75. številka. Ljubljana, nedeljo 4. aprila. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD In.iaja vsak dan, izvzemšt ponedeljke in unove po praznikih, ter velja po polti pr7t •»» ila, .j. »dminisfrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavča carjevi hišV. Volitve v ljubljanski mestni zbor. Jutri bodo volilci tretjega volilnega razreda volili pet odbornikov v mestni zbor glavnega našega mesta, Ljubljane. Za svojo dolžnost torej smatramo tudi sedaj v zadnjem trenutku opominjati ne le čitajoče volilce naj gotovo volit gredo, in naj na volilni list zapišejo kandidate neodvisne, narodue stranke, temuč vsem prijateljem naredne, domače stvari v Ljubljani, tudi nevolilcem bodi živo naročeno, da agitirajo mej svojimi znanci, ki so volile*, a menj trdni v prepričanju ali pa se malomarno in indiferentno obnašajo, ne-vedoči, za kaj stvar gre. Ko bi se tako vsak v svojem krogu resno poprijeli, moramo zmagati v tretjem razredu, ali le potem zmagamo, če se res dela in agitira. , Res, da šestletna pasivnoit,'v kateri smo brez boja bili prepustili vse polje nemskutar-jem, je nam dosti škodovala. Ves ta čas bi bili lehko imeli vseh 10 odbornikov iz tretjega razreda, to je zdatno manjšino. A ker smo. vsak dan upaje na zmenjo vlade, hoteli imeti vse ali pa nič, dezorganiziralo in porušilo se nam je mnogo, in le zopetne volitve U mali vspehi bodo nam dali živejšo moč in večjo udeležbo. Ko bi Ljubljančani domačini imeli kaj več moževskega ponosa, izprevideli bi, kako malo častno je za nje, da za gospodarje svojega premoženja in za zastopnike svojih ko ris ti j volijo take ljudi, katere jim cesarski kraljevi birokratje pokažejo, kakor 6 let do sedaj! Kako malo častno je za domačine tako nemškutarsko jerobstvo, katero si nakladate sami! Ko bi dalje Ljubljančani imeli več na- rodnega čuta, več slovanskega srca, vendar ne bi volili tuj cev in onth, ki s tujcem vlečejo, naše domače šege zan čujejo, ter govor in jezik naših očetov povsod za vrata stav-ljajo, in zasramujejo! Tudi tisti stari, ki se naivno izgovarjajo: jaz sem „Krau'c" ne pa Slovenec, pa (nevedoči, daje to vse eno) gredo rajši z nemškutarji in z Nemci, kakor z nami domačini, — ne bi tako grdo svojega lastnega gnezda onečistovali, ko bi imeli več srca za domovino, več ljubezni do svojega rodu, več poguma za pošteno stvar, več razuma za javne interese domovinHke. Za razširjenje tega neprestano boriti se, je nalog vsacega rodoljuba, in pri jutrajšnej volitvi je onih lastnostij potreba. Politični razgled. Nocra*nJe V Ljubljani 3. aprila. Sredina avstrijske notranje politike leži sedaj v 1'ijf«, kjer je cesar. Jutri pojde v fjf'oriV«. Upamo, da bo vsaj goriški Slovenci ne bodo tako ustrahovati dali od Lahov, kakor je videti, da so se tržaški, glede petja in slovenskih ovacij. Torej Slovenec naj niti nlojalenu ne sme biti po slovensko ! Češki „Pokrok" omenja v uvodnem Članku 40.000 gld., katere je te dni daroval biskup Strossmajer za ustanovitev slikarske akademije v Zagrebu, da so ti premnogi darovi iz darežljive roke djakovskega biskupa naiodnim zavodom hrvatskim res kraljevski, da, še oddaljenih društev slovanskih se je spomnil. „P." pravi daije : „Tacega katoliškega prelata na biskupskej stolici nejma cela Avstrija, skoro celi svet ne, in mej slovanskim svetom zastonj iščemo enacega izgleda in prikazni." Potem pak „P." dokazuje glede češkega mecenaštva pri cerkvenih magnatih in češkej aristokraciji, da je pri Cehih darežljivo a obetavno le ljudstvo, kajti aristokracija na Češkem rojena, si v pantheonn češkega mnenja in literature, nij pridobilo večjega mest«, nego morebiti le v nemškej, kjer ie kacemu češkemu plemenitašu odkazano le žalostno zakotje. Sploh pak je češko meče-naštvo jako bledo, in če se utečejo Čehi iz živih krogov v statistično struko, mej oporoke in zapuščine, je mecenaštvo Češko prokleto slabo zastopano. — Torej tako, kakor pri nas Slovencih. V llenetUtth je 1. aprila izdal mestni municipij proglas, v katerem pozivlje ljudstvo, naj porabi navzočnost avstrijskega cesarja za izjave utrjenja zveze ali aliance mej Italijo in Avstrijo. itttsktt vlada namerava ustreči prošnjam mnogih katoliških duhovnikov v Pol-skej in Litvi, ter celibat odpraviti, t. j. ukazati, da se duhovni smejo ženiti, ako ho-bočejo. — Bilo bi tudi pri nas pametno, in valjda pride še do tega, predno preteče pol stoletja. SpttHjski stari general Cabrera, ki se je proti don Karlosu izrekel in Alfonza priznal, odgovarja v posebnem pismu na don Karlosovo izobčenje iz vojske in pravi, da naj mu vzame ordne in titule, a njema ostanejo rane in spomin zaslug. Wrnncoski pravosodni minister Da-faure je bil razposlal okrožno pismo, katero sodnike pozivlje, naj nepristransko sodijo in obstoječi vladi spoštovanje pridobodo. Ker je Dufanre v okrožnici razglašal, da je po skupčinskem sklepu od 25. febr. provi-zorično sitno stanje definitivnej državnej obliki, namreč republiki, pot odprt, — nij bilo neodločnemu Buffetu prav, zarad tega se je govorilo o razporu, kateri je pa sedaj poravnan in je republikan Dufaure zmagal. Fajmošter. (Slika i/, slovenskega narodu, spisal M odvodov.) Gospod Janez so na „Koz;eiu vihu1' pet in dvajset let uže za fajnioštra, pa niti enkrat se nijso pokesali, da so Iu. Izrasli iz kmetske korenine, čutijo se mej avojiini poljedeljuinii farmani zadovoljni po poluem. Tu so 8amovlastcn gospodar, prav monarh, trdno posajen, da jih nobena človeška sita, — kakor kmetje vedo — ne Šk«f in me u da Se sedaj nezmotni papež pregnati ne munjo, do smrti ne. Nihče jih ue nadzoruje, nihče ne drega: delajo, kar hočejo, kar jih veseli! Farmanom se vse prav in najbolje zdi, kar počno njih ljubljeni in spošt vaui duhovni gospod, pastir njih n pregrešnih duš." Njih pasthstveua koča je „farovi" ua prijaznem holmcu , njih čredniški rog je zvonik. Kadar z&doni ž njega, priteče čreda raztresena po hribih in dolinah okrog, ter se lepo zložno, moški na desno, ženske na levo, ju vrste v vzajemni hlev, v cerkev. Th mimo in pohlevno z odprtimi ustnii pričakujejo, kaj jim bodo pripovedovali njih črednik. Iu on, ki jo Hkoro polovico svojih i vac videl n/.e pri krstnem kamenu, ki vse pozna uže po imenu, |>ozna tudi glavne njih dušne stiske iu prisade, pa jim vo tudi blažega Ićka za nje. Maže jim jih le z oljem božje besede, celo nj h divje meso izžiga le z ono večno žrjavioo, ki ima tlčti v vioafa iu goreti v peklo. Pa vse to z tako lepimi iu dobrohotnimi besedam«, da mu tudi naj-n.eiiil iavf|" ovčice rade verjamejo, da neka tero kakor v rajske m zamakuenji dre maje p ikimnjejo z glavo. Enako njegova izpovednica nij kakor čuvajnica, v kateri orožen vojak preži z nabito pušo, temveč kakor vabilu* lopa, v katero se njegove ovčice rude zatekajo k« t v zavetnico pred hudo nevihto. Dokler je ngospod Janez" še mlajši bil, tačas je pač še natančnejše rešetal dušne otrobe, ali zdaj — zdaj ve, da kar je človeka enkrat prijelo se, to nboga Človeška para kljubu vsem kesom in premagovanjem nosi do groba. Z obzir, ni na to ima le tri glavne letne obroke za Či»tenje vestij: advent, predpust in veliko noč, ko imajo tudi ovce njegove še največ časa ukvarjati se s težnjami svojih duš. Hitro jih preslušuje in daje jim odveze. Nobeni ne odteza kraljestva nebeškega. Vsak naj stm gleda ! V svesti si, da v cerkvi pšenica ne raste in da človek tudi pod milim nebom lehko, če hoče, časti in moli boga, izvršuje sleherna dnhovna opravilu kar naglo in kolikor starejši, še toliko hitrejše. Za mlajših !et je maševaje pač lično vrtd se ob k i i p ii j o r 111 podplatih, ter ves svoj zglajeni obraz obračal pobožnim , ko je popeval jim: „domiuus vobiacum!" A zdaj samo na pol obrnen brez daljših ceremonij in ovinkov kar z roko namiguje in kakor bi trenil, je rado slišano: „ite missa est!" „Maša je maša, pa kratka je krajša," menijo far- O francoskem radikalnem, republikanskem poslanca Edgsru Qainetn, čegar smrt v Pariza smo omenili, prinašajo tadi nemški listi jako pohvalno sodbo, ki se glasi: „Ed-gar Qninet je bil pravi Francoz, najpleme-nitejšega značaja, rodoljub in človek ▼ vzvišenem smisla in pripravljen k različnim Žrtvam. V mirnej domačnosti je bil ljubljen pri svojih zvestih prijateljih, pri razširnih namenih jako delaven in trdnega prepričanja. Kot mož in človek bil je kinč svoje domovine, bil je porok lepše bodočnosti. Narod, ki ima tako odkritosrčne, navdušene in nadariene sine, se ne sme bati la svojo bodočnost!u — K Quinetovemu pogrebu na pokopališča Mont Parnasse je prišlo nad 100.000 ljadij, mej njimi mnogo poslancev. Na groba je najprej govoril Viktor Hugo v imenu mož, ki so bili za dobe cesarstva Erognani iz dežele, mej njimi Quinet, p<> ončanem govora klicali soljudje: „proč bč> cesarstvom 1" Potem je govoril še Liboulave V imenu francoske kolegije , katerej je bil Quinet ud; za njim pak Brisson, predsednik društva radikalnih poslancev, ki se je v imenu Bvojih tovarišev ločil z ranjcim. Zadnji govornik je bil Gimbetta. Vsi govorniki so bili pozdravljani tisćčerimi klici: „živela republika 1" KismarH je 1. aprila svoj 60. god ali imendan praznoval, za to se tudi nemški vnanji časniki pečajo z njegovim oslavlje-vanjem. Cesar in cesarjeviČ nemški sta mu osobno prišla čestitat. Dopisi. 0«l Mozlrjtz 30. marca [Izv. (lop. | Denes imajo v trški dvorani sejo delničarji domače posojilnice, in so si izvolili novega ravnatelja g. Josip Lipolda, posestnika, trgovca in občinskega svetovalca, za blagajnika pa ostane g. Ant. Goričar, poštar in Župan. Tadi se je denes toliko na delnice vplačalo, da je uže začetek gotov. Imamo upanje, da bode posojilnica pri nas mej tolikimi trgovci z lesom imela prav dober vspeh. Nadejamo se tudi, da dobomo c. kr. okrajno glavarstvo v Mozirje, ker je celo „N. fr. P." oznanila, da se Celjsko okrajno glavarstvo razdeli, in ker je Mozirje tudi središče vseh družili trgov v zgornji dolini, na spodnjo stran na levo je Šoštanj, na d^sno ■o Braslovče, in na zgornjo stran je Ročica, Ljubno in Gornji grad. Tudi ima Mozirje lepa in sposobna poslopja za stanovanje uradnikov in za sam urad. Če pa to dosežemo, imamo se dosti zahvaliti našemu ne utrudljivemu g. Jan. Lipoldn, bivšemu deželnemu in državnemu poslanca, ker on s? uže od tiste dobe za to stvar trudi, ko so se okrajna poglavarstva pričela. Tadi zadnja naša deputacija je bila po njem osnovana in na Dunaj odposlana, kjer je dobro opra vila. Solčani, LnČani, Ljubenci, Novoštit-čani in Gornje gradčani bodo še tisti hvalo vedeli, kateri so bili zdaj nasprotni, ker zdaj imajo od 10 do 14 ur hoda do okraj, glavarstva, in zdaj se jim bode na polovico pota prihranilo. Tudi se trudijo gg. Anton Goričar in Lipoldi, da bi postavili novo šolsko poslopje, katero bi stalo črez 10.000 gld., in da bi dobili čveterorazredno ljudsko Šolo. Ker bi tako poslopje trg kinčalo in bi bila taka šola na pravem mestu, zatorej bog daj dober vspeh. Pretečeni teden smo dobili novega na-todnega učitelja g. Cizelja, za katerega so se ravno ti gg. Lipoldi in Goričar najbolj potezali. Iz "Viti*; 28. marca [Izv. dop.] 3. decembra pr. 1. imeli smo volitev v občinski zastop; volilcev je bilo mnogo in bi bili zmagali, da bi bili svobodomiselne narodnjake v občinski zastop dobili, ako' bi zvijač ne bilo. Neki mož (sedaj ga ne imenujem) postavil seje za vodjo, volil po svoje zaupne može in zapisnikarja. Volitev bila je komična. Vodja volitve se je bahal takoj, da ima ednajst glasov za oddati, torej d« on mora zmagati. Ljudje boječi, glasovali so kakor on, kateri je pa dal in -sto 11 le — tri glasove, kajti rekel je, ako bi bilo treba, bi pa še glasoval. Pustil je jednemu, da je sam sebi glas dal; pa to naj bi bilo, saj gotovo sam sebe najbolj obrajta. Volil je neki fant, češ, saj bo enkrat gospodar, in volilo je veliko jerobov brez pooblastil od Hnduije potrjenih. Posestnika Luka Kristana vpisali so v drugi volilni red, ki ima pa razen cerkve največ posestva in je torej najbolj z davki obložen, mej tem, ko volijo beneficijat, neki penzijonist in učitelj, kateri vse mi kmetje živimo, v prvem volilnem razredu. Oj draga enakopravnost! Kako te dan-denes teptajo. — Naš vodja je bil tudi voljen, pa kaj bi ne bil? Ako bi ga tadi drugi volili ne bili, saj je sam s svojimi lastnimi glasovi toliko bogat, "da more zmagati. Po tej veličastni zmagi se je naš vodja občinstvu zahvaljeval za zaupanje in čast, katero so mu skazali, rekši: „ jaz zaslužim zaupanje vaše, le pomislite, koliko sem vam uže dobrega (!) storil, koliko ceste sem odpravil, da jo posipati ni j [treba itd." Naši novi odborniki pa so z veseljem to poslušali in pri-kirnovali, ker jim je tako težko breme odvzeto, a ne pomislijo, koliko uboga živinica in ljudje zavoljo slabih potov trpe. Upamo, da bode cesta kmalu boljša, kajti imamo za k rajnega glavarja g. Pajka, ki ga povsodi zarad potov, katere on popravlja, jako hvalijo in še dan denes pravijo: nhud je bil, pa mi imamo vendar dobra pota". Da bi gosp. glavar le enkrat k nam prišel, in naše zanemarjena pota videl. K naši volitvi nazaj. Nekateri narodnjaci pritožili so se takoj drugi dan pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Litiji, pa ker se VBak vodju zameriti boji, brez podpisa, torej brez vspeha. V teku osmih dnij z več podpisi ali na mesto odgovora bilo je razglašeno, da naj občinski odbor voli župana, in po nasveta g. vodje bil je res izvoljen stari. Deželnemu odboru smo naznanili, p« urno odgovor dobili, da ta reč spada v de-lokrožje c. kr. oblastnij. Obrnili smo se v tretjič do c. kr. okrajnega glavarstva — nobenega odgovora. Pritožili smo se slednjič pri c. kr. de/,-Ini vladi, a tudi ta je molčala, dokler nijsmo reklamirali. To pa je bilo kakor bi v sršenovo gnjezdo dregnil — volitev je bila potrjena in glasilni listi dobri, kakor Vestenekovi v [trg. zbornico! Sedaj nam pa nakladajo čudne nove davščine. Domače stvari. — (Da „Laihacber Ta gblatt") narodni oklic objeda, zavija in surovo na vse strani zmerja, temu se ne Čudimo. — Ali kaj tako peifidnega, kakor je „ Ivngeseudet" proti mlajšemu g. dr. Bleivveisu, tudi v „Tgbl.u uže dolgo nij bilo brati. Jezi se tukaj ali dr. Kisi ali dr. Kcesbacher, gotovo pak eden v deželo privandraiih nemških zdravnikov, da je službe zdravnika v prisilni delavnici od 378 gld. do 000 gld. povišana, dan denes, ko se vendar povsod plače vzvišnjejo, mani, ter prav zadovoljni hitro teko domov. — Tako kozjevrški fajmošter ročno pa vestno zadostuje vsem dušnim potrebam svojih ovac, in potem ma ostaje dovolj časa za počitek in zasobno veselje. Kako veselje? Stopimo v farovž! Mej mnogo hišnimi prostori je samo ena soba, katere oprava nam priča, da tukaj prebiva prvi dubovnl pastir. Tu so božje in svetnikov podobe, vzlasti pa različno blagoslovljeno, kirurgično orodje, s kakoršnim se lečijo hromove duše, mažejo in celijo njih rane, pa tudi preganja in zareka hudič, ta najnevarneji volk krščenih glav. Druga soba kaže višjo omiko in dušno pašo njegovo. Tu so omare, predali in pisalnik se skladi različnih, zaprašenih knjig in listin. Tu leži tudi tista znamenita knjiga, v kateri so zapisane vse njegove Žive pa tadi davno uže trohneče in strohnele ovčice po lastnem imenu, po materinem in tudi po očetovem, — če je bilo znano. In zraven tega dan rojstva in dotične smrti po Kri8tovem rojenji. A tretja soba nže popolnem pogreša duhovniškega značaja. Tu je miza pogrnjena b prtom, stoli in blazin-jak, kakor ima to tudi vsak premožneji posvetnjak za svoja telesna krepčevanja. V vsem ostalem pohištvu so navadne reči, kakoršne ima in pridobiva vsak dobri, kmetijski gospodar. Kasta s polnimi predali žita ; hram s kislim in sladkim mlekom, z okajenim mesom, klobasami , slanino in maslom; mesto za svedre, pile, kladiva itd., prostor, kjer hlapci leže, drug, kjer dekle spe; hlev, dva konja debela, krave rejene, voli in teleta, sviujak za prešiče, ulnjak, kokoši, pure, race, gosi, vse, kakor v najboljši hiši kmetski, samo, da tu je tudi še kuh arica farovžka. Fajmošter, on je pokme-til se. Pač je bil, obuvši alumnatarBko kuto, odpovedal se neČimurnoBtim in minljivostim tega sveta, ter za svojo last izvolil si „ne beško kraljestvo in njegove zaklade"; in res po sv. pisemskih besedah neki laglje gre vrv skozi šivalukina ušesa, kakor boga- tin v nebesa; a kaj bi fajmošter sam soboj začel, ko bi ničesar ne imel na tem svetu? Žene nij, otiok tudi ne sme biti, moliti zmi-rom vendar ne more, pa Ram bog menda ne zahteva tega in pač tudi ne potrebuje, mrl bi od samega dolzega Časa ! Vse to je do dobrega izpoznal gospod Janez, kakor hitro je bil kot fajmošter Bto-pil na Kozji vrh. Zato je od leta do leta se BVOJimi pohlevnimi prihodki množil si gospodarstvo in po njem tudi čedalje večje imenje. Tako je postal bogat, prav veliki posestnik mej svojimi ; in popolnem je dosegel, kar je in kar tudi nij namcroval. Prvič, da v svojem samotarskem, duhovnem stanu nahaja dovolj kratkega časa, nedolžno veseleč se svojega posvetnega blaga in pri-gospodarjenih, milih prirodnin, v katerih samih Še laglje časti ljubljenega boga; drugič, ker fara ne nosi bogv ć kaj, ker moderni državljani bolj skrbeč za vsakega goljufivega beriča, kakor za mašnika, tudi nijso še sklenili nobene postave zoper od stradanja in in ko posebno dr. Eisl in dr. Keesbacher nezasluženo visoko plače vlečeta, ter se v medicinskih krogih odlikujeta s posebnimi lastnostmi, katere bomo nže Se osvetili. — (Na Dobrovi) pri Ljubljani se v nedeljo 11. aprila odpre bralno društvo. — (Iz Mozirja) se nam piše 2. aprila : Naša posojilnica je začela svoje delovanje. Zbrali so se bili namreč veliki ponedeljek Gornjesavinjčani v Mozirji, volili so novega predsednika g. Jan. Lipolda, kateri je dober za vodstvo. Drnštvo je tedaj na nogah, in ne bode treba ŠoŠtanjčanom napraviti filijale; upamo, da hod* posojilnica dober vspeh imela in se lahko pridružila v kolo drnzih za dnu:. (Primeri t.ndi zakasneli dopis v den. Stev. Uredn.) — (Cesar j-s prišel v Trst) in bil tam z velikanskim sijajem sprejet. Slovencem pak je bilo od laškega magistrata prepovedano narediti baklado in slovensko peti. Slovensko politično društvo „Edi-nost" je izročilo cesarju adreso. — Obširnejši dopis smo morali za prihodnjo številko odložiti, ker nam je pozno došel. — (Stari čolni magazin) na levem bregu Ljubljanice so začeli v petek podirati. Ker misli magistrat napraviti tam drevored, bode ta del mesta postal mnogo prijaznejši. Volitev deželnega poslanca na Notranjskem. Postojna 3. aprila. Pri denašnjej volitvi deželnega poslanca je izvoljen narodni kandidat gosp. Peter Grasselli z 58 glasovi. 4 glase je dobil Zelen. Slovensko gledališče. *) („Bisernica" — posl. Holtci-jeva „Perlensehnur".) Dramatično društvo bode z denašnjo predstavo: „Nezgode starega mladenča" končalo svojo letošnjo sezono z jako dobrim in častnim vspehom. Ker smo se namenili, govoriti o bližnjej priložnosti obširneje o letošnjem delovanji omenjenega društva, omejimo svoje denašnje poročilo samo na zadnjo predstavo. Holtei-jeva „Perlensehnur", *) Slučajno zakasnjeno. glada tur/oče dušne pastirje, on pa. ako-prem prekvašen svetim dnhom, vendar od same duhovne paše živeti ne more — da je tako sam olajšal in poboljšal si Življenje. In tretjič — na kar pa nij meril, pa je po (isto prirojenem, človeškem nagonu mu samo izcimilo se — da tisti čudni, neodženljivi mik, ki se tudi po duhovnem posvečenji izpuliti ne da iz človeškega srca, mikanje po imetji, dobiva blažeče utehe. Njegove bla gajuice bliščavi zaklad se po malo kopiči, in kadar ga pogleda, kadar le misli mi nj, vselej mu radostneje utriplje postarno srce, če prav mrtvemu mamonu — pravega namena ne ve. V takem stanji se fajmošter srečnega čuti in ne vem, da bi mu manjkalo kaj. Da cesarju, kar gre cesarju, bogu, kar bogu, drugo pa kuharici, pa je, kar mu skuha, pa pije, boljše ali slabše, kakoršno hoče — saj ga ima! Pa dela, kar dela, pa žvižga in poje, če hoče ! Zjutiaj, zgodaj vstane, brž pomašuje pa zajutrkuje, potem pa se napravi malo po- slovenska »Bisernica", prekoračila je naš oder z najugodnišim vspehom, in vsak poslušalec je priznal g. Nolli-ju prvo zasltigo za takov izid. Vsacega je zanimal originalni, s krepkimi črtami narisani značaj „Hans-Jurežev", ki kaže duševno in telesno zane marjenega Človeka se srcem, v katerem se strinjajo vse mogoče strasti, kakor sebičnost, sovraštvo, ljubezen in iz nje izvirajoča ljubosumnost, z izbornimi talenti, kateri se razvijajo stoprv v boji zoper tragično nezgodo; in iz vsega se rodi po često^ naravne j dramatičnej poti, blaga požrtvovalnost za srečo Ane; — lepa, deloma originalna ideja, in klasično izpeljana. Q< Nolli je predstavljal to nalogo s temeljitim razumom, in videlo se je, da ga je navduševal ženijalni duh pisateljev. Naj si zapiše to rolo mej svoje najboljše in s tem gotovo ne rečemo malo. Ana — ponosno kme 1. kr., 24 tas 2 gol-SO kr., 48 tas 4 gold. 50 kr.. v prahu tu 120 t* 0 gold., u 288 tat 20 gold., — za 576 tas 36 gold. i rodaje: Barry du B»rry «4 Comp. na l>u-Ufe$lt W»lHiaekgni«»e it. 8, v LJubljani Kd. Iwhr, v (ctradal brat j o Oberanzmevc, v Int- -:^Jau D le ob ti A Frank, v CeJotel P. Birn-a o hs r, v I.««*i L u d v i g M tt 11 • i , , ?Jinrlt>ora II. Mori A, v n«ranu J. aokbauaen, w. /h-itImi v lekarnici usmiljenih sester, v ('er-uovicali pri N. Šnirhu, v OaeUu pri Jul. Davidu, lekarju, v Uradcu pri bratih Oberranz-meyr, v TeineNvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v V»r»Š-tllnu pri lekarju dr. A. 11 a l ter ju, nBKor v - ue-h . pri uounij Itouujih iu »pooorijakUi trgovcih; udi razpošilja dun.j»ka hiša na vso krajo po postnih Hk^znieaL ali povtotjib. e 3-i-i S m Sr 9 N c tS no" * TJ f 3* 5* 5' 3. o »zon 9 m © c S? H tm < a I ' — - B " ■ g WE iržiu- cene v Ljubljani .'5. aprila t. 1. Psunica 5 gld. 10 kr.; — rež 3 gld. 60 kr.; — ječmon 3 gld. — kr.; — oves 9 gld. 20 kr.; — ajda 2 gld. 90 kr.; — prosti 3 gld. 10 kr.; — koruza 3 gold. 20 kr.; krompir 2 gld. 20 kr.; — fižol 5 gld. 90 kr.; masla funt — gld. M kr.; — mast — gld. 50 kr.; — spoli frisen — gld. 36 kr.; — špeh povojen — gold. 42 kr.; jajco po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedninu funt 27 kr.; — teletnine funt 23 kr.; svinjsko meso, funt 28 kr. — sena cent 1 gld. 30 kr.; — slamo cent 1 gold. — kr.; — drva trda 7 gld. 50 kr.; — mehka 5 gld. — kr. Dunajska borza 3 aprila. (Izvirno telegratićno porodilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih Enotni dri. dolg v srebra Akcue narodne banke London Napol. . . C. k. cekini 8r«bro . 71 gld. — kr 75 , 40 ■ 112 , 50 957 „ — n *40 ■ 25 HI , 10 8 ■ 86*/i * & . 22 V, 103 . 50 Praktikant, ki se je izšolal na nižjej gimnaziji, sprejme se v neko tukajšnjo lekarno. (99—1) Natančneje so izve v: „Annoneen* Bureau" v Lj ubijani (Filrstenhof št. 206.) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ »♦»♦♦♦< V najem se daje lepa liisa v Cerknici sit. 37 z lepimi prostori, izvrstnimi podzemeljskimi hrami, leži poleg okrajne ceste in je najbolj pripravna za krčmo. Vrč o tem se poizve pri gospodu Jože Milavcu v Cerknici. (103—1) Neveste oglasite se! Nek mlad, korenjašk mož, ki ima premoženja 10.000 gold., in vrhu tega še lepo kupčijo tu v Ljubljani, vzel bi takoj za ženo, mladega lepega dekleta. Premoženja mora imeti vsaj polovico od njegovega, toda mora biti veselega temperamenta in možu zvesta. — Ker je ponudba resna, naj vsaka blagovoli pismena oglasila opravništvu „Slov. Naroda" v Ljubljani poslati, pod napisom: „molčečnost — 5000", — ki se potem izročč zgoraj omenjenemu. (101—2) Javna dražba. Ponedeljek 5. uitrilta prične se Iiotaoij« v filallijevcj hiSi na vogala Hradecbv-niosta na pluvurm trgn v sledečih predmetih: platno, modropolan, koteiiina, Hiill'on. širting, roba za obleko, percalin, okaforčL brisače, prti, .servijete, platneni žepni robci, bruska volnena roba, sukno za hlače m gospodsko obleko, dalje velika zaloga lzgotovljeueg« perila za dame, protkane srajce in hlače, korseti in spodnja obleka. Vsi t; omenjeni predmeti prodajo se ponedeljek v javnej dražbi tistemu, ki največ ponudi. Licitacija bode le "> dni j na glavnem trgn v Mallijevej hiši na vogalu Hradecky-mostu! Kdor želi po ceni kupiti, uaj ne zamudi prilike, da pride k licitaciji, prodati se pak mora vse, ker potrebujem denarja« Filip Griinsjpan. NB. Gg. trgovci in kramarji po deželi kopijo lehko pri meni prav po ceni blago na licitaciji. (104—1) dunajske tiskarske tovarne katuna. Dovoljujemo si sledeči najceneji tovarniški cenik za saisono 1875 uljudno predložiti. Svoje izdelke razločujemo v dvo vrste, ter smo porok za dobroto robu in zagotovljamo, da bo vsako naročilo tako točno Izvrši, kakor bi si naročnik sam izbral. Na zalitevanje pošljemo na ogled obširni cenik. Priporočevaje naj topleje naše podvzetjo, ostajamo in se znamenjamo b odličnim spoštovanjem vodstvo prodajalnice. (&1-6> Ceni Is. Vatli, roba. Vlastni izdelek v perkalinu fn platna za srajce, vatel po gold. Kosmonoški izdelki v perkalinu, kretonu in platnu za srajce, vatel po gold. Neunkircbnerski izdelki ba-tista in jacuneta, vatel po gold. Francozki izdelki jaconeta in mouselina, vatel po gold. Girofle-Girofla, najnoveja roba za plesno in letno obleko, vatel po gold. Turški eretoti za spalue haljine najnovejega kroja in vrste, vatel po gold. Percail za meblje vsake barve in dessin, vatel po gold. Izbran francozki brilantin, vatel po gold. Beli in gladki brilantin, vatel po gold. Belo in ogledno tkanje za životke, vatel po gold. Kosmonoška koža za damske in otroško obleko, vatel po gold. Angleška platnena roba za domačo obleko, vatel po gold. Beli chiffon, chirtiug in domače platno, vatel po gold. GbJffbn ali percail za srajce, vatel po gold. Beli dumastni gradi in beli ali rumeni nauking, vatel po gold. Brisače ročne od jaguarda ali damasta, vatel po gold. Crni orlean, vatel po gold. Črni luster, vatel po gold. (Jrnl svileni lustrin, vatel po gold. *U fcngL rips za obleko ali dolmane, vatel po gold. Roba za obleko, gladkih ali koženih barv, vatel po gold. Posamezni predmeti robe. KumburŠke platnene rjuhe brez šiva, *'/♦ vatlov široke, 3 vatle dolge, kos po gold. Barvani misni prti h ka\i raznobarvani, kus po gold. 1 pokrivač od p queta za deca, bele ali pisane barve, kos po gold. Ena garnitura pokrivač za postelje in pihneta barva-nega, 2 kosa po gold. Mizni prti od platnenega damasta. */* "7< "V* gold. 3, 3.50, 1.5U, Garniture, bele ali barvane v jaguardu, "7* 0.50 T. četrt. 11. četrt. -25 —.20 —.30 —.25 -.30 -.25 —.40 —.36 -.45 —.40 —.30 —.— —.35 —.30 -.35 -.30 —.35 —.30 —.30 —25 —.45 —.40 —.30 —.— —.25 —.20 —.35 —.30 —.30 —.25 —.30 —.50 —.70 —.25 —.40 —.00 1.20 1.— 1.60 1.30 -.40 —.30 4.— 8.- —.80 t .80 1.10 6.— 5.— Boba na kose od 30 50 ali 54 vatlov. 4 *jt 30 vatlovega platna od prediva, kos po golil. «/g 30vatlov. pranega platna od creasa, kos po gold. •/i 30vatlov. pranega platna za mizne prte, kos po gold. iji 30vatlov. pranega platna od creasa, kos po gold. ljt 50vatlovega nizozemskega platna, kos po gold. i/i 50vatlovega belfaškega platna, kos po gold. */4 50vatlov. irskega platna, kos po gold. °/B rumburškega platna (samo May in Uolleldj 6 vrBt, gld. 30—40—50—G0—70 kos po 24 vatlov. Roba na tucate. 1. četrt. II. četrt. 8.— 7.— 8.— 7.— 10.— 9.— 12.— 11 — 14.— 12.— 16.- 15.— 25.— 20.— Žepni robci za deca z slikami ali pisanimi okraji, tueat po gold. j 1.— R5 — Žepni robei za dekleta z pisanimi okraji ali obrobljeni, tueat po gold. j \, 5[95.- Žcpni ri-oci za gospe, od batista ali jaconeta z pisa-1 nimi okraji, tueat po gold.j i.tjoj 1.30 Žepni robci za gospode, z pisanimi okraji ali obrob-j Ijeui, tueat po gold.' 3.— 2.50 Bumburški platneni robci, j tueat po gold. 3.— 2.— Irski platneni robci, 5 vrst, j gold. 4, 5, 6, 7. 8 tueat. Vlastni izdelki, robci od katuna za glavo, tueat po gold. Kosmouoški izdelki od katuna ali bausta robci za glavo, tueat po gold. Foulard robci za glavo, tueat po gold. Kosmouoški foulard žepni robei za gospode, tueat po gold. Vlastni izdelek, žepni robci za gospode, tueat po gold. Platnene servijete od jaguarda, tueat po gold. Platnene servijete od dnina-sta, tueat po gold. Platneno brisače ročne od jaguarda, tueat po gold. Platnene brisače ročne od damasta, tueat po gold. Servijete za desert, bele ali nišane, v damasta, tueat po gold. Turške hagabug ročne brisače, tueat po gold. 2.50 2.— 3.80 3.20 3.50 3.— 4.— 3.— 8.— 2.50 4.— 3.— ().— 5.— 5.— 4.— 7,— d.— 8.60 2.50 4.— 3.— za 6 oboo, 12 osob, 1H osob, 21 oseb, gl. 6, gl. 10, gl. 15, gl. 20. Garal ture, bele ali pisane v damastu, -6 .j Izdajatelj in urednik Josip JarCic. za 11 osob, 12 osob, 18 osob, 2-1 osob, gk 6, gl. 12, gl. 18, gl 21. Pošilja se proti povzetji, zaboji se plačajo, ter prosimo, da se na lirmo in številko dobro pazi, da ueprevarijo dugi nepovoljeni in krivični prodajalci. Skladišče dunajske tiskarske tovarne katuna, mesto, Rtiprechtsplatz, št. 3, le št. 3, zadaj za Ituprechtovo cerkvijo, naproti vhodu v zakristijo. Lastnina m tisk „Narodne ti8karneu.