Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič ŠT. 51 -  LETO 5^  -   CEUE, 21. 12. '95  -  CENA 200 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
Med gosti na proslavi 50-letnice Novega tednika je bila tudi prva urednica, Lidija Potrč. Stran 7.
Ni vitezov in ni zgodb iz Doktor romanov
KolektivMT&RC
želivsemtekem
vesele bozicnepraznike
TEDNIKOV TV VODIC JE
VLOŽEN MED STRANI
16 IN 17 TER 24 IN 25.
Sneg na Celjskem:
Bunde in zimske gume. Stran 9.
Jelšingrad v ponos, ne v sramoto?
Mesto Velenje v stezniku.
Aktualni temi na strani 8.
Streli v nedeljskem jutru.
Da ne bo joka zaradi poka. Stran 24.
Božično kosilo. Stran 30.
Puc in Levo za Evropo. Stran 18.
DOGODKI
2
Triletni moratorij
LJUBLJANA, 19. de-
cembra (Republika) - Dr-
žavni zbor je po nekaj mese-
cih sprejel zakon o začasnem,
delnem zadržanju vračanja
premoženja, ki sta predlagala
poslanca SNS Polonca Do-
brajc in Zmago Jelinčič. S tem
zakonom so sprejeli triletni
moratorij na vračanje premo-
ženja Cerkvi, pa tudi vsem
nekdanjim veleposestnikom v
primeru, ko njihovi zahtevki
presegajo dvesto hektarov
kmetijskih zemljišč ali goz-
dov, ko je upravičenec dobil
odškodnino za odvzeto pre-
moženje od tuje države, ko je
imel pravico dobiti to odškod-
nino ali ko je pristojni organ
določil, daje imel upraviče-
nec med podržavljenjem ju-
goslovansko državljanstvo.
Koalicija uskladila
proračun
LJUBLJANA, 19. de-
cembra (Republika) - Vse
tri koalicijske stranke so le us-
kladile dopolnjen predlog dr-
žavnega proračuna za prihod-
nje leto, ki naj bi ga sprejela
še vlada. Čeprav je predsed-
nik vlade dr. Janez Drnovšek
predlagal, da naj bi proračun
s predvidenih 570 znižali na
560 milijard tolarjev, se je
koalicija uskladila pri 567,9
milijarde tolarjev oclhod-
kov.Nekaj manj kot osem mi-
lijard, kolikor bo proračun
višji od Drnovškovega pred-
loga, so dodelili ministrstvom
za promet, šolstvo, kmetijs-
tvo, znanost in gospodarstvo
ter obrambnemu ministrstvu.
Obveljal pa je predlog, da se
skupna prispevna stopnja za
socialo zniža za 2,7 odstotka,
torej z letošnjih 44,7 odstot-
ka na 42 odstotkov bruto pla-
če. Zaradi tega naj bi oklestili
subvencije izvoznikom.
Darilo
upokojencem
LJUBLJANA, 19. de-
cembra (Delo) - Pokojnine
so od 1. oktobra višje za 2,7
odstotka, kar pomeni, da bo-
do upokojenci z decembrskim
izplačilom prejeli še poračun
za dva meseca. Takšen sklep
je sprejel upravni odbor po-
kojninskega zavoda na osno-
vi znane oktobrske povpreč-
ne plače.
Ne za podražitve
LJUBLJANA, 14. de-
cembra (Dnevnik) - Vlada
je zavrnila Telekomov pred-
log, da bi s I. decembrom kar
za 59 odstotkov povečal cene
telefonskega impulza in za 38
odstotkov podražil telefonske
naročnine. S tem bi v Teleko-
mu zbrali 686 milijonov to-
larjev, ki bi jih namenili za
minimalni obseg investicij-
skih vlaganj v letu 1995.
- NOVLTEDhllK ^
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklic.
Urednica Petke: Tatjana Cvim.
Uredništvo: MarjelaAgrež, Irena
Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Edi Masnec, Urška
Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko
Zule. Tehnični urednik: Franjo
Bogadi, pomočnika: Robert Koj-
terer, Igor Šarlah Oblikovanje:
Minja Bajagič. Tajnica uredniš-
tva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Novi tednik,
Prešernova 19, Celje. Telefon:
(063) 442-500, fax 441-032.
Obletnica plebiscita
Po torkovem zasedanju Občinskega sveta Mestne obči-
ne Celje so se svetniki s krajšo slovesnostjo in kozarcem
šampanjca spomnili 5-letnice plebiscita, na katerem se je
slovenski narod odločil za samostojno državo. Slovesnosti
se je udeležil tudi Viktor Žakelj, ki je v času pred petimi
leti pomembno sooblikoval preoblikovanje in nastal anje
suverene države Slovenije. IS
Podjetniki
ušli povišanju
VelenIskI svetniki nasprotovali 86-
odstotnemu povišanju nadomestila za
uporabo stavbnih zemljišč
Na seji velenjskega mest-
nega sveta, ki je bila v torek,
19. decembra, so svetniki na-
menili velik del razprave os-
nutku sklepa, ki bi omogočil
izračun nadomestila za upo-
rabo stavbnega zemljišča v
naslednjem letu. Vrednost
točke naj bi povišali kar za
86 odstotkov. Tako velikemu
povišanju niso dali zelene
luči niti v osnutku, saj so bili
mnenja, da bi gospodarstve-
nikom, ki so dolžni plačevati
to nadomestilo, naložili pre-
težko finančno breme.
Župan Srečko Meh jih je
sicer skušal prepričati, da
vrednost točke ob predlaga-
nem povišanju ne bi bila
pretirano visoka v primerja-
vi z vrednostmi točk, ki ve-
ljajo v ostalih občinah. Po-
udaril je tudi, da dobijo iz
nadomestila stavbnih zem-
ljišč edini denar, s katerim
lahko občinski proračim
okrepijo, drugih lastnih vi-
rov namreč občina nima.
Po eni strani je prizadeva-
nje občine, da bi pridobila
nekaj novih sredstev razum-
ljivo, so menili nekateri svet-
niki, a po drugi morajo upo-
števati položaj podjetnikov.
Niti program investicij, ki so
ga pripravili v občini, jih ni
uspel omehčati. Če bi pove-
čali vrednost točke za 86 od-
stotkov, bi lahko na ta način
zbrali približno 284 milijo-
nov tolarjev. Ta denar bi
predvidoma namenili v tri
pomembne naložbe, in sicer
v rekonstrukcijo Titovega tr-
ga, sofinanciranje izgradnje
pokritih parkirišč v nakupo-
valnem centru, ki naj bi ga
zgradili prihodnje leto, ter v
rekonstrukcijo Koroške
ceste.
V delovnem gradivu so na-
vedeni podatki o plačevanju
nekaterih zavezancev. Pre-
mogovnik Velenje bi z novo
takso plačeval več kot 28 mi-
lijonov tolarjev letno. Gore-
nje Gospodinjski aparati
približno 68 milijonov tolar-
jev letno; stanovalci v eno-
družinski hiši bi bili dolžni
zbrati od 4 do 10 tisoč tolar-
jev letno. O višini te točke
bodo svetniki še morali raz-
pravljati in verjetno bodo
iskali bolj zmerno rešitev.
Načeli so tudi vprašanje
odpisa oziroma zmanjšanja
amortizacije v tistih javnih
zavodih negospodarskih de-
javnosti, ki jih je ustanovila
mestna občina. Javnim zavo-
dom (na primer zavodom na
področju šolstva) naj bi dali
možnost, da odpišejo amor-
tizacijo do te višine, da ob
zaključku leta ne bi poslova-
li z izgubo. Sklep so svetniki
podprli, čeprav so nekateri
izrazili pomisleke, da tak
predlog ni v duhu dobrega
gospodarjenja. KL
izliodišča za proračun
¥ Celju bo treba Iskati aoilatne vire llnanciranja občinske blagajne
v celjskem občinskem svetu
in upravi so letos ves čas opo-
zarjali, da je potrebno izhodiš-
ča za proračun prihodnjega le-
ta pripraviti čimprej, da je v
začetku leta treba imeti vsaj
minimalne finančne okvire,
predvsem pa sprejeti odločitve
o tem, kaj se bo v občini pred-
nostno delalo in kako bodo ta
dela finančno pokrita. Korak
k tej zahtevni nalogi so celjski
svetniki storili s torkovo
obravnavo izhodišč za pripra-
vo proračuna 1996.
v občinski finančno račimo-
vodski službi so izhodišča za
proračun 96 snovali na mož-
nostih povečanj dovoljene jav-
ne porabe iz zagotovljene po-
rabe, lastnih prihodkov in do-
datnih, novih finačnih virov,
ki jih bo v občini najverjetneje
nujno treba najti. Glede na
znana izhodišča ministrstva za
finance lahko občine prihod-
nje leto računajo na 7-odstot-
no povečanje zagotovljene po-
rabe, za Celje pa bi to pomeni-
lo skoraj dve milijardi tolar-
jev. Lastni prihodki iz naslova
premoženja, davkov in drugih
dajatev naj bi v Celju ostali na
približno enaki ravni kot letos,
znašali naj bi okoli 750 milijo-
nov tolarjev. Finančni okvirji
za celjski proračun 96 na pri-
hodkovni strani se tako vrtijo
okoli 2,7 milijarde tolarjev,
potrebe in želje družbenih de-
javnosti, komunalnega gospo-
darstva ter drugih področij
življenja in dela v mestni obči-
ni pa so seveda večji.
Osrednja naloga predlaga-
telja občinskega proračuna ter
matičnih odborov občinskega
sveta bo v času do priprave
vsebinsko zastavljenega in fi-
nančno ovrednotenega prora-
čunskega predloga torej iska-
nje dodatnih finančnih virov.
Le-te pa zaenkrat v občirii vi-
dijo v odprodaji občinskega
premoženja, možnostih uved-
be samoprispevka, participi-
ranja na dobičku v javnih po-
djetjih in zavodih, katerih
ustanovitelj je občina, uvaja-
nju novih oziroma višanju že
obstoječih občinskih prispev-
kov ter nenazadnje v organizi-
ranem pritisku na državo, da
se do občin (predvsem pa
mestnih, ki imajo nedvomno
večje in specifične potrebe) ne
obnaša več tako mačehovsko.
I. STAMEJČIČ
Obrtniki čalcalo odgovore
Kot smo že poročali, se je
minuli torek zvečer sestal Iz-
vršilni odbor Območne obrt-
ne zbornice Celje, na sestan-
ku pa so člani imenovali de-
lovno skupino in potrdili
upravičenost pritožb in zah-
tev, ki jih obrtniki in podjet-
niki z območja starega mest-
nega jedra naslavljajo na ob-
činsko vodstvo.
Tako sta v ponedeljek
predsednik Območne obrtne
zbornice Celje Zvonko Ju-
teršek in zbornična poslovna
sekretarka Andreja Semolič
seznanila celjskega župana
Jožeta Zimska s stališči,
sprejetimi na sestanku izvr-
šilnega odbora. Od župana v
obrtni zbornici pričakujejo,
da bo do konca tedna sporo-
čil natančen datum sestan-
ka, na katerem bodo obrtni-
ki in podjetniki z območja
starega mestnega jedra dobi-
li odgovore na svoja, javno
zastavljena vprašanja. .
Obrtnike in podjetnike z
območja starega mestnega
jedra v dogovorih z občino
zastopajo Tatjana Dremelj
(za območje Friderikovega
atrija), Mirko Paj (za najem-
nike občinskih poslovnih
prostorov), Matjaž Železnik
(za Gosposko in območje
mestnega središča) ter na-
mestnica Mateja Sotošek. S
strani občine pa v obrtni
zbornici vidijo najprimer-
nejše sogovornike v županu
Jožetu Zimšku, direktorju
Stanovanjskega sklada Niku
Zimšku, Ivanu Pfeiferju in
Iztoku Uranjeku iz občinske
strokovne službe za komu-
nalno gospodarstvo ter
Damjanu Vrečku, načelniku
Upravne enote Celje. Župan
Zimšek pojasnjuje, da v ob-
činski upravi v teh dneh pri-
pravljajo natančna poročila
in analize dejanskega stanja,
do zahtevanega sestanka pa
naj bi prišlo sredi januarja.
IS
Borčevsica
skupščina
V celjskem Narodnem
domu se bodo na redni let-
ni skupščini jutri, v petek,
sestali člani Zveze borcev
in udeležencev NOB Celje.
Med drugim bodo govorili
o spremembah in dopolni-
tvah Statuta ter program-
skih usmeritvah za delova-
nje združenja v naslednjem
obdobju, razglasili častne
člane ter podelili priznanja
borčevske organizacije.
Rogaški nagrajenci
v občini Rogatec bodo občinska priznanja za leto 1995 pode-
lili na slovesni seji, 28. decembra.
Plaketo občine bo prejelo podjetje Emkor d.o.o. Rogatec, ki je
prejelo na sejmih vidna domača ter tuja priznanja, v zadnjem
času pa je zaposlilo kar 70 novih delavcev. Priznanji občine
bosta prejela Ivan Krklec (za uspešno delo v KS Dobovec) ter
Franc Žerdoner (za prizadevanja v Muzeju na prostem ter
kulturno dediščino nasploh), podelili pa bodo tudi dve denarni
nagradi. Prejela jih bosta Gasilsko društvo Rogatec ter Malono-
gometni klub iz Dobovca. ;gj
Stavka uspela!
Minuli četrtek je glavni
stavkovni odbor sindikata
zdravnikov in zobozdravnikov
Fides organiziral opozorilno
stavko, ki je uspela in minila
brez zapletov, delo zdravni-
škega osebja pa je potekalo ta-
ko kot ob nedeljah in prazni-
kih. Pacienti so bili očitno do-
bro seznanjeni z namenom in
obliko stavke zdravnikov, kar
so dokazovale tudi prazne ča-
kalnice v zdravstvenih ustano-
vah na Celjskem.
Na dan stavke so prišli
zdravniki ob sedmi uri zjutraj
na delovna mesta, potem pa se
je več kot sto zdravnikov in
zobozdravnikov udeležilo zbo-
ra stavkajočih v glavni avli
celjske bolnišnice. Od 176
zdravnikov JZ Bolnišnice Ce-
lje se je proti stavki izreklo pet
zdravnikov. Na oddelkih je bi-
la seveda zagotovljena urgent-
na služba in tudi vizite so bile
opravljene ob normalnem ča-
su. Stavka je bila dobro orga-
nizirana tudi v zdravstvenih
domovih.
Na zborovanju ni bila po-
udarjena le zahteva po uredi-
tvi socialnega in družbenega
statusa zdravnika, ampak
predvsem zahteva po globalni
ureditvi razmer v zdravstvu.
Dr. Štefan Tisel, predsednik
regijskega odbora Fides in
član glavnega stavkovnega od-
bora je na tiskovni konferenci
povedal, da do pravih poga-
janj z vlado še ni prišlo. Pogo-
vori med vodstvom sindikata
in pristojnim ministrstvom so
bili napovedani za torek in
sredo, rezultati pa še niso zna-
ni. Stavkovni odbor je sicer
ves čas mnenja, da napoveda-
na splošna stavka za januar
1996 ne bo potrebna.
DAMJANA SEME
Foto: EDI MASNEC
Šff. 51. - 21. december 1995
3
DOGODKI
Bo konjiški
praznik 30.
junija?
Prejšnji teden so se se-
stali župan in predsedniki
političnih strank z območja
konjiške občine. Govorili
so o delovanju strank, ki se
je izkazovalo predvsem na
zasedanjih občinskega
sveta.
Ob tem je župan Janez
Jazbec strankarsko delo na
dosedanjih desetih delov-
nih zasedanjih sveta ocenil
kot dobro; obljubo, da bo-
do delali tako rekoč »za
Konjice in konjiško obči-
no«, so izpolnjevali. Pred-
stavniki strank so izrazili
željo, da bi se v prihodnje
pogosteje sestajali na po-
dobnih, neformalnih se-
stankih, na katerih bi us-
klajevali mnenja o posa-
meznih področjih dela v
občini. Pri njih pa je bilo
opaziti tudi nekaj nezado-
voljstva nad delovanjem
komisije za volitve in ime-
novanja (KVIAZ).
Osrednja tema tokratne-
ga srečanja je bila določi-
tev datuma, ko naj bi na
Konjiškem obhajali občin-
ski praznik. Dan naj bi za-
objemal vso zgodovino Ko-
njic, vse od prve omembe
leta 1146 do pridobitve tr-
ških pravic leta 1251 in
imenovanja Konjic za me-
sto 30. junija 1955. V sicer
bogati zgodovini kraja ni
znanih natančnejših datu-
mov pomembnejših dogod-
kov, zato so za dan občin-
skega praznika izbrali 30.
junij. Dokončno bodo o da-
tumu razpravljali in ga na-
to potrdili člani konjiškega
občinskega sveta na slav-
nostni, zadnji seji v letu. Ta
bo 27. decembra.
B. Z. .
Proračunske zagate
Žalski svetniki o novem In starem proračunu
žalski svetniki so na svoji
seji pred tednom dni govorili
o predlogu občinskega pro-
računa za prihodnje leto, še
vedno pa je nejasna usoda
rebalansa letošnjega prora-
čuna.
Žalski župan Milan Dob-
nik namreč še vedno vztraja
pri svoji trditvi, da rebalans
letošnjega proračuna ni us-
klajen, zato zahteva ponov-
no obravnavo. To naj bi se
sicer zgodilo na zadnji seji, a
takrat, ko so se svetniki do-
kopali do te točke dnevnega
reda, občinski svet ni bil več
sklepčen.
Vrsto pripomb pa so svet-
niki pred tem nanizali k
predlogu proračuna za pri-
hodnje leto. Franc Sušnik iz
SDSS je svetnikom tudi to-
krat jasno povedal, da bodo
v krajevni skupnosti Vran-
sko organizirali delne ali pa
popolne zapore gradbišča
avtocestnega odseka Vran-
sko-Blago^ica, če Vranša-
nom ne bodo dodelili 152 mi-
lijonov tolarjev. To je denar,
ki ga je občina dobila za
spremembo namembnosti
zemljišč, do tega denarja je
po Sušnikovi oceni upravi-
čena edino krajevna skup-
nost Vransko, v proračunu
pa je denar evidentiran kot
prihodek celotne občine. Po-
dobne zahteve imajo tudi v
Tmavi, kjer so zaradi grad-
nje avtoceste izgubili 26
hektarjev zemlje, občina pa
je na ta račun dobila 91 mili-
jonov tolarjev.
Večina svetnikov pa je to-
krat ponovno zahtevala, da
strokovne službe pripravijo
takšen predlog proračuna, iz
katerega se bodo jasno videli
prihodki in poraba za vsako
krajevno skupnost posebej.
Takšen predlog proračuna
naj bi bil pripravljen do da-
našnjega dne, ko naj bi zače-
la teči enomesečna javna
razprava o predlogu žalske-
ga proračuna za prihodnje
leto.
m
Sekretarji ponovno izvolieni
Območni organizaciji svoboilnih sinillkatov dela ne bo zmanikalo
Sindikalisti območne orga-
nizacije svobodnih sindikatov
Celje so na svoji prvi konfe-
renci opravili volitve sekretar-
jev organizacije. Ti ostajajo še
naprej isti in sicer Ladislav
Kaluža sekretar območne or-
ganizacije in hkrati sekretar
odbora za trgovsko dejavnost,
sekretarji območnih odborov
posameznih dejavnosti pa so
Milica Dabanovič, Mirko
Gozdnikar, Franc Klepej, Te-
rezija Tomič in Forto Turk.
Tudi v prihodnje bodo imeli
precej dela, saj se nanj obrača
vse več članov. Informacije,
nasvete ali pomoč je namreč v
letošnjem polletju iskalo že
dva tisoč članov, lani v celem
letu pa pet tisoč.
Kar 9400 članov v 44 po-
djetjih je v zadnjih petih letih
zastopala sindikalna območna
organizacija v prisilnih porav-
navah in stečajih. Letos do
polletja je bilo takšnih podjetij
13, v njih pa so zastopali 2904
člane, lani pa so uveljavljali
zahteve za več kot 4 tisoč čla-
nov v 14 podjetjih. O težkem
položaju delavcev govori tudi
podatek, da so v zadnjih letih
več kot tisoč članom dodelili
enkratne denarne in material-
ne pomoči.
Zgovorni so tudi podatki o
nudenju pravne pomoči čla-
nom svobodnih sindikatov. V
letu 1993 so eno od oblik po-
moči nudili kar 3838 članom,
kar je največ v zadnjih petih
letih, lani pa 1292. Letos do
polletja so s pravnimi nasveti,
zahtevki na organe v podjet-
jih, tožbami na sodišču, z za-
stopanjem v podjetjih ali so-
diščih ali s pomočjo sindika-
tom podjetij pomagali 540
članom. TC
Spet o denarju
Danes popoldne se bo še
zadnjič v tem letu sestal ob-
činski svet Laško. Osrednja
točka sicer obsežnega dnev-
nega reda bo razprava o re-
balansu letošnjega proraču-
na in o osnutku proračuna za
leto 1996.
V Laškem so trenutno v iz-
jemno težki finančni situaci-
ji, saj so letos kar petino pro-
računa porabili za izplačilo
4. kupona občinskih obvez-
nic. Po zakonu o financira-
nju občin so sicer upravičeni
do sredstev dodatne finanč-
ne izravnave, vendar jim mi-
nistrstvo za finance noče da-
ti denarja vse dokler ne bodo
z Radečani podpisali spora-
zum o delitvi obveznosti med
obema občinama. Kljub šte-
vilnim dogovorom, pri kate-
rih sodelujejo tudi pristojna
ministrstva, namreč občini
še vedno nista dosegli spora-
zuma, ki bi bil sprejemljiv za
obe strani, jabolko spora pa
je financiranje gradnje nove-
ga zdravstvenega doma v
Radečah. Brez državne
injekcije občina Laško ne bo
mogla pokriti niti nalog iz
zagotovljenega obsega javne
porabe in bo leto zaključila z
veliko proračunsko izgubo, v
težavah pa bodo zlasti tisti
porabniki, ki se financirajo
na osnovi dotacij. Šole in vr-
tec, na primer. V občinski
upravi upajo, da bodo sred-
stva dodatne finančne izrav-
nave vendarle dobili še v tem
letu, zato so jih že vključili v
rebalans proračuna, ki naj bi
ga danes sprejeli svetniki.
Svetniki bi morali danes
sprejeti tudi osnutek prora-
čuna za leto 1996, saj bi se v
nasprotnem v prvih mesecih
prihodnjega leta javna pora-
ba občine financirala na os-
novi letošnjega proračuna. V
osnutku znaša proračun ob-
čine Laško za leto 1996 ne-
kaj več kot 773 milijonov to-
larjev, kar je za 210 milijo-
nov tolarjev manj od predla-
ganega letošnjega rebalansa.
JI
PO SVETU
Začetek Natove
akcije
Le nekaj ur po slovesnem
podpisu mirovnega sporazu-
ma za Bosno in Hercegovino
v Parizu, je Varnostni svet
OZN sprejel resolucijo, s ka-
tero je zvezo Nato pooblastil
za prevzem mirovne operaci-
je v BiH. Na sedežu Nata v
Bruslju so takoj zatem potr-
dili, da se začenja najobsež-
nejša in najbolj zahtevna vlo-
ga te vojaške organizacije v
vsej njeni polstoletni zgodo-
vini. Svet Nata pa je vojaške-
mu delu organizacije naročil,
naj začne z operacijo Skup-
no prizadevanje in z napoti-
tvijo mirovnih sil (IFOR) v
Bosno. Poveljstvo teh enot, v
katerih bo okoli 60 tisoč vo-
jakov iz več kot 16 držav, so
zaupali vrhovnemu poveljni-
ku Natovih sil v Evropi, ame-
riškemu generalu Georgu
Joul^vanu. Vloga iforja je
omejena tako v pristojnostih
kakor tudi časovno. Operaci-
ja naj bi tako trajala najdlje 12
mesecev, vojaki pa bodo de-
lovali v skladu s pravili, ki
predvidevajo jasno in odloč-
no uporabo sile, če bo to po-
trebno. Prvi Natovi vojaki na
poti v Bosno so naleteli na kar.
nekaj ovir. Zračni del enot
ovira predvsem vreme; zaradi
slabih razmer tako letala s pa-
dalci niso mogla poleteti iz
Aviana. Kopenskim silam pa
so nepredvidljivo oviro na poti
na Hrvaško postavili madžar-
ski obmejni organi, ki so ame-
riške vojake, težko orožje in
opremo na meji zadrževali več
ur. Po nekaj dneh zatišja so se
oglasili bosanski Srbi in na za-
sedanju njihovega parlamen-
ta na Jahorini sporočili, da
vendarle sprejemajo mirovni
sporazum iz Daytona.
Euro do leta 1999
v Madridu je bilo dvodnev-
no vrhunsko zasedanje Evrop-
ske unije. Najpomembnejši
sklep vrha, ki ga je priredila
Španija pred šestmesečnim
italijanskim predsednikova-
njem petnajsterici, je dogovor
o skupni evropski denarni uni-
ji. Ta naj bi začela delovati 1.
januarja 1999, denarna enota
pa se bo imenovala euro. To
denarno enoto naj bi banke za-
čele uporabljati že v začetku
leta 1999, medtem ko naj bi
se praktično poslovanje z eu-
rom, torej tudi navadni ljud-
je, začelo leta 2002. Vendar
pa v denarno in gospodarsko
unijo ne bodo avtomatično
vključene vse članice unije,
temveč samo tiste, ki bodo iz-
polnjevale določene pogoje,
tako imenovana konvergenč-
na merila. Gre za zadovoljive
rezultate na področju omeje-
vanja inflacije in obrestnih
mer, ter na področju sanacije
državnih proračunov. V začet-
ku bo v denarno unijo vklju-
čenih verjetno največ 7 do 10
članic. Udeleženci vrha so v
sklepnem dokumentu pet vr-
stic namenili tudi Sloveniji.
Med drugim so zapisali, da
evropski svet v luči sklepov iz
Cannesa in v skladu s kompro-
misnim predlogom predsedu-
joče Španije potrjuje odloči-
tev, da "je treba evropski spo-
razum s Slovenijo podpisati
čimprej", tako da bo lahko ta
država "polno sodelovala v
strukturnem dialogu o polno-
pravnem članstvu, kigapet-
najsterica vodi s pridruženi-
mi članicami "Za zdaije de-
set držav - Slovenija, Češka,
Slovaška, Madžarska, Polj-
ska, Bolgarija, Romunija, Es-
tonija, Litva in Latvija, kijih
EU omenja kot možne kandi-
datke za polnopravno člans-
tvo.
Vranitzkv
prepričljivo
zmagal
v Avstriji so bile predčasne
parlamentarne volitve. Čeprav
so predvolilne raziskave kaza-
le, da bo skoraj 6 milijonov
volilnih upravičencev name-
nilo enako število glasov glav-
nima strankama, socialdemo-
kratski in ljudski, seje zgodi-
lo drugače. Socialdemokrati
kanclerja Vranitzkega so na-
mreč dobili precej več glasov
(prek 38 odstotkov), kot nji-
hovi tekmeci iz konservativ-
ne ljudske stranke, ki jo vodi
zunanji minister Schuessel
(slabih 30 odstotkov). Svo-
bodnjaki Jocrga Haiderja so
se odrezali malo slabše, kot je
bilo pričakovati, tako da bo-
do v primerjavi z volitvami la-
ni verjetno izgubili en poslan-
ski sedež. Največji poraz sta
doživeli manjši opozicijski
stranki; zeleni so izgubili kar
pet poslanskih mest in jih bo-
do imeli v novem parlamentu
samo osem. Predsednica zele-
nih Madeleinc Petrovič je
zato že napovedala odstop.
Poraženci pa so tudi liberalci,
ki so izgubili dve poslanski
mesti. V nov parlament se spet
ni uvrstil noben kandidat slo-
venske narodnosti. Kaže, da
Avstrijci res niso za velike
spremembe, pred katerimi so
jih v predvolilni kampaniji
svarili socialdemokrati in da
niso naklonjeni varčevalni po-
litiki, ki jo je ponujala ljud-
ska stranka. Veliko ljudi pa je
najbrž volilo v skladu s for-
mulo "bolje Vranitzkega, ka-
kor Haiderja". Vranitzky bo
kot predsednik zmagujoče
stranke zdaj od predsednika
Klestila verjetno dobil nov
mandat za sestavo nove vla-
de. Kanclerje že napovedal,
da je pri tem pripravljen so-
delovati z vsemi strankami,
razen s Haiderjevimi svobod-
njaki.
Rusi volili
komuniste
Volitve so bile tudi v Rusi-
ji. Več kot 100 milijonov vo-
lilnih upravičencev je za 450
poslanskih mest v dumi izbi-
ralo med več kot 10 tisoč kan-
didati iz 43 strank. Po priča-
kovanjih je največ glasov do-
bila Komunistična partija Ru-
ske federacije, naslednica
prejšnjih komunistov, vendar
usmerjena bolj socialdemo-
kratsko. Stranka si prizadeva
za mimo obnovitev nekdanje
Sovjetske zveze oz. bolj za
ukinitev meja med novonasta-
limi državami. Komunisti tu-
di zahtevajo revizijo doseda-
nje privatizacije ter državni
nadzor nad velikimi podjetji.
Predsednik stranke Zjuga-
nov je v primeru zmage na-
povedal uvedbo državnega
monopola na prodajo alkoho-
la ter tako uravnavanje cen
energije in transporta, da bo-
do le-te spodbujale proizvod-
njo. Na volitvah se je dobro
odrezala tudi Liberalno demo-
kratska stranka, ki Jo vodi
skrajni nacionalist Zirinov-
ski in ki se zavzema za širitev
Rusije v mejah nekdanje car-
ske države. Od provladnih
strank pa je največ glasov do-
bila stranka Naš dom Rusija,
ki jo vodi premier Černomir-
din, zavzema pa se za nada-
ljevanje dosedanje vladne po-
litike.
Volitve v šesto dumo za
Rusijo niso bile ključnega po-
menei, so pa pokazale razpo-
loženost volilcev pred pred-
sedniškimi volitvami, ki bodo
junija prihodnje leto. Na njih
se bo odločalo o usodi ruske-
ga naroda. Predsednik Jeicin
se o kandidaturi še ni izrekel,
že pa sta jo napovedala gos-
podarski strokovnjak Javlin-
ski, vodja reformističnega
bloka Jabolko in kontraverz-
ni general Lebedov, nekdanji
poveljnik 14. ruske armade v
Moldovi.
Št. 51. - 21. december 1995
GOSPODARSTVO
4
Kili podaljšal najemno pogodbo
Uboiska keramika si utira pot na številna nova tržišča
v slabih dveh letih so iz
nekdanje libojske keramične
tovarne ponudili kupcem si-
rom po svetu bistveno bolj
kvalitetne keramične izdelke
in predvsem lepše ter moder-
nejše dizajne. Izvoz je letos po-
rasel za 40 do 50 odstotkov, s
prodajo na tuje pa bodo do
konca leta iztržili približno 5
milijonov nemških mark.
Proizvodnjo bivše Keramike
je pred dvema letoma vzelo -v
najem zasebno podjetje Kili.
Stečajni postopek Keramike
še vedno ni zaključen, doslej je
bila ena dražba, vendar zaradi
visoke cene ni bilo interesen-
tov za nakup. Novembra se je
sicer iztekla najemna pogodba
podjetja Kili, vendar so po-
godbo v dogovoru s sodiščem
že podaljšali do konca junija
prihodnjega leta. Kot pravi di-
rektor in solastnik podjetja
Kili Srečko Šrot dolgotrajni
stečajni postopek in nejasne
razmere vsekakor niso v prid
njihovemu delu, kljub temu pa
v podjetju veliko vlagajo v
razvoj in se ob primerni ceni
nameravajo pojaviti kot kupci
na naslednjih dražbah.
V podjetju Kili je skupno
zaposlenih 176 ljudi. V teh
dveh letih so precej oklestili
stroške in prodrli na številna
nova tržišča. V preteklosti so v
Libojah večino svoje proiz-
vodnje prodali francoskim in
delno tudi nemškim ter av-
strijskim kupcem. »Prodajna
služba se je lotila predvsem di-
sperzije tržišča, razen v Fran-
ciji, Nemčiji in Avstriji smo
poiskali kupce naših keramič-
nih izdelkov na Nizozemskem,
Češkem, v Veliki Britaniji in
ZDA. Zdaj začenjamo drugi
krog, tržišče širimo na Japon-
sko, v Korejo, Singapur in Av-
stralijo, vzporedno s temi dr-
žavemii pa smo pridobili nove
kupce v Italiji, Španiji in na
Norveškem. Kljub širitvi tržiš-
ča pa nismo bistveno zmanjša-
li prodaje keramičnih izdelkov
v Franciji, tam smo se lotili
samo selekcioniraiija kupcev,«
je povedal Srečko Srot.
v primerjavi z lanskim le-
tom so izvoz letos povečali za
40 do 50 odstotkov, tako bodo
po sedanjih načrtih do konca
leta ustvarili z izvozom pri-
bližno 5 milijonov nemških
mark prihodka. Tudi za pri-
hodnje leto računajo na 40-od-
stotno povečanje izvoza, s pro-
dajo na tuje pa naj bi iztržili 7
do 8 milijonov nemških mark.
»Načrti so po naši oceni dokaj
realni, to nam je potrdila tudi
udeležba na dveh velikih sej-
mih v Nemčiji in Veliki Brita-
niji. Razvijamo lasten dizajn,
še vedno dajemo velik pouda-
rek ročnemu slikanju dekor-
jev, kar je v svetu izredno ce-
njeno in na ta način prodaja-
mo lastno znanje, s čimer lah-
ko dosegamo tudi višje cene.
Poleg tega smo začeli uvajati
tako imenovano podglazumo
tehniko, kar pomeni bistveno
boljšo kvaliteto,« dodaja Šrot.
Ob vsem tem pa najbrž ni za-
nemarljiv podatek, da podjetje
Kili v vsem tem času, ko so
oživljali praktično edino to-
varno keramičnih izdelkov v
Sloveniji, posluje brez vsakrš-
nih kreditov.
m
Srečko Šrot
Dokapitalizacija
Adriatica
Na skupščini v minulem
tednu so se delničarji zavaro-
vžilne družbe Adriatic odloči-
li za dokapitalizacijo družbe,
s čimer bodo zaključili uskla-
jevanje z novim Zakonom o
zavarovalnicah. Adriatic je v
petih letih poslovanja povečal
svoj tržni delež s 4,7 na 15 od-
stotkov in se prebil med tri naj-
večje slovenske zavarovalni-
ce. Letošnje tekoče poslova-
nje je pozitivno, družba izpol-
njuje tudi vse tekoče obvez-
nosti, poslovanje Adriatica pa
naj bi letos po prvih ocenah
preseglo 110 milijonov nemš-
kih mark letnega prometa Do-
kapitalizacijo družbe v višini
800 milijonov tolarjev bodo
zagotovili dosedanji delničar-
ji, predvsem večjaobalna pod-
jetja Intereuropa, Istrabnenz,
Splošna banka Koper, Luka
Koper in Primorski finančni
center Interfin.
Eso na
Japonskem
Eso Oprema, strojna indu-
strija Velenje, je pravkar za-
ključila pomeben posel za
nemškega naročnika Mannes
MannDemag, Heuttentechnik
Meer. Ves projekt Oprema za
transport in manipulacijo že-
lezarskih proizvodov velikih
dimenzij je namenjen končne-
mu kupcu na Japonskem. Ce-
lotna količina zahtevne stroj-
ne in hidravlične opreme je
znašala približno 225 ton.
Oprema je bila izdelana,
zmontirana in preizkušena v
Eso Opremi, v japonsko pod-
jetje Sumitomo pa jo bodo od-
peljali iz pristanišča v Benet-
kah.
Pogajanja o
mednarodnem
posojilu
v ponedeljek, 18. decem-
bra, so v Washingtonu pred-
stavniki Banke Celje, Nove
ljubljanske banke in SKB
banke začeli pogajanja s Sve-
tovno banko o najetju posoji-
la, ki bo namenjeno prestruk-
turiranju olastninjenih sloven-
skih podjetij. Svojo priprav-
ljenost za vlaganje v sloven-
sko gospodarstvo je Svetovna
banka izrazila že pred dvema
letoma, doslej pa so v vseh
treh bankah potekale revizije
jjoslovanja. V Banki Celje,
kjer so uspešno prestali vse
preglede nadzornih ustanov in
revizorjev, povezanih s Sve-
tovno banko, pričakujejo prib-
ližno deset milijonov dolarjev
posojila, ta posojila pa bodo
lahko pridobila le podjetja, ki
so že zaključila lastninjenje.
Odobreni
programi Agencije
Do sedaj je Agencija Re-
publike Slovenije za prestruk-
tiruranje in privatizacijo odo-
brila 965 programov lastnin-
skega preoblikovanja. V zad-
njem mesecu je Agencija odo-
brila program naslednjim pod-
jetjem s celjskega območja:
Gorenje Servis Velenje, Merx
RTC Golte Mozirje, Resevna
Šentjur, Cinkarna Celje in TP
Lipa Šentjur. Drugo soglasje
Agencije so v zadnjem mese-
cu dobili v podjetjih Cetis Ce-
lje, Koplast Slovenske Konji-
ce, Trgovsko podjetje Radeče
ter Steklarna Boris Kidrič Ro-
gaška Slfitina Javno prodajo
pa so v zadnjem mesecu v
Agenciji odobrili Cinkarni
Celje.
Zadnjič letos na
borznem parketu
Piše: Darja Orožim
Prejšnji teden v četrtek je
bil zadnji borzni sestanek na
parketu Ljubljanske borze
vrednostnih papirjev. Na kla-
sičen način, to je z glasnim iz-
klicevanjem smo trgovali sko-
raj šest let. Ker pa je sam ob-
seg poslovanja na parketu bil
že nekaj mesecev bolj simboli-
čen, so se na Ljubljemski borzi
odločili, da bodo ta način trgo-
vanja ukinili. Zadnjega borz-
nega sestanka se nas je udele-
žilo veliko število borznih po-
srednikov. Objavljen je bil tu-
di zadnji posel, to je 10 lotov
delnic banke Hmezad, ki smo
ga sklenili Celjska borzno-po-
sredniška hiša in Optimizem.
Trinajstim borznim posredni-
kom, ki smo se udeležili prve-
ga borznega sestanka 29. mar-
ca 1990, so podelili spominske
plakete. Predstavili so novi
Borzni priročnik, ki sta ga pri-
pravili Ljubljanska borza in
založba Gospodarskega vest-
nika.
Delničarje Pivovarne Laško,
ki so v javni ponudbi pridobili
delnice za gotovino ali lastnin-,
sko nakaznico, obveščamo, da
jih lahko prodajo na sedežu
naše družbe.
Borzni indeks obveznic
(BIO) narašča že dober mesec z
občasnimi nihanji navzdol.
Ker so obveznice nominirane v
markah, bodo tečaji le-teh
verjetno še nekaj časa naraš-
čaU, kajti srednji tečaj Banke
Slovenije bo počasi sledil rasti
podjetniškega in menjalniške-
ga tečaja. Nasprotno pa indeks
delnic, to je SBI že skoraj štiri-
najst dni pada. Prometa z del-
nicami, ki se sklenejo med
borznimi hišami, je vedno
manj, večina poslov je aplika-
tivnih. Kljub temu, da nekate-
ri analitiki napovedujejo še en
vzpon delnic, bi po dosedanjih
izkušnjah lahko napovedali,
da so tečaji delnic dosegli naj-
višje nivoje v mesecu novem-
bru in do konca leta ne bodo
več bistveno narasli. Dnevna
nihanja tečajev so zelo majh-
na, tako tudi špekulanti ne
morejo sprotno realizirati do-
bička. Izjema je le trgovanje z
rednimi delnicami Rogaške.
Te so zaradi prodaje večje ko-
ličine neke borzne hiše padle
iz 860,00 SIT kar na 500,00
SIT/debiico. V dobrih dveh
dneh se je tečaj dvignil čez
700,00 SIT na debiico, včeraj
pa je ponovno dosegel tečaj
800,00 SIT. Zanimivo za vče-
rajšnje borzno trgovanje je, da
so vse cene, razen dveh papir-
jev, padle.
Letos bodo pri uveljavljanju
davčne olajšave veljale poleg
državnih obveznic po določbi
13. točke 9. člena Zakona o
dohodnini še znesek vplačil v
denarju za delnice in za vložke
gospodarskih družb ter za de-
leže zadrug vpisanih v sodni
register. Zaposleni bodo lahko
zmanjševali osnovo za dohod-
nino za delnice podjetij, če so
delnice kupovali za gotovino.
CBH, d.o.o. Celje še do konca
leta odkupuje anuitetne kupo-
ne PTT Celje (Telekom) po
dnevnih cenah.
V ta namen bodo davčnemu
organu pri uveljavljanju
zmanjšanja osnove za dohod-
nino predložili dokazilo o
vplačilu sredstev (blagajniški
prejemek, položnica ali kre-
ditna £og^ba;____^_____^ _
Od 12. decembra lahko posta-
nete delničarji STC- Skladišč-
no transportnega centra Celje.
Njihove delnice lahko pridobi-
te za gotovino ali lastninsko
nakaznico (certifikat).
Zunanjetrgovinska gibanja
v desetih mesecih v Sloveniji
Izvoz Republike Slovenije
je v oktobru znašal 735,5 mi-
lijona dolarjev, uvoz pa
753,7 milijona dolarjev. Ta-
ko se je izvozni deficit v ok-
tobru zmanjšal in je znašal le
18,2 milijona dolarjev, med-
tem ko je v mesecu maju do-
segel celo 200 milijonov do-
larjev. Pokritost uvoza z iz-
vozom za deset mesecev tega
leta je bila 89,4%.
Do konca oktobra znaša
izvozni deficit 821,1 milijona
dolarjev to je več, kot znaša
enomesečni izvoz. V obdobju
desetih mesecev tega leta v
odnosu na isto obdobje lani
se je izvoz povečal za 25,2%
uvoz, pa za 32,9%. Razlika je
7,7 indeksnih točk v korist
uvoza. Za primerjavo naj po-
vemo, da smo imeli v okto-
bru leta 1993, kakor tudi
1994 suficit v blagovni me-
njavi. Glede na gibanje pro-
izvodnje in porast stimulaci-
je v izvozu lahko pričakuje-
mo, da se bo izvozni deficit
do konca leta zmanjšal.
Manjši deficit v blagovni
menjavi meseca oktobra je
rezultat večje proizvodnje in
subvencioniranja neto izvoz-
nikov za davke in prispevke,
kakor tudi porasta tečaja
nemške marke.
Med najpomembnejše iz-
vozne panoge sodijo: proiz-
vodnja električnih strojev in
aparatov z deležem 14,5% v
skupnem izvozu, proizvod-
nja  prometnih  sredstev z
12,4% deležem in proizvod-
nja končnih tekstilnih izdel-
kov z 9,1%. Tudi uvažali smo
največ proizvodov v omenje-
nih panogah, kar pomeni, da
smo uvožene materiale v teh
panogah oplemenitili z last-
nim znanjem.
Z mirovnim sporazumom
o Bosni se nakazujejo realne
možnosti za vključevanje
slovenskega gospodarstva v
obnovo in oživljanje gospo-
darstva Bosne in druge obli-
ke gospodarskega sodelova-
nja z Zvezno republiko Ju-
goslavijo, čeprav bo možno-
sti za trgovanje verjetno ovi-
rala nerešena dediščina nak-
danje skupne države in
skronma plačilna sposob-
nost srbskih in črnogorskih
partnerjev. Trenutno trguje-
mo le s Hrvaško in Makedo-
nijo. Menjava z državami
nekdanje Jugoslavije je v pr-
vem polletju letos dosegla
920 milijonov dolarjev ali
10,3% celotne menjave. Ne-
kateri gospodarstveniki na-
povedujejo, da bi ob norma-
lizaciji gospodarskih odno-
sov delež držav nekdanje Ju-
goslavije v našem izvozu
lahko dosegel 20%. Nesmi-
selno pa je pričakovati, da
bodo na območju nekdanje
Jugoslavije razmere še kdaj
takšne, kot so bile v času
pretakanja blaga in denarja
po načelu bratstva in enot-
nosti. Z namenom širitve tr-
gov, dvigovanja kvalitete in
konloirenčnosti    gospodar-
stva pa se bomo morali še
bolj spuščati v neizprosni
konkurenčni boj in povezo-
vanje znotraj evropskih
trgov.
Možnosti večjega plasira-
nja blaga na tuja tržišča so
se povečale ob vključitvi na-
še države v CEFTO, čeprav
bomo lahko videli koristi od
vključitve šele prihodnje le-
to. V prvi polovici letošnjega
leta je menjava Slovenije s
CEFTO znašala 524 milijo-
nov dolarjev, kar je 5,9% na-
še trgovinske menjave. Se-
danja menjava med članica-
mi CEFTE, čeprav v porastu,
je bila nizka, z oblikovanjem
novih državnih tvorb pa se
bo povečal tudi obseg bla-
govne menjave. Ugodnosti
članstva v CEFTI vidimo
predvsem v uvozu surovin in
polizdelkov in v izvozu bolj
obdelanih izdelkov naših po-
djetij, storitev, transporta in
turizma. Razen tega bo lah-
ko Slovenija trgovanje s
kmetijskimi proizvodi uredi-
la z vsako od članic CEFTE
posebej, ne pa z večstran-
skim sporazumom. Pozitiven
interes do CEFTE so poka-
zale tudi države Evropske
imije. Menimo, da ni razloga
za pomisleke, da bi nas član-
stvo v CEFTI oviralo v zbli-
ževanju z Evropsko unijo,
kajti EU se bo o kriterijih
širitve na Vzhod odločala še-
le prihodnje leto.
BOGDAN VUNJAK
iff. SI. - 21. december 1995
5
GOSPODARSTVO
Res bi potrebovali gospodarsici lobi
Gospodarstveniki so ob prihajajočem letu bistveno manj optimistični kot vlada
v treh manjših podjetjih,
nastalih iz nekdanjega Ko-
stroja, imajo že približno leto
dni v predalu odločbe ministr-
stva za delo, družino in social-
ne zadeve. V njih jim jasno
sporočajo, da so prvemu po-
djetju za program razreševa-
nja delavcev namenili 13 mili-
jonov tolarjev, drugemu po-
djetju 9 in tretjemu 2 milijona
tolarjev. Na obljubljeni denar
pa kljub podpisu ministrice v
vseh treh konjiških podjetjih
še vedno čakajo.
To je zgolj en primer ne-
učinkovitosti in nerazumljive
počasnosti slovenske države,
ki ga je na novinarski konfe-
renci v minulem tednu pove-
dal predsednik upravnega od-
bora območne gospodarske
zbornice Franc Ban. Predstav-
niki zbornice so se namreč v
zadnjem mesecu pogovarjali o
gospodarskih razmerah, pred-
logu državnega proračvma za
leto 1996 in stališčih slovenske
zbornice s poslanci, župani in
gospodarstveniki v posamez-
nih občinah na Celjskem.
Enake pogoje, ne pa
miloščine
Razen tega, da so kritizirali
neučinkovito in predrago dr-
žavo, so udeleženci teh sre-
čanj, ki se jih poslanci sploh
niso udeleževali, izjema je bil
le konjiški poslanec Stane
Frim, opozarjali še na bohote-
nje državnih uprav na eni in
siromašenje lokalnih skupno-
sti na drugi strani. Nezado-
voljni so nadalje izvozniki, ki
odločno nasprotujejo držav-
nim subvencijam in poskusom
njihovega organiziranja na dr-
žavni ravni. Izvozniki namreč
zagotavljajo, da ne potrebuje-
jo nobene miloščine, subvenci-
je so za njih kvečjemu ponižu-
joče, zahtevajo samo približno
enake pogoje poslovanja, kot
jih imajo njihovi konkurenti v
tujini. Veliko kritičnih besed
je bilo na teh pogovorih slLšati
tudi na račim sive ekonomije,
ki bi jo država, če bi to hotela,
po mnenju gospodarstvenikov
zlahka odpravila na primer z
bistveno večjim odstotkom
olajšav pri dohodnini. Če bi
davkoplačevalci lahko uve-
ljavljali na primer 30-odstotno
olajšavo, bi že poskrbeli za to,
da bi za vsako stvar imeli ra-
čune, ne pa da iščejo vse mo-
goče druge poti in načine rav-
no preko sive ekonomije.
Predsednik upravnega od-
bora območne gospodarske
zbornice Franc Ban in direk-
tor zbornice Franc Knafelc sta
nadalje povedala, da vlada na
Celjskem veliko nezadovolj-
stvo tudi z delom Koržetovega
sklada. V zadnjih tednih se
razmere sicer spreminjajo.
Premika se v Konusu, Kostro-
ju, šempetrskem Sipu in tudi
Zdravilišču Rogaška.
Vlada le
preoptimistična
Na razgovorih v posameznih
občinah so obravnavali tudi
stališča upravnega odbora
GZS o predlogu proračuna
Republike Slovenije za pri-
hodnje leto. Zbornica meni, da
je globalni obseg celotnih jav-
nofinančnih prihodkov in od-
hodkov previsok, njihov delež
pa se v primerjavi z bruto do-
mačih proizvodom, katerega
rast je v letu 1996 precenjena,
prepočasi znižuje. Predvidene
proračunske prihodke in od-
hodke bi po mnenju upravne-
ga odbora morali zadržati v
realno enakem obsegu kot so
letošnji. Tudi prispevne stop-
nje obveznih prispevkov za so-
cialno zavarovanje, ki jih pla-
čujejo delodajalci in deloje-
malci, so po mnenju zbornice
previsoki v primerjavi s kon-
kurenti na zunanjih tržiščih,
predvideno znižanje skupnih
prispevnih stopenj za socialno
varnost za 0,5 odstotne točke,
oziroma iz 44,7 na 44,2 odstot-
ka, pa ne more bistveno pri-
spevati k večji konkurenčno-
sti. Prispevna stopnja za ob-
vezno zavarovanje bi se po
oceni upravnega odbora in ve-
čine gospodarstvenikov mora-
la že prihodnje leto znižati na
42, v letu 1997 pa na 40 od-
stotkov.
Zbornica nadalje predlaga
vladi spremembo zakonodaje,
ki bo redefinirala pravice na
pokojninsko invalidskem in
zdravstvenem področju ter po-
spešitev davčne reforme.
Predvsem pa vladi očitajo pre-
optimistične napovedi o 5,5
odstotni rasti družbenega bru-
to proizvoda, visoka je tudi
vgrajena 7 odstotna inflacija.
Visoke stopnje predvidenih
rasti bruto družbenega proiz-
voda in inflacije po mnenju
zbornice pomeni možnost viš-
jega zneska javnofinančnih ter
proračunskih prihodkov in
odhodkov, zato bi morali v
proračun vgraditi tako imeno-
vano deflacijsko klavzulo. To
bi pomenilo obvezen rebalans
proračuna oziroma njegovo
zmanjševanje v primeru, če bo
dejanska inflacija nižja od
predvidene v proračvmu. Go-
spodarstveniki pa nasprotuje-
jo tudi predvidenemu 8,4 od-
stotnemu realnemu povečanju
plač v državnih organih, še
zlasti, če upoštevamo podatek,
da se je število zaposlenih v
gospodarstvu zmanjšalo za
280 tisoč delavcev, v negospo-
darstvu pa povečalo za 12
tisoč.
V prihodnjem letu se gospo-
darstvu torej ne obetajo lepi
časi. Tudi na Celjskem se bo
po Banovih in Knafelčevih
ocenah število presežnih de-
lavcev še povečevalo, najslab-
še so razmere v tekstilni in
strojni industriji. Ob tem sta
opozorila še na nemoč ne samo
celjskega, ampak tudi gospo-
darstva po ostalih regijah.
Centralizacija postaja vse bolj
izrazita, gospodarstvo je ne-
močno v primerjavi s politiko,
zato bi Slovenija po Banovih
besedah resnično potrebovala
močan gospodarski lobi.
IB
Niso samo
zdravniki
LJUBLJANA, 14. de-
cembra (Večer) - Ob opozo-
rilni stavki zdravnikov in zo-
bozdravnikov, ki Jo je v četr-
tek pripravil njihov sindikat
Fides, so na novinarski kon-
ferenci Zveze svobodnih sin-
dikatov sicer podprli njihove
zahteve, ob tem pa opozorili,
da v zdravstvu ne delajo sa-
mo zdravniki. Tudi za vse os-
tale zdravstvene delavce je
položaj katastrofalen, zato bi
ga bilo treba celovito reševa-
ti.
Povprečno 73
tisočakov
LJUBLJANA, 15. de-
cembra (Večer) - Povpreč-
na bruto plača na zaposlene-
ga v podjetjih in drugih orga-
nizacijah v Sloveniji je bila
oktobra 115.132 tolarjev, ne-
to pa 73.232 tolarjev. Okto-
bra je bila povprečna bruto
plača v primerjavi s septem-
brom za 2,7 odstotka višja,
neto pa za 2,6 odstotka. Ok-
tobra je bila povprečna bruto
plača v gospodarstvu 107.410
tolarjev, v negospodarstvu pa
138.278 tolarjev.
Težave Z
razpoznavnostjo
LJUBLJANA, 17. decem-
bra (Dnevnik) - Čeprav je
Slovenija že mžirca 1993 do-
bila nove mednarodne kode -
SVN, SI in numerično ozna-
ko 705 - za označevanje in
identifikacijo države, izvora
nacionalnosti in za geograf-
sko določitev izvora, se raz-
meroma malo uporabljajo.
Tako Slovenijo, ki ima že si-
cer težave z razpoznavnostjo,
v tujini označujejo s SLO, SL,
pa tudi SI in SVN, kar še po-
večuje zmedo. Vse skupaj pa
za državo ni dobro, čeprav
prehodno obdobje lahko tra-
ja od deset do petnajst let.
Slovenske
evroobveznice
LJUBLJANA, 18. de-
cembra (Delo) - Slovenija
naj bi najkasneje do začetka
aprila prihodnje leto dobila
izdelano oceno svojega poso-
jilnega tveganja pri najbolj
znanih svetovriih agencijah
kot sta Moody's in Stan-
dard&Poor's. Kakšen mesec
kasneje pa naj bi naša država
izdala tudi prve slovenske
evroobveznice, ki bi jih posla-
li na mednarodni trg kapita-
la. Izdane naj bi bile v vred-
nosti najmanj 150 milijonov
dolarjev in bodo formalno ko-
tirale na borzi v Luksembur-
gu. Namenjene pa bi bile
predvsem za odplačevanje
glavnic tujih posojil.
Nov zakon o
carinski tarifi
LJUBLJANA, 18. de-
cembra (Delo) - Državni
zbor je sprejel zakon o carin-
ski tarifi, ki ga bodo začeli
uporabljati 1 .januarja. Takrat
naj bi zaživel tudi nov carin-
ski sistem. Carinske stopnje
po novem ne bodo višje, kot
jih določa WTO, in nižje, kot
so v EU. Za surovine bodo do
5-odstotne, za reprodukcijske
materiale in polizdelke od 5
do 10-odstotne, za opremo 8
do 15-odstotne in za blago za
široko porabo 15 do 27-od-
stotne. Novi zakon omogoča
tudi znižzinje carinske stopnje
za blago, ki ga v Sloveniji ne
proizvajamo.
Neplačevanje davkov
postaja nacionalni šport
Tudi prodajalci alkoholnih pijač pod lupo Inšpektorjev -
Krivulja pozitivnih gospodarskih gibanj ponovno navzdol
V letih 1991 in 1992 so se z
nelikvidnostjo srečevali pred-
vsem v večjih družbenih go-
spodarskih sistemih, v zad-
njem času nelikvidnost pesti
tudi zasebna podjetja. Obetav-
na gospodarska gibanja v lan-
skem in na začetku letošnjega
leta se ne nadaljujejo, upadel
je tudi fizični obseg industrij-
ske proizvodnje. Takšna je
kratka ocena gospodarskih gi-
banj v petnajstih občinah celj-
ske regije, temelji pa na osnovi
podatkov, s katerimi razpola-
gajo v celjski podružnici
Agencije RS za plačilni pro-
met, nadziranje in informi-
ranje.
Po besedah pomočnika di-
rektorja Uroša €U>ričana so ja-
nuarja letos beležili 390 bloki-
ranih podjetij, do novembra se
je število povzpelo na 480,
znesek povprečnih blokad je
bil novembra v primerjavi z
januarjem višji za 59 odstot-
kov, mesečni znesek blokad pa
se že približuje sedmim mili-
jardam tolarjev. Najvišjo vso-
to blokad ima industrija, mili-
jardi tolarjev mesečnih blokad
se že približuje trgovina, pri-
bližno milijardo in pol tolarjev
blokad pa imajo podjetja, ki se
ukvarjajo s finančnimi, teh-
ničnimi in poslovnimi stori-
tvami. Razveseljiva sta edino
podatka, da podjetja na Celj-
skem nelikvidnost uspešneje
kot drugod po Sloveniji rešu-
jejo s kompenzacijami, ter da
je industrija v petnajstih obči-
nah na Celjskem ustvarila po-
zitiven neto finančni tok. Na
prvi pogled so ugodni tudi po-
datki o naložbah, te znašajo
približno 25 milijard tolarjev,
vendar so to večinoma Darso-
va plačila, ki jih sicer beležijo
v podružnici, v praksi pa je
denar porabljen za naložbe po
vsej Sloveniji. Na celjskem ob-
močju je bilo za naložbe de-
jansko porabljenih dobrih 5
milijard tolarjev.
Revizije po vsej
Sloveniji
Precej dela so po besedah
direktorja Dušana Drofenika
imeli letos z revizijami, kon-
kretno so v celjski podružnici
obravnavali 84 primerov po
vsej Sloveniji, od tega le 24
revizij na celjskem območju, z
revizijskimi postopki pa se je
ukvarjalo 13 inšpektorjev.
Kljub temu so opravili 70 revi-
zij, delo zaključujejo v 14 po-
djetjih, med njimi jih je 8 v
stečajnem postopku, zaradi
česar je delo še težje. Vsi revi-
zijski postopki naj bi bili zak-
ljučeni do sredine prihodnjega
leta.
V podjetjih, kjer so revizije
že zaključene, je bila po 48a
členu družbena lastnina oško-
dovana za dobrih 5 milijard
tolarjev, po 48 členu pa je bila
po oceni inšpektorjev družbe-
na lastnina oškodovana še za
slabi dve milijardi tolarjev.
Posebej so inšpektorji letos
vzeli pod drobnogled tudi ne-
katere trgovce in preprodajal-
ce pijač ter komisijske prodaje
motornih vozil. Konkretno so
pregledali poslovanje 22 za-
sebnih podjetij, ki se ukvarjajo
s prodajo ali preprodajo alko-
holnih pijač. Pri tem so zabe-
ležili za 675 milijonov neobra-
čunanih in neplačanih pro-
metnih davkov. Štirje proda-
jalci motornih vozil pa niso
obračimali in seveda tudi ne
plačali za dobrih 53 milijonov
tolarjev prometnega davka.
Ali kot je dejal direktor Dvišan
Drofenik: »Neplačevanje dav-
kov postaja nacionalni šport
Slovencev.«
Zagotovo pa bi v Agenciji še
marsikoga vzeli pod lupo, če bi
imeli dovolj ljudi. Zaradi na-
črtovanih reorganizacij imajo
namreč v celjski podružnici
kar 60 delavcev zaposlenih za
določen čas, v redno delovno
razmerje so sprejemali le in-
špektorje.
m
Tami v Stečaj?
Približno 60 delavcev celj-
skega podjetja Tami je v torek,
potem, ko so dobili izplačilo
oktobrskih plač, prekinilo
stavko.
Razmere v podjetju Tami so
se zaostrile že v začetku letoš-
njega leta, ko je propadel posel
z ladjedelnico v Splitu. Po-
djetje je tudi sicer v pretežni
meri odvisno od individualnih
naročil, teh pa v Tamiju letos
ni bilo na pretek. Izplačilo ok-
tobrskih plač je bilo edina
zahteva stavkajočih, delavci
Tamija pa so si na podoben
način, torej s prekinitvijo dela,
v letošnjem letu že dvakrat
prej izborili plače. Direktor
Tamija Aleksander Zapušek je
plače zaposlenim obljubil že
ob koncu prejšnjega tedna,
očitno pa je bila to obljuba na
papirju, saj je na sodišču že
vložena zahteva za uvedbo
stečajnega postopka. Če bodo
v Tamiju stroške na sodišču
poravnali še letos, bo v podjet-
ju uveden stečaj še pred praz-
niki. IB
it. 51. - 21. december 1995
DOGODKI

Obračun na pragu novega leta
Uspešno leto za mestno oljčino Velenje — Tra oreh so stranke v mestnem svetu, ki ne marajo sotJelovatl
»Prvo leto lokalne samou-
prave je za nami, obenem je to
tudi čas, da pregledamo, kaj
smo do zdaj naredili, pred-
vsem pa opredelimo, naše na-
loge v prihodnosti,« je na le-
t6šnji zadnji tiskovni konfe-
renci mestne občine Velenje
dejal župan Srečko Meh in že
uvodoma poudaril, da je izva-
janje projekta nove lokalne
ureditve docela zgrešeno, saj
manjkajo operativni predpisi,
ki bi opredeljevali pristojno-
sti, možnosti ukrepanja in od-
govornosti v občini.
Opozoril je na težave pri de-
lu občinskih skladov, zlasti na
tiste nevšečnosti, s katerimi se
srečujejo ob delovanju stano-
vanjskega in ekološkega skla-
da ter sklada stavbnih zem-
ljišč. Pristojnosti namreč tudi
v tem primeru niso dovolj jas-
no opredeljene, zavoljo tega pa
je odločanje precej težje. Po
župamovih besedah nastajajo
problemi pri določanju in deli-
tvi stroškov v skladUi z obči-
nama Šoštanj in Šmartno ob
Paki kot tudi pri plačevanju
inšpekcijskih služb in najem-
nine v upravni enoti. Meh je
nakazal še vrsto drugih težav,
na primer problematiko daja-
nja koncesij na področju
zdravstva in zagotavljanja os-
novnega zdravstvenega var-
stva na območju lokalne skup-
nosti. Nenazadnje si tudi s
kakšnimi konkretnimi izved-
benimi predpisi pri delitveni
bilanci ne morejo pomagati,
tako da so še daleč od zaključ-
ka te naloge, čeprav so premo-
ženjsko bilanco že naredili.
Nagaja jim tudi denacionali-
zacija, ki mestno občino ovira
pri gradnjah in urejanju pro-
stora. Ti postopki se namreč
zelo vlečejo, mnogi že štiri le-
ta. Marsikje v občini bi pričeli
graditi, a so v ozadju denaci-
onalizacijski zahtevki, kar jim
gradnjo avtomatsko prepreču-
je. »Dogovarjanje s sosednjima
občinama Šoštanj in Šmartno
ob Paki ni najboljše, še vedno
pa je tako, da omogoča zado-
voljivo sodelovanje,« je menil
Meh. V naslednjem letu je ena
od nujnejših nalog, ki se je bo-
do morali lotiti, razmejitev ti-
stih stroškov, ki jih še niso po-
vsem opredelili.
Po županovi oceni je bilo
delo občine v letu 1995 uspeš-
no. Spodbudno je predvsem
dejstvo, da je v Velenju nizka
brezposelnost in da je gospo-
darstvo na tem območju v pri-
merjavi s preostalim v Slove-
niji relativno zdravo. S prisot-
nostjo Velenja v Sloveniji so
lahko zadovoljni, je zaključil
pregled uspehov in neuspehov
v lokalni seunoupravi Meh.
Na tenmejšo plat dela v
mestni občini je opozoril Bo-
jan Kontič, sekretar mestne
občine Velenje, rekoč, da bi bi-
U lahko letošnji uspehi še veli-
ko večji, če bi strarike, ki imajo
predstavnike v mestnem svetu,
opravljale svoje delo s skupni-
mi močmi. Menil je, da opozi-
cijske stranke velikokrat blo-
kirajo njihovo delo, ko nalaga-
jo občinski upravi naloge,
hkrati pa jim ne dovolijo, da bi
se organizirali skladno z zako-
nodajo. To se je med drugim
pokazalo na predzadnji seji
mestnega sveta, ko niso spre-
jeli odloka o organizaciji ob-
činske uprave, četudi niso vlo-
žili nobenega amandmaja.
KSENIJA LEKIČ
Grofje v
parlamentu
LJUBLJANA, 13. de-
cembra (Večer) - Poslanski
prepir o procesu denacionali-
zacije se nadaljuje, saj so po-
slanci pričeli drugo obravna-
vo predloga zakona o mora-
toriju na vračanje premoženja
Cericvi. Predlog naj bi namreč
na predlog združene liste, li-
beralnih demokratov in nacio-
nalne stranke razširili še na
moratorij za vrnitev premože-
nja tujim pretendentom oziro-
ma vsem, ki zahtevajo več kot
200 hektarov zemljišč in goz-
dov. Vse dosedanje take vr-
nitve pa bi morali pregledati
in ukrepati na državnih tožils-
tvih in v pristojnih ministrs-
tvih. Dobršen del opozicije in
krščanski demokrati pa so še
naprej odločno proti posegom
v denacionalizacij ski zakon.
Nova neprofitna
stanovanja
LJUBLJANA, 14. de-
cembra (Delo) - Neprofitne
stanovanjske organizacije bo-
do v drugem krogu zgradile,
obnovile ali kupile 479 nepro-
fitnih stanovanj v skupni iz-
meri več kot 26 tisoč kvadrat-
nih metrov. Razpis posojil
Stanovanjskega sklada Re-
publike Slovenije je namreč
zaključen, sklad je razdelil ce-
lotno razpisno vsoto 1,47 mi-
lijarde tolarjev med 15 nepro-
fitnih organizacij, te pa bodo
predvidoma začele črpati po-
sojila v prihodnjem letu. V
Celju naj bi s tem posojilom
zgradili .52 novih stanovanj,
21 pa bi jih prenovili. V Ve-
lenju pa nameravajo s pomoč-
jo posojila zgraditi 24 stano-
vanj.
Čas za varčevanje
LJUBLJANA, 15. de-
cembra (Večer) - Po vrnitvi
z mirovne konference v Pari-
zu je premier dr. Janez Dr-
novšek zatukal, da bi bila slo-
venska stališča v sporu z Ita-
lijo v Evropi osamljena, o slo-
venskem približevanju EU pa
bodo po premierovem mnenju
v teh dneh govorili tudi na
srečanju predstavnikov EU v
Madridu. Napovedal je, da bo
vztrajal pri znižanju proraču-
na zaradi razbremenitve gos-
podarstva, in da pričakuje, da
bodo pogovori z vsemi koali-
cijskimi strankami in ministri
težki. Upa, da bo po podpisu
da>lonskega sporazuma v Pa-
rizu mogoče urediti vprašanje
meje v Piranskem zalivu.
Ohraniti
raznovrstnost
LJUBLJANA, 15. de-
cembra (Večer) - OZN je 29.
december razglasil za medna-
rodni dan biološke raznovrst-
nosti in tudi naša vlada je po-
trdila besedilo omenjene kon-
vencije iz Ria. To pomeni, da
je treba storiti vse, da ustavi-
mo procese, ki pomenijo de-
gradacijo in uničevanje eko-
sistemov v njihovi izvirni pe-
strosti, izumiranje rastlinskih
in živalskih vrst zaradi pose-
gov človeka v naravo. V tem
smislu je treba pripraviti do-
mačo zakonodajo in akcije, so
menili ob dnevu slovenskih
naravoslovcev in izdali knji-
go, ki govori o začetkih ob-
širnejšega spoznavanje bio-
loške raznovrstnosti na Slo-
venskem v 18. stoletju.
Nov proizvodni
liosežeif Gorenja
8-milijontcmu pralnemu
stroju, ki so ga izdelali v Gore-
nju Gospodinjski aparati 18.
julija in 15-milijontemu hla-
dilno zamrzovalnemu aparatu,
izdelanemu 20. novembra, se
je prejšnjo sredo pridružil še
14-milijonti kuhalni aparat.
Od leta 1958, ko so v Gore-
nju izdelali prvi štedilnik, pa
do danes, so v tem podjetju
izdelali vsega skupaj že več
kot 37 milijonov velikih go-
spodinjskih aparatov. Štedil-
nik je bil prvi izdelek, ki je
ponesel ime Gorenja v Evropo
in svet. Zdaj izdelajo na leto
približno 550.000 samostojnih
in vgradnih kuhalnih apa-
ratov.
M. LIPOVŠEK
0 popravilu, spomenilciii ter naložbah
šentjurski svetniki so na
ponedeljkovi seji sprejeli
predlog popravka letošnjega
občinskega proračuna, raz-
pravljali o razglasitvi kultur-
no-zgodovinskih spomenikov
šentjurske občine, o začetku
gradnje doma upokojencev,
telefoniji ter o drugih aktual-
nih zadevah.
Po sprejetem predlogu po-
pravka občinskega proračuna
znašajo skupni prihodki 752
miUjonov (od tega 12 milijo-
nov od prodaje stanovanj), kar
je za 95 milijonov več. V pone-
deljek so že drugič zapored
razpravljali o osnutku, ki so ga
tokrat uspeli sprejeti, med na-
daljevanjem seje pa so se odlo-
čili še za sprejetje predloga
popravka.
Veliko pozornosti so name-
nili zlasti osnutku odloka o
razglasitvi kultumo-zgodo-
vinskih spomenikov v šentjur-
ski občini. Z njim želijo raz-
glasiti za spomenik arheološko
območje Rifnika, celotna na-
selja šentjurskega Zgornjega
trga. Javorje, Laze pri Dram-
Ijah, Razbor, Repuš, Slivnico
in Vodruž, tri predlagane ar-
heološke spomenike ter nekaj
deset umetnostno-arhitektur-
nih (tudi gradove Planina, Žu-
sem in Rifnik) in etnoloških
zanimivosti.
Anka Aškerc iz Zavoda za
varstvo naravne in kulturne
dediščine je svetnikom pojas-
nila, da gre pri razglašenem
spomeniku za možnost prido-
bivanja državnega denarja, pri
dediščini pa je to le izjemoma.
Omenjeni odlok namreč raz-
glaša le najboljše iz bogate
šentjurske kulturne zakladni-
ce, materialne obveznosti dr-
žave in občine pa določa po-
sebni zakon. Na svetniško
vprašanje zakaj niso vključeni
nekateri grobovi pomembnih
šentjurskih rojakov, je odgo-
vorila da to zadeva poseben
zakon, glede kapel ter razpel
pa, da so vključili najvred-
nejše.
Med razpravo je del svetni-
kov menil, da je obseženo pre-
več predlogov, drugi pa da
premalo, saj je marsikaj iz-
gubljenega za vedno. Sicer pa
bo v ponedeljek sprejeti osnu-
tek v javni razpravi po vseh
KS, na vpogled bo tudi na nji-
hovih sedežih ter v občinskih
prostorih. Po končani razpravi
se bodo o predlogu odloka od-
ločili v občinskem svetu.
BRANE JERANKO
Župan MalovTh je med rednim obveščanjem svetnikov povedal,
da je pogodba za gradnjo doma upokojencev z Vegradom podpi-
sana tudi s strani ministrstva za delo, družino in socialne
zadeve, gradbišče pa bi odprli po novem letu. Takrat bi položili
tudi temeljni kamen. Do podpisovanja pogodbe o sofinancira-
nju gradnje doma, med občino in ministrstvom, pa do pone-
deljka še ni prišlo. Svetnike so prav tako seznanili z obvestilom
Telekoma o terminih za dokončanje telefonskih naložb v Dob ju,
na Planini, v Slivnici ter Loki in sicer med 15. in 30. januarjem,
ko bi začeli vključevati nove naročnike. Na Prevorju pa bi to
storili po koncu prve polovice leta.
V Zrečah ustanovna konferenca
SOM
Občinski odbor Socialdemokratske stranke Slovenije iz Zreč
je v ponedeljek, 18. decembra, organiziral ustanovno konfe-
renco Socialdemokratske mladine - SDM. Na konferenci so za
predsednika izvolili šestnajstletnega Štefana Furmana, izvolili
so še člane predsedstva in nadzorni odbor OO - SDM Zreče.
Mladi zreški socialdemokrati so izdelali tudi delovni načrt za
leto 1996, v katerega so uvrstili predvsem športne, družabne in
kulturne prireditve. Gost konference je bil član predsedstva
SDSS Rudi Petan. j^L.
Uspešni na državnih natečajih
Skupni prihodki proračuna
občine Rogatec znašajo po po-
nedeljkovem popravku 146
milijonov tolarjev, kar je za 35
odstotkov več. Sredstva zago-
tovljene porabe so v sprejetem
predlogu povečali s 95 na 111
milijonov. Nova občina je pri-
dobila precej državnega de-
narja iz različnih ministrstev
in to za cesto Sv. Rok-Zgornji
Log-Tlake, za popravilo strehe
gradu Strmol ter za sanacijo
plazu pri Sv. Juriju.
Sicer pa namenja nova obči-
na iz proračuna še približno 30
milijonov za potrebe cestno-
komunalnega    gospodarstva.
Največ, 69 milijonov, je za
dnižbene dejavnosti, kjer je
največja postavka osnovno
izobraževanje (med drugim
denar za kombi, telefonsko
centralo, računalnik ter za in-
vesticijsko vzdrževanje). V Ro-
gatcu namenjajo iz zdravstve-
nega varstva tudi nad 3 milijo-
ne za obvezno zdravstveno za-
varovanje več kot stotih brez-
poselnih občanov. Svetniki pa
so na seji sprejeli tudi pobudo
šmarskemu zdravstvenemu
domu, saj opažajo potrebo po
nakupu terenskega vozila za
domačo zdravstveno postajo.
Svetniki so se strinjali z os-
nutkom odloka o osnovnem
načinu delitve premoženja
bivše šmarske občine, za novo
lekarniško postajo Celjskih le-
karn pa so na seji določili na-
jemnino 11 DEM na kvadratni
meter. Župan Mikolič je ob tej
priliki posebej predstavil mož-
nost nakupa zemljišč v Rogat-
cu, ki so v lasti Tovarne stekla
Straža (s hrvaške strani Sotle),
saj so jih pripravljeni prodati.
Kot je znano, si jih občina želi
za potrebe načrtovane obrtne
cone. Sicer pa bo glede ome-
njene zemlje potrebno najprej
razjasniti posamezne denaci-
onalizacijske zahtevke.
BRANE JERANKO
Agencija Hmezad banice v Šentjurju
Hmezad banka je v ponedeljek odprla agencijo v ulici Dušana Kvedra 11 v Šentjurju. Banka je
bila ustanovljena pred tremi leti in je pravna naslednica Hranilno kreditne službe kmetijstva in
gozdarstva Žalec in Hmezad interne banke. Lani so posodobili agencijo v Celju, letos v Laškem in
Rogaški Slatini, in pred dobrim tednom še v Slovenski Bistrici.
it. 51. - 21. december 1995
. 7
REPORTAŽA
ICo časnik sreča Abrahama ■ ■ ■
Meif gosli na proslavi SO-leinlce Novega ietinika Je bila tutll prva urednica, g. Lidija Potrč
Pisalo se je leto 1945 in bil je
2. junij, ko je izšla prva števil-
ka Novega tednika s takrat-
nim imenom Nova pot. V ti-
skarni so jo natisnili v 5 tisoč
izvodih. Potem je tednik več-
krat spremenil svoje ime: bilo
je Na delo, pa Naše delo. Sa-
vinjski vestnik, Celjski tednik,
C tednik, da bi na koncu in do
danes obveljalo ime Novi ted-
nik, ki dosega naklado blizu
20 tisoč izvodov.
Petdeset let je za slovenski
časnik spoštljiva starost, ki
vsekakor terja primeren po-
udarek in pozornost. In ki je
prava priložnost za sprehod
skozi preteklost in pogled v
prihodiiost. Je tudi priložnost
za srečanje vseh tistih, ki so v
zgodovini našega jubilanta
kar koli in kakor koli prispe-
vali, da je zaživel, previharil
mnoge viharje, se kalil in ka-
kovostno dozoreval v svojem
poglavitnem poslanstvu, in-
formiranju kmetov, delavcev,
upokojencev, občanov. Takšen
dan je bil minuli petek, ko je
Novi tednik počastil 50 let
izhajanja in ko so se povabilu
na proslavo v hotelu Evropa v
Celju odzvali domala vsi tisti,
ki bi jih težko pogrešali, če bi
jih ne bilo.
Lidija Potrč, glavna in odgo-
vorna urednica v letih 1945,
1946: »Ker živim v Mariboru,
Novi tednik bolj poredko pre-
biram. V roke ga vzamem, ko
obiščem eno od svojih treh
hčera in moram reči, da mi je
časopis všeč. Na čas uredniko-
vanja Nove poti imam lepe
spomine, četudi je časopis ta-
krat nastajal v neprimerno
drugačnih časih in še danes
sem hvaležna celjskim tiskar-
jem, ki so mi bili v veliko po-
moč pri urejanju. V partizanih
smo bili vajeni ciklostiranja,
naenkrat pa je bilo to opravilo
treba prilagoditi tiskarskim
razmeram. Takrat smo imeli
močno dopisniško mrežo, so-
delavce, ki so spremljali in po-
ročali o tem, kar se je dogajalo
na terenu.«
Jubilejne Naše poti
Ob petdesetletnici Novega
tednika je izšla knjiga, ki je na
svojih stotih straneh opis in
oris razvoja časnika, časnikar-
stva in časa, v katerem je izha-
jal. Avtor knjige, imenovane
Naše poti, je zgodovinar, Ce-
ljan Branko Goropevšek.
Opravil je zahtevno delo, ko se
je »prebijal« skozi arhivirano
gradivo, v debele knjige veza-
ne posamezne letnike Novega
tednika oziroma njegovih
predhodnikov, da bi, čim bolj
verodostojno zabeležil utrip
časa, kot so ga v časnik v mi-
nulih petdesetih letih zapiso-
vali novinarji, uredniki, dopis-
niki. Na petkovi slovesnosti,
ko je avtor predstavil svoje de-
lo, je postregel tudi s podat-
kom, da je bilo treba prelistati
4,39 metrov visoko »skladov-
nico« časopisa, ki ga bralci še
vedno najraje in najpogosteje
imenujejo Celjski tednik.
Zrcalo časa in
dogodkov
Med tistimi, ki so se udeleži-
li slavja ob jubileju, je bila po-
sebne pozornosti deležna go-
spa Lidija Potrč, prva glavna
in odgovorna urednica časnika
Nova pot, ki je izšel le v 12
številkah. Potrčeva je uredni-
kovala v letih 1945, 1946. V
Celje je prišla kot politična
agitatorka, ki je imela s časni-
karstvom že nekaj izkušenj,
saj je med vojno na Štajerskem
sodelovala pri nastajanju par-
tizanskega časnika Novi čas.
Ko je odšla iz Celja, je bila leto
dni slovenska dopisnica Bor-
be, nato pa glavna urednica
legendarnega slovenskega ted-
nika Tovariš.
Od kasnejših glavnih in od-
govornih urednikov so se po-
vabilu odzvali Jure Krašovec,
Branko Gombač, Jože Vol-
fand. Drago Hribar, Drago
Medved, če se ustavimo pri le-
tu 1982.
Slavnostni govornik na sre-
čanju od 50-letnici Novega
tednika je bil Branko Stamej-
čič, sedanji odgovorni ured-
nik. Tednikovo poslanstvo v
pol stoletja trajajoči zgodovini
je, med drugim, takole označil:
»Vselej je bil lokalni časopis,
zrcalo časa in dogodkov na
omejenem območju. Zelo hitro
je postal tudi časopis, ki je
znal zabosti želo; pogostoma
bolj kot drugi mediji, ki so bili
bolj nadzorovani, saj je izrazi-
ta lokalnost, ki pa je že takrat
nosila v sebi globalne poglede,
to omogočala... In tako je da-
nes Novi tednik najbolj razšir-
jen časopis na svojem območ-
ju, več ga je kot dnevnikov, več
kot najbolj nakladnih tedni-
kov in revij. Kupi ga vsak de-
seti prebivalec tega območja,
bere ga še mnogo več ljudi____
Danes je v javnosti izjemno
močno prisotna sintagma, da
je treba misliti globalno, delo-
vati pa lokalno. Novi tednik je
to vedno počel in veliko je do-
kazov, da je imel največkrat
zelo prav. V imenu vseh, ki
smo kdajkoli polnili njegove
stolpce, pa lahko zatrdim, da
smo bili vselej zavezani j)o-
klicni etiki in da zavestno ni-
smo nikoli manipulirali. Če
smo le vedeli, smo to tudi po-
vedali. Dokaz za to je dejstvo,
da je bil Novi tednik prvi, ki je
odprl teharske rane, ki je pisal
o takratnih sodnih in "izven-
sodnih procesih in ki ni iskal
senzacij, ampak resnico in ve-
denje. In vselej je cenil lokalno
informacijo. Vselej je bil zvest
služabnik enemu samemu go-
spodarju, svojemu bralcu, z
njegovimi zlatimi porokami,
rekordnimi pridelki, stiskami
in skrbmi, razritimi cestami,
priškmjenimi pravicami...«
Srečanja
Petkove jubilejne proslave
so se, poleg že omenjenih nek-
danjih urednikov, udeležili
mnogi nekdaj zaposleni pri
Novem tedniku in Radiu Celje,
ki so si po dolgih letih spet
segli v roke, prišli so upoko-
jenci, pa poslovni sodelavci,
dopisniki tednika in radia, pa
tisti, ki so v NT&RC danes za-
posleni. Med povabljenimi go-
sti je bil tudi Jože Zimšek, žu-
pan Mestne občine Celje, ki je
v svojem kratkem pozdravnem
govoru dejal: »Celjani smo z
našim časopisom prehodili le-
po pot in ponosni smo na to
naše mesto in na naš Novi ted-
nik, ki je v vseh teh letih nare-
dil veliko za Celje, njegovo
okolico in za vse nas.«
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Branko Gombač, glavni in od-
govorni urednik v letu 1950:
»Na uredniškem mestu sem bil
le dva meseca in to je bil čas
enoumja z boljševistično na-
strojenimi političnimi funkci-
onarji. V tistih dveh mesecih
nisem naredil drugega, kot da
sem poskrbel za uredništvo in
postavil Jureta Krašovca na
mesto glavnega in odgovorne-
ga urednika. Spominjam se, da
tedanjim političnim veljakom
kot urednik nisem ustrezal, saj
sem bil po srcu le teaterski
človek in mnogi so mi očitali,
da je bilo v časopisu veliko
preveč kulture in gledališča
ter premalo politične propa-
gande. In potem so me pokli-
cali na komite in mi kar na-
ravnost povedali, da nisem za
to delo.«
Jože Volfand, glavni in odgo-
vorni urednik v letih
1971-1975: »Danes je zelo tež-
ko realno izmeriti vse tisto,
kar je Novi tednik naredil in
pomenil v regijskem in sloven-
skem informacijskem prosto-
ru. Nesporno je, da je to čas-
nik, ki je vseskozi zelo profesi- -
onalno in načrtno dojel in gojil
lokalno informacijo, pa zato ni
čudno, da mu bralci verjamejo
- in to čedalje bolj.«
^ape7i so nam pevci Celjskega pevskega društva, ki ga vodi Edvard Goršič, nekdanji član rodbine
Novega tednika in Radia Celje.
Branko Stamejčič, sedanji odgovorni urednik NT: »Petdeset let
je Novi tednik v službi bralca, ki mu ob tem jubileju velja
zdravica...«
Priložnost za srečanje, stisk roke in klepet o časih, ki so bili, ki so in ki še prihajajo.
Dva urednika iz prve frontne linije: Lidija Potrč in Jure Krašovec.
Povabilu na jubilejno proslavo so se udeležili številni poslovni sodelavci, pa
celjski župan Jože Zimšek.
it. 51. - 21. december 1995
AKTUALNO
8
Mesto v stezniku
y Velenju nI več niti pedl zemlje za InaivlHualno stanovanjsko gradnjo - Mesto se
ne more širiti — Prostorske načrte je povozil čas
v Velenju, mestu, ki so ga
arhitekti zasnovali po vzoru
francoske modeme, so svoj čas
izjemno hitro gradili. Spričo
velikih stanovanjskih potreb,
ki so skokovito naraščale z do-
tokom delavcev iz južnih re-
publik, so v sedemdesetih letih
pridobili tudi po 700 no\ih
stanovanj letno. Stanovanjski
blok je zrasel v nekaj mesecih.
Oblikovali so tudi betonske
soseske, ki ljudi utesnjujejo.^
Ravno gradnja sosesk pa je bi-'
la ena izmed največjih zmot
urbanizma. Ta hip najbolj pe-
reč problem, ki ga urbanisti
čutijo v Velenju, povzročajo na
eni strani zastareli prostorski
plani, na drugi strani pa dej-
stvo, da se mesto navzven ne
more širiti, saj je vpeto med
strogo določena kmetijska
zemljišča in rušno polje Pre-
mogovnika Velenje.
»Pričakovali smo, da bo dr-
žava v minulih petih letih po-
skrbela za navodila za izdela-
vo novih prostorskih planov,
ki so osnova za vsak poseg v
prostor v bodočnosti, vendar
tega ni storila,« pojasnjuje
Marko Vučina, arhitekt na ve-
lenjskem zavodu za urbani-
zem, sicer vodja programa ur-
banizem in obenem pooblašče-
nec mestne občine za urejanje
prostora in varstvo okolja. »Za
leto 1996 nimamo novih pla-
nov, stare pa je čas docela po-
vozil.«
Prostora ni
Osrednji ravninski del Šale-
ške doUne, ki se razteza na ob-
močje Šoštanja in Velenja, z
izjemo območja današnjega
Gorenja in delno južnih pobo-
čij, sodi pod ugrezninsko ruš-
no polje velenjskega premo-
govnika. Z repubUškimi dolo-
čili so nastala tudi prva kme-
tijska območja, ki so sklenila
okoli Velenja tesen obroč, iz-
ven katerega mesta ne morejo
širiti. Ni več prostora za nor-
malen razvoj. »Na prvih kme-
tijskih območjih namreč ni
možna nobena gradnja, saj so
trajno namenjena kmetijstvu,«
pojasnjuje Vučina. »Osnovni
problem je, kam poselitev širi-
ti. Prostora nimamo dovolj niti
za zagotavljanje stanovanj za
naraven prirast velenjskega
prebivalstva. Danes nimamo v
Velenju na področju stano-
vanjske gradnje niti ene proste
parcele za individualno grad-
njo. Vse potenciale smo glede
na republiški plan že zdavnaj
izčrpali.«
Povpraševanje po individu-
alni gradnji pa je zelo veliko.
Beležijo namreč najmanj 100
interesentov, ki bi pričeli gra-
diti še ta trenutek, če bi imeU
na voljo ustrezno parcelo.
»Za gradnjo stanovanjskih
hiš in objektov bomo morah
pridobiti vsaj del tistih kme-
tijskih zemljišč, ki so slabo iz-
koriščena in obdelovana,«
ugotavlja Vučina. V nasprot-
nem primeru se bodo ljudje
pričeli izseljevati. Slednje se
že dogaja, saj mladi v zadnjih
štirih letih iščejo parcele po
drugih občinah, čeprav bi že-
leli ostati v Velenju.
Vendar se tudi klasična in-
dividualna stanovanjska grad-
nja v tem mestu ne bi obnesla.
Prostor je predragocen. »Z
osveščanjem ljudi, da moramo
bolj racionalno ravnati s pro-
storom, bi morali sprejeti dru-
gačen način gradnje, na pri-
mer vrstno zazidavo, ki je
marsikje v svetu že potrdila
svoje prednosti pred individu-
alno stanovanjsko gradnjo, si-
cer tako značilno za slovenski
prostor. Druge alternative niti
nimamo. S strnjeno gradnjo
lahko na isti površini pridobi-
mo trikrat več stanovanjskih
enot kot z individualno zazi-
davo.«
Tradicionalna slovenska
miselnost, da človek potrebuje
okoli hiše parcelo, veliko vsaj
600 aU 700 kvadratnih metrov,
na njej košček sadovnjaka in
vrt, se bo v Velenju morala
zlomiti ravno zaradi pomanj-
kanja prostora.
Drugo problematično po-
dročje je kolektivna stano-
vanjska gradnja. Popolnoma
je zamrla zaradi pomanjkanja
denarja. »Načrtujemo, da bi
skladno z ureditvenim načr-
tom iz leta 1993 pridobili ne-
kaj novih stanovanjskih povr-
šin znotraj centralnega prede-
la mesta. Zgradili bi 6 ali 7
manjših stanovanjskih lamel,
v vsaki po 30 stanovanjskih
enot. To bi zadoščalo za zado-
voljitev minimalnih potreb po
socialnih stanovanjih, nekaj
stanovanj pa bi namenili tudi
za odkup. Projektov še nismo
izdelali, pač pa že imamo lo-
kacijske dokumentacije za te
objekte,« je povedal Vučina in
napovedal, da bi lahko v na-
slednjem letu zgradili vsaj tri
takšne objekte in pridobili
približno 100 novih stanovanj.
Nekoč instant
soseske, danes...
Dva najbolj pereča proble-
ma, s katerima se bodo morali
spoprijeti na področju stano-
vanjske gradnje, sta potemta-
kem pomanjkanje prostora in
denarja. Urbanisti pa si bodo
morali znova pridobiti tudi
zaupanje, ki so ga v preteklosti
izgubili na račun službovanja
politiki. Pred l«ti so namreč
nastale v Velenju betonske
stanovanjske soseske, v kate-
rih ljudje neradi živijo.
»V šestdesetih letih se je v
svetu razširila filozofija sosesk
in v Velenju našla zelo plodna
tla. Razvoj mesta je takrat
kreirala politika. Soseske so
predstavljale sprejemljivo re-
šitev v svetovnih metropolah,
zasnovane kot satelitska nase-
lja okoli mesta, vendar so bile
v mestu z nekaj deset tisoč
prebivalci popolnoma zgreše-
ne. Kljub temu so začeli gradi-
ti tri soseske: Šalek 2, Šalek 3
in Gorico, pri tem pa izgubiU
prava merila. Takrat se je za-
čela množična gradnja, podvr-
žena načelu, kako zgraditi čim
več stanovanj v čim krajšem
času. V obdobju od leta 1970
do 1985 se je v Velenju odvija-
la ena največjih gradenj v Slo
veniji, z njo vred pa so nasta
jale velike zmote urbanizma,«
meni Marko Vučina.
Po mnenju urbanistov je da-
nes kakovost bivanja v cen-
tralnem predelu Velenja na
precej visoki ravni. Enako ve-
lja tudi za stanovanjske objek-
te, v katerih ni prevelikega
števila ljudi na en vhod, ravno
nasprotno pa za omenjene tri
stanovanjske soseske.
Mestnega jedra v preteklih
letih niso skazili, mestu je med
drugim ostalo precej zelenih
površin. Eden izmed novona-
stalih problemov pa je tudi ta,
da si novopečeni lastniki sta-
novanj te zelene površine la-
stijo. Posledica je vrtičkarstvo
sredi mesta; solata, korenje,
peteršilj in ostala zelenjava
pred vhodnimi vrati.
Tudi te navade bodo mešča-
ni morali spremeniti, kot bodo
morali pristati še na marsi-
kakšen drug miselni vzorec.
Življenje bodo krojile tiste
možnosti, ki so še na razpo-
lago.
KSENIJA LEKIČ
V tem času gradijo v Velenju kar nekaj objektov, med njimi
poslovni objekt na Rudarski cesti (graditelj podjetje Gradiš) in
poslovno zgradbo na Prešernovi cesti (graditelj podjetje Gore-
nje Fining za svoje potrebe). Načrti pa so naslednji: razpis za
dozidavo Rdeče dvorane (gradili bi objekt za večnamensko
rabo, na primer kinodvorano, sejne sobe, morda kegljišče...),
nadaljevanje rekonstrukcije Kidričeve ceste z izvedbo križišča
in nadaljevanje izgradnje zahodnega prometnega ringa okoli
centralnega predela mesta, naslednje leto aktivnosti za izvedbo
podhoda pod železniško progo v Pesju ter nadaljevanje izgrad-
nje obrtne cone Stara vas. V letu 1996 naj bi zgradili osrednji
nakupovalni center, v katerem bo tudi Interspar. Sprva so
načrtovali le 100 parkirnih prostorov, potem pa so se odločili za
izgradnjo parkirišča v dveh etažah. To pomeni, da bo na voljo
približno 200 parkirnih prostorov. Tako bi nastalo tudi glavno
parkirišče za centralni del mesta, s čimer bi preprečili uničeva-
nje zelenice ob Cankarjevi cesti. Naslednje leto bodo pričeli tudi
s prenovo Sončnega parka v centralnem predelu mesta.
Marko Vučina, arhitekt: »Največji problem na področju urba-
nizma v Velenju predstavljajo stanovanjske soseske, ki so posle-
dica preveč dinamične izgradnje v sedemdesetih letih, predvsem
pa tega, da so urbanizem krojili politiki.«    .
Jelšingrad v ponos, ne v sramoto?
Namesto Igralcev golfa grmovje ter potJrtlja
»Ni pravi čas za sajenje ro-
žic, ne zato, ker je december.
Vse te rožice imajo resnično
podlago.« To je prejšnji teden
povedal v zagovor šmarskim
občinskim svetnikom Milan
Zagoda, direktor podjetja
Golf-Jelšingrad, iz sistema
Zdravilišča Rogaška Slatina.
Tokrat se je namreč pojavil
pred svetniki, da jim pojasni
položaj v šmarskem Jelšingra-
du, ki je v obupnem stanju.
Zdravilišče je že od leta
1988 tam načrtovalo veliko
igrišče za golf, od vsega pa
ostajajo zaenkrat le obljube,
uganke, nakopičene obvezno-
sti ter druge velike težave. Ali
bodo v začetku prihodnjega
leta resnično začeli z gradnjo
igrišča ter z obnovo gradu?
V Šmarju pri Jelšah ter v
občinskem svetu je vse skupaj
porodilo številne govorice ter
ugibanja, zato so si zaželeli
naliti čistega vina. Direktor
Zagoda je zato v četrtek pred
svetniki pojasnil, da opravlja
poslovodske naloge v Golf-
Jelšingradu od maja letos,
projekt pa se je, kot je dejal,
ustavil leta 1992. Triller in
njegova ekipa naj bi bili odre-
dili, da je naložba v golf igriš-
če manj pomembna. Lani so se
v Zdravihšču odločili da druž-
bo dokapitalizirajo s tem, kar
so vložili v slatinsko vadbišče
golfa. »Nato je bilo treba poi-
skati investitorja,« pravi Za-
goda, ki se sklicuje na težavne
razmere, čas prisilne poravna-
ve. Kot pravi, mu je za igrišče
golfa pri šmarskem Jelšingra-
du končno uspelo najti inve-
stitorja in to finančno družbo s
sedežem v Švici, za dolgoročno
financiranje tega projekta.
»Pri tem je potrebno zagotovi-
ti 10 odstotkov svežega denar-
ja, kar je storjeno, do tega bi
naj prihodnji mesec prišlo.«
Ljudje se razburjajo tudi zara-
di propadanja izjemne grašči-
ne (na sliki) ter njenega parka
z zaščitenimi drevesi. Zdravi-
lišče je namreč leta 1990 dalo
graščino v zakup srbsko-an-
gleško-ameriškemu poslovne-
žu Georgu Zečeviču, ki bi mo-
ral do juUja 1992 graščino ob-
noviti. Zdravilišče pa bi v tem
času zgradilo igrišče za golf.
Prišla je vojna, Zečevič se je
pojavil celo v srbski skupščini.
Smarčane zato zanima, kako
je sploh z lastništvom propa-
dajočega gradu, ki ga je, maja
1990, šmarska Lovska družina
brezplačno odstopila Zdravi-
lišču. Zagoda je svetnikom po-
vedal, da je lastnik nedvomno
Zdravilišče, ki lahko da stavbo
na razpolago za potrebe jelšin-
grajskega golfa. »Medfaza, ki
se je nanašala na Zečeviča ni
več aktualna,« je dejal, saj naj
bi se Zdravilišče z njim druga-
če pogodilo. Sicer pa trdi, da
se je za grad pojavil nov inte-
resent, neki grof.
Po končani prisilni porav-
navi v Zdravilišču je vse dru-
gače, zato imajo v Golfu-Jel-
šingrad osnovo, da se sploh
lahko resno pogovarjajo. Tako
bi po Zagodovem načrtu jel-
šingrajsko igrišče dokončali še
prihodnje leto, skupaj z gra-
dom pa bi nato objekt leta
1997 zaživel. S koncem vojne v
nekdanji Jugoslaviji je mogoče
pričakovati tudi številnejše
turiste. Šmarski svetniki v če-
trtek Zagodovi viziji niso po-
vsem verjeli, zanimale so jih
tudi številne obveznosti, ki se
še vedno kopičijo. Najemoda-
jalci zemlje namreč niso preje-
li najemnin za preteklo ter za
letošnje leto, hočejo tudi obre-
sti ter nove pogodbe. Ali jih
bodo resnično dobili februar-
ja? Po direktorjevih besedah
gre za okvirnih 25 tisoč mark
letnih obveznosti do najemo-
dajalcev. Vsega skupaj so za
igrišče golfa namenili 60 hek-
tarjev površin. Krajani pa se
zgražajo tudi zaradi površin
Sklada kmetijskih zemljišč,
zaradi vsega, kar je ostalo le-
tos kar nepokošeno. Svoj dolg
pa zahteva tudi občina, ki ji
dolgujejo tudi znesek nadome-
stila za stavbno zemljišče.
Slednja je prav tako opravila
nekaj najnujnejših vzdrževal-
nih del, takšnih, ki lahko pre-
prečijo velikansko škodo.
Milan Zagoda pa je v četrtek
obljubil, da se bodo s pričako-
vanimi deli seveda takoj lotili
čiščenja grmovja. Gospodarski
položaj družbe je namreč do-
puščal le delovanje slatinske-
ga vadbišča, imela je le denar,
ki ga je zaslužila tam. Zagoda
se bo januarja znova pojavil
pred šmarskim občnskim sve-
tom ter mu poročal o svojih
prizadevanjih, županu pa mo-
ra pisno sporočiti kako je z
lastništvom gradu ter drugih
nepremičnin.
BRANE JERANKO
if. 51. - 21. december 1995
9_
TEMA TEDNA
Bunde in zimske gume
Kako so se na CeUskem spoprUeU s snegom — yečllh težav po zagotovllllt oilgovomllt nI bilo
Decembra sneg ne more nikogar
več presenetiti - pa vendar. So bili v
vseh občinah na Celjskem nanj do-
bro pripravljeni? Večjih težav men-
da ni bilo, čeprav ljudje povsod niso
zadovoljni, zlasti v odročnih prede-
lih imajo ob vsakem novem zametu
kup nevšečnosti. Vendar se marsikje
sami organizirajo in lažje premagajo
zimske težave.
V primerjavi z razvitim svetom
imamo v Sloveniji vsaj za polovico
strožje standarde, ki veljajo za zim-
sko službo. Tako, denimo, na ob-
močju Mestne občine Celje začnejo s
pluženjem snega na cestah in javnih
prometnih površinah I. prioritete že,
ko zapade 7 cm, na ostalih cestiščih
pa pri 15 cm. Ob takšnem režimu
avtomobili z zimsko opremo ne bi
smeli imeti nobenih težav, pločniki
in druge peš-površine v mestu pa ob
primerni zimski obutvi in dosled-
nem čiščenju tudi ne bi smele pov-
zročati težav pešcem.
Sicer pa prve snežene dni na ob-
močju Mestne občine Celje ni bilo
posebnih težav. Zimska služba je or-
ganizirana tako kot prejšnja leta; za
približno 110 km lokabiih, 3 km re-
gionalnih in 20 km magistralnih cest
skrbijo delavci Podjetja za vzdrže-
vanje in varstvo cest, čiščenje kakš-
nih 100 km mestnih ulic, 20 km kra-
jevnih cest, 60 avtobusnih postaja-
lišč ter vseh javnih peš poti, kolesar-
skih stez, pločnikov in parkirišč pa
je v pristojnosti delavcev CE-KA.
Ob tem pa imajo v občinski službi za
komunalno gospodarstvo s 15 zaseb-
niki še pogodbo za čiščenje 100 km
krajevnih cest. V celoti zimska služ-
ba letno bremeni občinsko blagajno
za okoli 105 milijonov tolarjev.
Težave so z opremljenostjo delav-
cev CE-KA, kjer so svoj vozni park v
zadnjih letih dopolnili le z nekaj
manjšimi specialnimi traktorji, dru-
gače pa je njihova oprema stara oko-
li 15 let. »Zaradi pomanjkanja de-
narja za zimsko službo prejšnja leta
nismo plačevali amortizacije, zato
tudi denarja za nakup nove opreme
ni bilo,« je jasen Jože Smodila, sve-
tovalec v službi za komunalno go-
spodarstvo, ki pravi, da bodo za le-
tos v Celju le zagotovili 15 milijonov
tolarjev za amortizacijo, ki pa jo bo-
do v CE-KA dobili izplačano pri-
hodnje leto.
V Celju postaja vse bolj pereč pro-
blem čiščenje pločnikov in zemljišč
ob lastniških stavbah, saj je čiščenje
le-teh v izključni pristojnosti lastni-
kov. »V podjetju CE-KA bi v prime-
ru, da prevzamemo čiščenje teh po-
vršin, potrebovali najmanj 300 tisoč
DEM za nakup dodatnih specialnih
traktorjev, ob normalnih zimah pa
bi se stroški za tisti del zimske služ-
be, ki ga izvajamo mi, dvignil iz 80
na 90 milijonov tolarjev,« pravi di-
rektor Dare Fopovič.
V Občinski straži, kjer spremljajo
in nadzorujejo stanje v mestu, opa-
žajo, da so prvi sneg ponekod priča-
kali pripravljeni, v mestu pa je tudi
letos nekaj kritičnih točk. Vodja
straže Vinko Andoljšek omenja Kre-
kov trg ter območje ob Aškerčevi in
Cankarjevi ulici, črnih točk pa bi
lahko našli še več. »Delo občinskih
stražnikov je oteženo, saj se moramo
pogovarjati z vsakim lastnikom po-
sebej in to je v večlastniških stavbah
zelo težko. Naj omenim le odstranje-
vanje ledenih sveč in snežne odeje s
'Streh, kjer ni snegobranov. Občinski
stražnik moramo vsakemu lastniku
posebej vročiti odločbo za odstrani-
tev in predstavljajte si, koliko časa
gre samo za to delo,« pojasnjuje An-
doljšek.
V vojniški občini gospodarijo z 9
km magistralnih, 12 km regionalnih,
62 km lokalnili in kakšnih 80 km
krajevnih cest. Zimsko službo na
magistralnih in regionalnih cestah
izvajajo delavci Podjetja za vzdrže-
vanje in varstvo cest Celje, na lokal-
nih cestah in ulicah celjskega CE-
KA, čiščenje kakšnih 80 km krajev-
nih cest pa je pogodbeno urejeno z
zasebniki preko krajevnih skup-
nosti.
Za zimsko službo na lokalnih in
krajevnih cestah bo letos treba od-
šteti okoli 20 milijonov tolarjev, v
občini pa ugotavljajo, da bo za pri-
hodnja leta treba iz občinskega de-
narja zagotoviti nakup sodobnejše
opreme za pluženje in odstranjeva-
nje snega. Do težav prihaja pred-
vsem v hribovitih vaških predelih,
kjer imajo pogodbeni zasebniki za-
starelo in nefimkcionalno opremo.
Štorski župan Franc Jazbec pravi,
da je težko oceniti, koliko denarja
bodo v občini letos namenili za zim-
sko službo. »Vse je odvisno od snega,
denarja v te namene bo namreč šlo
toliko, kolikor dolga in s snegom bo-
gata bo zima,« je odločen.
Sicer pa imajo izvajanje zimske
službe v občini urejeno z več izvajal-
ci. Gre za delavce Podjetja za vzdr-
ževanje in varstvo cest Celje, celj-
skega CE-KA, Trgošpeda iz Stor ter
12 pogodbenih zasebnikov, ki skrbi-
jo za krajevne ceste. Sicer pa je v
štorski občini okoli 40 km lokalnih
in krajevnih cest, ob tem pa v redno
čiščenje in odstranjevanje snega so-
di še ulični sistem v spodnjih Storah
in na Lipi. Posebnih težav ni bilo, še
posebej razveseljivo je, da je bila na
primer tudi Svetina ob prvem obil-
nejšem snegu povsem normalno do-
stopna.
Sneg v žalski občini po zagotovi-
lih strokovnega delavca za področje
komunale Milana Gerželja vsaj za-
enkrat ni povzročil večjih proble-
mov. Delavci Podjetja za vzdrževa-
nje cest, ki ima sedež v Latkovi vasi,
skrbijo za približno 174 kilometrov
lokalnih cest, za posipanje teh cest
bodo v letošnji zimski sezoni potre-
bovali približno 300 ton soli. V ob-
činskem proračunu so za zimsko
službo namenili 30 milijonov tolar-
jev, denar v celoti še ni zagotovljen,
ker bo zimsko službo treba delno
financirati tudi iz proračuna za pri-
hodnje leto.
V dogovoru s krajevnimi skup-
nostmi pa je po besedah strokovnega
delavca v oddelku za okolje in pro-
stor Sandija Semprimožnika po-
skrbljeno za pluženje javnih poti in
ulic, v glavnem so to nekategorizira-
ne ceste, delno pa na ta način poskr-
bijo tudi za nekatere kategorizirane
ceste, na primer cesto na Čreto. Po
sedanjih izračunih lahko v letošnji
zimi namenijo za pluženje vsakega
kilometra poti v nižinah 9 tisoč, v
hribovitih predelih pa 12 tisoč tolar-
jev. Skupno je za čiščenje javnih po-
ti v krajevnih skupnostih predvide-
no 10 milijonov tolarjev. Tudi po
zagotovilih Semprimožnika prvi
sneg v žalski občini ni povzročil več-
jih problemov, nekaj težav je bUo le
v zaselku Vrhe nad Taborom.
Na Šentjurskem skrbi za lokalne
ceste občina (po pogodbi z domačim
Javnim komimalnim podjetjem), za
nekategorizirane posamezne krajev-
ne skupnosti, magistralke in regi-
onalke pa čisti celjsko Cestno po-
djetje. Celjani skrbijo po pogodbi
tudi za nekatere pomembnejše lo-
kalne ceste (na primer med Ponikvo,
Selami in Bukovžlakom, pa tudi za
cesto med Slivnico ter Loko).
Župan Jurij Malovrh pravi, da p>o-
sebnih pritožb ni bilo, v uredništvo
pa smo prejeli pritožbo iz Repuša,
kjer po neočiščeni cesti ni bilo mo-
goče do težkega bolnika. V šentjur-
skem proračunu namenjajo denar za
zimsko službo iz sredstev za komu-
nalno-gospodarsko infrastrukturo.
Stroški so seveda vsako leto različni,
glede na količino snega.
V občini Podčetrtek skrbi za čiš-
čenje snega na regionalnih cestah
celjsko Cestno podjetje, s svojima
bazama v Podplatu (za področje v
KS Pristava do Sodne vasi) ter v
Lesičnem (za ves ostali del občine).
Med občinskimi cestami čistijo po-
godbeno tudi tiste, kjer vozijo šolski
avtobusi.
Najprej očistijo regionalne, zato
so ljudje ob »šolskih cestah« manj
zadovoljni. V občini so povedali, da
so prejeli nekaj pritožb, včasih tudi
tistih, ki se ne zavedajo, da se v
najhujših zimskih razmerah zjutraj
ne da brž vsega brž počistiti. Na
lokalnih ter nekategoriziranih ce-
stah (ki jih čistijo po dogovoru v
krajevnih skupnostih) pa je dogo-
vorjeno, da imajo prednost tiste ce-
ste, ki jih uporablja več ljudi.
Pričakujejo, da jih bo letos stalo
čiščenje snega na cestah približno
4,5 milijona tolarjev. V krajevnih
skupnostih so prejeli za cestno-ko-
mimalno gospodarstvo 36 milijonov
tolarjev, ki jih morajo po posamez-
nih krajih razporediti tako, da ga bo
dovolj za najnujnejši asfalt kot tudi
za čiščenje snega.
V občini Šmarje pri Jelšah skrbijo
za lokalne ceste posamezne krajevne
skupnosti različno. Huda zima bi se-
veda vzela veliko denarja, ki ga na-
menjajo sicer za redno vzdrževanje
ter obnovo cest. Ponekod ljudje pri-
spevajo tudi lastna sredstva, se sami
organizirajo.
Zupan Jože Čakš je povedal, da se
ponekod pritožujejo, včasih tudi ti-
sti, ki so preveč nestrpni. Župan se
je pred dnevi sestal s predsedniki
KS, dogovorili pa so se, da bodo
letos čistih ceste po dosedanjem do-
govoru. V prihodnje bi se v novi ob-
čini skušali poenotiti, pri čemer bi
upoštevali krajevne posebnosti.
V občini Kozje skrbi za regionalke
ter del občinskih cest (predvsem za
tiste s pomembnejšimi šolskimi in
delavskimi progami) celjsko Cestno
podjetje. Z občinskim programom so
se dogovorili, da čistijo sneg tudi s
cest, ki povezujejo več krajevnih
skupnosti, nujnih za prevoz šolarjev
ter delavcev. Gre za pogodbe z za-
sebniki in to za odročnejše predele
kot so Vetemik, Osredek, Gorjane
ter Zagorje pri Lesičnem. Za krajev-
ne in nekategorizirane ceste morajo
poskrbeti v KS, v sodelovanju z va-
škimi odbori.
V občini Rogatec so bile za pluže-
nje prej zadolžene KS, po novem pa
je organizacija na skrbi občine. V
posameznih KS plužijo domačini, po
pogodbi z občino. Najpomembnejšo
cesto, med Celjem in Dobovcem, so
hitro očistili, več težav so imeli z
regionalko med Rogatcem ter Sto-
percami (občina Majšperk). Pritožbe
so tu^ zaradi čiščenja lokalne ceste
Rogatec-Žetale, kjer imajo pogodbo
s celjskim Cestnim podjetjem ter je
bila očiščena šele naslednji dan.
Največ težav so imeli v odročnem
Logu, v KS Dobovec, kjer so čistili
šele po nekaj dneh, res pa je, da je
tam zapadlo veliko snega. V središču
Rogatca počistijo sneg takoj, plača
pa občina. Po prvi oceni menijo, da
bo stalo dosedanje čiščenje v občini
vsaj pol milijona tolarjev.
V Šaleški dolini so dobro priprav-
ljeni na zimo in tudi prvi sneg jih ni
presenetil, tako da ni oviral ne peš-
cev in ne voznikov. Podjetje za ure-
janje prostora (PUP) iz Velenja skrbi
za večino lokalnih cest v občinah
Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki,
za krajevne ceste pa skrbijo krajev-
ne skupnosti. V velenjskem Podjetju
za urejanje prostora pravijo, da za
Velenje že dalj časa velja, da je v
zimskem času zelo urejeno mesto in
nimajo težav, tudi v največjem sne-
gu ne, saj je zimska služba dobro
organizirana. Denar, ki ga občina
nameni podjetju za zimsko vzdrže-
vanje cest, za nakup soU in peska ter
za snežne akcije, zadostuje za pov-
prečno zimo in ni bojazni, da bi teh
sredstev zmanjkalo. Bolj problema-
tična je delovna mehanizacija, ki je
že zastarela in je potrebna obnove.
Veliko dela je potrebno opraviti roč-
no. Za gozdne ceste skrbijo lastniki
gozdov in kmetijska zadruga, za
krajevne ceste pa posamezniki, sicer
pa ima polovica krajevnih skupnosti
sklenjeno pogodbo s Podjetjem za
urejanje prostora.
To skrbi tudi za čiščenje cest v
Šoštanju, kjer so zadovoljivo odpra-
vili prvi sneg. Nekaj težav so imeli v
naselju Lukovica, saj do odročnih
naselij tudi sicer zaradi oddaljenosti
ni pravočasno spluženo. S finančni-
mi sredstvi naj ne bi bilo težav, tako
da so tudi v Šoštanju na zimo pri-
pravljeni.
Za čiščenje cest v centru Šmart-
nega ob Paki skrbi Kmetijska za-
druga, ki odstranjuje sneg s parki-
rišč, dvorišč in ostalih površin, za
krajevne ceste skrbijo vaške skup-
nosti in posamezniki, nekaj površin
pa čisti tudi Podjetje za urejanje
prostora iz Velenja. Včasih so pro-
blem le neočiščeni pločniki.
V Zgornji Savinjski dolini večino
lokalnih cest vzdržuje Javno podjet-
je Komunala iz Mozirja, ki pa ima s
posamezniki ali s zasebnimi podjetji
sklenjene izvajalske pogodbe, saj
imajo sami premalo mehanizacije.
Najbolj zadovoljni s pripravljenost-
jo na zimo ravno niso, ker imajo
premalo tehničnih sredstev, poleg
tega pa tudi zastarelo mehanizacijo.
Kljub temu pa jih sneg ni spravil v
slabo voljo.
V Nazarjah se lahko pohvalijo, da
so prvi sneg brez težav odpravili, saj
so se pravočasno dogovorili, kdo bo
za kaj skrbel in se pripravili na zi-
mo. Za polovico cest v Gornjem
Gradu skrbi komunedno podjetje iz
Mozirja, za drugo polovico pa kra-
jevne skupnosti. Krajani skrbijo tu-
di za gozdne ceste, občina pa dela
sofinancira. Glede na to, da je precej
hribovitih predelov v občini, je po-
trebno ročno posipavanje cest. Na
Ljubnem pa imajo probleme ravno s
posipavanjem cest, ker nimajo pri-
prav za posipanje in soljenje, zato
jim takrat priskoči na pomoč komu-
nalno podjetje iz Mozirja, sicer pa za
zimsko čiščenje pogodbeno skrbijo
zasebna podjetja in posamezniki.
Veliko imajo tudi gozdnih cest, za
vse pa žal ne morejo poskrbeti, zato
vzd^ujejo le najpomembnejše za
vsakodnevno oskrbo ljudi. Za vzdr-
ževanje gozdnih cest skrbi podjetni-
ca Terezija Burja in pa kmetje. Tudi
v Lučah ob prvem snegu ni bilo več-
jih težav.
V laški občini je zimska služba
organizirana tako kot prejšnja leta;
za blizu 200 kilometrov lokalnih in
krajevnih cest ter ulic in pločnikov v
Laškem skrbi petnajst delavcev Ko-
munalnega podjetja. Ob tem imajo
pogodbo še z dvema zasebnikoma.
Ob zadnjih obilnejših padavinah, ko
je po hribih napadlo do pol metra
novega snega, na območjih, kjer so
bili meteži, pa se je snežna odeja
povečala skoraj za meter, so čistili
sneg celo noč, tako da so bile lokalne
ceste zjutraj prevozne že brez verig.
Kritično je bilo v najbolj hribovitih
predelih - na območju Šentruperta,
Trobnega dola, Šmiklavža, Polan in
Doblatine - kjer so komunalci naj-
prej poskrbeli za prevoznost tistUi
cest, po katerih potekajo redne avto-
busne linije. Največ težav so, tako
kot že prejšnja leta, imeli v naselju
Zavoj, kjer so bili sicer redki stano-
valci zaradi visokih snežnih žame-
tov nekaj časa celo odrezani od sve-
ta. Ker Komimalno podjetje nima
primernih vozil, teren na tem ob-
močju pa je izredno nevaren, so tudi
tokrat prosili za pomoč drugje.
Kot je p>ovedal Branko Trkulja iz
Komimalnega podjetja, so njihovi
delavci najprej dolžni očistiti lokal-
ne ceste in mesto Laško, šele potem
čistijo tudi nekatere krajevne ceste,
zlasti v krajevnih skupnostih Laško,
Rečica in Rimske Toplice. V hribovi-
tih krajevnih skupnostih si manj po-
membne ceste in poti očistijo kraja-
ni sami. Prav tako morajo občani
sami očistiti svoje dovoze do krajev-
nih oziroma lokalnih cest.
Laška občina je v letošnjem pro-
račimu namenila za zimsko službo
5,5 milijona tolarjev. V Komimal-
nem jx)djetju menijo, da s takšno
vsoto še zdaleč ne bi mogli pokriti
vseh potreb, vendar je treba upošte-
vati, da bo denar za službo odmerjen
tudi v proračimu za leto 1995.
V občini Radeče, kjer opravlja
zimsko službo domače komimalno
podjetje upajo, da jim letošnja zima
ne bo prinesla kakšnih večjih težav.
S soljo za posipanje cest so dobro
založeni, prav tako pa imajo tudi
dokaj sodobno opremo za pluženje
cest in čiščenje snega. Tako kot v
laški imajo tudi v radeški občini
največ težav pri čiščenju cest v hri-
bovitejših predelih, kjer so pogosti
zameti. Poleg lokalnih cest ter ulic
in pločnikov v Radečah vzdržujejo
komunalci tudi krajevne ceste na
območju krajevnih skupnostih Vr-
hovo, Jagnjenica in Radeče, v kra-
jevni skupnosti Svibno pa sami skr-
bijo le za lokalne ceste.
V občini Zreče bodo stroške zim-
skega vzdrževanja cest v letošnji zi-
mi krili iz občinskega proračima le-
ta 1996. Predvidevajo, da bo sedem
milijonov tolarjev dovolj. Iz letoš-
njega proračuna so Zrečani nameni-
li 6 milijonov za vzdrževanje cest v
lanski zimi. Za približno polovico
občinskih cest v Zrečah skrbi Po-
djetje za vzdrževanje in varstvo cest
Celje, za preostalo pa prebivalci.
Tudi v občini Vitanje bodo vzdr-
ževanje cest v zimi 95/96 plačali pri-
hodnje leto. Tajnik Srečko Fijavž
meni, da bodo morali cestam name-
niti vsaj 2,2 milijona tolarjev (iz le-
tošnjega občinskega proračima so za
lansko zimo plačali milijon in pol
tolarjev). Večino cest vzdržujejo
kmetje, tretjino pa podjetje za var-
stvo in vzdrževanje cest.
Za zimsko vzdrževanje krajevnih
in lokalnih cest je občina Slovenske
Konjice letos namenila dobrih dva-
najst milijonov tolarjev. Vzdržujejo
predvsem tiste ceste, po katerih po-
tekajo avtobusne proge in ki imajo
krajevno-povezovalni pomen.
it. 51. - 21. december 1995
KULTURA
10
Odeonov glasbeni in likovni svet
Zavod za kulturne prireditve Celle predstavila ponudbo nove sezone
v Zavodu za kulturne prireditve Celje
že tretje leto vpisujejo v klub Odeon,
neformalno združenje ljubiteljev kultu-
re, ki v celjski občini dobiva iz leta v leto
več članov. Ob povabilu v svoje \Tste, pa
so v zavodu predstavili tudi okvirni pro-
gram za leto 1996.
Članstvo v klubu Odeon prinaša popu-
ste pri plačilu koncertnega abonmaja in
izvenabonmajskih koncertov, ob nakupu
grafik, slik in malih plastik, brezplačni
obisk predavanj v Galeriji sodobne
umetnosti, ob tem pa še za petino nižje
cene organiziranih strokovnih ekskurzij
ter redno obveščanje o vseh dejavnostih
zavoda. Letna članarina za nove člane je
2.400 tolarjev, stalni pa si bodo ob obno-
vi članstva prihranili 400 tolarjev.
Do torka, ko se je celjska publika v
dvorani Narodnega doma že srečala s
Slovenskim oktetom, so v zavodu vpiso-
vali koncertni abonma za leto 1996. V
okviru aborunaja sledi sredi februarja
koncert Tartini kvarteta in harfistke Ma-
rte Graf, aprila v dvorani kina Union
koncert European medical studenfs orc-
hestra, junija pa bo pod dirigentskim
vodstvom Lorisa Voltolinia nastopila
Slovenska filharmonija s solistoma Na-
tašo Markovič (piccolo) in Tiborjem Ke-
rekešem (trobenta).
V Zavodu za kulturne prireditve Celje
pripravljajo tudi umetniške večere, v le-
tu 1996 pa bodo vezani na teme rednega
glasbenega in likovnega programa ter
aktualna kulturna dogajanja. Z gosti ve-
čera bodo srečanja v prostorih Galerije
sodobne-umetnosti, kjer se v prihajajo-
čem letu tudi sicer obeta pestra in zani-
miva likovna sezona. Že januarja se bodo
predstavili trije mladi poljski umetniki:
Zbigniew Libera, Stanzek in Mariola Pr-
zyjemska, februarja bo pregledna razsta-
va o slovenskem stripu, aprila in maja pa
prav tako pregledni razstavi slovenskih
slikarjev, že pokojnega Maksa Kavčiča
in Bogdana Bojčiča. V poletnih mesecih
bo na ogled grafični del stalne zbirke
Likovnega salona, septembra bo razstav-
ljala slikarka Milena Usenik, oktobra ki-
par Tone Demšar in decembra mladi
umetniki Akademije za likovno umet-
nost Dusseldorf, razred Magdalene Jete-
letove.
Celjski Likovni salon je v zadnjih letih
začel dobivati novo vsebinsko podobo,
prostor daje eksperimentalnemu progra-
mu in premiemim postavitvam, ena po-
membnejših usmeritev pa je tudi odpr-
tost za mednarodni program izmenjav. Iz
slednjega velja omeniti predstavitev Veš
slikar svoj dolg v Centru za sodobno
umetnost v Varšavi ter gostovanje celj-
skega kiparja Franca Purga v Triskel Art
Centre Cork na Irskem. V Celju pa bodo
gostovali poljski umetniki, Sean Taylor
(Irska) in Vladimir Martek (Hrvaška). Iz
rednega razstavnega programa velja iz-
postaviti še srečanje z video produkcijo
Nataše Prosenc, slikarskimi deli celjske
ustvarjalke Jelke Flis in kiparjema Ervi-
nom Potočnikom ter Francem Purgom,
ob tem pa še sklop razstav z naslovom
Prostor za performance in Outseider art.
I. STAMEJČIČ
Evropski mesec
kulture?    i
Piše: Tadej Čater
Ja, ko namesto kulture sprego-
vori politika, se lahko sleherni
projekt, naj bo produkt še tako ze-
lo "dobre volje " sesuje sam va-
se. In, ko namesto kulture spre-
govori politika, ko namesto iz-
ključno kulturnih in umetniških
ambicij spregovorijo politični in-
teresi oziroma kakršnikoli intere-
si, ki nimajo popolnoma nič skup-
nega s kulturo, takrat je v največ
primerih že zdavnaj prepozno.
Oziroma drugače; po toči zvoni-
ti je'prepozno. In ravno to se je
zgodilo v Ljubljani, ki sije vsaj
na videz prizadevala izpeljati
projekt Evropski mesec kulture -
Ljubljana 1997.
Po vrsti; 19. decembra 1991 je
skupščina mesta Ljubljana spre-
jela sklep, da podpira kandida-
turo Ljubljane za Evropski me-
sec kulture (EMK) in pooblastila
sekretarko za kulturo Branko Lo-
vrečič, da "vodi vse aktivnosti v
zvezi s kandidaturo ". Svojo pod-
poro je 4. novembra podala tudi
Vlada RS in konec novembra
1993 so v Bruslju mandat za
EMK 1995 podelili Ljubljani in
Nikoziji. Ljubljana, povsem ne-
pripravljena, je leta 1994 zapro-
sila za prestavitev, pri čemer so
ji ustregli in EMK prestavili na
leto 1997. Kar pomeni, da v treh
letih, od leta 1991 do 1994 na tem
projektu niso v mestu Ljubljana
za ta projekt storili praktično ni-
česar. Šele z letom 1994 so se ne-
kateri potrudili in k sodelovanju
počasi pritegnili tudi posamezne
kulturne in umetniške ustvarjal-
ce. Zadeva je počasi stekla. To-
da po vrsti so odpadali vsi tisti,
ki so bili zaposleni na projektu
preko mesta Ljubljane. Interesa
ni bilo praktično nobenega. Ra-
zen osebnega oziroma politične-
ga. Vsi tisti, ki so pri projektu so-
delovali kot povabljeni, kot zuna-
nji sodelavci, pa enostavno niso
imeli (In tudi sedaj nimajo) no-
benih kompetenc, da bi sprejema-
li kakršnekoli odločitve na mest-
ni ravni. Župan pa jasno nič. Prav
tako Daša Hribar oziroma tista,
ki se je sprva projekta branila,
češ, da nima pooblastil, da bi kar-
koli naredila, nato pa vsem tistim,
ki so pričeli "migati" očitala, da
se vmešavajo v njeno področje
delovanja. In jasno; nezadovolj-
ni z delom mestne uprave so trije
člani programskega sveta EMK
odstopili. Žal najbolj prizadevni.
Razlog je preprost: vmešavanje
političnih in drugih interesov, ki
nimajo nobene prave zveze z
umetnostjo in kulturo.
Upam skratka, da mestna ob-
čina Ljubljana ne bo še enkrat za-
prosila Evropski svet za presta-
vitev prireditve. Ker se bojim, da
potem v naslednjih dvajset in več
letih podobnega projekta zagoto-
vo Ljubljana ne bi nikoli več do-
bila. In hkrati upam, da se bo med
tistimi, ki so na mestni upravi za-
dolženi za ta projekt, vendarle
prebudila tudi tista vest, ki jo na-
rekuje skupna korist. Oziroma čut
za kulturno. Zlasti pri županu Ru-
plu, ki se je še pred časom tudi
sam nekaj pečal s kulturo. In med
politike in politikante prispel iz
vrst kulture. S pomočjo kulture.
In. da bo kulturi to sedaj vsaj del-
no povrnil. Projekt Evropski me-
sec kulture je pač preveč občut-
ljiv, da bi ga zaupali diletantom
in vsem tistim, ki se delajo, da mi-
slijo kulturno. Za te je že zdavnaj
prepozno. Ne pa tudi za kulturo.
In za evropski mesec kulture. Ki,
se mora zgoditi. Tako ali druga-
če. S prisotnostjo tako institucio-
nalne kot neinstitucionalne kul-
ture. Pri čemer je tudi počilo.
Programski svet sije prizadeval
v program uvrstiti večidel nein-
stitucionalne kulture, institucio-
nalce pa "izkoristiti" v lokacij-
skem smislu. Kar je hudo naro-
be. Ker končno; zakaj v EMK ne
bi "padla" tudi Vilenica, ko pa
so organizatorji pripravljeni pe-
sniško prireditev s septembra pre-
staviti na junij? Ali pa grafični
bienale? Hja, slovenska kultura
je razklana. To definitivno drži.
Ne drži pa tista, da je razklana
zaradi nerazumevanja neinstitu-
cionalne kulture s strani institu-
cij. Končno so vsi v "istem dre-
ku ". Končno se oboji trudijo iz-
plavati čimmanj onesnaženi. In
projekt EMK je krasna priložnost,
da splavajo oboji.
Maček v žakiu v Vitanju
Prihodnji torek, 26. decembra, se bo Vitanjčanom pred-
stavilo celjsko gledališče Dva obraza s komedijo Maček v
žaklu. Predstava bo v sklopu praznovanja dneva samo-
stojnosti in božično novoletnih praznikov v Kulturnem
domu ob 18.30 uri. BZ
Na klepetu ob osemnajstih
Prejšnji četrtek je bila v Mo-
drem salonu hotela Dravinja v
Slovenskih Konjicah zanimiva
kulturna prireditev.
S svojimi platni se je pred-
stavil slikar Adolf Pen iz Mur-
ske Sobote, sicer dipl. ing. ke-
mije, ki pa sleherni prosti tre-
nutek posveti slikarstvu. Ka-
kor sam pravi, ne slika narave
s fotografsko natančnostjo,
ampak iz nje zajema le posa-
mezne izseke in nato usklajuje
ploskve in barvne tone. Umet-
nostni zgodovinar prof. Vlado
Sagadin je o njegovem delu
zapisal: »Vsaka njegova slika
zase je koncentrat, ekstrat,
prečiščena podoba neke stvar-
nosti, iz katere je izločeno vse
tisto, kar bi motilo njeno izpo-
vedno moč...«
Vse obiskovalce pa je prijet-
no presenetila sopranistka in
akademska glasbenica, flav-
tistka Katja Kranjc iz Gornje
Radgone, ki je ob klavirski
spremljavi Roberta Mracseka
iz opere SNG Maribor pela sa-
mospeve Johannesa Brahmsa.
Čeprav razmeroma malošte-
vilni obiskovalci so doživeli
večer, kakršnega v Konjicah
lahko le redko doživijo. J. H.
Vlado Novak v Termah
v torek so v Termah Zreče odprli razstavo umetniških
del kiparja Vlada Novaka iz Petrovč. Ob predstavitvi je
pripravil program pianist Boris Faletič-Falk.
V četrtek, 28. decembra ob 19. uri, pa bo v večnamenski
dvorani v Zrečah koncert simfoničnega orkestra Akord iz
Celja. MB
Gimnazijski Jadran Krt v angleščini
Premiera predstave, ki so /o celjski gimnazijci pripravili pod vodstvom prof. Karen
Pollmac, režiral pa Je ZIJab Sokolovič
V torek zvečer je bila v Slo-
venskem ljudskem gledališču
premierna uprizoritev gledali-
ške predstave »The Secret Di-
ary of Adrian Mole Aged 13 V*
(Skrivni dnevnik Jadrana Kr-
ta, starega 13 in %). Predstavo
so pod vodstvom razredničar-
ke, profesorice angleškega je-
zika Karen Polimac in znane-
ga igralca Zijaha Sokoloviča,
ki jo je režiral, pripravili dija-
ki 3. c razreda Gimnazije Celje
Center, uprizorili pa so jo v
angleškem jeziku.
»Dijaki mojega razreda so o
predstavi v angleškem jeziku
razmišljali že v lanskem šol-
skem letu, ko so se s krajšo
predstavo predstavili staršem
na govorilnih urah. Poleti sem
razmišljala in slednjič našla
pravo delo. Od septembra sem
dijake počasi uvajala v svet
Jadrana Krta, tako da so sami
ugotovili, za katero delo gre.
Sami so se tudi odločili, kdo
bo koga odigral. Najprej je bi-
lo v ekipi sedemnajst igralcev,
ostalo pa jih je trinajst, ki so se
celotno besedilo dveh knjig
Jadrana Krta v angleščini na-
učili na pamet. Sicer je res, da
smo med pripravo predstave v
šoli ostajali tudi dvanajst, šti-
rinajst ur, vendar smo se s ti-
stimi, ki pri predstavi sodelu-
jejo, dogovorili, da šola zaradi
tega ne bo trpela, zato smo se v
tem času posvetili resnično sa-
mo šoli in Jadranu Krtu. Ce-
lotna predstava je brez rekvi-
zitov, scenografije in kostu-
mov, saj je tako dovoljeno gle-
dalcem, da si ob ogledu pred-
stave sami domišljajo, kar ho-
čejo. K sodelovanju sem pova-
bila Zijaha Sokoloviča, ki se je
z veseljem odzval, najpo-
membnejše pa so izkušnje, ki
smo jih s pripravo prave gle-
dališke predstave, in to v an-
gleščini, predvsem z njegovo
pomočjo pridobili tako dijaki
kot jaz. In tisto, kar smo s
predstavo dali občinstvu -
predvsem prijateljem in star-
šem,« je ob torkovi premieri
povedala Karen Polimac.
»Skrivni dnevnik Jadrana
Krta« je režiral legendami Zi-
jah Sokolovič, znani igralec, ki
si je, razpet med Avstrijo, kjer
trenutno živi, in Ljubljano,
vzel čas in od začetka decem-
bra gimnazijcem predajal svo-
je znanje in izkušnje. Tik pred
predstavo je povedal: »Ideja o
uprizoritvi Jadrana Krta v an-
gleščini se mi zdi lepa, ker ži-
vimo v času, ko kakšne lepe
ideje sicer niso ravno prisotne.
Najprej sem želel s temi mla-
dimi postati samo prijatelj;
hotel sem se z njimi pogovar-
jati o umetniškem življenju,
preprosto zato, da bi jim poka-
zal, česa se bodo s svojim de-
lom dotaknili. Režija te pred-
stave pa je poskus, da bi se
njihova ideja kolikor toliko re-
alizirala in da dobi smisel; da
lahko naredijo v tujem jeziku
predstavo, ki se lahko pretvori
v pravo gledališko premiero.
Gre za izrazito nadarjene
otroke, za profesorico, ki ni
samo profesorica, temveč želi
svet okoli sebe vpeljati tudi v
neke druge prostore. Ker ni-
smo imeli možnosti in ne sred-
stev, smo morali v nekaterih
stvareh ostati skronmi. Po-
membno je, da ljubezen, ki
smo jo predali gledališču, po-
kažemo in jo prenesemo tudi
na občinstvo. Želeli smo brez
scenografije, brez kostimov,
brez velikih teaterskih prije-
mov, narediti korektno vizuel-
no videnje predstave, v kate-
rem bo znanje jezika prven-
stveno. To, da se na sceni go-
vori v tujem jeziku, je velika
veščina, in v tem je tudi bistvo
uprizoritve Jadrana Krta<.
Druga pa je potreba, da se to
pokaže na sceni, da se sodelu-
je, kar pa ni zahtevna igralska
naloga. Ti gimnazijci namreč
niso igralci, vseeno pa vedo o
tem poklicu dovolj, da ne gre-
do predaleč. Zaustavili smo se
na obrobju teatra in toliko,
kolikor smo z objektivnim
znanjem lahko, smo to poka-
zali. Skratka, gre za predsta-
vo, ki temelji več kot na sim-
bolizmu; temelji namreč na
domišljiji otrok. Osnovne
stvari, ki smo jih sebi in občin-
stvu pokazali s to predstavo,
so: ambicija, mladost in želja
po avanturi,« je povedal Zijah
Sokolovič.
In igralci? V predstavi sode-
luje trinajst dijakov 3. letnika
Gimnazije Celje Center. Ja-
drana krta je zaigral Matjaž
Ključevšek, v ostalih vlogah
pa so zaigrali (oziroma, kot so
zapisali v gledališkem listu, se
z njimi igrali): Barbara Pot-
nik, Mateja Zor ko, Katja
Praznik, Sebastjan Martinčič,
Klavdija Čelik, Iva Pire, Breda
Hrusti, Mojca Seničar, Barba-
ra Ojsteršek, Katja Pur in Kat-
ja Mesec.
Gimnazijska upiizoritev
»Jadrana Krta« je predstava,
ki si zasluži pozornost. Zijah
Sokolovič, Karen Polimac in
vsi gimnazijci, ki so pri pred-
stavi sodelovali želijo, da
predstava ne bi ostala samo
pri premiemi uprizoritvi in da
bi se podobnega projekta lotil
še kdo. To pa je povezano s
finančnimi sredstvi in pred-
vsem z odprtostjo in razume-
vanjem za delo mladih, česar
pa, ravno pri tistih, ki si tega
ne bi smeli dovoliti, pogosto
primanjkuje...
NINA M. SEDLAR
TOP za otroško veselje
Jubilejni 10. Teden otroškega programa, ki ga v predprazničnih dneh pripravljajo v Sloven-
skem ljudskem gledališču Celje, se nagiba h koncu. Celjskim otrokom se obetajo le še tri
predstave, ob slovesnem zaključku pa jih bo v soboto popoldne v gledališču obiskal še Božiček.
Danes, v četrtek, bosta v dveh predstavah ob 10. in 11,30. uri otroke zabavala Andres Valdes in
Jana Kovač s predstavo Gospod Mimo in gospodična Tapata. Jutri dopoldne, prav tako v dveh
predstavah ob 10. in 12. uri, se bo po gledaliških prostorih širil vonj Čarobnega napoja v izvedbi
domačega ansambla, 10. TOP pa bodo v soboto zaključili ljubljanski lutkarji.
Z lutkovno predstavo Zgodba o Ferdinandu bodo nastopili dopoldne ob 10. in popoldne ob 15.
uri. Po zaključni predstavi pa bo še slovesen zaključek TOP-a, ki ga pripravljajo v Plesnem teatru
Igen Studia za ples Celje, otroke pa bo takrat obiskal tudi Božiček. Na sliki: Takole so v soboto po
celjskih ulicah vabih k ogledu predstav 10. TOP. IS
Foto: EDI MASNEC
Pesem je
zazvenela
Minuli petek je ženski pev-
ski zbor iz Slovenskih Konjic
vsem občanom podaril prije-
ten glasbeni dogodek. Pevke,
ki jih že vse od ustanovitve
zbora pred več kot desetletjem
vodi Darinka Ivačič, so kot že
tolikokrat doslej, s svojo ubra-
no pesmijo izvabile od poslu-
šalcev bogat aplavz. Zbor ved-
no znova preseneča z glasovno
ubranostjo, čisto intonacijo in
raznoUkostjo programa. Kot
gost večera je nastopil moški
pevski zbor Zarja iz Trbovelj
pod vodstvom dirigenta Blaža
Rojka, ki se je predstavil tudi
kot pevec.
J. H.
it. 51. - 21. december 1995
11
KULTURA
NOViTPPNIK
Kalvarija neke Kalvarije
Zahtevajo nadzorovanje opravljenega dela
Zgodovinska šmarska Kal-
varija je ena najpomembnejših
akcij celjskega Zavoda za var-
stvo naravne in kulturne de-
diščine, saj so se je lotili tudi
po organizacijski plati. Letos
so obnovili zunanjost ter stre-
he kapel, z izjemo zgornje, pri
tem pa poskrbeli tudi za grad-
beno sanacijo. Prihodnje leto
se nameravajo na šmarski
Kalvariji posvetiti predvsem
restavratorskemu delu.
Kot je povedal šmarskim
svetnikom direktor Zavoda,
Ivo Prodan, nameravajo pri-
hodnje leto namestiti tudi ki-
pe, kopije kipov vseh manjših
kapel, originale pa bodo hra-
nili na varnem. V velikih ka-
^pelah bodo postavljeni origi-
nali, posebej varovani. Načr-
tujejo tudi obnovo stenskih
slikarij v malih ter dveh veli-
kih kapelah, pri vsem tem pa
ostane še notranjščina zadnje
kapele. Slike iz slednje sicer že
obnavljajo. Na zadnji seji
šmarskega občinskega sveta je
direktor Prodan povedal tudi
o načrtovani obnovi poti, kar
bi skušali urediti z javnim de-
lom, podobno kot v Žički kar-
tuziji. Restavratorska dela pa
bi opravili s pomočjo prora-
čunskih sredstev.
Po programu Zavoda, s ka-
terim se je prijavil na javni
razpis za financiranje oziroma
sofinanciranje kulturnih pro-
gramov oziroma projektov v
letu 1996, bi v novi šmarski
občini opravili še nekaj del. V
Grobelcah  bi  rekonstruirali
Metličarjev kozolec ter poma-
gali obnavljati njihov skedenj,
v Polžanski Gorci bi pomagali
pri obnovi Gobčeve hiše, v Za-
stranju pa pri obnovi Grobel-
škove (za potrebe kmečkega
turizma). V programu je tudi
nadaljevanje obnove fresk iz
17. stoletja v cerkvi Sv. Jerne-
ja v Zibiki ter restavriranje
oljne slike Polaganja Jezusa v
grob, iz cerkve Sv. Ane na Tin-
skem, ki je nastala leta 1670.
Direktor Prodan je opozoril
tudi na vse slabše stanje v no-
tranjščini šmarske cerkve Sv.
Roka, ki je, skupaj s Sladko
Goro, v vrhu slovenske baroč-
ne umetnosti. Težave so prav
tako v Lembergu, kjer so pred
leti obnovili Rotovž, ki ga ni
nihče uporabljal, zato bo po-
trebno zavarovanje. Svetniki
pa so se zanimali tudi za pro-
padajoči šmarski Jelšingrad,
ki je skupaj s parkom uradno
zaščiten. V Zavodu, kjer so
pripravili konzervatorska
izhodišča, opažajo da'je v naj-
bolj kritičnem stanju gospo-
darsko poslopje, zato se spra-
šujejo ali bo vzdržal še to
zimo.
V občinskem svetu so se pri-
toževali tudi zaradi slabe ka-
kovosti nekaterih na šmarski
Kalvariji opravljenih del. Kot
opažajo, se lanska poslikava
že lušči, moti pa jih tudi po-
gozdovanje njene okolice z
macesnom, kar ne ustreza. Za-
to so zahtevali povečan nadzor
investitorja, obveščanje ob-
čine.        BRANE JERANKO
Doživet večer z
Nežo iVIaurer
v soboto zvečer je bila v
kulturnem domu na Polzeli
prireditev, katere se bodo zla-
sti starejši Polzelani še dolgo z
veseljem spominjali. Bil je
koncert pevke Melite Osojnik
pod naslovom: »On je bil ve-
ter«. Posvečen pa je bil 65-let-
nici polzelske rojakinje pesni-
ce Neže Maurer.
Vse pesmi, ki so jih uglasbili
priznani glasbeniki Lado Jak-
ša, Blaž Jurjevič in Teo Bard,
- so izpod peresa pesnice Neže
Maurer. Poleg slavnostne
gostje sta na koncertu sodelo-
vali še plesalki Jasna Knez in
Eva Škofič Maurer. Pesnica
Neža Maurer in častna krajan-
ka Polzele je ob koncu priredi-
tve doživela buren aplavz.
Predsednik KS Stanko Novak
pa se ji je zahvalil za prijeten
kulturni večer in njen prispe-
vek v zakladnico slovenske
kulture. Številni obiskovalci
kar niso hoteli iz dvorane. Že-
leli so se rokovati s svojo nek-
danjo sošolko, sosedo ali prija-
teljico iz otroških let.
TONE TAVČAR
izšla Ježkova frizura
Založba Karantanija je pred kratkim izdala zadnjo zbirko pesmi za otroke Mete Rainer,
Ježkova frizura. Minuli petek pa so Zavod za kulturo Žalec, Občinska matična knjižnica in
Založba Karantanija ljubko knjigo pokojne Mete Rainer predstavili v prostorih občinske matične
knjižnice.
O knjigi je spregovorila direktorica Zavoda za kulturo Žalec, Anka Krčmar, v kulturnem
programu pa so nastopili učenci OŠ Polzela, ki sta jih za nastop pripravili Alja Bratuša in Mojca
Kralj. Knjigo Ježkova frizura je s spremno besedo uvedel Ervin Fritz, ki je med drugim zapisal,
da je imela pesnica Meta Rainer posebne oči in posebno ljubezen: skoraj iz vsake stvari je znala
pričarati pesmico. Njene pesmi pa niso bogate učenjakinje z debelimi očali, ampak nadvse
ljubeznive, materinske in prijazne. Pred tem je Meta Rainer izdala že knjige Fičfirič, Mihaha,
Zajček Skakalček, Hokus pokus in Skozi prste. T. TAVČAR
»Prva prava predstava« v Letušu
Ob šestdeseti obletnici Kulturnega društva so v Letušu pripravili predstavo, ki Je
odraz življenja mladine na vasi
V soboto je bila v Letušu
osrednja proslava ob šestdese-
ti obletnici letuškega Kultur-
nega društva Vlado Marolt, na
kateri je šestindvajsetčlanska
ekipa Letušanov pod vod-
stvom Polone Kuder pripravi-
la gledališko plesno->evsko
predstavo, ki so jo poimenova-
li »Naša prva prava pred-
stava«.
V »Naši prvi predstavi« pe-
tindvajset igralcev - sedem
otrok, petnajst mladih in trije
odrasli predstavljajo življenje
na vasi, ki je, kot pravijo, vsaj
v Letušu večinoma zelo dolgo-
časno.
F*redstavo začne skupina
fantov, ki ne vedo, kaj bi poče-
li, in se ves čas zbirajo na letu-
škem mostu. Sledi plesna toč-
ka, v kateri mlade začara ča-
rovnica, kar jih spodbudi k te-
mu, da začnejo organizirati
zabavo. Na zabavi gre vse sku-
paj malo predaleč, to pa sproži
burne komentarje in čenče va-
ških opravljivk, družinske
prepire, vse skupaj pa opazijo
tudi najmlajši - otroci - za ka-
tere seveda ne gre dvomiti, po
kom se bodo zgledovali, ko bo-
do večji...
Po končani zabavi, ozdrav-
ljenemu mačku in zaceljenih
ranah, se skušajo mladi starej-
šim za svoje početje opravičiti
tako, da se odločijo za sodelo-
vanje na predstavi ob šestde-
setletnici letuškega Kulturne-
ga društva. Tako pripravijo
moderno plesno točko, s kate-
ro nastopijo na prireditvi,
predstavo pa zaključi pesmica,
ki jo na koncu predstavniki
vseh treh generacij zapojejo
skupaj.
»V predstavi zajemamo
plesne, glasbene in igralske
točke, vse skupaj pa je poveza-
no v celoto, ki pripelje do sreč-
nega zaključka,« je povedala
Polona Kuder, ki je predstavo
režirala, zanjo napisala scena-
rij, domiselno priredila glas-
bene točke in poskrbela tudi
za koreografijo.
»Naša prva predstava« je
dober dokaz, da za to, da otro-
ci prosti čas preživijo aktivno
in ustvarjalno, ni potrebno ve-
liko. Le ogromno volje. In več
ljudi, ki bi - kot Polona Kuder
in vsi sodelujoči pri letuški
predstavi - bili pri tovrstnih
dejavnostih pripravljeni sode-
lovati predvsem iz veselja.
NINA M. SEDLAR
Bizovičar med Slatinčani
Akademski slikar Milan Bizovičar se s svojinu gvaši
predstavlja v Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška
Slatina.
Slike, pretežno v malih formatih, ki nastajajo v zadnjem
desetletju, govore o srečnem in čudežnem daru, pa tudi o
intelektualnih dimenzijah in nežnem lirizmu njegovih
stvaritev, piše o njegovem delu Ivan Sedej. Bizovičar je
zaslovel kot izjemni ilustrator, ki so ga za njegovo delo
nagradili tako doma kot na tujem.
Študiral je ljubljanski Akademiji za likovno umetnost,
takoj p>o končani drugi svetovni vojni, diplomiral pa je pri
Gabrijelu Stupici. V šestdesetih letih se je izpopolnjeval
tudi v Parizu. Umetnik ustvarja v Ljubljani. Njegovo
razstavo v Rogaški Slatini so odprli pretekli petek, 15.
decembra, na ogled pa bo do sredine januarja. BJ
PRIREDITVE
V Slovenskem ljudskem gleda-
lišču bodo danes ob 19.30, za Abon-
ma četrtek in izven, jutri v petek ob
19. uri, pa za Abonma študentski ve-
černi in izven, uprizorili predstavo
Skušnja ali kaaiovana ljubezen, v re-
žiji DuSana Mlakarja V petek, 29.
decembra ob 19. uri pa bo novoletna
predstavaZ. Hočevar- Smejči. V ok-
viru tedna otroškega programa
pabodanesob 10. in 11.30 gostoval
prof. Andres Valdes iz Ljubljane, s
predstavo Gospod Mimo in gospo-
dična Tapata, jutri, v petek ob 10. in
12. uri, bodo uprizorili Čarobni na-
poj, v soboto ob 10. uri bo za Abon-
ma Mravljica in izven. Lutkovno gle-
dališče iz Ljubljane uprizorilo Zgod-
bo o Ferdinandu, ob 15. uri pa bo za
izven zaključek otroškega tedna v iz-
vedbi Plesnega teatra Igen iz Celja
V Kulturnem centru Laško bo
v soboto ob 19.30, na ogled komedi-
ja Georgesa Feydeauja z naslovom
Maček v žaklu, v režiji Mihe Aluje-
viča Ponovitvi bosta tudi v torek in
sredo ob 19.30 uri.
V kulturnem domu v Sloven-
skih Konjicah bo danes, v četrtek
ob 19. uri, peti novoletni koncert
Godbe na pihala iz Slovenskih Ko-
njic.
V jami Bierkeller bo jutri, v pe-
tek ob 18. uri, praznični koncert Mla-
dinskega pevskega zbora Osnovne
šole Dobrna
V cerkvi Sv. Duha v Novi vasi
pri Celju bojutri, v petek ob 19. uri,
božični koncert Mešanega pevskega
zbora Cetis Celje.
V Zadružnem domu na Lju-
bečni bojutri, v petek ob 18. uri, bo-
žično novoletni koncert Moškega
pevskega zbora KUD Ljubečna, z
gosti, pod vodstvom GoraedaŽelez-
nika
V dvorani kina Union Celje bo
v ponedeljek ob 20.30, božični kon-
cert plesnega orkestra Žabe iz Celja,
kijih vodi Tomaž Grintal. Kot soli-
sti bodo nastopili: MiaŽnidarič, Ni-
ka Rampre Vipotnik, Vita Mavric,
Miha Alujevič in trobentač David
Jarh.
V kapucinski cerkvi Sv. Ceci-
lije v Celju bo v torek ob 17.30, bo-
žični koncert Moškega pevskega
zbora DPD Svoboda iz Zagrada, pod
vodstvom Matjaža Breznika
V cerkvi Marije Vnebovzete
na Dobrni bo v soboto ob 18. uri,
božični koncert Moškega pevskega
zbora KUD Dobrna, pod vodstvom
Emila Lenarčiča
V dvorani Zdraviliškega doma
na Dobrni bo v torek ob 18. uri, bo-
žično novoletni koncert Orkestra
Akord iz Celja, pod vodstvom Mat-
jaža Breznika
V Kulturem domu v Mozirju
bo v soboto ob 18. uri, božični kon-
cert Godbe na pihala občine Mozir-
je, pod vodstvom Franca Goljufa in
Mešanega pevskega zbora PD Mo-
ziije, pod vodstvom Antona Acmei-
naml..
V Kulturnem centru v Laškem
bo jutri, v petek 22. decembra ob
19.30, božično novoletni koncert or-
kestra Big band RTV Ljubljana, s
solistko Alenko Godec.
V Razstavnem salonu v Rogaš-
ki Slatini bo danes ob 20. uri, kon-
cert božičnih pesmi Mešanega pev-
skega zbora Upanje, pod vodstvom
Andreje Došler in Mešanega pevske-
ga zbora Quo vadiš iz Razdrtega, ki
ga vodi Nastja Becler.
V Kristalni dvorani Zdraviliš-
ča v Rogaški Slatini bo v ponede-
ljek ob 17. uri, božični koncert violi-
nista Štefana Milenkoviča in pianist-
ke Lidije Cainazzo.
V dvorani Narodnega doma v
Celju bo v torek ob 19.30, drugi
abonmajski - novoletni koncert Celj-
skega godalnega orkestra, pod vods-
tvom Nenada Firšta, s solistko - so-
pranistko Andrejo Zakonjšek.
V Domu svobode v LIbojah bo
v soboto ob 18. uri, v Domu svobo-
de na Polzeli pa v torek ob 19. uri,
božično novoletni koncert Godbe ru-
darjev, keramikov Svobode Liboje,
z gostom Renatom Jenčkom.
V jedilnici Zdravilišča Atom-
ske toplice v Podčetrtku bo v so-
boto ob 20.15, božični koncert arv
sambla Pro musica tibicinia iz Mari-
bora
V Opatijski cerkvi Sv. Danie-
la v Celju bo danes ob 19.30, bo-
žični koncert Akademskega pevske-
^ zbora Celje, ki ga vodi Dejan Jak-
šič. V torek ob 19. uri pa bo večer
božičnih pesmi Mešanega komorne-
ga zbora Emanuel, ki ga vodi Ber-
nardka Kink.
V Ipavčevi hiši v Šentjurju bo-
do danes ob 18. uri, odprli razstavo
slikarja Jožeta Tisnikarja, ki bo na
ogled do koncajanuarja Ob odprtju
bo nastopil tudi Moški pevski zbor
Skladateljev Ipavcev, pod vodstvom
Edvarda Goršiča in gostja Jerca Mr-
zel.
V Občinski matični knjižnici v
Žalcu bodo danes ob 17. uri, odprii
razstavo otroških ilustracij Jelke Go-
dec Schmidt in Masaža Schmidta
Na ogled bo do 11. januarja
V prostorih občine Žalec bo do
15. decembra na ogled razstava no-
vejših slikarskih del v različnih teh-
nikah Staneta Petroviča - Čonča
V Galeriji Mozaik si lahko do
konca leta ogledate razstavo umet-
niških de! akademskega slikarja Ju-
reta Cihlarja
V Osrednji knjižnici v Celju si
lahko ogledate razstavo Projektna pi-
sarna Celje - zdravo mesto v akciji.
V Pokrajinskem muzeju v Ce-
lju si lahko do 30. marca ogledate
razstavo Gotika na Štajerskem, do 29.
februarja pa tudi razstavo Gotika na
Kozjanskem. Razstavi sta na ogled
vsak dan od 10. do 18. ure, ob sobo-
tah in nedeljah od 9. do 12., ob po-
nedeljkih pa je muzej zaprt.
V Muzeju novejše zgodovine
v Celju si lahko do konca leta v
otroškem muzeju Hermanov briog
ogledate razstavo o denarju. Do 20.
januarja pa v občasnih razstavnih
prostorih razstavo fotografij Gojmiija
Mlakarja
V Galeriji sodobne umetnosti
v Celju si lahko do konca decembra
ogledate razstavo slikarskih del Mar-
ka Jakšeta
V knjižnici v Šentjurju bo do
koncajanuarja prihodnjega leta od-
prta samostojna razstava likovnih del
gostje iz Italije, Natali Adams.
V Etolu Celje si lahko do 31. de-
cembra ogledate dela Vinka Pajka
V Zdravstvenem domu v Ce-
lju razstavlja Rajko Mlinaric.
V hotelu Merx v decembm raz-
stavlja svoja dela v olju Toni Mohar.
Union od 21. do 24. ter 26. in
27.12. ob 16., 18.30 in 21. uri ame-
riški film James Bond007 - Zlato oko
(25.12. kinopredstave odpadejo);
Mali Union od 21. do 24. ter 26. in
27.12. ob 20. uri ameriški film Spre-
hod v oblakih (25.12. kinopredstave
odpadejo); Metropol od 21. do
27.12. ob 16.30 ameriški film Boži-
ček, od 21. do 24. ter 26. in 27.12.
ob 18.30 in 20.30 ameriški film Ni-
maš pojma, 25.12. ob 18.30 in 21.
uri pa ameriški film James Bond 007
- Zlato oko. (Kinopodjetje Celje si
pridržuje pravico do spremembe
programa.)
Kino Dobrna 23.12. ob 19. uri
in 24.12. ob 17. uri ameriški film
Podvodni svet.
Kino Žalec 21. ob 20. uri, 23. ob
18. in 20. uri ter 26.12. ob 18. uri
ameriški film Ko si spal, 22. ob 18.
uri, 23.ob 10.uriin24.12.obl6.uri
ameriški film Opičje težave.
Kino Rogaška Slatina 23. ob
17. in 19. uri ameriški film Willy 2,
24.12. ob 17. in 19. uri pa ameriški
film Romanca v Miamiju.
Kino Polzela 21.12. ob 19. uri
ameriški film Tuja vrsta, 24.12. ob
10. uri ameriški film Batman,ob 18.
uri pa ameriški film Apollo 13.
V Domu II. slovenskega tabo-
ra v Žalcu bo v sredo ob 18. uri,
predavanje Marjana Marinška z na-
slovom Sveta dežela 2. del.
Šff. 51. - 21. december 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
12
Plin prihaja v Zreče in Koniice
Po dolgem zaslolu se le vendarle začelo premikati tudi v Konllcahi
v zadnjih nekaj letih je bilo prelite-
ga veliko črnila na temo plinifikacije
v Konjicah in Zrečah. Začetno navdu-
šenje občanov je bilo veliko, vendar
pa se je obljubljena plinifikacija pre-
cej zavlekla zaradi različnih vzrokov.
V tem času je bilo zgrajenih kar nekaj
individualnih odjemališč plina. Ven-
dar pa je bistvenega pomena za Konji-
ce izgradnja centralne plinske postaje
in primarnega omrežja.
Predstavnik Europlina, Budi Petan,
ki vodi tudi celoten projekt, je pove-
dal, da je končno pridobljeno lokacij-
sko dovoljenje za izgradnjo plinske
postaje, ki bo obsegala tehnološko po-
slovni objekt s pretakališčem, črpalko
in kompresorjem ter dvema cisterna-
ma s prostornino po 150 kubičnih me-
trov, ki bosta zasuti z zemljo. Celoten
objekt, vreden 2 milijona mark, bo
stal v industrijski coni in bo zadosto-
val potrebam industrije in individual-
nih uporabnikov. Sredstva za njegovo
izgradnjo zagotavljajo koncesionarji
Europlin iz Trbovelj, Istrabenz iz Ko-
pra in Societa Gas iz Riminija.
Trenutno je v izdelavi projekt za
pridobivanje gradbenega dovoljenja.
Pričakujejo, da se bo pričela gradnja
že v prvi polovici prihodnjega leta, v
najslabšem primeru pa v začetku po-
letja. Pripravlja pa se tudi projekt za
izgradnjo primarnega omrežja, ki bo
zajelo vse možne porabnike plina v
samem mestu. Izgradnja omrežja bo
stala še dodatna 2 milijona mark, ki ju
prav tako zagotavljajo koncesionarji.
Ceria priključka za gospodinjstva je
bila objavljena že pred letom in ostaja
nespremenjena, saj je zagotovljena s
koncesijsko pogodbo. Primarno
omrežje bo zgrajeno tako, da bo omo-
gočalo kasnejšo priključitev na ze-
meljski plin.
V Zrečah plin že
prihodnje leto
v Zrečah ne bodo gradili nove plin-
ske postaje, ampak bodo uporabili že
obstoječo v okviru Uniorja.
Izdelana je že projektna dokumen-
tacija za izgradnjo primarnega
omrežja za strnjeno naselje Zreč. Pri-
dobljena so tudi vsa potrebna soglasja
soglasoda j alcev.
Trenutno pridobivajo še soglasja
lastnikov zemljišč, preko katerih bo
potekal primarni vod. Nekaj zastojev
je le pri pridobivanju soglasij za tiste
parcele, ki so v lasti države in zapada-
jo pod denacionalizacijski postopek.
Kljub vsemu pa so prepričani, da bo-
do z izgradnjo primarnega omrežja,
katerega vrednost bo 1,5 milijona
mark, pričeli že spomladi prihodnje
leto.
Pri tem ne gre prezreti, da ima del
Zreč že zemeljski plin in da bo novo
zgrajeno omrežje omogočalo priklju-
čitev tudi na zemeljski plin, takoj ko
bo le-ta na voljo v zadostnih koli-
činah.
J. H.
Več gostov in nove naložbe
Uspešno poslovno leto nalstarelšega slovenskega zdravilišča
v zdravilišče Dobrna bodo
leto zaključili s pozitivnim re-
zultatom. Ustvarili so 11 mili-
jonov mark prihodka, domači
in tuji gostje pa so pri njih
prenočili 120-tisočkrat.
Uspešno so tudi izvedli posto-
pek lastninjenja, saj prav v teh
dneh pričakujejo drugo so-
glasje Agencije za prestruktu-
riranje in privatizacijo.
Ob vpisu v sodni register bo
struktura delničarjev takšna:
lastnik 30 odstotkov delnic bo
občina Celje, 16,8 odstotka
delnic je bilo kupljenih v javni
prodaji, upravičenci interne
razdelitve bodo 13,9 odstotni
lastniki, udeleženci notranje-
ga odkupa bodo imeli nekaj
manj kot 4 odstotke delnic,
lastniki preostalih delnic pa
bodo republiški skladi. V na-
slednjih letih bodo lahko
upravičenci do notranjega od-
kupa kupili še dobrih 6 odstot-
kov delnic. V zdravilišču so
zadovoljni zlasti z javno pro-
dajo delnic, saj so jo zaključili
z dobrim odstotkom presežka.
Zaupanje novih lastnikov želi-
jo opravičiti s čim boljšimi po-
slovnimi rezultati in že sedaj
načrtujejo, da bodo v prihod-
njem letu ustvarili 13 milijo-
nov mark prihodka. Zmoglji-
vosti naj bi bile povprečno za-
sedene 80-odstotno, ustvarili
naj bi 140 tisoč nočitev, od te-
ga naj bi bilo 30 odstotkov
tujih.
Zdravilišče Dobrna letos v
celoti ni uresničilo le naložbe-
nih ciljev. Ne zato, ker tega ne
bi finančno zmogli, vzrok so
dolgotrajni postopki pri pri-
dobivanju soglasij. Zato bodo
manjši bazen pri Švicariji ure-
dili prihodnje leto, ko naj bi
preuredili tudi hotel Dobrna.
Načrtujejo tudi obnovo Zdra-
viliškega doma, kar pa bo gle-
de na to, da gre za zahtevna
dela in da je objekt spomeni-
ško zaščiten, zelo velik zalogaj
in naj bi ga uresničili do leta
2000. JI
V prejšnji številki Novega ted-
nika je bilo v članku »Leto
1990 je končno doseženo« na-
pačno objavljeno, da se Zdra-
vilišče Dobrna lastnini kot
javni zavod. Zdravilišče Dobr-
na v teh dneh pričakuje drugo
soglasje Agencije RS za last-
ninsko preoblikovanje in pre-
strukturiranje. Izpeljalo je po-
stopek interne razdelitve, no-
tranjega odkupa in javne pro-
daje ter že preneslo začasnice
na sklad in je torej lastninsko
preoblikovanje že v zaključni
fazi.
Sodišče
razveljavilo
sodbo
Odločitev Višjega sodiš-
ča v Celju o sporu med Do-
rotejo Nemec in Ano Jan-
čar je znana. Sodba sodišča
prve stopnje je razveljav-
ljena, zadeva pa vrnjena v
ponovno obravnavo na so-
dišče prve stopnje.
Višje sodišče med dru-
gim od prvostopenjskega
sodišča zahteva, da odloči,
ali Doroteji Nemec pripada
vsota od prodane hiše v
nemških markah ali v ta-
kratnih dinarjih, kakor je
bila tudi podpisana pogod-
ba o prodaji hiše. Vprašlji-
va je seveda tudi višina te-
ga zneska, tako da bo o tem
in o drugih stvareh potreb-
no odločati znova.
Doroteja Nemec je prejš-
nji četrtek prenehala gla-
dovno stavkati, še vedno pa
ni opustila misli, da se bo
vselila v njeno bivšo hišo v
Laškem, kjer zdaj stanuje
družina Plavčak, Za kaj ta-
kega se bo odločila, ko se
bo njeno zdravstveno sta-
nje izboljšalo.
D.S.
V Celju odprli informacijsiio pisarno
v sodelovanju z Muzejem
novejše zgodovine Celje je
mestnemu turističnemu dru-
štvu v ponedeljek zvečer le
uspelo odpreti turistično in-
formacijsko pisarno, kjer bodo
skupaj z muzejsko recepcijo
Celjanom in obiskovalcem po-
nudili najnovejše podatke o
prireditvah in dogajanju na
območju Mestne občine Celje.
Ideja o odprtju turistično
informacijske pisarne v mestu
ob Savinji je v Turističnem
društvu Celje živela že nekaj
let, vendar doslej v društvu ni-
so imeU možnosti, da bi jo tudi
udejanili. Prostori na Glav-
nem trgu so bili večini poten-
cialnih obiskovalcev vseeno
preveč odmaknjeni, pisarna v
nadstropju, ki ne bi bila nepo-
sredno dostopna z ulice, pa
svojega namena v nobenem
primeru ne bi upravičila, so
menili v društvu in se po bese-
dah predsednice Danice Do-
beršek zato še toliko bolj raz-
veselili skupnega projekta z
Muzejem novejše zgodovine.
Nova turistično informacij-
ska pisarna je s ponedeljkom
zaživela v pritlični avli Muzeja
novejše zgodovine v Prešerno-
vi ulici, nanjo pa bo že v krat-
kem opozarjal tudi pročelni
izvesek. Dobrškova pravi, da
bodo za začetek v pisarni po-
nujali vse informacije o doga-
janju in prireditvah v Mestni
občini Celje, ponudbo svojih
informacij pa želijo že v krat-
kem razširiti. Tako bodo že po
novem letu v svoj informacij-
ski sistem, ki naj bi ga kasneje
povezali v državno mrežo,
vključili tudi sosednjo vojni-
ško občino.
IS
Foto: EDI MASNEC
Novo vodstvo
Kluba študentov
ceijslce regije
Minuli petek je imel Klub
študentov celjske regije drugo
redno skupščino. Študenti so
najprej sprejeli poročilo dose-
danjega vodstva, nato pa so
sprejeli nov statut oz. temeljni
akt društva.
Primož Kristan je bil ponov-
no izvoljen za predsednika
kluba. Za člane nadzornega
odbora pa so bili izvoljeni
Dragan Kovačič, Borut Med-
vešek in Rok Steiner. Za člane
disciplinskega sodišča so izvo-
lili Metko Streicher, Gregorja
Bakijo in Andreja Pišoma. Za
namestnika članov nadzorne-
ga odbora sta bUa izvoljena
Radoš Skrt in Matej Jazbec.
Upravni odbor Kluba študen-
tov celjske regije bo nadzorni
odbor na predlog predsednika
izvolil kasneje.
Letos je Klub študentov
celjske regije odprl vrata Štu-
dentskega servisa Celje, ki po-
leg posredovanja občasnih in
začasnih del nudi tudi naslove
inštruktorjev. S kartico kluba
lahko študentje uveljavljajo
tudi popuste. ^
o.D.
Največji darovalci za UV aparat
Za Ultrazvočni aparat otroškega oddelka celjske bolnišnice je doslej zbranih že več kot
polovica potrebnih sredstev.
Skoraj 400 donatorjev je doslej zbralo že več kot 120 tisoč mark, ki so jih proizvajalcu že
nakazali, trenutno pa je v teh dneh na posebnem računu zbranih okrog 3,5 milijona tolarjev, ki
jih bodo v začetku januarja odvedli za aparat, ki je v Celju trenutno le na posodo. Tik pred novim
letom je odgovorne v bolnišnici razveselil doslej najvišji prispevek v višini 11.800 mark, ki jih je
skozi vse leto zbiralo enajst zaposlenih gradbeno-vzdrževalnega podjetja Hudournik iz Štor.
Pričakujejo, da bo ob koncu leta prispevkov še več, saj jim do zaključka akcije primanjkuje slabih
100 tisoč mark. Na sliki: direktor podjetja Hudournik Stanko Zakelšek, predaja doslej največji
znesek za nov UV aparat otroškega oddelka celjske bolnišnice.
EDI MASNEC
Št. 51. - 21. december 1995
NTRC
13
NASI KRAJI IN LJUDJE

Unicefov koncert uspel
Prejšnjo sredo je bil v dvo-
rani hale Golovec v Celju do-
brodelni koncert, ki ga je v ok-
viru Slovenskega odbora za
UNICEF organizirala celjska
ti^ovina UNICEFA, izkupiček
pa je bil namenjen otroški bol-
nišnici na Visokem v Bosni in
Hercegovini.
Vsi nastopajoči (Jerca Mr-
zel, Andrej Sifrer, Sanja Mli-
nar, Hajdi, Studio za ples Ce-
lje, Plesni teater Celje, Miha
Alujevič in drugi) so nastopili
brezplačno, prireditev pa je
snemala tudi TV Slovenija.
Vodja UNICEFOVE trgovi-
ne v Celju Maja Poznič je po
koncertu povedala: »Sredstva
za koncert so se preko pokro-
viteljev v celjski regiji zbirala
na žiro računu Slovenskega
odbora za UNICEF v Ljublja-
ni, prispevala pa so vsa celjska
večja podjetja. Na koncert so
bili povabljeni učenci osnov-
nih šol celjske regije, ki so se
koncerta lahko udeležili za
nagrado, tako da so učence, ki
so prišli na koncert, izbrali v
šolah. Na koncert pa so prišli
tudi otroci z Osnovne šole Gla-
zija, z Zveze slepih in slabo-
vidnih. Zveze društev za cere-
bralno paralizo in Zavoda za
invalidno mladino iz Kam-
nika.«
Sicer pa v prodajalni UNI-
CEFA na Slomškovem trgu v
Celju redno pripravljajo ure
pravljic za otroke, občasno pa
organizirajo tudi razne slikar-
ske, likovne in oblikovalne de-
lavnice. »Za drugo leto načr-
tujemo tudi promocijsko de-
javnost Unicefa, pa tudi naše
celjske trgovine tako, da bomo
na obisk v prodajalno povabili
določene skupine iz šol in vrt-
cev. Čakamo tudi na prevod
Unicefove kasete, ki je sedaj še
v angleščini, saj želimo, da bi
se tudi otroci seznanili s cilji
in namenom organizacije Uni-
cef,« je povedala Maja Poznič,
ki meni, da otroci organizacijo
UNICEF sicer že poznajo, ven-
dar naj bi se. sčasoma z name-
nom in cilji te organizacije
seznanili še bolj podrobno.
»Prihodnje leto je petdeseta
obletnica Unicefa in mislim,
da bodo v Sloveniji skozi vse
leto organizirani podobni kon-
certi kot je bil celjski, dovolj
pa bo tudi drugih aktivnosti in
prireditev, s katerimi organi-
zacija UNICEF skrbi, da slo-
venskim malčkom ni dolgčas,
marsikateremu otroku v svetu
pa lahko že za nas skromen
prispevek reši življenje,« je
povedala Maja Poznič.
N.-M. S.
Velenjčanka manekenka leta
Zabavišče Tarantela v Slo-
venskih Konjicah je bilo pri-
zorišče finalnega izbora za
manekenko leta v Sloveniji. Še
eno lepotno tekmovanje torej,
na pisti pa več ali manj znani
obrazi iz podobnih lepotnih
tekmovanj, tistih »pravih«
uveljavljenih manekenk pa,
žal, v Konjicah nismo videli.
Žirija, ki so jo sestavljale iz-
kušene manekenke: Nina Ga-
zibara, Anka Senčar in Serge-
ja Heric ter moški del iz vrst
sponzorjev, je imela težko delo
med dvanajstimi kandidatka-
mi izbrati najboljšo, ki bi po
besedah Anke Senčar morala
biti visoka, suha, samozavest-
na. Težko delo predvsem zara-
di neizkušenosti deklet, ki so v
večini štela manj kot 18 let.
Laskavi naslov so, predvsem
po zaslugi moškega dela žirije.
v kateri so bili Matjaž Jutršek
iz Topra, Vladimir Čeh iz Alf
commerca, podjetnika Franc
Riemer in Vladimir Wravor ter
slikar Karli Kozole in Nani
Matjašič iz Agencije Nota, po-
delili Tatjani Tutan iz Velenja,
Ksenija Vlah iz Kranja je bila
druga, Lea Turk - zmagovalka
Miss Celja 95 iz Ljubljane, pa
tretja. Po zaslugi agencije Me-
ka Celje je bilo v finalnem iz-
boru še nekaj deklet, ki so do-
stojno zastopale celjsko ob-
močje in sicer Ema Osmič, Va-
lentina Ivanuša, Margareta
Ana Bole in Urša Horvatič.
Vsekakor pa so tovrstna
tekmovanja izkušnja več pri
premagovanju stopničk k ma-
nekenski karieri deklet.
EDI MASNEC
Tekmovanje za manekenko le-
ta je bila tudi priložnost za
promocijo konjiškega hotela
Dravinja, ki s svojo ponudbo
vse bolj izstopa. Poleg ponud-
be iz sveta zabave in odlične
kulinarike, so v svoj program
vključili tudi novo dejavnost
trženja turističnih aranžma-
jev. Predvsem naj bi privabili
več gostov v ta del Slovenije,
prodajali pa bodo tudi tuje
produkte, v začetku hrvaško
primorje. Turistične usluge
bodo prodajali pod svojo
znamko Artemida pri recepciji
hotela Dravinja.
V Ojstrici več planincev
Porast članstva in dobra
udeležba na društvenih izletih
v letu 1995 sta osnovni ugoto-
vitvi z letnega občnega zbora
PD Ojstrica iz Celja, ki je ob
tej priložnosti ob pomoči po-
kroviteljev izdalo skoraj 300-
stransko Pesmarico planin-
skih in drugih slovenskih na-
rodnih pesmi.
PD Ojstrica ima s svojimi
285 člani, od tega je 60 otrok
in mladine, za 40 odstotkov
več planincev kot lani. Trinaj-
stih izletov v letu 95 se je ude-
ležilo po 40 planincev, kar je
tudi skoraj dvakrat več kot le-
to prej. Takšne uspehe bo v
prihodnjem letu, ko namera-
vajo v društvu več pozornosti
posvetiti mladim, težko pono-
viti, upajo pa, da bo vodstvo
društva, ki mu je bil na obč-
nem zboru zaupan še en dvo-
letni mandat, tako uspešno kot
doslej. K temu naj bi veliko
prispevali tudi zvesti pokrovi-
telji, ki so se jim ob tej prilož-
nosti še posebej zahvalili, pri
tem pa posebej izpostavili po-
moč Cetisa, Cestnega podjetja
Celje in Združenja šoferjev in
avtomehanikov Celje.
Poseben uspeh društva v le-
tošnjem letu je tudi izdaja no-
ve pesmarice, ki so jo predsta-
vili prav na občnem zboru, ter
pri tem poudarili, da brez veU-
kega prispevka Cetisa in Emi-
la Pukmajstra, ki je zbral in
uredil več kot 300 slovenskih
narodnih pesmi, knjižice ne bi
mogli izdati.
Društvo bo v prihodnjem le-
tu pripravilo naslednje izlete:
Žavcarjev vrh. Šmarna gora,
zimski pohod na Snežnik, izlet
v neznano, Žerdonarjeva pot,
Kostelska pot, Obir (Avstrija),
Kepa, Lubelj-Zelenica-Be-
gunjščica, Planjava-Robanov
kot-Ojstrica, Montaž (Italija),
Triglav-Rjavina, Mala Moj-
strovka-Bavški Grintavec,
Smrekovc-Raduha (Snežna ja-
ma), Peca, Donačka gora.
Terminski plan bo objavljen
v omarici, ki jo ima društvo na
stavbi Mode v centru Celja.
Program je dovolj privlačen,
da bo pritegnil še kakšnega
novega člana, česar bodo v
društvu še posebej veseU.
RP
Plakete društva za prizadevno
delo so prejeli: Cetis Celje, CP
Celje, ZŠAM Celje, Vili Ven-
gust, Franček Pere, Igor Po-
Ijanšek, Jože Slamnik, Drago
Vračun, Andrej Šušterič, Dra-
go Lipovšek in Emil Pukmaj-
ster. Vsem članom upravnega
odbora, nekaterim pokrovite-
ljem, ustanovitelju PD Ojstri-
ca Ferdu Žerdonerju ter Jože-
tu Rateju iz PD Železničar, pa
so podelili pesmarice s posve-
tilom.
V konjiškili KS še dovolj dela
Na zadnjem srečanju letos
so se prejšnji četrtek sestali
konjiški župan in predsedniki
krajevnih skupnosti z območja
občine Slovenske Konjice.
Tokrat so govorili o progra-
mu dela v krajevnih skupno-
stih v letu 1996; ob številnih
sanacijah ali gradnjah krajev-
nih in lokalnih cest, gradnji
več trafo postaj, ureditvi avto-
busnih postaj in podobnih
krajevnih potrebah se bodo v
prihodnjem letu lotih tudi
večjih projektov. Med temi so
gradnja prizidka k osnovni šo-
U Pod goro, regulacija in ka-
nalizacija potoka Polenšica ter
končna ureditev oskrbe z vodo
ter energetske oskrbe. V Kam-
ni Gori nameravajo urediti vo-
dovod, na Zbelovem novo ko-
pališče, v večmi krajevnih
skupnostih se bodo lotili tudi
obnove domov krajanov. Žu-
pan Janez Jazbec je sestanek
skleml s pohvalo za opravljeno
delo vsem predsednikom in jih
obenem pozval, naj sodelujejo
tudi na prihodnjih voUtvah.
B. Z.
Optika Salobir tudi v Celju
Optika Salobir je trem poslovalnicam - v Ljubljani, Kopru in
Levcu - pretekli petek dodala še eno, v Stanetovi 13, v Celju.
Optiko odlikuje pestra izbira okvirjev, specialnih stekel vrhun-
ske kakovosti, sončnih in smučarskih očal, ter tekočin za leče.
Zaenkrat omogočajo okulistične preglede v Levcu, kjer izdelu-
jejo plastične okvirje in sončna očala, januarja pa bodo okuli-
stične preglede opravljali vsak ponedeljek tudi v Celju. Optika
je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12.
Ure.
V optiki Salobir omogočajo nakup na dva čeka, in vas v teh
^eh še prav posebej vabijo k obisku.
Maturantske obleke na modni pisti
V podjetju Celjski sejem so skupaj s Plesnim valom Celje pripravili dve modni reviji maturant-
skih slavnostnih oblek, s tem pa tudi opozorili, da se čez poldrugi mesec že začenja sezona
maturantskih plesov.
Na popoldanski in večerni petkovi modni reviji, ki si ju je ogledalo preko 800 ljudi, je svoja
slavnostna oblačila in modne dodatke predstavilo 17 butikov in trgovin iz vse Slovenije. Mladi
manekeni so predstavili skupno 80 fantovskih in dekliških maturantskih oblek, vsi dekliški
modeli pa so bili, kar je še posebej pohvalno, unikatni izdelki. IS
Foto: EDI MASNEC
SnežakI za male
bolnike
Zimski čas, posebej še, če je
bogato začinjen s snegom, je
za otroke prava poslastica. To-
liko radosti in veselja prinaša
s seboj, da se od mraza rdeče
pobarvani noski še spomnijo
ne na mraz - zato je opazovanje
belih snežink skozi zarošena
bolnišnična okna za male bol-
nike še toliko bolj žalostno.
Otrokom, ki se že dlje časa
zdravijo na Otroškem oddelku
celjske bolnišnice, pa so žalost
in otožne misli pregnali učenci
2. a razreda I. osnovne šole iz
Celja, ki so na bolnišničnem
dvorišču, posebej zanje, posta-
vili nekaj pokončnih sneženih
mož. In če bi ti snežaki vedeli,
koliko veselja so prinesli v sr-
ca mladih bolnikov, se še dol-
go, dolgo ne bi stopili.
AL, Foto: gHERPA
Št. 51. - 21. december 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
14
Leto 1996 bo še boli bogato
Laška občina je med red-
kimi v Sloveniji, ki že vrsto
let organizirano in uspešno
ohranja in obuja stare šege
in delovna opravila. Odbor,
ki v okviru Zveze kulturnih
organizacij že trinajst let
skrbi za to področje, je pred
dnevi že sprejel program
svojega dela v letu 1996.
Odbor za obujanje, ohra-
njanje in prikazovanje starih
šeg in delovnih opravil se bo
poleg organizacije zdaj že
tradicionalnih prireditev,
kot so jurjevanje po ulicah
Laškega, ohcet po starih še-
gah na prireditvi Pivo in
cvetje ter prikaz starih ljud-
skih šeg, v prihodnjem letu
lotil še nekaterih novih ak-
tivnosti. Ob pomoči knjižni-
ce Laško želijo ustanoviti
narodopisni krožek, v okviru
katerega bi na enem mestu
zbirali in urejali narodopis-
no gradivo. Nekoliko druga-
če kot v drugih krajih želijo
v Laškem prihodnje leto or-
ganizirati tudi martinova-
nje. S projektom, ki ga pri-
pravljajo že nekaj let, bi po-
vezali gostinstvo, turizem in
narodopisno kulturo. Poleg
podelitve priznanja »Zlati
možnar« na osrednji priredi-
tvi ob kulturnem prazniku
ter predstavitvi projekta o
razvoju turizma na podeže-
lju, ki bo v prvih mesecih
prihodnjega leta, bo odbor v
začetku aprila skupaj z ama-
tersko gledališko skupino iz
Trobnega Dola ter z ljudski-
mi pevci in godci predstavil
tudi življenje kmečke druži-
ne na Kozjanskem. Zopet bo
pripravil tudi Šentjanževo
kresovanje na graščinskem
vrtu v Marija Gradcu.
V laškem odboru upajo, da
bodo v prihodnjem letu ob
pomoči občine lahko uresni-
čili še eno od svojih velikih
želja. Odkupiti namreč želijo
osamljeno, a kljub temu zelo
dobro ohranjeno staro kme-
tijo, na kateri naj bi uredili
muzej na prostem. JI
V Konjicah več garaž
Konjiška občina namerava v mestu Slovenske Ko-
njice prihodnje leto zgraditi 78 garažnih enot. Gradili
bodo v Mestnem trgu ter v bližini stanovanjskih blo-
kov v Slomškovi ulici ter ulici Toneta Melive. Garaže
bodo velike dobrih 15 kvadratnih metrov, cena zanje
pa je 9635 nemških mark v tolarski protivrednosti. Ce
bo dovolj zanimanja za nakup garaž, bodo začeli gra-
diti že spomladi. g 2
Biserna porolca pri Podiesnil(ovili iz Pesja
Marija in Ivan Podlesnik iz Pesja pri Velenju sta v decembru praznovala biserno poroko. V
zakonu so se jima rodili štirje otroci, tri hčerke in sin, danes pa šteje družina še osem vnukov in
sedem pravnukov. Pri Podlesnikovih je doma družinska harmonija, veliko veselja in delovnega
elana. 87-letni Ivan si je pokojnino prislužil s trdim delom v velenjskem premogovniku, v času, ko
rudarji niso uporabljali mehanizacije, pač pa le pridne roke. Njegov korak je še zmeraj poskočen
in odločen, palice pri hoji še ne potrebuje. Tri leta mlajša Marija se prav tako dobro drži. Zakonca
sta v svoji skupni preteklosti pomagala otrokom, ki niso imeli staršev, ponudila sta jim dom. Za
njima je srečno družinsko življenje, njun nasvet pa je naslednji: treba je veliko delati, veliko
odpuščati, biti vedno dobre volje in imeti miren spanec. Potem je jutro prekrasno, pravita
Podlesnikova. L. OJSTERŠEK
Topli vrelec praznuje
v Topolšici praznujejo ta
mesec 40 let taborniške or-
ganizacije, ene najstarejših v
Sloveniji. Prvi taborniki so
se odločili za skupno druže-
nje in delovanje 18. decem-
bra 1955, ko so ustanovili ta-
borniško družino z imenom
lopli vrelec, ki ga nosi vse
do danes.
Po besedah načelnika ta-
borniškega rodu Topli vrelec
Matjaža Cesarja sta v prete-
klih letih nihala tako število
članov kot tudi njihova zag-
nanost za delo. Pred štirimi
leti pa so v taborniških vr-
staJi v Topolšici pričeli z in-
tenzivnim delom, ki je obro-
dilo zelo dobre rezultate.
Vzgojili so 16 vodnikov, šte-
vilo članstva pa je naraslo z
28 na 98 tabornikov. Organi-
zirajo veliko akcij in tekmo-
vanj, ki mlade tabornike
najbolj zanimajo in veselijo.
Takšno je bilo tudi letošnje
trodnevno zimovanje za
medvedke in čebelice (na sli-
ki) na Slemenu nad Šošta-
njem. Vodili so jih načelnik
Matjaž Cesar ter mentorici
Jana Fenko in Tanja Per-
manšek ob pomoči šestih
mladih vodnikov in vodnic.
Tabornike so navdušile glav-
ne aktivnosti zimskega živ-
ljenja, na primer snežna bit-
ka s kepanjem, lov na lisico,
spuščanje po bob stezi in po-
stavljanje bivaka ter igluja.
Priredili so svojo lutkovno
igrico in sodelovali na prire-
ditvi Pokaži, kaj znaš ter iz-
delali časopis o taborniškem
življenju. V Toplem vrelcu
načrtujejo tudi v naslednjem
letu zimovanja na Slemenu,
in sicer za medvedke in če-
belice v januarju, za gozdov-
nike in gozdovnice pa v fe-
bruarju. V januarju bodo
skupaj z vodniki Jezerskega
zmaja iz Velenja pripravili
zimski pohod na Košuto nad
Tržičem, avgusta pa name-
ravajo oditi na tradicionalno
taborjenje v Ribnem pri
Bledu.
KL
Še eno gostišče
Štorman
že znanim gostiščem Štor-
man v Šempetru, Ločici pri
Vranskem, Vojniku in Žalcu,
se je minuli konec tedna pri-
družilo še eno in sicer v Pariž-
Ijah pri Braslovčah.
Tudi tukaj bodo nadaljevali
s tradicijo prijazne postrežbe
in dobre hrane, kar je ob le-
pem okolju vodilo vseh Štor-
manovih gostišč. Sicer pa bo
tudi to gostišče odprto tako
kot ostala, kar pomeni, da jih
samo ob ponedeljkih ne bo
mogoče obiskati.
T.T.
Obdarili bodo 2200 otrok
V mesecu decembru otroci po Miklavžu najbolj težko čakajo.
Božička in dedka Mraza. Seveda bi bilo razočaranje zelo veliko,
(t katerega od njih ne bi bilo, zato je tudi letos Občinska zveza
društev prijateljev mladine Žalec pripravila v Veselem decem-
bru obisk Božička ali dedka Mraza. Pri tem je bilo kar precej
težav, predvsem finančnih, ki pa so jih kljub težavam prebrodili
in dobra moža že obiskujeta malčke po krajevnih skupnostih.
Ob tem se vrstijo še druge prireditve, na katerih sodelujejo
najmlajši iz vzgojnovarstvenih organizacij in osnovnih šol. Na
sliki: Med prvimi od 2200 predšolskih otrok, je dedek Mraz
najprej obiskal najmlajše Braslovčane, stare od dveh do sedem
let. ________^_____, .  .      ..  .  .       _T.TAVCAR,
Vransko v znamenju kulturnih prireditev
Minuli konec tedna je studio
H iz Trbovelj skupaj z učitelji-
co glasbe na OŠ Vransko Ma-
rijo Urankar izvedel nadvse
simpatično glasbeno priredi-
tev Korajža velja.
O tem nam je ravnateljica
Valerija Pukl povedala: »Kar
27 učencev se je s svojimi
skladbami predstavilo najprej
sošolcem, popoldne pa še star-
šem. Vsa dvorana je odmevala
v pesmi, starši in nastopajoči
pa so bili navdušeni.«
Skupaj s Krajevno skup-
nostjo Vransko se pripravljajo
tudi na velik dogodek ob slo-
v-?nskem kulturnem prazniku?
»Takrat bomo čim bolj slo-
vesno počastili 130-letnico
rojstva dr. Lavoslava
Schwintnerja, enega največjih
slovenskih založnikov v dobi
modeme. Ob tej priliki naj bi v
njegovi rojstni hiši uredili spo-
minsko sobo in spominsko
ploščo. Ker bo to vseslovenski
dogodek, pripravljamo skupaj
z odborom za odkritje spomin-
ske plošče več aktivnosti: celo-
sten projekt šole, brošuro in
osrednjo prireditev, ki bo 10.
februarja. Takšen dogodek pa
seveda zahteva tudi ureditev
šole in njenega okolja, zato
smo z nekaterimi deli že-pohi-
teli. Tako smo s pomočjo KS
Vransko asfaltirali ploščad,
uredili in zasadili okolico šole,
prenovili zaščitno mrežo na
igrišču, pravkar pa se priprav-
ljamo na pleskanje telovadni-
ce in ureditev povsem dotraja-
nih talnih oblog. Pri tem bi se
rada zahvalila vsem, ki kakor-
koli pomagajo pri napredku
šole.« Na sliki: s petkove pri-
reditve Korajža velja.
TONE TAVČAR
Šl. 51. - 21. december 1995
15
NASI KRAJI IN LJUDJE
Matiček - sai si že vse prebral
Izlakartev Mailla z Dolgega vrha v teHnlku prebere vse, od prve do zadnje vrstice
Pred mnogimi leti je ena
od domačij na Čemšeniški
planini imela petrolejko še
posebej dolgo prižgano. Izla-
karjev Matija je namreč »po-
žiral« knjige in vse kar mu je
prišlo pod roko za branje.
Vaška knjižničarka mu je ob
enem od številnih obiskov
knjižnice rekla: »Matiček, po
kaj si pa ti spet prišel? Saj
nimaš več kaj prebrati.«
To je bilo tudi edino vese-
lje, ki se ga spominja danes
73-letni Matija, ki s svojo že-
no Jožico korajžno obdeluje
pest zemlje na Podvrhu pri
Braslovčah in na kateri pri-
delata skoraj ves živež.
»Vidite, pa sem ostal >pa-
vrski butl<. Ni bilo možnosti
za učenje. Takrat sem moral
navsezgodaj na pašo, pa v
šolo, na pašo in v šolo. Ko
sem prišel iz vojske, sem bil
gol in bos, saj se je v tistem
času prek teh hribov umika-
la beloruska vojska in so
nam vse pobrali.
Trdo sem moral poprijeti
za delo in prijatelj mi je
predlagal, češ, kaj boš v teh
hribih tako garal. Jaz pa vem
za eno v dolini. Pogledat sem
šel in z Jožico sva si bila
všeč. Tako sem ostal na njeni
domačiji, si našel službo v
Garantu, ostalo pa je tudi
veselje do branja. V hiši je
bil takrat naročen časopis
Domoljub, v roke pa mi je
pred 42 leti prišel tudi časo-
pis, ki je izhajal v Celju, v
njem pa so bile vesti iz naše-
ga območja. Prav zato sem
Domoljuba odpovedal, časo-
pis, ki je spreminjal ime v
današnji Novi tednik, pa je
ostal v hiši do danes. Včasih
sem tudi izrezoval romane in
jih posojal sosedom.
Preberem vse od prve do
zadnje vrstice. Najprej pa se
seveda ustavim pri nesrečah
in osmrtnicah. Menim, da ni-
sem rojen pod srečno zvezdo,
tako da se nagradnih iger ni-
koli nisem udeleževal. Kot
pa vidim, sreča včasih tudi
sama pride, saj ste se me
spomnili in mi za zvestobo
podelili zlato verižico. Še ni-
koli nisem dobil kakšnega
podobnega darila. Hvala in
želim še nadaljnjih 50 let,
bralcem in uredništvu pa kar
največ zdravja.«
EDI MASNEC
Med
argentinske
pianince
Planinsko društvo Celje
in Svetovni slovenski kon-
gres pripravljata za konec
februarja dvotedensko kul-
tumo-planinsko potovanje
po argentinskih gorah v
okolici Bariloč ter bivanje
v Buenos Airesu.
Ob 45-letnici Slovenske-
ga planinskega društva v
Argentini ter 100-letnici
delovanja Jakoba Aljaža
bo na sporedu tudi srečanje
s slovenskimi izseljenci.
Posebna proslava bo ob
blagoslovitvi bivaka »Slo-
venija« na Cerro Capilla
(1958 metrov), v programu
pa sta tudi Cerro Catedral
ter Cerro Tronador in šte-
vilna srečanja s slovenski-
mi rojaki v Bariločah pod
Andi ter v Buenos Airesu.
Potovanje bo od 22. febru-
arja do 6. marca, okvirna
cena pa je od 1500 do 2
tisoč nemških mark, odvis-
no od pokroviteljev. Prija-
viti se je mogoče na sedežu
Planinskega društva Celje.
BJ
Mladi za humano mesto
v torek 19. decembra se je
skupinam za humanizacijo
uresničila želja po medšol-
skem srečanju. Približno 50
udeležencev iz II. osnovne šo-
le, Osnovne šole Hudinja, Os-
novne šole Lava, Srednje eko-
nomske šole. Srednje frizer-
ske, tekstilne, strojne, promet-
ne šole in Srednje kmetijske,
vrtnarske, gospodinjske šole -
Medlog, se je zbralo na okrogli
mizi v Dijaškem domu Celje.
Cilian d.o.o. v sodelovanju z
Dijaškim domom in navedeni-
mi šolami je organiziral okro-
glo mizo pod naslovom Mladi
za humano mesto. Projekt
Mladi za humano mesto spod-
buja in vabi mlade k sodelova-
nju. Del svoje ustvarjalnosti so
mladi že pokazali v okviru
projekta Celje zdravo mesto in
nedavno zaključenih dnevih
zdravja in humanosti na enaj-
stih okroglih mizah in treh
srečanjih s starši. Na okrogli
mizi so govorili o mestu mla-
dih v družbi, problemih mla-
dih, nasilju, problemih zasvo-
jenosti, o nestrpnosti in strp-
nosti, o odnosih s starši, o na-
ravi in njenih ogroženosti.
Razkrivali so možnosti za pre-
seganje in zmanjševanje ome-
njenih negativnih pojavov.
RazmišljaU pa so tudi o svojem
mestu v mestu Celje.
Celje je mesto mladih, saj se
tisoč mladih vsak dan zgrinja
v celjske šole. Z njihovo pri-
sotnostjo Celje oživi na tisoč in
en način. Da bo Celje za mlade
tudi humano mesto, naj imajo
čim več možnosti, da pokažejo
svojo ustvarjalnost, priprav-
ljenost in različnost. Projekt
Celje zdravo mesto bo zaživel,
če bodo v njem imeli mladi
takšno mesto, da bodo lahko
sodelovaU pri ustvarjanju svo-
jih pogojev življenja, šolanja
in dela.
V torek so si učenci omenje-
nih šol izmenjali tudi pisne
prispevke v obliki šolskih gla-
sil (biltenov), kjer objavljajo
del svojih razmišljanj na že
omenjene teme. Hkrati pa je to
srečanje zaokrožilo tudi celo-
letne dejavnosti v evropskem
letu varovanja narave in letu
boja proti nestrpnosti.
ANTONIJA MARINČEK
Obislcall Dom upoicolencev na Polzeli
Mladi člani Rdečega križa Žalec oziroma skupina mladih za zdravo življenje in dobre medčlo-
veške odnose so v dneh pred prazniki obiskali Dom upokojencev na Polzeli.
Po krajšem nastopu, ki je sledil koncertu tamburaškega orkestra iz Liboj, so obiskali in izročili
skromna darila približno 20 oskrbovancem doma, ki nimajo sorodnikov ali pa jih ti skoraj nikoU
ne obiščejo. Te drobne pozornosti so bili obdarovanci, nekateri od njih so tudi nepokretni,
izjemno veseli, v novem letu pa so si želeU predvsem čim boljšega zdravja. Mladi žalski
sedmošolci so jih tokrat obiskali prvič, kot so povedali po srečanju, pa gotovo ne zadnjič. Osrečili
so nekaj najbolj osamljenih oskrbovancev doma in tudi sami prejeli obilje zares iz srca izrečenih
želja za dobro zdravje in čim daljšo in srečno mladost. T. TAVČAR
TEOS na novi
lokaciji
Ta teden so se v Celju, na
Glavnem trgu 10, v bivših
prostorih M-Cluba, ponov-
no odprla vrata trgovine
TEOS, ki je do sedaj obra-
tovala v Gosposki ulici. Tr-
govina in šiviljstvo TEOS
je prisotna v Celju že peto
leto. S preselitvijo na novo
lokacijo pa se je kupcem še
približala z bogato ponud-
bo elegantnih izdelkov,
izključno iz lastne proiz-
vodnje. Poleg velike izbire
ženske in moške konfekcije
je pri njih novost šivanje po
naročilu. Odprto imajo
vsak dan od 8. do 19. ure,
ob sobotah pa od 8. do 12.
ure.
Kolektiv trgovine in ši-
viljstva TEOS želi vsem
svojim strankam vesele
praznike ter srečno NOVO
LETO.
Za obisk se priporočajo.
Z dobrimi očali
do dobrega vida
Letos spomladi je Celje do-
bilo na Hudinji (Chemo cen-
ter) novo optiko - OPTIKO VE-
SENJAK.
So specialisti za očala in
zaščitna korekcijska očala,
ponujajo pa tudi tekočine za
kontaktne leče in ostale pripo-
močke za vid. Tako kot so ku-
pci v trgovskih centrih navaje-
ni. Vam tudi tukaj nudijo veli-
ko izbiro, ugodne cene in sa-
mopostrežno izbiro okvirjev.
Pri tem in pri izbiri korekcij-
skih leč stranki pomaga seve-
da optik s strokovnimi nasveti.
Kupci lahko izbirajo očala in
korekcijska stekla med najbolj
znanimi svetovnimi proizva-
jalci kot so: RODENSTOCK,
ESSILOR in ZEISS, seveda pa
tudi med izdelki domačih pro-
izvajalcev. V Optiki Vesenjak
Vam izdelajo očala ne glede na
zahtevnost Vaših želja in po-
treb. Pri tem pa posebno po-
zornost posvečajo kvaliteti iz-
delave, kar se stranka tudi sa-
ma prepriča.
Ker iz lastnih izkušenj vedo,
kakšen strošek predstavlja za
starše, če njihov otrok nosi
očala, imajo posebno ugodno
ponudbo otroških očal. Vsa
manjša popravila očal pa
opravijo brezplačno. Seveda
organizirajo tudi okulistične
preglede.
Za sončna in računalniška
očala kupcem z UV testerjem
pokažejo zaščito pred UV žar-
ki in odstotek svetlobe, ki gre
v oči. Brezplačno pa bodo pre-
verili tudi Vaša sončna očala,
če se boste oglasili pri njih.
Ne prezrite njihovega sloga-
na: OPTIKA VESENJAK -
KER POTREBUJETE DOBRA
OČALA.
Obiščite jih in se prepričajte
o kvaliteti vsak dan med 10. in
12. ter med 13. in 18. uro, ob
sobotah pa med 9. in 12. uro.
EP
Št. 51. - 21. december 1995
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
16
Center Sonček tudi v Celju
Mreži dnevnih varstveno
delovnih centrov Sonček se je
prejšno sredo pridružil tudi
center na Gregorčičevi ulici v
Celju. Ustanoviteljica Sončka
je Zveza društev za cercbralno
paralizo Slovenije, ki se bori
za enakopravnost ljudi s cen-
tralno paralizo in nezgodnimi
poškodbami možgan.
V Sloveniji se letno rodita
dva ali trije otroci s cerebralno
paralizo na tisoč živorojenih
otrok in med njimi je precej
težko prizadetih, ki ne bodo
nikoli sposobni samostojnega
gibanja in življenja. Za mlade
ljudi s cerebralno paralizo in
poškodbami možgan sta naj-
pomembnejša usposabljanje in
zaposlitev, saj jim slednja le
omogoča neke vrste neodvisno
življenje. Centri Sonček do-
polnjujejo storitve, ki jih nudi-
jo zavodi in centri za vzgojo,
izobraževanje, usposabljanje
in zaposlovanje otrok in mla-
dostnikov z motnjami v razvo-
ju. Delo v teh delavnicah je
prilagojeno individualnim
sposobnostim mladih invali-
dov, predvsem pa temelji na
inovativnosti in ustvarjalno-
sti. In s čim se ukvarjajo v
Sončku?
»Občasno imamo organizi-
rano varstvo za naše otroke in
mladostnike v popoldanskem
času in v času šolskih počitnic,
poskrbeli smo tudi za dnevne
in tedenske prevoze otrok, ki
se izobražujejo ali usposablja-
jo v različnih zavodih. Poleg
tega bomo organizirali razne
tečaje, pripravili prodajne
razstave naših izdelkov, kul-
turne in družabne prireditve
in druge klubske dejavnosti,«
pravi Jože Povalej, predsednik
društva za pomoč osebam s ce-
rebralno paralizo v Celju. V
centrih ali po pošti prodajajo
unikatne, lepo izdelane in
kvalitetne izdelke iz naravnih
materialov.
Center v Celju je prejšnji te-
den odprla državna sekratar-
ka za socialne zadeve Anka
Osterman, ki je dejala, da če bi
lahko ona urejala svet, bi bili
vsi otroci srečni, vami in za-
dovoljni. Goste je pozdravila
tudi predsednica Zveze dm-
štev za cerebralno paralizo
Slovenije Zora Tomič, pred-
sednica odbora za Unicef An-
dreja Črnak-Meglič pa je po-
udarila, da se moramo zaveda-
ti, da imajo vsi otroci enake
pravice. Otroke in odrasle s
cerebralno paralizo so v novih
prostorih pozdravili tudi otro-
ci iz osnovne šole iz Polzele, ki
so uprizorili simpatično žival-
sko modno revijo in nasmejali
vse prisotne.
DAMJANA SEME
Vodja varstveno delovnega centra Sonček v Celju Jože Povalej pozdravlja člane Društva za
cerebralno paralizo v novih prostorih na Gregorčičevi ulici.
Konec leta pod stekleno streho
v celjskem hotelu Celeia so
v petek odprli lepo urejen,
prostoren zimski VTt, ki pome-
ni privlačno in dobrodošlo po-
pestritev gostinske ponudbe v
mestu ob Savinji.
Zimski vrt so po načrtu ar-
hitektke Martine Čretnik ure-
dili delavci podjetja Pluton s
Polzele, opravljena dela pa so
veljala 35 milijonov tolarjev. V
hotelu Celeia lahko zdaj v
zimskem vrtu, kjer je prostora
za okoli 180 ljudi, skupaj z no-
tranjo restavracijo gostijo tudi
po 350-članske zaključene
skupine, kar je še posebej do-
brodošlo za poslovna srečanja.
Zimski vrt je svoj prostor na-
šel v predelu, kjer so vrsto let
poskušali oživiti gostinski vrt —
a zaradi odmaknjenosti v ho-
telski dvoriščni del nikoli ni
prav zaživel. Zdaj še vedno
ostaja del območja prost, v po-
letnih mesecih pa bodo na
njem seveda še imeli gostinski
vrt.
Sicer pa imajo po besedah
vodje ekonomske enote gostin-
stva Izletnika Celje Armele
Vodeb vse do konca leta pro-
stor zimskega vrta zaseden, za
svoja novoletna srečanja pa so
ga rezervirali v številnih celj-
skih podjetjih in ustanovah.
Precej zanimanja je za Silve-
strovanje pod zvezdami, v Ce-
leii pa račimajo, da se jim bo
naložba kmalu povrnila, saj
zimski vrt v sklopu načrtovane
prenove hotela po poplavi daje
vrsto možnosti za dodatno po-
nudbo. Foto: SHERPA
Lekarna v Novi vasi
Za približno 9 tisoč prebivalcev Celja je bil v petek dopoldne
pomemben dogodek odprtje nove lekarne v poslovno-stano-
vanjskem objektu v Ulici bratov Vošnjakov v Novi vasi.
V novi enoti Javnega zavoda Celjske lekarne bodo prebivalce
Nove vasi in okoliških naselij, ki so biU doslej brez lekarne,
oskrbovali z vsemi zdravih. Nekaj več kot 130 kvadratnih
metrov lekarniških prostorov pa bo med tednom odprto med 8.
in 13. ter 14. in 18. uro, ob sobotah pa med 8. in 12. uro      IS
Sejemski predpraznični utrip
Celjske ulice so od petka bo-
gatejše za dodatno predpraz-
nično ponudbo božično-novo-
letnega sejma. Koliko so res
bogatejše, prepuščamo vaši
presoji, res pa je, da sejemski
prodajalci letos ponujajo svoje
blago v ličnih lesenih hišicah.
Ce smo doslej bentili nad
neenotno postavitvijo sejma,
bo sprehod po mestnih ulicah
v času do konca meseca letos
nekoliko zmotila le suha roba,
za katero pa menda še nikjer
niso iznašli dovolj prostorne
lične prodajalnice...
Sejemske ponudbe tretji, če-
trti dan sicer dvotedenske pri-
reditve še ne gre podrobno
ocenjevati, vseeno pa že lahko
zapišemo, da je ponudba >kla-
sična<, ponekod bolj domisel-
na, dmgod spet pretirano ki-
časta. Sejemski prodajalci pa
bi svoje sodelovanje na božič-
no-novoletnem sejmu v Celju
vendarle lahko vzeli nekoliko
resneje. Dokaz, da gre nekate-
rim le za hiter, dnevni zaslu-
žek, je bilo tudi veliko praznih
in zaprtih stojnic sobotnega in
nedeljskega popoldneva. Pa
vendarle, sejem bi moral biti
enako živahen sredi mestnega
vrveža rednega delovnika in
ob nedeljskem popoldnevu, ko
se v središču mesta zbere le
peščica staršev s svojimi naj-
mlajšimi!
Le-ti namreč lahko vsako
popoldne po 17. uri prisluhne-
jo Dimnikarčku in nastopom
otrok, poklepetajo z dedkom
Mrazom, ki radodamo deli
bonbončke iz svojega, prve dni
obiskov zvrhano polnega ple-
tenega cekarja, in si ogledajo
zanje pripravljen program. Do
četrtka, 28. decembra, si bodo
v organizaciji Občinske zveze
prijateljev mladine Celje na
Glavnem trgu še lahko ogleda-
li Skratka Solatka, plesno
pravljico Peter in volk, nastop
Plesnega teatra Igen, čaranje
čarovnika Urbana, prisluhnili
glasbenim utrinkom Sanje in
Jasmine, samostojna koncerta
pa pripravljata tudi Sanja
Mlinar in Hajdi, ki je v goste
povabila še Maria iz Dima j a.
Prijazno osvetljeno mesto
ter dobrodušen dedek Mraz, ki
ob bonbončku za iskreno otro-
ško veselje prispeva še kratko
pravljico, pa v dneh do konca
leta le prispevata svoj delček
prazničnega razpoloženja.
IVANA STAMEJČIČ
Petdeset otrok Fanike Podgorelec
Minulo soboto je bilo v Novi vasi posebno slavje. Fanika Podgorelec iz Začreta je skupaj s
svojimi nekdanjimi rejenci proslavila 30-letnico rejništva. V treh desetletjih je gospa Fanika, ki
ima med rejnicami na Celjskem najdaljši staž, ponudila topel dom več kot petdesetim otrokom.
Čeprav je že nekaj let v pokoju, se rejništvu, kot pravi, še ne misli odpovedati. Trenutno skrbi za
šest otrok. Najmlajša hodita v vrtec, najstarejša deklica pa obiskuje osmi razred. Na sobotnem
slavju, ki se ga je udeležilo osemnajst nekdanjih rejencev, so se skupaj s Faniko Podgorelec
poveseliU tudi predstavniki celjskega Centra, za socialno delo. jl
Jubilej zreških pevcev
1a os mineva šestdeset let
od sačetkov organiziranega
zbo: jvskega petja v Zrečah.
Jubilej je tamkajšnje pevsko
društvo Svoboda minulo nede-
ljo proslavilo s koncertom v
zreški večnamenski dvorani.
Občinstvu so se predstavili vsi
trije odrasli pevski zbori Svo-
boda ter gostujoči mešani zbor
Mato iz Cme na Koroškem.
Nastopajoči so pod vod-
stvom zborovodje Franca Ko-
vača navdušili z bogatim re-
pertoarjem. Na prireditvi so
podelili zlata, srebrna in bro-
nasta Gallusova odličja, ki so
jih prejeU pevci za dolgoletno
sodelovanje v zboru. Članom
društva Svoboda je med dm-
gimi spregovoril še zreški žu-
pan Jože Košir in jim izročil
simbolično darilo.
Prvi zbor v Zrečah je usta-
novil sedaj že pokojni Vlado
Mohorič, ki je zaoral tako glo-
boko brazdo, da je ni mogel
nihče več zasuti, še tako burni
časi Zrečanom niso mogli pre-
prečiti, da ne bi peli.
Prvotni cerkveni zbor je
kasneje prešel v koncertne
dvorane. Po vojni je Vilma Ce-
glar ustanovila še ženski pev-
ski zbor. Tako sta in še deluje-
ta tako moški kot ženski zbor,
ki pa skupaj postajata znana
kot mešani pevski zbor. Svoje
največje uspehe doživlja zbor
pod dvajsetletnim vodstvom
Mohoričevega zeta, Franca
Kovača, ki se vozi na vaje zbo-
ra iz Kamnice.
Da petje ne pozna občinskih
meja, kaže tudi članstvo zbo-
ra, saj v njem prepeva vse več
Konjičanov. Zbor je gostoval
tudi že na Siciliji, v notranjo-
sti Italije, v Rusiji, na Polj-
skem in še bi lahko naštevali.
Koncert ob tem visokem ju-
bileju ni bil, praznik samo za
člane zbora, temveč tudi za vse
ljubitelje ubranega petja, ki so
se tega meglenega nedeljskega
popoldneva zbrali v večna-
menski dvorani v Zrečah. J. H-
iff. 51. - 21. december 1995

ŠPORT
Pokal za tisočaka!?
'''/"fP'Juf^n/rJa pokalnega tekmo¥anJa ¥ košarki za moške ¥ Mariboru, za ženske
¥Jjubljanl - Comet a¥e iekmi brez trenerja, Žalec pr¥ak Južne skupine D lige
Finalna turnirja pokalne-
ga tekmovanja bosta za žen-
ske 13. in 14. januarja 1996
v Ljubljani ter za moške 30.
in 31. marca v Mariboru.
KZS se je za prizorišči odlo-
čila na osnovi najboljših po-
nudb; pri moških sta se zdru-
žila oba mariborska kluba,-
BWC in Satex, v ženski kon-
kurenci pa je Jezica v sum-
ljivih okoliščinah '*premaga-
la" Celje.
"Ponudbo smo pravočasno
posredovali, toda na sedežu
KZS pred odpiranjem kuvert
naše prijave ni bilo. Po faxu so
sodelavci iz kluba poslali ko-
pijo, vendar je tudi Jezica kan-
didirala s povsem enakimi po-
goji in porodil seje sum, da vse
ni bilo korektno izvedeno.
Ljubljančanke so ponudile
5000 mark nagradnega sklada,
enako tudi Celje, a z zadrž-
kom, da se vsi štirje klubi do-
govorijo o razrezu delitve de-
narja. Na koncu je obveljala
ponudba Jezica: zmagovalcu
4000 mark, ostanek trem klu-
bom, in finale so dobili za
praktično tisoč mark," je o za-
kulisju žreba spregovoril pred-
sednik celjskega kluba Franc
Ramšak in za drugi del sezo-
ne napovedal možnost okrepi-
tve iz tujine na položaju kla-
sičnega centra.
Tollu dve tekmi
Zaradi izključitve na tekmi
13. kroga A-2 lige med Come-
tom in Kraškim zidarjem
(79:88) je bil domači trener
Vječeslav Tolj kaznovan s pre-
povedjo vodenja dveh tekem,
uradni predstavnik kluba Franc
Perkič je suspendiran, Comet
pa mora zaradi izredno neš-
portnega in tudi nasilniškega
obnašanja gledalcev in članov
vodstva domače ekipe plačati
108.750 tolarjev kazni.
Pred izrekom kazni je ko-
njiški župan Janez Jazbec v
pismu generalnemu sekretarju
KZS Iztoku Remsu opozoril
na številne nepravilnosti. "Pri
zagotavljanju ogromnih fi-
nančnih sredstev o usodi klu-
ba lahko odločajo posamezni-
ki, ki svoje delo jemljejo pro-
fesionalno le ob podpisovanju
blagajniškega izdatka," je med
drugim zapisal Janez Jazbec z
upanjem, da se bo košarkarska
organizacija nad vse pogostej-
šimi pritožbami zamislila in
ukrepala.
Ker slovensko košarko vodi-
jo zgolj sodniki (ob general-
nem sekretarju Iztoku Remsu
je komisar A lig Brane Ivanuš,
predsednik Tekmovalne komi-
sije Danilo Tovornik in stro-
kovni sodelavec Andrej Kobi-
lica; vsi so sodili še v sezoni
1993/94!), je pravzaprav že
vnaprej jasno, da proti kole-
gom ne bodo ukrepali. Nazo-
ren primer je ženska tekma Ce-
Ije-Pomurje (79:51), ko sta
sodnika šele pri deveti osebni
napaki opazila, da je domača
ekipa izrabila bonus. Svet sod-
nikov jima ni izrekel nobene
napake, ker sta po tolmačenju
predsednika Miodraga Djor-
djeviča pomoto popravila ob
naslednji osebni napaki in so
gostje v seriji izvajale štiri pro-
ste mete.
Podčetrtek izpadel,
Žalec naprej
s porazom v predzadnjem
krogu v Trbovljah je Podčetr-
tek v C ligi zapravil možnosti
za uvrstitev v ligaško končni-
co, saj je slabši v dvobojih z
Vičem (67:93, 70:68). Z raz-
pletom je najbolj zadovoljna
Rogla, ki tako ne bo prenesla
poraza z lokalnimi tekmeci,
marveč obe zmagi v dvobojih
z Ljubljančani.
V najnižji D ligi je prvi del
tekmovanja že končan. Žalec
je s samo enim porazom prvak
južne skupine in ima tudi do-
bro izhodišče pred nadaljeva-
njem najboljše osmerice. Dru-
gi krog se bo začel šele 27. ja-
nuarja 1996, prvak se bo ne-
posredno uvrstil v C ligo, na-
slednja trojica pa bo imela do-
datno priložnost v končnici.
^ Vrstni red enotne D lige:
Žalec 11, Ptuj, Gorenja vas,
Duplek in Pragersko po 10, To-
plice 8, Vipava 7, Lovrenc 6.
ŽELJKOZULE
Foto: SHERPA
Barbara Germ (z žogo) bo na finalni turnir pokala morala v Ljubljano, konjiški igralki Damjana
Račič (levo) in Katja Temnik (desno) pa za neposredni obstanek med najboljšimi pojutrišnjem
potrebujeta zmago proti Mariboru.
Športnik leta v torek
Društvo športnih novinarjev Slovenije bo najboljše posa-
meznike in ekipe leta razglasilo v torek ob 18. uri na tradi-
cionalni prireditvi v Ljubljani, ki se iz Cankarjevega doma
seli v dvorano Tivoli.
Zbrani naj bi bili vsi dosedanji najboljši slovenski šport-
niki, med kandidati za laskavi naslov pa je tudi ženska keg-
Ijaška ekipa Miroteksa. Po prireditvi bo še podelitev priz-
nanj Olimpijskega komiteja Slovenije, združenja športnih
zvez za izjemne športne dosežke.
Košarka
A-1 liga
Moški - 14. krog: Rogaška-
Idrija 75:73 (33:35); Jurkovič
21, Sušin 16, Novakovič, Lerič
10, Mičunovič, Mesič 9, Lito-
stroj-Kovinotehna 87:74 (45:
37); Tiller 20, Petranovič 16, Ja-
godnik 15, Stavrov 9, Rituper
6, Kobale 4, Zaletel, Cizej 2; Li-
tija-Olimpija 62:73, Republika-
Satex 95:84, Helios-Interier
81:89, BWC-Triglav 101:91.
Vrstni red: Olimpija (+) 27, In-
terier 25, Idrija, Kovinotehna,
Rogaška 22, Satex. Litostroj,
BWC 21, Republika, Helios 19,
Triglav (+) 18, Litija 17.
Ženske - 13. krog: Celje-
Unior Atras 100:56 (44:24);
Germ 28, Polutnik 22, Jurše 17,
Obrovnik 11, Potočnik, Vasic 9,
Kokolj, Vodopivec 2; Maribor-
Ježica 72:75, Pomurje-Ježica
ml. 77:48, Odeja-Ilirija 82:75.
Vrstni red pred zadnjim kro-
gom: Jezica 25, Celje 24, Ma-
ribor 22, Ilirija, Odeja 19, Po-
murje, Unior Atras 17, Jezica
ml. 13.
A-2 liga
Moški - 14. krog: Slivnica-
Pivovama Laško 93:95 (47:42);
Tovornik 53, Vujovič 13, Gole
8, Govc, Jeras 7, Starovasnik 3,
Blagotinšek, Durnik 2; Celje-
Olimpija ml. 103:77 (50:29);
Čeko 37, Grahovec 16, Jesenek
15, Kitek 13, Herman 11, Gregi
6, Nidorfer 3, Drobnič 2-Loka-
Comet 88:82 (50:37); Sporar
22, Plevnik 18, Benič 16, Siv-
ka 13, Kožar 5, Železnikar 4,
Temnik, Nerat 2; Ježica-Zagor-
je 80:59, K. zidar-Koper 113:
74, Ilirija-Krka 88:83. Vrstni
red: K. zidar (+) 27, Pivovarna
Laško 25, Krka, Loka 24, Co-
met, Ilirija, Jezica (+) 22, Za-
gorje 20, Slivnica 19, Celje,
Koper 18, Olimpija ml. 14.
Bllga
Moški -13. krog: Janče-Ke-
moplast 78:92, Plima-Brežice
80:79, Elektra-Bistrica 66:69,
Kamnik-Hrastnik 102:88, Bra-
nik-Maribor 79:98. Vrstni red:
Brežice, Plima 23, Kemoplast
22, Janče 20, Maribor, Kamnik
19, Bistrica, Elektra 18, Hrast-
nik 17, Branik 16.
Ženske - 13. krog: Celje B-
Domžale 66:42, Jesenice-Ro-
gaška 61:57, Šentvid-Maribor
ml. 64:36, Sežana-Ilirijaml. 82:
59.
Vrstni red: Sežana 25, Celje
B 24, Šentvid 21, Mibex ml. 20,
Domžale 17, Maribor ml, Jese-
nice 16, Rogaška 11.
Rokomet;
I. liga
Moški - 10. krog: Kodelje-
vo-Celje Pivovarna 21:26 (8:
11); Stefanovič 8, Pungartnik 7,
Šefarič 5, Leve, Puc 3; Litija-
Krško 31:27, Prevent-Jadran
32:24, Trebnje-Dobova 22:20,
Rudar-Fructal 26:24, Gorenje-
Slovan sinoči. Vrstni red: Ce-
lje Pivovarna Laško 20, Gore-
nje (-), Kodeljevo 12, Dobova
II, Prevent 10, Slovan (-), Liti-
ja, Rudar 9, Jadran 8, Krško 7,
Trebnje 6, Fructal 4.
11. liga - vzliod
Moški - 11. krog: Celje Pi-
vovarna Laško B-Polet 34:26;
Šantl 12, Pajovič, Pinter, Kopi-
tar 4, Lesjak 3, Buhanec, Mar-
čen, Trbojevič 2, Ivančič 1; Dra-
va-Sevnica 28:28, Brežice-Ra-
deče 21:29, Ormož-V. Nedelja
20:22, Krog-Pomurka 24:28^
Gorenje B-Dol včeraj. Vrstni
red po jesenskem delu: Rade-
če 20, Pomurka 17, Drava, Sev-
nica 15, Gorenje B (-) 12, Celje
Pivovarna Laško B 9, Polet, Or-
mož, Dol (-), V. Nedelja 8, Bre-
žice 6, Krog 2.
Kegljanje
Območna liga
Skupina A - 6. krog: Izlet-
nik-P. Laško 6:2, Strojkovina-
Ljubno 6:2, Kovinar-Avto Ce-
lje 4:4, Demit prost. Vrstni red:
Izletnik 10, Strojkovina 8, P,
Laško 6, Demit 5, Ljubno, Ko-
vinar 3, Avto Celje 1.
Skupina B - 6. krog: Obrt-
nik-Konjice II 2:6, Kovinoteh-
na-Komcel 8:0, Rogaška-Petrol
7:1, Kvit prost. Vrstni red: Ko-
vinotehna, Konjice II, Rogaška
8, Petrol 6, Kvit 4, Obrtnik 2,
Komcel 0.
Odbojka
I. liga
ženske - 11. krog: Gorica-
Celje 0:3 (-14, -4, -3), Cimos-
Zg. Savinjska 3:0 (4, 8, 6), Ko-
čevje-Bled 0:3, Branik-N. me-
sto 3:0. Vrstni red: Branik 22,
Cimos 18, Bled, Celje 14, N.
mesto 10, Kočevje 4, Zg. Sa-
vinjska, Gorica 2.
Moški - 11. krog: Izola-To-
polšica 3:0 (7, 9, 7), Žirovnica-
Čmuče 0:3, Fužinar-Brezovica
3:0. Vrstni red: Izola 20, Fuži-
nar 16, Črnuče 14, Topolšica
12, Žirovnica 4, Brezovica 0.
II. Mga
Moški - 11. krog: Kovinar-
Šempeter3:l (6, 6,-12, 6), Mi-
slinja-Intes 1:3, Salonit Il-Prva-
čina 3:1, Hoče-Žužemberk 3:1,
Š. Loka-Ruše 3:0, Portorož-
Granit 1:3. Vrstni red po jesen-
skem delu: Granit, Žužemberk
20, Š. Loka, Hoče 14, Šempe-
ter, Intes 12, Kovinar, Prvači-
na. Salonit II 10, Portorož 6,
Ruše, Mislinja 2.
Ženske - 11. krog: Ruše-Šo-
štanj 3:0(10, 11, 15), Ptuj-Vi-
tanc 3:0 (8, 14, 4), Rogoza-
Šempeter3:0(5,14,1), Solkan-
Cimos II 3:0, Šentvid-Prevalje
3:2. Vrstni red po jesenskem
delu: Ptuj 18, Jesenice 16, Pre-
valje, Šoštanj, Solkan 14, Ro-
goza. Ruše, Meltal, Šentvid 12,
Cimos II 4, Šempeter 2, Vitanc
0.
lil. liga-vzhod
Moški - 11. krog: Črna-Ce-
lie 1:3(3,-8.-12, 11), Fužinar-
Sempeter II 3:1 (8, -7, II, 10),
Topolšica II-Braslovče 3:2, Le-
nart-Ptuj 3:1, Mežica-Beltinci
0:3, Vuzenica-Gamsi 1:3. Vrst-
ni red po jesenskem delu:
Gamsi 22, Vuzenica, Beltinci
18, Celje 14, Fužinar II, Bra-
slovče 12, Mežica 10, Šempe-
ter II, Lenart 8, Topolšica II 4,
Ptuj, Črna 2.
Ženske - vrstni red po jesen-
skem delu: Kamnik 18, Meži-
ca 16, Dravograd 12, Granit,
Celje II10, Benedikt, Branik III
8, Cma 6, Sobota II 2, Step 0.
Streljanje
I. liga
Zračna pištola - 6. kolo: D.
Poženel-Mrož 1658:1682, Ce-
Ije-Olimpija(ž) 1606:1615, Ko-
njice-Kopačevina 1660:1664,
Olimpija-Brežice 1679:1628,
Trzin-Ptuj 1611:1673. Vrstni
red: Olimpija, Mrož 18, D. Po-
ženel 16, Ptuj, Kopačevina 14,
Celje 12, Olimpija 10, Brežice,
Trzin, Konjice 8, Kranj, Moriš
7.
Kardinarjevi šesti naslov
Kegijaška zveza Slovenije je najboljše posameznike In ekl-!
pe izbrala že desetič. Med nagrajenci so znova prevladovale j
igralke Miroteksa, ki so pobrale večino lovorik za žensko kon-i
kurenco, klub pa je, tako kot vsa leta doslej, dobitnik prizna-;
nja za najboljši slovenski kegljaški kolektiv.
Marika Kardinar je že šestič kegljavka leta in v njeni zbirki je;
več kot polovica vseh lovorik. Med mladinkami je svojo prvo lo- \
voriko dobila mladinska svetovna podprvakinja Andreja Razlag, \
najboljšo mladinsko in člansko žensko ekipo ima po pričakova- \
nju Miroteks, ki je brez nagrade ostal samo v konkurenci kade- \
tinj. Med moškimi je igralec leta zmagovalec svetovnega pokala i
Albin Juvančič (Iskra), najboljša ekipa pa je Konstruktor.
I^iličeprekkvaiifiifacij \
Končan je prvi krog kvalifikacij za uvrstitev v državno re- \
prezentanco za svetovno prvenstvo maja 1996 v Pragi.        :
Salobir (CP Celje) je izpadel že po uvodnih nastopih, Celjana v
Konstruktorjevem moštvu Nareks in Gmajner ter vse tri mlade \
igralke Miroteksa pa v zadnjem krogu. Kvalifikacije se bodo na- i
daljevale čez mesec dni; za tri prosta mesta bosta igrali tudi Gro- \
belnikova in Zupančeva, neposredno pa so udeleženke SP že Kar- j
dinarjeva, Tkalčičeva, Petakova in Šeškova. i
Vrstni red - moški: 1. Oman (Iskra) 4628, 2. Pintarič (Gradiš) j
4605, 3. Stoklas 4605, 4. Hribar (oba Rudar) 4580, 5. Nareks i
4541 ... 8. Gmajner (oba Konstruktor) 3591; ženske: I. Burja (Ru-i
dar) 1722, 2. Ribič 1703, 3. Flajšman (obe Triglav) 1668, 4. Hor-.j
vat (Gradiš) 1661, 5. Verbole (Korotan) 1620 ... 7. Špoljar 1599,;
9. Razlag 1570, 11. Koštomaj (vse Miroteks) 1548. \
Kvalifikacije imajo tudi kadetinje, ki bodo sredi junija 1996 v :
Bratislavi tekmovale na svetovnem prvenstvu. Po uvodnih nasto-
pih vodi Koštomajeva 823 pred Miškovičevo (Gorica) 809 in Ra-
tajčevo 802, šesta je Razlagova 799, osmi Spoljarjeva 796 in
deseta Gluvičeva 753. V reprezentanco se bo uvrstilo pet igralk.
TOP 16: Salobfr četrti
Kvalifikacije za turnir TOP 16 Celje 96 bodo trajale do praz-
nikov, med najboljšimi pa je nekaj sprememb.
V moški konkurenci je novi rekorder celjskega kegljišča Ur-
bane nedosegljiv, z odličnima nastopoma pa sta si finale že zago-
tovila domačina Salobir in Vodeb. Med ženskami je Kardinarjeva
z vrha zrinila Urbančevo, za finale pa je zanesljiva celotna ekipa
svetovnih prvakinj.
Trenutni vrstni red - moški: 1. Urbane (Iskra) 1012,2. Bene-
dik 975,3. Bizjak (oba Frei Holz) 960,4. Salobir (CP Celje) 957,
5. Steržaj (Konstruktor) 957, 6. Vodeb (CP Celje) 955, 7. Stoklar
(Rudar) 943, 8. Kirbiš (Leoben) 936, 9. Štrukelj (Iskra) 934, 10.
Gmajner (Konstruktor) 921 itd; ženske: 1. Kardinar (Miroteks)
479, 2. Urbane (Gradiš) 457, 3. Petak 455, 4. Grobelnik 451, 5.
Tkalčič 450,6. Šeško (vse Miroteks) 431,7. Šuster (Kamnik) 424,
8. Zupane (Miorteks) 422, 9. Veber (Trebnje) 416, 10. Dolenc
(Konstruktor) 415 ... Lesjak 415, Koštomaj 411, Špoljar 411, Raz-
lag (vse Miroteks) 400.
Prvič v treii desetletjili
Šoštaničani so maja praznovali tri desetletja kegljaškega
športa v Šaleški dolini, prvi turnir odprtega tipa za posamez-
nike v zgodovini kluba pa so pripravili šele v soboto!
Med 81 registriranimi igralci je zmagal Novak (Litija) z 901
kegljem in osvojil večji del nagradnega sklada v višini 45.000
tolarjev, ki gaje zagotovila Trzinka iz Velenja. Drugi je bil UršiČ
(Proteus) 896 in tretji Marinček (Kamnik) 893, reprezentant Biz-
jak pa je bil z 891 keglji šele peti. V skupini neregistriranih igral-
cev je bil najboljši Zgonjanin 421, sledita Gostečnik 407 in Hri-
bemik 407.
Št. 51. - 21. december 1995
ŠPORT
IS
Puc in Leve za Evropo
¥Luksemburgu Jutri rokometni spektakel meH Francijo In evropsko selekcijo, v kateri sta tuUI Igralca
Celja Pivovarne Laško - RIcharilson rokometaš leta
Pred dobrim mesecem dni
je nemški selektor Arno
Ehret določil evropsko tri-
najsterico za tekmo s Fran-
cijo, ki bo osrednji dogodek
ob 50-Ietnici luksemburške
rokometne zveze. Med iz-
branci je bil tudi Iztok Puc,
po odpovedih Baumgartner-
ja ter njegovih zamenjav Pe-
runičiča in Jakimoviča pa se
je v ponedeljek popoldne v
eliti znašel še Aleš Leve.
Evropska selekcija 1995 je
sestavljena iz rokometašev de-
setih reprezentanc, prvič tudi
s slovenskim deležem. Vratarji
so Lavrov (Ivry), Humember-
ger (Linz) in Marouschatt
(Standard Luksemburg), krož-
na napadalca bosta Torgova-
nov (Neva) in Johannesson
(Akureyri), na krilih Fernan-
dez (Teucro), Smailagič (Za-
greb) in Christiansen (Kol-
ding), na zunanjih položajih
Kudinov (Ivry), Eles (Fotex),
Puc, Leve (oba Celje Pivovar-
na Laško), Voica (Nordhorn).
Puc: "Evropa me
ceni*
Iztok Puc je tretjič med ro-
kometnimi zvezdami. Leta
1992 Je za Evropo igral proti
Avstriji in dosegel pet golov,
letos Junija bi moral biti na
otočju La Reunion v reprezen-
tanci sveta, a se Je zaradi poš-
kodbe odpovedal nastopu in
Luksemburg bo nova prilož-
nost za veliki spektakel. "Za
revijo rokometa," pravi Puc,
"čeprav je veliko odvisno tudi
od nasprotnika. Francozi bodo
v manj kot pol leta odigrali tri
tovrstne tekme, vendar si kot
svetovni prvaki zanesljivo že-
lijo uspeha."
Selekcija vseh selekcij Je za
vsakega športnika eden vrhun-
cev in Puc Je zanesljivo med
deseterico najboljših rokome-
tašev na svetu: lani drugi igra-
lec v izboru IHF, letos v repre-
zentanci sveta in Evrope. "Ro-
komet Je evropski šport in v se-
lekciji sveta sta običajno eden,
morda dva igralca z drugih ce-
lin. Izbor mi pomeni več kot
nastop, kajti Evropa - strokov-
njaki in novinarji - cenijo in
spoštujejo Iztoka Puca. Najbolj
realna se mi zdi reprezentan-
ca sveta za tekmi v La Reunio-
nu, ker Je bila selekcija nare-
jena med svetovnim prvens-
tvom in so bili izbrani resnič-
no najboljši," razmišlja Iztok
Puc.
Temnopolti Jackson Ric-
hardson, ki je aprila s fran-
cosko reprezentanco igral v
Golovcu, je v izboru specia-
lizirane revije VVorId Hand-
ball in mednarodne zveze
IHF rokometaš leta, potem
ko je bil že najboljši igralec
svetovnega prvenstva. Med
ženskami so nove prvakinje
Korejke, ki so v finalu pre-
magale Madžarsko s 25:20.
V tekmi za bron je bila Dan-
ska boljša od Norveške s
25:24, na olimpijske igre pa
se je uvrstila še Nemčija z
zmago nad Rusijo s 26:22.
Leve: "Ne delam si
utvar'*
Slovenija je doslej že imela
nekaj "evropskih" reprezen-
tantov, toda Aleš Leve Je prvi,
ki bo nastopil kot član našega
kluba. "V ponedeljek popold-
ne me Je po telefonu poklical
generalni sekretar RZS Polde
Kalin in sporočil odločitev
EHF, da ima Slovenija v
evropski selekciji levega zuna-
njega igralca," Je skromno ob-
novil potek senzacionalne no-
vice Aleš Leve. "Ne delam si
utvar, da so me iskali, prilož-
nost sem dobil po spletu oko-
liščin."
Slovenjegrajčan v celjskem
dresu še vedno vztraja pri re-
prezentančnem slovesu. "Do-
volj Je bilo, tekma v Kutini Je
bila moja zadnja za Slovenijo
in tudi Jutrišnji Luksemburg ne
bo spremenil odločitve. Tekma
Je nekaterim očitno odveč, to-
da sam sem vabilo sprejel z ve-
likim veseljem in upam, da
bom odigral tudi kakšno minu-
to. Pred leti, v časih skupne Ju-
goslavije, nisem niti pomislil
na svetovno prvenstvo, zdaj pa
bom celo evropski reprezen-
tant, čeprav izbor razumem
predvsem kot priznanje slo-
venskemu rokometu."
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Evropski tandem Celja Pivovarne Laško: Aleš Leve in...
... Iztok Puc, kije le tretjič izbran med najboljše.

Predazzo: na tekmi alpske-
ga pokala v nordijski kombina-
ciji za starejše mladince peti Ro-
lando Kaligaro, ki je po skok^
celo vodil, in enajsti Peter Čeh
(oba Velenje).
Kranj: na uvodni skakalni
tekmi dečkov do 15 let 6. Ži-
vic, 13. Zorko, 23. Globačnik,
38. Kočnik, 56. Klemenčič, 57.
Perše in med leto dni mlajšimi
skakalci 9. Globačnik, 22. Koč-
nik. (J. O.)
Celje: v 5. krogu vaterpolske-
ga DP Posejdon-Triglav 1:34
(0:8, 0:8, 1:9, 0:9; Košar), Ko-
per-Kranj 12:5, Portorož-Mari-
bor 6:9, Tivoli-Ljubljana 3:18.
Vrstni red: Triglav, Ljubljana9,
Maribor, Koper 8, Portorož 4,
Kranj 2, Tivoli, Posejdon 0.
Zreče: v 13. krogu C košar-
karske lige Ruše-Rogla 81:110,
Rudar-Podčetrtek 74:71, Ra-
denci-Vič 76:73, Lenart prost..
Vrstni red: Radenci 22, Lenart,
Rogla 19, Vič (+) 17, Podčetr-
tek 15, Rudar 14, Ruše II.
Žalec: v 10. krogu D košar-
karske lige Gorenja vas-Hrašče
76:73, Toplice-Vipava 67:76,
Žalec prost. Končni vrstni red:
Žalec 15, Gorenja vas 14, To-
plice 13, Vipava 9, Hrašče 8.
Polzela: v polfinalu končni-
ce savinjske košarkarske lige za
uvrstitev od 1. do 4. mesta Ce-
Ije-Mozirje 46:52, Velenje-Gor-
nji Grad 84:48, za uvrstitev od
5. do 8. mesta Vrbovec-Prebold
0:20 bb, Garant-Laško 33:48. V
finalu bosta 14. januarja 1996
igrala Velenje in Mozirje.
Rečica pri Laškem: v 6. kro-
gu II. strelske lige z zračno pi-
štolo D. Poženel II-Mrož II
1631:1.509. Vrstni red: Kam-
nik, Predoslje 18, Olimpija II
16, Ptuj, Marok 14, Domžale,
D. Poženel II 12, Mrož II, Ko-
pačevina II 10, 29. oktober 8,
Ivanuš, Ruše 5.
Celje: v 6. krogu II. strelske
lige-sever z zračno puško Celje-
FLV 1574:1681, Radgona-Ju-
teks 1717:1667, Ormož-Šlander
1672:1-564. Vrstni red: 29. ok-
tober, Radgona 18, Marok,
FLV, Ormož 14, Pomurka 12,
Steklar Juteks, Celje 10, Dom-
žale 9, Slander 8, Rudnik 6.
Žalec: v 6. krogu III.strelske
lige-sever z zračno puško Ko-
njice-Braslovče 1623:1597, Ru-
še-Kovinar 1619:1631, Žalec-
Elektro 1629:1631, Impol-D.
Poženel 1603:1600. Vrstni
red: Elektro 18, TSO, Kovinar
16, Brežice 13, STT, Konjice
12, Žalec, Ruše, Braslovče, D.
Poženel 10, Impol 8, Polskava
5.
Frankolovo: na novoletnem
odbojkarskem turnirju med
moškimi zmaga Nivoja pred Vi-
zuro. Kamnom, Frankolovim,
Papilonom in Mikolo, med žen-
skami četrti naslov Frankolovu,
sledijo Gaberje, Kamen, Banka
Celje, Dobrna in Klima.
St. Veit: na mednarodnem
dvoranskem turnirju v malem
nogometu Je zmagala mlajša
ekipa Vranskega (brata Ocvirk,
Korun, Sušnik, Košica, Krivec,
Vodovnik, Kreča, Zupan), sta-
rejša ekipa do 11 let pa Je v
predtekmovanju zasedla 3. me-
sto.
Ljubljana: na drsalnem tek-
movanju za pokal Tivoli med
dečki do 9 let 1. Kalšek, 6. Lu-
kačevič, 7. Šulc, med deklica-
mi 9. Kroflič, dečki do 8 let 1.
Zorza, 3. Jeponja, 4. Ojsteršek,
5. B. Meža, med deklicami 1.
Jensterle, 3. Kevič, 6. Sluga, 7.
Uspenskaja (vsi Celje).
Maribor: na šahovskem DP
železničarjev je med 23 šahisti
zmagal Franc Pešec iz Celja, ki
dobil sedem partij in dvakrat re-
miziral. Četrti je bil Janez Pe-
šec, oba pa sta se uvrstila v re-
prezentanco za olimpiado želez-
ničarjev, ki bo maja 1996 na
Madžarskem.
Petek, 22.12.
Košarka
Zreče: Rogla-Radenci (14.
krog C moške lige, 19).
Sobota. 23.12.
Košarka
Polzela: Kovinotehna-BWC
(19. 30), Krško: Interier-Ro-
gaška (15. krog A-1 moške li-
ge, 17); Laško: Pivovarna Laš-
ko-Olimpija ml. Slovenske Ko-
njice: Comet-Slivnica (obe 19),
Ljubljana: Ilirija-Celje (15.
krog A-2 moške lige, 20); Slo-
venske Konjice: Unior Atras-
Maribor (16. 30), Ljubljana:
Ilirija-Celje (14. krog I. ženske
lige, 19); Maribor: Maribor-
Plima (16. 30), Hrastnik:
Hrastnik-Elektra
(14. krog B moške lige, 20);
Rogaška Slatina: Rogaška-Se-
žana, Ljubljana: Mibex ml-Ce-
Ije (14. krog II. ženske lige, 17);
Podčetrtek: Podčetrtek-Ruše
(14. krog C moške lige, 19).
Rokomet
Celje: Celje Pivovarna Laš-
ko-LitiJa (18), Krško: Krško-
Gorenje (11. krog I. moške li-
ge, 19).
Vaterpolo
Celje: Posejdon-Koper (6.
krog I. lige, 20. 30).
Sreda, 27.12.
Košarka
Rogaška Slatina: Rogaška-
Triglav, Domžale: Helios-Ko-
vinotehna (16. krog A-1 moške
lige), Celje: Celje-Pivovarna
Laško (vse 19), Ljubljana:
Olimpija ml-Comet (16. krog A-
2 moške lige, 17. 30).
Smučarke na Rogii
v sredo bo na Jurgovem državno prvenstvu v slalomu za
ženske, na katerem bo nastopila večina naših najboljših smu-
čark.
Na startu bosta zanesljivo druga in tretja z zadnje tekme,
za svetovni pokal Urška Hrovat in Katja Koren, prvič v le- \
tošnji sezoni morda Alenka Dovžan in Spela Pretnar ter Bo-
kalova, Suhadolčeva, domačinka Koštomajeva in druge. Start;
prve vožnje bo od 10. uri. j
i. Reya preil Sankakum
Na tradicionalnem novoletnem turnirju pionirjev v Judu Je ekip-'
no zmagal domači Ivo Reya pred Sankakum in Olimpijo. .
Med starejšimi dečki je zmagal tudi B. Holer (IR), drugi Je bilj
Jurkovnik (San) in tretji Kukič (IR). V mlajši kategoriji zmage zai
D. Imamoviča (IR) in Olipa (San), drugi je bil Lakner in tretji E. |
Imamovič, Ferjanc, Jovanovič, Dremelj, Grosek (vsi IR), Dreml
in brata Križnik (vsi San), v enotni ženski kategoriji zmage Delč-;
njakove, Križnikove in Nareksove ter v polfinalu Olipova in Le-:
šnikova (obe San). |
Vegradu mladinski nasiov
Rokometašice Vegrada so z zanesljivo zmago proti Žalcu z 21:16
(10:8) vAjdovščini osvojile naslov mladinskih državnih prvakinj.
Velenjčanke so v polfinalu visoko premagale domači Mlinotest s
23:14 (11:6), v drugi tekmi pa je bil Žalec šele po podaljšku boljši
od Olimpije z 21:20.

Jutri žreb pokala
v hotelu Slon v Ljubljani bo
jutri javno žrebanje polfinalnih
parov pokalnega tekmovanja.
Med najboljšo četverico so se
uvrstili Publikum, Primorje,
Rudar in Olimpija, polfmalni
tekmi pa bosta 6. in 20. marca
1996.
Publikum ob pol
milijona
Več kot tri milijone tolarjev
so prvoligaši Jeseni morali pla-
čati NZS zaradi najrazličnejših
kazni: Mura 630.000, Olimpija
550.000, Publikum 540.000,
Maribor 450.000, Primorje
380.000, Izola 320.000, Koro-
tan 200.000, Gorica 150.000,
Rudar 60.000, Beltinci 50.000.
V drugi ligi je Šentjur "podpr-
vak" s 150.000 tolarji kazni, ta-
koj za njim so Radeče s
140.000, povsem na dnu pa Era
Šmartno s samo 20.000 tolarji.
Konjiški finale SRP Ptujčanom
Finalni turnir 10. slovenskega revialnega pokala (SRP) v malem nogometu seje v Slovenskih
Konjicah končal z zmago Poetovia, kije bil prvak že leta 1992, ko je po šestmetrovkah premagal
celjski Penal Zvezdaš.
Poetovio Je v finalu premagal Sambo iz Postojne s 3:1 in v sedmih tekmah edini ni doživel pora-
za. Domače moštvo Oplotnice je v predtekmovalni skupini C igralo z Meteorplastom iz Križevcev
2:2 in izgubilo z vodilno ekipo državnega prvenstva Rogičem 1:4 ter Talci 1:3. Za najboljšega
igralca finalnega turnirja Je bil izbran Mitrakovič (Samba) ter za vratarja Komik (Poetovio).
Foto: MATEJ NAREKS
it. 51. - 21. 6m€»m\ft 1995
19
RADIO - INFORMACIJE
NOVj-TfPNIK
Skupščina radijcev: 4. mreža ostane
Prihoanll festival ZUruženja bodo pripravili raUllcl Štajerskega vala
Prejšnjo sredo je bila v
Ljubljani redna skupščina
Združenja radijskih postaj v
Sloveniji. Na njej so pred-
stavniki lokalne oziroma re-
gionalne radiodifuzije na
Slovenskem ocenili oktobr-
ski 6. festival Združenja v
Kranjski Gori in v organiza-
ciji Radia Triglav z Jesenic.
Ocena festivala je bila sicer
pozitivna, čeprav je bilo ne-
kaj pripomb: narobe je bilo,
da je Radio Študent »pobral«
dve nagradi v isti kategoriji,
radijske postaje - tekmoval-
ke se niso držale minutaž pri
posameznih oddajah, žiriji
se nista sestali z Izvršnim
odborom Združenja, in po-
dobno.
Za našo hišo je zanimiva
izjava predsednika Zdniže-
nja Aleša Kardelja, da je bil
po njegovem najboljše orga-
niziran 5. festival v Celju. Te
laskave ocene pač nismo mo-
gli preslišati. Naslednji, 7.
festival bodo pripravili ok-
tobra prihodnje leto radijski
kolegi Štajerskega vala iz
Šmarja pri Jelšah.
Na skupščini smo se še do-
govorili, da bomo do vključ-
no aprila 1996 še »vzdrževa-
li« 4. radijsko nurežo, kjer
bomo zadnji četrtek v mese-
cu ob 17. uri za eno uro go-
stili izmenja je predsednika
Republike Slovenije Milana
Kučana (februarja iz studia
Radia Velenje), predsednika
vlade RS dr. Janeza Drnov-
ška (januarja iz studia Radia
Radlje ob Dravi in aprila iz
studia   Radia   Triglav)   in
predsednika Državnega zbo-
ra RS Jožefa Školjča (marca
iz studia Radia Štajerski val
iz Šmarja pri Jelšah).
Svet za radiodifuzijo je o
nekomercialnih statusih ra-
dijskih postaj dokončno od-
ločal včeraj v sredo, 20. de-
cembra, vendar nam do zak-
ljučka redakcije še ni bilo
mogoče zapisati njegovih
sklepov,* medtem ko se bo do
konca decembra verjetno ne-
mogoče držati roka za uredi-
tev vprašanj v zvezi s plače-
vanjem avtorskih pravic.
Vsekakor smo radij ci lahko
veseli, da nas vsaj na Uradu
za zaščito intelektualne last-
nine ne smatrajo zgolj za
»pirate«. Vsaj tako je razu-
meti sporočilo iz zapisnika o
sestanku z našimi predstav-
niki.
Ugotovitve s tega sestanka
so na omenjenem Uradu za-
pisali takole: Urad za zaščito
intelektualne lastnine zelo
veseli velika pripravljenost
člamic Združenja za ureditev
razmer na avtorsko-prav-
nem področju. Urad bo pre-
učil predloge članic Združe-
nja in dogovoril skupni se-
stanek s Sazasom.
Vse kaže, da bo naslednja
skupščina Združenja radij-
skih postaj v Sloveniji pro-
gramsko-volilna, prav tako
je pričakovati, da bo doseda-
nji predsednik Združenja
Aleš Kardelj iz RGL prepu-
stil »krmilo« drugemu.
MITJA UMNIK
Božična oddaja:
v tem lepem predbožič-
nem času bomo praznično
obarvali tudi oddajo Glasba
je življenje.
Morda vam lahko postre-
žem z zanimivim podatkom.
Ste kdaj razmišljali, katera
plošča je bila najbolje pro-
dajana?
To je bila White Christmas
- Beli Božič. Samo v Ameriki
je bilo prodanih 175 milijo-
nov teh plošč, drugod po sve-
tu pa so jih prodali še nekaj
milijonov. Leta 1942 je Bing
Crosby posnel nekoliko
osladno besedilo: Tm dre-
aming of a White Christmas
(Sanjam o belem Božiču).
Tej številki se (sicer poča-
si) približujejo tudi naši Ču-
ki, ki že tri tedne sedijo na
najvišji veji naše lestvice slo-
venske glasbene popularno-
sti. Vztrajno jih lovi Ansam-
bel Lojzeta Slaka, na tretji
veji pa so trenutno Agropo-
povci. Vabimo vas k sodelo-
vanju v naši akciji, vse po-
drobnosti boste izvedeli v
oddaji.
Bernard Shaw je srečal
skladatelja, znanega po svo-
jih glasbenih neuspehih.
»Vidim, da si nekam pobit.
Kaj se je pa zgodilo?«
»Sinoči, ko me ni bilo do-
ma, je moj triletni sinko vr-
gel v ogenj mojo najnovejšo
skladbo.«
»Neverjetno, čudežni
otrok... Sele tri leta je star,
pa se že tako razume na
note!«
Lepe praznike ob posluša-
nju času primerne glasbe,
vam želi ekipa oddaje Glas-
ba je življenje!
SIMONA H2O
Rezuitati natečaja
Open Societv Fund
Po seji skupščine Združenja
radijskih postaj v Sloveniji je
bila slavnostna razglasitev re-
zultatov in podelitev nagrad
udeležencem natečaja Združe-
nja, Open Society Fund in Ne-
deljskega dnevnika.
Natečaja o marginalnih
družbenih skupinah se je od
20. do 26. novembra udeležilo
sedem radijskih postaj, od te-
ga šest članic Združenja in Ra-
dio Postojna-Radio 94.
Prvo nagrado v vrednosti
1.300 ameriških dolarjev v to-
larski protivrednosti je osvoji-
la Jurka Fisher iz Koroškega
radia Slovenj Gradec in ji do-
dala še posebno nagrado za iz-
vedbo v vrednosti 300 dolar-
jev. Drugo nagrado v vredno-
sti 800 dolarjev s posebno na-
grado za idejo v vrednosti 300
dolarjev so prejeli kolegi Mur-
skega vala iz Murske Sobote,
tretjo nagrado v vrednosti 500
dolarjev s posebno nagrado v
vrednosti 300 dolarjev je pre-
jel RGL iz Ljubljane, medtem
ko je posebno nagrado za po-
gum prejela novinarka Radia
Celje Nataša Gerkeš za oddajo
V satanovih krempljih. Teh-
nična realizacija je bila v ro-
kah Matjaža Marinčka.
Za Nedeljca so bili zmago-
valci vsi in so avtorji dobili v
dar še radiokj^setnik.
Šff. 51. - 21. december 1995
REPORTAŽA
Ni vitezov in ni zgodb
iz Oolctor romanov
Pogovarjali smo se s kirurgom — travmalologom, doktorjem znanosti, Radkom Komadino
Radko Komadina: zdravnik;
specialist-kirurg, eden izmed
sedmerice stalnih članov bol-
nišnične travmatološke ekipe,
doktor znanosti. In soprog ter
oče dveh hčera, pa ljubitelj
umetnosti in sploh vsega lepe-
ga, predvsem pa življenja.
Njegovo delo v Splošni bolniš-
nici Celje je nenehno spopada-
nje z boleznijo, s prežečo smrt-
jo, je večna tekma, katere
končni izid mora biti življenje.
Odraščanje v družini, kjer je
bil oče zdravnik, je najbrž pre-
cej pripomoglo k temu, da se je
po maturi na celjski Gimnaziji
odločil za študij medicine...
»V naši družini je bilo nara-
voslovje nekako v ospredju;
oče zdravnik-intemist, mama
je bila na poti, da postane ke-
mik. In tako je bilo naravo-
slovje tudi meni bližje od
družboslovja. Po maturi sem
nihal med kemijo in medicino.
Ta je prevagala zaradi poseb-
nega izziva: na medicini so bili
sprejemni izpiti, tekmovalno
vzdušje pa me je vedno privla-
čilo. Zame je bilo častno, da
sem se lahko pomeril z ostali-
mi kandidati za ta študij. In
ker sem bil po srcu kemik, sem
imel vedno v mislih intemi-
stično smer.«
In kako se je zgodil zasuk h
kirurgiji? »V petem letniku
študija so bile obvezne vaje iz
kirurgije. Spominjam se, da je
bila moja prva tovrstna izkuš-
nja razmeroma nedolžen poseg
na prstu, ki pa sem ga komaj
prenesel. To so, seveda, opazi-
le tudi sestre, ki so me zaradi
izraza bledice na obrazu pri-
čele zbadati, in takrat se je ne-
nadoma zgodil zasuk za 180
stopinj. Spet je bil odločilen
izziv, želja po dokazovanju in
samopotrjevanju. Od takrat
dalje sem imel v mislih samo
še kirurgijo. Potem sem imel to
srečo, da sem prišel v roke od-
ličnemu mentorju. Primarij
doktor Rado Pilih me je v celj-
ski bolnišnici lepo sprejel in
me znal za kirurgijo in potem
za travmatologijo še dodatno
navdušiti. Takoj na začetku pa
mi je povedal resnico, ki v ki-
rurgiji, predvsem pa v travma-
tologiji, še kako velja: da smo
kirurgi ljudje, ki smo primora-
ni nenehno živeti z določeno
dozo stresa. In še dodal, da je
zato treba v zasebnem življe-
nju vedno nekaj takega početi,
kar sprošča, za to pa sta, po
njegovem prepričanju, najpri-
mernejša glasba in šport.«
Trofeje bi bile
pogubne
Znano je, da je travmatolo-
gija najbolj stresogena od vseh
kirurgij, je praviloma vselej
bitka za življenje, iztekajoči se
čas pa najbolj usoden dejav-
nik. Kirurg-travmatolog mora
biti 24 ur dnevno v pripravlje-
nosti, saj se lahko vsak trenu-
tek zgodi, da se pred njim po-
javi bolnik, ranjenec, ki so mu
štete ure, minute. Je takrat
sploh kaj časa za razmišljanje,
priprave na operacijo...?
»V politravmi nikoli ne veš,
koga boš operiral, pred tabo je
samo človek, ki mu moraš reši-
ti življenje. Zato je za pripravo
na operacijo na voljo zelo malo
časa.
Sicer pa sama operacija za
kirurga ni težka naloga, težka
je odločitev zanjo in za način,
kako jo bo speljal. Vsaka ope-
racija je strašansko hud poseg
v organizem, ki vedno pušča
posledice, kirurgova naloga pa
je, da pretehta škodo na eni in
koristi na drugi strani ter se
potem, če je le mogoče v sode-
lovanju z bolnikom, odloči za
tisto, kar je zanj najboljše.
Trenutno so moja ljubezen
kolki, to so tehnično zahtevne
operacije, ki pa niso streso-
gene.
Seveda pa je pravi izziv za
kirurga politravma, ko moraš
takoj operirati, reševati več
poškodb hkrati, reakcijski čas
pa mora biti čim krajši, zato
pri travmatoloških primerih ni
časa za tehtanje, diagnostici-
ranje zlomov ipd. To je v bi-
stvu tekma s časom, ko moraš
sprejeti borbo proti človekovi
smrti. Tu ni nič drugega in tu
ni nobenih zmagovalnih trofej.
Zbiranje trofej bi bilo za nas
pogubno početje.«
Pogled na ranjenca pred sa-
bo, ki so ga pred tem tako re-
koč izrezali iz avtomobilske
pločevine, je gotovo pretre-
sljiv, tako miselno kot čustve-
no. Je to za travmatologa hudo
breme? Se sploh kdaj takšnega
bremena reši?
»V takih primerih ni časa za
razmišljanje, še manj za ču-
stva. Takrat si preprosto stroj,
ki izpolnjuje samo tisto, kar
mu narekujeta stroka in zna-
nje. Vse ostalo, kar si ljudje
morda predstavljajo, so samo
herojske zgodbe iz Doktor ro-
manov. V politravmi moraš
čustva popolnoma izključiti,
pred očmi imaš samo stroko,
razne diagrame iz strokovnih
knjig, pa tisto, kar si odnesel z
raznih simpozijev, predavanj,
in sploh se v bitkah, ko gre za
življenje ali smrt, ne počutiš,
da si kakšen vitez na belem
konju, kot si nemara kdo pred-
stavlja. Na to, da čustva po-
polnoma izrineš, se navadiš po
nekaj letih, sploh pa si ne smeš
dovoliti, da te zgrabi panika.
Seveda pa je tu še druga plat,
ko je to naše delo povezano
tudi z veseljem, z osebnim za-
dovoljstvom nad uspehom, ki
se mu reče življenje, zdravje.«
Kaj pa neuspehi, porazi, ko
trud ni poplačan z življenjem
bolnika. Ko se kirurg mora
sprijazniti z dejstvom, da je
njegov bolnik po operaciji
umrl. Je to težko sprejeti?
»Pri vsaki operaciji je znan
statistični odstotek neuspeha
in tega se moraš zavedati. Če
se ob tem zavedaš, da imaš do-
volj znanja, da si v ročnih
spretnostih dovolj izurjen in
da si čustveno dovolj stabilen.
te poraz ne more zrušiti. To je
tako kot na tekmovanjih, kjer
so zmage in so porazi, v skup-
nem rezultatu pa moraš biti na
lestvici pozitiven.«
Kot dobra športna
elcipa
Vsak kirurg, ki se odloči za
travmatologijo, mora biti am-
biciozen, nenehno se mora sa-
mopotrjevati, slediti novostim
v stroki, ki je izredno dinamič-
na, se neprestano izpopolnje-
vati, učiti in ob tem redno
opravljati svoje delo v bolniš-
nici. Kakšne možnosti imajo
pri tem celjski strokovnjaki?
»Imam to srečo, da delam v
okolju, ki je študioznosti zelo
naklonjeno. Že primarij dok-
tor Pilih, ki je v Celju zgradil
sodoben travmatološki odde-
lek, nas je kirurge nenehno
spodbujal k dodatnemu izo-
braževanju, ko noben travma-
tološki sestanek ali kongres ni
smel miniti brez udeležbe Ce-
ljanov s svojimi referati. Ko
referat pripravljaš, moraš pre-
birati strokovno literaturo,
najnovejše članke in referate
kolegov, tako domačih kot tu-
jih. Ob tem svoje znanje znan-
stveno analiziraš in takrat
vedno spoznavaš, da ti še kaj
manjka. In se na tak način iz-
popomjujes, isces nove rešitve,
se nenehno učiš. Primarij Pilih
je s to veliko in pomembno
izobraževalno idejo začel, z
novim šefom, doktorjem Bati-
što, se tak način izobraževanja
nadaljuje še na višji ravni. Za-
to ni naključje, da je celjska
bolnišnica dobila status učne
bolnišnice in s tem 5 mest na
katedri za kirurgijo. Sicer pa
je politika našega oddelka
takšna, da se kirurgi izpopol-
njujemo tudi na uglednih kli-
nikah v Evropi in drugod po
svetu. Sam sem bil pred krat-
kim na takšnem usposablja-
nju, bil sem mesec dni v Ame-
riki, na Medical Centre v Hu-
stonu v zvezni državi Texas.«
O svojih kolegih pa je naš
sogovornik dejal: »Na poli-
travmi nas je sedem, uspešni
pa smo prav zato, ker smo
majhni in ker delujemo kot
majhna klinika. Zaradi izrazi-
te kolektivne pripadnosti od-
delku smo kot dobra in uigra-
Radko Komadina je pred krat-
kim postal doktor znanosti,
njegov oče, dr. Rado Komadi-
na, pa mu je ob tej priložnosti
izročil 60-litrski sodček z ren-
skim rizlingom. Na tem sodč-
ku je graviran datum: 28. 11.
1995.
Zimski icres, tieča itiada in božični zeien
Bog vam daj toVko dobrote,
KoVkor je na peč' mokrote;
Bog vam daj toVko sreče,
KoVkor je na peč' zelene leče I
Dab' imele kobile piščeta,
Krave žrebeta in koklje teleta!
(šaljiva kolednica s Paškega Kozjaka)
Kot bi odstrinjali časovne
zavese stoletij in tisočletij, so
ti naši praznični dnevi. Ne-
sporno je božični čas eden naj-
večjih krščanskih praznikov,
razprostranjenih po vsem pla-
netu, upoštevan tudi med ljud-
stvi drugih ver in med neveru-
jočimi. To še zlasti, ker se veže
na štetje - na novo leto. Če ni
nič drugega, vsaj to civilizacij-
sko normo so sprejeli vsi, če-
prav imajo mnoge kulture in
verstva drugačno štetje in se
jim leta obračajo v drugačnem
času. Vsak šolan in v medna-
rodne civilizacijske tokove
vključen zemljan ta čas upo-
števa, če že ne spoštuje ali
praznuje. Tokrat odstmimo
pregrinjalo, ki ga je čez še sta-
rejše obredja in šege prekrilo
krščanstvo. A je ta zastor iz
tančice, skozi katero se veliko
vidi. Na primer čar ognja in
svetlobe.
Prav zlahka si predstavlja-
mo, da so bile zime za ljudi
veliko bolj nadležne, kot so
dandanes. Zelo veliko jih je,
bolj premožnih seveda, ki si
želijo čim daljše, mrzle in sne-
žene zime, že zaradi spremem-
be, predvsem pa zimskega
športa. V davnini še gosposki
grad ni kaj prida branil pred
hladom, a so si lažje pomagali
kot podložniki. Naravni vir to-
plote in pogojev za rast, za živ-
ljenje sploh, so po božje častili.
Seveda so spremljali nepresta-
no ponavljanje letnih časov, a
so se hkrati bali; kaj če enkrat
le ne bo vrnilo z juga spet vse
višje na njihov nebesni svod.
Zgodilo se je kdaj, in to se je
prenašalo iz roda v rod, da je
sonce kdaj začelo temneti tudi
v kakšnem drugem letnem ča-
su. Sončni mrk zdaj brez stra-
hu in z radovednostjo opazuje-
mo, odkar nam ga naprej na-
p)Ovejo. Zimski sončni obrat -
solsticij - je bil torej tudi v
davnim težko pričakovan.
Ljudje so v svoji preprosti ra-
zlagi verjeli, da morajo sonč-
nemu božanstvu pomagati.
Kako? Na vrhovih, gričih, vpe-
tinah, torej čim bližje nebu, so
kurili ognje, da bi pač sonce
pridobilo na svoji ognjeni mo-
či, se privolilo spet za vse dalj-
ši čas vračati na nebo. Brž ko
ne, so spočetka doprinašali tu-
di žrtve. Gotovo so bili ti zim-
ski kresovi sprva polni mistike
in tajinstvenega obredja, poz-
neje pa vedno bolj radost, da
se čas zlih duhov in nadlog za-
čenja s starko zimo vred po-
slavljati. Enak smisel je imel
kres poletnega sončnega obra-
ta, vendar z namenom, da bi
ohranjali moč sonca.
Stari Rimljani so v času
zimskega solsticij a imeli buč-
ne pojedine in obhode. Imeno-
vali so jih satumalije. Med tem
pa so bolj na severu, kjer so
zime ostre, trepetali od tesno-
be, strahu in pomanjkanja v
»volčjih nočeh«, ko je bil svet
odprt demonom, duhovom
prednikov.
Krščanstvo s temi obredji,
šegami in verovanji ni nikoli
opravilo. Prekrilo jih je s pri-
jaznejšo vsebino, z vero v
odrešitev, v prihod učloveče-
nega boga. Veliko slovanskih
ljudstev je za praznik povzelo
besedo božič, kar pomeni ma-
lega boga. Bog - božič. Nimajo
vsi narodi za praznik enakega
besednega vzorca.
Ogenj se je s krščanstvom od
kresa na odprtem preselil v
domove. Ko pa je še v hišah
naših prednikov resnično sredi
edinega bivalnega prostora
ognjišče še bilo, je ogenj pla-
polal za kuho, toploto in sve-
čavo. V prazničnih dneh boži-
ča in novega leta ni smel ugas-
niti. Tu sta se združila zimski
kres in luč in toplota božične
skrivnosti. V Istri, kjer še ima-
jo odprta ognjišča, je ta šega
ohranjena. Gk)tovo so jo poz-
nali tudi pri nas. Na Primor-
skem prižgejo čok ali čujo, v
Beli Krajini in v dinarskem
pogorju je to hrastova, torej
bademova klada. Tam prazni-
ku, ko posedajo okoli tlečega
tnala rečejo badnjak, svetemu
večeru pa badnje veče.
Luč v obliki sveče, je neizo-
gibna v krščanskem verskem
obredju, zdaj nič več ne spo-
minja na poganski kres, posta-
la je simbol vere. Pa je vendar
ogenj.
Modemi čas je navrgel elek-
trično luč. Ta napredek je se-
gel v božično in novoletno
praznovanje bolj kot karkoli
in kdajkoli. Šegi se je pridru-
žilo potratno obilje, obilju po-
nudbe v potrošniški dobi raz-
košje reklame. Tako danes me-
sta v tem času dobesedno žari-
jo, rekli bi lahko, da brez ene-
ga samega »živega pla-
menčka«.
Kaj pa čar zelenja in rasti?
Po bršelj, fanti, pojdite
na steno ga navesite.
V zelenju mora kotič biti,
vsa se hiša veseliti!
To je v rimo vpeta misel pre-
prostega človeka.
Zlasti zimzeleno rastje je bi-
lo od nekdaj zanesljivo zname-
nje, da narava ni umrla kot
daje varljiv zimski videz.
Sploh pa je dodatno zelenje,
tudi takrat ko ga je dovolj,
znamenje praznikov. Zeleni
Jurij, cvetno-nedeljske butare,
mlaj, binkoštni zeleni špalir so
samo nekateri primeri.
Prvo pisno poročilo božič-
nem drevesu omenja dr.Niko
Kuret v »Prazničnem letu Slo-
vencev«. To zimzeleno dreves-
ce okrašeno s svečkami ni bUa
smreka, ne bor, niti jelka. Bil
je pušpanov grm. Navedena je
druga polovica 17. stoletja.
Smrečice in jelke so se znašle v
meščanskih cehovskih hišah v
18. stoletju. Tako so s trgovci,
obrtniki v prejšnjem stoletju
dosegla tudi Slovenijo, venda^
ne podeželje, marveč mesta in
industrijska naselja. In tudi k
nam se ni navada širila brez
odpora. Katoličani so se božič-
nega drevesa dolgo otepali kot
protestanskega običaja - seve-
da, saj so nemški sever in nor-
dijske dežele predvsem prote-
stanske.
Pri nas je bilo tudi v navadi
božično  zelenje,   vendar  ne
Št. 51. - 21. december 1995
REPORTAŽA
20,21
jpa - individuali-
ologija ne prene-
I dobra travmato-
|inore brez dobre
|e in naši aneste-
|es odlični.«
res je
|da Radko Koma-
po napornem de-
lu ali dežurstvu,
(je: k ženi Saši in
I Katarini in Bar-
jmoči mu še osta-
|za vse drugo, kar
tom?
]i xdim, da nisem
I, saj se zavedam,
vsakem opravlje-
stvoi tolerančna
nanjša. Najlepše
vrstne tegobe pa
polno in pestro,
v naši dnižini
redu< atletiko, pa
D, balet, pevske
ler. Vsak se z ne-
in s tem živi vsa
sem veliko zdo-
ženo odločila za
i oba pojeva v
slcem društvu. Za
Ikondicijo je tu še
|i si privoščimo
lučanje...«
ARJELA AGREŽ
5?
bb, če ne delamo
i s sekanjem mla-
i je pripeljala na
^ trgovine umetna
Večletno uporabo,
•imen ukrep. V pr-
Ib so spravili tudi
*kovi smoU in sve-
1.
i kinč, dekoracija,
^esa z vse sorte
^6 na njih so elek-
^ moti, da ni pra-
^ečih naslednic
'^a in žive luči ve-
' Oiotilo, da je pra-
ttala v gozdu?
'toplem. Vsodob-
^ naselju še pomi-
kod ta toplota v
h Kdo bi šel past
^ kurišča toplarn,
!3 ugodja. Nostal-
^ Ognjišču tolaži-
jo kamini. Pri pre-
seda.
|ih je še, ki bodo
prižgali sveč-
^^ca »šparherta«,
bo svetloba
;'^savala po ste-
^bosta preteklost
'^»^e praznike!
Kopiranle je bedarija
o frizurah, frizerjih In svetovnih motinih trentllh s Kristijanom Petkom
Kristijan Syling je fri-
zerski salon, ki ga je štiri-
indvajsetietni Kristijan Pe-
tek odprl pred dvema le-
toma.
Kristijan skuša slediti
sodobnim modnim tren-
dom, ki jih, v večji ali
manjši meri, prenaša tudi
na celjske ulice. Znan je tu-
di v slovenskih in svetov-
nih modnih krogih, saj se
redno udeležuje vseh večjih
svetovnih frizerskih revi], v
Sloveniji pa je pripravil že
kar nekaj predstavitev fri-
zur, sodeloval pa je tudi na
številnih revijah. Pred dne-
vi se je predstavil tudi obi-
skovalcem Pop Teatra, ki
so »Kristijan life styling
show« sprejeli z navduše-
njem. Sicer pa se je pred
kratkim vrnil z največjega
svetovnega sejma frizur, ki
je vsako leto v Londonu.
Slovel kot
antitalent
v času šolanja, pravi
Kristijan, prijeten, življe-
nja in načrtov poln fant, so
mu vsi odsvetovali frizer-
ski poklic. »Takrat sem slo-
vel kot popoln antitalent; v
tretjem letniku nisem znal
v rokah držati niti škarij.«
Vendar je vztrajal; vtisi iz
otroštva, ko je večino časa
preživel v frizerskem salo-
nu družinskega prijatelja
njegovih staršev in neiz-
merna volja do dela, sta bi-
li močnejši od šolskega si-
stema, katerega zlato pra-
vilo je, da zatira drugač-
nost. Tako je začel s pri-
pravništvom v podjetju
Nega. »Tam sem naletel na
take ljudi, da sem lahko sa-
mo ponosen, ker sem lahko
delal z njimi. Oni so mi dali
pravo osnovo v zvezi z de-
lom, in to sem potem ves
čas nadgrajeval.« V Negi je
bil zaposlen pet let,'vmes je
v salonu Mare Klakočer na
Glavnem trgu v Celju opra-
vil tudi učno dobo. Svoj
frizerski salon na Kocenovi
ulici v Celju pa je odprl
pred dvema letoma.
Pravi, da je v Sloveniji
problem predvsem v tem,
ker se preveč ljudi odloča
za poklic frizerja. »Ogrom-
no ljudi je, ki so končali
frizersko šolo, vendar ne
delajo v tem poklicu. Če
gledam mojo generacijo:
šolo nas je končalo šestde-
set, od tega nas v frizerstvu
dela deset. In to se ponavlja
vsako leto, z vsako genera-
cijo.«
Kristijan pravi, da je ta-
ko v Sloveniji kot tudi v
Celju kar nekaj dobrih fri-
zerjev. »Vendar se razliku-
jejo po stilih dela. Glede na
slog pa si ustvariš krog
strank; pridobiš si določe-
no populacijo in potem na
tem nadgrajuješ.« In kdo je
dober frizer? »Zame je to
frizer, ki ima trdno voljo,
ki ogromno vlaga v dodat-
no izobraževanje in ki rad
tudi od drugega sprejme
kakšen nasvet in se tako
vedno znova uči...
Med tovarniškim frizer-
jem in frizerjem-stilistom
je velika razlika. Če si to-
varnar, pač sprejmeš stran-
ko, jo postrižeš, pobereš
denar in gre. Če pa si frizer
stilist, lahko resnično
ustvarjaš.«
Pa dobra frizura? To je,
pravi Kristijan, zelo širok
pojem. »Osnova je vseka-
kor striženje. Dobra frizu-
ra ni tista, ki je dobra samo
pri nas v salonu, temveč
takšna, ki si jo lahko stran-
ka naredi tudi sama doma.
Ne pa, da stranko sfriziraš
optimalno, naslednji dan
pa je kot da bi jo udarila
strela...«.
Izobraževanje
Kristijan Petek nepre-
stano vlaga v izobraževa-
nje; tako v svoje kot tudi v
izobraževanje svojih sode-
lavk, Urške in Metke, ki sta
se ravno tako udeležili že
kar nekaj tečajev za frizer-
je pri nas in v tujini. Za
informacije na področju
frizerskih novosti je, pravi
Kristijan, pri nas dobro po-
skrbljeno, odkar je, pred
štirimi leti, začel izhajati
prvi slovenski frizerski ča-
sopis Fashion Alpe-Adria.
Na izobraževanja pa se
morajo frizerji prijavljati
kar sami. Kristijan je bil
nazadnje v Londonu, na
Salonu International. »To
je vsakoletna prireditev, na
kateri se dela svetovna mo-
da za eno leto naprej. Tu se
demonstrirajo svetovna
imena; sprernljaš lahko nji-
hove nove tehnike, nove
ideje, ki jih potem pač po
svoje prirediš. Nekoga sto-
odstotno kopirati je na-
mreč živa bedarija.«
Sicer pa je, če se frizer
odloči, da se bo dodatno
izobraževal, da bo sprem-
ljal svetovne novosti, to ze-
lo draga investicija. »Ven-
dar se lahko iz sejmov, te-
čajev in revij v tujini, veli-
ko naučiš. Žalostno je le,
da iz Slovenije na izobra-
ževanje v tujino hodimo
vedno isti. Ko se pogovar-
jam s frizerji iz starejše ge-
neracije, jih veliko pravi:
>Zakaj bi spremljali modo,
saj smo že stari in imamo
svoje stranke?< Vendar je v
tujini popolnoma drugače.
Če gledamo Christiana iz
Vidal Sassoon; on je njihov
ustanovitelj, star je sedem-
deset let in še vedno je na
sceni.«
Sicer pa Kristijan v salo-
nu uporablja kozmetiko
Elgona iz Milana. »S to fir-
mo, ki proizvaja lastno
kozmetiko, tesno sodeluje-
mo. Sedaj so že dokaj raz-
širjeni na slovenskem po-
dročju. Zanimivo je, da je
lastnik te firme, ki je danes
že zelo star, tudi sam znan
frizer. Med drugim je frizi-
ral tudi kraljico Elizabeto
za kronanje.
Tu in tam delamo kakšne
demonstracije tudi za nji-
hove frizerje. Sicer pa je
tako, da v tem poslu vlada
politika proizvajalcev koz-
metike; tisti, ki jih sam
uporabljaš, te vabijo na
predstavitve, drugi proiz-
vajalci pa imajo svoje fri-
zerje.«
In kako je s frizerskimi
revijami pri nas? »V Slove-
niji so dve, tri večje frizer-
ske demonstracije na leto.
Tam se razlagajo materiali,
kažejo se nove tehnike...
Vsak frizer pa si vse to po-
tem seveda prilagodi po
svoje.«
Na frizerskih revijah in
predstavitvah je predstav-
ljenih ogromno različnih
stilov. Veliki frizerji v tuji-
ni si lahko privoščijo le eno
smer, slog, po katerem so
znani, ki jim najbolj ustre-
za. Pri nas pa je to skorajda
nemogoče. »Če greš stilsko
samo v eno smer, je to po-
polna bedarija. V večjih
mestih po svetu si saloni to
lahko dovolijo; odločiš se
pač za en stil in imel boš
ogromno strank. Pri nas pa
tega ni; pri nas v salonu
delamo vse; od najbolj str-
ganih frizur do kakšne go-
spe s strogo klasike...«
Trendi
Kristijan pravi, da je za
letošnjo modo značilno
predvsem barvanje. »Sve-
tovni trendi trenutno ne
dovolijo frizure brez bar-
vanja. Barva se čisto vse;
niti enega moškega ni, ki
ne bi bil pobarvan. Moder-
ni so tudi kontrasti. Rdeča
barva počasi izginja; pre-
vladuje čisto zbeljen las ali
pa čisto črn. Crazy colorji,
ki smo jih imeli lani (rdeča,
modra, rumena) tudi že po-
časi izginjajo. Vse pa je po-
barvano. Ogromno je kom-
binacij z barvami; Vidal
Sassoon je letos naredil re-
volucijo z jin-jang modo.
Tu gre za popolne kontra-
ste; glava je zbeljena, po-
tem pa so zelo široki pra-
meni, in sicer črni ali ko-
vinsko črni.«
V salonu Kristijan Sy-
ling jin-janga še niso nare-
dili nobeni stranki, prika-
zali pa so ga na demonstra-
ciji. »Tudi crazy colorji, ki
so bili lani označeni kot
svetovni trend, so prišli k
nam šele čez pol leta, po-
tem pa jih je bilo ogrom-
no,« pravi Kristijan in ni si
težko predstavljati, s kakš-
nim užitkom bi se lotil
takšne frizure za na cesto.
Sicer pa vsako leto tudi na
področju frizur prinese ne-
kaj novega in nekatere
stvari se pri nas primejo,
druge pa ne. »Težko je reči,
na kakšno modo Slovenci
>padejo< in na kakšno ne.
To je odvisno od več dejav-
nikov. Tako ni rečeno, da
se bo jin-jang moda pri nas
prijela. Zunaj se je, pri nas
pa... bomo še videli.«
Revije
Salon International, ki je
vsako leto v Londonu, je
velika frizerska revija sve-
tovnega značaja. »Tam se
zbere ves frizerski svet, gre
pa v bistvu za sejem. Na
tem sejmu je zelo malo
stojnic; v velikih halah pa
se dogajajo live-show - so-
vi v živo, v okviru katerih
velike frizerske hiše tudi
pred tisoč gledalci kažejo
svoje nove osnutke in ideje
v zvezi s frizurami. Če si
izboriš dober prostor, si to
ogledaš v živo, drugače pa
gledaš na video steni. Teh
predstav je na Salonu In-
ternational ogronmo, so pa
izjemno drage. Ena pred-
stava take svetovne insti-
tucije traja uro in pol, sta-
ne pa od petinštirideset do
petdeset fvmtov, kar je pri-
bližno sto mark.«
»Druga možnost je,«
pravi Kristijan, »obisk ene
od specializiranih akade-
mij. To je še dražje, treba
pa si je tudi rezervirati.«
Kristijan namerava febru-
arja na tečaj Work shop
akademije      Tony&Guy.
»Tja prideš s svojimi škar-
jami in orodjem; kot da bi
prišel na kakršen koli te-
čaj. V eni skupini je samo
okoli dvajset tečajnikov,
tako da se ti lahko demon-
strator resnično posveti.
Potem delaš na modelih,
demonstratorji pa ti kaže-
jo, kako.
Sicer pa njihov sistem
temelji na psihološkem pri-
tisku. »Prvi dan, ko prideš
tja, naredijo iz tebe popol-
nega bedaka. Dokažejo ti,
da nič ne znaš, saj hočejo,
da...bi prevzel njihove teori-
je, kar je po svoje dobro,
ker si potem bolj dovzeten
za učenje. V enem tednu se
sicer težko naučiš kar koli,
ob takšnem sistemu pa lah-
ko po enem tednu takšnega
tečaja znaš zelo veliko.
Vendar moraš, seveda, prej
že imeti osnovno znanje.«
»OdtrgancI«
Kristijan je znan pred-
vsem po modnih, ekstrava-
gantnih frizurah in mladi,
ki si želijo na glavi »kaj
drugačnega« vedo, kam se
morajo obrniti. Vendar je
to, kaj je »odtrgana« frizu-
ra in kaj ne, zelo relativno.
»Nekomu lahko naredim
popolnoma odtrgano frizu-
ro, vendar je to odvisno tu-
di od make upa, obleke, pa
tudi od tega, kakšen človek
si. To je nekaj čisto subjek-
tivnega. Treba pa je vedeti,
da kaj zelo odtrganega za
naše ceste ni. V okviru na-
šega salona delamo takšne
stvari v glavnem samo za
na revije, za poživitev.
Cestnih frizur takšne vrste
pa je pri nas zelo malo.
In kako stranki svetova-
ti, za kakšno frizuro naj se
odloči? »Ko pride stranka k
nam v salon, jo oceniš. Do-
ločene stvari ji svetujemo,
druge odsvetujemo. Če pri-
de neka gospodična, stara
šestnajst let, v razti;ganih
kavbojkah, je normalno, da
ji ne bom delal nekakšne
izrazito stroge frizure. Fri-
zura naj bi, tako kot oble-
ka, na nek način odsevala
osebnost človeka. To seve-
da ni strogo pravilo, ven-
dar pa... po oblačilih in
frizuri lahko hitro oceniš
vsaj, če je človek sproščen
ali ni.«
Kristijan Petek je na slo-
venski modni sceni trenut-
no zelo iskan. Tako so nje-
gov salon letos najeli za fri-
ziranje gospodičen, ki so
tekmovale za izbor »Naj
manekenke 95«, pa tudi
kandidatke, ki so sodelova-
le v izboru za najlepšo Slo-
venko, mistra Slovenije...
»Kandidatke in kandidate
za ta tekmovanja friziramo
že vse od predizbora, ven-
dar se pred finalnim tek-
movanjem dela popolnoma
drugače. Ne moreš uporab-
ljati domišljije ah modnih
smernic, temveč enostavno
vprašaš: »Kako se počutiš
najboljše, kaj ti naredim?«
tako, kot da bi prišla stran-
ka. Pri teh puncah ne mo-
reš delati ne vem kakšnih
frizur. Če te agencija naja-
me za deset ur, tako da
imaš za vsako pimco eno
uro časa, je v redu. Če pa te
najamejo za dve, tri ure, je
popolnoma drugače. One
pridejo v salon z oprano
glavo in ti jih sfriziraš sa-
mo tako; da se boljše poču-
tijo. Če friziraš manekenke
na reviji za jeans oblačila,
frizuro prilagodiš temu, če
je revija za poročna oblači-
la, narediš spet drugače...
Tu si manekenke ne morejo
izmišljevati; če nas naja-
mejo za modno revijo, na-
redimo tako, kot vemo, da
je najboljše. Res pa je, da
ne bomo nobene maneken-
ke strigli ali barvali proti
njeni volji...
Načrti
In Kristijan zasebno?
Pravi, da živi od danes do
jutri. Za zasebno življenje
pravzaprav sploh nima ča-
sa, saj večino delovnih dni
preživi v svojem salonu,
čez soboto in nedeljo pa
ponavadi sodeluje na raz-
nih revijah in predstavi-
tvah. Njegov prvi načrt, ki
ga namerava uresničiti v
prihodnosti, je prostorsko
razširiti   salon.   »Najprej
imam še nekaj zasebnih
načrtov, ki jih moram ures-
ničiti. Vedeti je potrebno,
da s frizerskim poklicem ne
moreš biti bogataš; ne mo-
rem si torej izmišljati ne
vem česa. Konkurenca v
Celju je zelo velika, saj je v
tem mestu čez šestdeset fri-
zerskih salonov. Glede na
število prebivalcev je po-
trebno vedeti, da bi, četudi
bi prišel v Celje kakšen fri-
zer svetovnega slovesa in
tu odprl salon, tudi ta ne
bil vedno poln. Če ne dru-
gega, vsak frizer pobere
vsaj svoj krog znancev.
Skratka, trenutno smo v
prostorski stiski, dobra
stvar pa je, da se stranke
naročijo kar na uro, tako
da delo poteka normalno in
čakanja ni. Če bo večji sa-
lon, pa bo potrebno razširi-
ti tudi kader.«
Sicer pa je njegov glavni
cilj znova in znova delati,
se izobraževati in dokazo-
vati. »Če ne drugemu, se-
bi,« pove z nasmehom in
pripomni, da je zelo v redu,
če ima človek ob takšni na-
ravi dela osebo, ki ga razu-
me in ga pri delu podpira.
»Jaz jo, hvala bogu, imam,«
konča Kristijan in doda, da
ima srečo, ker njegova
punca ni ljubosumna. Ne
na njegovo delo in ne na
številna dekleta, ki jih je v
teh letih sfriziral...
To, da lahko tistih nekaj
mirnih uric na teden, ki si
jih lahko odtrga zase, pre-
živi z žensko, ki ga razimie
in podpira, je vredno naj-
več, in on to zelo dobro ve.
Tako kot, štiriindvajset-
leten in poln načrtov, idej
in energije, ve, kaj bi rad v
življenju dosegel. Zato mu
uspeva.
NINA M. SEDLAR
it. 51. - 21. december 1995
PISMA BRALCEV - INFORMACIJE
22

Babici vzeii
vnučlca
K pisanju tega pisma me je
pritegnil članek Babici vzeli
vnučka.
Ne bom se spuščal v pravne
(nepravne) zadeve socialne
službe. Sprašujem pa se, zakaj
ni nikjer zapisano, kakšno je
mnenje sosedov. Saj so vendar
mogli slišati ali videti vzgojo
fantka.
Imam sina, ki je bolan, tudi
meni so ga hoteli vzeti, pa ga
ne dam. Sam namreč očeta ni-
sem videl, ker je umrl en teden
pred mojim rojstvom. Sina sem
vodil na preglede v Ljubljano in
Maribor. Sedaj jemlje 3-krat
dnevno po 2 tableti, drugače ho-
če biti agresiven. Na sodišču
sem izvedel vzrok za odvzem
otroka, podhranjenost. Vsi, pa
tudi delavka na centru, lahko
povedo, da ima pri 19. letih vi-
šino 170 cm in tehta 100 kg. Za-
to se sprašujem, kdo daje lažne
podatke.
ANTON TAJNŠEK,
Celje

Posicrbimo za
živaii!
če bi živali znale govoriti in
ljudje znali poslušati, bi vsak
dan slišali veliko žalostnih
zgodb. Odnos mnogih lastnikov
živali je porazen, saj o tem pri-
čajo številne prijave na Društva
proti mučenju živali, policijo in
občinsko veterinarsko inšpekci-
jo-
Prosimo in pozivamo organe
javne varnosti in občinsko ve-
terinarsko inšpekcijo, da po za-
konu dosledno preganjajo in
učinkovito kaznujejo vsakogar,
ki muči žival. Ljudje se morajo
končno zavedati, da so tudi ži-
vali del narave in da imajo tudi
one pravico do dostojnega živ-
ljenja. Tudi živali čutijo strah,
bolečino, lakoto, žejo, mraz,
vročino, tudi one potrebujejo
ljubezen in razumevanje. Prosi-
mo, prisluhnite stiski živali in
njihovem trpljenju!
Zima je tu in v tem času so
najbolj prizadeti psi, posebno
psi čuvaji na podeželju. Ponov-
no opozarjamo in prosimo vse
lastnike, da poskrbijo za svoje
prijatelje pse. Zato nekaj dobro-
namernih nasvetov. Bivališče
psa naj bo dosti veliko, psu pri-
merna uta, izolirana proti mra-
zu (poleti proti vročini), 15 cm
dvignjena od tal. Pred uto naj
bo lesen pojgrad, da pes ne leži
nazemlji ali cementu, saj so psi
občutljivi na revmatična obole-
nja. Streha ute mora biti nepre-
močljiva. Naj bo pes še tako utr-
jen, v najhujšem mrazu spada v
hišo ali hlev, posebno mladi in
kratkodlaki psi. Enkrat do dva-
krat naj dobi topel obrok goste
hrane in pitno vodo, ki naj ne
bo zamrznjena. Veriga naj bo
lahka, 3-4 m dolga, ovratnica
usnjena. Ker je pes po naravi
svobodno bitje, je veriga ali pre-
majhen pesjak zanj ujetništvo in
muka. Sprostite ga vsaj enkrat
na dan, hvaležen vam bo.
Obsojamo brezsrčne gospo-
darje, ki imajo pse osamljene v
garažah, kleteh, drvarnicah ali
v oddaljenih kozolcih, celo sa-
mo ob koncu tedna koriščenih
vikendih in drugih neprimernih
prostorih. Pes naj čuti, da spa-
da k družini, da pripada gospo-
darju!
Vse več je brezdomih živali,
zato apeliramo - ne zavrzite
psov in mačk ter njihovih mla-
dičev, naj ne bodo prepuščeni
negotovi usodi in ne ubijajte ži-
vali na nehuman način. To je
človeka nevredno dejanje.
Vse dobre ljudi pa prosimo,
da v tem mrazu skupaj poskrbi-
mo za zavržene, lačne in prezeb-
le živali, poskrbimo za ptice,
posebno za ptice v mestu. To je
naša dolžnost, ki nam jo nare-
kuje naša kultura.
DRUŠTVO ZA VARSTVO
ŽIVALI
Celje
Špeicuiacije o
predčasnili
voiitvaii
Domnevna slovenska politič-
na opozicija na čelu z vladno
stranko SKD je skupaj z Zdru-
ženo listo in Liberalno demo-
kracijo vse do včeraj energično
zavračala zahteve po ponovnih
volitvah, ki bi jih bilo treba iz-
vesti zaradi neregulamosti vo-
litev leta 1992. Takratne voli-
Pojasnilo
v Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma zjianih av-
torjev, zato mora biti vsako
pismo podpisano z imenom,
priimkom in točnim naslo-
vom.
Če je mogoče, pripišite tu-
di telefonsko številko, kamor
vas lahko po potrebi pokli-
čemo. Pismo ne sme prese-
gati 45 tipkanih vrstic. Dalj-
ša pisma bomo v uredništvu
krajšali tako, da ne bo priza-
det smisel sporočila.
Po zakonu o javnih glasi-
lih so uredništva dolžna ob-
javiti le odgovor na objav-
ljeno informacijo ter popra-
vek objavljene informacije,
s katero sta prizadeta pravi-
ca ali interes pisca, o ostalih
pismih pa se odloča v skla-
du z uredniško politiko.
tve bi morali ponoviti že zgolj
zaradi dejstva, daje bilo zaradi
kršitev človekovih pravic na us-
tavnem sodišču razveljavljenih
kar pet sodb Vrhovnega sodiš-
ča Republike Slovenije. Takrat-
na predsednica Vrhovnega so-
dišča gospa Francka Strmole je
zato morala odstopiti, vendar je
Ustavno sodišče ostalo na pol
poti. Še do danes se namreč ni
hotelo ukvarjati z legitimno zah-
tevo po ponovitvi volitev.
Tisti, ki še sedaj vladajo na
podlagi neregularnih volitev le-
ta 1992 in ki so ves čas uveljav-
ljali njihove nelegitimne rezul-
tate, želijo zdaj, tik pred iztekom
mandata, izsiliti predčasne vo-
litve.
Ob razsulu, ki so ga povzro-
čili v času svoje vladavine in ob
njihovih medsebojnih zdrahah
je njihova želja po predčasnih
volitvah razumljiva. V splo-
šnem predvolilnem kaosu se ne
bo več vedelo, kaj je kdo počel
in zakaj je pred volivci odgo-
voren. Pozabilo se bo npr. dejs-
tvo, da so vse parlamentarne
stranke, razen "Grosove" Libe-
ralne stranke, v oktobru I. 1992
podpisale političen sporazum o
uveljavitvi privatizacijske zako-
nodaje z vsemi njenimi današ-
njimi posledicami.
Liberalna stranka nasprotuje
predčasnim volitvam, zahteva
spoštovanje zakonskega roka
volitev v decembru 1996 in pro-
testira zoper vse tovrstne poiz-
kuse destabilizacije političnega
prostora, zamegljevanja politič-
ne odgovornosti in izzivanje
uvedbe izrednih razmer.
Sedanji vladajoči režim v ce-
loti in posamezni njegovi nosil-
ci naj se raje zavzemajo za prav-
no državo, odgovorno opravlja-
jo svoje delo in naj po mandatu
stopijo pred volivce. Lahko so
prepričani, da bodo prejeli za-
služeno plačo!
Liberalna stranka,
VITOMIR GROS
Pisateljem vseli
generacij
Na začetku leta 1995 smo se
sestali na letnem sestanku po-
družnice, kjer smo se pogovar-
jali in dogovorili, daje treba de-
javnost v njej oživiti, ker je bila
v teh letih v nekakšnem mrtvi-
lu, saj ni bilo nobenega sestan-
ka. Pred dvema letoma je pred-
sednik podružnice odstopil, ta-
ko je ostal samo tajnik. Povsem
je razumljiva pobuda trojke -
Stancer, Svajncer, Šrimpf, da
dejavnost podružnice oživi. Go-
vora je bilo tudi o predlogu no-
vega predsednika, vendar smo
se dogovorili za program dela v
letošnjem letu. Dva literarna ve-
čera, pisateljska razstava, sreča-
nje v Celju z mladimi, kakor tu-
di sodelovanje pri predstavitvi
romana Janeza Svajncerja o pe-
sniku Hermanu Voglu v Mežici
na Koroškem in Mariboru.
Ni pomembno, kdo vodi vse
te aktivnosti in koliko jih sode-
luje, pomembneje, da so in da
podružnica deluje. Ne umira na
ukaz predsednika društva Eval-
da Flisarja, kakor je to izrazil
spomladi v Mariboru na sreča-
nju z društvom upokojencev v
priredbi ZKO Maribor, ampak
seje razživela in razcvetela kot
mladika v jeseni. Že januarja je
bila podana zamisel o ustano-
vitvi Združenja pisateljev Šta-
jerske in Koroške, z namenom,
da se pritegne k sodelovanju in
srečanjih čimveč mladih. To se
je tudi zgodilo. Iniciativni od-
bor že deluje v tej smeri in bo
prihodnje leto, morda že v ja-
nuarju ali februarju prišlo do
njegove ustanovitve. Interes je
nad pričakovanji, mladi v Ma-
riboru bodo izgleda imeli svoj
literarni klub, isto nameravajo
storiti v Slovenj Gradcu in Ce-
lju, tu še tudi Kulturni forum po
vzgledu Maribora.
Podružnica je bila letos iz-
jemno uspešna z Dolenjsko za-
ložbo, ko je šlo za dogovarja-
nje s sponzorji, kar je razvidno
pri Švajncerjevem romanu Bog
je odšel in Kamenikovem roma-
nu Jutro novega dne. To name-
ravamo v prihodnje nadaljeva-
ti, saj napolnjujemo vrzel, kije
nastala zaradi vračanja rokopi-
sov Založbe Obzorja avtorjem,
a imajo svojo literarno vrednost,
kar dokazuje spremna beseda
prof. dr. Franca Zadravca (Ka-
menik: Jutro novega dne) in iz-
jemna ocena Švajncerjevega ro-
mana (Franc Šrimpf). Dogovar-
jamo se še z založbo pri Kmeč-
kem glasu v Ljubljani, izgleda
pa, da bomo tudi sodelovali z
založbo v Slovenj Gradcu. Pri-
pravljamo tudi srečanje pisate-
ljev na Štatenbergu.
Ni nam za formalizem regio-
nalnih podružnic DSP, ampak
želimo delovati in realizirati za-
stavljen načrt tudi v prihodnje,
ali v podružnici ali v Združenju
pisateljev Štajerske in Koroške.
Marca bo v Celju srečanje pi-
sateljev iz Maribora na literar-
no glasbenem večeru Večer ob
Savinji. Izgleda, da bodo po-
novno začeli izhajati Obrazi, to-
krat kot literarna revija Združe-
nja pisateljev Štajerske in Ko-
roške. Torej v Celju Obrazi, v
Mariboru Dialogi.
MILAN ŠTANCER,
Iniciativni odbor za
ustanovitev
Združenja pisateljev
Štajerske in Koroške
lAHVAl«;
POtlV^LE
Plesni forum v
Švici
Pred kratkim seje z uspešne-
ga gostovanja po Švici vrnila
otroška skupina "Packa" Ple-
snega foruma iz Celje.
Švicarskim otrokom sloven-
skega rodu in njihovim staršem
so se predstavili s plesno uspe-
šnico Škrat Sanjave v koreogra-
fiji Goge Stefanovič - Erjavec
(glasba: Nino De Gleria, poje:
MiaŽnidarič, kostumi: Eka Vo-
gelnik).
"Škratek" je tudi tokrat osvo-
jil srca gledalcev v Arbonu in
Zurichu, kjer aplavzu ni in ni bi-
lo konca.
Navdušeno občinstvo se je
zahvaljevalo za košček domo-
vine, ki ga je vsaj na trenutek
pričaral Škrat Sanjavec in mali
plesalci Plesnega foruma Celje.
Gostovanje v Švici je omogo-
čil in organiziral Klub Sloven-
cev "Zlatorog", ki so z izjem-
nim prizadevanjem poskrbeli za
prijetno počutje in nepozabno
doživetje članov Plesnega foru-
ma Celje.
Največja zahvala pa prav go-
tovo gre gospe Marjanci Kle-
pac, ki že osem let poučuje slo-
venske otroke v Švici. Njena
neizmerna energija in človeška
toplina je gostovanju Plesnega
foruma v predbožični Švici de-
la še poseben čar.
GOGA STEFANOVIČ-
ERJAVEC
Socialni čut
v teh dneh, ko so povsod na
razpolago najrazličnejše čestit-
ke, od kičastih do umetniških re-
produkcij, so se člani predseds-
tva mestnega odbora SDSS Ce-
lje na pobudo svojega Krščan-
skega foruma odločili za lepo
potezo. Darovali so denar za na-
kup čestitk, ki so jih izdelali v
centru Sonček - ustanove Zve-
ze društev za cerebralno parali-
zo. Čestitke so lepe, vsaka je
unikatni izdelek na svili ali pa-
pirju, pravo nasprotje nekaterim
kičastim izdelkom. Tako so da-
rovalci pokazali poleg socialne-
ga čuta tudi veliko mero estet-
skega okusa.
Socialdemokratski krščanski
forum se v imenu prizadetih
otrok in mladostnikov zahvalju-
je članom predsedstva SDSS
mestni odbor Celje za njihovo
humano potezo.
Posnemajte jih!
Za SKF Celje
predsednica
FANIKA VODOPIVEC
Zalivala
Dvoršakovili
Vsem, ki ste kakorkoli poma-
gali pri obnovi gospodarskega
poslopja, ki ga je uničil požar
22. 9. letos, se iskreno zahva-
ljujemo, obenem pa vam želimo
blagoslovljen božič ter zdravo
in srečno novo leto.
DRUŽINA DVORŠAK,
Gubno
Št. 51. - 21. december 1995
23
INFORMACIJE
it. 51. - 21. december 1995
KRONIKA
24

• Gospa, ki živi spodaj, je
bila prejšnjo sredo jezna na
svojega soseda, ki živi v sta-
novanju zgoraj. Možakar naj
bi razgrajal in s tem kršil
javni red in mir. Potem so
policisti stopili do Jožeta K.
in ugotovUi, da je kraval
povzročal s tem, ko je zame-
njal vrata v sobi. Ker pa vrat,
pri svoji najboljši volji, ni
mogel neslišno zamenjati, so
policisti ocenili, da Jože ni
bil kršitelj javnega reda in
miru.
• V bistroju Ronex v Zado-
brovi je bilo prejšnji petek
stekleno. Naznani veseljak je
razbU nekaj kozarcev, v hudi
jezi pa je vrgel še stol v vitri-
no s kozarci. Razbite steklo-
vine je bilo za okoli 30 tiso-
čakov.
• Steklometalno sta bila v
soboto zvečer razpoložena
tudi Vitomir K. in Marko J.,
ki sta, primemo zadeta, de-
lala škodo v gostilni Ljub-
ljančan. Morala bosta na za-
govor k sodniku za prekrške,
enako kot točajka Nataša, ki
očitno ne pozna zlatega pra-
vila, da je pijanim gostom
treba odreči gostoljubje.
• Pred blokom v soseski Pod
kostanji, je, v nedeljo ob pol
treh zjutraj, javni red in mir
onečaščal Brane J. V razgo-
voru s policisti je obljubil, da
bo še spečim ljudem dal mir,
a je obljubo gladko prelomil.
Pri ponovnem srečanju s pa-
truljo pa ni bUo več milosti.
Brane se je od 4. ure dalje
trezml na poUcijski postaji.
M.A.
Da ne bo joka zaradi poka
Petarde dovoljene le v času od 26. decembra do 2. Januarja ^
Bližajo se prazniki, ko so
nekateri očitno prepričani, da
jih je treba dočakati čim bolj
glasno in bučno. Zato je pred-
novoletni čas tudi čas, ki se ga
nuM^ občani bojijo. Metanje
petard, raketni izstrelki in po-
dobno, jih močno vznemirja
ter marsikomu tudi ogroža
zdravje. Letos bo drugače, so
se odločili v slovenskem Mini-
strstvu za notranje zadeve in
primemo ukrepali. Rezultat
ukrepanja je dopolnjeni pra-
vilnik, ki določa uporabo piro-
tehničnih sredstev, v teku je
tudi akcija, imenovana Petar-
de, lepše je brez njih.
Da sta javni red in mir s
petardami in podobnimi sred-
stvi v prazničnih dneh še pose-
bej ogrožena, s tem pa tudi
zdravje in življenje ljudi, poli-
cisti dobro vedo, to dejstvo pa
podkrepljujejo z nekaterimi
podatki iz minulega leta. Na
območju UNZ Celje so lani
obravnavali 8 primerov samo-
poškodb, 5 lažjih in 3 hude.
Zaradi prijav ogroženih obča-
nov so morali policisti nešteto-
krat posredovati. Zoper krši-
telje javnega reda in miru so
I>odali 32 predlogov za uvedbo
postopka pri sodniku za pre-
krške, napisali so 3 poročila
inšpekcijskim službam, največ
pa je bilo izrečenih opozoril.
Lani so zasegli kar 2066 kosov
različnih pirotehničnih iz-
delkov.
NajpK)gc»tejši tovrstni krši-
telji so mladoletniki in otroci,
ki so tudi največkrat žrtve ne-
nadzorovane in nestrokovne
uporabe teh izdelkov. Uporab-
ljajo jih na javnih mestih, kot
so šole, vrtci, domovi za osta-
rele, na avtobusnih in železni-
ških postajah, na ulicah in v
stanovanjskih soseskah. S tem
motijo javni red in mir ter
spravljajo v nevarnost sebe in
(hnge ljudi.
Glede na pogoste poškodbe
mladoletnikov in otrok, ki se
lahko končajo tudi s hudimi in
trajnimi plosledicami, bodo
starši morali bolj razmišljati,
kaj storiti za njihovo zaščito.
Recimo to, da jim bodo dovoli-
li uporabo pirotehničnih sred-
stev le v njihovi prisotnosti in
to le v primernem času ter na
primernem kraju, kot to zah-
teva tudi zakonodaja.
V Uradnem listu, ki je izšel
8. decembra letos, je objavljen
tudi pravilnik, ki v svojih do-
polnitvah določa, da se piro-
tehnični izdelki I. in II. razre-
da (bengalske in pokajoče vži-
galice, pokajoči vložki za ciga-
rete, pjokajoče žabice, pasje
bombice, naboji, ki eksplodi-
rajo pod nogami, pokajoči tra-
kovi, male petarde ipd.), kate-
rih glavni učinek je pok, smejo
uporabljati le v času od 26.
decembra do 2. januarja, pa še
to le na takšnih mestih, kjer za
občane ni moteče, sploh pa jih
ni dovoljeno uporabljati v str-
njeniih stanovanjskih naseljih,
v zaprtih prostorih, v bližini
bolnišnic, vrtcev, šol, cerkva,
gledališč, v javnih prevoznih
sredstvih itd. Ker dopolnjeni
pravilnik že velja, bo vsaka
eksplozija petarde v nedovo-
ljenem času in na neprimer-
nem kraju pomemla prekršek,
zoper kršitelje pa bodo polici-
sti dosledno ukrepali, tržni in-
šf>ektorji pa bodo nadzorovali
nezakonito prodajo piroteh-
ničnih sredstev osebam, mlaj-
šim od 16 let.
Z akcijo Petarde, lepše je
brez njih, pa organizatorji že-
lijo dokazati, da je praznike
mogoče uživati tudi brez po-
kanja in nevarnosti, ki pri tem
pretijo. Preventivna akcija se
je pričela minulo nedeljo.
Vsakdo, ki bo na katerikoU
policijski postaji oddal petar-
do ali podobno pirotehnično
sredstvo, bo v zameno zanj
prejel potrdilo o strokovnem
luiičenju ter priložnostno da-
rilce. Na UNZ Celje so te dni
povedali, da je akcija lepo ste-
kla in da dnevno prihajajo lju-
dje, zlasti mladi, ki oddajajo
na desetine petard. V okviru
akcije pa policisti na Celjskem
te diii obiskujejo otroke v vrt-
cih in šolah ter jih seznanjajo z
nevarnostmi in posledicami
nestrokovne in nenadzorovane
uporabe pirotehničnih iz-
delkov.     MARJELA AGREŽ
Posledice uporabe petard so lahko strahotne.
Sedemdeset
odvzetih
dovoljeni
v noči na nedeljo, 18. de-
cembra, so policisti UNZ
Celje izvedli poostren nad-
zor v cestnem prometu, po-
udarek pa je bil na prever-
janju psihofizičnih sposob-
nosti voznikov.
Preverili so 825 voznikov
in pri tem ugotovili, da jih
je bUo kar 240 takšnih, ki
so storili enega ali več pre-
krškov. Zoper 131 kršite-
ljev so napisali prijavo sod-
liiku za prekrške, 106 so na
kraju storjenega prekrška
izrekli mandatno kazen,
preizkus z alkotestom pa je
opravilo 216 voznikov. Od
tega števila jih je 14 preiz-
kus odklonilo, pri 91 pa je
alkotest pokazal, da so za-
užili preveliko količino al-
kohola. Pri 97 voznikih je
alkotest sicer reagiral, a še
vedno v mejah dovoljene-
' ga. Na kraju ugotovljenega
prekrška so 70 kršiteljem
začasno odvzeli vozniška
dovoljenja.
M. A.
Smrtna v Drešinji
vasi
Na magistralni cesti v Dre-
šinji vasi se je, v nedeljo 17.
decembra ob 19.20 uri, pripe-
tila nesreča, v kateri je ena
oseba izgubila življenje.
Aleksander L. (29) iz Celja
je (domnevno) vozil osebni av-
tomobil iz smeri Petrovč proti
Celju. V Drešinji vasi je dohi-
tel osebni avtomobil, ki ga je
vozil 30-letni Dragan M. iz Ce-
lja, med prehitevanjem pa je
sunkovito zavil v desno. Med
voziloma je prišlo do oplaže-
nja, zaradi česar je Aleksander
L. izgubil oblast nad vozilom;
zapeljal je z vozišča in trčil v
nasip jarka. Vozilo je pri tem
dvignilo v zrak, potem pa se je
prevračalo. Med prevračanjem
je voznika in sopotnika vrglo
iz vozila. Voznik je bil pri tem
tako hudo ranjen, da je ranam
na mestu podlegel, sopotnik,
28-letni Boštjan G. iz Celja, pa
je bil lažje ranjen. Tako kažejo
prve ugotovitve o nesreči, na-
daljnja preiskava pa bo poka-
zala, ali je bil za volanom res
Aleksander L. ah pa nemara
njegov sopotnik, ki je lastnik
vozila.
Spet smrt na
Sloveniici
Na cesti rezervirani za pro-
met z motornimi vozili, zunaj
naselja Dramlje, se je, v pone-
deljek 18. decembra ob 21.30
uri, spet pripetila smrtna ne-
sreča.
Andrea F. (29) iz Ljubljane
je vozila osebni avtomobil iz
smeri Slovenskih Konjic proti
Celju. Zunaj naselja Dramlje
je pričela prehitevati neznano
osebno vozilo, zato je zapeljala
na prometni pas, ki je name-
njen vozilom iz nasprotne
smeri, takrat pa ji je nasproti
pripeljal voznik tovornega vo-
zila s priklopnikom, 21-letni
Alen R. iz Varaždina. Vozili
sta silovito čelno trčili, vozni-
ca Andrea pa je pri tem utrpe-
la tako hude telesne poškodbe,
da je na kraju nesreče umrla.
Njena sopotnica, 24-letna
Grozda B., državljanka R Ma-
kedonije, je utrpela hude te-
lesne poškodbe.
M.A.
Kovčeii in icuverta
v noči na 12. december je nez-
nani storilec vlomil v osebni av-
tomobil znamke opel omega ka-
ravan, ki je bil p£trkiran v Bro-
daijevi uhci v Celju. Storilec je
razbil steklo na vratih vozila in z
zadnjega sedeža pobral poslovni
kovček, v katerem je bila razna
dokimientacija. Med papirji je
bila tudi kuverta, v njej pa goto-
vina: 5 tisoč nemških mark in
380 tisoč tolarjev. Poleg kovčka
je storilec ukradel še kapo in 4
steklenice vina. Zdenka S. je
oškodovana za okoli 800 tisoč
tolarjev.
Samo siušaiiio
V sredo, 13. decembra zjutraj,
je nekdo razbil steklo na proda-
jalni Leo v Celju. V notranjosti
lokala si je izbral telefonsko slu-
šalko znamke jaguar, centrala
pa ga ni zanimala. Lastnico
Ivanko Ž. je s tem oškodoval za
približno 60 tisoč tolarjev.
Ciricularica z
gradbišča
v noči na 13. december je nez-
nani storilec kradel na gradbišču
bodoče avtoceste v Cepljah. Od-
nesel je nezavarovano krožno
žago - cirkular s trifaznim elek-
tromotorjem. Podjetje Ingrad iz
Celja je oškodovano za okoU 120
tisoč tolarjev.
Tatvina računalniiia
V prvih dneh minulega tedna
je neznani storilec iz prostorov
Uniorjeve poslovne zgradbe v
Zrečah ukradel računalnik
znamke IBM, model PC 350-P75
s tipkovnico znamke enhancet in
monitorjem iste znamke, model
6322-R32. Komplet, ki je vreden
okoli 273 tisoč tol^u^jev, je bil
pripravljen za dostavo uporab-
niku.
V pravem času
V prodajalni Tehnoshop v Ro-
gaški Slatini je nekdo, v sredo
13. decembra popoldne, izkori-
stil trenutek prodajalkine odsot-
nosti in segel v blagajniški pre-
dal ter ukradel ves prodajni iz-
kupiček, 25 tisoč tolarjev.
Nekaj podobnega se je istega
dne zgodilo v prodajalni Irman v
Šoštanju, kamor sta vstopUa dva
mlajša moška, ki sta prav tako
izkoristila nepozornost proda-
jalke in iz predala pobrala okoU
26 tisoč tolarjev gotovine.
V dveh hiiaii
V sredo, 13. decembra popold-
ne, je neznani storilec vlomil v
staro in v novo stanovanjsko hi-
šo Ivana H. v Ločici pri Vran-
skem. Ukradel je album s foto-
grafijami (le kaj bo z njimi?) in
zbirko starih bankovcev iz ra-
zličnih držav, žepno uro, žensko
jakno iz lisičjega krzna ter več
kosov zlatega nakita. Ukradeno
je vredno okoli 300 tisoč to-
larjev.
Ziatnino in lire
Prejšnji četrtek dopoldne je
nekdo vlomil v stanovanjsko hi-
šo Justina M. iz Šentjurja. Po
natančnem ogledu prostorov je
našel in odnesel nekaj kosov
zlatnine in manjšo vsoto itaU-
janskih Ur. Lastnika je oškodo-
val za približno 50 tisoč tolarjev.
Odpeljal kabel
v času od 11. do 14. decembra
je nekdo ukradel okoH 100 me-
trov visokonapetostnega elek-
tričnega kabla, ki je ležal na de-
lovišču v Proseniškem in ki je bil
navit na lesenem kolutu. S tatvi-
no je Jože O. iz Proseniškega
oškodovan za okoh 80 tisoč to-
larjev.
Ni bilo sreče
v soboto, 16. decembra okoli
3.40 Mie, so trije mladoletniki,
R.O., R.R. in P.Ž., vlomih v slaš-
čičarno v Štorah, last HazUa B.
Iz lokala so vneto odnašali razne
alkoholne in brezalkoholne pija-
če, v tistem času pa je na kraj
prispela pohcijska patrulja in
veselja je bilo konec. Na kraju so
pohcisti prijeli enega storilca,
druga dva pa sta pobegnila.
Okradenl Zlatorog
Minulo nedeljo je nekdo, iz-
pred vhoda v bistro Zlatorog
Club na Mariborski cesti v Celju,
ukradel dva zvočnika in reflek-
tor. Lastnica Andreja G. je oško-
dovana za približno 45 tisoč to-
larjev.
Na grad po pijačo
v dneh od 15. do 17. decembra
je neznani storilec vlomil v re-
stavracijo na celjskem Starem
gradu. Izbral si je nekaj stekle-
nic brezalkoholnih in alkoholnih
pijač. Lastnik Alojz M. je oško-
dovan za okoh 40 tisoč tolarjev.
Mladoletni roparji
v ponedeljek 18. decembra
okrog 7. ure so trije mladoletni-
ki, stari okoh 17 let, na avtobus-
ni postaji v Celju pristopih k se-
demnajstletnemu Simonu in od
njega zahtevali cigarete. Ker jih
ni imel, so fantje od njega zahte-
vali denar. Dva sta ga grobo pri-
jela, tretji pa mu je segel v žep in
mu vzel mesečno vozovnico ter
manjšo vsoto denarja. Pohcisti
za neznanimi storilci še poizve-
dujejo.
M.A.
Streli v nedeljskem Jutru
Policist Je bil prisiljen uporabiti pištolo
Fizični in drugačni napadi
na policiste so vse bolj pogosti,
agresivnost, zlasti med mladi-
mi, je že vsakodnevni pojav.
Da je družbeni ugled policije
danes precej majav, pa zgo-
vorno priča tudi dogodek, ki se
je pripetil minulo nedeljo oko-
li 2. ure zjutraj na območju
RŠC Golovec v Celju. Nasled-
nji dan so na UNZ Celje pri-
pravili novinarsko konferen-
co, na kateri so podrobneje
spr^ovorili o dogodku, ko je
moral policist uporabiti tudi
strelno orožje.
Takrat sta se dva policista
policijske postaje Celje, B.D.
in M.P., med običajnim noč-
nim nadzorom, v službenem
vozilu pripeljala tudi do par-
kirišča pri RSC Golovec. V ne-
posredni    bližini    poslovne
zgradbe, imenovane Celjanka,
sta na dovozni cesti zagledala
terensko vozilo znamke svizuki
vitara, ob vozilu pa skupino
mlajših moških oseb. Njuno
pozornost je vzbudil predvsem
mladenič, enaindvajsetletni
Marko R., ki je v rokah držal
okoli pol metra dolgo kovin-
sko pjdico. Pozneje se je izve-
delo, da je, v času pred priho-
dom patnilje. Marko R. na
istem mestu in z isto palico
lažje telesno poškodoval dva
fanta, osenmajstletnega S.L.
in sedemnajstletnega D.L., ki
sta medicinsko pomoč poiska-
la v Splošni bolnišnici Celje.
Policista sta ustavila služ-
beno vozilo in izstopila, da bi
preverila, kaj se tam dogaja.
Eden izmed policistov je Mar-
ka R. pozval, naj mu izroči ko-
vinsko palico, pa tega ni hotel
storiti, rekoč da palico potre-
buje za samoobrambo. Palico
je potem odvrgel v svoje teren-
sko vozilo. V dogajanje se je
vmešalo še neko mlajše dekle,
ki je zmerjalo policista, med
kričanjem pa je oba nakajkrat
oklofutalo. Ker je bila ženska
zelo agresivna, sta jo policista
prijela in jo poskušala spraviti
v službeno vozilo. Ko je Marko
R. to videl, je sedel v svoje vo-
zilo in ga zapeljal v bUžino po-
hcijskega vozila, skozi odprto
okno pa je vpil, naj dekle pu-
stijo pri miru. Ker se to ni zgo-
dilo, je pritisnil na plin in na-
merno trčil v zadnja leva vrata
policijskega avtomobila, vozi-
lo obvozil, naredil krog po
parkirišču in potem spet z vso
hitrostjo zapeljal proti policij-
skemu avtomobilu. Da bi ga
onemogočil, je policist M.P.
uporabil službeno pištolo in
ustrelil v sprednje kolo bUža-
jočega se terenskega vozila.
Ko je razjarjeni Marko R. zavil
v levo, je policist ustrelil še
dvakrat, tokrat pod zadnje
desno kolo. Potem se je mlade-
nič odpeljal s prizorišča, na-
slednje jutro pa so ga izsledili.
Izsledili so tudi dekle, ki se je z
agresivnim obnašanjem vme-
šalo v dogajcmje.
Marko R. je pri namernem
trčenju v policijsko vozilo te-
lesno poškodoval policista, ki
je iskal pomoč na urgentnem
oddelku celjske bolnišnice. Na
službenem vozilu je škode za
okoli 50 tisoč tolarjev.
MARJELA AGREŽ
Vnel se je venčeic
v stanovanju Slavice V. iz Šercerjeve ceste v Velenju je 17.^
decembra popoldne zagorelo.
Oškodovanka je na adventnem venčku prižgala svečo, ki je
potem dogorela, venček pa se je vnel in pričel goreti. Ogenj se je
razširil na mizo, stol in zavese na oknu, na srečo pa je to opazil
sosed, ki je o požaru obvestil velenjske gasilce. Gmotna škoda,
ki je nastala, znaša približno 50 tisoč tolarjev.
Brat streljal v brata
V domači hiši v Brezovi sta se 18. decembra okoli 17. ure
sprla brata Boris (27) in Miran (30) K. Prepir je bil vse
hujši, in tako je v navalu jeze Boris udaril Mirana po
obrazu.
Mirana je udarec tako razjezil, da je stekel do svojega
avtomobila, tam zgrabil za svojo neprijavljeno pištolo ter
ustrelil v zid hiše. V notranjosti je ustrelil še v vrata, ki
vodijo v garažo, brat Boris pa je v strahu pred njim zbežal
na lokalno cesto. Za njim je pridrvel razjarjeni brat, ki je
streljal za njim in ga zadel v predel stegna desne noge.
Poškodovanega Borisa so odpeljali v celjsko bolnišnico,
kjer so ugotovili, da je utrpel hudo telesno poškodbo.
Cfsumljeni Miran K. se je s kraja odpeljal ter se čez nekaj
časa sam javil na p>olicijski postaji. M.A.
iff. 51. - 21. december 1995
25
INFORMACIJE
iff. 51. - 21. december 1995
GLASBA
26
Sank ročk že v Evropi
22. Hecembra slovo oa uspešnega leta na koncertu »AHIJo 05^ v velenjski Meči Uvoranl
Poletje je sedaj le še lep spo-
min, tudi za velenjsko skupino
Šank ročk, ki je v letošnjem
poletju posnela sedmo ploščo
in to v obljubljeni deželi na
drugi strani luže. Amerika je
sedaj za njih daleč in blizu. S
posnetim so bili zadovoljni ta-
ko njihovi tamkajšnji mena-
gerji kot Šankrokovci sami,
zato v teh dneh še vedno težko
čakajo na tisti odločilni klic -
da so našli založnika za »ame-
riško« zgoščenko, ki bo nosila
naslov Shut Up And Play.
Da ne bo nesporazuma; za-
ložnika bi že zdavnaj našli, če
bi to lahko bil kdorkoli. Ven-
dar njihov tamkajšnji menager
Black Rose išče le med veliki-
mi, največjimi. Pogovori tečejo
z MCA in Sonv, kar pove vse.
Ameriških posnetkov doslej
vsaj uradno še ni bilo mogoče
slišati, ker jih zavezuje pogod-
ba. Sam sem jih slišal in lahko
povem le to, da so obetavni, da
je glasba veliko bolj čista,
uravnotežena in produkcijsko
odlično narejena. Producent
Mike Berry je pač stari maček,
ki je dobro začutil tudi njihov
melodični hard ročk. Seveda
mu ostajajo zvesti, kot tudi
baladam, ki jih je med posne-
tim kar precej.
Vendar šankrokovci (med
tem čakanjem) ne počivajo. V
zadnjih dneh ste zagotovo na
radijskih valovih že slišali nji-
hovo najnovejšo balado, ki no-
si naslov »Ker te ljubim«. Na
glasbeno matrico, posneto v
Ameriki, so nasneli slovensko
različico besedila in nam tako
razkrili, kako zveni v Ameriki
posnet material. To je le prva
skladba, kajti slovenskemu
občinstvu jih bodo namenili in
pripravili še nekaj. Res pa je,
da bodo zaenkrat na voljo le
radijskim postajam, kdaj bodo
izšle na nosilcu zvoka, pa za-
enkrat še ni znano.
Poleg tega, da še vedno veli-
ko koncertirajo, skrbno
spremljajo tudi uspehe njiho-
vega prvega mednarodnega al-
buma »Crime Time«, ki je pred
nekaj meseci izšel pri nemški
založbi Long Island. Kot veste,
gre za slovenske uspešnice v
angleškem prevodu, evropska
rockovska publika, ki šele
spoznava najuspešnejšo slo-
vensko tovrstno ročk zasedbo,
pa je, sodeč po kritikah v ra-
zličnih evropskih glasbenih
časopisih, v njih odkrila nekaj
novega. Gre seveda za speci-
alizirane glasbene revije, zato
nič čudnega, če je v vsaki zapi-
sano, da je to prva slovenska
skupina, ki so jo slišali. Kriti-
ke so večinoma dobre, tudi ze-
lo dobre. Najbolj v Italiji in
Španiji, kjer se album menda
tudi dobro prodaja. Pa tudi v
Franciji, Belgiji, Nizozemski
in Nemčiji so nad njimi pozi-
tivno presenečeni. Kritiki so
presenečeni, da se na sloven-
skem igra glasba tovrstne kva-
litete, skladbe iz zgoščenke
»Crime Time« pa se uvrščajo
na različne evropske radijske
lestvice, namenjene hard'n'he-
avy glasbi, kjer jim delajo
družbo svetovno znani bendi.
O skupini se piše in govori,
sedaj čakajo na prvi izpis za-
ložbe Long Island o prodaji al-
buma. Kakršnakoli že bo, dej-
stvo je, da je preboj na evrop-
sko in za tem na svetovno tr-
žišče težak in velikokrat dol-
gotrajen. Zato je velik uspeh
že to, da so postali opaženi, da
za njih ve vedno več ne le glas-
benih poznavalcev in kritikov,
ampak tudi »ordinary people«.
Šank ročk pa se bo seveda
dostojno poslovil od (za njih)
res uspešnega leta. V trinaj-
stem letu delovanja sicer še ne
bodo izdali sedmega albuma,
čeprav je že posnet, bodo pa
22. decembra pripravili velik
žur. Na koncertu »Adijo 95« se
bodo v domači Rdeči dvorani
poslovili od leta skupaj s sku-
pinami Requiem, DIG, GUT
Gas in samooklicanim čefur-
jem Magnificom. Ne zamu-
dite!
SŠ
Svolioda giashene izbire
Nova kompaktna plošča kultne Borgesle
v prvi polovici decembra se
je v poplavi predbožičnih iz-
daj, v nekaterih bolje založe-
nih slovenskih trgovinah z no-
silci zvoka, znašel tudi novi iz-
delek ene najuspešnejših »dru-
gačnih« podalpskih zasedb
Borgesia. Zgoščenko »Pro
Choise« je objavila založba
FV, prinaša pa 15 skladb, ki
jih je edini »preživeli« član
Borgesie Aldo Ivanič, ob po-
moči nekaterih naših najvid-
nejših glasbenih osebnosti,
posnel v lastnem studiu Alien.
Borgesia se je na slovenski
glasbeni sceni začela prvič po-
javljati že v začetku osemdese-
tih. Do izida prve kasete, leta
1983, je delovala kot glasbena
frakcija kulturno umetniške
skupine YV, ki je leto kasneje
ustanovila tudi prvo jugoslo-
vansko neodvisno založbo, za-
njo pa je Borgesia tudi posnela
drugo kaseto. Kmalu zatem so
jih opazili tudi v tujini, njiho-
ve naslednje plošče pa se po
zaslugi založb Attack records
(Italija), Pias (Belgija) in Wax
Trax (ZDA), znašle na policah
glasbenih trgovin skoraj po
vsem svetu - razen skupine La-
ibach Borgesia tako še vedno
ostaja edina slovenska zased-
ba, ki ji je uspelo narediti ka-
riero na zahodu. Konec osem-
desetih je skupino zapustil pe-
vec Dario Sereval-Sin sonca,
njegovo mesto pa je prevzel
pevec Bruno Subiotto (ex-The
Spoons). Borgesii sta se pri-
družila še basist Nikola Seku-
lovič (Demolition Group) in
kitarist Borut Kržišnik, v tej
zasedbi pa so posneli ploščo
»Dreamers In Colours«, zadnjo
za založbo Pias.
Z razpadom Jugoslavije je
za nekaj časa utihnila tudi
Borgesia, Aldo pa se je začel
intenzivno ukvarjati s produk-
cijo drugih bendov in z ustvar-
janjem glasbe za video projek-
te. Predelana in remiksana va-
rianta te glasbe, ki smo jo sre-
čevali v video filmih »Avto-
bus«, »No More Heroes«, »Out
Of Memory« in »The Sand Col-
lectors«, pa se je znašla na že
omenjeni kompaktni plošči
»Pro Choise«. Na njej je Aldu
uspelo v lepo zaključeno celo-
to združiti strogost glasbenih
mašin in improvizatorske spo-
sobnosti gostujočih glasbeni-
kov (Lado Jakša, Aleksander
Brown, Ičo Vidmar, Ali En,
Nikola Sekulovič, Zvone Ku-
kec, Primož Simončič...). Ve-
čina skladb je instrumentalnih
in bodo našle svoje mesto tako
med ljubitelji rahlo zapraše-
nih plesnih alter poskočnic kot
med »zahtevnejšimi« kupci,
saj je na zgoščenki slišati tudi
obilo »zateženih« vložkov, ki
prihajajo iz jazz in etno voda.
STANE ŠPEGEL
Intervai ustavila čas
Skupina Interval iz Zasavja
si je ime nadela že pred 25 leti,
ko so ustanovili prvo skupino s
tem imenom. Od prvotnih čla-
. nov je v skupini sedaj še samo
kitarist Slavko.
Prvi Interval je deloval tri
leta, potem so šli fantje v voj-
sko, nato pa so se podali v za-
konski stan in obesili glasbo
na klin. Vodja ansambla v da-
našnji zasedbi Franjo Bizjak
dodaja: »Interval je razmerje
med dvema tonoma, notania
oz. pavzama in tako naprej in
naj bo to tudi ime za ansam-
bel. Mislim, da smo dobro iz-
brali. V zasedbi, kakršna je se-
daj, smo skupaj že 10 let. De-
set letnico smo praznovali 9.
novembra in ob tem jubileju
smo izdali tudi prvo kaseto z
naslovom Ustavi čas.«
Ansambel sestavljajo Franjo
Bizjak, ki igra harmoniko in
klaviature, Slavko Jelševar
igra kitaro in poje, Mirko Jel-
ševar poje in igra bas kitaro,
Marinka Pišek in Silvo Andre-
jaš pojeta, Silvo pa je tudi
showman.
Med drugim so naredili tudi
skladbo za žensko, ki praznuje
Abrahama. Franjo to pojas-
njuje takole: »To je zasluga
glasbenih urednikov, ki so me
žicali, naj to naredim. Naslov
skladbe je enostaven - Abra-
hamka.«
Dve skladbi sta priredbi.
»Čuj deklica je zasavska, lah-
ko bi rekel celo narodna. Ko
sva sama pa je priredba fran-
coske popevke,« pojasnjuje
Franjo.
Skladbico Drevo upanja so
jo naredili za današnji čas, ko
se dogaja veliko grozot. Rekli
so si: »Pomagajmo pregnati te
grozote in posadimo drevo
upanja, da bodo vsi ljudje za-
živeli v miru.«
Posneli so tudi veliko video-
spotov, ki so jih snemali po
zasavskih diskotekah in resta-
vracijah. Sicer pa skupina In-
terval igra narodno zabavno
glasbo, disko, pop in vse ostale
zvrsti, da zadovoljijo vse oku-
se poslušalcev.
SIMONA BRGLEZ
»Zdaj vem« Riharda Kotarja
Mladi kantavtor Rihard Kotar iz Laškega te dni nestrpno
pričakuje prvi CD s svojimi desetimi avtorskimi skladbami, ki
jih je posnel in izdal v založbi Corona pri Dušanu Velkavrhu.
Rihard Kotar je s svojimi vižami že uspešno nastopal na Valu
202, kjer je z eno skladbo celo postal tedenski zmagovalec, bil je
udeleženec dveh javnih oddaj Radia Celje, zadnje tedne pa je
reden gost Celjskega instrumentalnega kvinteta na njegovih
šestih koncertih.
Povsod so njegove pesmi lepo sprejete. Rihard Kotar je v
začetku z nekako bojaznijo gledal in opazoval domače-zabavne
ansamble in pevce, zdaj pa že je že povsem udomačil: »Krasno,
se počutim med temi ljudmi! To, da bi pel ali igral domačol
zabavno glasbo mi še na kraj pameti ne pade, bi pa napisal kak i
tekst na domačo vižo...« je povedal po zadnjem nastopu vj
Vitanju. To smo takoj povedali vodji CIK Mirku Polutniku, ki je^
obljubil melodijo, potem pa bomo videli, kako bo Ribi, kot mul
pravijo prijatelji, uspel s tekstom. Sicer pa vadi vsak dan po dve]
uri, najraje ponoči od desetih do polnoči. »Takrat imam najbolj]
mir,« pojasni to svojo ponočnjaško vadbo ter doda, da ima
posebej rad ameriške in angleške kantavtorje. Na sliki je Rihard
Kotar s pevko CIK Valerijo Skaza. Morda bo kak tekst napisal
tudi zaradi nje? Kdo ve! TONE VRABLJ
Čestitke in pozdravi
Zadnja dva meseca si bo
Igor Podpečan, vodja studia
Zlati zvoki v Kisovcu pri Za-
gorju, prav gotovo dobro za-
pomnil, kajti naval skupin je
tak, da komaj lovi proste ter-
mine, da bi vsem ugodil. An-
sambli in posamezniki so v
zadnjih letih spoznali, da je
Igor pravi mojster svojega po-
klica, zato bi tudi vsi radi de-
lali samo pri njem.
Tako so iz založbe Zlati zvo-
ki v zadnjem času prišle ali še
bodo na tržišče kasete in CD
ansamblov ter posameznikov
Blegoš, Ekart, Ravbarji, Mladi
prijatelji. Vita, Niko Zaje,
Vesna, Toni Hervol, Vihamik,
Stoparji, Jože Bohorč, AS, Ve-
sele Štajerke, Janez Goršič,
CIK, Duo Gold in še mnogi
drugi. K vsemu temu je Igor
Podpečan dodal še dve kompi-
laciji ter kompilacijo z božič-
nimi pesmimi. Pravo osvežitev
pa pomenijo Igorjeve lastne
pesmi izdane pod privlačnim
naslovom Čestitke in pozdra-
vi, na kateri je dvanajst skladb
za najrazličnejše priložnosti.
»Lani nisem izdal nič svoje-
ga, letos pa sem najprej napra-
vil priredbe Slakovih pesmi in
zdaj še te novosti. Kaseta je
nastajala od spomladi do ok-
tobra, instrumentale smo pos-
neli prej, vokale z novima pev-
cema kasneje,« pripoveduje
Igor, ki je doslej napisal že
okoli 250 pesmi, objavil pa 71.
Prvo skladbo je napisal že v
osnovni šoli, ko je še vlekel
frajtonarico. »To je bil valček!
Zares sem začel s šestnajstimi
leti, prvič pa sem se uveljavil
pri Celjskem instrumentalnem
kvintetu, od koder sem šel k
Avseniku.«
Igor igra okoli devet instru-
mentov, komponira, aranžira
in svetuje, je pa pristaš instru-
mentalnih skladb. »Všeč so mi
ljudje, ki poskušajo razumeti
instnmientalno skladbo!«
T.VRABL
it. 51. - 21. december 1995
GLASBA

NOVL^MIIK
Na prvo mesto britanske lestvice najbolje prodajanih single
plošč se je zadnji teden pred božičnimi prazniki prebil MIC-
HAEL JACKSON s tretjim singlom »Earth Song«, z njegovega
zadnjega LP »HIStory«. Drugo mesto si tokrat lastijo THE
BEATLES in njihova »Free As Bird«, tretji pa so irski poperji
BOVZONE (na sHki) s priredbo skladbe »Father And Son«. V
Ameriki je trenutno prva kanadska rockerica ALANIS MORRI-
SETTE s komadom »Hand In My Pocket«, na drugem mestu so
TLC s svojo najnovejšo uspešnico »Diggin' On You«, tretje
mesto pa zaseda skupina GOO GOO DOLLS s pesmijo »Name«.
Na vrhu lestvice albumov sta v Angliji še vedno trdno zasidrana
ROBSON&JEROME z istoimenskim prvencem, drugi so OASIS
z LP »Moming Glory«, tretji pa so QUEEN z albumom »Made In
Heaven«, ki je trenutno najbolje prodajana plošča v Evropi, saj
so Quennovci z njo na prvem mestu v Nemčiji, Finski, Švici,
Avstriji in Italiji. J
Pred dobrimi desetimi dnevi
je znana ameriška glasbena
revija Billboard spet podelje-
vala, med glasbeniki izre<iio
priznane, sicer pa medijsko
manj eksponirane nagrade
BILBOARD MUSIC
AWARDS. Največ nagrad je
spet prejel ženski trio TLC -
kar tri; kot skupina leta, kot
naj R&B zasedba, njihova pe-
sem »Creep« pa je postal R&B
single leta. Najboljši med rap-
perji je bil Notorious BIG,
Garth   Brooks   in   Michael
Montgomery sta dobila nagra-
di kot najboljša izvajalca co-
untry glasbe, Kenny G. je bil
po okusu Billboardove žirije
najboljši jazz glasbenik leta,
rockerji leta so postali člani
skupine Live, Janet Jackson in
njen starejši brat Michael pa
sta dobila nagrado za izjemne
dosežke na lestvicah najbolje
pi'odajanih. Letošnje priredi-
tve se bodo tam prisotni spo-
minjali predvsem po številnih
manjkajočih povabljencih,
med njimi pa je bil tudi že
Pop loto
Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasu-
jete v sredo, 27. decembra ob 18. uri.
Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, Celje. -i
GLASOVALNI KUPON
1. STAVING OUT OF SUMMER - DODGY	
2. JUNEARERNOON-ROXETTE	
3.1100101-DAS MODUL	
4. GOLDEN BOY - SIN WITH SEBASTIAN	
5. SO BEAUTIFUL - URBAN COOKIE COLLECTION	
VAŠIH 5 PREDLOGOV	
1.   .	
2.	
3.	
4.	
	
Ime:	
Naslov:	
omenjeni Michael Jackson (na
sliki), ki je le nekaj ur pred
nastopom na tej podelitvi pa-
del v nezavest. Seveda je bil
takoj pripeljan v bolnišnico,
kjer so mu, kot se za Jacksona
spodobi, odkrili nek posebno
redek virus. Le dva dni po tem
dogodku je tržišče preplavil
novi single »Earth Song«, ki
ga, kot ponavadi, spet sprem-
lja odlično narejen videospot.
Jacksona so sredi prejšnjega
tedna že odpustili iz bolnišni-
ce in je pod budnim nadzor-
stvom svojega lastnega zdrav-
niškega teama.
Prejšnji petek je minilo na-
tanko petnajst let od snuti


JOHNA LENNONA.  Na ta
dan je bila tudi svetovna pre-
miera gledališke predstave
»Come Together«, ki opisuje
življenje Lennonovega morilca
Marka Chapmana. Ta se tre-
nutno kisa v newyorškem za-
poru Attica. Ob 15. obletnici
smrti pa se je Lermon končno
»prebil« tudi na znamke - osem
eksotičnih državic (Mali, Mal-
divi, Gvajana...) je že začelo
pisma opremljati z znamkami,
na katerih so odtisnjeni njego-
vi portreti, ki jih je izbrala ne-
imičljiva Yoko Ono.
Po petletnem diskografskem
molku se bo v začetku januar-
ja s single ploščo »Jesus To A
Child«, na sceno vrnil zdaj že
rahlo pozabljeni superzvezd-
nik GEORGE MICHAEL. Po
dveletni pravni bitki med njim
in založbo Sony Records, ga je
slednja po plačilu velikanske
odškodnine prepustila Spiel-
bergovi produkcijski hiši Dre-
amworks, ki bo odslej skrbela
za objavo njegovih plošč v
Ameriki, v Evropi pa bo plošče
Georgea Michaela prodajala
založba Virgin.
Na najnovejšem singlu »Just
The One« popularne angleške
folk ročk skupine THE LE-
VELLERS, je slišati tudi JOE
STRUMMERJA. Bivši kitarist
in pevec legendarne punk za-
sedbe The Clash je na omenje-
ni pesmi odigral krajši klavir-
ski vložek, sicer pa je ta osta-
reli pimker spet vse bolj priso-
ten na britanski glasbeni sce-
ni; trenutno skupaj s tehno fri-
kom Richardom Norrisom
(Grid) pripravljata skupni
projekt, ploščo »Strummer-
ville«.
Konec prejšnjega meseca je
umrl MATTHEW ASHMAN,
kitarist v začetku osemdesetih
izredno popularnih skupin
Adam And The Ants in Bovj
Wovir Wows. Na isti dan je svet
zaptistil tudi Peter Grant, dol-
goletni menadžer ročk herojev
LED ZEPPELIN.

TU J     ».^LESTVICA:
1. HEAVEN FOR EVERVONE - OUEEN (4)
2. LUCKY LOVE - ACE OF BASE (5)
3. THUNDER-EAST 17 (2)
4. FANTASV - MARIAH CAREY (10)
5. AINT NOBODY - DIANA KINO (6)
6. FREE AS A BIRD - THE BEATLES (1)
7. IT'S OH SO OUIT - BJORK (3
8. EXHALE (SHOP SHOOP) - WHITNEY HOUSTON     (2)
9. WONDERWALL - OASIS (6)
10. THEUNIVERSAL-BLUR (1)
DOMAČA^ x^ LESTVICA:
1. IN KO BOM ENKRAT UMRL - MAGNIFICO
2. KER TE LJUBIM - ŠANK ROČK
3. KAVBQJCI IN INDIJANCI - ČUKI
4. ZDAJ ŽIVIM - VILI RESNIK
5. KDO SEM JAZ - BULDOŽER
6. SPOMNI SE NAME - DOMINIK KOZARIČ
7. KADAR SEM JAZ S TABO - POP DESIGN
8. VODNJAK ŽELJA - 4 FUN
9. 1. 12.-INTERCEPTOR
10. BICIKL - LETEČI POTEPUHI i
Predloga za tujo lestvico:
GANGSTAS PARADISE - COOLIO
DISCO 2000 - PULP
Predloga za domačo lestvico:
BOGNEDAJ DA BI CRKNU TELEVIZOR - ADI SMOLAR
NAROBE SVET - DAMJANA
Nagrajenca: David Herman, Sp. Kostrivnica 27b
Marko Dorn, Zagrad 76, Celje
Nagrajenca dvigneta kaseto,
ki jo podarja ZKP RTVS,
na oglasnem oddelku Radia Celje
RTV Slovenija
Založba kaset in plošč
KUPON
Tuja lestvica:
Izvajalec:_
Domača lestvica:
Izvajalec:_
Ime in priimek:
Naslov:_
Po bizarnem, a nadvse uspešnem sodelovanju NICK CAVEA
in KYLIE MINOGUE v skladbi »Where The Wild Roses Grow«,
avstralski darker pripravlja še en zanimiv duet - tokrat bo z^
Nickom v komadu »Hermry Lee« prepevala angleška alter roc-l
kerica F J HARVEV. Single z omenjeno skladbo bo izšel vi
začetku prihodnjega leta, le dober mesec dni pred izidom |
novega Caveovega albuma »Murder«. 1
Založba Helidon je tik pred zaključkom leta na trg poslala
kar nekaj zanimivih projektov nekaterih najpopularnejših slo-
venskih glasbenikov. Paradni konj Helidona ADI SMOLAR je
prejšnji teden dočakal izid svoje četrte kasete in druge zgoš-
čenke »Bognedaj da bi crknu televizor«. Do svoje prve kom-
paktne plošče in kasete »Zguba časa in denarja« so se prebili
tudi nekdanji Smolarjevi spremljevalci LETEČI POTEPUHI,
med novostmi pa velja omeniti tudi soliden funky izdelek Saša
Dragaša-SHASA, bivšega člana skupine Hot Hot Hot. Gre za
debitantski izdelek, kaseto »Not For Sale«, ki jo je Sasha ob
pomoči številnih slovenskih estradnikov posnel v Studiu Metro.
STANE ŠPEGEL
POUC IN
VALČKOV
1. FRANC POSLANC - PETER FINK (4)
2. CELJE MIRNO SPI - HMELJARSKI INSTR. KVINTET  (9)
3. BOŽIČNI ČASI - ANS. MAKSA KUMRA (2)
4. MUZIKA, MUZIKA - ALFI NIPIČ (6)
5. KUKAVICA-STOPAR (3)
6. OBLETNICA POROKE - FRANC MIHELIČ (4)
7. ZIMSKI VEČER - SLOVENSKI ODMEV (1)
8. ABRA-ABRAHAM - IGOR IN ZLATI ZVOKI   • (2)
9. ŠOPEK ZA MAMICO - FRANC FLERE (3)
10. RES JE ČUDEN TA NAŠ SVET - JOŽE KREŽE (1)
Predlogi za lestvico:
VAŽNO JE. DA SMO PRAVI - FANTJE Z VSEH VETROV
TRIJE KRALJI - ANS. BRANETA KLAVŽARJA
Nagrajenca: Alojzija Soline, Kurirska pot 10, Ljubečna
Rudi Mustabašič, Brezova 2, Celje
Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku
Radia Celje
KUPON
Vrtiljak polk in valčkov:
Izvajalec:_
Ime in priimek:
Naslov:_
mm
il. 51. • 21. december 1995
NO\g-TjPNIK


ZA AVTOMOBILISTE
28
Skromni rezuitati
japonske industrije
Japonska avtomobilska in-
dustrija je že pred skoraj dve-
ma letoma zabredla v težave,
ki jih je povzročil predvsem
premočni jen. Sedaj vse kaže,
da se že bližajo nekaj boljši
časi, čeprav je jasno, da bodo
ti daleč od tega, kar je indu-
strija te države poznala nekoč.
To med drugim kažejo tudi
podatki o oktobrski prodaji
oziroma izvozu osebnih avto-
mobilov. Tako so vse japonske
avtomobilske hiše oktobra le-
tos izdelale 839 tisoč vozil, kar
je za 6,7 odstotka manj kot ok-
tobra lani. Zgolj izdelava
osebnih avtomobilov je bila
manjša za 4,5 odstotka, proiz-
vodnja avtobusov in tovornja-
kov pa za 0,5 odstotka. Razve-
seljivo in spodbudno je to, da
se je povečala izdelava moto-
ciklov (za 1,5 odstotka). Po
splošnem nrmenju japonskih
avtomobilskih tovarn so ti po-
datki oziroma manjši izvoz
vendarle posledica močne na-
cionalne valute in tudi dejstva,
da se japonska industrija vse
pogosteje seli na tuje. Izvoz se
je oktobra prav zaradi tega
zmanjšal za 24 odstotkov (sku-
paj so izvozili 274 tisoč vozil),
kar je deseto zaporedno me-
sečno zmanjšanje. Najbolj je v
tem času nazadoval izvoz v
ZDA, kjer je bila prodaja za 38
odstotkov skromnejša.
Novembra soiidna
prodaja avtomobiiov
Prodaja avtomobilov na
Slovenskem v letošnjih enaj-
stih mesecih dokazuje, da bo
leto 1995 še boljše kot je bilo
1993.
Novembra so na Sloven-
skem prvič registrirali 4816
novih avtomobilov, kar je sicer
precej manj kot oktobra
(6034), pa vendar veliko več
kot novembra lani (nekaj več
kot 3300 avtomobilov). V le-
tošnjih enajstih mesecih je bilo
tako na novo registriranih
58.335 osebnih avtomobilov,
kar je za dobrih 32 odstotkov
več kot v enakem času lani.
Preračunano na mesečno pov-
prečje, se utegne zgoditi, da
bodo letos v Sloveniji registri-
rali več kot 63 tisoč osebnih
avtomobilov. Največji tržni
delež ima tudi v enajstih mese-
cih francoski Renault (25,1 od-
stotka), ki je skupaj prodal
14.634 avtomobilov. Zelo tes-
no skupaj sta Fiat (6599) in
Volkswagen (6474), dobro je
šlo tudi Oplu (3817) in končno
tudi Škodi, ki je letos prodala
3156 avtomobilov. V skupini
desetih najuspešnejših avto-
mobilskih tovarn na sloven-
skem trgu so še Ford, Seat, La-
da, južnokorejska Hyundai in
Daewoo, pa nobene japonske
avtomobilske tovarne. No-
vembra je bil najbolje proda-
jani avtomobil renault 5 (541
vozil), sledil je renault clio
(517), na tretjem mestu pa je
bil VW polo (496). Med desete-
rico so še škoda felicia, fiat
punto, renault 19, opel astra,
VW golf, renault lagima in ro-
ver 214, kar je eno letošnjih
opaznih presenečenj.
OU>Y
MARKETING
d.o.o.
Polzela 38,
tel. 720-592
PE Velenje
tel. 854-391
POOBLAŠČENI
PRODAJALEC VOZIL:
SUZUKI SUBARU FIAT
FIATVSCIONERI ROVER
Ponudba za prave zimske dni:
POGON NA VSA 4
KOLESA:
3UZUKI ggmurgv
24.930 DEM
60.000 SIT popusta
SUZUKI Vitara
34.700 DEM
80.000 SIT popusta
Srečno vožnjo v letu
1996 in vesele božične
praznike in novo leto!
v»
nasim Kupcem in
poslovnim partnerjem
želimo   ■'
v v
VESEL BGZICIN
SREČNO NOVO LETO 1996!
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE
AVIOIEHNIKACEUEdM
Bežigrajska c. 13
BORZA CEN  ^
RABLJENIH AVIOMfllfti
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec v Celju je bilo na
prodaj okoli 300 vozil. Prodanih je bilo 2 avtomobilov. Organiza-
torji sozdali tudi 20 kompletov kupoprodajnih pogodb. Obisko-
valcev pa je bilo okoli 800.
Slabi rezultati
švedsko-ameriškega Saaba
švedski Saab velja za tisto
avtomobilsko tovarno, ki izde-
luje drage, toda kvalitetne av-
tomobile. Pred leti so pretežni
del tovarne prodali ameriške-
mu General Motorsu, vendar
je očitno, da to ni pripomoglo
k večji uspešnosti te švedske
avtomobilske hiše.
V letošnjih devetih mesecih
je imela tovarna izgube za 127
mihjonov kron oziroma za 19
milijonov dolarjev. To je kljub
vsemu manjše presenečenje,
saj je bilo v tem času lani do-
bička za več kot 42 milijonov
dolarjev. Saab se na trgu p>o-
javlja predvsem s serijo 900 in
9000 ter z nekaterimi izveden-
kami, pri motorjih si je veliko
pomagal tudi z Oplom (ki je
sestavni del General Motorsa),
vendar se zdi, da se ne more
(kljub lanskemu devetmeseč-
nemu dobičku) ustrezno pri-
merjati s konkurenco. V tovar-
ni so mnenja, da je sedanja iz-
guba nastala zaradi tega, ker
so imeU nekaj več stroškov pri
uvajanju nekaterih novih izve-
denk na trge, slabo pa je na
njihovo poslovanje vplivalo
tudi spreminjanje vrednosti
nekaterih najpomembnejših
valut. Na sliki: saab 900
coupe.
tip avtomobila	letnik	DEM	letnik	DEM
Yugo 55 koral	88	3.000	89	4.300
Lada samara 1300 S	90	4.800	92	8.500
škoda favorit 135 L	90	7.000	92	8.300
Renault 4 GTL	90	5.000	92	6.200
Renault 5	86	5.800	91	9.500
Volksvvagen golf JXD	88	9.600	89	11.400
Opel vectra 1.6 GL	90	16.000	92	18.500
Opel astra 1.61 GL	90	14.500	92	16.700
Audi 80 D	88	14.500	89	15.500
BMW318i	91	26.900	=	=
Cene so okvirne!
TovDtIna nova tovarna v ZDA
vibroser
o     n     I     o     I     N     *     L
063/441-642

Čeprav sta se ZDA in Ja-
ponska skoraj sprli zaradi av-
tomobilov, je očitno, da niko-
mur ni do zaostrovanja. To se
vsekakor kaže tudi v tem, da
bo japonska Toyota v ameriški
zvezni državi Indiana postavi-
la tovarno, vredno vsaj 700
milijonov dolarjev.
Jeseni leta 1998 bodo tam
začeli izdelovati tovornjake.
To bo že četrta Toyotina to-
varna v ZDA, v novi tovarni
pa naj bi v letu dni naredili do
100 tisoč tovornih vozil. Sicer
pa je dovolj pomembno in
omembe vredno, da daje Toy-
ota delo skoraj 19 tisoč Ameri-
čanom (kar je eden od razlo-
gov, zakaj ni prišlo do avtomo-
bilske vojne), v novi tovarni pa
bo dobilo delo še 1300 ljudi.
Toyota se je za novo tovarno v
ZDA odločila tudi zaradi tega,
ker ima jen v primerjavi z do-
larjem še vedno ustrezno vred-
nost, hkrati pa ameriške zaš-
čitne carine japonske tovor-
njake podražijo za visokih 25
odstotkov. Po drugi strani dr-
ži, da je ameriška delovna sila
dokaj poceni, kar ugotavljajo
tudi nekatere evropske avto-
mobilske tovarne, kot denimo,
BMW in Mercedes Benz, ki v
ZDA že izdelujeta avtomobile.
PREVOLNIK d.o.o.
Tel.: 063/32-900,411-982 Fax: 063/3^
VELIKA IZBIRA NA ENEM MESTU
ZASTOPSTVO IN PRODAJA
MICHELIN
DUNLOP
jj GOODVEARJ
J MARANGONi)
HANHOOK
j     KUMHO  I
MATADOR
J    BANDAO ^
PRI NAKiJPU VAM GUME MONTIRAMO
BREZPLAČNO IN OPEREMO VASE VOZILO
ZELO UGODNE CENE - PRODAJA NA ČEKE
VELIKA IZBIRA ALUMINUASTIH PLATIŠČ
DELOVNI ČAS
00 8. D019. URE. SOBOTA OD 8. D012. URE

Kmalu finska lada samara
Finska in Rusija sta pač sosedi, zato je po svoje vsaj nekoliko razumljiva novica o sodelovanju
pri izdelavi lad (AuroVAZ).
Tako je finska poslovna in inženirska skupina Valmet Oy ustanovila posebno mešano družbo z
več ruskimi poslovnimi partnerji, njihov namen pa je izdelava lad samar posebej za zahodnoe-
vropske trge. Tako naj bi vsako leto sestavili po 20 tisoč lad samar, projekt pa naj bi bil vreden
nekako 17 milijonov dolarjev. Osnovne dele za lado samaro bodo izdelovali v matični tovarni
AutoVAZ, vse druge, ki jih bodo potrebovali za dokončno sestavo vozila, pa pri finskih in
zahodnoevropskih dobaviteljih. Na sliki: lada samara.
S- AVTOHIŠA JAKOPEC
POOBLAŠČEN SERVIS IN PRODAJA VOZIL
Kosovelova 16, Velenje, tel. & fax: 063/855-975
BOŽIČNO NOVOLETNI POPUST
ZA VOZILA OPEL IZ ZALOGE
UGOPNI NAKUPNI POQQvll
•IZREDNO UGODEN KREDIT NA 5 LET Z ALI BREZ
POLOGA - za nova in rabljena vozila
•LIZING NA TRI LETA
UMETNOST V GIBANJU
KO TEHNOLOGIJA POSTANE UMETNOST
NOVA VECTRA ŽE V PRODAJI,
SPREJEMAMO NAROČILA ZA L. 96
ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA ZAUPANJE
ŽELIMO VAM PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE, V
LETU, KI PRIHAJA, PA VELIKO SREČE, OSEBNEGA
ZADOVOLJSTVA IN VARNO VOŽNJO!
VAŠA AVTOHIŠA JAKOPEC
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
AVTO CI-I.JIE
63001 CELJE, LJUBLJANSKAC 11
RABLJENA
VOZILA
NA ZALOGI
TIP VOZILA            T	BARVAJ	LETNIK	MPC
FORD ORION 1,6 16v	siva met.	92/93	1.814.000,00 SIT
FORD ESC 1,8DGHIA	siva met.	92/93	1.793.000,00 SIT
DAIHATSU CHAR. CS	rdeča	90	766.030,00 SIT
DAIHATSU CHARADE	bela	93	1.024.500,00 SIT
FIATTIPO 1,4MEDIA	bela	91	1.065.912,00 SIT
FIAT UNO 1,1 3 V	siva met.	93	1.039.750,00 SIT
FORD FIESTA1,1 CLI	rdeča	90	1.047.589,00 SIT
FORD ESC0RD1,4I	bela	90	1.069.683,00 SIT
FORD MONDEO CLX1,8	mod met.	93	2.284.800,00 SIT
FORD SIERRA1,8 CL	sreb.met.	91	1.560.673,00 SIT
HYUNDAIP0NY1,3L	bela	90	800.550,00 SIT
IMVR 18TLJ	krem	87	567 000,00 SIT
IMV RENAULT 18TLJ	rjava	87	703.500,00 SIT
LADA SAMARA 1300 5V	rdeča	93	837.550,00 SIT
NISSAN MICRA 1,2 s	bela	90	1.076.250,00 SIT
PEUGEOT 106XN3V	bela	92	1.082 684,00 SIT
VOLKSVVAGEN TRANSPORT	bela	89	1.209 056,00 SIT
ZASTAVA YUG055 SKALA	bela	88	178.500,00 SIT
ŠKODA PICK UP LX	bela	93	808 990,00 SIT
ŠKODA 120 L	rdeča	86	248.170,00 SIT
CITROEN AX 14 RD	siva met.	89	819.700,00 SIT
FIAT PANDA 750	bela	90	569.801,00 SIT
R 5 CAMPUS D	siva met.	91	938.220,00 SIT
RTRAFICT 1000D	bela	87	850.000,00 SIT
NISSAN SUNY1,6SLX	siva met.	90	1.175.200,00 SIT
PEUGEOT 405 GL LUX	siva met.	91	1.407.480,00 SIT
LADA KARAVAN 1,5	rdeča	93	710.540,00 SIT
LADA SAMARA 1,3 5V	rdeča	93	786.600,00 SIT
LADA SAMARA 1,3 3V	bela	92	647.157,00 SIT
ŠKODA FAVORIT 135 L	rdeča	91	680 291,00 SIT
R-5 CAMPUS	bela	93	910.600,00 SIT
FIAT UNO 60 S	modra	88	678.500,00 SIT
UNIS GOLF JXD	bela	89	946.246,00 SIT
VOLKSVVAGEN JEHA	rdeča	91	1.356.075,00 SIT
SUZUKI SWIFT1,0GL	rdeča	91	855.884,00 SIT
PRODAJA rabljenih vozil
Ipavčeva 21, CELJE
LJ telefon 063/ 31-919
Vozila so tehnično
'brezhibna. Možna
(menjava staro za staro Ugodni kre-*-
dit brez potoga z 9,5% obr. mero.
it. 51. - 21. december 1995
mm
29
INFORMACIJE


NOVj-^NIK


JADRA d.o.o.
Podjetje za finančno računovodske,
računalniške in ostale storitve.
Predel 6a, 63240 Šmarje pri Jelšah
PE Štore
INFORMACIJSKI INŽENIRING
Tel.: (063)771,411, int.: 530, 532
mobitel: (0609) 621-952
PE Šmarje pri Jelšah
RAČUNOVODSKI SERVIS
Telefon & fax: (063) 821-591
Po več kot 15 LETNIH izkušnjah na področju razvoja programske
opreme za poslovno informatiko za velika in srednja podjetja, ter po več
kot dveh letih razvoja programske opreme za PC mrežo
PREDSTAVLJAMO
PROGRAMSKO OPREMO ZA INTEGRALNI INFORMACIJSKI
SISTEM PODJETJA ZA PC MREŽO in operacijski sistem NOVELL
ali samostojni PC
Instalacijo lahko izvršimo za celoten informacijski sistem, ali po programskih
modulih, ki se postopno odvisno od potreb kupca dopolnjujejo v celoto.
Na razvoju in vzdrževanju programskih modulov nas dela pet delavcev, za
pravočasno prilagajanje programov zakonodaji pa skrbi PE RAČUNOVODSKI
SERVIS, kjer uporabljamo lastne programe.
Če potrebujete kompleksno rešitev ali morda celo prehod iz centralnega raču-
nalniškega sistema na PC mrežo, nas pokličite in z veseljem se bomo dogovorili
za brezplačno predstavitev na NAŠI PC mreži, kjer boste videli tudi rešitve, ki
jih niste pričakovali.
***** Ce boste postali naš klient. bomo skrbeli za vaš uspeh.
* * * -k li
Direktor:
Drago Krajnc, org. dela
Sedanjim in bodočim klientom želimo srečno in uspešno novo leto 1996
DA SMO VAM BLIŽE, KO NAS POTREBUJETE !
080 - 19 - 20
PRVA BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
ZA NAROČANJE OBISKA ZAVAROVALNIŠKEGA ZASTOPNIKA,
PRVA TOVRSTNA ŠTEVILKA,
KJER Ml PLAČAMO STROŠKE VAŠEGA POZIVA!
NAJLAŽJE!    NAJHITREJE!    NAJKVALITETNEJE!
TAKRAT, KO IMATE VI ČAS!
TAM, KJER VAM NAJBOLJ USTREZA!
Kako skleniti zavarovanje zase, za svoje bližnje ali za svoje premoženje?
Preprosto!
Pokličite brezplačno telefonsko številko
080 -19- 20
iz kateregakoli kraja v Sloveniji brez dodatne pozivne številke.
24 ur na dan nam lahko poveste,
kdaj in kje vas naj obišče naš zastopnik.
Če želite, bo pri vas najkasneje v 48 urah! ,ir      «
080- 19-20 V        p:^K
ZAVAROVAICAMARIBOR
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ
IN
MI Z VAMI
mm
$1. 51. - 21. december 1995
NOyi?|PNIK
NASVETI
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH -ŽEROVNIK
Prihodnjo soboto, 30.de-
cembra, bo na valovih Radia
Celje na sporedu zadnja odda-
ja V modnem vrtincu v letu
1995. Kot se za ta prednovo-
letni čas spodobi, bo tudi mod-
na tema primerno slovesno
obarvana. Obleko in modne
dodatke, vključno z nakitom
boste do takrat že gotovo iz-
brale, da pa bo vaš videz kar
najbolj izjemen, bosta poskr-
bela še primerna pričeska in
večerni make-up.
Najnovejše modne trende li-
čenja vključno z individualni-
mi nasveti vam bo v sobotni
kontaktni radijski oddaji na-
trosila priznana slovenska
kozmetičarka in vizažistka, ki
vsak teden lepša svetovno zna-
ne in domače medijske zvezde
v televizijski oddaji Poglej in
zadeni - Ksenija Pehlič.
Kako se torej naličiti za naj-
daljšo noč v letu, kakšno deko-
rativno kozmetiko uporabiti
za posamezen tip kože in obli-
ko obraza, katere »trike« upo-
rabiti, da bo make-up obstojen
in bo deloval sveže še v jutra-
njih urah...?
O vsem tem in še kakšno za-
nimivost boste izvedeli torej v
soboto, na Radiu Celje, ob
10.30. Pridružite se nam!
Božično kosilo
Kroketi s camembertom
Krepka juha iz kuretine z zakuho
Svinjska zarehrnica, krompirček
Dušeno rdeče zelje z brusnicami
Telečji zrezki po rimsko, maslene rezine
Solate
Sadje
Božična potica, božični kruh
Kava
Vina: renski rizling, sauvignon
Črno-belo silvestrovanje
Ne, nikakršne prispodobe se
ne skrivajo za tem naslovom -
le ene najbolj všečnih (ne-
)barvnih kombinacij vseh ča-
sov se bomo lotili, tokrat seve-
da za čisto določeno priložnost
- silvestrovanje.
Zadnjič smo prenovili malo
črno obleko, in če vam nobena
izmed idej ni rešila problema,
kaj obleči za najdaljšo noč,
zdaj nemara že v obupu vijete
roke pred svojo garderobno
omaro. Tako kot naša bralka
Nina, ki pa se vse bolj nagiba k
razmišljanju o stari, preverje-
ni klasiki - črnemu krilu in beli
bluzi.
Ja, vsaj devetmilijonkrat je
to druženje moda že premlela,
a še vedno iztisne iz njega
kakšno novo verzijo.
Nina bo silvestrovala v bliž-
nji restavraciji, v okolju torej,
kjer glamurozna slavnostna
toaleta ni strogo zabičana ob-
veznost. Ker ima doma črno
žametno krilo, bi si rada zra-
ven sešila ne preveč dolgočas-
no, malce slovesnejšo bluzo.
vendar brez bleščic ali čipk,
ker ji takšno »čičkanje« ni
všeč.
Že res, da se zadnjo noč v
letu običajno vse lesketa in
blešči - od dekoracij prostorov
do slovesnih oblek, res pa je
tudi, da ima vsak posameznik
pravico gojiti intimen odnos
do slehernega praznovanja.
Zato bi bilo nesmiselno za vsa-
ko ceno tiščati ljudi v pregreš-
no drage večerne toalete in jih
kot božična drevesca okrasiti z
vso mogočo svetlečo šaro, če se
v njih ne počutijo sproščeno.
Na srečo je tako mislečim
naklonjena tudi moda, saj je
lahko, denimo, letošnja bela
bluza in črno krilo super mod-
no oblačilo! Še posebej, če
imata prste oziroma škarje
vmes domišljija in individual-
na ustvarjalnost. Tako kot pri
teh idejah, ki so brez dvoma
modne in vse prej kot dolgo-
časne, imajo pa celo vse po-
trebno za slovesno, razigrano
vzdušje, ki je v silvestrski noči
naj bolj zaželeno!
Kroketi s
camembertom
Potrebujemo: 500 g camem-
berta, gosto bešamelno omako
iz 60 g surovega masla, 60 g
moke, 500 ml mleka, sol, po-
per, 3 rumenjake, žličko gorči-
ce, ščepec kajenskega popra,
ščepec muškatnega oreška, sol
in beli poper.
Za paniranje: 60 g moke s
soljo in poprom, 2 jajci, stepe-
ni s V2 žličke soli in žlico olja,
100 g kruhovih drobtin in olje
za cvrenje.
Priprava: sir obrežemo in
olupke zavržemo. Preostali sir
drobno sesekljamo. Skuhamo
bešamelno omako in vanjo
vmešamo sir in rumenjake.
Zmes naj se med stalnim me-
šanjem kuhlja 2 minuti, da po-
stane gladka in gosta. Ne sme
zavreti, ker se potem sir vleče.
Kožico z zmesjo odstavimo z
ognja in med stalnim meša-
njem dodamo.še gorčico, ka-
jenski poper in muškatni ore-
šek ter poselimo in popopra-
mo. Pekač namažemo s suro-
vim maslom in vanj damo
zmes in vse skupaj damo za
dve do tri ure v hladilnik, da se
strdi. Nato pekač rahlo pogre-
jemo in simo zmes stresemo na
pomokano desko in jo nareže-
mo na 2 X 6 cm velike palčke. Te
paniramo z začinjeno moko,
jajcem in drobtinami.
Olje za paniranje segrejemo
na 190 stopinj C in krokete na
hitro zlatorumeno ocvremo in
jih ocedimo na kuhinjskem
papirju. Še vroče okrasimo s
peteršiljevimi vejicami in ta-
koj ponudimo.
Krepka kurja juha
v večji lonec damo pol do-
mače kure, jušno zelenjavo,
čebulo in česen, en klinček in
malo muškatnega oreška ter
nekaj celih poprovih zrn in po-
časi skuhamo juho. Ko je meso
mehko, juho precedimo, ohla-
dimo in razmastimo.
Za krepko juho pa potrebu-
jemo: 400 g kokošje drobovine
Odgovor na
nagradno vprašanje:
mc
Ime in priimek:.................................
Točen naslov:......................................
..................................... TBl.št.:.......
Starost:..........Teža:.......... Konfekcijska št.:.
Najljubše ban/e:....................................
ali mesa brez kože, 2 korenč-
ka, zeleni del 2 porov in 2 ste-
bli zelene, 3 paradižnike, 3 pe-
nasto stepene beljake in raz-
maščeno juho ter sol in poper.
Priprava: vse sestavine
drobno sesekljamo in jih v ve-
liki skledi zmešamo z beljaki v
enakomerno zmes. Juho neko-
liko pogrejemo in jo zmešamo
z mesno-zelenjavno maso in
predenemo v lonec. Segrejemo
in med stalnim mešanjem po-
časi zavremo. Ko se začne te-
kočina peniti, nehamo mešati.
Ko se osnova kuha, na površi-
ni nastaja prozorna plast, ki
deluje kot filter. Vročino
zmanjšamo in z zajemalko na-
redimo ob robu lonca v plast
luknjo, da lahko juha po ma-
lem vre. Pustimo naj vre 40
minut, da meso in zelenjava
oddajo okus in da se juha zbi-
stri. Čez cedilo razgrnemo vla-
žen prtiček in krepko juho po
zajemalkah vlivamo v cedilo.
V vročo juho damo tanke do-
mače rezance, ki smo jih sku-
hali posebej.
Svinjska zarebrnica
Svinjski kare pripravimo
tako, da nam mesar odseka vse
kosti in meso prereže tako, da
dobimo zelo velik zrezek. Me-
so popopramo, posolimo in po-
tresemo s papriko. Ohrovt oči-
stimo, mu potrgamo liste in jih
na hitro blanširamo v vreli
slani vodi ter ocedimo. 100 g
prekajene mesne slanine nare-
žemo na drobne koščke in pre-
pražimo v ponvi ter ocedimo
maščobo.
Svinjsko meso obložimo z
ohrovtovimi listi in jih potre-
semo s prepraženimi koščki
slanine. Meso nato trdno zvije-
mo in ga čvrsto povežemo z
nitjo. Nadevano pečenko polo-
žimo v pekač in pečemo 10 mi-
nut na 220 stopinjah. Med tem
očistimo 100 g korenja, 100 g
zelene, 100 g čebule in vse
drobno sesekljamo. Zelenjavo
stresemo k pečenki, dodamo še
2 žlici paradižnikove mezge in
vse premešamo. Temperaturo
znižamo na 175 stopinj in po-
časi dušimo eno in pol ure. Ob-
časno pečenki prilijemo malo
juhe. Nato pečenko vzamemo
iz pekača, jo zavijemo v alu
folijo in damo nazaj v izklju-
čeno pečico, kjer jo pustimo 10
minut.
Dušeno zelenjavo pretlači-
mo skozi cedilo, jo zalijemo s
pol litra juhe in ponovno za-
vremo. Žličko surovega masla
ugnetemo z žličko moke in s
tem zgostimo omako.
Pečenko vzamemo iz pečice,
odstranimo alu folijo in nit ter
jo razrežemo na primemo de-
bele rezine. Ponudimo jo z
omako in krompirjem.
Telečji zrezki po
rimsko
Telečje zrezke dobro potol-
čemo, začinimo s soljo in sveže
mletim poprom. Vsak zrezek
obložimo z rezino šunke in
žajbljevim listom in ga pre-
pognemo ter spnemo z zobo-
trebcem. Zrezke nato opečemo
po obeh straneh na maslu, na-
kar prilijemo žlico vode in du-
šimo do mehkega.
iViasiene rezine
Potrebujemo: masleno testo,
ki ga pripravimo iz V* kg bele
moke, 174 kg surovega masla,
2 rumenjaka, 2 žlici belega vi-
na, noževo konico soli in 4 žli-
ce mleka.
Priprava: moko razdelimo v
dva dela. Eno polovico ugnete-
mo s presnim maslom in obli-
kujemo prst debelo štirioglato
ploščo, ki jo damo na hladno.
Iz drugih sestavin napravimo
testo, ga dobro ugnetemo in
tudi damo na hladno. Nato te-
sto razvaljamo, dodamo ma-
sleno testo, zložimo skupaj in
razvaljamo. Nato ga štirikrat
zaporedoma zvaljamo in zloži-
mo in na koncu pustimo poči-
vati pol ure.
Masleno testo ponovno raz-
valjamo za debel nožev rob in
razrežemo na 4 cm široke in
nekoliko daljše pramene. Te
pomažemo s stepenim jajcem,
nabodemo z vilicami in potre-
semo z naribanim sirom ter
spečemo v vroči pečici.
Božična potica
Potrebujemo: 4 žlice mleka,
3 dag kvasa, pol žlice sladkor-
ja, liter presejane moke. Vi li-
tra mleka, 100 g surovega ma-
sla, sladkor z limonino lupino,
5 rumenjakov in pol žlice soli.
4 žlice mlačnega mleka zme-
šamo s kvasom in sladkorjem
ter damo na toplo, da vzhaja.
V skledo presejemo moko, na-
pravimo v sredi jamico, vlije-

Anketno nagradno vprašanje meseca decembra:
KAKO OBIČAJNO POSKRBITE ZA SVOJO SILVESTRSKO GAR-
DEROBO? i
a) vsako leto si kupim novo večerno obleko izključno za silvestro-1
vanje, s
b) nabavim si obleko, ki jo lahko nosim tudi za manj slovesne?
priložnosti
c) preuredim si staro oblačilo, dokupim le nov detajl, '
d) ta tema me ne zanima, ker sUvestrujem doma v običajni obleki. ;


30
mo vanjo vzhajan kvas in pre-
krijemo z malo moke. Medtem
ko vzhaja, žvrkljamo v lončku
približno '/4 litra mlačnega
mleka, razpuščeno maslo,
sladkor in rumenjake. Vlijemo
k moki, dodamo sol in zamesi-
mo v testo. Tega stepamo toli-
ko časa, da je gladko in dela
mehurčke ter se loči od kuhal-
nice. Nato postavimo testo na
toplo, da spet vzhaja in sicer
do 2 uri.
Medtem pripravimo nadev.
Zanj potrebujemo: '/2 1 sveže
smetane, 300 g stolčenega ma-
ka, 3 rumenjake, 250 g slad-
korja z vanilijo, žlico drobtin,
3 žlice topljene smetane, 70 g
surovega masla, sneg treh be-
ljakov.
Smetano segrejemo in v vre-
lo zakuhamo mak. Počasi naj
vre eno uro. Ko se ohladi, mu
primešamo rumenjake, slad-
kor z vaniUjo, 3 žlice smetane
in surovo maslo. Nato rahlo
primešamo sneg iz beljakov.
Kvašeno testo razvaljamo, po-
mažemo z nadevom in trdo
zvijemo. Potico damo v poma-
zan model, postavimo na to-
plo, da vzhaja, vzhajano po-
mažemo z jajcem in pečemo
približno eno uro in četrt v
srednje vroči pečici. Pečeno
stresemo iz modela in potrese-
mo s sladkorno moko.

CEIJE
DENIZTRADE d.o.o
trgovina DENIZ
Teharje 23/a,Celje,
tel.: 063/34-873
-konfekcija za otroke in mla-
dino
-konfekcija za odrasle
POLEG KONKURENČNIH
CEN ŠE 10%
NOVOLETNI POPUST
Odprto od 9.-19. ure,
sobota od 8.-13. ure.
SREČNO V LETU 1996
23.12.
24.12.
25.12.
26.12.
27.12.
28.12.

29.12.
(solate, cvetoča, zelje...]
Nodtolni plodovi in semena
(fižol, paptika, jagodičevie...)
Oljnice in cvetje
(sončnice, dišovnice, cvetje...]
Podialm plodovi
(korenje, repo, pesa, česen...,
Neuooden čas za delo no
zemlji in z rastlinami.
Sejte, presajajte, sadife,
zaiivajte, negujte rastline;
rahljajte in prezračujte tla,
pobirajte in predelujte
pridelke v času, ki je
najugodnejši za posamezne
tipe rastlin in ki je
razviden iz koledarja.
ifesele praznike in
srečno noKO lelo.
Na pomoč!
it. 51. - 2\. dMcmber 1M5

C0�D
31
ZA RAZVEDRILO
NOVI-TjPNIK

it. SI. • ai. dKember 1995
INFORMACIJE
32
it. 51. - 21. december 1995
33
INFORMACIJE
it. 51. - 21. december 1995
INFORMACIJE
34
it. SI. - 21. d*«*mb*r 199S
35
INFORMACIJE
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so ro-
dile:
8.12.: Marjana MANSUTTI
iz Gorice pri Slivnici - deklico,
Andreja HLAČ AR iz Griž - de-
klico, Klara BUKOVMK iz
Šempetra - dečka, Marjana
LINDAKER iz Brasiovč - de-
klico, Natalija RAVNJAK iz
Zreč - dečka in Durda TUR-
NAR iz Rogatca - deklico;
9.12.: Marjeta MLINŠEK iz
Vitanja - deklico, Mojca KOT-
NIK GOLAVŠEK iz Prebolda -
deklico. Romana MARKELJ iz
Rečice ob Savinji ~ deklico in
Matejka PIŠEK iz Grobelnega
- deklico;
10.12.: Marija VOVK iz Šo-
štanja - deklico, Karmen JE-
ZO VŠEK iz Zreč - deklico, Pe-
tra PIRNAT iz Šempetra - de-
klico, Simona BOBEK iz Pre-
vorja - dečka, Irena ŽAGAR iz
Celja - dečka, Anita JAZBEC
iz Zidanega Mosta - deklico in
Irena JOST iz Vranskega -
11.12.: Vlasta JAGODIC iz
Šmarja - deklico, Tanja KNA-
FELC iz Laškega - deklico,
Metka KRAGOLNIK iz Celja -
dečka, Matejka NEMET iz La-
škega - dečka, Milada JU-
LARDŽIJA iz Celja - dečka,
Nataša GREGORIC iz Celja -
deklico in Mirjam KLEPEJ iz
Celja - dečka;
12.12.: Branka ZUPANC
TERGLAViz Škof je vasi - deč-
ka, Sabina VREČKO iz Celja -
deklico, Lidija VNUČEC iz
Gomilskega - deklico in Dani-
ca ROPRET iz Prevari] - de-
klico;
13.12.: Silva ŠKET iz Šmar-
ja - dečka, Jožica JAZBEC iz
Planine pri Sevnici - dečka,
Andreja OBERMAVER TE-
MLIN iz Polzele - deklici,
dvojčici in Ivanka JAGRIČ iz
Rogaške Slatine - dečka;
14.12.: Majda DEŽELAK iz
Laškega - deklico, Bernarda
DORIČ iz Vojnika - deklico,
Slavica GORENAK iz Dramelj
- deklico in Leopoldina KRA-
ŠOVEC iz Pristave pri Me-
stinju.
POROKE
Celje
Poročili so se trije pari in
sicer: Janez TERGLAV iz Ta-
bora in Nadja KUNST iz Graj-
ske vasi. Dejan BEK iz Celja in
Metka DEGEN iz Drešinje va-
si ter Aleš SLAPNIK in Rena-
ta KAMENIK oba iz Celja.
Šmarje pri Jelšah
Poročila sta se dva para in
sicer: Zvonko KUNEJ in Da-
nica TRATNJEK oba iz Kri-
žan vrha ter Boris NOVAK in
Karolina PILDEK oba iz
Loga.
Žalec
Poročila sta se Gorazd
OBLAK iz Griž in Karmen
ČREPINŠEK iz Pongraca.
SMRTI
Celje
UmrU so: Ivan VLAHINJA,
47 let iz Celja, Marjeta ROZ-
MAN, 52 let iz Vrhovega, Gre-
gor HITI, 86 let iz Šentjurja
pri Celju, Franc UGOVSEK,
39 let iz Lepe njive, Ivana ŠVI-
GELJ, 78 let iz Orehovega, Jo-
žefa MOČNIK, 82 let iz Vrbne-
ga, Marija OSEK, 38 let iz Ro-
gaške Slatine, Alojzija MLI-
NARIC, 100 let iz Celja, Ema
HOJNIK, 94 let iz Tmovelj pri
Celju, Frančiška PETELIN-
ŠEK, 95 let iz Celja, Marija
VUDLER, 86 let iz Vojnika,
Ignacij GORJUP, 83 let iz Tr-
novelj pri Celju, Terezija
VREČKO, 88 let iz Celja, Sta-
nislav KRANJC, 40 let iz
Klanca, Karel MASTNAK, 53
let iz Arclina in Julij ana BO-
KAL. 79 le iz Cmega vrha.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Vinko OSET, 46
let iz Šentjurja, Ivana ANDRI-
NEK, 74 let iz Zagaja pri Po-
nikvi in Ivana FLANDER, 83
let iz Šentjurja.
Šmarje pri Jelšah
Unu-la sta Janez MAJERIČ,
74 let iz Podsrede in Roman
LAH, 75 let iz Lesičnega.
Velenje
Umrli so: Stanislav JAN, 49
let iz Kavč, Vincenc TURN-
ŠEK, 65 let iz Celja, Marija
MREVLJE, 72 let iz Mozirja,
Rozina SERDINŠEK, 54 let iz
Velenja, Jožef JURAK, 88 let
iz Topolšice, Franc NOVŠAK,
84 let iz Boštanja, Frančiška
HLEB, 66 let iz Zavodenj in
Alojz SRČIČ, 68 let iz Čečovja.
CELJE: Glavna lekarna na Sta-
netovi ulici v Celju je od ponedelj-
ka do petka odprta od 7. do 20. ure,
ob sobotah od 7. do 13., od 13. ure
dalje v soboto, do ponedeljka do
7. ure zjutraj pa je organizirano 24-
umo dežurstvo. Enako velja tudi
za praznike.
ŠENTJUR: Od ponedeljka do
petka od 7. do 18. ure, ob sobotah
od 7. do 13. ure.
SLOVENSKE KONJICE:
med tednom je odprta od 7.30 do
13. ure in od 14. do 20., ob sobo-
tah pa od 7.30 do 13. ure. Ob ne-
deljah imajo redno dežurstvo od 9.
do 12. ure.
LAŠKO: Od ponedeljka do
jaetka od 7.30 do 18. ure, ob sobo-
tah od 8. do 12 ure.
MOZIRJE: Od ponedeljka db
petka od 7. do 19. ure, ob sobotah
od 7. do 12. ure.
VELENJE: Od ponedeljka do
petka je lekarna odprta od 7. do 20.
ure, ob sobotah od 7. do 14. ure.
Ob nedeljah in praznikih imajo or-
ganizirano non-stop dežurstvo, z
enoumo prekinitvijo med 12. in 13.
""^ŠMARJE PRI JELŠAH:
Med tednom je odprta od 7.30 do
18.30 ure, ob sobotah od 7.30 do
13. ure.
it. 51.-21. d«c«mb«r 1995
MALI OGIASI ■ INFORMACIJE
36
it. 51. ■ ai. dM*Mb*r 1995
37
MALI OGLASI - INFORMACIJE
mm
il. SI. - ai. dMCMlMr 199S
MALI OGLASI - INFORMACIJE
38
it. 51. - 21. december 1995
39
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Žt. 51. - 21. december 1995
RUMENA STRAN
40
|ii|ii|'i|'iniipnii|i|inininii
JfliMiiSilii
Kmalu se bo lahko vsak
žepar skliceval na za-
kon o lastninjenju.
Prve violine našega go-
spodarstva se že dolgo
vključujejo v mafijski
orkester.
Če bi Prešeren živel da-
nes, bi napisal verz -
.dolgost poštenja na-
šega je kratka.«
Nenavadno hitro uja-
mejo roparje pošt in me-
njalnic, kdaj pa bodo
prijeli roparje gospo-
darstva?
Razlog za priznanje ZRJ
je enostaven — če ti uide
vlak za Evropo, moraš
spremeniti »potovalni
načrt*.
Mnogi politiki se po
podpisu mirovnega spo-
razuma vedejo kot po-
vratniki v kriminalu.
MARJAN BRADAČ

Dobra volja se vse bolj krha. Kdo nam jo bo
na brusil?
Čim bolj so moški zaplankani, tem manjša je
verjetnost, da skačejo čez plot.
V prejšnjih družbenih redih je ženska iskala
moškega, da jo je preživljal, dandanes pa takš-
nega, da ji bo pomagal na poti kariere.
Kaj nam bodo tečaji in pouk iz gospodinjstva,
ko pa kmalu ne bo več kaj dati v lonec.
Če bi slovenski nogomet po osamosvojitvi res pre-
hodil Kristusovo pot, potem gledalci ne bi bili
toliko na trnih.
Nekatere sirarne so postale vikendi. Očitno je v
zakonodaji več lukenj kot v siru.
FRANCI ČEČ
STBAN(KA)
Tokrat je šalo tedna spisala Marija Kro-
novšek iz Pariželj 65, med kuponi pa smo
izžrebali Marijo Kragolnik iz Košnice 57.
Naša članica Jožica Golob, ki sicer oprav-
lja gostinske usluge na celjski občini vabi
vse prijatelje Stranke šaljivcev na novolet-
no srečanje v Narodni dom 28. decembra ob
15.30 uri. Morda je to tudi priložnost za
nova znanstva med našimi dopisniki in
bralci ter zadnja možnost za vesel zaključek
leta. Če ste ZA, se ji javite osebno na telefon
28-822, int. 258.
Šala ledna
Zvestoba
Pet žena pride pred svete-
ga Petra, ki jim reče:
»Tiste, ki ste varale svoje-
ga moža, dvignite roko.«
Štiri ženske so to storile.
Sveti Peter nadaljuje:
»Ve štiri - v vice. Pa tista
gluha tudi!«
Se ne vmešava
Doktor Košir dela v svoji študijski sobi. V
sobo pribiti sobarica in pravi: »Hiša gori,
hiša gori, pomagajte, pomagajte...«
»Pojdite in sporočite to moji ženi,« pravi
mirno doktor, »saj veste, da se jaz ne vmeša-
vam v gospodinjske zadeve!«
Ribiška
Ribič se pozno zvečer vrne domov in pove: i
»Draga žena, ta mesec ne bom več kupoval ]
mesa.« j
»Ali si ujel toliko rib?«
»Ne, ampak vso plačo sem zapil!«
Huda žalost
Na podeželski cesti voznik avtomobila
povozi kokoš. Takoj stopi do lastnika in
reče: »Žal mi je, vendar sem vam bom od-
dolžil. Je tisoč tolarjev dovolj?«
»No, ja,« odvrne kmet, »bolje bo, da mi
daste dva tisoč tolarjev. Veste, petelin je bil
noro zaljubljen v tisto kokoš in ko bo opazil,
da je ni več, bo umrl od žalosti.«
Skopost
Savinjčan je kupil nov avtomobil. Proda-
jalec mu ga pohvali: »Kupili ste nenavadno
dobro! Ta avtomobil porabi na 100 km le
eno žlico bencina.«
Savinjčan: »Veliko ali malo?«
Muzikant Tonček
Tonček je bil muzikant in nekega dne je
šel k sosedu na praznovanje obletnice poro-
ke. Gospodar poroke je ponudil Tončliu vi-
no. Tonček ga je večkrat zlil vase, in ko je
odhajal, ga je močno čutil. Na mostu brez
ograje se je hotel nasloniti, in je padel v
vodo. Drugi dan, ko so ljudje prihajali v
cerkev, je neki fantič videl muzikanta Tonč-
ka v vodi. Odhitel je do župnika in mu
povedal žalostno novico. Župnik mu je pa
odgovoril: »Dokler je vince pil, je bil zdrav
in živ, ko se je pa vode nažru, je pa umru.«
Na cesti
Policija na cesti vrši kontrolo zimske
opremljenosti vozil. Med mnogimi ustavijo
hribovskega Tončka in ga vprašajo: »Katero
opremo imate za zimske razmere?«
Tonček pa ustreli kot iz puške: »Imam
dolge gate, da me ne zebe!«
Zdravnik in pacientka
Zdravnik pravi bolj okrogli pacientki:
»Zelo bi vam pomagalo malo telovadbe.«
»Naj delam prevale, sklece, počepe?«
»Ne, samo zmigujte z glavo levo in desno,
kadar vam kdo ponudi hrano!
Rešiteil utopljenca
Kopalec zagleda oblečenega človeka, ki iz
visoke skale skoči v globoko morje. Skoči za
njim, ga reši, in izvleče iz vode na suho.
»Utopljenec« si kar hitro opomore in od-
hiti na bližnje drevo ter se na veji obesi.
Nekdo vse to spet vidi in okara »rešitelja«,
zakaj samomorilca tudi zdaj ne reši!?
»Oh, mislim, da se hoče osušiti.« odvrne
»rešitelj«.
Šale so prispevali: Karel KAJTNA iz Laške-
ga, Ivanka KRAJNC iz Laškega, Tanja POŽIN
iz Rimskih Toplic, Ivanka MAKUC iz Štor,
Milena PERC iz Žalca, Ivan LEBEN iz Celja,
Justina GOSTECNIK iz Brasiovč in Stanko
MIKLAVC iz Dobrne.
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:_
Moj naslov:____
ZLATE ZELJE
Vesele bofiine praznike
in srečno novo leto 1996
Mjo vsem svojim strankam in prebivalcem celjske regije
Podjetje za predelavo plemenitih kovin Kragolnik d.o.o. Celje
Zlatarna Kragolnik Vili, Rimljanka, Celje
Zlatarna Kragolnik, Interspar, Celje
Zlatarstvo Kragolnik Karli, Gosposka ulica, Celje
Zlatarstvo Kragolnik Janko, Gubčeva ulica, Celje
Zlatarstvo Kragolnik Metka, Trubarjevo nabrežje, Laško
RADIp,s,CEUE
Novi gosti
Ni res, da v Zdravilišču
Rogaška Slatina v zadnjih
treh letih niso povečali števi-
la obiskovalcev! Le struktu-
ra se je malo spremenila, saj
je med njimi precej krimina-
listov.
Od mitraljeza do
brloga
v prostoru, kjer je v nek-
danjem Muzeju revolucije
stal mitraljez Franca Le-
skovška-Luke, je danes Her-
manov brlog. Muzej se tudi
ne imenuje več po revoluciji,
pač pa po novejši zgodovini.
Zato je času primemo prire-
dil koncert, na katerem je
New Swing Quartet prepe-
val Ave Marijo. Pa naj še kdo
reče, da se nič ne premika!
Težko je biti župan
Kako težko je biti župan,
dobro ve Jože Zimšek, ki je
te dni zelo zaseden. Komaj
usklajuje dneve in ure ra-
zličnih prednovoletnih spre-
jemov. Zato tudi ni čudno,
da včasih ne ve točno, kaj naj
bi na katerem od sprejemov
povedal. Govoriti pa mora,
pa naj stane kar hoče. Ob
tem še najbolj trpijo poslu-
šalci, kakšnih večjih žrtev pa
nismo zabeležili.
Strašni Jože
Ob zadnjem štrajku zdrav-
nikov je bil predsednik stav-
kovnega odbora v Celju dr.
Jože Robida, ki je poznan tu-
di kot odličen humorist z
imenom Strašni Jože. Ah se
bo Strašnega Jožeta ustraši-
la tudi vlada, pa bo pokazal
čas.
Mrk na semaforju
Semafor na obvoznici v
Medlogu že nekaj dni ne de-
la. Sprva je delala le utripa-
joča luč, ko pa se je minulo
sredo okoli njega zbralo več
strokovnjakov, je dokončno
mrknil. Bo kar držal rek:
»Več babic, kilavo dete.«
Krvavi dedek Mraz
Celjski otroci te dni pišejo
dedku Mrazu, naj jim za na-
stope na Glavnem trgu po-
šlje novega dedka Mraza.
Sedanji namreč poskrbi za
boljše razpoloženje malčkom
s tem, da jim postreže s
kakšno »krvavo« pravljico.
Tisto o bratih, ki so se scvrli
v ognju, ker so bili leni, ima
še posebej rad. Da pa mu ne
bi delali krivice, naj omeni-
mo, da zna tudi dobro kričati
»ho, ho«.
Ne parkiraj!
Tisti, ki živijo v miroljubnem sožitju s sostanovalci v bloku dobro vedo, da so zimski
meseci najbolj nevarni, da se to sožitje poruši. Razlog je prvi sneg, ki pobeli parkirišča, saj
se kmalu za tem začne neusmiljena borba za parkirna mesta, ki jih najbolj skrbni šoferji
očistijo v prepričanju, da jih bodo čakala tudi, ko se vrnejo. Pa običajno ni tako, zato ne
preseneča napis, ki ga je na »svoje« očiščeno mesto postavil razborit občan: »Ne parkiraj,
drugače ti spustim gume!« Verjetno je marsikoga prepričal.
it. 51. - 21. december 1995