Štev. 249. POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. Orcdniitvo je v Kopitarjevih ulicah itev. 3. (vbod čez dvarliče »d tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le 64 10.—13. ure dopoldne. Rokopisi se ne vražajo; nefrankJrana pianu se ne sprejemajo. Uredniikega telefona iter. 94. V liubljani, v ponedeljek, 31. oktobra 1904. liha]« vsak Jan, isviemii nedelje in praxnike, ob polu 6. uri popoldne. — Veli« po pošti prejemu: s« celo lato 3« K, » polovico let« 13 K, xa četrt leta 6-50TC, xa 1 mesec 2 K 20 h. Vupravniltvu prejema*: m celo leto 20 K, xa pol leta 10 K, xa ifctrt leta 6 K, xa 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dosUvnine ,20 h. - Plačuje se vnaprej. Upravništvo je t Kopitarjevih ulicah Stev. i Viprejema naročnino. Inserate In reklamacija — I ■ a c r a 11 se računajo enostopna petitvrsta (dolilaa TI milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, aa Irlkral « fa, za več kol Irlkral 8 b. V reklamnih noticah stane enoatopna farmoodvrsla M b. — Pri večkratnem objavljanja primeren papail. UprarniSkegK telefona iter. 188. vcepljal nemškutarski duh. Pripravnica bo torej tudi huda in nevarna ponemčevalnica. Da bo aastavljen na tem razreda nemški učitelj, ki učencev ne bo tajščine učil na podlagi materinščine, o tem nihče ne dvomi. Vsled tega pa lahko trdimo, da pripravnica niti namena nima, ki ga stavijo Nemci sedaj v prvo vrsto, namreč priuJenja nemškega jezika ne bo dosegla. Pri debati v deželnem zboru je deželni odbornik dr. Link izigral kot najvišji »trumf« proti slovenskim poslanoem trditev, da je »Sild. Presse«, katero imenuje »glasilo slovenskih poslancev«, sama zahtevala pripravnico v Ptuja ter napadala Nemce, ker nočejo tega Slovencem na korist dovoliti. Pazno čitamo »Sili. Presse« ter smo jo tudi sedej prelistali, a kar trdi dr. Link, tega ne najdemo v listu. Nemfcki dr. Link se je torej prav po nemški zlagal, samo da bi spravil slovenske poslance v hipno zadrego in pomagal svoji stvari. Med možmi se imenuje tako ravnanje nepošteno. Ko bi se moralo glasovati o priprav-„.\u\ videli so slovenski poslanci, da je brez njih zbornica nesklepčna. Ker kot manjšina nimajo dolžnosti, skrbeti za sklepčnost zbornice, so odšli, ibornica je postala nesklepčna ia glasovanje se je moralo odložiti. »Grazer Tagblatt" je vsled te slovenske taktike, ki je pokazala nemarnost nemške večine, tako razburjen, da v nedeljski številki fin Uzira o pričetku slovenske abstinence. Ker so se graški gospodje sedaj že gotovo streznili, nam izmišljene trditve ni treba demontirati. Pisma iz Makedonije. Solun, 25. oktobra. Ko bi Turki ne bili Turki, mogli bi civilni agenti in evrop'ski častniki še kaj koristnega storiti za prebivalstvo. Ne moremo reči, da se ti ne potrudijo, a ta trud je doslej jako malo zalegel, ker „Marko gradi vila razgradjuje". Dočim se civilni agentje trudijo, da bi kaj priborilo za narod glede reform, trudijo se od druge strani Turki, da ovirajo delo civilnih agentov in evropskih častnikov v makedonski žandar-meriji. Turki hočejo ljudstvu dokazati, da so tuji agentje le ničle, in da morejo le turške oblasti pomagati narodu. Koliko pa narod zaupa turški pravici, to on izraža v svoji prislovici: „Kadija te tuži, kadija ti sudi." Za časa svojega potovanja po solunskem, bitoljskem in kosovskem vilajetu so civilni agenti od prebivalstva dobili na tisoče prošenj in tožba. Obečali so revežem, da jim pomagajo, a Turki znajo preprečiti vsako pomoč. Turki se posebno jeze na Slovane, ker so ti v prvi vrsti dosegli, da se v Makedoniji uvede evropska kontrola. Zato se trudijo, da se ta kontrola omeji ali celo uniči. Vsled tega narod zopet zapušča svoje domove ter beži iz Makedonije, da si reši vsaj golo življenje. To pa še ni edina nesreča, ki tlači ubogi narod. Še večja muka je, ker so nastali prepiri in spori med posameznimi narodi v Makedoniji. To je pa za Turke kakor voda na mlin. Turki še podpirajo te prepire, da tako oslabe odpor krščanskih narodov proti Turkom. Prepiri med Bolgari in Srbi so se zadnji čas ublažili, a tem hujše je sovraštvo med Bolgari in Grki ter med Grki in Rumuni. Ti se preganjajo na življenje in smrt. Boji po šumah so se razširili tudi v mesta. Minolo nedeljo je v grški cerkvi v Solunu grški svečenik nagovarjal Grke, naj napadejo Bolgare. To se je tudi zgodilo. Grki so šli iz cerkve ter ubili nekega Bolgara ter bolgarskega svečenika Stamata, ki je bil eden najpopularnejših Bolgarov v Solunu. Bolgari pa se sedaj pripravljajo, da glavo svojega Stamata zamenjajo z glavo grškega prvaka. Bolgari se posebno označeni, ker policija ne zasleduje grških zločincev, marveč jih še skriva. Grki so bili vedno turški ogleduhi, zato jih Turki varujejo. Turki so jako zadovoljni, da je mrtev Stamat, ker ta je odločno nastopal proti Turkom in tudi eden njegovih sinov je bil lansko leto ubit kot vstaški vodja proti Turčinom. Sedaj se bodo začeli pobijati Bolgari in Grki med seboj, a Turki se bodo veselili, če „djauri" koljejo drug dru- pripravnica na ptujski gimnaziji. Maribor, dne 30. okt Ptujsko gimnazijo vzdržuje dežela. Lahko bi jo že oddala državi, a iz nemško narodnih ozirov je deželni odbor rajši oprtal Ijuben-■ko gimnazijo državi na rame. Ob istočasnih pogajanjih so se slovenski poslanci zadržali popolnoma pasivno in zato se niti o tem ni go\crilo, naj se podržavi ptujska gimnazija ali naj se vsaj dajo Slovencem glede ptujske gimnazije kake garancije. Nemški deželni odbor je hotel imeti iz te gimnazije nemško trdnjavo, in to se je tudi zgodilo. Profesorji na gimnaziji so ali naravnost nemški hujskači ali vsaj budi nemški radikalci, nemški učenci so na cionalno fanatizirani , slovenski dijaki pa uboge pare. Proti Slovencem so profesorji nenavadno nestrpni in strogi, Slovencem je zabranjeno vsled nemškega terorizma slovensko goveriti, za slovenske knjige v knjižnici se ne skrbi, povsod morajo Slovenci čutiti, da so neljubi gosti na gimnaziji. Zato tudi nihče izmed Slovencev ne gre na to gimnazijo, razven če ni po lokalnih ali rodbinskih razmerah k temu prisiljen. Prepričanje, da ae na ptujski gimnaziji s Slovenci krivično ravna, je tako udomačeno med našim ljudstvom, da ni treba nobene agitacije proti obiskovanja te šole. Ksr pa je Slovenci ne pohajajo, ima jako malo učencev. Odkar je gimnazija popolna, ima povprečno samo 180 učencev. Lani jih je imela 184, med njimi samo 24 Slovencev. In za te učence izvrže dežela letno nad 60.000 K. denarja 1 Nemci se veliko trudijo, da bi povzdig< nili frekvenco ptujske gimnazije. Ustanovili ■o »študentenheim«. S tem je prišlo nekaj ne-Štajercev v gimnazijo, drag uspeh pa je izostal. Segli so po časniški reklami. Dne 29. oktobra t. 1. je župan Ornik v javni deielnozborski seji sam izjavil, da so v 18 LISTEK. V mestu mrtvih. Ali greste jotri k sv. Krištofu? Jaz grem vsako leto. In ni mi žal. Kajti življenje nad grobovi ima neko mikavno čarobnost, katera zbudi v prsih tako mehko, tako milo poezijo, da se mora srce naslajati ob teh tako domačih, tako globoko človeških glasovih. Tudi mrliči imajo svoje mesto, svoje koče in palače. To mesto je razdeljeno v ulice in ceste, ima steze in stolpe, kame-nite stebre in zeleneče gredice, ima drevorede in livade — pravo veliko mesto. Obzidano je, da ne pridejo vanj sovražniki, kajti hrup živečih je sovražnik mrtvih. Smrt jih je položila vse enako na oder. Znak leže, no gevore, ne stiskajo si rok, sovražno se ne gledajo. Tema je pri njih, nobena lučioa ne gori tam spodaj. Tadi prijatelji se v«č ne poznajo. Ne pridejo drug k drugemu potrkat na vratca, se ne sprejemajo v posetih in se ne spremljajo. Tudi njih oprava ni mnogo različna, le da ima časnikih priporočali gimnazijo. In povedal je tudi uspeh : dva učenca sta se oglasila na to reklamo 1 Nemški očetje so torej izprevideli, da »študentenheim« *{&> reklama nič ne pomagata, treba bo Slovencev, da povzdignejo frekvenco gimnazije. In v to svrho kličejo sedaj po pripravnici! Deželni odbor je v seji dne 29. t. m. že predlagal ustanovitev pripravnice. Ob tej priliki Be je anela živina debata. Od Slovencev sta govorila poslan« dr. J u r-t e 1 a in d r. P 1 o j , od nemških Ornik, dr. Link in grof Stiirgkh. Slovenski poslanci so govorili proti ustanovitvi pr pravnice. Slovenci moramo načeloma biti proti takim pripravnicam za srednje šole, ki imajo svrho, naučiti slovenske fante nemško, da potem lahko vstopijo v nemško gimnazijo. Slovenci zahtevamo za Slovenski Stajer slovenske gimnazije, in s tem je potreba pripravnic za nemški jezik že izključena. Ptujska gimnazija hira ravno radi tega, ker izmed vseh gimnazij najbolj nasprotuje načelu Slovencev, ki so na Slovenskem Štajerskem domačini. Ptujska gimnazija je dokaz, da slovenski Stajer želi in potrebuje slovenskih gimnazij! Dežela naj vpelj e v Ptuju vsaj Blovenske paralelke in mi jamčimo, da bo imela dovolj dijakov I Proti pripravnici na ptujski gimnaziji pa smo še tadi iz drugih razlogov. S pripravnico se slovenskim fantom podaljša gimnazijski pouk za eno leto, katero slovenske stariše stane mnogo denarja. Seveda starši, ki niso navezani na Ptuj, ne bodo tako nespametni, da bi silili svoje sinove v devetletne gimnazije, ker lahko v Mariboru in Calju dovršijo iste študije v osmih letih. V pripravnica bodo večinoma prihajali Slovenci iz mesta in okolice ter slovenski fantje, ki so popadali na drugih gimnazijah pri sprejemnih izpitih. Na te se bo izvestno pritiskalo in vplivalo, da se dajo vpisati na gimnazijo kot Nemci, ali pa se bo jim vsaj eden boljši križ, kakor drugi, ali da sedi kateremu na mrzlem prstu zlat prstan, ki mu ga je dala na zadnjo pot ljubeča soproga. To je poročni prstan. Ljubila ga bo do zad« njega dne, njega samega, in zato ni hotela nazaj poroštva zvestobe, ko se je odvrnil od nje in je padel pod črno rušo. A ta prstsn se ne blišči, nihče ga ne vidi, in zebe g«, ker ne čuti več vroče ljubezni. Zabe ga, ka« kor osamelo srce, katero je ostalo na zemlji, mrazi ga, kakor siroto pozimi. Tudi po obleki niso mnogo različni. Toaleta spodaj ja dvojna: črna in bela. Gospodje so črni, gospe imajo temne pajčo-lane. A niso jih potegnile čez obraz, ker njihove oči ne pošiljajo več okoli svetlih bliskov, tako nevarnih in vžigalnih. Mirne s3, čisto vdane, brez solz in brez zvonkega smeha. Tudi gospodje se jim nc klanjajo in one njim ne prikimujejo. Zdi se, da so vsi zadovoljni in da drug drugega ne potrebujejo. Tudi zabave ne iščejo, ker se nečejo smejati, in po novicah ne popraSujejo, ker tam že vsak vse ve, kar mu je treba vedeti. Drugega pa neče, ker mu je tega dovolj in ker ni radoveden. Gospodje so včasih brali časopise in študirali debele knjige. Pa niso bili nikdar zadovoljni. Vedno so hoteli še kaj novega izvedeti. Vsak popoldan in vsak večer so šli v kavarno in so najprej segli po časopisu. Brali so politične in dnevne novice; vsak dan so jih brali iznova, in nikdar jih niso vedeli dovolj. Pa so tudi pisali v liste, ker jih je jezilo, da drugi vsega tega ne vedo, kar je njim tako jasno. In zdaj ne ber6 več in ne pišejo. Prišel je neki dan, čuden in nepričakovan. Na dušo jim je padla tema, kakor bi se gora podrla nanje. Nato pa se je zasvetilo s prečudno svitlobo, tako da niso vedeli, ali prihaja ta luč od neznanega solnca, ali iz njihovega srca. A ta trenutek so vedeli vse, kar jim je bilo treba vedeti. Niso pogledali več ni naprej ni nazaj. Oči so zatis-nili, in so vedeli vse. Gospe so se včasih zbirale pri kavi in pri čaju. Govorile so o vsem in o vseh. Bile so jako izobražene in so govorile hkrati v več jezikih. Kakor se svila prede s kokona, tako jim je tekel govor. Pa so govorile danes in jutri in pojutrašnjem in so izvedele vse, kar sc je godilo v mestu, od kuhinje do salona. Nikdar pa niso vedele dovolj. Šle so na trg, v gledišču so natikale stekla, da bi še kaj izvedele. Postajale so po dve in po tri, da bi še več izvedele. In zvečer so še premišljevale, kam bi se jutri obrnile, da še kaj izvedb. Prišel je njihov dan, ko so izvedele vse, kar jim je treba vedeti. Kot bi zavrtel petelina pri električni luči, jim je zatemnelo, pa kot bi ga obrnil vdrugič, se je zopet zasvetila druga luč, krepkejša, svetlejša, bleščeča — pa jim je bilo jasno, pri čem da so. Zdaj ne vprašujejo več in ne vabijo prijateljic, da bi prerešetavale mestne novice. Čemu? Saj vse vedu, kar jim je treba vedeti! Gospodje v črnih oblekah, ki so v zadnjem činovnem razredu pri sv. Krištofu, so imeli med seboj še drugačna razmerja. Tukaj le mirno znak leži gospod — a kaj? — ime je stranska stvar! Nesli so mimo njega gospoda doktorja — že dobro, zamolčimo ime! Ni bilo še davno, ko sta si stala pred sodiščem nasproti kakor dva bojevita sovražnika. Gledala sta se srepo, drug drugega je hotel z očmi prebosti. Tudi pri volitvah sta se udarila, kakor bi se hotela uničiti. Pa ko so nesli mimo gospoda doktorja, se ni prav nič zganil njegov sovražnik. Niti trenil ni z očmi. Okolu usten ni bilo ironičnega smeh- stobovu. Njihovo število znaša 60000. Pri tem pe rasteio cene živil. Nemiki .Rdeči krti* sa ruske ranjeno«. Berolin, 29 okt Iz Peterburga po ročajo: Nemški »Rdeči križ« se je ruski vladi ponudd, da napravi v Irkutsku iz svojih sredutev lazaret s 100 posteljami ter da pošlje v to s«rho potrebno osobje. Ako ni tam pripravnih prostorov, hoče nemški »Rdeči križ« zgraditi lautne barake. Tudi je isti pripravljen vzdrževati na svoje stroške sanitetni vlak s 25 vagoni ter končno ranjenim ru*kim častnikom v potrebi izposlovati znižanje voznih cen na nemških železnicah Rusko angleški razpor poravnan? Razpor med Angleško in Rusijo je navidezno za sedaj poravnan, a tako, da mora del ruskega baltiškega brodovja ostati v Vigu, dokler ne izreče sodbe mednarodno razsodišče. S tem so Angleži na ljubo Japoncem dosegli, kar so hoteli. Nekaj neprizadetih ruskih ladij je odplulo dalje v Tanger. Angleška kljub temu mobilizira dalje svoje ladje, češ, da je z zadevo razsodišča stvar le začasno končana, in da se mora počakati, da bo ruski admiral res kaznovan. Značilen je izrek angleškega ministrskega predsednika, da bi se morale vsako brodovje, ki bi svoje pravice na tak način razlagalo, kakor ruski admiral, zasledovati in uničiti. Angleško poslaništvo v Vigu je dobilo brzojavno poročilo, naj preskrbi premoga za angleško kanalsko brodovje, ki priplove ti a n e s pred V i g o. Dopisnik »Daily Chronicle" je v Vigu interviral admirala Roždestvenskega, ki je dejal, da bi svoje topove takoj ebrnil na angleško kanalsko brodovje, ako bi to poizkušalo ovirati njegove ladje, ako bi hotele pluti dalje. Vnovič je potrdil svojo izjavo, da sta se pri Hullu približali ruskemu brodovju dve japonski torpedovki. Ko je rusko brodovje streljalo, je šest ruskih strelov zadelo tudi ruske ladje. Ranjena sta bila dva ruska mornarja. Admiral je dejal, da hoče Angleška ugodni trenotek porabiti: »Ako je angleško brodovje res pri Cies otokih nasproti Vigu, tedaj plovem tja in si poiščem slavno smrt" ... Iz Madrida poročajo: Tukajšnji japonski poslanik je imel s španskim ministrom za zunanje zadeve pogovor o položaju pri Vigu. Nevarnost pomorske bitke je preprečena. Ruske križarice so preiskale ponoči obrežje, ker je ruski admiral čul, da mu plove nasproti angleško brodovje. Izjavil je, da takoj sprejme boj. Pri Vigu je neka skrivnostna ladja, o kateri menijo, da je japonska ladja, ki opazuje Ruse. Došla so še naslednja poročila: V i g o , 29. oktobra (Agenoe Havas) Tvrdka premoga Hiks Menzell je neki ruski ladji prodala premog. Vse ruske križarke so v minoli noči nakrcale premog. Torpedovke baltiške eskadre so imele v zadnji noči na odpitem morju bbzo predgoria Finistarre strelne vaje. — Mnogo armiranih šslup je v neprestanem prometu z ruskimi vojnimi ladjami ki se nahajajo zunaj pristanišč. T s n g e r, 29 okt. Tri ruaUe oklop njače so d> spele v tukajšnje pristani šče, da nakrcajo s parnika premog. Z obrežno bate rijo se ni izmenjal nikak pozdrav. Stražne ladje opazujejo ruske ladje. Tanger, 29. okt. (Reuterjev urad) Tri sem doopele make vojne ladje „Odab-Ija«, »Sisoj Veliki«, »Navarin", »Nahimov« in sedi m torpedovk so tukaj s ladje „Ko reja« nnkrcale premog ter so se usidrile v luki. Kapitan uničevalke torpedov »Bleštja-sti« je bil n« prašen na rasgovor, toda je »z-javil, da ne poda sploh nikakega pojasnila. Rekel ja le, da ima vsega, česar potrebuje ia potovanje. Takajšoji francoski odposlanec se je podal na neko križarko. Oibanja, ki jih podvzame angleška ladja »Diana«, niso še določena. T a n g e r , 29. okt. Danas dopoldne so priplule sem še ruske križarioe »Aurora«, »Dimitrij Doskoi«, »Kamčatka«, »Svetlana«, potem »bemčug* in »Almas«. G i b r a 11 a r , 29 rkt. Angleški bojni ladji »Jupiter" in »Alagnifloent« sta odpluli. Tu so nekateri mnenja, da je oilj teh dveh ladij — T< rga. V i g o , 29. novembra. Poveljnik angleške križarice „Lancaster" je danes dopoldne došel sem. Posvetoval se je s poveljnikom ruskega brodovja admiralom Rož-destvenskim ter ob 6. zvečer zopet odpotoval. Pet angleških križaric pluje v bližini Cies otokov. Ladja s premogom »Rodolam" je odplula ob 6. zvečer. V i g o , 29, novembra. Neki španski minister je izjavil, da je Rusija špansko vlado nujno prosila, naj dovoli ruskemu brodovju, ki je ukrcano pred Vigo, ostati toliko časa pred Vigo, da bo rešena preiskava o dogodku na Severnem morju. Predno je španska vlada dala svoje dovoljenje, se je posvetovala z zastopniki tujih velevlasti, ki so izjavili, da se strinjajo z željo ruske vlade. Dovoljenje pa velja le za one ruske ladje, ki se nahajajo sedaj pred Vigom. Peterburg, 30. novembra. Vladni list priobčuje brzojavko ruskega ministra grofa Lamsdorffa na ruskega poslanika v Londonu grofa Benckendorfa iz 28. t. m., ki slove: Navdan z željo, da se vse, kar se je dogodilo na Severnem morju, pojasni, želi ruski vladar, da zadevo preišče mednarodna preiskovalna komisija na podlagi dogovorov v Haagu. Na najvišje povelje se Vaša ekscelenca pozove, ta predlog predložiti angleški vladi. Ruski poslanik v Londonu grof Benckendorff je odgovoril še isti dan. Odgever slove: O brzojavki Vaše eks-celence sem takoj obvestil lorda Lansdovvne. Angleška vlada je izjavila, da sprejme pred-leg v celem obsegu ter pritrjuje, da se zadeva predloži v rešitev mednarodni komisiji. Las P a 1 m a s, 30. nov. »Angleška križarica »Aurora" je odplula včeraj. Štiri nemški parobrodi, naloženi s premogom za rusko brodovje, so odpluli proti jugu. Tanger, 30. novembra] »Agence Havas" poroča: Dve ruski diviziji, obstoječi iz 20 ladij, med njimi 10 oklopnic in križaric ter 7 torpedovk, sta pod poveljstvom admirala Folkersahna ukrcani pred Tanger-jem. V mesto je prišlo le malo častnikov, a ne izve se od njih ničesar. V francosko bolnišnico so Rusi pripeljali nekega popa, kateremu so odrezali roko, ker je ž njo prišel v bližino nekega stroja. Peterburg, 31. oktobra. V komisiji, ki bo preiskovala hullski dogodek, bodo imeli Angleži in Rusi enako število glasov. Vesti, da je Angleška poslala Rusiji ultimatum, so brez podlage. Danes objavi uradni list depeše, ki sta jih menjavali obe vladi. Uradna japonska Izjava. Tokio, 29. okt. Uradna izjava pravi, da J«ponska ni od početka vojsko na Angleškem kupila niti ene tirpedovke, niti je naročila, Glasovi ruskih listov o razporu mod Angleško in Rusijo. Peterburi? 29 okt. „S»jet" pravi, da je po prgndhi Francoska dolžna umeša- gega. Zato pa Turki celo pospešujejo take spopade ter kličejo: _Ne sjedini Bože kau-rina!« B i t o 1 j, 24. oktobra. Tu se vrše sama razbojništva. Razbojniki so Turki, razbojniki so Arnavti. Zadnji čas so se pokazale tudi krščanske razbojniške čete, propalice grške in bolgarske, ki nadlegujejo narod. Turška razbojništva trajajo že stoletja in smo jih že navajeni. A hujše nam je, ker nas mučijo rojeni bratje, kumačini, ki so prišli z obljubo, da nas varujejo proti Turkom. Eden teh razbejnikov, grški »vojvoda" Pavle, je v vasi Buf napadel in ujel nekaj oseb, ki so prišle iz Amerike. Ti reveži so morali zložiti »vojvodi" 70 turških lir (1500 kron), da jih izpusti. Včeraj je ta »vojvoda" zopet prišel v Buf s četo 70 mož. Toda bolgarska vstaška četa jih je prepodila. V vas Brajščina blizu Prespanskega jezera se je priklatil slaboznani turški razbojnik Ljuman aga s svojo četo in zahteval od vaščanov 40 turških lir, nad 800 kron. Ko je denar dobil, napotil se je proti Sv. Iliji, kjer ga sreča vstaška četa pod vodstvom Gera. Pričel se je boj. Ljuman aga in nekaj tovarišev je bilo ubitih, drugi so zbežali. Turki so od jeze ubili dva srbska dečka, ki sta pasla ovce. Ljuman aga je bil pravo strašilo za ves okraj, ljudje so veseli njegove smrti. S k o p 1 j e, 26. oktobra. Tudi v tem okraju so se pričela razbojništva. Bolgari so pričeli napadati Srbe. Dve uri od srbskega mesta Vranje je bolgarska razbojniška četa napala srbske vasi Kokošinje, Rudare in Gjerman ter pobila 23 najuglednejših Srbov, duhovnika in učitelja. Ta dogodek je napravil največji strah v vsi okolici, ker so razbojniki naznanili mnogim uglednim Srbom, da bodo tudi nje pobili. Turška policija je preslaba, da bi preprečila ta razbojništva, zato narod zahteva orožja, da se sam brani. Ti dogodki so pač žalostni in jih obžalujejo Bolgari in Srbi. Ako se ponove, utegnejo nastati hujši boji, ker narod v onem kraju ne more mirno trpeti, da ga pobijajo taki hajduki. Novi avstrijski častniki in podčastniki za makedonsko žandarmerijo so prišli. Upamo, da se število njih še pomnoži. Mogel bi vam poročati o raznih razbojništvih, a za to bi moral porabiti preveč časa, vi pa preveč prostora. . . Rusko-japonsk* vojska. Š3 vedno ni došlo do odločilne bitke pri Mukdenu. Menda se bočeta oba nasprot nika okrepiti, kolikor mogoče. Toda to je gotovo, da si bodeta nasprotnika enako močna, ker obema dohaja pomoč skoro v enakem razmerju. Kakor pravijo zadnja poreč la, se Rusi zopet nekoliko umikajo. Morda boče Kuropatkin zavleči bitko, da oride še L nevičev voj. V tem slučaju bi pa Rusi imeli premoč. Obe armadi ne Čakata boja pri Mukdenu da bi sa merili za zmago ali porazili za pozicije ob Hunho, ampak za rešitev ali padec P rt Arturja. Odločitev ob Hu< ho bo odlomila oiodo pomorske trdnjave. Ako bodo potolčeni Rusi, se bo utrdil Ojama v pozicijah za reko Hm ter bo lahko od poslal del svoje armade na pomoč oblegovalni armadi, da zdrobi zadnji odpor Steseljev z velikansko premoJio. Ako bodo pa potol čeni Jipnnci, bo Rusom odprti pot pred Port Artur, kateremu bodo prinesli rešitev. O portaiturskih utrdbah tudi angleški listi pišejo, da so uprav nepremagljive, ako ljaja. Pa so položili sovražnika pol metra daleč od njega. Ko bi stegnila roke, bi se dosegla. Pa jima ne pride na misel. Kakor pisarja pod enim šefom, kakor vojaka ene stotnije sta vsak na svojem mestu. Poslušata višje povelje in se ne prepirata med sabo. Črne dame imajo tudi svojo [posebno etiketo. Poznal sem dve, ki sta se čudno iz-premenili. On ji je stisnil roko, čisto narahlo, kakor bi gladil mačico. Pa je to videla druga, s pogledom temnim, kakor bi gledala skozi oblak nevihte. Odslej sta se sovražili. Kadar sta se srečali, jima je žolč stopil v oči in so se ustnice krčevito stisnile. Zdaj ne več. Oči so mirne kakor pobarvano, motno steklo, in ustne jima počivajo trudno na obrazu-Brez izraza, kakor razsipajoča se modela. Brez strasti, kakor mumiji v muzeju. Brez besede, brez tistega nervoznega utripanja na licih. Čudno mirni so ti črni gospodje, čudno tihe te vdane gospe. Pa so tudi beli gostje v tem tihem mestu. Deklice, belo oblečene, z vencem iz mirt v laseh, leže tako brezskrbno, tako nalahno vsaka v svoji sobici, in na licu jim igra smehljaj kakor lahen dih jutranje sapice. Ni imajo dovolj posadke in municije. Raztezajo se 12 milj daleč, in za splošen naskok ne bi zadostovala armada 100 000 mož. Posadka jih lahko brani brez velikih izgub, a napa dalci so izpostavljeni groznemu ognju. Poloiaj na bojiičn. Peterburg, 29 okt. Ruiki brzojavni urad poroča is D«dciapu: Japonci ka žejo danes na prednjih pozicijah pri vasi Con< cin in Puoaova preorj Živahnosti. Lovski oddelek samaraksga polka se je boril eel dan z menjajočim uspehom z enim japonskim polkom. Japonoi so zasedli ponoč', ko so dobili močna ojačenja, vas Cicin, ki je popol noma pogorela. Japonoi zavzeli Vajtonšan. Tokio, 29 oktobra. (Rvuterjev biro ) Brzojavka iz glavnega tabora generala K u -r o k i j a poroča, da so Japonci dne 27 t m. po liutem boju vzeli Vajtovšan. Napad je pričel ob 8. uri zjutraj ter je trajal do 4. ure popoldne. Japonci so zaplenili dva »trojna topa. Cani su, da so Rusi izgubili 200, Ja ponci pa 170 mož. Rusi, ki so dne 14. t. m. z 8 stotnijami zaseli Vajtoušan, so se umak nili preko rt-ke Saho. Poročilo maršala O jame. Tokio, 29 okt. Maršal Ojama po roča, da je sovražnik, potem ko so J«ponci dne 27. t. m. zavzeli Vajtovšan, dne 28. t. m. do predpoldoe neprestano obstreljaval ta kraj ter potem izginil. Dne 28 t. m. se sicer niso vršili nikaki boji, ki bi bili pomembni. Poročilo generala Saharova. Peterburg, 29. okt. Gen. štabu so dospele sledeče brzojavke general, poročnika Saharova: 28. okt.: Danes ni bilo no benega spopada s sovražnikom. Na vsej fronti je bilo posamezno streljanje topništva. Ogenj Japoncev ni imel nikak>ga usoeba. Naše izgube so neznatne. 29. okt : V da našnji noči je bilo vse mirno. Jas nisem prejel nobenega poročila o kakem spopadu. Boj za Port Artnr. London, 29. okt. S tu racija v Port Arturju je z vsakim dnem bolj kritična. Neki pomorščak je prodrl včeraj blokado ter pri nesel v Sangaj privatno pismo, ki pravi, da so se priprave za zadnji boj že pričele. Peterburg, 30. okt. Japonci se pripravljajo k novemu napadu, ki bo menda hujši od vseh dosedanjih. V Golobji zaliv so pripeljali zadnje dni znatne sile in mnogo obležnih topov. Čuje sa, da je brzojavil Steselj, da je pripravljen na vse. Aleksejev odhaja v Peterburg. Čifu, 29 okt. Namestnik Aleksejev bo jutri zapustil H^rhin ter oifiel v Peterburg 14 novembra. Tukajšnji ruski konzul izjavlja, da je odpoklicanju A ekseieva vzrok to, ker ga potrebujejo v Peterburgu za izdelovanje novih vojnih načrtov za vojsko v Mandžuriji. Aleksejev tihomorskemn brodovju Berolin, 29 okt. li H trbina poročajo : Namestnik Aleksejev je izdal dnevno povelje, v katerem pravi: 'Izpolnjujoč najvišje povelje odhajam v Peterburg ter se zahvaljujem tiho morskemu brodovju za nje govo vojno službo, ki jo je vršilo na morju že celih 10 mesecev z največjim saoaozata jevanjem. Štejem si v dolžnost, zahvaljevati se vsem mornarjem v Port Arturju, ki so se s svojo sposobnostjo in mirnostjo uspešno in junaško ustavljali trdovratnemu sovražniku.« Ruske rezerve Berolin, 29. o*t. »Beri. Tagblatt" poroča: Rezervniki iz Ruike Poljske, ki so namenjeni za Mandžurijo, se zbirajo v Čen kesanja na teh licih, ni iznenadenja, ni bolesti. Trepalnice sramežljivo zakrivajo sladke oči, in roke so sklenjene tako nežno, kot bi božale mali križec na prsih. Ne tekajo več veselo po ulicah, njih zvonki smeh ne odmeva po tihem mestu Neizprosna modrost je legla na njih ličeca. Ne prosijo in ne vprašujejo, ne sladkajo se nikomur. Mirna zadovoljnost sije z njih obličja. Grobna tema jim je svetel dan, v katerem vidijo vse kar je bilo in kar bo. Taki so prebivavci mesta mrtvih. Sveti Krištof gleda nanje. Kadar jim zazvoni, jih pretrese čaroben, skrivnosten trepet. A oni so mirni, ne rečejo nič in se ne ganejo. Sveti Krištof je zadovoljen ž njimi. Vsi so poslušni, upora ni med njimi. Zdaj pa pride dan, ko se odpre mestno zidovje. Trume tujcev prihajajo. Kako so ti ljudje drugačni, vse drugih običajev, divji, nestrpni, glasai! Eni jokajo bridke solze in drhtč v divji bolesti. Drugi se prepirajo, se sujejo, ropotajo. In vsa ta neolikana družba se razgrne po mestu mrtvih in moti tihi pokoj. Tudi jaz se mešam v to nemirno družbo. Stopam naravnost dalje skozi gosposke ulice — tudi mesto mrtvih ima gosposke ulice, kjer se dvigajo visoke, okrašene hiše — proti črnemu železnemu križu. Od tam se obrnem na levo. Tu je svet vzvišan, in zdaj se ozrem nazaj, nazaj na mesto revnih, mesto malih ljudi. Nizke so njih kočice, leseni križci jih krase. Krasen prizor, nepopisen, čarobnosti"poln in poezije! Lučica pri lučici miglja; kakor jezero trepetajoče, boječe svetlobe je razlito nad grobovi. Kaj se godi nocoj v grobovih ? Vse je živo na gomilah, vse se sveti, vse miglja, kot bi govorilo s stotisočerimi jeziki. Grobovi gore! Ljubezen, ki je zamrla v hladnem grobu, je oživela in v majhnih plamenčkih hrepeni proti nebu. Ogrela se je mrzla gomila in je zažarela v živih plamenih. Grobovi cvet6! Izgnana je smrt iz njih, in skrivnostno življenje je pognalo iz globin svoje klice. Kje je smrt, tvoje želo? Nisi umorila grobov, glej, oživeli so, zacveteli so, zaduhteli so, in mladi kras nadepolnega življenja vstaja iz njih. Grobovi molijo! Vse leto niso govorili, niso se pomenkovali, bili so mutasti in brezčutni. Nocoj pa šepetajo, nocoj se pogovarjajo, jokajo in tožijo, ter se tolažijo kakor bratje, ki hrepene po prostosti iz sužnjega jetništva. Njihov šepetajoči glas zveni iz cvetličnih časic, šušti iz zelenih listov, joka na rosnih kapljicah in se proseče dviga s plamenom belih svečic. To je polglasni zbor molitve, tako iskrene, kakor ni donela na zemlji še nikoli, tako koprneče, kot je še ni čulo nebo. Kot bi se hoteli odtrgati od zem-skega osrčja in zleteti v višave, tako molijo grobovi s silovitim hrepenenjem. Grobovi vstajajo! Ali jih vidite, kako rastejo, kako se vspenjajo krišku? Težka prst jih ne teži več, grobni kamni so jim lahki, kakor cvetni lističi. Za plameni plapolajo kvišku, za molitvami plovejo v višave. Gomile se odpirajo in za vstajajočimi grobovi se dvigajo prebivavci mrtvega mesta. Roke stegujejo proti nebu, njihovi proseči pogledi iščejo nad črnimi oblaki rešilne svetlobe. Ni je, vse je temno tam zgoraj. A glej, oblaki se razdele in solnčno-jasen žar prisije iz njih ter se z milo lučjo razlije nad mestom. Vse mesto je oživelo, v glasnih zborih govore in pevajo, vse se giblje, vse se raduje. Kaj ti je, mesto mrtvih? Ne, ti nisi mesto mrtvih! Bolj žive oni, ki spe pod*1 gomilo, kakor mi, ki tavamo smrti nasproti. L. vati se v prep r, a njeno ravnanje je take, da mera Rusija računati le na svoje lastne sile. »Mockovskija Vjedcmosti" obsojajo, kakor tudi »Peterburskija Vjedosti", nabi ratij«' nriilodaaov sa žrtve od strani »Journal d« St Petersbcurg" ter dodajejo, da na zatožno klop ne spada Ruska, ampak A igle ška. Ako so bili ribiči »lajeti za maakiranje japonskega napada, bi morala Angleška plačati stroške ca strele, ki so j'b Rusi izstrelili. Obnašanje- Angleške je slabejše, ko odkrita vojska. »B.rž. Vjed « upajo, da neumna množica ter njeni zaslepljeni voditelji ne bodo potegnili angleške vlade za seboj. »Novost" povdtrjajo, da tu ni niti n< bene razžalitve, ker Rusija ni imela slabega namen«. Zasedanje rleželnlh zborov. Štajerski deželni zbor. V sobotni seji je poslanec Hagenhofer utemeljeval svoj predlog o preosnovi lovskega zakona. Govornik je grajal, da oddajo lov občine. Lov bi morali imeti lovske zadruge, obstoječe iz prizadetih posestnikov. Predlog so odkazali narodno-gospodarskemu odseku. Poslanec Resel je utemeljeval svoj predlog glede zlorabe § 14., po katerem je postala vlada neomejen gospodar v državi. Predlog so odstopili političnemu odseku. V imenu naučnega odseka je poročal poslanec dr. Hoffmann pl. Wellenhof oustanovitvi p r i p r a v 1 j a v n e g a razreda na Franc Jožefovem gimnaziju v Ptuju. Ze 1. 1887. je deželni odbor predlagal, naj se ustanovi na takratni spodnji gimnaziji v Ptuju priprav-ljavni razred. Potreben je tak pripravljaven razred, da se dijaki priuče nemščini in morejo slediti pouku na gimnaziji, ki je nemški. A takrat se zadeva ni rešila. Sedaj je pa gimnazijsko ravnateljstvo samo izprožilo to zadevo, ker zaradi neznanja nemščine nazaduje število dijakov na zavodu. V pri-pravljavnem razredu bi bila polovica učnih ur nemških. Za vzdrževanje pripravljavnice se je izjavila ptujska mestna občina, da bo preskrbela stvarne potrebščine. Zato bi imela dežela le nalogo, da plača učitelja. Predlaga: 1. na Franc Jožefovem gi m n a z i j u v P t u j u se s šolskim letom 1905/06 ustanovi priprav-ljavnica; 2. učni načrt se izdela in razglasi v sporazumu z deželnim šolskim svetom nared-binim potom; 3. nastavi se učitelj s plačo, ki je določena za učitelje na vadnicah v X. činov-nem razredu; učitelj bo tudi, če bo za to sposoben, moral p o u če -vati na gimnaziji telovadbo. Krščanski nauk bo poučeval g i mna z i j s k i uči te 1 j za krščanski nauk. Slovenski poslanec dr. Jurtela govori proti ustanovitvi pripravljavnice na gimnaziji v Ptuju. Ce zavod, kakor tudi oni v Mariboru in Celju nima toliko dijakov, kakor bi bilo želeti, mora imeti to svoj poseben vzrok. In dejstvo je, da gredo slovenski dijaki iz Štajerskega rajši na kranjske gimnazije, kakor pa, da bi obiskovali gimnazijo v Ptuju, ker se na kranjskih gimnazijah poučuje slovensko. V zvezi z gimnazijo so ustanovili nemški dijaški dom in ustanovili ustanove, samo da bi bil večji obisk. Več se ne more zgoditi, kakor se je zgodilo za ta zavod. Preostaja le še, da bi se za dijake na ptujskem gimnaziju iznašel lijak, skozi kateri bi se vlivala učencem v glave učenost. Sedaj hočejo, da bi se zvišalo število učencev, ustanoviti pripravljavnico. Po govor-nikovem prepričanju tudi to ne bo dvignilo obiska, ker se naravnost odbija sinove slovenskih staršev. Sprejemni izpiti na gimnaziji se vrše pri učiteljih, ki so zmožni le nemškega jezika. Mnogokrat ne razumejo učenci slovenske narodnosti nemškega dialekta svojih učiteljev. Govornik želi, naj bi bili na zavodu nastavljeni le taki učitelji, ki bi vsaj nekoliko bili vešči slovenskega jezika. Učitelji bi sploh morali vsaj v prvih semestrih pomagati slovenskim učencem pri pouku v materinem jeziku. A godi se ravno nasprotno, ker je neki ravnatelj to prepovedal. Slovenskim dijakom se je celo prepovedalo govoriti slovensko kakor tudi čitati slovenske knjige. Z ustanovitvijo pripravljavnice bodo zopet oškodovani zgolj slovenski dijaki, ki bodo morali mesto osem, devet let obiskavati gimnazijo. Slovenski poslanci so proti ustanovitvi pripravljavnice na ptujskem gimnaziju, ker povzroča le stroške in je naperjena proti slovenski mladini. Kdor ni sposoben za prvi gimnazijski razred, mora nazaj v ljudsko šolo. Število na zavodu se bo tudi brez pripravnice dvignilo, ako se odpravijo vzroki, ki povzro-čujejo, da slovenski dijaki ne obiskujejo zavodov. Znani poštenjak ptujski O r n i g pravi, da slovenski poslanci bolj mislijo na narodnost, nego na koristi ljudstva. Gro-movito ugovarjanje pri slovenskih poslancih in klici: renegat! Poslanec Robič kliče: »Dr. Jurtela je govoril popolnoma obje k t i v n o, t u d i vi bodite objek- tivni. Ne pustimo se učiti od vas, kako naj delamo za svoje ljudstvo! V nadaljnem govoru je odpadnik Ornig izjavil, da je pripravljavnica namenjena za Slovence. Drzno je trdil, da slovenski dijaki v Kranju ne razumejo slovenščine na gimnaziju v Kranju. Ko je končal, so se mu slovenski poslanci smejali. Poslanec grof S t ii r g h je naglašal, da se že povsod zahtevajo prehodni razredi iz ljudskih na srednje šole, ker je pouk na srednjih šolah ves drugačen, kakor na ljudskih šolah. Poslanec dvorni svetnik d r. Ploj je grajal, ker nemški govorniki niso govorili objektivno. V nadaljnem svojem govoru je govoril v zmislu govora dr. Jur-tele in izjavil: V Ptuju naj se nastavi slovenščine zmožne učitelje in ne bo potreba ustanavljati pripravljavnice. Poročevalec poslanec dr. Hoffmann pl. Wellenhof je polemiziral s slovenskimi poslanci zlasti z dvornim svetnikom dr. Plojem, in izjavil, da nemška večina štajerskega deželnega zbora ne bo nikdar dovolila utrakvističnih gimnazijskih zavodov. Pred glasovanjem so zapustili slovenski poslanci zbornico. Deželni glavar je preštel poslance in pokazalo se je, da zbornica ni sklepčna, vsled česar niso mogli glasovati. Glavar je naznanil, da bo k prihodnji seji povabil poslance pismeno. Koroški deželni zbor je v sobotni seji na predlog barona A i c h e 1 -b u r g a dovolil občini D r o p o 1 e pobiranje 115% občinske doklade, občini Gorice pa 132% občinsko in 171% šolsko do-klado. Na predlog D o b e r n i g o v se je, dasi je proti govoril poslanec dr. Pupovac, dovolilo deželni zvezi za pospeševanje obiska tujcev za 1. 1905. 500 K podpore. Poslanec G o r t o n je poročal o izsuševanju barja med Cirkovicami in Rajzih. Stroški bodo iznašali 30.860 K, poročevalec predlaga, da prispeva dežela k stroškom 50%, če bo pokrila država 30% in udeleženci 20% stroškov. Poslanec Grafenauer govori proti temu, da bi dežela prispevala za stroške pri izsuševanju. Posestniki barja so premožni, a deželna uprava mora varčevati. Grafenauerjev predlog so odklonili, a odobrili predlog poročevalčev. V n ižj ea vs t ri j s kem deželnem zboru so sklenili uvesti deželno naklado na pivo v znesku 1 K 70 v. pri hektolitru. Gornjea v s tri j s k i deželni zbor se je izjavil proti vladnemu odloku, s katerim se je priznala veljavnost izkušenj na zagrebškem vseučilišču v Avstriji in proti upeljavi mažarščine pri vojaških oblastih. Izprememba v ministrstvu. Kakor vselej, če se imenuje kak nov ninister, tako tudi o priliki izpremembe v Korberjevem ministrstvu veliki in mali državniki razmotrivajo o tam, kake posledice bo imelo imenovanje novih ministrov. Po slanec Sylvester izjavlja : Vse kaže, da je prejkoalej gospodar v Avstriji Korber. Z imenovanjem novih ministrov si je hotel utrditi svoja stališče Novi finančni minister je takorekoč desna roka KGrberjeva. Z ime novanjem grofa Buquoya za poljedelskega ministra je pa Korber pridobil agrarne kroge, ki bodo pritiskali še bolj, kakor doslej, na politične stranke A po grofu Buqucyu be je Korber približal tudi fevdalnemu veteposestvu Di bi Cehi obstruiraii siroti vladi, v kateri j« minister R?nda, dr. Sylvester »e veruje. Nemei se morajo pri rešitvi vsakega vprašanja ozirati nr. meč nemškega naroda v Avstriji in skrbeti ne le namo za to, d a vsdrže, marveč tudi »a to, da povečajo sedanje nemško posestno stanje. Le narodnostna politika, ali z drugimi besedami: ponemčevanje slovanskih narodnosti, more koristiti Nemcem. D:', K i n d e r m a n n smatra za najvažnejše, e1a se im»nujo tudi necožki minieter. V »Bn,r-liner Woohenblattu« pišeta drž. posiRnec Albrecht in deželni poslanec Ober ■ 1 e i t h n e r o izpremembi v Korberjevem ministrstvu. A'brecht zihteva imenovanje nemškega ministra, Oberleilhner je pa mnenja, da utegne novi Češki minister pospešiti na Moravskem sporszumljenje med Cehi in Neuaci. Osrednja poljedelska zreza je raz poslala okrožnico, v kateri toplo pozdravlja imenovanje grof* Bi;quoya za poljedelskega ministra. Dr. Rezek, prejšnji češki mi nistor, so io izjavil: Odkrito izjavljam, da sem z velikim veseljem pozdravil imenovanje dr. Rande sa mojega naslednika v ministrstvu Dr. Randa je bil v marsikaterem predmetu moj učitelj, pozneje moj tovariš, in ko sem bil imenovan za ministra, moj prijatelj in zvest svetovalec. Ne dš se tajiti, da so z njegovim imenovanjem bili zadovoljni celo najbolj radikalni krogi. Moža, ki je uad 40 let vseučiliški profasor in ki je vzgojil na tisoče dijakov, se ne more obdolžiti, da ni dober Ceh. Vs', ki poznajo njegovo preteklost in zasluge povodom delitve praškega vseučilišča v češko in nemško, morajo primati, da je moi, ki ljubi svoj narod. Dr. Ebenhooh je izjavil, da ee odločno ne strinja i imenovanjem nemškega ministra. Dr. Pacakovo glasilo piše o novem češkem ministiu: Mladočeško zahtevo, naj se uvede čeičina ia notranji uradni jezik, ne bi n hče mogel zastopati bolje, kakor jo bo zastopal dr Randa. Saj je ravno on letos na shodu čeških juristov v Pragi toplo priporočal, naj se shod pridruži jezikovnemu načitu, kate rega so pred dvema letoma izdelali in objavili mladočeški poslanci. Včeraj dopoldne je imel izvrševalni odbor mladočeške stranke sejo, Razgcvarjali so Be o izpremembi v ministrstvu in o imenovanju novega češkega ministra. Kolikor je znano, se je sklenilo počakati s sklepi o nadaljni taktiki, dokler se ne razvijejo dogodki. V kratkem bo imel izvrševalni odbor zopet sejo, v kateri bodo dobili državnezborski poslanci navodila za državni zbor. »Politik« priobčuje razgovor svojega dunajskega poročevalca z dr. H*rol-dcm. Rekel je, da je vodstvo mladočeške stranke zadnjih 14 dni imalo priliko se posvetovati s Korberjem o imenovanju češkega ministra. O t ministrskega predsednika je odvisno, da Cehi ustavijo obstiukcijo. A preju Cehi ne bodo prerehali z obstrukcijo, dokler vlada z dejanji ne pokaže, da hoče iz polniti češke zahteve. Češki državni poslanec Prašek, je izjavil, da ni pričakovati red nega delovanja v zbornici že z osirom na to, ker je bilo zasedanje češkega deželnega zbora brezuspešno. Ako bi hotela vlada zadovoljiti Cshe, bi morala dobiti na svojo stran velike stranke, da si zagotovi večino. A čet bi Čehi stavili pet zahtev, bi jih stavili Poljaki deset. Nemci iz sudetaih dežel petnajst in Nemci iz alpsbih dežel dvajset. Zadrski »Narodni List« pravi: Izključeno ja, da bi ae bili Čehi sporazumeli z ministrskim predsednikom. Med Cehi in Hr vati je že dolgo časa dogovor, da bodo Cehi opustili cbstrukciio le tedai, če jo opuste tudi Slovenci in Hrvati. A Hrvati niso nikakor voljni opustiti obstrukcije, dokler bo baron Hardel cesarski namestnik v Dalmaciji. Cehi so pa tudi obljubili, da ee bodo skupno s Hrvati borili za čast Dalmstincev. „Gazeta Narodova" meni, da ima imo novanje dvornega svetnika dr. Rande za češkega ministra zgolj začasni značaj. Za češkega ministra je že dolgo časa odločen drugi zborn. podpredsednik dr. Začek, a imenovan bo za ministra šele potem, ko bodo razmere med vlado in Mladočehi urejene. Samoobsebi je umevno, da je Cahom nemogoče takoj izpremeniti stališče nasproti vladi. A kakor menijo izkušeni politiki, razmere v državnem zboru ne bedo boljše, dokler vlada ne bo csnovala trdne vladne večine. Sedanja iaprememba v ministrstvu je polovična. Mogoče, da se vladi posreči rešitev proračuna in volitev v delegacijo, a nagodbo z Ogrsko in mnogo drugih velevažnih gospodarskih in finančnih predlog bo moral re Siti znani § 14. Ogrski državni zbor. V soboto so v ogrskem državnem zboru nadaljevali razpravo o uravnavi reke Rabe. Govorili so poslanci Bolgar, Kubik, Rakov-sky Molnar in Gtlather. Sploino menijo, da bo Tisza zahteval glasovanje o izpremembi poslovnika 15 novembra. Opozicionalne stranke so sklenile, dasi še niso formalno edine, nadaljevati boj proti vladi. Trgovinska pogodba z Nemčijo. »Norddeutsche Allg. Ztg.« poroča: Drž kanclar grof B ti 1 o w se je pred kratkim I dogovoril z avstrijskim poslanikom pl. S z o \ g y e n y e m o r.adsljnih pogajanjih glede i trgovinske pogodbe med Avstro Ogrsko in | Nemčijo. Drž. tajnik grof Posadowsky \ bo vsled tega dogovora odpotoval na Dunaj, : da dokonča, pogajanja. Non expedit. Poročila raznih listov, da se udeleži volivne borbe v laški državni zbor tudi nekaj katoliških kandidatov, je treba sprejemati silno oprezno Tako se je n. pr. trdilo o uredniku „L' osservatore catholica" v Milanu F. Meda, da je med kandidati. Ta izjavlja, da ni na tem nobene besede resnične. Francoski katoliški shod, bo od 14. do 20. novembra v Lillu. Zaradi sedanjega položaja bo ta shod, ki je 31. na Francoskem, za katoličane velike važnosti. Razpravljali bodo o organizaciji katoličanov. Italijansko vseučiliško vprašanje. V Tridentu zaradi dogodkov v Inomostu jako vre. V soboto je kakih sto oseb broječa množica demonstrirala po mestu. Demon stranti so klicali: Živelo italijansko vseučilišče v Trstu, proč z nemškimi barbari! — Nemško državno gimnazijo je ščitila policija. Francoska in Vatikan. V komisiji francoske zbornice, ki proučuje vprašanje ločitve cerkve od države, je naznanil Combes, da je izdelal zakonski načrt, ki je nekoliko drugačen kakor ga je iz-delala komisija. Glavni razloček je o določitvi poko jnin« za duhovni ko, ki bodo dobili prva štiri leta, k<> se izvrši ločitev cerkve od države, na leto 400 frankov odškodnine. Ogrski katoliški shod. se je izvršil sijajno. Nad vse slovesen je bil zaključek, ko so se preteklo nedeljo popoldne zborovalci in nešteta množica budim-peštanskega prebivalstva poklonili Brezmadežni. Za shod so razvili agitacijo šele zadnji teden in tudi govorniki so bili določeni kratko pred shodom. Značilno je, da na shodu niso bili le, kakor na prejšnjih, skoraj izključno le duhovniki in kmetje, marveč je bila prav časno zastopana tudi inteligenca. Shod je otvoril Grof Zichy. V svojem govoru je poživljal vse ogrske katoličane na složno delo na kulturnem in socialnem polju. Ob tej priliki je imela tudi »Zveza ogrskih krščansko-socialnih društev" svoje ustanovno zborovanje. Za predsednika „Zveze" so izvolili kanonika dr. Giesswana, za podpredsednika pa tovarniškega delavca Andreja Szalaczyja. Tudi akademična katoliška ogrska mladina je bila častno zastopana na katoliškem shodu. Znak letošnjega ogrskega katoliškega shoda je, da so se ga udeležili širnejši ljudski sloji, in zlasti kat. akademična mladina. Medtem ko se voditelji pričkajo, katera stranka v zbornici je prava katoliška stranka, je pa ljudstvo samo skrbelo z vztrajno agitacijo za udeležbo. Ne mislimo optimistično o uspehih letošnjega kat. shoda na Ogrskem, a veseli nas pa, da se je začelo i ogrsko ljudstvo samo zanimati za razvoj ka' iliške zmisli. Nizozemsko in Portugalsko. Iz Haaga poročajo, da ja nizozemski minister sa unanje stvari p dpinal dve pogodbi med Nizozemsko to Portugalsko. Prva pogodba določa meie med obacaa državama na otoku Ti mor, druga poeodba pa določuje, naj o vseh prepornih točkah med Nizozemsko in Portugalsko sklepa permaner.tio razsodišče. Minister je tudi naznanil zbornici, da sa z Angleško vrša pogajanja o pogodbi giede raisodišča. Stoletnico „CoIe civil" so praznovali včerai v Parizu. Priredili bo banket, kateremu je predsedoval justični minister Valle in pri katerem sta bila navzoča tudi avstrijski min. s\etnik Sskumacher in praški župan dr Srb. Justični minister Valle se je zahvalil tujim odposlancem in učenjakom za njihovo udeležbo pri slavnoBti in jih prosil, naj svoje vladarje poadravijo v imenu francoskega naroda. Ko so Ffsncozi v preteklem stoletja pri nas ustanovili ilirsko kra!je«t»o. 8' tudi vpeljali „Code civil". Sestanek vladarjev. „Cirriere deiia Serra« v Milanu poroča, da se b sta s< šla nemški cesar in italijanski kralj v Li ornu. To veBt je potrdil nemški konzul V L'vrrnu. Položaj v Maroku. V Tanger dišli parnik „HarcuIes« poroča, da oblegajo vstaši mesto Lirache. — Streljali so celo na parnik. Kapitan je angleškemu diplomatičnemu zastopniku v Tangeru izročil pismo angleškega podkonzula v Larachu. Pismo je angleški zastopnik poslal poveljn ku angleške križarice »Diana" in mu naibrže ukazal, naj se odpelje v pristanišče obleganega mesta, kjer naj ščiti angleške Ur r sti Razprava proti generalu Schau-mannu. R»zpreva proti generalu rusko armade Scbaumsnnu, očetu morilca finskega gene Talnega guvernerja Bobrikova se je pričela te dni in osvetljuje jasno uporne namere Fincev. Dokazuje pa tudi, kako napačno je bilo cd finskih agitatorjih po evropejskim časopisju razširjeno mnenje, češ, da Fince brez povoda zatira ruska vlada. Pri bchau-mannu bo našli papirje, ee katerih je bil natančno izdelan nadrt o organizaciji tajnih čet strelcev na Finskem, ki bi cb ugodnem času povzročili upor proti Rusiji. Načrt je izdelan v vs«h podrobnostih in določeno je celo, da bi ae izurili vsi Finci v porabi — Mauserjeve puške. Tudi sin Schaumannov, mc.rilec Bcbrifcova, je bil član po očetovih načrtih organizirane vstaške finske strelne čete Našli so tudi Schaumannova pisma, v katerih piše o vstaji Fincev. Pri rnzpravi Schaumann ni taji), da ni pisal navedenih spisov. A zagovarjal se je s tem, da ni nameraval ničesar izvesti in je te Btvari pisal ie za kratek čas. Ni izključeno, da bi ne bil Schaumann oproščen, ker se mu ne more dokazati izvršitev hudodelskih namenov. A ruska vlada bo b to razpravo dosegla svoj namen, ker je že dokazala, da je le z resnimi odredbami in pa b tem, da je izgnala hujskače, preprečila pretečo vstajo na Finskem. Vstaja Hererov. General Trotha poroča iz Windhuka: Naša poizvedovalna četa je 20. t. m, pre- gnala uporne domačine rodu Witboj is Nauba. Sovrstnik je imel dva mrtva in je moral pustiti konje in živino na bojišču. Vstaši so na nsselbini Gibeon ukradli 100 konj. Po-izvedovalna četa Steffanova ie nagonila 1000 živine in ustrelila enega Witbojs. Naselbine Kleinpenz vstaSi niso poškodovali. Na nieij je 10 naselnikov in vojakov. Vstaši so 23. t. m. napadli SUffmove poizvedovalne čete, naši so izgubili enega jezdeca in dva domačina. Burita seja v španski zbornici. Povodom razprave o kaz. zasledovanju poslancev je prišlo v španski zbomiai do burnih prisorov, da je moral predsednik določiti tajno sejo. Gouja proti katoliškim častnikom na Francoskem. V francoski zbornici je opozicija ostro napadla vojnega ministra Andreja. Vladna večina je z veliko težavo odbila napad. Ministru bo očitali grdo ravnanje s stotnikom Coignetom, katerega je Andre i«rofiil v oskrbo zdravniku sa umobolne. Katoliške častnike Andre toži v vojnem ministrstvu in vodijo se o njihovem obnašanju posebne listine. Polkovnik Rousse je v svoji interpelaciji trdil, da je prejšnji poveljnik na vojaški šoli v fciiint Mouxentu uvedel med gojenci vohunstvo in protivojaška predavanja. Posneje je bil menda za te svoje zasluge imenovan fca vojaškega poveljnika burbon-ske palače. Vojni minister je vse tajil, kar ■o mu očitali. V i 11 e ■ e u v e je pa izjavil, da tramasonske lože zbirajo material, da onemogočijo povišanj v službi katoliškim častnikom Imenoval je celo vrsto častnikov, ki so v zvezi s framasonskimi ložami Vojni minister je grajal odkrite spletke. Sklenili ■o z 294 proti 263 glasovom, da zbornica obžaluje odkrite spletke in upa da bo vlada nastopila preti krivcem. Bolgarsko sobranje. je otvoril bolgarski knez Ferdinand s pre-stolnim govorom. Naglaša, da se je v kneževini dvignila trgovina, kakor tudi kredit. Z ozirom na dogodke v Makedoniji se sklicuje na dogovor s Turčijo, po katerem je zopet postal položaj s Turčijo normalen. Bolgarsko ljudstvo goji globoke simpatije do Rusije. Kneževa sestanaka s cesarjem Franc Jožefom in z angleškim kraljem dokazujeta, da države zaupajo Bolgariji. S knezovim obiskom srbskega kralja v Nišu se je storil prvi korak za uresničenje srbsko bolgarskega sporazumljenja. Da so od-nošaji med bolgarsko kneževino in srbskim kraljestvom dobri, dokazuje obisk srbskega kralja v Sofiji. Srbski kralj na Bolgarskem. Iz Sofije poročajo, da se je včeraj zjutraj ob 7. srbski kralj Peter v spremstvu ministrskega predsednika Gruiča in drugih dostojanstvenikov pripeljal na obmejno postajo Hesapčijev. Kralja so na bolgarskih tleh sprejeli in pozdravili srbski diploma-tični zastopnik v Sofiji Simič, minister Popov in kralju za častno službo prideljeni bolgarski častniki. Stotnija vojakov z zastavo in godbo je počastila kralja, katerega je tudi burno pozdravljalo prebivalstvo, ki se je vkljub slabemu vremenu v dokaj velikem številu zbralo. Generalni svetnik iz Sofije je na stari slovanski način pozdravil kralja na bolgarskih tleh ter mu ponudil na umetno izdelanem krožniku kruh in sol. Po končanem pozdravu se je kralj odpeljal v Sofijo. letni slaibeoi jubilej, srebrno poroko in 60-letnico svo|ega rojstvi. š Kroinjarjenje hočejo prepovedati v Mariboru. Zato se je pričel potegovati on-dotni trgovski gremij. 6 Umrl je v Lembabu pri Mariboru posestnik in mesar gospod Ivan Robi i, star 60 let — V Ptuju je umrl hotelir g. Franc Osterberger. š V Slov. Bistriol so pri občinskih volitvah zmagali nemškutarji. 6 Nagloma umrla je v Mariboru so proga o kr. davčnega ofioijala, g. Alojzija B o c , rojena Cater. š Is brežiškega okraja. Poročilo, da je učiteljstvo brež Skega okraja izbaonilo knjige družbe sv. Mohorja iz šolarakih knjižnic, je neosnovano. V imenik knjig, primernih za učence, je sprejela učiteljska skupščina t u d i 1 7 k n j i g , ki jih je izdala družba sv. Mohorja. Ker se pa tudi v drugih knjigah družbe sv. Mohorja nahaja obilica izbornih spisov, primernih za mla dino, se je izrazila želja, da bi družba sv. Mohorja te svoje bisere, raztresene po raznih knjigah, zbrala in izdala v posebnih knjižicah za mladino To je res hvalevreden nasvet! — Op. ured.: Dotično poročilo Bmo čitali v „Slov. Gospodarju". 8 Premeščen je č. g. Al. Kramaršič od Sv. Marka pri Ptuju v Makole. š. Fingiran roparski napad Dne 24. t. m. je prišel 191etni Anton Stanger, pekovski vajenec na orožniško postajo v Št. Petru "okraj Konjice, naznanit, da je bil napaden v gozdu pol ure od Št. Petra, ko je nesel kruh v Orešje. Napadla sta ga dva moža, katerih eden mu je prerezal suknjo, drugi je pa držal za vrat ter mu preiskaval žepe. Vzela sta mu 40 vinarjev in pa rujavo listnico. Nato sta zbežale proti Bizeljskem. Orožniška patrulja in ž njo Stanger je takoj odšla zasledovat zločinca. Na Bizeljskem se jim je pridružil že en orožnik, a o zločincih niso našli nobenega sledu. Ker se da iz prerezane suknje sklepati, da je bil napad fingiran, za kar govori tudi dejstvo, da na živahni cesti nihče ni videl zločincev, so Stangerja izrečili okrajni sodniji v Kozjem. Koroške novice. k Slovenska smaga na Koroškem Globasnica. V soboto, dne 29. oktobra se je višila volitev v občinski odbor, pri kateri so naši liberalci, (ojim na čelu dr. Gustl), v vseh treh razredih pogoreli. Z »volj o zmedenih razmer v Globasnici je bil boj hud, ali zmaga je ostala na naši strani. V tretjem razredu smo zmagali za 8, v drugam za 6 in v prvem za 3 glase. L;beralcsm se menda jako škoda zdi za »golaž« in za papir, ki so ga za različne rekurze porabili, Bicer pa so bili na dan vobtve in dan poprej jako »do-bre volje«. — Zavednim sloveaskim volilcem kličemo krepki: Živili! k Imenovana sta sodna tajnika gg. I. Stepischnegg in Anton H a i d e r za svetnika deželnega sodišča. k Porotne obravnave v Calovcu se prično dne 22 novembra. k Novo mašo je pel včeraj č. g. Ivan L u č o v n i k. k Obesil se je v gozdu Dobra ra pri Borovljah 351etni puškar Jakob K o m p 1 o i. k Osdravel je predsednik celovškega dež. sodišča dvorni svetnik g. Rudolf Ullepitsch pl. Krainsfels ter je zopet prevzel vodstvo dež. sodišča. oproščena, a drugi bodo tudi, tako ysaj pričakujemo. Čakali smo, kdaj bo »Narod« preklical svoje obrekovanje. Lahko je sedaj sram Bsrtla in Tineta, ki sta kozle prevračala po »Narodu«, če sta moža, poročajta sedaj resnico in prekličita svoje obrekovanje) bert Konsohegg, poveljnik orožoi-štva v Inomostu, sta imenovana sa polkov-niks. — Radi saslug pri mednarodai razstavi za uporabo špirita je cesar odlikoval arhitekta profesorja Maksa F a b i a ii i j e s viteškim krilcem Franc J jžefovega reda. Belokranjske novice. Šola v Nemški Loki ima dva raz- red8, enega ia Kočevce, enega pa za Slovence. A čujte! 18 otrok prvoletnikov je letos vpisEnih v nemški razred, ki so rojeni trdi Slovenci in niti besedice nemškega govoriti ne znajo. Stvar bode pač treba preiskati, kdo je vzrok, da. se ponem5uje slo venska deca. Kakšen uspeh se mora doseči b takimi otroki pri pouku, si pač vsakdo lahko m;g naj ga kaštiga!« Take cvetke poganja »svobodna misel" v zeleni Štajerski. Shod v St. Vidu pri Zatičini je priredil včeraj pop. dež. poslanec dr. Žitnik, ki je volivcam poročal o dež. zboru kranjskem. Volivci so soglasno in navdušeno pritrjevali poročilu ter izrekli zaupanje kat. narodnim poslancem. Več prihodnjič. Umrl je v Gorici vpokojeni kurat č. g. Janez Slokar. — Odgovor slovenskih delavk »Slovenskemu Narodu". Delavske slavnosti, katere se je pretekle nedelie udeleževalo v Ljubljani nad 5000 oseb »Slovenski Narod« ni mogel prezreti V odgovor »Narodu" so nam poslale vrle delavke nasledoie vrstice: »Slovenski Narod« se je v št. 243 o priliki desetletnice našega društva in blagoslovljenja nove zastave zaletel tudi v to našo slavnost. Kvasi o izkoriščanju delavk od strani duhovnikov. Povemo gospodi okoli »Naroda", da nas nikdar niso duhovniki izkoriščali, najmanj pa še pri tej priliki. D* slovesno praznujemo desetletnico in da napravimo novo zastavo, za to Bmo se izrekle društvenice same, brez najmanjšega pritiska od strani duhovnikov. Da smo se pa pri tej prilike me in z nami vred vse delavstvo za jubilej Brezmadeine poklonile Mariji, to bi pa tudi liberalcem prav nič ne škodilo, če bi nas posnemali. Tudi očita preč. g. kanoniku dr. Karlinu, da je zabavljal čez narodno - napredno stranko, Mislimo, da se g. kanoniku ne zdi vredno pošiljati popravka, zato vam povemo me, da nismo čule pri govoru g. kanosika nikakega zabavljanja čez narodno - napredno stranko, ker je liberalizem s vsem svojim sestavom taka ničla, da pri takih prilikah ne pride v poštev. Pravi tudi nadalje, da je bilo pri našem sprevodu, kakor pri pogrebu in da nas je meščanstvo pustilo na cedilu. Ma vam pa povemo, da so naš sprevod prišle gledat tudi liberalne dame in, kakor smo čule, tudi g. Malovrh sam. Da pa na strelišču ni bilo več ljudi, kakor jih je bilo, je krivo to, da me nimamo tiste moči, s katero bi mogle dvorano raztegniti, da bi moglo več ljudi noter. Da pa liberalcev nismo vabile, to se pa razume samo po sebi, ker nas je v resnici sram take družbe. Gospode okoli »Slov. Naroda« jezi menda tudi to, da se je tudi pri tej priliki pokazalo, da je delavstvo odločno katoliško in slovensko. Tako bo tudi ostalo, tega ne bo preprečila nobena slovensko - nemška zveza. Nasprotno pa bodo kmalu vsi trezno in pametno misleči ljudje pustili liberalno stranko na cedilu. — Katoliške slovenske delavke. — Krasen zgled katoličanov angleške mornarice v Trstu. Predminolo nedeljo se je dogodil v Trstu ta le nenavaden prizor. Ob morski obali so Be izkrca-vali ob 8V« uri zjutraj angleški mornarji v lepi obleki s slamnikom na glavi. Dosti ljudi je bilo navzočih, ko se je čoln za čolnom natlačen z mornarji bližal obali. Vsi so bili radovedni, kaj pomenja to zbiranje. Že jih je bilo okolu 300 prostakov razven častnikov. Ko so bili vsi v redu in v vrsti, stopil je pred nje priprost kapucin — čast. pater Kaj — in ves voj je začel korakati mirno in resno skozi mesto za kapucinom, ki je moško vodil četo '/* ure daleč v kapucinsko cerkov k sv. maši. V cerkvi je bil vojakom že pripravljen prostor. Častniki so bili v prezbiteriju. Pred mašo je njih katol. vojaSki kaplan opravil neke molitve in potem zsčol sv. mašo, pri koji je stregel mornar. Mornarji so pri celi sv. maSi razun evangelija klečali in držali v rokah molitve-nik, iz katerega so peli in molili. Dra mornarja sta vzgledno so vede pobirala med sv. mašo tudi miloščino in opravila tako delo v Štajerske novice. š Ustanovitev Marijine družbe v Nasarju V nedeljo 9. okt. so nazarski zvonovi m gromenje topičev naznanjali slavnost, ko je bila ondi ustanovljena dekliška Marijina družba. Okol 200 članic se je zbralo v beli obleki in z venci, da se izročijo v varstvo Marije. Vkljub slabemu vremenu je cerkev postala pretesna, toliko Ijudstra je prišlo od vseh strani. Ganljiv je bil pogled na toliko število novih Marijinih hčera, ki so že več mescev se zbirale in pripravljale na družbeno zvezo. Družbin križ, ki bo ga članice si oskrbele in je bil pri tej slavnosti blagoslovljen, je pričujoče vse očaral, č. p. Elekt je imsl slavnosti primeren govor, v. č. p. gvardijau Klarus pa slovesno službo božjo, med katero so družbenice imele prvo-krat skupno bv. obhajilo. Lepa hvala gre mariborskim dekletom, ki so mnogo pripomogle, da se je naša Blavnost izvriila tako bozirno. |B š Odvetniki. Odvetniški koncipijent gosp. dr. Vladimir Serneo vstopi a 1. novembrom v pisarno g. dr. K a r o 1 a S 1 a n c a v Novem mestu, Gdvetniški koncipijent g. dr. Milan G o r i š e k vstopi v pisarno g. dr. J. L e š č n i k a v St. Lenartu. V pisirno g. dr. Fr. R o s i n e v Mariboru vstopi odvetniški koncipijent gospod Ivan Trstenjak, v pisarno gospoda dr. Ivana Glaserja pa gospod J. R o i c h, š Trojno slavnost je praznoval letos gimnazijski učitelj g. Fran H o r a k : 30- msžnarja. Po evangeliju je bila tudi pridig«. — Umrl je nagloma v Trnovem na Notranjskem g. Aleksander Jenko, član znane Jenkotove rodbine in brat bivšega isterskega poslanca g. Slavoja Jenkota. Rajnki Jenko je bil narodnjak in domoljub vse svoje življenje. Že pred več ko 40 leti, kot mladenič, je bil naročen na slovenske časnike, ter ud narodnih društev. Zveden je bil v pisarniški stroki in jako postrežljiv; ljudem, ki so ga sveta in pomoči prosili, je rad pomagal. Kat. narodni stranki je bil naklonjen, in večkrat je nasprotnikom marsikatero bridko resnico povedal. Zelo nadarjen sicer, je bil nekak posebnež v vsem življenju. To se bo pozabilo, a ljudje bodo ohranili dolgo v spominu njegovo značajnost in dobrosrčnost. Umrl je siromak nepreviden, ravno tako, kakor njegov brat in stric. Naj v miru počiva! — Fogreiali ao 37 let starega slaboumnega Jožefa Mirtiča z Dvora pri Zu iemberku. Sedaj ga je izsledilo orožoištvo. — Zagreb protvarjajo v vojašnico "V Zigrebu nameravajo stalno namestiti oddelek domobranskih huzarjev ter bodo v ta namen zgradili novo konjeniško vojašnico. — Petrolej ae podraži. Petrolejni kartel je sklenil povišati ceno rafiniranemu petroleju za 1 K pri kvintalu. To povišanje cene se nrične s 1. novembrom. — Volitve na Hrvaškem Hrvaški realisti zbrani okolu »ODzora" in »Narodne Obrane« kandidirajo pri dopolnilnih sabor-skih volitvah v okraju dolnjemiboljaškem glavnega urednika »Narodne Obrane« dr. Ivana Lorkoviča. — Slovanska organizacija v Ameriki. »Pittsburgh Ctirunicle Teiegraph« se v uvodnem članku simpatično bavi z novo slovansko organizacijo »Slovansko zvezo" v zahodni Pensilvaniji, ki ima svoio centralo v Pittsburcu in ki šteje že 26 000 članov. — Nesreča pri igranju. Ni Premu pri Postojni so se lo»ili otroci. Neki otrok je 8letnega Antona Zale s tako silo podrl na tla, da si ie deček zlomil nogo. — Ic gugalnice je padel v Skotji Loki Hjnrik Mnivetti ter se nevarno poškodoval. — Tatvine na tržaškem pokopališču se strehovito mneže. Rac nekega groba so tatovi odnesli cal kip. Dotična rodbina namerava tožiti mestni magistrat za odškodnino. — Samomor milijonarja. V Reki se je z lovsko puško ustrelil milijonar L u i g i O s z o i n a k. — Avstrijci na svetovni razstavi v St. Louisu. Razsodišče na svetovni razstavi v St Louisu je prisodilo avstrijskemu razstavnemu oddelku 46 velikih daril, 124 zlatih, 109 srebrnih in 84 bronastih svetinj. — Rasprava proti baronu Wali-burgu je bila v Budimpešti 29. oktobra. Kakor znano, je bsron Wallburg obdolžen, da je v zvezi z agentom Staudingerjem ponaredil matriko, vsled česar je bil Staudin ger v Ljubljani obsojen na štiri mesece. — Prebrali so izjavo kanonika Zamejci da mu je njegov brat povedal, da je bila Watlbur gova mati morgaiiatično poročena z nadvojvodo Ernstom. — Razpravo v Budimpešti so preložili, ker hoče|o zaslišati še razno priče. — Radi ljubezni postala tatica. Iz Budimpešte poročajo z dne 29. t. m.: Šivilja Ana Kopatits, hžerka pismonoše Kopa-titsa, se je ustrelila v nekem tukajšnjem kopališču. Ta samomor poja3n|uje zadnje po-neverjenje na budimpeštanski pošti. V pismu, katerega je samomorilka zapustila, izjavlja, da je ukradla svojemu očetu rekomandirano pismo, v katerem so bili brilanti v vrednosti 12.000 kron. Brilante je izroč la svojemu ljubimcu Pappu, ki ji je obljubil, da jo poroči. Ker je izvedela, da je Papp pobegnil z gospo Imredy, ločeno soprogo ministrskega tajnika, se je ustrelila. Duiajska policija je obvestila policijo v Budimpešti, da sta Papp in lmredy pobegnila v Bremen. — Gojenci pri vojaških godbah po najnovejšem ukazu vojnega mmistrsta ne bodo smeli sodelovati pri javnih goibenih nastopih in pri vajah do dopolnjenega 16. leta. Ministrski — jako umestni — odlok izdal se je z ozirom na zdravje gojencev, ker se v tej starosti jamejo še-le telesno razvijati. Od 16. do 17 leta smejo imenovani mladeniči sodelovati pri koncertih le do polnoči, na vaje i. t. d., siliti se pa tudi takrat ne smejo. — Ogenj. Včeraj med popoldansko službo božjo se je unelo v Cerknici pri Zajcu. V hipu so bile tri hise v plamenu. Požarna bramba in prihiteli ljudje so ogenj omejili. V nevarnosti je bil velik del trga. Pogorelci so za male vsote zavarovani. Zažgali so bržkone otroci. — Včeraj popoldne je pogorelo gospodarsko poslopje posestniku Anžlovarju v Zagorici pri Vidu na Do-enljskem. — Samoumor dijaka. Od dne 12. t. mes. so pogrešali osmošolca novomeške gimazije Alojzija Vandola. Sadaj ga je našel hlapec , ;estnika mlina Franca Seidla mrtvega v vodi. Skoro gotovo se je dijaku zbledlo, da je skočil v vodo. — O tem se nam še poroča iz Novega mesta: Osmofioleo Vandol je 13. t. m. omenjal, da se ne vidi več s svojimi tovariši ter sa po slavljal od njih. Ker je ravno isti večer nska žena slišala ob Krki pozno po noči glas: »Z Bogom I", nato pa padec v vodo, se je it tega sklepalo, da je bil ravno Vandol do tični, kar se je sedaj izkazalo sa resnično. Včeraj j« bil cerkveno pokopan- — Dijaška kuhinja v Kranja je razposlala tiskano poročilo za 10. upravno leto. Odkar se je začela razvijati gimnasija v Kranju, rastlo je Število njenih dijakov, rastle pa so tudi potrebe in troški so se vedno večali. D >č m so izkazani troški v prvem letu (1894/95) z zneskom 1150 92 K, je bilo v preteklem letu samo za hrano dijakom troškov 507036 K, toraj skora pet krat toliko. V desetih letih je kuhinja iz dala 276 959 obadov tar izplačala samo za hrano 46.227 16 K Skupno premoženje znaša 22.51317 K, razpoložnina dne 31 avg. t. 1. 2303*65 K. Odbor se zahvaljuje in prosi nadaljnih prispevkov. — Is Aleksandrlje se nam poroča: Novi apostolski vikar m delegat za Egipt in Arabijo, naslovni nadškof cirenski, msgr. Avrelij Briante. se je 18. oktobra povrnil iz Jdiusalema v Aleksandrijo. V luki so ga pozdravili zastopniki cerkvene in svetne oblasti, svirala je godba salezijancev. Ob 4 uri po poldne se ja pripeljal med velikim spremstvom do cerkve sv. Katarine, kjer se je vr šil slovesen vhod. Crkev je bila dostojno okrašena in prostor pred n|o ves v zastavah. Občinstva se je zbralo ogromno. Mad streljanjem s topiči in igranjem godbe šol skih bratov se je novi višii pastir podsl v cerkev, kjer se je vršil cerkveni obred pri dohodu novega škofa. V samostanski dvorani so nato še zastopniki sretne oblasti, guverner, mnogi konzuli i a drugi odlični gospodje, tudi zastopniki razkolnega grškega in armenskega patriarha čestitali novemu škofu na mnoga leta. — Nove orgije so dobili v Zigradou. Včeraj dopoldne jih je blagoslovil g. dr. Z i t-n i k. Zbralo se je mnogo ljudstva tudi iz sosednih župnij. — Smrt pod lastnim vosom. V torek pepoldne se je napravil 74-letni posestnik Jožef Jug iz Semnice pri Kalu z vozom, napolnjenim s sadjem, v katerem sta bila vprežena dva konja, proti Gorici. Najbrž je mož preveč pil in je vsled tega preveč poganjal konje. Blizo Avč je padel Jug pod voz, tako da je šel voz čez njegovo truplo. Ko sta prišli pozneje dve osebi mirne njega, našle sta ga že umirajočega. Bil je na prsih in nogah grozno zmečkan, Prenesli so ga v Avče, a tam je že čez nekoliko trenotkov izdihnil svojo dušo. — Z Bučke se nam piše: Latina pri nas je srednja. Suša pri nae ni naredila tolike škode, kakor drugod, tudi toča nas letos ni obiskala. — Nedavno je tukaj nekdo prodal graščinski kozolec, ki je takorekoS zapuščen in rebra kaže. — Prodajalec si je menda mislil, da je kozolec brez gospodarja. A mož se je varal in bil kaznovan. — Naša občinska blagajna ima dobrega prijatelja. Nekdo namreč nI prijatelj tujih kokoši, ki ce poznajo sosedove meje. Vsled tega je ob črnska blagajna dobila že precej grošev. Lani pa je občinska blagajna dobila 300 kron sa udarec s palico. — Ricmanje Pod tem naslovom je 80 strani obsegoča knjižica ravnokar izšla. Dobiva se v »Tiskarni Dolenc" v Trstu, v tabakarnah katere prodajajo „Novi List" invbukvarnah v Trstu. Gorici in Ljubljani po 10 nov. (20 v.) S pošto stane 5 vinarjev več. »Novi List" pravi o tej knjižici: Kdor želi ispoznati resnico v Ricmanskem vprašanju, naj seže po tej knjižici in naj jo pozorno prečita. — Sprejemi na tržaškem namest-ništvu. Tržaška „E linost" piše: Tudi vi5eraj bo ae predstavljali novemu namestniku, princu II ihenlohe, načelniki raznih uradov in zastopniki korporacij. M . d drugimi so se predstavili: namestnik dež. glavarja istrskega dr. Andrej Stanger, drž. in deželni pos.anec Ve koslav Spinč č in deželna poslanca dr. Matko Lsginja in profesor Matko M and 6. Nadalje so sa predstavili bivši členi mestnega sveta in obenem v to pooblaščeni odposlanci po litičnega društva »Elinost«: I/an Goriup, dr. Otokar Rybar in dr. Gustav Gregorin. Na pozdrav gosp. Goriupa se je g. namestnik zahvalil v naiprisrčnejih besedah ter zagotovil deputiciji, da smatra za svojo dolžnost, da bo vsikdar strogo pazil na točno izvrš jvanje zakonov. Naprosil je obenem, naj bi so vsakokrat, ko se je dogodila kaka krivica, zaupljivo obračali do njega o svojimi pritož bami. Nato se je goepod namestnik informiral o raznih naših, klasti kulturnih razmerah. — N*ša deputaciia je odnesla najbolji utis in nado, da bodo besodim sledila tudi dejanja. Naše zahteve so pač skromno in no zahtevamo drugega, nego da sa vršita zakon in pravica, kasor je g. rtanaeatnik sam *a gotovil. To je alfa in cm»ga naših zahtev. — Roparski napad. Miha Peric, sin doberdobškega župana, na Goriškem, se je peljal zjutraj zgodaj z vozičkom v Gorico. Ob 5. zjutraj ko je bilo še tema, sta ga na- padla blizu Merna dva lopova. Elen je prijel konja, drugi pa Periča za vrat in mu za vpil, da naj da ves denar, kar ga ima. A Miha Perič je korajžen fant in je sunil napadalca, da je odletel z voza. Ta se zaleti še enkrat vanj in začela se je huda borba v kateri je prvi lopov pustil konja in začel s kamenjem udrihati po Periču, ki ima ves razpraskan obraz. Perič je pa spravil nasprotnika podse na tla, skočil aa voz in se hitro odpeljal v mesto naznanit policiji, da naj gre iskat lopovov. — 25 000 kron znaša glavni dobitek loterije za vojaški spomenik. Opozarjamo cenjene bravce, da sa vrši žre-b»nin nepreklicno 12 novembra 19 04 ia d« je čisti dohodek ta loterije namenjen podpore potreb iim, dsl* neznožnim bojevnikom, niih vdovam in sirotam. Ljubljanske novice. Znamenita slavnost se je vršila včeraj ob 11. uri dopoldne v poslopju I. c. kr. višje državne gimnazije v Ljubljani. Profesorju monsg. Tomo Zupanu, vitezu reda Franca Jožefa, se je namreč slovesno izročila najvišja odlika, zavod pa je ob tej priliki čestital slavljencu in se prav prisrčno poslovil od mnogoletnega, ljubega učitelja. Mladina je monsg. pričakovala in pozdravila na hodišču in stopnjišču, na kar je v primerno okrašeni konferenčni sobi g. deželni šolski nadzornik F. Hubad vpričo polnoštevilno zbranega učiteljskega zbora po iskrenih besedah pripel slavljencu viteški križec. Gospod nadzornik je v nagovoru naglašal, da si je stekel slavljenec zaslug predvsem na šolskem polju. Po izvrstno prestalem zrelostnem izpitu leta 1858. je bil že leta 1862. imenovan verouči-teljem na gimnaziji v Kranju, kjer je ostal do leta 1879. Od 1879. je deloval neprenehno v Ljubljani. 12 let je bil član dež. šol. sveta, kot mestni odbornik več let načelnik šol. odseku. Posebno mu je hrale dolžna ljuiska šol«. Deloval pa je tudi plodovito v ožjem po klicu kot duhovnik, osobito kot vodja Aloj-zijevišča, kar mu je nagradila duhovna oblast b tem, da ga je imanovala konzistorijalcem in papeževim komornikom. U5encem očetovski prijatali, kolegom drag družabnik, v vsem življenju značaj naj Se dolgo uživa ugled in sadove dolgoletnega dala G. ravnatelj Senekovič je čestital slavljencu v imanu tovarišev učiteljev. Vedno ljubezniv tovariš, pravcato vezilo v mnogoštevilnem uiiteljskem zboru, oatavlja in jemlje saboj najlepša spomine. Ginjen sa je slavljenec zahvaljeval na tolike ljubeznivosti. Ato ima kaj zaslug, so to la deloma njeg)«a last. zahvaliti se ima pred vsem izvrstnemu učiteljskemu zboru, potem darovitim učencem. Ponosen je na to, da je deloval na gimnaziji, ki je svoj čas vzgojila Vodnika, Linharta, Dolinarja in druge velmože. Končno se je poklonila tudi deputacija dijakov bivšemu svojemu učitelju. Osmešolec Petriček se je spominjal, kako si je monsignor znal osvajati srca učencev, petošolec Stritof pa povdarjal, da mladina prav tako obžaluje odhod in slovo, kakor se veseli odlike. Nato se je zaključila lepa slavnost. Vsem udeležencem gotovo ostane v najlepšem spominu! Slavljencu pa se pridružujemo tudi mi in kličemo novemu vitezu: na mnogaja leta! Predavanja »Slov. kršč. soc. zveze. Jutri »Slov. kršč. socialna zveza" zaradi praznika ne priredi predavanja. Prihodnje predavanje bovtorekdne 8. novembra t. 1. ob pol 8. uri zvečer v »Zvezinih" prostorih Šslenburgove ulice št. 6. II. nadstr. Predaval bo g. dr. Ignacij Žitnik. Kazni pri kontrolnih shodih. Odkar so kazni zaradi zgiaševania s »tukaj« pri kontrolnih sbodih nekam ponehale, porabijo mnogi g. čaitniki vsako la migDČo priliko, da sa znosijo nad rezervisti. Tako n. pr. je bil nedavno v Ljubljani kaznovan neki re zervnik z dvadnevnim zaporom, ker sa je med kontrolnim shodom zasmejal. Od kdaj je po vojaških predpisih s m a h prepovedan in če je i išla kaka tozadevna naredba, nam ni znano. Ras pa ni umastno, če vojna uprava veJkrat pošilja na kontrolne shode Častnike, ki so slovenščine popolnoma nezmožni, da mora res vsakega lomiti smeh, če dotični izpregovori le par slovenskih b°Bpd. Tast nevarno ranil zeta L nožem v vrat je sunil sinoči Jmez Brezovar na Do len|ski eesti št. 11 svojega z)ta zidarja Josipa Lužarja. Prišla sta obad ca pijana domov iu sa začtla prepirati. Mii prepirom je Brezovar suoil s nožom proti Lužarju, ga zadal v vrat in ga poškodoval taso, da so ga morali z rešilnim vozom prapaliati v bolnico. A'io bi bil Bra*ovar la nekoliko bolj spidaj sunil, bi Lužarju preresal žilo na vratu. Poročil si bo g. Peter Papež, trgovski sotrudnik z bivšo u5itel,ioo gpdl Ano V o r n i k. lagode v oktobru. N» sv. Joštu je g. Kadimit vrtarai ortrrg«! rdečo i»<sandra. — Velika n e s r « č a. V Pofcolšovena rudniku pri N<:gy - Z»nyj na Ogrskem ee je podrl rov in je zemlja pod sula 42 rudarjev, izmed katerih j'h je osem mrtvib, ostali so ps več ali msnj rdnjeci. — V e z u v je od nekoliko dni sem pričnl zapet močno bljuvati. Čuti je eks^loztic, it irela pa prihaja lava in kamenje. — E k s plozija v rudniku Pri Terciiu, štirideset milj zahodno od Triondada v C dr rado bo se vneli v rudniku tvrdke »F xi Land Yron CompanyH plini. Pri tena ie 60 oseb izgubilo življeujo. Ponesrečenci so večinoma Slovan'. Kuropatkinova hči. Ameriški listi prinašajo sledečo povest: V Marylandu v Zjed. državah živi ena hčerka Kuropatki-nova, o kateri misli oče, da je že mrtva. To je hčerka iz njegovega prvega zakona. Njena mati je prestopila v katoliško cerkev, vsled česar je postal njen zakon v Rusiji nemogoč. Ona je vsled tega potovala in na potovanju jo je spremljala njena hčerka. Po smrti svoje prve žene, oženil se je Kuropatkin drugič, a druga žena je silno mrzila svojo pastorko, ki je bila krasna devojka. Neki mladi Rus se je strastno zaljubil vanjo ter ji sledil povsod, dokler ni mlada deva, ki je bila zelo pobožna, porabila zvijače, da uide iz Rusije. Medtem ko ji je bil oče službeno odsoten, je dala razširiti glas, da je usmrčena ob priliki neke nesreče, a v resnici je pobegnila iz Rusije v Zjedinjene države. Tu je stopila v samostan Srca Jezusovega ter preživela 12 let pod zaščitom predstojnice samostana Očetu ni bilo znano, da še živi hčerka, ki jo je smatral za mrtvo. Šele sedaj se je zvedelo, ko je obolela vsled skrbi za svojega očeta. Umirajoči morilec. Iz Mostarja poročajo: V vasi Dure pri Kiseljaku je neki mohamedanec popravljal hišo svojega tovariša. Težka lestva se mu je izpodrsnila ter padla na hišnega gospodarja, kateremu je udrla prsi. Smrtno ranjeni gospodar je potegnil nož in zabodel tovariša. Dobili so oba mrtva na mestu. Strojevodjeva mapa. Na neki nemški lokalni železnici, o kateri se sliši istotako mnogo zanimivosti, ko o naši kamniški, se je dogodil sledeči slučaj: Vlak je z vso hitrostjo oddrdral iz postaje. Kar naenkrat se pa med vožnjo ustavi. Popotniki so bili vsi iz sebe, misleč, da se je dogodila kaka nesreča. Vse gleda ven. Glej, tu vidijo moža, ki beži po tiru nazaj proti postaji. Gotovo je kak zločinec, ki je učinil hudodelstvo, vsled česar seje moral ustaviti vlak. Tako so ugibali potniki. „Neumnost", se oglasi sprevodnik, „naš strojovodja je, ki je pozabil svojo mapo ter hiti zdaj ponjo." — „Za-kaj pa vlak ne pelje nazaj?" — »Veste, to bi predolgo trajalo. Mi pa nimamo časa. Zato rajši počakamo, bo kmalu nazaj." Ko so se potniki nekoliko oddahnili od strahu, pridirjal je mož z mapo in vlak je zopet .bliskovo" dirjal naprej. Slovo pred vojno. — Na kolodvoru v Šaman na Ruskem se je odigral te dni Bledeči dramatski prizor: Neki mladi čsatnik ae je poslavljal od avoje žene. da se odpelje na vojno zoper Japonce. Mlada žena ae ga je cklenila oko u vratu a tako mečje, kakor bi ga za nc beno ceno ne hott la več izpustiti ter pri tem pretr« sljivo ibtela. Č*s'nik se je močno boril, da mu no priteko solze, a premagal se je. Tedaj je zsbrlitgala lokomo tiva. To jn vthuoic razburjenja za mladega časrnika. Zgrudil se je mitev na tla. Mlado ženo so odpelialt nezavestno. Šale doma je odprla "či, toda bila in blazna. •Jakeo pusti me!* Ako je sledeča lovska dogodoa resmAnv, Je ti s vrlo zanimiva. T« doi je obstreiil neki lovec v bližji mestec« A na Nemškem krasno papigo. Žival ni mogla več zleteti, ker je imela pre atreljeno peruti. D« bi stoiil konec trpljenju nesrečnega ptii'a, mu je betei pomagati na oni svet s j,u4kinim kopitom. Nepopisen pa je bil lotčev strah, ko mu je učeni ptič za-klical: »Jakcc, pusti mo!« Kakor se je pozneje pokazali, j« ptič ušel nekemu ondot-namu gozdnemu asistentu. Ukradena hiia. Nekemu ogrskemu kmeta biiz u Budimptšie s < prodali hišo. Da Be pa mi.6euie, )e skler il kmet, ukrasti novemu posestniku hišo, ki je bila stavljena iz lesa in opeke. Ko je 24. t. m. zjutraj došel nosi posestnik k svoji hiši ie videl v svoje največje začudenje, da jo prostor, kjer je stal* prej hiša, popolnoma prazen. Ostala m ne en« opeka. vsa jo bilo — ukraier.o. Brez dela. V L ndonu je sodoj nad 100.01)0 delavcev brez del* To pomen « do maia pol miiijrna ljudi v pepokem pomanjkanju. Trudijo ae sicer javno oblasti in za nebniki, da bi pomagali, a vendar dan za dnem dobi« policija ljudi, ki ae vsled osla belosti zbudijo ra ulicah. Mnogo jih je že tudi utr-rlo za gladom. Nsjvtčje bogastvo in r revščina se srefiuiets. smrt i\ !a koto je torej tudi znak najnaprednejšega mest« oh svetu ! Piama iz Amerike Iz Krakova poročalo, da pustnim oiyanom v Galiciji de iajo velike s'crem * Missa in hon. B. Marlae Virgi nis Rev. D. Decano Micnaeli ArUo dedkatt »uetore Joanne Pogačnik. Op. 10 Sumpti bua auetoria. Typis »ZadiuL*» tiskarna«. --Ta maša — uglasbena za meš«ni zbor »a cappella« — je ponatisnjena iz »C rk*enega Glasbenika« in ni kar vsakdanje, navadno dele; v njej je pokazat gosp d P. gačnik lep napredek. Sicer je gospod s^lsdiitelj znan kot mož, ki s svojimi skladbami ne hiepi po posebnih efekt b, pač pa vt-j* iz njih pravi cerkveni duh. Nekatere njegov.) skladbe so sprejeli celo strogi nemški kritiki v splošni ceoilijan8ki katalog. To maš.i moramo pri števati srednja težkim, ker je v njej precej polifjničnih odstavkov. Skiadba ima si .ve sen značaj ia ako jo bo proizvajal d;bro iz vežban pevski zbor. gotovo ne bo izgrešila mogočnega vtis*. Izfita je sicer Batno parti tura, a cena lepo tiskani partituri je tsko nizka, da lahko za vsakega pevca naroči partituro. Stane Ie 40 kr, cli kdor naroči št ri isvode, jih dobi za 1 gld , deset izvo dov pa za 2 gld. Naroča ae pri gr sp. st!« datelju v Idriji Tako si naši cerkveni pevski zbori l&hko z majhnimi stroški ohogtte svoj repertoar. Fr. F—d Socialne stvari. s c Krščansko socialno delavstvo v Curihu je t* dni iiaelo »hud zastopoikov švicarsk. kršč. soc. delavstva. Na sho lu je bilo 100 zastopnikov, med njimi en« tretjina delavca«. Zastopali ho 10 000 delavcev in do Isvk. N« zsdniem shodu zastopn;kov je štela iirš&snsfeo encislna del^vtk« organizacija podvojilo in imaio ž-) 39 sekcij. Ustanovili so več novih orga nizjicijskib središč. Orgauizacija iaia frsrco riko, italijansko in nemško delavsko tajništvo, katera vodijo nnrialjno t riranizacijo. Osrid iji predsednik dr. Sch»'ilwiller je izjavil, da bo spomladi ian»!a organizacija 15 do 20 tis. « Shinov. Na zborovanju p« sklenili ustanoviti csrednjo pogrebno blagajn -, izdelati nova pravil*, pokojninsko blagajno, tiskarno ia Z»ez»no glasdo ter delavsko h^nilnico. Telefonska In brzojavna poročila. Velika katoliško - narodna slavnost na Goriškem. Kobarid, 31. oktobra. Bisgoslovitav za-stuva »Katoliškega izobraževalnega društva* in shod sijajna Ogromna udeležba izBjvcs in Kobarida. Pred3odoik poalanoc LJa p a -n j a. Dr. P a v 1 e t i č govoril o društvu in katoliško slovenski ideji. D r. K r e k o kr Sčanskam demokratizmu, ki je pogoj za obstoj naroda in države. Končal je : Sedaj delajo, da bi mi*zelislužbo. Mirno gledam v bodočnost. Le mi vzame vlada ta košček kruha, bom tem svobod nejše izvrševal delo za Ijuliivo. S svojimi rokami si zaslužim to malo, kar rabim. Nepopisno ogorčenje. Japonsko-msktb vojska. Peterburg, 31. okt. Kuropatkin po roča: Dne 29. t. m ni bilo posebnih Bpo-padov. Bilo je več ostrih rekognosciranj. Ob priliki nekega konjeniškega rekognosciranja d n e 2 8, t. m , ki g* je podpirala artilerija, ao zasedli naši selo Esiantančen ter potisnili Japonce nazaj. Japonoi so isti dan poskušali zasesti sela, ki so jih imeli zasedene naši lovci. 1 km zapadno od Talianpua, a so bili razkropljeni. Na to so streljali v selo, ki so je vzeli naši lovci; a ti so selo obdržali, ako tudi z izgubami. En japonski oddelek, obstoječ iz 2 stotnij pešcev in 2 eskadron konjenice, je skušal razpršiti naše straže pri selu Se-niapu, a je bil odbit. En naš oddelek lovcev se je srečno približal sovražniku ter napadel njegove utrdbe. Pri Putilonu je bil alarmiran sovražnik, ki je sprejel lovce. Na to so se naši umaknili, a ob zori zopet pričeli z ofenzivo ter slednjič zasedli selo. Selo je bilo poprej od Japoncev zapaljeno. Vigo, 31. okt. V mednarodnem razsodišču, ki bo preiskalo dogodek z agleškimi ribiškimi ladjami in v katerem bodeta imeli Rusija in Angleška enako število glasov, bode tudi Francoska kot nevtralna vlast. Dunaj, 31. okt. Cesar je danes ob 10. dopoldne zaprisegel novo imenovane ministre : dr. Manzueta Kozla, dr. Antona pl. Randa in Ferdinanda grefa Buquoya. Madrid, 31. oktobra. V včerajšnji zbornični seji je pričela opozicija z ob-strukcijo v obliki dolgih govorov, predlogov in poimenskih glasovanj. Večina je skrbela, da bo zbornica vedno sklepčna. Na koncu je došlo do pretepa. Opozicija je napadla predsednika s palicami, da so ga morali ščititi vladni pristaši. Predsedniški sedež je bil po-mazan s črnilom. Rabuka nepopisna. Min. predsednik Maura se je izjavil, da se ne bo umaknil pred terorizmom opozicije. Poslano. 1825 2—i Ljubljanski pekovski mojstri so sklenili letos enkrat za vselej, opustiti delitev dosedaj običajnih, takozvanih prešc o priliki praznika vseh svetnikov, ter dotično svoto izročiti v razdelitev med mestne reveže mestnemu magistratu. To naj cenjeno ljubljansko občinstvo blagohotno vzame na znanje. Pekovski mojstri Ljubljane, Šiške ln Ud mata: Jean Schrey, Viktor Gartner, Zalar Matija, Stnerke Anton, Godec Ivan. Babič Franc, Cacak Josip, Mole Fran, Markič Fran, Vrtačnik Josip, Žužek Kari, Zalaznik Jakob, Podržaj Jožef, Jančar Jožefa, Bizjak Ivan, Pirnat Ivan, Cizej Franc, Pauer Friderik, Pire Peter, Potočnik Marija, Ženko Avgust, Krašovic Franc, Leskovec Jakob, Mavc Anton, Avbelj Josip, Okorn Franc, Tušar Josip, Stupica Terezija, Stopar Franc, Svetlič Josip, Avgust Jenko. ViSinanad morjem 306-2 m,srednji zračni tlak 736.9 mm j ; imiiu, MU;*.« ' V1' j 1 Varffiiuri. J9ob« 29j 9 zveč. | /38'4 90 | si. ssvzh.jdel. jasno. 16 .,J 7. tiutr. |'2. popol. 7399 788*8 40 13"7 brezvetr. si. jvzh. megla jasno. „ |9. zveč. | 739 8 10'8 | si. jvzh. | obl. j 2. popol.) '-39-4 | 12-5 i si. ssTzh. | pol. obl. | Srednja temperatura sobote 9-8', norm. 7-8" Srednja temperatura nedelie 9 5° ooruiale 7'6\ Tržna poročila. 28. oktobra. Budimpešta. Pšenica za oktober —.— do —.—; za april 10.10 do 10.lt. Rž za oktober do -.—; za april 7.82 do 7.83. Oves za okt. K —.— do —. - ; za april 7.14 do 7.15. Koruza za oktober —do —.—, za maj 7.35 do 7.3.6 Pšenica : ponudbe srednje: povpraševanje slabotno, mirno. — Prodaja 8.0(0 met. stotov., zalOst. znižanja. Rž in oves za 10 do 15 st znižanja. Vreme lepo. Zahvala. Povodom prebridke, tako nenadne izgube Dašega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, brata, svaka in strica, gospoda * Mihaela Jager izvoščeka nam je došlo od blizu in daleč toliko dokazov sočutja, da se čutimo dolžne, izreči svojo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo vsem mnogobrojnim udeležnikom pogreba, osobito gg. izvoSčekom, dalje za krasne darovane vence in vsem, ki so kakorkoli izkazali pokojniku zadnjo čist. 1830 Bog bodi vsem obilen plačnik! Ljubljan a, 31. oktobra 1904. Žalujoči ostali. Zopet znižana cena v Ameriko I Cunard Line. Prva direktna parobrodna družba Trst-lTew Ycrk, in naz»j. Pnkodni odhod iz Ljubljane dne 5. 17. novembra, 1. 15. 24. decembra 1904. Vozna cena z vso prosto hrano, pijačo in prtljago, Ljubljana-New Vork K 115.— Pojasnila in vozne karte pri F. Nowy, Ljubljana, Dunajska cesta 32, hlizo južnega ko lodvora. 1829 2—1 Mednarodna panorama, l-l Ljubljana, Pogačarjev trg. i j Ta teden Vclezanimivo potovanje potovalca po severnem kraja Nansena v le-dene pokrajine. Sl. občinstvu na|ul|udneje naznanjam, da sem odprl svojo novo pivnico 1828 3—1 na Sv. Petra nasipu štev. 37, poleg jubilejnega mostu. Točim v prvi vrsti hrvatska naravna vina iz zadruge samoborskih vinogradnikov. — Dalje točim fini dolenjski cviček, štajerski rizling in druga vina iz sodov ali steklenic; vino prodajam tudi na debelo v vsaki množini, in se po isti cena zniža. — Salonsko marčno pivo iz puntigamske pivovarne vrček samo 20 vin. — Kuhinja fina in cena, ob vsakem času. — Krasni prostori, in točna postrežba. — Za blagohoten, prijazen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem Al. Hasberger, restavrater ln lastnik pivnice. Izjava. 1822 3—2 Podpisani izjavlja, da ni plačnik za dolgove, ktere bi moj sin prane WindiSChcrfmesarski pomočnik, pod kterokoli pretvezo napravil. HarcI IDindise^er, posestnik v Kranju. MF" Več mizarskih pomočnikov dobi takoj delo pri Filipu Lazarju, mizarju na Jesenicah, Gorenjsko. isi6 (3—2 Mlad korespondent izurjen pisalec na stroj in stenograf, se išče za neko graško tovarniško pisarno. Vešči morajo biti popolno slovenskega jezika. Ponudbe pod šifro: „Dobra služba" na upravništvo tega lista. 1818 2—2 Mlad, prav dobro izurjen rkt^rmnicf Išče službe; zrno-gaillSl žen je voditl tudi večje pevske zbore in podučevati dramatične igre, tamburico, klavir, gosli in flavto, prevzel bi tudi cerkveništvo. Naslov pove uprav- ništvo „Slovenca". 1817 (3—2) ,Občeslovensko obrtno društvo v Celja' — — naznanja, da se sprejemajo oglasi za „Kažipot" po slov. Štajerskem, ki ga izda za leto 1905, še do 15. ocuer^bra 1904. Oglaseje pošiljati na „Občeslovensko obrtno društvo v Celju", katero daje tudi vsa tozadevna pojasnila. 1798 3—2 w po ugodni ceni sukneno blago pri R. Miklauc Ljubljana Špitalske ulice štev. 5. ................milili................................................................... 1 Že skozi 19 let 1 fHiUBlt^. boleham na želodcu. Po | A ~ poskušnjah z različnimi | zdravili sem začel leta Š 1896. rabiti Vašo | l4 tinkturo 1 za želodec, 1 I ki mi je vedno prav = dobro služila kot učin- § kujoče zdravilo, pa ne | = le meni, ampak tudi i = raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po- i = daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur, § = ki trpi na želodčni bolezni. 790 50—2B 5 | Friderik Repolusk, 1 = iupnik e Št. Vidu nad Taldekom, p. Mitslina, - = 18. de o. 1003. = 1 Resnici čast! | 1 Vaše „2eleznato vino" se mi je pri 1 | mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini, | | kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav | | posebno je bil njega učinek očividen pri slabo- | I krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne- | | rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato 1 = morem Vaše res izborno železnato vino iz i = lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih 1 | slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati! | 1 Anton Žnidaršlč, i s iupnik pri Beli cerkvi, p. Št. Jernej, Dolenjsko I 2 1. marea 1904. 5 | Naročila vsprejema proti povzetju ln točno Izvršuje | | odlikovani lekarnar G. PICCOLI, Ljubljana | = lekarna „Pri angelu", Dunajska cesta, dvorni Š = založnik Njihove Svetosti papeža. = .............................................i.....i...........um.....milimi......... I mr Pijte ~mm | r Klauerjev i 1 »Triglav"* i najzdravejši vseh likerjev. Z 544 150-91 « „Kraški Teran,, ^ vsestransko garantiran vsled ugodne letine, neprekosljive kva- ' liteteima n.»»]»roAn| od 56 litrov dalje Anton Černe, posestnik v Tomaj i, p. Sežana. Op.: Cene so mu sedaj še ugodno nizke. 1769 10—6 \w, |-— II fučik /(oval Triglav J/oval iHiiiilil .nV> S m m m mm slovenska koračnica )ul. fuči/ta, kapetnikac. in kr. pešpolka 86. 2a piano/orle. J{ 150. dobiva se v knjigofršnici Jg. pl. tfleinmctyer § 7. tfamberg v Ljubljani. 1797 3-2 V>*A v"/. ^ v-/. vv/i .v>.v> •Vl-f.v. \v/. Sv/, \v/. \v/. .V>.V> \v/, \v/. >yi>y-i |\W. v-/. '••—/. I' . \ ' I ... I ... . mi trni V.V <>■'/. VA/.V. \v/.WA yr _:___ v ll Id ** m u cS >C/5 CJ • > 'E D E cs C >N C O N 0> • •a 'U N a o N JO CJ CJ t/3 C £ » C >u • "5 o a C ca D. (j t« u O, O o. IA 1 i v P3 »-C -O B a> >■ o a • OO i *S D. O D. O m c o. o 13 S fM a» H ■a o a» u I j -+-> 53 -a aj os >■ C š = CJ >t/3 rj p o -T c CC 03 S - • «—| 03 — n o -t- i J Kito posojilnica Hacle okota registrovana zadruga z neomejenim poroštvom flKTillli v Ujubljani ITilsiifilS 41 23 104—86 na Dunajski eesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulie obrestuje hranilne vloge po 2 |0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnika plačuje. Uradne ure od 8.—12. in od 8.—4. ure popoldne. Hranilne vlege sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. K 5,245.845*40. Upravno premoženje kmetske posojilnice znaša l nthran K 5,089.883-14. Dpernri K 23,806-306-40. ar K 98.238-41. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185 ) Žrebanje Glavni dobitek = predzadnji teden. s= = kron 25.000 kron = Srečke vojaftkega spomenika priporoča k 1 krono J. C. Mayer, LJubljana. 1753 7 Dobitki obstoje i« efektov in se ne izplačajo v denarju. Naznanilo. Na tukajšnji c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli seotvorijo zdneml4. novembra letos B£3T zimski tečaji za zidarje, Kamn°5«K« i o tesarje. Namen tečaju je, podajati obiskovalcem višjo taoretično izobrazbo in spretnost za uspešnejše izvrševanje navedenih obrtov in za napravo predpisane izskušnje za zidarskega, tesarskega in kamnoseškega mojstra Vsak tečaj obsega dva kurza, ki trajata po 5 zimskih mesecev in sicer od novembra do konca meseca marca. V prvi kurz se sprejemajo obiskovalci, ki so stari najmanj 18 let, ki se izkažejo z učnim izpričevalom zidarskega, kamnoseškega ali tesarskega obrta in z znanjem, ki ga podajajo obrtne nadaljevalne šole. Pri vstopu je plačati 8 K vstopnine. Pisalne in risarske potrebščine dobe obiskovalci brezplačno. Zglasila sprejema ravnateljstvo do vštetega 12. novembra. C• kr. ravnateljstvo nmetno-obrtne strokovne Šole. V Ljubljani, dne 28. oktobra 1904. lsio 2-2 Razpis. 1800 (3-2) Radi oddaje zgradbe popravila in prizidanja dvorazredne ljudske Scle na Vačah razpiše se ofertna obravnava na dan 24. novembra ob 10. uri dopoldne pri krajnem šolskem svetu na Vačah. Pismenim z 1 krono kolekovanim ponudbam naj se priloži 5% varščine troškovnega dela ali pa vseh del, na katere se ponudba glasi, in ponudilo naj bo zapisano s številkami in besedami, kakor tudi naj iste obsegajo izrečno opombo, da so dotičnemu oferentu dobro znani vsi pogoji, tro-škovnik in načrti, in da se istim brezpogojno podvrže. Dela so proračunjena: 1. Zidarsko delo..... K 5327-32 2. Tesarsko in krovsko delo 3670z0 3. Mizarsko delo .... JJ 897-— 4. Ključavničarsko delo » 734 — 5. Železje (Constructionseisen) 460-— 6. Kleparsko delo .... ?? 319 33 7. Pleskarsko delo .... )) 166-27 8. Steklarsko delo .... jy 150-85 9. Slikarsko delo .... jj 4913 10. Pečarsko delo..... / n 710 — 11. Šolska oprava .... JI 815-90 Skupaj . K 13.300 — Take ponudbe se bodo sprejemale pri podpisanem krajnem šolskem svetu do 10. ure dopoldne navedenega dne. Navedene dele stavbenega elaborata in stavbene pogoje si vsakdo lahko ogleda pri krajnem šolskem svetu na Vačah. Krajni šolski svet na Vačah dne 26. oktobra 1904. stastastastestastestastastaž ,8t{S SMS I Sta S5£S p**1 itestas tasta SteSteStaStaSteStaSta^SteStaSteSt Sta sta Is Sfo St® HI ste Ste © Ste S) tri 8M? Ste sta i&ft »ts H ■ SMS Ste. »iS - sta, M tvi m1 Strogo solidna^^ Jjj m anu fakturna trgovina v Cešnik S Milavec Ljubljana, Lin garje ve ulice priporočata slavnemu občinstvu pri nakupovanju jesenskih in zimskih potrebščin nju bogato zalogo raz-novrstnega oblačilnega blaga. 1601 6-4 saišlgs && susafssHss t«r;stes%stestesteij kg%StSSteS%SteS>?.S sstestas l|t* LiJUBLiJflHA, IiIHGRRJEVE OlilCE B^^stestestestestestestestestesteste^stastestestastestasteste :steste .steste 'SHS&f? stasta SlfFStfS s tasta a £SSHS staste staste susafs stasta Stff&ffl stasta as«© starta stasta StfSSHS, stasta safsšfs staste s t?,sta: 9MS8HS stasta stasta1 S£t£S?|S »teste »tasta tofs&tS staste Ste ste ste ste 8HSŽUS stasta Pariz 1900 »Grand prlx' Najvišje odllkov. 352 2U—14 Izvirni Singerjevi šivalni stroji so vzorni v konstrukciji in izdelavi. Izvirni Singerjevi šivalni stroji lXtS°o.potrebnizado,naioin Izvirni Singerjevi šivalni stroji 8oobra$b0lj raz5irieni T tvorniskih Izvirni Singerjevi šivalni stroji ™p:zitoslj,r'v delozmožnoeti in Izvirni Singerjevi ši|alni stroji lSrVeK5!jivi pri modernem Brezplačni učni tečaji za vsa domača Šivalna dela in moderno umetno vezenje. Zaloga svile za vezenje v najrazličnejših barvah. Elektromotorji za posamezne stroje« za domačo porabo. Singer Co. alfe. družba za šivalne stroje. LJubljana, Sv. petra cesfa št. 4. Anton Schusfer Ljubljana, Špifalske ulice 7, Ljubljana priporoča rs^ novosfi v konfekciji za dame in deklice: bluze in deške obleke, modno blago za dame in gospode ; vsakovrstne lodne, krasne barhente, šerpe, = različne garniture in flanelaste odeje. = Solidno blago! —— Nizke cenel Vzorci na zahfevanje poštnine prosil. Žalni klobuki = elegantni In po najnižjih cenah. = Nagrobne vence in trakove za vence v največji izberi priporoča Karol Recknagel, Mestni trg 24. 1813 3—2 Naznanilo. Usojam se p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da se preselim s svojo knjigarno in trgovino z muzikalijami, umetninami, papirjem, pisalnimi potreb- — ščinami i. t. d. - iz svojega dosedanjega lokala na Dvorskem trgu v novo poslopje ,,Mestne hranilnice" v Prešernovih ulicah št. 3. Otvoritev nove, po načrtih arhitekta dr. Maksa Fa-bianija najelegantneje urejene prodajalnice bode v ■■ četrtek, dnč 3. novembra 1.1. — Z velespoštovanjem L. 5chwenfner. ■OT lakif la pr»4aja • aakovritnih Ariarmlb papirjev, iraftk, tanarjav itd. lnT»ir+Tft"J* u xfnbe pri ftrabujlfc, pri irf»eb»»jn najasanj-lega dobitka. — PrSBHl za vsaka trabanje. Kalaataa iavrlliav »tratil borsl. lidajatel; ta.a4«evorai uadalk: irf l|«a»l|.ŽIt»lh. Menjarična delniška družba »1EBCU B« 1., loILtili 10 In 13, Dunaj, i., StribilguiB 2. MT Pojasnila tU t vseh gospodarskih in flnaninlh »tvareh, potem o kurmih vrednostih vseh ipokulaoljakih vrednostnih papirjev in veatnl nasveti ia dosego kolikor fe aaagoče Timtp abrestovsnja pri popolni varnosti naloienlh Clavnlo. 134 39* Viak .Katolifike Tiskarna« v Ljubljani.