# '  22  Vprašanje religioznosti, ~lovekovega odnosa do prese`nosti, je eminentno vpra- šanje filozofije `e od njenih za~etkov. Je njej lastno vprašanje (kot “predmet” ~udenja, ki je po Platonu izvor filozofije) in obenem tuje, ker izvira iz filozofiji (zgodovinsko, morda pa tudi bivanjsko) predhodne ~lovekove refleksije, ki jo predstavlja religija. Zgodovina zahodne filozofije je v veliki meri zgodovina njenih sre~evanj z religiozni- mi sistemi (grško-rimskim politeizmom, tremi vejami monoteizma, judovstvom, krš- ~anstvom in islamom, v zadnjih stoletjih pa tudi z vzhodnimi religijami), ki so bila vselej ve~plastna, velikokrat rodovitna, pa tudi konfliktna. Temu se ne more izogniti niti (ali še posebej) v ~asu postmoderne, ~asu, ki mu pripadamo, ne glede na to, ali menimo, da se šele za~enja ali `e kon~uje. Bog se je nedvomno vrnil med `ive, odkar je nori ~lovek na trgu oznanil njegovo smrt. Razmišljanja sodobnih mislecev, ki jih predstavljajo pri~ujo~i prispevki, `ivo prikazujejo to vrnitev. ^e naj verjamemo filozofu, kot je Gianni Vattimo, je bil Bog vedno `e tu, le iskali smo ga previsoko “zgoraj”. Spustil se je v svet in se otresel te`kih atributov transcendence. Nekoliko karikirano: vesoljni Urar racionalisti~ne metafizi- Vstajenje mrtvega boga Zvone @igon: Cikel Kamen in upanje, V ogledalu (Yellowstone, ZDA)      ke je v digitalni dobi moral zapreti delavnico. Z izgubo transcendence seveda na neki na~in `e izstopamo iz izro~ila, ki je med tosvetnim in nebeškim vedno videlo globok prepad. Vendar se Bo`ji sestop ne kon~uje nujno v materialisti~ni ali panteisti~ni raztopitvi v svetu. Z njim Bog vstopa v ~lovekovo dušo, v njegovo zgodovino, v njegovo hrepenenje. Bo`ji spust v svet je seveda krš~anska tema. Zato Tine Hribar v svojem Evange- liju po Nietzscheju govori o nostalgiji po krš~anstvu v sodobni filozofiji. Takšna dr`a je zanj nostalgi~na zato, ker `ivimo v postkrš~anski dobi, ki se lahko le spoštljivo ozira nazaj k izro~ilu starih, ki ga je `e zapustila. Je torej filozofija, ki se sklicuje na krš- ~anstvo, zgolj pietetno spominjanje preteklega? Morda — toda mar ne igra prav spomin osrednje vloge pri u~inkoviti Bo`ji navzo~nosti v evharistiji? Spomin lahko razumemo kot interpretativno posedanjenje `ivega izro~ila v skupnosti (Cerkvi). Krš~ansko izro- ~ilo z miselnim preobratom, ki ga prinaša “razvezani jezik” postmoderne filozofije religije, dejansko pridobiva novo `ivost. Postmoderna filozofija poleg spomina odpira in preoblikuje še eno religiozno razse`nost: upanje. Preoblikuje ga v eti~no in politi~no dr`o, v prizadevanje za pra- vi~nejšo dru`beno ureditev, v nasprotovanje zaprtim ideološkim sistemom. V ~asu, ko se zdi, da je ideal demokrati~ne dru`be prešel v mrtvi tek in da `e vzhajajo nove zvezde prihodnjih despotov, mora tudi religija tu najti svojo poklicanost. Vstajenje mrtvega Boga danes nima potez triumfa Gospoda nad vojskami. Ne javlja se v epohalnih vesoljnih premikih, kot nas skušajo prepri~ati novi “medijski” preroki. Prej se dogaja v infinitezimalno majhnem, v drobnih metanojah duha. Post- moderna refleksija o religiji nas lahko senzibilizira za ta tihi šum Bo`jega vstopanja v svet. Ob vseh nevarnostih, ki jim lahko zapade postmoderna filozofija (nihilizem, imanentizem, imoralizem), je njen govor o Bogu, teo-logija, govorica današnjega sve- ta. Krš~anstvo lahko v njej najde besede, ki bodo ljudem prinesle veselo oznanilo Jezu- sa iz Nazareta, Kristusa. Prispevki, ki sledijo, poskušajo predstaviti izsek sodobne filozofije religije, ki izha- ja iz izkušnje konca moderne metafizike in se obra~a k judovsko-krš~anski dediš~ini. Pri tem smo vklju~ili tudi mislece, ki so bodisi predhodniki, bodisi sopotniki postmoderne filozofije. Za~enjamo s ~lankom Roberta Petkovška o razvoju in zna~ilnostih postmo- dernega govora o Bogu. Sledita teksta dveh reprezentativnih in morda klju~nih filozofov krš~anstva v postmoderni, Giannija Vattima in Johna D. Caputa. Nadaljujemo s predstavitvama religiozne razse`nosti filozofije Jacquesa Derridaja (Luka Trebe`nik) in Paula Ricoeurja (Janez Vodi~ar). K izvorom postmoderne filozofije religije, tako v kontinentalni kot v angloameriški tradiciji, nas popeljeta ~lanka Tadeja Rifla o Hei- deggerjevi fenomenologiji religije in Jo`efa Leskovca o filozofiji religije v pragmatizmu Williama Jamesa. V nadaljevanju izpostavljamo dve posebni temi sodobne refleksije o religiji: ~lanek Jo`eta Povha se posve~a vprašanju smrti pri Heideggerju in Levinasu, Nadja Furlan Štante pa predstavlja vlogo postmoderne filozofije v razvoju religijskega feminizma. Blok zaokro`uje kriti~no razmišljanje Sebastjana Kristovi~a o nevarnostih sodobnega filozofskega nihilizma in njegovih dru`benih izidih. Rok Bla`i~ '  22