Štev. 208. O Ljubljani, g torek, dnč io. septembra 1907. Leto xxxv. Velja po poŠti: za cclo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za fetrt leta „ „ 650 za en itiesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— za fetrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ 1-7>0 Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h, Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, iivzernši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod Čez - dvorURe nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen M za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — - Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. Upravni Skega telefona štev. 188. Važen političen preobrat na Francoskem. Dočim je francoska vlada zapletena v maroški konflikt, se vrše med francoskimi strankami in parlamentarnimi skupinami važne izpremembe. Razbil se .ie namreč blok med liberalci in socialisti, ali bolje rečeno, da se poslnžimo parlamentarne terminologije francoske: med radikalci in socialisti. Zveza med njimi se je bila sklenila pred šestimi leti. Radikalci niso nič drugega kot radikalni liberalci in njih naj radikalnejše levo krilo si je nadelo ime: radikalni socialisti. Slednje sta vodila Combes in Pelletan. S tem svojim radikalnim levim krilom so se radikalci naslanjali na prave socialiste in tako stvorili močen blok, ki se je izkazal posebno v »kulturnem« boiu. Izvedel je ločitev cerkve od države. Sedaj je ta blok razdružen. Smrtni udarec mu ie zadala anarhistična »Delavska zveza«, ki šteje 300.000 članov in ki zahteva od socialistov, da se ločijo od »buržoaznih« radikalcev. Ločiti se je seveda bilo hudo, tcda dejanske razmere so s kruto roko posegle v to zvezo. Radikalci so zadnja leta s strahom opazovali, kako uprizorjajo socialisti štrajke z nečuveno brezvestnostjo. uče delavce zažigati skladišča in pokončevati brzojavne zveze, kako hočejo priklopiti k svojemu gibanju vse državno uredništvo in učitelje, kako zavajajo cele polke k uporu in kako se širi nedisciplinarnost med mornarico, kjer se na vojnih ladjah dan za dnevom dogajajo eksplozije in nesreče, ki vzlic kumunikeiem parlamentarne komisije še sedaj niso pojasnjene. Zadnji čas se ie -vršil v Nancyju kongres francoske socialne demokracije, kjer je eksal-tirani Herve porazil starega, zmernega Gues-da. Na drugi strani pa -so socialisti z gnevom in jezo opazovali, kako »radikalno-socialistič-na« vlada Clemenceaujeva in Briandova socialne anarhiste prijema za vrat. Clemenceau ie ioslal na uporne viničarit na jugu vojaštvo, je dal zapreti revolucionarnega učitelja Negref vtaknil v luknjo več anfimilitaristov itd. Zato so bratci šli narazen. Socialisti očitajo najradikalnejšemu kabinetu tretje republike, da je ■reakcionaren, radikalci pa označujejo socialiste za ugonobitclje francoske domovine. — To seveda vpliva na strankarsko razmerje v parlamentu. Ker so sc radikalci odcepili na levici od socialistov, predlaga njih voditelj Lanessans, naj se združijo na desni strani z levim krilom .desnice, to je z republičansko progresistično stranko. (Pri nas bi progresiste najlažje primerjati s starimi liberalci.) Za to zvezo pa hočejo progresisti od radikalcev gotove koncesije. Finančni minister Caillaux naj odstavi od dnevnega reda zakon o osebni dohodnini, ki se desnici, zmernim re-publičanom in tudi dobršnemu delu radikalcev zdi »socialističen«. Ako pa Caillan.v to stori, mora odstopiti ves sedanji kabinet, ki s Cail-lauxovim zakonskim načrtom stoji in pade. Seveda bi potem sedanjemu radikalnemu kabinetu sledil politično in gospodarsko zmernejši. Bomo videli, kako se zapletejo razmere. Velilianski shod katoličanov na Mornvskem. (Dopis.) (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Vel eh rad, 9. septembra. Tu se je vršil velikanski shod katoliškonarodne stranke moravske, ki daleko nadkriljuje zborovanje internacionalnih svobodomisiecev v Pragi. Shoda na Velehradu se je udeležilo 50.000 ljudi! Ustanovili so kmečko mladeniško zvezo ter blagoslovili zastavo »Kmečke zveze«. Slav-nost se je vršila v redu in med velikanskim navdušenjem. V soboto so trumoma prihajali udeleženci v raznovrstnih narodnih nošah iz cele Moravske in'Ogrske, društva so prihajala z zastavami. Pri vhodu so jih pričakovale razne godbe. ki so jih sviraje koračnice spremljevale do cerkve in tudi v cerkev. Zvečer je bilo velikansko dvorišče med cerkvijo sv. Cirila in Metoda polno raznobarvno oblečenega ljudstva. Pogled je bil tak. kakor spomladi po kaki s cvetlicami obraščeni livadi. Posebno veličasten je bil sprejem nadškofa iz Olomuca in deželnega glavarja s soprogo iz Brna, vse godbe, vsa množica jih je spreiela. Imenitna iu velika cerkev je bila vedno natlačeno polna vernega moravskega ljudstva. V nedeljo zjutraj ob peti uri je bila bud-nica, zopet so vse godbe igrale. Ljudstvo se je zbralo k mašam. Ob osmi uri začeli so se zbirati okrog odra, ki je bil napravljen v kotu samostanskega dvorišča, ki je na treh straneh zaprto. Ob polu deveti uri bilo je že na dvorišču nad 20.000 ljudi. Med množico moravskih Čehov bila sta tudi slovenska poslanca, ki sta se odzvala vabilu katoliškonarodnih Čehov ter sta poletela v Vclehrad, poslanec Demšar in Pišek. Na odru je bila zbrana češka inteligenca, deželni glavar, poslanci: grof Thun, dr. Hruban, Šam-lik, Prokop, Pilili, Karliček, več deželnih poslancev in drugih zastopnikov. Godbe zaigrajo, iz poslopja se pomika sprevod, naprej godba, za njo mladenke v pisani in narodni noši, botre zastave in nadškof v spremstvu duhovščine. Predsednik Šamalik otvori shod, pozdravi množico, razne zastopnike, posebno slovenska zastopnika iz Štajerske in Kranjske, ki vsled velikanske gnječe nista mogla na oder. Nastopi tišina, vse gleda kje sta Slovenca. Ko ju opazijo, napravijo prostor ter ju spustijo med navdušenimi »Na zdar« in «Živio»-klici na oder. Predsednik še enkrat posebno pozdravlja slovenska poslanca. Nato pozdravi zbrano množico poslanec Pišek v imenu štajerskih Slovencev, Kmečke zveze in Slovenskega kluba; poslanec Demšar v imenu kranjskih rojakov in kranjskih poslancev v Slovenskem klubu. »Na zdar« in »Zivio«-klici tolike množice so bili dokaz ljubezni do Slovencev. Sledili so govori čeških poslancev. Po 10. uri bilo je blagoslovljenje zastave moravskih kmetov. Za botro ie bila gospa soproga dež. glavarja in še več drugih uglednih kmečkih gospodinj. Zabijanja žebljev pri zastavi sta bila deležna tudi slovenska poslanca. Slavnost je trajala do poldnev.a Zborovanje slovenskih kate-hetov. »Društvo slovenskih liatehetov«, ki se je pravkar ustanovilo, je imelo danes svoj prvi občni zbor, obenem pa ie priredilo praktične nastope in predavanja, ki so vzbudila občno zanimanje. Da je bilo tudi to društvo potrebno, priča obilno število udeležencev in še večja množica članov, ki so prijavili svoj pristop. Včerai zvečer so se sešli došli gostje v mali dvorani hotela »Union«, da se prijateljsko seznanijo. Presrčno jih je pozdravil tovariš gospod katehet Smrekar. Pojasnil je ob kratkem namen in pomen katehetskega združevanja ter poživljal na krepko delo na korist in blagor slovenski mladini. V imenu goriških Slovencev-katehetov je nazdravil č. g. profesor dr. Pavlica, ki je omenjal, s kolikim veseljem in navdušenjem so sprejeli njegovi goriški tovariši novico o novem društvu slovenskih katehetov, in da se za to zadevo zavzema osobito tudi metro-polit slovenski knezonadškof dr. Fr. Sedej. Slovenske katehetc je razveselil s svojo navzočnostjo tudi strokovnjak profesor Ferdo Heffler iz Zagreba, ki ie živahno pozdravljen kazal, koliko uspeha je že doseglo bratsko hrvatsko društvo. Pozdravil je v ime.nu tega društva kar najtopleje zbrane tovariše, želeč vsestranskega uspeha in napredka. Med do-šlimi gosti jer največ Goričanov, mnogo zastopnikov iz Štajerske, iz Koroške in iz Trsta. Shod in občni zbor je otvoril veleč, gospod kanonik dr. A. Karlin. Omenjal je, da so doslej gospodje mnogo delovali za socialno izobrazbo slovenskega ljudstva, da pa je morda semintja lastna izobrazba zlasti kar se tiče kateheze nekoliko zaostala. Veliko je katehetov, ki se odlikujejo v svoji stroki, ki imajo izborne uspehe, a komunikacije je bilo premalo. Katehetsko društvo bo pripomoglo, da se bode napredek v katehetski stroki spravil med sobrate, v širše kroge, da bo koristilo vsem društvenikom. Profesor F. Heffler iz Zagreba je tudi danes še enkrat pozdravljal misel, da se je započelo tudi na Kranjskem živahno katehetsko gibanje. Na Hrvaškem se je s 1. septembrom že pričel šolski pouk, zato iz Zagreba ni moglo priti več udeležencev. Povdarjal je, da katehetsko društvo ni le za one gospode, ki se izključno bavijo le z vzgojo mladine, ampak za vse duhovnike, ki so kakorkoliže v zvezi s šolo. Za predsednika je bil soglasno izvoljen dr. Karlin. ki je z znano spretnostjo vodil dnevni red. Po pravilih se je najprej izvolil odbor. Z vzklikom so bili izvoljeni sledeči čč. gospodje: Kanonik dr. Karlin. profesor Kržič, katehet dr. Pečjak, profesor Demšar, katehetje Ča-dež. Mlakar, Ažman, Smrekar, profesor dr. Pavlica, spiritual in katehet Ign. Nadrah. Zanimiva je bila debata o društvenem glasilu. Z veliko večino je bil sprejet predlog g. dr. Grudna, ki se glasi: Občni zbor pooblasti »Katahetsko društvo«, da stopi v zvezo z odborom »Slomškove zveze« in da se skupno dogovori o smeri in o obliki lista.« Določi se članarina, za redne člane po 2 K na leto. Gospod katehet Nadrah pristavlja in predlaga, naj se za vsako dekanijo določi po en član, ki bo imel nalogo, naj agitira med sobrati. da vsi pristopijo k novemu društvu, kajti brez agitacije se nič ne doseže. Ker je izmed dekanov bil navzoč le g. Kržišnik, so se določili po predlogu gospoda Nadraha gospodje po posameznih dekanijah, ki so prevzeli dolžnost delovati nato, da se priglasi čimveč novih članov. « Dr. Pečjak predlaga, naj se osnujejo po posameznih slovenskih kronovinah podružnice z lastnimi odbori. Podružnice bodo imele svojo lastno društveno upravo in blagajno, v zvezi pa bodo s centralo. Pravila so tako prikrojena, da se to lahko brez ovir izpelje. Skupnost se bode dosegala osobito s skupnim katehetskim glasilom. Razgovor je bil potem o raznih internih zadevah društvenih. Po dokončanem občnem zboru je predaval g. profesor Kržič o raznih učnih metodah. Ker jc ta tvarina zadnji čas vzbudila mnogo zanimanja med šolniki, je pač bilo potrebno, da so udeležniki katehetskega shoda čuli sodbo o razmerno najboljši metodi iz ust veščaka, profesorja Kržiča. Gospod govornik se je pečal osobito s takozvano monakovsko učno metodo, razložil ie obširno analitično in sintetično pot pri katehezi. kdaj rabiti ta ali drugi način. V naših razmerah marsikaj ni moč vporabiti, ker jc katehetu odmerjen le pičel čas, v tem, ko imajo nemški veroučitelji vsaj polovico več ur za poučevanje katekizma, nego pri nas. Gosp. govornik je točno in umevno izvršil nelahko nalogo, kar so spričali vsi navzoči z iskrenim odobravanjem. Z veliko vnemo so zborovalci posegali v praktično snov in se ude- LIJICK. BnskervIlIsHI pes. Roman. — Angleški spisal Conan Doyle. (Dalje.) »Vedel sem že,« je rekel, »da hodi Barry-more po noči okoli in sem že hotel z vami o tem govorit: dvakrat ali trikrat sem slišal ob isti uri, kakor vi. njegove korake, kako prihajajo i u odhajajo.« »Torej gre morda vsako noč k oknu?« »Lahko mogoče. Če ie temu tako, greva lahko za njim in ga opazujeva, kaj počne tam. Kaj bi pač naredil vaš prijateJj Holmes, če bi bil tukaj?« »Bržkone isto, kar ste pravkar vi omenili,« sem odgovoril. »Šel bi za Barrymorijem in bi nc na lastne oči prepričal, kaj dela tam.« »Torej pojdiva skupaj!« »Toda prav gotovo bi naju slišal!« »Mož jc nekoliko gluh — sicer je pa vseeno. morava zvedeti, kaj ima opraviti ponoči \ prazni sobi. Drcvi bova bdela in v moji sobi čakala, da pride mimo.« Sir Henry si jc radosten mel roke; oči-> idno je pozdravil dogodek kot prijetno izpre-inetnbo v tako mirnem življenju na močvirju. Baronet je stopil v zvezo s stavbenikom, ki je naredil načrte Sir Charlcsu. in z nekim londonskim stavbenim podjetnikom; lahko torej pričakujemo, da sc bo v kratkem tu mnogo izpremenilo. Založniki pohištva in tapet- nikj iz Plymoutha so bili že tukaj in iz vsega se vidi, da ima najin prijatelj velike načrte in da se ne boji niti stroškov, niti truda, da bi obnovil nekdanji blesk rodovine. Če bo hiša prezidana in na novo preurejena, bo manjkalo le še žene, da bi vse izpopolnila. Med nama rečeno: zelo jasna znamenja govore za to, da tudi te nc bo manjkalo, če le dama hoče, kajti redko sem še videl koga tako zaljubljenega, kakor je on v našo lepo sosedo, gospodično Stapletonovo. Toda s to ljubeznijo ne gre tako lepo in gladko, kakor bi bilo pričakovati; danes na primer je prišlo popolnoma nep.ričakovano nekaj na pot, kar je našega prijatelja zelo presenetilo in razdražilo. Po pravkar opisanem pogovoru glede Barrymoreja se je Sir Henry pokril in se pripravil za odhod. Seveda sem storil jaz isto. »Kaj, greste tudi vi ven, Watson?« je rekel in me čudno gledal. »To je odvisno od tega, če greste vi na močvirje,« sem odvrnil. »Da, prav tja sem namenjen.« »No, vi veste, kaka naročila imam. Zal mi je, da sc moram vsiljevati, ali ste sami slišali, kako resno je Holmes zahteval, naj se nc ganem od vas, posebno da vas ne smem pustiti samih na močvirje.« Sir Henry mi je položil prijazno smehljaje sc roko na ramo in je rekel: »Dragi moj dečko, Holmes pri vsej svoji modrosti ni vedel naprej gotovih stvari, ki sc bodo zgodile za časa mojega bivanja tukaj. Saj me razumete! Prepričan sem. da ste vi zadnji, ki bi hotel pokvariti igro. Moram iti sam.« Bil sem naenkrat v jako neprijetnem položaju. Nisem vedel, kaj naj rečem in storim, in predno sem bil sam pri sebi na čistem, je že vzel palico iz kota in je odšel. Ko sem potem stvar dodobra premislil, mi je vest bridko očitala, da sem sploh pod kako pretvezo pustil svojega varovanca izpred oči. Naslikal sem si v duhu, s kakšnimi občutki bi stopil tebi pred oči, če bi moral priznati, da se je vsled moje nemarnosti za tvoja naročila pripetila kaka nesreča. Lahko ti povem, pri sami misli na to sem zardel! Nato sem sc spomnil, da ga bi morda še lahko dohitel; takoj sem se torej napravil na pot v smeri proti Merripit House. Kar sem mogel, sem hitel po cesti, ali nisem mogel ugledati Sir Henryja, dokler nisem prišel do mesta, kjer se loči steza čez močvirje od ceste. Bal sem se, da sem morda na čisto napačni poti, zato sem stopil na grič. s katerega se je moralo videti daleč okoli. Res sem ga takoj zagledal. Hodil jc kake četrt milje daleč po močvirski poti in ob njegovi strani jc bila dama, ki ie mogla biti le gospodična Stapletonova. Očividno sta sc bila že sporazumela; morala sta sc siliti po dogovoru. Zatopljena v pogovor sta šla počasi po stezi dalje. Često jc delala ona z roko živahne majhne geste, kakor da bi kako stvar prav posebno povdarjala; on pa jo je poslušal z napeto pozornostjo iu jc nekolikokrat odločno zanikovajc zmajal z glavo. Skril sem se za skalo in sem ju pozljivo opazoval; nisem vedel, kaj naj storim. Če bi šel za njima in so vmešaval v njun zaupen pogovor, bi bila to razžaljiva netaktnost; pri tem jc pa zahtevala od mene dolžnost iasno in določno, naj ga niti za trenutek ne izpustim izpred oči. Prijatelja skrivaj opazovati, je bila prokleto žalostna naloga. Vendar nisem našel drugega izhoda, kakor da ga opazujem s svojega griča in mu^pozneje vse priznam iu tako očistim vest. Čc bi mu pretila nenadna nevarnost, tedaj sem bil seveda predaleč proč, da bi mu mogel kaj koristiti. Gotovo mi boš pa priznal. da sem bil v težavnem položaju in nisem mogel drugače ravnati. Najin prijatelj Sir Henry in dama sta se ustavila in sta očividno pozabila ua ves svet, tako. sta bila zatopljena v razgovor. Nenadoma sem opazil, da nisem bil edina priča njunega sestanka. Nekai zelenega je zafrfotalo v zraku in ko sem natančneje pogledal, sem opazil, da se je držalo to zelene palice in da je nosil to palico mož, ki se je hitro pomikal čez močvirje. Bil jc Stapleton s svojo mrežo za metulje. Bil jc mnogo bližje pri mladih dveh ljudeh in ic šel očividno naravnost proti njima. V tem trenutku jc nenadoma prišel Sir Henry z gospodi čuo Stapletonovo k sebi. Njegova roka se je ovijala krog nje, ali zdelo se mi je, da jc obrnila obraz od njega in se mu je skušala izviti. On je nagnil svoj obraz k njenemu, in ona je dvignila roko, kakor da mu jc hotela braniti. Neposredno ua to sta naenkrat skočila narazen in sc obrnila. Stapleton ju je motil. Skakal je v divjih skokih proti njima, a mreža je smešno frfotala za njim. Pomena vsega prizora, ki je nato sledil, si nisem mogel popolnoma razjasniti, ali zdelo se mi je, da jc Stapleton Sir Henryju hudo očital njegovo postopanje. Ta je menda pojasnjeval vso stvar, a jc postal tudi razkačen, ko oni ni Icžili diskusije, ki je razsvetlila še marsikaj doslej neznanega; zlasti je prof. Heffler podal razna pojasnila, ki kažejo, da je mož strokovnjak in da .ie snov o tičnili metodah globoko proučil. Očividno in jasno je razpre-delil in določil vrednost psihološke metode v raznih šolah in pri razni starosti. Praktična so bila tudi pojasnila k. Mlakarja in dr. Kržiš-nika in še osobito g. Nadraha. Danes popoldne ie bil praktičen nastop; poročilo priobčimo jutri. OdvetniJkl ln notarski uradniki. — Zborovanje društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov. V soboto zvečer ob 7. uri zborovala je v gostilniških prostorih g. Avgusta Zajca II. krajevna skupina društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov. To zborovanje se je sklicalo z ozirom na nečuven sklep osrednjega odbora, da se skupina v smislu S 13 črka c društvenih pravil razpusti. Po običajnem pozdravu predsednikovem podal je tajnik tovariš Josip Chri-stof jasno sliko o delovanju skupine. Iz njegovega poročila je razvideti, da je bilo delovanje skupine od časa njenega obstanka, zlasti pa v tekočem društvenem letu nad vse marljivo, pa tudi trudapolno. Dosegla je, da so se tudi odvetniški in notarski uradniki v naši stolici začeli zavedati nc le svojih stanovskih dolžnosti, temveč tudi svojih pravic. Neustrašeno potegovala se je skupina za izboljšanje gmotnega položaja stanovskih tovarišev, za popolni nedeljski počitek, za dopust itd. ter storila tozadevne korake na pristojnih mestih. V osmih rednih odborovih sejah rešile so se v tekočem društvenem letu razne važne zadeve, na društvenih večerih in prijateljskih sestankih, ki jih je priredila skupina devet, gojila se je stanovska zavest ter so se prirejala predavanja. V zimskem času osnoval se jc za člane skupine tesnopisni tečaj proti znižanemu honorarju. Poučevalo se je pet mesecev, vendar tovariši niso kazali zanimanja in veselja za uk, česar pa ne more biti kriva skupina. — Veliko zaslugo ima skupina tudi za uvedenje popolnega nedeljskega počitka v ljubljanskih pisarnah. Ne le, da je skupina opetovano trkala v tej zadevi pri odvetniški zbornici kranjski in pri tukajšnjih gg. šefih, — tudi osebno je posredovala pri predsedniku odvetniške zbornice po treh odposlancih. Enaki koraki uvedli so se v zadevi notarskih uslužbencev, kateri koraki pa dose-daj še niso imeli zaželjenega uspeha, vendar je popolni nedeljski počitek tudi v notarskih pisarnah ljubljanskih skoraj že gotova stvar. Skupina sc poteguje tudi za upeljavo popolnega nedeljskega počitka v pisarnah na deželi. Člani skupine so podpirali z raznimi članki stanovski list »Slovenska Pisarna«. V zadnjem času pridobila je skupina okolu 30 novih članov, ki se pa od osrednjega društva iz neznanih razlogov do danes kot taki še niso sprejeli. Obžalovanja vredno je, da se v Slov. Pisarni« ljubljanski skupini očita, da vidi vse uspehe delovanja v samohvali in da je zakrivila prekoračenje društvenih pravil. Dokler se skupini ne dokaže, v katerih točkah in s katerimi dejanji je zakrivila prekoračenje društvenih pravil, toliko časa smatra za svojo dolžnost te napade odbijati kot neutemeljene. K drugi točki dnevnega reda poročal je blagajnik, tovariš Fran btor. Iz njegovega poročila jc posneti, da je imela naša skupina v komaj petih letih obstanka 1604 K 20 v dohodkov. Od teli dohodkov poslala jc po društvenih pravilih osrednji blagajni v Celje lepo vsoto 1213 K 25 v in je ostalo v rokah skupine 390 K 95 v, od kojih se danes nahaja v blagajni gotovina v znesku 104 K 96 v. ostanek 285 K 99 v se je pa porabil za razne poštnine in druge izdatke v dobi pet let. Glasom poročila blagajnika osrednjega društva dne 2. svečana t. I. v Celju imelo je osrednje društvo premoženja 4548 K 43 v. v katerem je vštetih tudi gori izkazanih 1213 K 20 v naše skupine. Ako odštejemo to svoto od zgoraj-šnje, vidimo, da je osrednje društvo prište-dilo v 10 letih le 3335 K 18 v. Iz tega pač ja- hotel ničesar slišati o tem. Dama jc stala zraven in je ponosno molčala. Konečno se je Stapleton kratkomalo kar obrnil in zapovedujoč namignil sestri; ta je šc enkrat neodločno pogledala Sir Henryja in nato odšla z bratom. Po razdraženem krc-tanju naravoslovca se je dalo sklepati, da tudi s sestro ni bil zadovoljen. Baronet je gledal nekako eno minuto za njim, potem se je pa obrnil in stopal s povešeno glavo počasi po poti nazaj; očividno jc bil zelo pobit. Pomen vsega nastopa mi je bil, kakor rečeno, nejasen, ali zelo sem se sramoval, da sem prisostvoval brez prijateljeve vednosti prizoru, ki ni bil nikakor določen, da bi sc odigral pred pričami. Hitel sem torej s holma doli in sem se sešel spodaj z baronetom. V obličje je bil zardel od jeze in obrvi ie imel stisnjene v ostrem premišljevanju, kot bi ne vedel, kaj naj stori. »Halo, Watson!« je zaklical, ko me je opazil. »Odkod pa vi? Pa vsaj niste šli kljub vsemu za mano?« Odkrito sem mu pojasnil, da bi mi bilo nemogoče ostati doma, da sem šel torej za njim in bil priča vsega dogodka. Njegove oči so sipale le bliske name, ali moja prostoduš-nost je razorožila njegovo jezo in konečno se je seveda precej žalostno zasmejal in rekel: »Človek bi mislil, da bi tukaj v sredi te ravnine vsaj lahko opravil svoje privatne stvari; ali. grom in strela, vsa soseska jc bila menda na nogah, da bi si ogledala mojo snubitev— seveda, prav žalostno snubitev. Kateri prostor ste pa imeli, doktor?« »Bil sem tu gori na griču.« (Dalje.) sno izhaja, da II. skupina, ki izkazuje kljub temu. da je nje delovanje omejeno edinole na Ljubljano, ne hi »zastradala« tistih letno pri-štedenih »tisočakov«^ Z ozirom na vse to je stavil tovariš Fran Štor sledeči predlog: »Z ozirom na nepremišljeno, takorekoč naivno opazko tovariša Maškona v Gorici, dolgoletnega tajnika III. skupine, storjeno pri odbo-rovi seji v Gorici dne 3. julija t. 1., da ne more pojmiti. kam je premoženje II. skupine izginilo, — nadalje z ozirom na izjavo odbora III. skupine, da se tako slabim gospodarjem ne more zaupati vodstvo osrednjega društva, — današnji izredni občni zbor odločno protestira proti taki neutemeljeni in žalilni kritiki, ki je pripravna škodovati naši stanovski organizaciji.« Ta predlog se je soglasno sprejel. K točki 4. dnevnega reda poročal je predsednik, tovariš Milan Cimerman. Iz njegovega poročila posneli smo, da jc pri odborovi seji II. skupine dne 11. junija t. I. predlagal tovariš Tavčar v prvi vrsti premestitev osrednjega vodstva našega društva iz Celja v Ljubljano in ukrenitev vsega potrebnega od strani osrednjega vodstva, za uresničbo tega predloga. Le za slučaj, da bi ostali tozadevni koraki brezuspešni, predlagal je razdružitev skupine. K predlogu radi premestitve osrednjega vodstva iz Celja v Ljubljano napotilo je tovariša Tavčarja dejstvo, da osrednji odbor na večkratne prošnje oziroma predloge 11. skupine ni reagiral, pač pa dopuščal, da se jc naša skupina v. »Slovenski Pisarni« napadala in blatila ter ničesar ukrenilo, da se tako postopanje omeji oziroma istemu naredi konec. — Osrednje vodstvo ni storilo prav nobenih korakov v zadevi premestitve istega v Ljubljano, pač pa je odobrilo predlog za razpust skupine. Po društvenih pravilih pa preneha skupina le po sklepu zborovanja krajevne skupine, v kar je potreba dveh tretjin vseh do glasovanja upravičenih udov skupine in pa tričetrtinske večine glasov. Osrednji odbor ravnal je torej proti pravilom, ako je predlog tovariša Tavčarja odobril: sicer je pa tovariš Tavčar ta svoj predlog v odborovi seji dne 11. julija t. 1. umaknil. Kljub temu je osrednji odbor vztrajal pri svojem sklepu. Očital je, da je II. skupina prekoračila svoj delokrog ter delala v protivju z načeli osrednjega vodstva, kar daje povod, da se razpusti.. Kot edini pregrešek, ki ga je v tem oziru zakrivila skupina, navaia osrednje vodstvo pristop naše skupine k državni zvezi. Pojasnili smo osrednjemu odboru, da nam ie stvar, kakor jo tolmači isti sedaj v zadevi državne zveze, absolutno nejasna in nerazumljiva. Naša skupina ni dobila od osrednjega vodstva nikdar niti migljaja, da ne sme pristopiti k organizaciji. Nasprotno, osrednje društvo nam je svoj čas poslalo celo pravila organizacije, češ, tako smo jih mi pripravili, popravite jih v tem smislu tudi vi, nakar iih odpošljite na Dunaj. Ako ni bil osrednji odbor s pristopom k državni organizaciji zadovoljen, bila je njegova dolžnost, nas o tem obvestiti, nikakor pa čakati z obvestilom toliko časa in nas pustiti v trdni veri, da je osrednje društvo prijavilo svoj pristop k zvezi. Sicer pa je pri odborovi seji dne 4. aprila t. 1. predsednik g. Bcvha poročal o državni skupščini na Dunaju ter se o njej dokaj laskavo izrazil. Pri tej seji prebrala so se pravila državne zveze, ki so st soglasno sprejela potem, ko sc je stavilo nekaj spreminjalnih predlogov. Zakaj so se predlogi stavili in pravila potrdila, nam je nerazumljivo, ako ni bilo osrednje društvo a priori za pristop k zvezi. Naznanili smo osrednjemu vodstvu, da niti pošlje II. skupina natančen račun o stanju svoje blagajne, kar se jc tudi takoj zgodilo. Glede za čas od 1. aprila t. 1. naprej vplačanih mesečnin, javili smo mu. da smo iste porabili v poplačilo dolga, ki je narastel o prilki shoda in koncerta dne 19. maja t. 1., to pa radi tega, ker je bilo treba tc račune takoj poravnati iu ker nam osrednje društvo ni hotelo nakazati posojila, ki nam ga ie svoj čas dovolilo in obljubilo. Ne-čuveno jc tudi dejstvo, da osrednji odbor od 17 od II. skupine predlaganih tovarišev sprejel ni več nego dva in ta pod pogojem, da postaneta člana osrednjega društva. Tudi ni osrednji odbor objavil v »Slovenski Pisarni« zapisnika odborove seje naše skupine z dne 25. maja t. I. ni onega o seji osrednjega odbora istega dne, čeravno smo to izrečno zahtevali. Nasprotno pa priobčuje II. skupino žaljive zapisnike III. skupine v Gorici, katera skupina pa je najmanje upravičena, kritikovati naše delovanje, ker v isto dosedaj še ni imela naj-manjega pogleda. Vrhu tega je omenjeni naš stanovski list napadal našo skupino in to povsem neupravičeno. Povsem neupravičeno ie torej osrednji odbor v svoji seji dne22. avg. t. I. razglasil našo skupino v smislu § 13 črka c kot razpuščeno. Skupini pristaja pritožba zoper ta sklep na občni zbor, vsled česar je poročevalec predlagal, da se naj izredni občni zbor v tem smislu izjavi: Po daljši debati, ki jc sledila temu poročilu, sprejel se je soglasno nastopni predlog tovariša Blaža Kamenšeka: »II. skupina društva sloyenskih odvetniških in notarskih uradnikov na svojem izrednem občnem zboru z ogorčenjem protestira zoper postopanje osrednjega odbora, osobito: 1. proti odborovemu sklepu, vsled katerega se prijavljeni, v okrožje II. skupine pripadajoči tovariši iz neznanega in iz vsekako neupravi-vičenega razloga niso sprejeli v društvo; 2. proti odborovemu sklepu z dne 22. avgusta 1907, s katerim sc jc II. skupina razglasila za razpuščeno, smatra postopanje osrednjega odbora za nepravilno in strankarsko ter stanovskim interesom v obče, posebej pa v II. skupini združenim tovairišeni škodljivo, — se vsled tega pritožuje proti navedenim sklepom na občni zbor, katerega sklicati v svrho presoje upravičenosti navedenih sklepov s tem nujno zahteva. Pri 5. točki dnevnega reda prečital jc predsednik zapisnik odborove seje iii. skupine v Gorici z dne 5. septembra t. I.. glasom kojega poživlja ta skupina našo skupino, naj jej pošjie verodostojen razkaz glede uprave in uporabe premoženja, ako hočemo računati na njene člane kot pravične razsoje-valce pri občnem zboru. Po daljši debati sklenilo se jc na predlog tovariša Kamenšeka, da se na ta izvajanja in na ta poziv III. skupine ne ozira. Nato se oglasi k besedi tovariš Josip Christof in izjavi: Ne mi, kakor se nam očita, pač pa si poje III. skupina slavospev. Ce ravno se ta skupina nahaja še v zibelji svojega delovanja, si hoče že prisvajati prvo pravico v naši organizaciji. Ako se čita zapisnik te skupine z dne 3, julija t. 1., priobčen v »Slovenski pisarni«, hoče ta skupina hote ali nehote žaliti in sramotiti našo skupino, kar je posebno razvidno iz zahteve, da naj osrednje vodstvo odstopi izvedbo resolucijskih sklepov jugoslovanskega shoda o nekaterih točkah III. skupini. Na tem shodu referirali so pa večinoma tovariši, ki so člani II. skupine. Njih referati so bili povsem obširni in temeljiti, vsled česar bi bilo tudi pravično in umestno, da se izvedbe resolucijskih sklepov odstopijo razmeroma obema skupinama. Iz cele pisave omenjenega zapisnika puhti slavospev na osebo tovariša Gilčverta, kateri tudi napada enega naših najuglednejših članov, tovariša Tavčarja. Slednji je pri vsaki priložnosti neustrašeno nastopil za izboljšanje gmotnega položaja svojih stanovskih tovarišev, kar je zlasti pokazal na shodu, ko je prevzel tako kočljiv referat. Tovariš Gilčvert pač nima nobenega povoda, pritoževati se zoper baje »ogorčene« napade od strani tovariša Tavčarja na jugoslovanskem shodu, ker je bil tovariš Tavčar kot referent dotične točke popolnoma upravičen, vprašati tovariša Gilčverta z ozirom na slednjega res čudna izvajanja, ali zastopa interese šefov ali interese svojih stanovskih tovarišev. Z ozirom na to stavil je tovariš Christof nastopni predlog: »II. skupina društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov na svojem izrednem občnem zboru izrazi obžalovanje nad neopravičeno sodbo, ki jo je izrekla III. skupina o tovarišu Tavčarju, •— ob enem pa tudi uredništvu »Slovenske pisarne«, da objavlja članke, kateri so zmožni razdirati stanovsko organizacijo ter smešiti posamezne člane pred javnostjo; — nasproti pa izrazi svoje popolno zaupanje tovarišu Tavčarju na njegovem nevstrašenem nastopu, kar naj mu bode v spodbujo k vstrajanju na začrtanem potu.« Ta predlog je bil soglasno sprejet. Ker se nikdo več ni oglasil k besedi, zahvalil se je predsednik policijskemu komisarju in vsem udeležencem za njih prisotnost ter je zaključil občni zbor ob polu 11. uri zvečer. Občni zbor »Siidmarke". V nedeljo so zborovali v Mariboru »Siid-markovci«. Namen »Siidmarke« je znan: podpirati vsenemško stremljenje tako, da se naselijo Nemci po slovanskih pokrajinah. Seveda pa podpira tudi drugače ponemčevalne namene in sicer daje nagrade učiteljem, da z večjim veseljem ponemčujejo mladino, pospešuje tudi naseljevanje nemških obrtnikov in delavcev po slovanskih krajih in podpira tudi uradnike. Ob zborovanju »Siidmarke« so seveda dali svojim vsenemškim čutilom odduška Mariborčani s tem, da so razobesili prav obilo vsenemških izdajalskih frankfurtaric in tako izzivali mariborske Slovence, ki jih je 4062 v mestu ne glede na mariborsko popolnoma slovensko okolico. Seveda oblasti so mirno gledale izzivanje Slovencev in niso ničesar storile, da zabrani.io izzivanje mariborskih Slovencev. Nesreče ni bilo sicer zaradi frankfurtaric nobene; a zna še kdaj tudi mariborskim in okoličanskim Slovencem zavreti kri, da ne bodo mirno gledali, kako jih izziva mariborska nemškutarija, ki je navezana predvsem na slovensko mariborsko okolico. Sicer pa na občnem zboru ni bilo nobene posebne nesreče. Na pozdravnem večeru pri Gotzu ie dr. Hoffmanu \Vellcnhof tožil, da je na Dunaju le 4000 Siidmarkovcev in zabavljal, ker ima »Sudmarka« šele sedaj nad 38.000 članov. Povedal jc še, da ima Maribor dolžnost, da zavira prodiranje Slovencev proti severu. Tudi \Vastianov govor na pozdravnem večeru je bil grajalen. Naglašal je, da Nemci preveč govore pri »Stammtischu«, a da ne slede dejanja besedam. Zahteval jc tudi, da se morajo čuti tudi nižji sloji. Samoobsebi je umevno, da so pozno ponoči še zapeli »Die Wacht am Rhein«, nato so pa šli spat. Dne 8. septembra so imeli nato v Kazini občni zbor. Na predlog dr. Rudolfa iz Bolcana so sklenili naprositi avstrijski nemški »Siid-markinu iredentisti avstrijsko vlado, naj ščiti z ozirom na zadnje napade na Južnem Tirolskem na Nemce po iredenti ondotne Nemce. Izvolili so tudi naseljevalni odbor. Sedlak (!) z Dunaja je priporočal, naj Nemci pridno kupujejo »Siidmarkine« srečke, ker bo imelo društvo 120.000 K dobička, ako proda vseh 300.000 sečk. Inženir Heinc je priporočal, naj se ustanovi narodni svet avstrijskih Nemccv s sedežem na Dunaju. Ljubljanski profesor dr. Bin-der jc predlagal, naj se sklepa o tem na nameravanem dunajskem shodu nemških obram-benili društev. Binderjev predlog je obveljal. Dunajska akademična skupina je predlagala, naj se priporoča narodni praznik. Akademiki predlagajo, naj bi bil narodni praznik dan sv. Mihaela, 29. septembra. Po daljši razpravi sc sklene, da jc praznik »Siidmarke« 10. novembra, Schillcrjcv rojstni dan in sc ta dan priporoča tudi drugim nemškim obrambenim društvom. Končno ie kadil še ljubljanski profesor dr. Binder odstopivšemu glavnemu odboru. Pri volitvah je prodrla lista, ki jo je priporočalo staro vodstvo z 847 med 98(1 elasovi. V odbor so izvoljeni: pl. Burger, Celovec; Rudolf Casper, profesor, Gradec; dr. Delpin, odvetnik, Ormož; dr. Fischereder, Gratkorri; dr. Fleischhacker, Ciradec; dr. Hoffmann pl. \Vellenhof; dr. Jiiger, Gradec; filolog Lenz, dr. baron Sternbach, Gradec; dr. Strohschneider, Gradec; Urschler, Gradec in Anton VVanner, Gradec. V nadzorovalnem odboru so Boheim, Line; dr. Derschatta, železniški minister, Anton Furst, Kindberg; Ruderer, Gradec in Jožef Schober, Mahrenberg. Ministri Derschatta. Prade in Marchet so brzojavno pozdravili »Stidmarkino« zborovanje. Težavno zborovanje je bilo s tem končano. Sledil mu je popoldne krok pri ljudski veselici v mariborskem mestnem parku do poznega večera, v ponedeljek so pa drli še udeleženci hudega svojega mačka v St. Ilju, kjer je Siidmarkov dvorec. »»JUGOSLOVANSKI MINISTER«. Zagreb. 9. septembra. »Agramer Zei-tung« je vprašala predsednika poslanske zbornice dr. Weiskirchnerja. ki zdaj biva na počitnicah v Rovinju, kaj on misli o jugoslovanskem ministru. Weiskirchner je brzojavno tako-le odgovoril: »Jaz sem tu na dopustu ter nisem v nobeni zvezi ne z Dunajem ne s političnimi krogi. Osebno bi mi bilo imenovanje kakega jugoslovanskega poslanca za ministra simpatično.« «Agramer Zeitung» nato poroča, da hoče avstrijska vlada z ustanovitvijo jugoslovanskega ministrskega mesta še počakati, »da ga jugoslovanskim poslancem kolikor mogoče drago proda.« DEŽELNI ZBORI. D u n a j, 8. sept. Cesarski patent skliče na zasedanje sledeče deželne zbore: češki, gališ-ki, zgornjeavstrijski, solnograški, štajerski, koroški, bukovinski, moravski in šlezijski in sicer na 16. septembra. AERENTHAL-PASlC S e v e r n i k, 8. sept. Tu sta se sestala Aerenthal in Pasič. Oficielno poročilo pravi, da sta se pogodila, da se zopet začnejo prekinjena trgovinska pogajanja med Avstrijo in Srbijo in sicer okoli 16. ali 20. t. m. Pasič je Aercnthalu tudi zagotovil, da bo Srbija pospeševala reformno akcijo in politiko Avstrije in Rusije na Balkanu vobče ter v Makedoniji posebej. NAGODBA. Težkoče. D u n a j „ 9. septembra. Informirani krogi zatrjujejo, da je ogrska vlada zopet naprosila avstrijsko vlado, naj privoli v to, da se ka-šov-oderberška železnica pri Annabergu direktno zveže s pruskimi železnicami, kar bi seveda za Avstrijo pomenjalo ogromno škodo. Obedve vladi se ravno zdaj pogajata o tem vprašanju, ki utegne nagodbo pokopati, ako bodo Ogri res na tej zahtevi vstrajali. HRVATSKA. Zagreb, 9. septembra. Najbrže se skliče hrvaški deželni zbor v novembru ter potem takoj razpusti; nove volitve se bodo vršile potem spomladi 1908. R uma, 9. septembra. Na shodu srbskih radikalcev se je sprejela resolucija,, da se vzame sklep osrednjega odbora glede izstopa srbske radikalne stranke iz srbskohrvaške koalicije na znanie. Resolucija se izreka tudi za to, da se še nadalje vzdrži reški in zagrebški program. AMERIKA — JAPONSKA. Ameriška ladjina postaja na Vzhodu. — Zveza vseh ameriških držav proti Japonski. London. 9. septembra. Iz Washingtona in iz Tokia poročajo, da hočejo severoameri-ške zedinjetie države na Daljnem Vzhodu kupiti kako pristanišče, ki bi v slučaju vojske z Japonsko služilo za opirališče za brodovje. Pogajali so se z Rusijo in Kitajsko, baje so zdaj od Rusije kupili neko pristanišče blizu Vladivostoka. Japonci izjavljajo, da njihova vlada tega koraka Amerike ne bo sprejela preveč prijazno. — Roosevelt je povrhtega sklical »Konferenco severo- in srednjeameriških držav za vzdrževanje miru«. Namen te konfercnce je, skleniti pogodbo ined severo-ameriškimi zedinjenimi državami ter Mexiko, glasom katere bi imele severnoameriške države v slučaju vojske z Japonsko na razpolago vsa pristanišča ob dolgi obali mehikan-ski. Potrebna so ta pristanišča za Ameriko zato, ker bi drugače Japonci lahko skozi Mehiko precej neovirano prodirali v osrčje severnih držav. Konferenca se bo vršila janu-varja meseca prihodnjega leta. Do tedaj bosta Roosevelt in Taft izdelala podroben načrt za obrambo obrežja. DALJNI VZHOD. Upor na Koreji. London, 9. septembra. Listi v Tokiu poročajo, da so korejski »uporniki« umorili 17 Japoncev ter da nameravajo uničiti vse brzojavne zveze. Š a n g a j, 9. septembra. V kvantunški provinciji so se pojavili resni nemiri. Uporniki so v Fačangu pomorili vse cesarske uradnike, zdaj so pa udrli v Kinčou. Uporniki so najbrž nasprotniki mandžurske vladarske rodbine in mandžurskega zistema. MAROKO. Berolin, 9. septembra. »Nordd. All-gemeine Zeitung« poroča, da je nemška vlada na poslanico francoskega poslaništva glede na ustanovitev začasnega redarstva v več maroških lukah po Francoski in Španski odgovorila, da stoji na stališču, da mora biti ta odredba samo začasna in ne sme nasprotovati algeciraški pogodbi. Nemčija nima namena, akciji Francoske pri Casablanci napravljati težave, upa pa, da tuji kupci ne bodo vsled te akcije trpeli take škode, kot so jo v Casablanci. Pariz, 9. septembra. Današnji ministrski svet se je pečal z odškodnino za škodo, provzročeno po zadnjih dogodkih v Časablanci ter prišel do zaključka, da pade odgovornost na Maroško ter da mora odškodnino določiti mednarodna komisija. Pariz, 9. septembra. Admiral Philibert poroča, da je bilo včeraj v okolici Casablance in v maroških lukah popolnoma mirno. Pariz, 9. septembra. Po poročilih tan-gerskih listov se je guverner v Saffiju podvrgel Muley Hafidu, ropar Ma-el-tinin pa je na potu proti Marakešu. Casablanca, 9. septembra. Premirje je poteklo; vendar se nove operacije utegnejo zakasneti, ker je general Drude zbolel. Pariz, 9. septembra. General Drude je prosil vlado, naj ustanovi dve kolajni, eno za moštvo, ki je sploh bilo odposlano v Maroko, eno pa za dotičnike, ki so se v bojih začetkom avgusta posebno odlikovali._ Dnevne novice. + Radikalni mladeniči proti svobodomiselnim frazerjem. Z naprednimi učitelji hočejo očividno konkurirati v modrosti takozvani narodno-radikalni dijaki. Mi se ne čudimo prav nič njihovi konfuznosti, a čudimo se. da je »Slovenski Narod« postal tako ma-rastičen, da z velikim veseljem objavlja klofute, ki mu jih dajejo narodno-radikalni mladeniči. Javno se ti mladeniči sramujejo liberalne stranke, izjavljajo, da stoje »nad« liberalno stranko, jo zmerjajo, da je »efemeren pojav«, in nazadnje zabrenčijo liberalcem še v obraz, da jih smatrajo za reakcionarce, kajti poskuse, organizirati del slovenskega dijaštva na podlagi svobodomiselnih fraz, smatrajo oni za — reakcijo. Potem jih dobe po grbi sabljaška akademiška društva — posebno Rasto Pusto-slemšek, »Narodov« urednik, ki je strašen sabljač takrat, kadar na varnem sedi. »Narodov« odgovorni urednik, ki zastopa bedasto sabljaš-ko stališče, mora objaviti sam svojo obsodbo iz ust'»narodno-radikalnih« dijakov, ki mu očitajo. da je dvobojevanje »barbarska razvada preteklih dni«, »socialno zlo«, »nesmiselnost družabnega bontona«, »srednjeveški barbarizem«. Naj si te lepe naslove dobro spravijo gospodje člani in starejšine sabljaških akade-mičnih društev. Zdaj veste, gospodje, kaj ste —: »Srednjeveški barbari!« -t/Seveda so se radikalni mladeniči posebno mnogo bavili s »klerikalizmom«, in so se razglasili za pristaše diamentralno mu nasprotnega svetovnega na-ziranja. Podrobnosti tega svetovnega nazira-nja nam niso razodeli, a ne bomo se motili, ako slutimo, da obstoji to svetovno naziranje v slepi veri do vsakega fanatičnega znanstvenega šarlatana, ki se zaganja v katolicizem. To se pravi pri njih: »vzgoja samostojnih kritičnih značajev«. Kot svoje največje junaštvo hvalijo naskoke na »Družbo sv. Cirila in Metoda«. — Če primerjamo ta shod s prvim shodom v Trstu, moramo reči, da so narodni ra-dikalci padli, kajti takrat so imeli nekaj navdušenih tnladeničev, ki so se res izkušali vglo-biti v probleme svobodomiselnosti. Zdaj v Celju pa smo zopet pri praznih frazah brez duha. Smešno je, če se proglašajo kot napred-njake, in sicer kot »edino napredno strujo« (liberalci so jim namreč reakcionarci). — Kato-liško-uarodno dijaštvo je mnogo naprednejše, kajti glede dvoboja in glede narodnega dela capljajo narodni radikalci daleč in počasi zadaj za »klerikalci«. Zlasti njihovo novo stališče proti dvoboju kaže, da morajo tudi oni na tihem priznati: »Klerikalci so pa le pametnejši bili od začetka, kakor pa liberalci«. Želimo radikalnim mladeničem še več takega spoznanja. + Za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitelja je cesar imenoval vipavskega dekana č. g. Mat. Erjavca. ..Edinost" obsoja svoje lastne sadove. O narodni slavnosti na Proseku piše tržaška »Edinost", da je bilo pevsko društvo »Ljubljana" ob svojem dohodu na Prosek prisrčno pozdravljeno, brezmiselno demonstracijo za Hribarja pa mora »Edinost" obsoditi pišoč: „Mi odkritosrčno obžalujemo, da je prišlo do tega disakorda v tej, sicer krasni slavnosti, tembolj, ker smo mnenja, da politične demonstracije ne spadajo k slavnosti narodnega petja." — Nočemo preiskavah, koliko odkritosrčnosti tiči v teh besedah, zadošča nam, da je »Edinost" začutila, kak odpor je dobil liberalno politični naskok njenih ožjih pristašev in da jih mora sedaj polivati s svojim »obžalovanjem". „Narod" in pevsko društvo „Ljub-Ijana". V »Narodu" nekdo vedno vtikuje svoje umazane prste v pevsko društvo »Ljubljana". Včeraj piše o narodni slavnosti na Proseku, naj bi »Ljubljana" poslušala njegov (!) svet in naj bi ne hodila na Prosek, ker bi potem ne bilo »nemile disonancije". Za »Ljubljano" ni bilo ob gostoljubni pozornosti Pro-sečanov nikjer »nemile disonancije" — ta se je nahajala le na strani tržaških »Narodovcev", ki so se tako morali razkrinkati. Na naši strani je to rodilo radost, veselje in — zadoščenje. Zato »Ljubljana" tudi ni »odkurila ti-homa s Proseka", kakor se laže »Narod", ampak z glasno pesmijo je pri odhodu skozi cel Prosek pričala, da se odlični zastopnici slovenske pesmi, kakoršna je »Ljubljana", ni treba bati — političnih lumpov. Sicer pa naj bo »Narodov" mazač prepričan, da je pod častjo članov »Ljubljane" ozirati se na kake njegove svete. »Narodovemu" mazaču le enkrat za vselej svetujemo, naj pusti »Ljubljano" pri miru. Capito — culo rotto! V poročilo o narodni slavnosti na Proseku se je vrinilo več tiskovnih pomot. Tako naj se na koncu poročila pravilno čita: »Takih pojavov, kakršni so se včeraj na Proseku izrodili iz znanega nadutega tržaškega kavarniškega omizja, noben pošten Slovenec ne more skriti." — »Pastirjev" bariton solo je krasno pel g. Juvan. Pogreb g. zlatomašnika Fr. Grivca je bil dne 7. septembra v Lahovičah ob obilni udeležbi duhovščine in ljudstva. Osmina bo v četrtek, dne 12. septembra. — Japonske bojne ladje v Trstu. Včeraj opoludne se je peljal mimo Ljubljane japonski podadmiral Jjuin v spremstvu 10 japonskih mornariških častnikov na Dunaj. Jutri bodo sprejeti od cesarja. Na Dunaju stanujejo japonski častniki v hotelu »Imperial" kot cesarjevi gostje. Pet japonskih častnikov se je odpeljalo na Reko, devet v Pulj, nekaj pa celo na Štajersko. Japonsko brodovje odplove iz Trsta 14. t. m Enketa o sanaciji deželnih financ. »Deutschnationale Korrespondenz" v daljšem članku razpravlja o enketi deželnih zborov o sanaciji deželnih financ. Pri tem objavlja sledečo zanimivo statistiko: Od leta 1865. do leta 1902. so se potrebščine deželnih zborov sledeče zvišale: Štajerska 1. 1865 2,192.416,1. 1902 22,855.115 Koroška „ 456.618, » 4,638.865 Kranjska „ 315,794, „ 3,924.119 Goriška „ 190.796, „ 946.672 Istra „ 122.484, „ 1,440.716. + Nadvojvoda Franc Ferdinand je izdal na 3. in 14. armadni zbor sledeče povelje: »Napravlja mi posebno veselje, da je Njegovo Veličanstvo blagovolilo naročiti mi. naj vsem pri vajah udeleženim četam izrečem najvišjo pohvalo za njihove posebne uspehe, izvrstno obnašanje, dober vtis ter za njihovo pravilno vedenje v boju, kakor tudi za red in mir, ki je pri tem vladal.« t Za škofa v Senju je radi bolezni škofa dr. Mauroviča imenovan prof. Rok Vučič, kanonik v Senju. — Katol. slov. izobraževalno društvo v Št. Jurju pri Kranju, priredi dne 15. t. m. poseben vlak na sv. Višarje. Iz Kranja odhaja ob 11. uri 5 min. dopoldne; prihod v Trbiž ob 2. uri 9 min. popoldne. Iz Trbiža odhaja 16. septembra ob 12. uri 20 min. popoldne in dospe v Kranj ob 3. uri 15 minut, tako, da bodo lahko udeležniki, ki pridejo v smeri od Ljubljane, imeli zvezo z vlakom, ki odhaja ob 3. uri 40 min. popoldne iz Kranja. Vožnja semintja velja 2 K 60 v. Kdor se misli udeležiti romanja, naj se oglasi pravočasno. Oglasila se sprejemajo do 10. t. mes. da se ve za število vozov. Društvo sprejema denar za vozne listke tudi po pošti, nakar se dobe karte pred odhodom vlaka na postaji v Kranju proti izkazilu »recepisa". Dosedaj se je oglasilo že veliko udeležnikov. — Letina za grozdje v tržaški okolici letos ne bo prav bogata, prevelika suša je uničila mnogo pridelka. Najbolj je prizadet od suše vzhodni del Trsta. V Škednju in Sv. Mariji Magdaleni spodnji je tudi toča napravila preeej kvara. Še najboljše kaže trta v križ-kih bregovih. Sadja ni tudi skoraj nič. Oljke so po zimi večinoma pozeble, kar se tiče torej pridelka na olju ne bo letos prav nič in najbrže tudi dve, tri prihodnja leta ne. — Poročil se je dne 8. septembra gospod Ivan Regvat, trgovec v Pilštanju s hčerko g. nadučitelja v Št. Vidu pri Planini gdč. Štefanijo Bračič. Bilo srečno! — Načelnik postaje Videm-Krško g. Vekoslav Baša se je poročil z gdčno Ciliko Juvančičevo v Zidanem mostu. Poročil se je g. Ignacij Založnik, odvetniški koncipijent, z gdčno Vero Mejakovo v Slovenski Bistrici. — Zborovanje avstrijskih črevljar-jev. V ljudski dvorani dunajske mestne hiše so zborovali 8. t. m. avstrijski črevljarji. Zastopanih je lepo število črevljarskih zadrug. Trgovinsko ministrstvo zastopa mini-sterialni tajnik baron dr. Mensi. Po volitvi predsedstva se sklene odposlati cesarju brzojavni pozdrav. Zborovalce pozdravi višji nadzornik Zimbury v imenu obrtno pospeševalne službe. O stališču glede na novo obrtno postavo poroča John iz Tišina. Nova obrtna postava ne prinaša obrtnikom zaželjenih uspehov. Čudno je, da so izpre-menili ravno ona postavna določila, ki so še na pol branila obrt. Govornik obsoja fakultativno mojstrsko izkušnjo in zahteva, naj se izloči trgovina črevljev iz mešanih trgovin. Predlaga, naj se prepove sprejemanje popravil trgovcem. KnOfel predlaga resolucijo, ki zahteva obligatorično moj-stersko izkušnjo. POll iz Linca zahteva, naj se odpravi delo doma. Ministerialni tajnik baron Mensi je govoril o ugodnosti, ker se je uvedel po novi obrtni postavi obrtni svet. Trgovsko ministrstvo se pogaja z vojnim ministrstvom in se sme reči, da dovoli vojno ministrstvo črevljarjem večjo kvoto pri dobavi črevljev, kakor so jo imeli do-zdaj. — Ogenj v Logatcu. Včeraj (ponedeljek) jc bil krasen, napol jesenski dan. Nebo jasno kot ribje oko. Zvečer okolu devete ure pa se naglo poblači, zagrmi in strela jc vžgala veliki hlev hotelirja Kramarja v Dolenjem Logatcu. Naenkrat je bilo vse poslopje v ognju, ki je imel obilo netiva v slami in senu, s katerim je bil hlev natlačen. Gosti in potniki, ki so spali na hlevu, so komaj ubežali dimu. Dež je lil. kot da se je utrgal oblak. Voda je stala do členkov. Vendar so bili takoj na mestu dole-njelogaški, kmalu na to tudi gorenjelogaški ognjegasci. V tovarni je trobilo, da je bilo groza. V eni uri so se pripeljali tudi vrli ho-tenski ognjegasci vsi premočeni. Dež je ponehal okolu enajstih. V vodovodu je jelo zmanjkovati vode. Sosednje slamnate strehe so se že vnernale. Zadrega je bila velika. Kar se spet vsuje dež in nevarnost je bila odstranjena. Gorelo pa je še dalje. Močno tli še se-dajle ob desetih zjutraj in ognjegasci iz Dolenjega Logatca so še vedno pri delu. Živino so rešili. Zgoreli sta lastniku le dve teleti, nekemu ljubljanskemu trgovcu — agentu g. Glo-bočniku pa kobila vredna okolu 2000 K in čisto nov voz. Človeških žrtev ni. Kravarja so sinoči ob polnoči še pogrešali, pa sedaj so ga steknili. Hlev je bil krit s slamo, ni bil nič obokan, imel je lesene strope, zato je tem dalje gorelo. Lastnik g. Petrič je zavarovan za poslopje in seno pri graški »Vzajemni«. Škoda je vendarle velika. V tej veliki nesreči je še večjo imenovati srečo, da je bil tak silen dež — zakaj sicer bi šel cel Dolenji Logatec. Čast pa tudi pridnim in neustrašenim ognjegascem, ki so kljub silnemu nalivu hiteli na pomoč in vztrajali celo noč. — Bivši dalmatinski državnozborski poslanec Zaffron bo baje v kratkem imenovan za člana gosposke zbornice, kakor poroča »Hrvatska« iz Zadra. O pasivni resistenci železničarjev se je izjavil Tomschik v Krakovu, da pričjie pasivni odpor na vseh zasebnih železnicah meseca oktobra, ako ne ugode stavljenim zahtevam. Senzacijonelna aretacija. V Belgradu so aretirali bivšega stotnika generalnega štaba Novakoviča. Dolže ga. da ie v neki tiskarni ukradel matrice. Kuga se je pojavila na otoku Mytilene. Štajerske novice. š Mozirje. Dne 15. septembra, t. j. na praznik Imena Marijinega, bo ustanovni shod »Izobraževalnega društva«. Slavnostni govor bo imel gospod profesor dr. Karol Verstov-šek iz Maribora. Zborovanje se začne po večernicah v cerkveni hiši. š V Jarenini priredi v nedeljo, dne 15. t. m. popoldne ob 3. uri v gostilni g. Karola Orniga »Slovenska kmečka zveza« političen shod. Spored: 1. Poročilo državnega poslanca g. Ivana Roškarja. 2. Govor g. Franca Zibrta iz Št. Ilja v Slov. Goricah o namenu »K. Z.« 3. Volitev pododbora »Kmečke Zveze« za ja-reninsko dekanijo. Po shodu ima jareninsko politično društvo svoj redni letni občni zbor. Voli se tudi novi odbor. Gospodje, ki so dobili tozadevni poziv, naj pošljejo kmalu imena tistih mož, ki bodo prevzeli mesto zaupnikov »Slov. Kmečke Zveze« v raznih farah na levem dravskem bregu Maribora. š Ponesrečeni delavec. V Štorah se je ponesrečil rudar Gerčar. Povozil ga je na rudniški železnici s kamenjem obložen voz. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. š Koleke ponarejal. Obsojen je bil pisarniški pomočnik sodnije pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Muršec, doma z Biša v Slov. gor. k štiri-mesečni ječi zaradi poneverjanja kolekov. š Izpremembe v štajerskem učitelj-stvu. Nastavljeni so na ljudski šoli v Laškem gč. Marija Fink, na ljudski šoli v Št. Lo-rencu pomožna učiteljica Josipina Petschauer, na ljudski šoli v Eichbergu Benedikt Amort, na ljudski šoli v Teharjih začasna učiteljica gč. Viktorija Kosi, na ljudski šoli na Vranskem pomožni učitelj Jožef Bizjak, na ljudski šoli v Trbovljah stalni učitelj Gustav Vodušek, v Selnici ob Dravi začasna učiteljica gč. Olga Juvančič. Petrazrednici v Polj-čanah in Trbovljah sta razširjeni v šestraz-rednici. š Poučni tečaji za bolniške strežnice na deželi. Katoliška ženska organizacija za Štajersko je priredila na Odiljinem zavodu za slepce v Gradcu poučne tečaje za bolniške stražnice pod vodstvom dr. Fi-zina. Tečajev se je udeležilo veliko število deklet in žen iz nemškega dela dežele. Pouk je bil razdeljen na tri dele : 1. strežba bolnikom, ki morajo ležati, 2. prva pomoč pri nepričakovanih nezgodah, 3. nauk o kožnih boleznih in razkužno (desinfekcijsko) postopanje. Dne 5. t. m. se je vršila javna skušnja teh gojenk, spraševal je dr. Fizin, kateri je v svojem zavodu gojenkam še enkrat pojasnil pomen in namen tega, kar so se pod njegovim vodstvom učile. Dejal je, da morajo postaviti pridobljeno znanje in spretnost v službo svojih trpečih sosedov, poučevati svoje sosede, znance in prijatelje, kako naj se bore proti bolezni, za časa epidemij, je pa njih dolžnost, da v zvezi z zdravniki storijo vse, kar je v njih moči, da kužno bolezen čim preje zatro. Dr. Fizin je zvršil svoj govor z besedami: »Idite domov v svoje rojstne vasi, delujte, kakor ste se naučile in širite med sosedi svoje pridobljeno znanje." — Ti tečaji so bili prvi te vrste v Avstriji. Ljubljanske novice. lj Seja moškega veseličnega odbora »Ljubljane« je danes ob 8. uri zvečer v restavraciji gosp. Dachsa, Florijanske ulice! lj V stolnici je bila danes ob 10. uri ponti-fikalna maša zadušuica za pokojno cesarico Elizabeto. Daroval jo je mil. gosp. stolni prošt Janez Sajovic. Pri Sv. maši je bil navzoč deželni predsednik Sclnvarz, vladni svetniki mar-quis Gozani, Haas; deželni odbornik in komer- cijalni svetnik Povše, zastopniki srednjih šol in drugih c. kr. uradov ter magistrata. Številno je bilo zastopano vojaštvo. Vincencijeva družba je bila zastopana po g. predsedniku Roger in odborniku Geba. lj Ogenj v tobačni tovarni. Danes opolnoči je pričelo goreti v nekem skladišču tobačne ^tovarne. Pogasili so ogenj domači gasilci. Škode na tabaku je okolu 200 kron. Ij Umrl je umirovljeni pismonoša hišni posestnik g. Simon Jeras, star 87 let. lj Preselitev licealne knjižnice v novo gimnazijsko poslopje na J^oljanski cesti se je pričela pretekli teden in bo ta teden popolnoma urejena. Naučna uprava, ki se kaže pri Ljubljani za vsak krajcar umazano, bo vrgla za dr. Waldherrjeve prostore par tisoč po nepotrebnem vun, kec mora najemnino za več mesecev plačati, ne da jih bo gimnazija rabila. Na Poljanski cesti pa je dala zgraditi gimnazijo »za silo«! lj Nove stavbe. Trgovec in posestnik gospod Fr. Babič na Dolenjski cesti je pričel ondi z zgradbo nove enonadstropne hiše. Na stavbnem prostoru v Knafflovih ulicah kopljejo temelj za trinadstropno hišo E. Hammer-schmidta. V Ciril-Metodovih ulicah prične v kratkem zidati enonadstropno vilo gospod Franc Drofenik, trgovec v Stritarjevih ulicah. — V Stepanji vasi zgradi si hišo trgovec Josip Jebačin. Ij Uradno obvestilo o Iegarju na Kranjskem dne 9. septembra. V tukajšnji deželni bolnišnici se zdravi 10 bolnikov na Iegarju. V Ljubljani sami sta le še 2 bolnika (rekonvalescenta) v zasebni oskrbi, 1 bolnik se nahaja v Savljah, občina Ježica. V postojnskem okraju imamo v občinah: Postojina, Prem, Slap, Slavina, St. Mihel, St. Peter in Vipava skupaj še 32 bolnikov, med temi 22 v Postojni sami. Iz kočevskega okraja je zglašenih 13 bolnikov in sicer 7 iz Male Slivice, obč. Sv. Gregor, 3 iz Zdi-hovega, občina Koželj, 2 iz Lipovice, občina Banjaluka. Bolnikov za legarjem v litijskem okraju je skupno 13, vštevši 9 slučajev v Zatičini. Vrhtega se nahaja še 14 bolnikov v okrajih Kranj, Logatec, Radovljica in Černomelj. Število bolnih vojakov v tukajšnji c. i. kr. garnizijski bolnici se krči od dne do dne in znaša danes 63; med temi je pa tudi že mnogo rekonva-lescentov. Ij Vojaško plavalnico so danes zaprli. ij C. kr. deželni plačilni urad v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg štev. 1, bo dne 11., 12. in 13. septembra 1907 zaradi glavnega sna-ženja uradnih prostorov strankam zaprt. Telefonska in brzojavna poročilo. HRVAŠKA ZMAGA V ISTRI. K a n f a n a r, 10. sept. Pri tukajšnjih občinskih volitvah so zmagali v 3. in 2. razredu Hrvati, ki imajo v tem doslej ital]|an-skem občinskem zastopu veliko večino. NAGODBA. Budimpešta, 10. septembra. Danes odpotujejo ogrski mintetri na Dunaj, kjer nadaljujejo posvetovanja o nagodbi. Čuje se, da je Ogrska pripravljena zvišati kvoto, ako se ugodi nekaterem njenim narodnostnim zahtevam v vojaških vprašanjih. BOJ ZA VOLIVNO REFORMO NA OGRSKEM. Budimpešta, 10. sept. Delavstvo je sklenilo na dan otvoritve parlamenta pričeti z generalno stavko in v generalni stavki toliko časa vztrajati, da vlada predloži volivno reformo. Andrassy je izjavil, da ima vlada temeljna načela volivne reforme že gotova, da pa bo skrbela, da volivna reforma ne napravi anarhije in da bo varovala sedanji narodnostni značaj ogrske države. DALMATINSKI DEŽELNI ZBOR. Z a d e r , 10. sept. V ravnokar otvorje-nem zasedanju dalmatinskega deželnega zbora je v prvi seji vladni zastopnik, dvorni svetnik Tomičič razložil vladni program glede na izboljšanje gospodarskega položaja Dalmacije, za kar je zdaj določena svota 4 milijonov. Obljubil je glede na uredbo notranjega uradnega jezika, da bo vlada še letos stopila s strankami v dotiko, da se jezikovno vprašanje uredi primerno značaju dežele, obstoječim razmeram in željam deželnega zbora. GROFICA MONTIGNOSO. Dunaj, 10. sept. »W. AHg. Ztg.« poroča, da se bo danes v Londonu grofica Mon-tignoso omožila z laškim pevcem Torelli iz Florenca. »N. Fr. Presse« pravi, da to ni verjetno, ker bi moral v ta zakon privoliti cesar, kar pa gotovo ne bo storil. KITAJSKA SE REFORMIRA. Pek in, 10. septembra. Določena je komisija, ki gre proučevat ustave Nemčije, Angleške in Japonske. NOVO PERZIJSKO MINISTRSTVO. Teheran, 10. sept. Šah je sestavil novo ministrstvo iz liberalnih elementov. Lodz, 10. septembra. Mnogo iiidov in trgovcev je dobilo grozilna pisma, podpisana od »novega revolucionarnega narodnega odbora«. Zahteva sc od njih nujno velike svote, sicer se jim grozi s smrtjo. Mnogo trgovcev je iz strahu odpotovalo v inozemstvo. MULEJ HAFID IN EVROPEJCI. Casablanca, 10. septembra. Mulci Hafid izjavlja, da hoče napram Evropejcem zavzeti prijazno stališče. ' Delniška družba „ZDRUZENIH PIVOVAREN" Žalec in Laško = priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvatorft (črno pivo a la monakovsko). zz Zaloga Spodnja Šiška (leleton šl 187). pc|iljqtue no dem sprejeme re$teureter „|