s= The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni volume xx. — leto xx. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) JULY 19, 1937. ŠTEVILKA (NUMBER) 167 VESTI IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI PO AMERIKI Staunton, 111. — Dne 6. julija 3e tu umrl Math Pristopec, star let in rojen v Javorju pri Li-tiji na Dolenjskem, po domače Pajkov Matijček. V Ameriki je živel 36 let in zapušča ženo, dva sinova, tri hčere, tri brate in sestro. Calumet, Mich. — Rojaka Jos. Šimca, ki ima farmo za North Tamarackom, je zadnje dni zadela velika nesreča, ko mu je Pogorel hlev, v katerem se je nahajalo več glav živine, razni farmarski stroji, električna se-salka in večja zaloga sena. Ker 3fe na farmi manjkalo vode, se ni dalo nič rešiti. Škoda znaša o-kr°g $3000. — Te dni je umrla Anna Waldenmayer, stara 73 tet. Bila je stara naseljenka, doma iz Bele Krajine in vdova P° Nemcu, s katerim se je omo-Zapušča sina in tri hčere. V Riversville, W. Va., je t. m. umrl Ivan Bačič, peti dan po operaciji. Star je bil 38 (Dalje na 2. str.) Stroški iskanja Ame-% Earhart in navigatorja Noonana Kongresnik Scott zahteva 600 MAVROV UBITIH MADRID, 18. julija. — Španska vlada izjavlja, da je bilo pri napadu na Vil-lafranca del Castillo ubitih nad šest sto Mavrov. Lojalisti so uzrli navsezgodaj zjutraj Mavre, ki so se pričeli plaziti iz svojih postojank proti loja-listom, ki so takoj otvorili nanje ogenj iz pušk in strojnic. Ker je fašistično toništvo streljalo za hrbtom naprej se plazečih Mavrov, jim je bil s tem odrezan vsak umik nazaj v svoje postojanke, vsled česar so morali na mestu poginiti. Papež hvali kardinala Mundeleina HI natančen proračun o strogih,ki so nastali z iskanjem pogrešanih letalcev. stroški baje znašajo *ri milijone in pol. Ameriškim romarjem je izjavil, da imajo v Munde leinu pogumnega nadškofa, ki se ne boji nastopiti za pravice Boga in cerkve Washington, 17. julija. — jj°«gresnik Byron Scott, demo-at iz Kalifornije in član odbo-ra 2a mornariške zadeve, je da-hes zahteval, da se predloži poučilo o stroških, ki so nastali z |skanjem pogrešane ameriške etalke Amelije Earhart in nje-r'e£a navigatorja Noonana, v Mornarici, obrežni straži in avi-Miki. k ^radniki pravijo, da bo tež-podati natančen račun o iz-kih. Neko prejšnje tozadevno j počilo je javljalo, da stane a- j et"iško vlado iskanje pogre-1 ^ih letalcev najmanj $230,000 j k dan. Dvotedensko iskanje, ki 0 zdaj končano, velja torej po-et«takem ameriško vlado okoli bilijone in 100 tisoč dolarjev. ■L'alje je zahteval kongresnik oblasti, da izjavijo, na kakš- 1 Podlagi so izdale Ameliji Aer-^ in kapetanu Noon^u dojenje za ta polet. TTongresnik je tudi rekel, da bo zahteval, da bod alcev, ki ne izvršujejo svojih j^etov v njeni službi, ter si s ^ ^ nakopavala nepotrebne Žrtve avtomobilov bi^era3 so zahtevali avtomo-t 1 z°pet dvoje smrtnih žrtev, je h-ne J- Wellman, stara 65 let,! je k a Ubita od avtomobila, ko bliž-°^ela preko Kinsman rd., v ge mi Richmond rd., žrtev dru-Ijj, avt°mobilske nesreče pa je Se . 64-letna Mrs. McCauley, ki v iubila, ko se je avtomobil, frioij em se Je peljala s svojim h{e J"1 in svojim sinom ter lo^ick' prevrnil v bližini Wil" toče vlada ne bo več iskala Obletnica državljanske vojne. Borba bo sla neisprosno naprej. Francisco Franco se s svojimi izjavami norčuje iz vsega sveta.—Lojalisti odločeni, da nadaljujejo z borbo do bridkega konca. Na severu so pričeli z novo ofenzivo. SALAMANCA, Španija, 18.* julija. — Vrhovni poveljnik španske fašistične armade, general Francisco Franco, je včeraj izjavil, da so fašisti zavzeli mnogo španskega teritorija ter da imajo pravico zahtevati, da jih države priznajo za bojujočo se silo. Dalje je dejal, da je samo pomoč Rusije in Francije, ki jo dajeta lojalistom, kriva, da vojna še ni končana. "Nemčija in Italija gledata na borbo fašizma v Španiji ne samo z vidika obrambe dežele napram rdečkarjem, pač pa tudi z vidika zapadne civilizacije, katere glavni sovražnik je boljševizem. "Nacijonalistična (fašistična) vlada je sistematsko odklonila vsako pomoč inozemskih prostovoljcev, ker jih ne potrebuje v svojem prizadevanju, da reši Španijo in njene dominije pred rdečkarji, ker je evidentno tehnično in moralno superiorna . ." "Ali ni to v nebovpijoča infam-nost, ko je vendar vsemu svetu znano, da se bori na njegovi strani do sto tisoč samih Italijanov, ne vštevši Nemcev, ki jih je tudi do dvajset tisoč?! — O-pomba uredništva). VALENCIA, Španija. 118. julija. — Ob prvi obletnici španske vojne je španska vlada obnovila svojo prisego, da se bo nadaljeval boj s fašisti do bridkega konca. Obletnice se ne bo praznovalo z nobenimi bučnimi paradami, pravijo vladni dostojanstveniki, toda vlada ima gotovost, da so njene armade danes močnejše kot so bile kdaj prej. Štiri glavne stranke, ki tvorijo špansko ljudsko fronto, 30 izdale apel na vse demokratske vlade sveta ter na antifašiste vseh držav, da jim pomagajo streti fašizem. Apelirale so v i-menu civilizacije, da se jim da vsa razpoložljiva pomoč v njihovem boju proti španskemu, i-talijanskemu in nemškemu fašizmu. HENDAYE, Francija, 18. julija. — Vladne čete v severni Španiji, očividno obodrene po zmagah in uspehih svojih tovarišev v okolici Madrida, so pričele danes z ofenzivo na svojo lastno roko. Pri Santandru so poslali Baski v zrak cele skadrone svojih letalcev, kar se je zgodilo prvikrat tekom dolgih mesecev. Pritisk na Santander je ponehal, ker je general Franco vrgel svoje čete, ki so pritiskale na Santander, na madridsko fronto. Vroči boji so se vršili na ara-gonski fronti, kjer so Katalon-ci naskočili fašistične postojanke, približno 90 milj od Valen-cije. Utrujeni in izmučeni so dospeli včeraj v zaledje ameriški in kanadski prostovoljci, ki so se zadnjih deset dni neprestano borili v vladni ofenzivi proti fašistom. Zdaj si bodo odpočili v zaledju, dokler jih ne pokličejo spet na fronto. Španski fašisti zasegli angleško ladjo Iz Francije sta takoj odpluli proti Španiji dve angleški bojni ladji. Odhiteli sta s tako naglico, da je ostalo nekaj njunih oficirjev na kopnem. LONDON, 18. julija. — Angleška admiraliteta naznanja da je neka španska bojna ladja zasegla v območju španskih vod angleški trgovski parnik Can-dleston Castle, ki ima 2,579 ton prostornine. Nekaj ur po zasegu te ladje, kar se je zgodilo v soboto zjutraj, sta odplula angleški ruši-lec Basilisk in boina ladja Royal Oak iz St. Jean de Luza protj Španiji. Angleški ladji sta tako naglo odpluli iz francoskega pristanišča, da je ostalo pet oficirjev bojne ladje Royal Oak še na kopnem, ker so imeli dopust. Slednji so nemudoma najeli nagel motorni čoln, ki je ujel njihovo ladjo zunaj na morju. CASTEL GANDOLFO, 18. julija. — Proti vsem vatikanskim diplomatskim pravilom je papež Pij včeraj javno pohvalil čikaš-kega kardinala Mundeleina za njegov pogum, ki ga je pokazal v svojem kritiziranju nemškega diktatorja Hitlerja. Papež je imel svoj govor pred madžarskimi, španskimi in ameriškimi romarji. Med drugim je papež dejal: "Izvedel sem, da me je prišlo o-biskat več mojih sinov iz Chica-ga. Vam, moji dragi otroci, podajam svoj blagoslov. Vam, ki vas je Bog obdaril s pogumnim in pravičnim nadškofom, ki neustrašeno brani pravico Boga in cerkve, izročam svoje pozdrave za vaše rojake." ' Nagla smrt rojakinje Včeraj popoldne je umrla v Glenville bolnišnici Mrs. Jennie Paulin, 1123 E. 177 St. Kakor poroča "Plain Dealer', je umrla zaradi počene lobanje. Iz istega vira posnemamo, da je odšel njen mož John Paulin v soboto večer na delo v New York Central tovarno, kjer je zaposlen že dvajset let. Ko sta puzneje tega večera prišla domov sin in hčerka zakonske dvojice, sta našla mater v postelji. Mati jima je baje rekla, da jo je njen mož u-daril. Včeraj zjutraj jo je njen mož, ko se je vrnil z dela, odpeljal v bolnišnico, kjer so zdravniki dognali, da je ženska v kritičnem stanju. Popoldne ob štirih je umrla. — Kakor rečeno, smo povzeli to novico iz Plain Dealerja. Kolikor mi poznamo Johna Paulina, vemo, da je slednji marljiv delavec, trezen človek in skrben oče, zato je treba počakati tozadevnih nadaljnih pojasnil. VELIKA BITKA ZA MADRID MADRID, 19. julija. — Šestnajst milj zapadno od Madrida sta se spopadli danes lojalistična in fašistična armada ter se vrgli druga na drugo z besom, ki mu zgodovina ne ve primere. V boj so posegli z vsem orožjem — od letal pa do nožev in pesti, s katerimi so se obdelovali v zakopih. To je najbesnej-ša pa morda tudi najvažnejša bitka v španski vojni. i Včerajšnje izgube na o-beh straneh znašajo d 5 do 7 tisoč mož, ki so obležali mrtvi ali ranjeni. Ceste, ki vodijo v Madrid, so natrpane z ambulancami in tovornimi avtomobili, ki prevažajo ranjence v mesto in nove bojevnike na fronto. Lojalistična. vlada gleda z neomajanim zaupanjem v bodočnost. Delavci v Rayon tekstilni tovarni v soboto odglasovali proti uniji S 469 glasovi proti 423 so odglasovali proti opolnomočenju unije kot edine zastopnice pri kolektivnem pogajanju. Lavina, ki preti pokopati Evropo "Usmrčeni" Mehikanec na Velikojezer-ski razstavi S petdesetimi tovariši je bil v Mehiki postavljen ob zid ter ustreljen.—Ostal i tev. pa je živ, dasi je njegov stavka- ki bila ProSlaše"a , , v ! v tei tovarni dne 16. maja, se bo obraz grozno nakazen. _J,. . ... __ 6 __! nadaljevala, dokler se ne odloči CLEVELAND, O. — Včeraj!0 Prizivu-je dospel iz New Yorka v Cleve- Glasovanje v Covingtonu Resne besede v angleškem parlamentu. Anglija bo znala braniti svoje interese. V VIRGINIJI PA SO DELAVCI ODGLASOVALI V PRILOG UNIJE. CLEVELAND, O. — Textile*—-— Workers Organizing Committee je izgubil v soboto svojo dvo-; mesečno bitko, da bi prisilil Rayon korporacijo, da slednja prizna C. I. O. unijo kot edino i polnomočno agencijo za kolek-jtivna pogajanja delavcev v tej tovarni, ko so delavci te tovarne [odglasovali s 469 glasovi proti ,423 proti uniji. Volitev se je : vršila pod pokroviteljstvom in nadzorstvom National Labor Relation Boarda. Unija pa je bila zmagovita v tovarni iste družbe v Covingtonu, Va., kjer so odglasovali delavci s 639 proti 431 v prilog reprezentacije T. W. O. C. J. R. White, predstavnik unije, je izjavil, da bo vložil priziv glede teh volitev, z motivacijo, da je volilo večje število delavcev, ki niso upravičeni do voli- 0; laž na Lake Shore blvd. so dobili Stali v avtomobilu Poškodbe. ll8etos je bilo v Clevelandu že črtnih žrtev avtomobilov. Tetica štorklja Pri družini Mr. in Mrs. Frank Toplak, 14610 Aspinwall Ave., se je v soboto oglasila tetica štorklja ter pustila krepkega in zalega sinčka težkega 9 lbs. Mati je hči dobro poznane Mrs. Gertrude Balisheve družine. Nahaja se v Huron rd. bolnišnici na Terrace Rd. Čestitke! Nov grob V soboto ob 8. zvečer je po kratki bolezni umrla Ana Kuž-nik, rojena Bačar, stara 79 let. Stanovala je na 1000 E. 74 St. V Clevelandu zapušča 3 hčere, Ano. omoženo Berkopec, s katero je živela od časa, ko je prišla iz Springfielda, 111., pred šestimi tedni, Agnes, omoženo Ko-stelec, in Alojzijo, om. Koren, v Detroitu, Mich, hčer Marijo, om. Rap, V Muskiganu, Mich, pa sestro Agnes Stariha. V Ameriki je bivala 34 let. Pred prihodom v Cleveland je bivala v Spring-fieldu, 111., kjer je je 26. maja tekočega leta umrl mož in kjer zapušča več sorodnikov in prijateljev. Rojena je bila v Koroški vasi, fara Podgrad pri Novem mestu, kjer zapušča sestri Frances Sekula in Cecilijo Jenič in veliko sorodnikov. Poleg o-menjenih zapušča 15 vnukov, e-nega pravnuka in druge sorodnike. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti, v cerkev Sv. Vida in nato na Calvary pokopališče pod oskrbo Jos. Žele in Sinovi. Bodi ji o-hranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje. Slavčki Danes zvečer se bo vršila redna mesečna seja "Slavčkov" in staršev. Prošeni ste, da ste vsi navzoči, ker bodo podani trimesečni računi. V Kanado Mr. in Mrs. John Turk, 9809 Yale avenue in Mr. in Mrs. Stro-jin so odpotovali na počitnice v Kanado. Ustavili se bodo z& par dni v Quebec. Pozdravi Iskrene pozdrave iz sončne Kalifornije pošiljata Mrs. Elizabeth Matko in sin Milan. — Iz Kanade pa pošiljata pozdrave Mr. in Mrs. Anton Strojin. — Hvala! Pogon za butlegerji CLEVELAND, O. — Tekom včerajšnjih pogonov, ki so trajali štirinajst ur, je policija a-retirala enajst mož, pet žensk in enega dečka v raznih prostorih, kjer baje prodajajo žganje, ne da bi imeli dovoljenje za to, kakor tudi doma izdelano ali "butleg" žganje. Preoblečen kot tramp ali potepuh, se je policist Schuller pomešal med pivce ter po raznih točilnicah zbiral 'dokaze proti kršilcem postave. Prej omenjeni deček je bil a-retiran, ker je prodal nekemu odjemalcu pint domačega žganja. — Preoblečeni policist se je že od torka klatil po raznih sa-lunih, in ko je menil, da ima dovolj dokazov, je privedel v prostore policijo. land neki mož, ki more reči, da je edini človek na svetu, ki je bil "usmrčen", pa je vendar še živ. To je Venceslao Moguel, star 38 let. Mehikanec iz Yuka-tana, katerega so zadele štiri krogle, ko se je zvrnil na tla stoječ pred puškami strelcev ob zidu, nakar so ga pustili tam kot mrtvega. Krogle so mu takrat odnesle del njegove čeljusti, nebo v ustih in del njegove desnice nad laktom. Moguel je zaposlen na razstavi v Rippleyjevem paviljonu. Dne 18. marca 1915, ko je Moguel študiral v srednjih šolah, so tekom nekega revolucij-skega izbruha revolucijonarji prijeli tudi njega. In Še istega večera so ga s petdesetimi drugimi obsojenci postavili ob zid neke cerkve ter z ostalimi vred ustrelili. Po salvi je dobil Moguel še o-bičajen strel v sence, tako zvani milostni strel, da bo gotovo mrtev. Z razbitim obrazom, ki je bil ena sama rana m z ranjeno roko je bil Moguel najden potem nezavesten med svojimi mrtvimi 'tovariši. Zdravniki so obupali nad njim in pričakovali, da bo vsak trenutek izdihnil, pa je v njihovo največje začudenje o-kreval. LONDON. — V angleškem parlamentu se je vršila velika debata v zvezi s španskim vprašanjem in obnašanjem Italije in Nemčije. Predsednik vlade Neuville Chamberlain je primerjal položaj v Evropi s snegom, ki leži visoko nakopičen na strmem gorskem pobočju. Vsak čas se lahko sproži lavina. Predsednik delavske stranke, Atlee je zahteval od vlade, da napravi konec slepomišenju v španskem vprašanju in podpre legalno špansko vlado. Liberalec Lloyd George je strastno napadal Nemčijo in njeno politiko vmešavanja v Španiji. Rekel je, da Nemčija __________________zasleduje v Španiji osvajalno Organizing odbora, ki je vodil i politiko in izrazil svoje obžalo-tukajšnji štrajk, kateri se je I vanje, da Sovjetska Rusija ni pričel 29. marca. 'dala Španiji še več letal in to- pov za obrambo pred tujimi o-svajalci. pa pomeni veliko delavsko zmago, kakor je izjavil Robert Gaffney, organizator Textile Workers Moguel pravi, da ne čuti nobene jeze do ljudi, ki so ga "u-strelili", češ, da je prej tudi sam ubil že lepo število svojih političnih nasprotnikov ter da je v povračilo dobil samo to, kar mu je šlo. "Če vpoštevamo pritisk, pqi katerim so morali delavci oddati svoje glasove, je jasno, da smo izvojevali veliko zmago," je dejal. Omenjena družba je odprla o-be svoji tovarni pred desetimi dnevi. CLEVELAND, O. — V soboto je spet priletelo kamenje skozi okna štirih domov, ki jih la-stujejo stavkokazi. V nekem domu je padlo razbito steklo na pdsteljo neke 75-letne ženske, stare matere nekega delavca, ki dela v Corrigan-McKinney tovarni. Neki sosed je povedal policiji, da je videl v nedeljo zjutraj cb 1:30 neki avtomobil ki se je u-stavil pred domob Feliksa Gra-bowskega na Holmden Ave., nakar je stopil iz avtomobila neki mož ter se približal hiši. Priča je videla, kako je dvakrat zavihtel roko ter vrgel kamenje proti hiši, nato pa je zasedel spet svoje mesto v avtomobilu, kjer je bilo več ljudi, ki so se ta-kaj zatem odpeljali. Grabowski je povedal policiji, da je prej piketiral pred tovalno, toda da je v zadnjem času spet pričel delati. Zunanji minister Eden pa ja izjavil, da so časi, ko se je Anglija morala samo umikati, minuli. Izgleda, da vidi Anglija ogrožene svoje interese v Španiji in da bo zato znala te interese braniti. Za seboj ima Francijo, ki je istotako prizadeta, in v ozadju Zedinjene države. Smrtna kosa V soboto zvečer je preminul v Polyclinic bolnišnici Joseph Koe-nig, star 58 let. Rojen je bil v Langentaunu, Jugoslavija, odkoder je prišel sem leta 1903: Tukaj zapušča ženo Josephino, roj. Hoeferle, hčere Mrs. Josephine Mullen, Lillian, Mildred, Alvina, Dorothy, Eileen, Betty in sina Roberta. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti na 1265 Norwood Rd. v sredo zjutraj v cerkev sv. Petra ob 9. zjutraj, pod oskrbo pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinov. NOBENEGA UPANJA ZA AMELIJO HONOLULU, 18. julija. — A-meriška mornarica smatra A-melijo Earhart, pogrešano a-meriško letalko, in njenega navigatorja Noonana za mrtva, ko je včeraj prenehala s svojim iskanjem za njima. Bojne ladje, ki so ju iskale, so odplule nazaj j proti svojim pristaniščem. Poleg tega doma, so bile poškodovane še tri nadaljne hiše stavkokazov. Painter bolan ] NAGCI Z REVOLVERJI AIMA, Cal., 18. julija. — Člani tukajšnje kolonije nagcev so se odločili, da bodo poslej nosili okoli svojih golih teles o-pasane revolverje, s katerimi bodo odganjali radovedneže, ki neprestano kukajo skozi špranje ograje v njihovo kplonijo, kjer moški in ženske paradirajo v A-damovih in Evinih oblekah. Kenyon V. Painter, bivši direktor Union Trust banke, ki je zaradi primanjkljanja pol milijona dolarjev zaprt v državni jetnišnici v Columbusu, je baje zelo bolan. Zdravnik je odredil, da se ga namesti v jetniški bolnišnici. Zdravnik pravi, da ima 70 let stari jetnik otekle noge in da bi moral governer Davev ukreniti potrebne korake, da se ga izpusti na svobodo, češ, sa j ni bil obsojen, da umre v jetnišnici. — Za Mooneyja, ki je po nedolžnem v ječi že nad dvajset let in ki je v resnici težko bolan, pa se ne zmeni živa duša. On pač ni bil bančni direktor . . STRAN ENAKOPRAVNOST 19. julija, 1937. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays .'o raznašalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5-50 ca 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................*ouu za 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ........................................ za 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države: za celo leto.......................$8-00 za 6 mesecev....................$4.00; VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA V INDIJI; 95 OSEB UBITIH | Mr. in Mrs. F. Braniselj, Mr. in troci delajo pod imenom Cher-| Mrs. Anton Braniselj, ter Jacknoff, hči pa, ki dela v pisarni, je Sernelu za prijazne valčke in po- znana pod imenom Mary Black, iskočnice, ki so nam kratek čas Pa se zares dogaja, da si je --i delale. Ce se je pa kakšno ime, vsak otrok priseljenca izbral To je največja železniška nesreča, ki se je primerila v pomotoma izpustilo, se mu svoje posebno ime. Nagrobni Indiji. Po drugih poročilih je 300 mrtvih in 250 |ravno tako lepo zahvaljujemo, [spomenik v nekem newyorskem ^nnnnnq annriDPn1 nnt-innrv SKRAT Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. .,,104 ranjenih. PATNA, Indija, 18. julija. Vas vse srčno pozdravljam in pokopališču nosi sledeči značilni vam kličem, na skorajšnjo svi . denje tako tudi mojemu mozu in Včeraj je tukaj iztiril ekspresni star 58 let in rojen v Vizgorju ^otu* vlak, ki vozi iz Delhija v Kalku- pri Zagorju ob Savi na Dolenj-to, nakar je zletela lokomotiva skem. Tu zapušča ženo, brata s sedmimi vagoni preko železniš- in v Blainu, O., sestro, v starem kega nasipa. Pri tem je bilo ubi- kraju pa brata, tih najmanj 95 oseb. To je naj- J — V Cicero, 111., je umrl ro-večja železniška nesreča, ki se jak John Vukšinič, star nase-je pripetila še kdaj v Indiji. iljenec. Doma je bil iz Svržakov Reševalno moštvo je takoj pri Metliki. Ranjki zapušča pričelo z delom ter se potrudilo, da pride v notranjost razbitin prvih dveh vagonov, v katerih bedo bržkone našli še nadaljne mrtvece. Prva poročila so javljala, da bo število mrtvih doseglo morda 300. Neki železniški uradnik opisuje prizor kot "bojišče." Prva dva vagona sta bila popolnoma razbita ter pokopana pod naslednjima dvema vagonoma. Lokalne hindske in muslimanske organizacije so začele delati priprave za pogreb žrtov, l:i so bo vršil jutri. Železniški uradniki pravijo, da znaša število mrtvih 80, ranjenih pa 65 oseb, toda Exchange Telegraph, britska časnikarska agencija, trdi, da je bilo do 300 oseb ubitih in do 250 ranjenih. Evropejci so se vozili v zadnjih dveh vagonih, ki sta ostala na tiru. Ti potniki so takoj pričeli pomagati pri reševalnih delih in so dali ranjenim domačinom prvo pomoč. Železniške oblasti so uvedle preiskavo, da-li ni nesreče zakrivila sabotaža, kajti zadnje čase se je podvzelo že več poizkusov, da bi se iztirilo ekspresni vlak, ki vozi med Delhi jem in Kalkuto. Največja železniška nesreča, ki je uradno zabeležena, se je primerila dne 22. maja 1915, ko je na Škotskem neki vojaški vlak trčil s potniškim vlakom. Ob tej priilki je bilo ubitih 224 eseb, 246 pa je bilo ranjenih. družino. — Kot se poroča, so v Jolie-tu, 111., prišli agenti Republic Steel Co., ki tudi med našimi rojaki iščejo osebe, ki bi šle tekom stavke delat v njene obrate. Obljublja se jim $10 na dan ter hrano in posteljo, v tovarni seveda. So. Chicago, 111. — Zadnji teden se je vrnila iz bolnišnice Mrs Mathias Klobučar, ki je prestala nevarno operacijo. Buenos Aires, Argentina. -Tu ie kisla prva številka prve slovenske revije "Njive" v Južni Ameriki. Izšla je meseca junija in pravi, da je glasilo slovenske ga Delavskega kulturnega društva "Ivan Cankar". Revija ne bo politična, obljubuje pa, da bo zastopala napredno delavsko iz cbrazbo. List je mesečnik. Zahvala Vesti iz življenja ameriških Slovencev Izprememba imena napis: "V spomin našega dragega očeta Isadore Cohen, hvaležni in Jennie Šatej tužni otroci: Benson Cowan, Samwyck Cain, Jackson Juesne, Maxwell Kane, Davison Connel". Različen način pravopisja u-tegne vzbujati vsako vrsto sum-ni, ki bi ničenja, kakor je razvidno iz iz- Nobenega zakona prepovedoval izpremembo ime-!jave nekega voditelja velike a-na. Ali čim si je kdo izbral novo meriške knjižnice, ki se pritožu-ime, naj ostane pri istem in naj! je o načinu, kako klijenti knjiž-ga vedno enako piše. Razne sit-'nice vpisujejo svoja imena. Ime nosti utegnejo nastati, ako je kdo znan pod raznimi imeni, pa tudi če svoje ime na razne načine izpisuje. Ravno tako važno je, da se razni člani iste družine enkrat za vselej dogovorijo glede skupnega pravopisja za svoje ime. Ako ni kakega goljufivega namena za tem, si vsak lahko v šoli, v mestnem direktoriju (almanahu), ime rabljeno v šoli itd. utegne biti popolnoma različno, sin piše svoje ime drugače kot oče, drugače kot drugi brat itd. On poudarja zmešnjave, ki nastanejo vsled neprestanega spreminjanja pisave in, kako to vzbuja sum, da si kdo želi pri- . krivati svojo identiteto. Na vse spremeni svoje prvo !me in svoj i zadnje> za vgakim imenom ng_ (Dalje s 1. str.) let in rojep v Šmagori pri Ka stavu v Istri. Tu zapušča dva Srčne pozdrave iz morja, pošiljam vsem dragim prijateljem in se najlepša zahvaljujem vsem ki so r^e premih na postajo in vsem., ki s< mi naplavili tako lepo o ">Vc dr . o ker je bil res ne-pezabijiv večei ko vidite svoje prave prijatelje, kako se potrudijo, da vas razvesele. Bila sem iznenadena a vendar tako srčna in vesela, to vam lahko pove le oni, ki je že občutil, saj popisati je nemogoče. Posebno se zahvalim mojim prijateljicam, ki so se toliko potrudile in imele toliko potov, Mrs. Kristine Kebe, Mrs. Julija Makuc, Mrs. Rozi Miller, Mrs. Jennie Dolenc in tako tudi njihovim možem, ki so jih raz-peljevali, tako tudi Mirkotu Ma-kucu in Mr. in Mrsč Anton Sernelu za prostor in njihovo delo in Mr. Matt Tekautzu za leepo ganljiv govor, ki nam je vsem priimek. Pri priseljencih se to pogostoma godi, zlasti ako najdejo, da Američani ne znajo izgovarjati njihovih imen. Tako "amerikaniziranje" imen se je vršilo že od časov prvih naseljencev v Ameriki. Nemški "Mueller", švedski "Moller", češki "Mlinar" postal je "Miller". Francosko ime "Boncoeur" se je spremenilo v "Banker", I-talijan "Vaccarelli" je postal "Kelly", "Pfoersching" je postal "Pershing", "Mosenson" je postal "Moss" in "Kovar", "Kovač" ali "Kuznjecov" so postali "Smith". Važno je zapomniti si, da si i-nozemec more zakonito spremeniti svoje ime oziroma pisavo svojega imena le enkrat, namreč kadar se naturalizira in je v svoji prošnji za državljanstvo kaj tiči: človek je postal znan pod tem imenom, ako je bil pošten; je pridobil kredit s tem i-menom; pod tem imenom se lahko zanaša za svoje reference; imenom. Ako jim prvotno ime ni všeč, naj se vsaj vsa družina enkrat za vselej dogovori, kako naj se njihovo ime piše in izgovarja. —FLIS brata, v starem kraju pa enega prinesel solze domotožja, spomi- brata in tri sestre. — V Library, Pa., se je pred kratkim pri delu smrtno ponesrečil Rudi Dolenc. Ubil ga je električni tok v premogovniku, takoj za njim so pa pokopali petletno Jennie Jerman, hčerko mrla na posledicah operacije na bezgavkah. White Valley, Pa. — Te dni je bila tukaj svatba Franka Ro- ne na lepo domovino, ki nam je vsem sveta. Toraj vsem srčna hvala, ki ste se vdrležili in kateri se niste mogli 'ravno tako. In prav lepa hvala vserfi skupaj za lepo darilo ki mi bo ostalo v trajnem spominu. Tako lepa hvala mojemu bratu Anton Kebe, Mrs. Julija Makuc, Mr. Mirko Makuc, Mr. L. M. Miller, Mr. M. Dclenc, Mr. in Mrs. John Rebolj, Mr. in Mrs. J. Jappelj, Mrs. Fajdiga, Mr. in Mrs. J. Rott, Mr. Joe Lovko, Mr. in Mrs. Anton Sernel, Mr. in Mrs. Andy Sernel, Mr. in Mrs. F. Iskra, Mr. in Mrs. J. Peterka, Mr. in Mrs. A. Benčič, Mr. in Mrs. J. Intihar, Mr. in JJrs. F. Skotin, Mr. in Mrs. Kokelj, Mr. in Mrs. Benkar, Mr. in Mrs. F. Lovko, Mrs. Jennie Ivančič, Mrs. P. Braniselj, Mr. in Mrs. F. Zobec, Mrs. Milavec, Mr. in Mrs. J. Matko, Mr. in Mrs. J. Penko Mr in Mrs F. Baučar, Mr. John Baloh, Mrs. Ema Krapenc, Mr. in Mrs. L. Petrovčič, Mr. in Mrs. Anton Tekavec, Mr. M. Te-ka'vec, Mrs. P. Jerkic, Mr. M. NASILJE PROTI PRAVICI Tako zvane neodvisne jeklarske kompanije v. okolici Chicaga, Youngstowna, Johnstowna in Clevelancla se trdovratno upirajo priznanju delavskih unij in podpisa-nju delavskih dogovorov, dasi so to že storile druge velike jeklarske družbe. V tem jim gredo več ali manj na roko mestne oblasti, ki so pod njihovim vplivom, v državi Ohio pa same državne oblasti z državno milico. Vsi dosedanji poizkusi federalne vlade preko delav skega departmenta ter posebnih nepristranskih odborov, da privedejo kompanije k pameti in da jih uverijo, da so se časi izpremenili in da delavci niso danes nič več njihovi brezpravni sužnji, so ostali brez uspeha. In isto časno vodi posebni senatni odbor pod predsedstvom senatorja La Folletteja zelo zanimivo preiskavo o kršenju državljanskih svoboščin od strani raznih kompanij in organizacij. Ta preiskava je važna zlasti zaradi tega, ker je iz-nesla na dan take stvari, ki doslej niso bile splošno znane in ki mečejo čudno luč na stanje in razmere v krajih, kjer so kompanije s pomočjo svojih plačanih špijonov; gangsterjev in biričev počenjale taka grozodejstva in div-jaštva, da se mora človek s čudom vprašati, kako je mogoče, da so se mogle v Ameriki dogajati take stvari. To pa niso bili nobeni poedini slučaji, marveč je to docela organiziran brutalni sistem, ki še danes ni zlomljen, po vseh teh strašnih odkritjih in zapriseženih pričah pred imenovanim senatnim odborom. Strašili se niso niti umorov nad delavstvom, ko je čikaška policija, po pričanju očividcev, tako kruto in brutalno tolkla in ubijala vsakega, ki ji je prišel pod roke, da je človek moral priti do uverjenja, da to niso ni-kaki "čuvarji miru in reda," marveč drhal navadnih razbojnikov. Slika, ki prikazuje te grozote, je tako strašna, da je sama filmska kompanija, ki jo je dala posneti, iz-prva ni hotela predvajati, ker se je bala, da bi utegnila tako vplivati na gledalce, da ne bi izzvala samo zgražanje, temveč celo nerede! Samo po sebi je razumljivo, da je bilo takih prizorov, kakršni se v tem filmu prikazujejo, več ali manj tudi pred drugimi jeklarnami, ki dajejo prednost svojim profitom pred življenjem svojih delavcev in njihovih obi-telji. Kako vse to opravičujejo lastniki in upravitelji to-varen pred onimi, ki jim zadeva ni pobliže znana? Prej se je vedno govorilo, da je to obramba svete in nedotakljive pravice lastništva, dočim se zdaj, ko se je pričelo nekaj več govoriti in pomalem tudi delati za delavske pravice, naglasa, da se vse to vrši za obrambo pravic delavstva, da lahko svobodno dela, brez ozira na druge, v tem slučaju brez ozira na delavske organizacije, njih člane in predstavnike. Saj slišimo dandanes vse-) Albina in Zofi Jerman, ki je u v 1 v . . I ivivln MO nnoln/1inoV> nnofonna »iC povsod frazo o "pravici do dela," katero so znašli kapitalisti za svoje skebe. ' Z drugimi besedami rečeno: to je obramba stavko-kazov proti organiziranim delavcem. Vsak je svoboden j zine in Frances žekarjevc. že-ter ima pravico, da dela, za kogar hoče in pod pogoji, ki hin je sin znanega Antona Rojih sprejme, odnosno, ki mu jih kompanija ponudi. |nevesta P* 12 ManorJa- O pravici delavstva do dela govore zdaj največ oni,, sina nevih^ ki prej niso hoteli niti čuti o tem, dokler so brezposelni ^ kakršne Š3 ne pomni nihče v delavci stradali in dokler ni bila vlada prisiljena, poseči tem kraju Lilo je kakor iz ška_ vmes ter jim dati vsaj toliko pomoči, da se prežive in fa in strela je udarila Johnu pričakajo boljših časov. In mesto da bi kapitalisti vsaj Kempu v hišo in mu naredila molčali, če že niso hoteli biti vladi hvaležni za to, so za- nekaj škode. Toliko je bilo vo- gnali krik, in vik, češ, da vlada razsiplje denar ter pod- da so rojaki rekli, da je naj- • i i , • - • i • i i, ,brze pekel zalilo . . . pira lenuhe, ki so srečni, da jim m treba delati. j __FV East ChicagUi Ind>i je In da bo mera bridkosti revežev zvrhana, so kapita- bj, te dni na cegti ubit Josip listi pričeli še zvračati krivdo na inozemce, češ, da odje^'Rak star 49 iet. Njegov 25-lot- dajo domačinom kruh in da jih je treba pognati, odkoder ni sin John, ki je vozil, je izgu- so prišli. Zato se danes vedno pogosteje sliši, da so jek- bil kontrolo nad avtom, ko ja larski štrajk v glavnem izzvali inozemci, ki so nehvalež- pnevmatika počila. V avtu so ni svojim delodajalcem, ki so zanje "po očetovsko skr- bile štiri osebe toda trem se ni , . , , . • j-i ,, zgodilo me hudega, beli," in "brcajo roko, ki jih je redila. / j * y Bridgeportu, O., je u- Tak'e bil° določeno, da pridejo go-gosti hotela morajo registrirati jstovat v Jugoslavijo, in sicer v pod svojim pravim imenom. | Ljubljano, Zagreb in Beograd, Države, ki so uvedle starost- i italijanski operni pevci. To bi se no pokojnino, zahtevajo rojstno bil° moralo zgoditi takoj po za-spričevaio. Stvar utegne biti, kij učenem gostovanju slovenske zmedena, ako je kdo rabil razna Pavlovič iz Petrovega sela je oddal nanj dva strela, nakar je sam izvršil samomor. Stanj6 podbana je nevarno. Pavlovič .ie izvršil krvavi čim iz obupa, kcr je bil izgubil službo. * ŽRTVE STRELE V Skomarju pri Vitanju jc strela udarila v jelko, pod katero so tekom nevihte vedrile P0' opere v Julijski Krajini, toda i- sestnica Veronika Kovšetova 1,1 imena ali jih pisal na bogve koliko različnih načinov. Ameriški zakoni so sicer precej popustljivi, kar se tiče pravopisja imen, tujih v angleščini. Dostikrat je vseeno, kako se i-me piše, ako se le enako sliši. Sedaj pa, ko vsak delavec mora imeti Social Security Account Card in, ko je skoraj vsaka di'-žava uvedla zavarovanje proti nezaposlenosti, je čim dalje bolj važno, da si tujerodci pridržujejo svoje ime, oziroma ime, ki so si ga enkrat izbrali, in ostanejo pri njem, pa da ga tudi vedno enako pišejo. Ni težko predstavi- talijanski propagandni minister je poset italijanskih pevcev od-godil do jeseni, češ, da v tem času Italija ne bi mogla poslati na gostovanje v Jugoslavijo svojih najboljših pevskih moči. Uspeh Slovenske opere v Italiji je bil tolik, da upa Italija vrniti ta poset le s svojimi najboljšimi u-metniki. njeni dve dekli. Dekli, Barbatf* Tepejeva in Antonija Mirakov* sta bili na mestu mrtvi, gospodinjo pa je strela samo omami'®' V Ritoznoju je strela udarila v hišo posestnika Matanala in j° vpepelila. Istotako je strela uničila gospodarsko poslopje P0' sestnika Franca Peska na Dramskem polju. Ljubic, Mr. J- lv^nčič- Mr. m |ti si vse mogoče komplikacije, ki kot invalid vrnil domov, je mar-Mrs. St. Bencina, Mr. in tyrs. F-[utegnejo nastati v legalnih ali 'sikaterikrat tožil o bolečinah v glavi. Kljub temu je bil dober in mer TURŠKE MANIRE Pred kratkim je baron Codel' li, ki ima v svoji graščini urejef majhen zgodovinski muzej, P1'1" javil policiji, da mu je iz zbi''ke izginil star turški kanon, ki )c prava redkost med starinami ^ vrste in jc po baronovi cenitvl vreden okrog 50,000 din. Policiij1 vzoren gospodar. Zadnje čase pa j je tatvini kmalu prišla na *de'' je postajal potrt in je napram iko je po Ljubljani nekdo ponLl TUDI ŽRTEV VOJNE Premožen posestnik Franc Kokole v Kandrški dolini pri Vačah je bil tekom svetovne vojne ranjen v glavo. Ko se je potem jal topič, ki je vlit iz brona, prodaj za staro železo. PoliciJa je aretirala nekaj sumljivcev. 19. julija, 1937. ENAKOPRAVNOST " STRAN 3. ALEKSANDER LIČAN: Opomini jlz Sibirije mststtmmttxxuxi Guverner in vse kitajsko u-radništvo je bilo brez usmiljenja obglavljeno. Kmalu je bila vsa okolica Urumtčija v rokah upornikov. Bil sem v zaledju pri provijantu in imel priliko po prihodu v mesto opazovati vse te grozote. Zgražal sem se nad podivjanostjo tega ljudstva, ki je bilo' hujše od živali. Življenje se mi je pričelo studiti, želel sem si smrti, saj tako nisem videl nikakega izhoda iz teh krajev. Rusi, ki so Pribežali v Mongolijo, so pripovedovali o groznih bojih v Turkestanu, o lakoti v okolici Taškenta. ^a poti v Tibet. — Glad. — Med razbojniki. — Tibet in njegove posebnosti. — V svetem Mestu Lhassi. — Vedeževalke, — Na begu. Sklenila sva naposled s praporščakom Tifonovim zapustiti Mongolijo in se čez Tibet preiti v Indijo. Denarja, in sicer v angleških funtih, sem imel dovolj. V deževni noči sva pobegnila Proti Tibetskemu gorovju. Opa-Zll naju ni nihče. s prehrano SVa bila vsaj za 14 dni dobro Preskrbljena. Hodila sva že °Sem dni po gorskih prelazih in nikjer nisva opazila živega bit-Veliko pusto gorovje je bilo Pr€^ nama, v ozadju pa Hima- Ja s svojim večnim snegom, najin voditelj je bil kom-Pas- Začelo naju je skrbeti za-j0 Prebrane. Čeprav sva ze-. Cedila, je začel živež pohabi. Bila sva na begu že tretji /den in zadnji košček kruha je cihlnil V naJinih lačnih želodca j zdaj? Solnce je upiralo j žarke v snežne velikane 2mt P. ce Today* as 45 Years Aqo 25 ounces25*f '>«"'ik Tetuble Ac'ion: millions of mJunds have seen USED BY^puHeOVERNMEHT / The 7 Kraft Cheese Spreads now in new-design Swankyswig glasses! • Sparkling glasses strewn with bright stars... the new Swanky-swigs. You'll want to collect a whole set. And while you're doing it, get acquainted with all seven of the delicious Kraft Cheese Spreads. They're marvelous for sandwiches, salads and appetizers. _^_ STRAN A. ENAKOPRAVNOST 19. julija, 1937.: PIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII M. Zevaco: s I FAVSTA I = ZGODOVINSKI ROMAN n Maineville je govoril z vso odkritosrčnostjo nasilnega človeka, ki se je prodal svojemu gospodarju v neomajeno last. Med tem, ko je iztezal desnico, je držal levico na ročniku bodala, pripravljen, da ga zasadi tovarišu v srce. "Naj bo," je rekel Maurevert, "ostati hočem pri tebi. In dasi me tvoja sumnja žali, Maineville, evo ti moje desnice. Ostani va prijatelja!" Stisnila sta si roke tako pošteno, kakor le moreta dva lopova. "A ne pozabi;" je povzel Maurevert čez nekaj časa. "Obljubil si mi, da dobim dve sto tisoč liver." "Dobiš jih, kolnem se ti na brado papeža Siksta, ki postane nocoj naš bankir! Naj bo Guisu po godu ali ne, moral ti bo odve-zati eno izmed tridesetorice vreč. Že jutri boš lahko kakor ptič zletel v tuje dežele, čeprav mi bo dolgčas po tebi ... A pojdiva zdaj, da obvestiva vojvodo in pripraviva svoj bojni pohod." Ko sta krenila proti Parizu, se je pokazala izza seči bleda glava; Maurevert bi se je bil na smrt ustrašil, da je tisti mah pogledal nazaj . . . Vitez de Pardaillan je nekaj časa zamišljeno stal na mestu. "To pot ga držim!" je zamr- mral sam pri sebi . XIX. Mlinar Pardaillan je sledil Maiirever-tu in Mainevillu, odkar ju je bil opazil. Pri vratih Sv. Honorija je pustil vojvodo Angoulemske-ga in njegova lakaja, ki so se skrili za bližnjo kolibo. Nato je od daleč prisostvoval Mainevillo-vemu in Maurevertovemu srečanju z mezgarjem. Videl je, kako sta zbežala, ter čul, kako je mezgar ustrelil za njima. Naposled se je splazil med visokim ovsom v njuno bližino in je poslušal razgovor, o katerem smo pravkar poročali. Ves podjeten se je vrnil h kolibi, kjer ga je čakal Karel. "Hočete li, da zagodeva njegovi Visokosti burko, ki mu bo zelo nevšečna?" je vprašal vitez. Karel ga je vprašujoče pogledal. "Vrnite se domov," je povzel Pardaillan, "in vzemite s seboj kar moči mnogo orožja in streliva. Nato prijašite nazaj in pripeljite tudi vrla služabnika, ki tako nestrpno čakata prilike, da bi se udarila v vašo čast." Picouic je mignil s koncem svojega šiljastega nosu in Croa-sse je klavrno pogledal. "Eden naj privede mojega konja," je nadaljeval vitez. "Čakal rs vas bom v mlinu, ki ga vidite odtod." 'A kaj nameravate?" je vprašal Karel. "Saj sem rekel: zagosti Guisu burko, ki je ne bo pozabil, dokler bo živ." Mladi vojvoda, ki je imel v Pardaillana neomejeno zaupanje, ni delj vpraševal. Odpravil se je takoj in vitez je krenil sam na grič sv. Roka. Ko je dospel na vrh, ni videl okoli mlina ničesar posebnega. Velika krila so se mirno vrtila v močnem zapadniku in iz notranjosti se je slišal umerjeni, enolični zvok kolesa, ki je drobilo zrnje. Hlapci, vsi beli od moke, so hodili z vrečami na ramenih okoli mlina. Na travi se je pasla dvojica volov in nedaleč od njiju konj, ki ni bil ne osedlan ne privezan. O kakih mezgih in mezgarjih ni bilo duha ne sluha. Stopil je v mlinarjevo izbo, ki je bila odprta na stežaj. "Maurevertu se je bogme sanjalo," je zamrmral in potrkal z ročnikom svojega rapirja na mizo. Na ta klic je prihitela rdeče-lična krščenica in začudeno vpra šala oboroženega gosta, česa želi. "Rad bi govoril z gospodarjem, dragica," je dejal Pardaillan, ki je poznal moč laskavih besed. "Zmenila bi se zastran neke moke. Reci mu, da je prava zlata kupčija ..." "Oho!" je rekel mož, ki je vstopil baš tisti mah. "Zlata kupčija, gospod plemič?" Tako govoreč je živo in presunljivo uprl oči v Pardaillana. "Kakšno kupčijo mislite?" je povzel. "Rad bi kupil nekaj vreč ži v J ta. Plačam vam jih po deseterni ceni." "Po deseterni ceni! ..." "Da," je hladno pritrdil vitez. "Uvažujte, prosim, da potrebujem trideset vreč. Kakor vidite, vam ponujam bogastvo." '■Trideset vreč?" Mlinarjev pogled je postal še ostrejši. 'Da! . . . Moj pogoj je samo eden: vreče hočem izbrati sam." 'To se razume." Mlinar je kakor po naključju stopil k vratom in jih je zaprl. "Zapahnite jih rajši, vrli mož, je posmehljivo dejal Pardaillan. "Zlasti ker vam povem, da želim kupiti prav onih trideset vreč, ki jih je danes prineslo trideset mezgov." Tisti mah je mlinar zažvižgal in iz sosednje sobe so vdrli v izbo mezgarji z bodali in samokresi v rokah. Pardaillan je izdrl svoj rapir. Boj se je začenjal, ko je kriknil oblasten glas: "Orožje stran! . . " Mezgarji so obstali kakor o-dreveneli. Tudi Pardaillan je po-besil konico svojega meča. Pri-šlec, ki je žabranil prelivanje krvi, je bil visok, ponosen starec neukanljivimi, z zapovedujočimi očmi. Mezgarji in mlinar so izginili. Starec je gledal viteza nekaj sekund, nato ga je ogovoril: "Jaz sem gospodar tega mlina. Ako vas miče kupčija, se morate pogoditi z menoj?' "Rad vam verjamem, gospod, je dejal Pardaillan z vljudnim naklonom, zakaj dozdevni mlinar je bil videti mož pravega, jeklenega kova. "In nepotrebno se mi zdi, da bi govoril z vami po ovinkih. Zasačil sem vašo skrivnost. Mezgi, ki so prispeli v mlin so tovorili zlato." "Točno, gospod; prinesli so tri milijone ..." Pardaillan je skomignil z rameni. Videč to prezirljivo kretnjo, ga je pogledal čudni mlinar še pozorneje nego prej. "Ali ste nemara tisti, ki se je predstavil za mlinskega nadzornika in je odvezal eno izmed vreč?" "Ne, gospod, lagati mi je bilo vedno za malo. Toda poslušal sem razgovor tistega človeka z njegovim tovarišem in sem tako zvedel resnico." Gledala sta si v oči. Simpatije nista čutila drug do drugega, pač pa spoštovanje do nasprotnikove moči. I "Zakaj ste ubranili vrlim mezgarjem, da me niso naskočili?" | je zdajci vpraš£! vitez. "Zato, ker me je zanimal vaš obraz. Žal bi mi bilo, ako bi se vam zgodila nesreča. Že ko sem vas videl, da prihajate po stezi, sem vas zaželel spoznati. Ali bi mi povedali svoje ime?" ' "Vitez de Pardaillan. In kdo 'ste vi?" "Peretti mi je ime," je rekel starec po kratkem obotavljanju. i "Povejte mi, s kakšnim name nom ste prišli v malin?" "Poznate li moža, ki sta se sprla z vašim mezgarjem?' ' "Poznam tistega, ki se je preoblekel za mlinskega hlapca: bil je gospod de Maineville, u službenec vojvode Guiškega." Vitez se ni prav nič začudil tej vsegavednosti. "In vi, gospod de Pardaillan?" je nadaljeval Peretti. "Ali niste tudi vi vojvodov pristaš?" "Povedati vam hočem, zakaj sem prišel v malin," je mirno odgovoril vitez. "To je bilo prvo, kar ste me vprašali, in je potem takem tudi prvo, • m hočem podstaviti "Kaj r&va tako nevšeč-nega?..." "Šel je obvestiti gospodarja, da so dospeli milijoni, ki mu jih je obljubil papež Sikst . . " (Dalje prihodnjič) JULY 25. julija, nedelja — Dr. Washington ZSZ št. 32, piknik na Stuškovi farmi. 31. julija, sobota. — Piknik priredi Lake Shore Post na Pin-arjevih farmah. AVGUST I. avgusta, nedelja — Piknik cerkve Marije Vnebovzete na Močilnikarjevih farmah. 8. augusta, nedelja — Letni piknik, priredi Društvo "Delavec" št. 257 S. N. P. J. pri Zornu, na Bradley Rd. 8. avgusta, nedelja. — Dr. Mir št. 142, SNPJ piknik na Stuškovi farmi. 15. avgusta, nedelja — Prosvetni klub S. N. Doma piknik Slovenske šole S. N. Doma na Močilnikarjevih farmah. 15. avgusta, nedelja — Dr. Sloga piknik na Stuškovi farmi. 15. avgusta nedelja — Piknik kluba Slovenskih Zapadnih društev pri Hartman's Grove, North Royalton, Ohio. 22. avgusta, nedelja. — Piknik društva "Jadran" na Pintar-jevih farmah. 29. augusta, nedelja — Piknik Soc. kluba št. 28, JSZ pri Zornu na Bradley rd. SEPTEMBER 4. septembra, sobota — Skupna društva S. S. P. Z. Olimpiada tri dni v avditoriju S. N. D. 5. septembra nedelja — Društvo "Nanos", št. 264, SNPJ priredi piknik pri Zornu na Bradley Road. 4. 5. in 6. septemra — Skupna društva S. S. P. Z. Olympiada v Auditoriju S. N- Doma. II. septembra, sobota — Dru- štvo Sv. Janeza Krstnika 37 JSKJ. Plesna veselica v Avditoriju Slov. Nar. Doma. 18. septembra sobota. — Društvo Comrades 566 SNPJ Plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 19. septembra, nedelja — Koncert Združenih mladinskih zborov v Slovenskem Narodnem Domu. 25. septembra sobota — Martha Washington 38 SDZ Plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 26. septembra nedelja. — Nationality Radio Club, Koncert, v Auditoriju S. N. Doma. 26. septembra nedelja. — Igra in ples pevskega zbora Cvet, v S. D. D. na Prince Ave. OKTOBER 2. oktobra, sobota — Peto obletnico obhaja Slov. ženska zveza v Sachsenheim, 7001 Denison Ave. 2. oktobra sobota — Društvo sv. Anna 4 SDZ. Plesna veselica v Avditoriju SND. 3. oktobra, nedelja. — Koncert "Kanarčkov" v Slovenski Delavski dvorani na Prince Ave. 9. oktobra sobota — 23rd Ward Democratic klub, Pie v Auditoriju SND. 10. oktobra, nedelja — Pevski zbor "Sloga" priredi koncert v Slovenskem Narodnem Domu. 16. oktobra, sobota. — Slovenske Sokolice 442 SNPJ Plesna veselica v avditoriju SND. 17. oktobra, nedelja — Radnič- ka organizacija, Koncert in Ples v Auditoriju S. N. Doma. 22. oktobra, petek — Community Welfare Club, Zabava t prizidku S. N. D. 23.oktobra, sobota — Plesna veselica Slovenske Zadružne Zveze se vrši v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 23. oktobra, sobota. — Društvo Clairwoods 40. SDZ Plesna veselica v Avditoriju S. N. D- 24. oktobra, nedelja, — Mlad. Pevski zbor "Slavčki" Koncert v Avditoriju S. N. Doma. 30. oktobra, sobota, — Društvo Carniola Hive 493 T. M. Plesna veselico v Avditoriju SND< NOVEMBER 7. novembra, nedelja — operetta pevskega dr. Jadran v SDD na Waterloo Rd. 7. novembra, nedelja. — 25-let- nica društva "Kras". 8, SDZ v Slovenskem Domu na Holmes avenue. 21. novembra, nedelja — Pevski zbor "Cvet" priredi Koncert v Slovenski Delavski dvorani na Prince Ave. 21. novembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Cvet v S. D. D. na Prince Ave. Proda se Tri izložbene omare se proda poceni. — Vpraša se na 7306 St. Clair Ave. PRODASTA SE Dva licenca za prodajo pijače. Oba sta D—5; s enim se proda tudi oprema za gostilno. Drugi ima še 10 mesecev predno poteče. — Vpraša se Mr. Welly, 1558 East 66 Street. $5-50 vožnja na obe strani v dnevnih vozovih do, CHICAGO V SOBOTO ZVEČER 24. JULIJA gre iz E. Cleveland 11:28 P. M. Union Terminal 12:10 A. M. Rocky River 12:35 A. M. Pride v Chicago 7:35 A. M. POKLIČITE MAIN 9000 ^IICKCJ-Pate ROAD Vsem Slovencem, ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim od raslim hinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo krasno novo povest Grau dsons (VNUKI) KATERO JE SPISAL Louis Adamič Avtor 'The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite' ® & To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki. f Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.60. NAROČILA SPREJEMA ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO CAR1T0N WARE Made of ENDUR0 Stainless Steel Cleans So Easily • End forever the drudgery of cleaning cooking utentili. Equip your kitchen with Carlton Ware, made of that marvelous new metal, Enduro Stainless Steel. Food simply can not cling tightly to its hard, gleaming surface. Cleans as easily as a china dish—no scouring, just soap and water. It lasts a lifetime and always looks bright and new. You will never need to replace Carlton Ware kettles, pans, boilers, roasters, and other utensils. Solid metal all through, they never wear out—remain bright and shining always. Resolve today that you are going to bring your kitchen up to date with Carlton Ware. See our large display. You will find any utensil you desire. * Special Introductory Offer: • Carlton 2-qntrt •■■«• P«n, regular Tain* «1.70. this »1.00 TOOK OFF 17 LBS. OF UGLY FAT HEEDED DOCTOR'S ADVICE Mrs. Robert Hickey, Rosevill®' Calif., writes: "My doctor prescribed Kruschen Salts for me—he said they wouldn't hurt me in the least. I'V0 lost 17 lbs. in 6 weeks. Kruschen i9 worth its weight in gold." Airs. Hickey paid no attention to gossipers who said there was "0 safe way to reduce. She wisely fol" lowed her doctor's advice. Why don't YOU? Get a jar of Kruschen to-day (lasts 4 weeks and costs but a trifle)-Simply take half teaspoonful in cuP of hot water every morning. AM druggists. Millions prefer it to* mayonnaise- cojfo C • Miracle Whip is different—delicious! The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness — in the Miracle Whip ■iff- \ | beater that's exclu-! sive with Kraft. f! fFiT" Superior Home Supply 6401-03 Superior Ave. Ciste, svetle, zdrave KRASNE OCI so čudovita last. Murine očisti, in lajša ter je osvežujoč in neškodljiv. Knjigo Eye Care all Eye Beauty posiljemo brezplačno na zahtevo. Murine Co., Dpt. H. S., 9 E. Ohio St., Chicago KAJ SEJE ZGODILO Eg Bi ■ I" M % iti iti i HUH Novice o dogodkih doma in po svetu dobite dnevno v Enakopravnosti 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311-5312 ffi