakom podobo. Za civilne obiskovalce torej jutri redutoa dvorana ne bode pristopna. Pač pa bode od nedelje naprej odprta zopet, kakor prej, vsak dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoludne.
— (Kolera  na Kranjskem.)   Pod tem zaglavjem   v  včerajšnji številki   natisnjeno notico moči nam je danes nekoliko popolniti.   Na Vrhu v Leskovški občini v Zatiškem okraju obolel je dne 31. oktobra 50letni kajiar Jožef Pajek. Po znakih bolezni se je takoj sumilo na kolero in ko je mož drugi dan umrl, odredila se je obdukcija njegovega trupla.   Zdravniki sicer niso konstatirali,  da je j Jožef Pajek umrl za kolero, a ker nasprotja tudi ni bilo moči dognati, naročila se je bakterijologična preiskava, katere uspeh še ni znan. Okrajni zdravnik dr. Pavlic ukrenil je, kar treba, da zapreči razširjanje bolezni. Vaščani z Vrha se zdravniški opazujejo, Pajkovo hišo so temeljito desinficirali, družino pa ločili od drugih občanov, skratka, storilo se je vse, kar je mogoče storiti za ohranitev zdravja. Pajek je delal pri zgradbi Dolenjskih železnic, a samo v družbi domačih in ne tujih delavcev, torej ni mogel dobiti bolezni od tujca. To potrja mnenje, da je mož najbrž preminol za akutno unetico črev, a navzlic temu se je odredilo strogo opazovanje vseh  delavcev.   Okrajni  zdravnik ostane na lici meBta, dokler ni gotovosti glede bolezni, a okrajno glavarstvo Litijsko je prepovedalo semenj, kateri se je imel vršiti v Višnji gori dne 7. novembra.
— (Požar.) V ponedeljek popoludne začelo je goreti v Skrlovici na Dolenjskem pri posestniku J. Petriču. Pogorela je hiša in hlev in tudi sosedu M. Petriču zgorela so vsa poslopja, sosedu Maroltu pa kozolec. Ker bo ljudje le malo mogli rešiti, je škoda velika in se ceni na blizu 5000 gld., zavarovani pa  so bili  pogorelci samo za 700 gld.
Ogenj je nastal valed tega, da bo peč prehudo zakurili. Na pogorišči gasili ao s tremi brizgalnicami pod vodstvom župana g. Jakliča od sv. Gregorja. Sreča je bila, da je silni veter pihal na nasprotno stran, drugače bi bila lehko pogorela vsa vas.
— (Kmetijska podružnica Novomeška) ima izredni občni zbor v ponedeljek dne 7. t. m. ob 2. uri popoludne v mestni hiši. Razgovarjalo se bode o napravi podružnične trtnice in o računskem sklepu za loterijo. Glede važnoBti prve točke se je nadejati obilne udeležbe.
— (Promet tujcev v Radovljiškem okraji.) Mi aulo poletje bilo je na Gorenjskem v Radovljiškem političnem okraji 2145 tujcev, izmej teh jih je bilo na Dledu 1325, na Savi 110, v Beli peči 104, v Mojstrani 93, v Bistrici 104, v hiši za turiste ob Bohinjskem jezeru 90, v Kranjski gori 58, v Lescah 54, v Radovljici 36, v Poliču 55 itd. Mej tujci bilo jih je 515 iz Kranjske, 1270 iz druzih dežel naše države in 360 inozemcev. Po tri dni se jih je mudilo 1265, do sedem dni 279 in dalj nego teden dni 583 osob.
— (Nesreča na Cerkniškem jezeru.) Te dni pripeljal se je neki gospod čez Cerkniško jezero; vozil ga je neki deček. Nakrat se dvigne iz močvirja divja raca, gospod prime puško, pomeri, ustreli in zadene — dečka v roko ter mu odbije dva prsta.
— (Odlikovanje.) Nadučitelj v Slovenski Bistrici na spodnjem Štajerskem g. Fran W i u d i sc h dobil je zlati križec /a zasluge.
— (Umrl je v Gradci) Mariborski stolni korar in bivši mestui župnik g. Krištof K and nt. Pokojnik bil je zvest prijatelj Andreja Etnšpielerja in vrl narodnjak. Rojen je bil v Slov. Gradci, njegovi roditelji pa so bili iz koroškega dela Kanalske doline. Pastiroval je več let tudi na Koroškem. Bodi mu blag spomin!
— (Čitalnica v Brežicah) priredi 13. t. m. v hotelu „Klembas" veselico s sledečim v*porodom.: 1. „ Težke ribe" veseloigra v treh dejanjih; iz poljskega poslovenil Josip Debevec. 2. Fiirster: „Kitica slovenskih pesmi" poje moški zbor. 3. Pa-schinger: Pneumaten polka za troje citre. 4. A. Hajdrih : „Sirota" poje moški zbor in sopran solo. 5. M. „Na Savskem bregu" potpouri za troje citre. Začetek ob 8. uri. — Vstopnina 50 kr., kmetje prosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
— (Uboj.) Posestnik Mihael Tankovič v Ptuju spri se je z nekim pastirjem Jakobom Basičem, ker je ta pasel na njegovi paši ovce. V jezi, ker mu je pastir porogljivo odgovarjal, zgrabil je kamen, ga vrgel sa fantom ter siromaka tako nesrečno v prsa zadel, da je umrl malo ur pozneje. Tankoviea izročili so sodišču.
— (Podružnica sv. Cirila in Metoda zaPribloves in okolico) na  Koroškem pri redi svoj letni  občni zbor v nedeljo dne 6, t. m popoludne ob 3. uri v hiši g. J. Prejnika v Dobrli vesi.   Igrala  se   bode tudi   veseloigra   „Svoji k svojim".   Po zborovanju bode prosta zabava. Isti dan priredi občni zbor podružnica sv. Cirila in Metoda za Št. Jan ž in okolico  v Rožni dolini ob 3. uri  popoludne v Podsinji  vesi „pri Ga šperju". Po zborovanju prosta zabava.
Tresoč 8e od mraza in ves višnjel v obrazu je stal na Perštinu, gledaje v okno gostilne „ pri kroglji", kjer je bil fotografičen tableau neke družbe, ki po gostilnah poje kuplete, igraje na čaše, ter skratka zabava, kot more, za nekaj krajcarjev . . .
„Čakam tukaj na engagement," odgovoril mi je na moje vprašanje, kaj dela v Pragi.
»Bil sem delj časa bolan, pluča so se mi vnela in ležal sem doma, pri stariših. Ko sem okreval, hoteli so stariši, da bi še ostal doma. Malo pro-dajalnico imajo in pomagal sem jima, dokler sem mogel. A kdor je bil le jedenkrat pri gledališči, mora k njemu nazaj, če bi imel tudi dušo na jeziku . . . Odšel sem torej ter hočem iti k Narodnemu gledališču, če prav samo za statista," pristavil je nekako malodušnu.
„Ka; pa vaša družba?" vprašam ga.
„Ravnatelj in ravnateljica pojeta tu nekje po gostilnah, ravnokar sem gledal, nista li to onadva. Kfinecka pa si je nekje na šlezki meji dobila odvetniškega pisarja in živi ž njim. Mogoče da sta se že vzela."
Bivši junak ni prišel k Narodnemu gledališču niti za statista. Ne dolgo potem, ko sem ga zadnjič srečal na Perštvnu, dobila ga je policija nekje v
mestnih nasadih na klopi, kjer je sede prespava! mrzlo noč. —
Pred leti, baš v dan po Smetanovem pogrebu, zbolel sem za osepnicami, ležal v bolnici pet tednov in od tega časa se časih snidem z doktorjem, ki me je takrat zdravil. #
Nekoč greva zopet skupaj po Ferdiuandovi cesti in doktor mi mej razgovorom omeni zanimiv zapisnik bivšega učiteljskega kandidata, ki je postal igralec neke selske družbe.
„Zdsmuck^!" vzkliknem, spomnivši se tistega večera v Vodolki, ko nam je junak čital odlomke iz svojega dnevnika.
„Da,u veli doktor. wAli ga poznate?"
„Jaz že davno. A kako ga poznate vi?"
„Pri nas leži."
„Za osepnicami?"
„Da."
Tri dni pozneje bo pokopali bivšega junaka. Umrl je za osepnicami. Uprava bolnice je pisala njegovim starišem. Ubogi igralec je doigral. Odšel je z odra, ne da bi se mu bilo ploskalo in kdo ve", je li dobil kak venec . . .
— (Slovansko pevsko druStvo na Dunaj i) priredi v soboto dne 5. novembra ob 8. uri zvečer v dvorani „zum goldenea Kreuz" VI. MariahilferstrasBe 99 prvo koncertno zabavo v tej sezoni. Vzpored obsega moške in mešaoe zbore raznih slovanskih narodnosti.
— (Koliko se omoži deklet?) V naši državi omoži se izmej 1000 deklet 530 čeških, 430 laških, 419 slovenskih in 415 nemških, kakor kažejo povprečni r aru ni poslednjih let. Najraje se torej ženijo moški ua Češkem.
— (Roparski morilec Ivančevič,) ki je, kakor znano, nedavno v Karlovcu umoril štiri osobe in bil obsojen na 20 let težke ječe, bi bil te dni skoro pobegnil iz zapora v Zagrebu, ravno ko so ga imeli odvesti v trdnjavo Komoransko. Izdrl je omrežje z okna garnizijskega zapora in skočil na ulico, da ga straža ni opazila. Da nesta posegla vmes neki kleparski mojster in neki mesar, popihal bi jo bil nevarni morilec. Tako pa so ga komaj ukrotili, dokler ni prišla straža in ga odvedla nazaj. Pod varnim Bpremstvom so ga potem odvedli na kolodvor in od tam v Komoran, kjer mu je prestati kazen. Po vojaškem kaz. zakonu niso ga mogli obsoditi na smrt, ker je trdovratno tajil.
Telegrami „Slovenskomu Narodu";
Peterburg" 4. novembra. Tedenski izkaz o stanji kolere konstatuje, da je bilo od 18. do 30. oktobra v mestu Kijevu 157 za kolero bolnih osob, umrlo pa jih je 46; v kije vstri guberniji obolelo je 2171 osob, umrlo 786, v Tombovski je obolelo 647, umrlo 275 osob.
Stuttgart 4. novembra. Nemški cesar dospel sinoči in bil sijajno vzprejet. Monarha sta se srčno pozdravila in se vkupe peljala v kraljevsko palačo.
Madrid 4. novembra. Vesti o ininister-ski krizi so popolnoma neosnovane.
Kazne vesti.
* (Na vseh svetnikov dan) priredili bo češki dijaki v Pragi na grobih tnludočeških časnikarjev, katere je uemška vlada nekdaj preganjala, veliko demonstracijo. Policija je prijela štiri demonstrante, pa je zopet izpustila ter je le ovadila kazenskemu sodišču.
* (Nove ruske vojne ladij e.) Kakor se poroča iz Peterburga, spustili se bodeta v kratkem v morje nova oklojmica „Rurik" in vojni parobrod „Moguči".
* (V k a r a n te n i.) Velika kneginja Aleksandra Pavlovna pripeljala se je jired kratkim na otok Korfu, a ker je prišla iz Rusije, uiso dovolila sanitarna obla8tva, da se izkrca, ampak odredila, da mora ostati v karanteni jednajst dni j. Slučajno umrla je v tem neka s|>remlievalka velike kneginje in ker je ruska jirinceziuja zelo pobožna, |>rosila je, naj pride na samotni otočič, kjer jo stala ladi|a v karanteni, vsaj jedeu duhovnik, da pokoplje pokojnicu. Duhovnik je prišel s sanitarno asistenco. Ko je zvršil opravilo, poljubila mu je prince/.inja po ruskem običaju roko. Komaj pa je to zapazil sanitarni stražnik, obsodil je duhovnika, da mora tudi v — karanteno.
* (Hren se jesilno p o d ra ž i 1) na Dunaji. . Ker zaradi kolere  ne smejo privažati več hrena iz
nemške države, poskočila ie cena domačemu hrenu ua Dunaji od 4 gld. na 25 gld.
* (Najdaljši prerovi na svetu.) Neki španski statistik podaje nastopne imdatke: Najdalji prerov ali tunel je St Gotthardski, dolg 14.990 m, Ment-Ceniški 12.220 m, Arlherški 10 270 m, prerov blizu Genove pri Ronku 8297 m, Cevlonski 8000 m, Hoonacov v Ameriki 7640 m, Severinski na Angleškem 7250 m, ftfarionopolski v Italiji 6480 m, Su-brovBki v Ameriki 6000 m, VVodheadski na Angleškem 4970 m, St. Lorenški v Kanadi 5470 m, Bel boški v Italiji 5270 in nekateri drugi, dolgi preko 4000 m.
* (Telefonska proga Novi Y o r k -Č i k a g o ) Minoli mesec odprli bo telefonsko progo, ki veže Novi York in Čikago. Telefonist v Čikagu rekel je svojemu tovarišu v Novem Vorku, da ga čuje tako dobro, kakor da bi Bedel poleg njega. To je najdalja telefonska proga, kar jih ie do danes ustanovljenih, dolga je namreč 1528 kilometrov.
» (Uljudnost in pravica) Koreanci so jako postrežni in ljubeznivi ljudje in sosebno tujcem store* vse, kar se od njih zahteva. Angleškega admirala hčeri izgubila se je nedavno zapestnica. Admiral naznanil je stvar Koreanskenou redarstvu. Su'm je letel na dva delavca. Preiskava je sicer dokazala popolno nedolžnost obdolžencev in redarstvo je to tudi naznanilo admiralu, iz prirojene postrež-ii i is t i pa koncem poročila še dostavilo: Ako želi okradena gospodična, obglavili bodemo koj nedolžna delavca.
Umrli *o r 'J*?»»lja*al :
1. novembra:  Doroteja Rozman,  kajžarjeva vdova, let, Kravja dolina flt. 11, ostarelosti.
2. novembra: Klara Kobler, ključavničarjev« vdova, ST let, Karlovska cesta St. 7, srčna hiba. — Ana Mirt, gostija, 78 let, sv. Petra cesta St. 79, carcinoma —.
3. novembra: Neža Blaž, sobnega slikarja žena, 44 let, Dunajska cesta St. 14, nephritis.
V deželni bolnici:
BI, oktobra:  Marija Jnvan,   gostija, BO let, griža.
1. novembra : Janez Sevor, gostaČ, 78 let, marasmus et catarrh. intest. — Jernej Arhar, delavec, 55 let, fractura columnae vertehrarum.
Meteorologicno poročilo.
J	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Tem peraturn	Vetrovi	No .o	Mo-ki-ina v mm.
3. nov.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	731 Ti na. 732 9 um. 785*6 mm	9-6° C 12-0" C 10-8« C	brez v. si. s/h. si. s/.ll.	megla obl. obl.	1 90 nm. i dežja.
Srednja temperatur*. 10-8U, ta 44° nad norinalom
Izkaz avstro-ogerske banke
z dne 31. oktobra 1892.
Prejšnji teden
Bankovcev v prometu 491,709.000 gld. (-f- 16,201 000 gld.) Zaklad v gotovini    .   288.915.000  „    ( —
Portfelj.....188,000.000   „ (+
Lombard.....25,290.000   „    ( +
Davka   prosta ban-
kovčna roserva .   .      «,713.000   ,   (— 13,031.000
49.000 15,682.000 599.000
H)"UL2^.aj£ilESL borza
dne	4. novembra t. 1	
	včeraj	— danes
		— gld. 96*80
		—   , 9640
*data renta.   .   . .	.   .     ,     114 90	—   ,     114 90
5* 0 mavčna renta	.   .    „    100 :io	—   , 100*80
Akcije narodne banke	.   .     ,    982 —	-   ■ »8b—
Kredit ne akcije   . .	.   .     „ 310-50	—   „ 31075
		~   „ U9-7!S
	.   ,     „ 953	—  „ y-53
C. kr. cekin.i	, r.-7o	-   , 5-70
NenaSke marke    . ,	.   .     , 58-77'/,	—   „ 5880
Zahvala.
Za mnngoatranske dokaze aočntja povodom smrti mojega ljubljenega brata, gospoda
Viktorja Schrey-a pl. Redelvverth
kancelista kranjske hranilnice,
za krasne darovane ve ce, kakor tudi za mnogobrojno spremstvo do zadnjega počivališča izrekam vsem milim sorodnikom, prijateljem in znancem, /l-.sti spoStovanemu ravnateljstvu i * ■ gg. uvadni-kom kranjske hranilnico svojo iiajprisrcuejfio a-hvalo.
Dalje izrekam najtoplejšo zahvalo plemeniti gospe Bohin-ovi za požrtvovalno postrežbo v dolgi bolezni .jubljunega rajncega in pevsKemu društvu ,Ljubljana" za ginljive žalostinke.
V Ljubljani, dne 3. novembra 1892.
(1228) Adela Skaberne
poroj. Schrev pl. Redelvverth.
Pri
Karolu Till-u
Spitalnke iilit»e> Htev. IO.
Velika zaloga
vneli
I. (1024—131
šolskih potrebščin
po predpisu gg. učiteljev in profesorjev.
MAG GI
JEVA
zabela za juhe
pomnoži izredno ukus juhe. Dobiva se v steklenicah po 45 kr. v lekarni „P..-I Mariji 1'omngnj" (I.udovik Groetsehel). (1099)
Prodajalka
vzprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom.
Ponudbe vzprejema iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda" pod A. II. (1227—1)
zmožen za substitucijo, želi Me premestiti. = Ponudbe pod ,,Notarski kandidat" vzprejema upravništvo „Slovenskega Naroda". (1197—2)
^ naravno, ukusno, prodaja na debelo po 1 JU toli nizki ceni, da je [
S vsaka konkurenca izključena. j|
<Ž\        Častite  kupce najuljudnejše vabi  na P obilo naročbo (1196—4) X i
s spoštovanjem J>T
^      Ivan Vladiskovich j
C<{    vinotržec, "Voloslsza, št. 35. [
% dobrimi spričevali, izurjen v vseh odvetniških in notarskih poslih, Iš6e primerno nIiižHo. Ustopi takoj. — Ponudbe vzprejema iz prijaznosti upravriiStvo „Slovenskoga Naroda". (1210—2)
Prodajalnica
na dobrem in moogoobiskovanem kraji, izvrstno urejena, v. vno opravo, «lujc Ne v iiujent.
Oglasila VI preje m a T- ZE^aLCtLlzii V Šent Vidu. posta Zatičina. Dolenjsko. (1J92-—1) i—m ■■■......i n i—■ inim 11 m i—.....■ im ii u
Vsako toiletno milo, koje ni popolnoma nevtralno, cisto in voljno, kvarno je polti jedenkrut za vselej; zdela jo ter prouzrokuje, da postane medla, hrapava, razpokla in da pred časom zvene. Zategadelj uporablja gospojinski svet na Francoskem in Angleškem le priznano nevtralna in voljna mila za svojo toileto. — Slovenskim goepem in dovatu bodi ta primer v interesu
vzdrževanja svežosti, lepote in čistosti polti
najtopleje v posnemo priporočen, ter bodi omenjeno, da (1110)
Docring-ovo milo s sovo
odgovarja tej svrhi kakor nobeno drugo milo sveta in to ne samo zarali kvalitativnih prednostij, nego tudi z ozirom na ceno, ki je v sled neznatnega p«»troška- tako nizka, da more vaakdor I>oering-ovo milo h novo uporabiti.
(leneralno zastopstvo: A. MOTSCII & (Jo., I m naj. L, bugeck Nr. 3.
Št. 10.217.
Živinjski semenj v Višnji gori
dne 7, novembra 1.1.
je zaradi kolere šumnoga .slučaja
prepovedan.
C. kr. okrajne glavarstvo v Litiji
dne 3. novembra 1892.
(1226)
0 O
n
K
U ti
X
i
Plastična slika
bitke pri Kustoci
v dan 24. junija 1866. leta
vidi se vsak dan od 8. ure zjutraj do 5. ure zvečer
v redntni dvorani.
- 1189—4)
1 stopnina ob delavnikih SO kr. za osebo; ob nedeljah in praznikih  iO Ur.
w
M"
»d
M«
w
c n
O O
I
v dan 24. junija 1866. leta. §
I
I
Vi
Vi
Zaloga piva.
Najudaneje podpisani uljudno naznanja visoki gospodi in velecenjeneniu p. n. občinstvu, da je od 1. novembra t. 1. dalje svojo
zalogo pka
gospodu
Ivanu Halner-ju
pivarna, Sv. Petra cesta št. 47
za mesto Ljubljano odstopil in prosi spoštovane odjemnikc, da se pri svojih naročbah vselej le direktno do imenovane zaloge piva obračati blagovolć*
Z velespo.štovanjem
Teodor Frohlich
lastnik pivovarne na Vrhniki.
Z ozirom na spredaj' stojeće, priporočam se velespo-štovanim j^. narociteljem in velecenjeneniu p. 11. občinstvu najbolje /. zagotovilom, da bodem cenjena naročila izvrševal kar uajvestneje ter opomnim, da se vsa piva, bodisi v steklenicah ali v sodili, brez daljnih trosko v v hišo postavljajo.
(1221—2)
Z velespostovanjem udani
Ivan XXaf»osr
lastnik pivarne, Sv. Petra cesta st. 47.
Izdajatelj in odgovorui urednik: Johi p No ili.
lastnina in tiHk .Narodne TiHlrarne".
D2^D
813366