Posamezna Številka 10 vinarjev. ŠI8V.224. V LiDDllflDl, v pelek, i. oktobra 1915. Letom. Velja po pošti: Za oelo loto naprej . za en nie3Co „ za Komčljo oeloletno zs -»stalo inozemstvo K 28'- H 2-20 „ 29--,. 35'- V Ljubljani na dom: že celo leto naprej , , K 24'— sa en meseo...... 2'— V uprovi prejeman mesečno „ 1*70 = Sobotna izdaja: = za celo teto....... 7-— za Nemčijo celoletno . „ 9*— a ostalo inozemstvo. „ 12*— I Enostolpna petltvrsta (73 nnafc sa enkrat .... po 18 * n dvakrat .... „ B m za trikrat • • • • « H. sa večkrat primera« pop««. lWi lunlla, aknh.BHtilti HL enostolpna petltrrata po SOvtah _5 Poslano: enostolpna petltrrata po 40 vtn. Izhaja vsak dan, liriemil deije in praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga Vozni red. Ij^r Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/I1L Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. — Političen iist za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol it 8. — Rafaa poštne hranilnloe avstrijske št 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlikega telefona it 18& Hteei uspehi zaneznlšliih mt AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 30. septembra. Uradno sc razglaša: Položaj v vzhodni Galiciji, ob Ikvi in ob Putilovki je neizpremenjen. V močvirju pri potoku Komun so z naskokom osvojile avstrijske in nemške čete več opira-lišč, ujeti so bili 4 častniki in 1000 mož. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni. C. in kr, bojne sile v Litvi so odbile ruske napade. Boji so dovedli mestoma do ročnih metežev. Sovražnik je imel velike izgube. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 30. septembra. Wolff poroča (z velikega glavnega stana: Vojna skupina generalield- maršala p 1. Hindenburga. Južno od Dvinska je bil potisnjen sovražnik v jezerske ožine vzhodno od Ve-selova. Uspešno za naše divizije so izpadli kavalerijski boji med jezerom Diiswjaty in okolico pri Postovih. Vzhodno od Smor-gona je bila z naskokom prodria sovražna postojank«. Ujetih je bilo 1000 Rusov, med njimi 7 častnikov in zaplenjenih 6 topov in 4 strojne puške. Južno od Smor-gona traja še boj. Vojna skupina gcneralield-maršala princa Leopoldi Bavarskega. Krvavo so bili odbiH delni napadi proti mnogim odsekom bojne črte. Vojna skupina generalfeid- mar š a I a p 1. M a c k e n s e n p. Položni i c neizpremenjen. Vojna skupina generalield- maršala p 1. L i n s i n g e n a. Rusi so bih vrženi ob spodnjem Kor-minu preti vzhodu. Ujetih je bilo približno 800 sovražnikov. Sestreljeni sta bili dve ruski letali. ' Najvišje vojno vodstvo. RUSKO POROČILO. Petrograd, 27. septembra. Poročilo velikega generalnega štaba: Nemški napad v okolici Eckave jc bil zavrnjen. Sovražna artiljerija nadaljuje svoj ogenj proti različnim točkam v okolici Rige. Naša artiljerija jc več potov prepodila sovražne letalce v okolici Scblocka in motila sovražna saperska dela. Na več krajih v okolici Dvinska so se zopet začeli boji s prejšnjo ljutostjo. Številni nemški napadi v smeri Novo Aleksandrovsk so bili odbiti. Tu je dosegel artiljerijški boj veliko ljutost. Krepki napadi naše kavalerije proti prehodom zgornje Vilje v okolici Dolgo-vinova so razpršili nemško konjenico, se-stoječo iz starih polkov. Ujetih jc bilo 6 častnikov in 65 mož in uplenjene 3 strojne puške ter nad 100 sabelj. Naše izgube so neznatne. V okolici zar i no od Vilejke divja trdovraten boj. Štirje nemški napadi so bili odbiti. Ponovni nemški napad je naše čete potisnil nekoliko nazaj. Boj sc neprestano nadaljuje. Ena naših armad je vzela v tej okolici Nemcem tekom minulega tedna 13 topov, 12 municijskih voz in nad 1000 neranjenih ujetnikov. V okolici vzhodno od Ošmjanov in dalje južno do pripjetskega ozemlja sc povsodi razvijajo boji s skrajno ljutostjo na obeh straneh. Sovražnik napada na mnogih krajih v gostih vrstah in z veliko trdovratnostjo. Nekateri teh napadov so imeli krajevne uspehe, ki so pa dejansko prav skromni in brez vpliva na izvedbo splošnih nalog naše armade, ki sc izvajajo po načrtu. Naši najznamenitejši uspehi so: 1. Napad pri kraju Deljetiči ob Njemenu, ki je prisilil sovražnika, da se je z velikimi izgubami umanil. 2. Odbili smo sovražni napad v okolici jugovzhodno od kolodvora Baranoviči. 3. Iznenada smo napadli avstrijski bataljon pri vasi Labuši ob Ščan v okolici Ljahovičev. Del Avstrijcev je bi! posekan, 364 mož in 2 častnika ujeta in uplenjena 1 strojna puška. Uspeh je bil ta, da je bil sovražnik prisiljen, da sc je umaknil onstran reke. 4. Zavzeli smo vasi Gljesnici v okolici spodnjega Stoho-da. Tu je dosegla ljutost boja skrajno mejo. Z nezaslišanim besom so se vršili boji za goreče hiše. Vas je ostala v naših rokah in sovražnik je bil uničen. Uplenili smo 4 strojne puške. V okolici železnice Kovel—Sarny, aa levem bregu Styra, se je vršilo več trdovratnih bojev. Kraj Kolki in njegovo okolico je sovražnik ljuto obstreljeval. Ob gališki meji so se trdovratni boii pri Novem Aleksincu zopet oživili. S pomočjo svežih čet so nas Avstrijci prisilili, da smo kraj izpraznili. Bili so pa zopet iz kraja pregnani; ubili smo jih mnogo in nad 1000 ujeli. Po zadnjih poročilih Avstrijci znova napadajo Novo Aleksinjec. V prvi tretjini septembra se jc v ljutih bojih in premikanjih čet posebno jasno izkazalo, kako uspešno se umejo naše čete boriti proti trdovratnemu sovražniku. Kar sc tiče poguma in izpolnjevanja dolžnosti, vrše naše čete neprestano čine, ki segajo do skrajnih mej človeške možnosti. Zavezniki dajejo sijajen zgled istega poguma. Glasom zadnjih poročil napadalno delovanje Francozov in Angležev v zadnjih dveh dneh ni doneslo le pridobitve ozemlja, marveč tudi 20.000 neranjenih ujetnikov in 24 uplenjenih topov. NOVO RUSKO UMIKANJE. Pariz, 30. septembra. (K. u.) Posebni poročevalec •■Journala' Naudcau brzojav-Ija iz ruskega glavnega stana: Mogoče je, da se bodo Rusi še bolj umaknili in da bodo morali prepustiti sovražniku še več zemlje. Bralcc tolaži, da sc Nemci oddaljujejo od svojega operacijskega ozemlja, Rusi sc pa vedno bolj približujejo svojim rezervam vsled česar ostane novi uspeh Nemcev glede na končno zmago brez pomena. LINSINGENOVA ARMADNA SKUPINA. Nemški listi poročajo: Čez dalj časa se je v uradnih poročilih z vzhoda zopet pojavila armadna skupina generala Lin-singena. Kakor že preje večkrat jc zaslužni general Linsingen tudi topot uspešno prihitel na pomoč vsled sovražne premoči zelo ogroženi zavezniški armadi v Voilnju in vzhodni Galiciji. Umikanje Rusov od Lučka in Dubna je dober začetek. Nadaljnjih uspehov smemo mirno pričakovati. PET RUSKIH GENERALOV ODSTAVLJENIH. Kodanj. Na carjev ukaz jc bilo, kakor se poroča iz Petrograda odstavljenih pet generalov ki so poveljevali v Volhiniji. Pe-trograjski listi objavljajo imena 254 častnikov, ki jih pozivajo, naj se vrnejo k svojim četam. MINISTRSKI SVET PRI CARJU. Petrograd, 30. septembra. (K. u.) Pod carjevim predsedstvom je zboroval v carjevem šotoru ministrski svet. V SOLUNU IZKRCALI EN MILIJON RUSIJI NAMENJENIH PUŠK. Berlin. »Vossischc Zeitung« poroča iz Carigrada: V Solun so došle tri ladje, ki so pripeljale en milijon Rusiji namenjenih pušk. JAPONSKA POMOČ RUSIJI. Lugano. Veliko pozornost povzroča uradna izjava Japonske, da more Rusijo podpirati le s svojo industrijo. PREMESTITEV RUSKI ŠOL. Stockholm. Sveti sinod je premesti! duhovske srednje in visoke šole iz Viteb-skega in iz Minska v Rjezan in v Jaroslav, iz Kijeva pa v Kasan. Višji prokurator svetega sinoda je nadalje ukazal, naj se zlato, ki se nahaja v cerkvenih in v samostanskih blagajnah, nakaže državni banki. 294.405 km' RUSKE ZEMLJE ZASEDENE. Dunaj, 30. septembra. S poljske strani se 27. t. m. poroča, da jc po zaveznikih na vzhodu zasedenih 294.405 štirijaških kilometrov ruske zemlje in icer: v kraljevini Poljski v guberniji Grodno . v guberniji Kovno . v guberniji Kursk v guberniji Vilna v guberniji Volhinija 127.318 38.669 40.640 27.286 42.529 17.963 Zasedeno ozemlje jc 3 krat večje, kakor cela Galicija. DR. RUTOWSKI SE VRAČA V LVOV. Dunaj, 30. septembra. >Kurycr Lwow-ski« poroča, da je kot talnik v Kijev odvedeni lvovski župan dr. Rutowski došel čez Petrograd — Stockholm v Švico, odkoder se bo podal čez Dunaj v Lvov. ZA POZIDAN JE GALIŠKIH MEST IN KRAJEV. Vsa gališka družba sc bavi z vprašanjem, kako bi se gališki kraji, Iu so vsled vojne strašno trpeli, znova zgradili. Gradnja mest in vasi sc mora vršiti po stavbnih predpisih, zato pa jc potrebno, da so I i predpisi taki, da odgovarjajo nc samo zdravstvenim, požarnopolicijskim in estetiškim zahtevam, marveč tudi komunikacijskim pogojem. Žalibog so gališki stavbni redi zastareli, večinoma izza 30 let v veljavi, in nove gradnje v smislu teh predpisov bi nc koristile ljudstvu, ugledu dežele pa bi škodile. Novejših, boljših predpisov ni. Zato jc predložilo krakovsko društvo arhitektov gališkemu deželnemu odboru spomenico, ki sla jo sestavila dr. ing. J. Rakovvicz in dr. R. Rainer, ki gre v glavnem za tem, da se morajo ob požarih, ki so uničili cele občine ali njih dele, napraviti oziroma prenarediti regulacijski načrti in dotični kraji znova zgraditi po teh načrtih. Kajti le na podlagi regulacijskih načrtov, ki odgovarjajo modernim zahtevam in uravnavajo tudi vse zasebne gradnje, je mogoče doseči, da se postavijo gališki kraji iznova na način, ki jc primeren koristim dežele. Voditi imajo po zakonu to akcijo okrajni odbori. JL^jf. .&.E.® io poročila. t V odseku pri.....jc bil silen sovražnikov napad odbit z velikimi izgubami zanj. Kako pogosto jc citati v uradnih poročilih tako ali podobno kratko in jedrnato poročilo, tako pogosto, da je treba izprementi le odsekovo označbo in poročilo velja lahko za drugič. Da, ako bi uradni poročevalec imel navado, da bi napisal poročilo vselej na brzojavni obrazec, kakor smo delali z brzojavi v nekdanjih časih vsakdanji civilni Zemljani — dolgo, dolgo je že tega, tako dolgo, da bi skoro ne poznali obrazca več — tedaj bi imel lahko napisanih takih obrazcev že pripravljenih v zalogi, tako nekako, kakor se dobe po knjigarnah pripravljeni uzorci pobotnic, ubož-nih listov, pooblastil, zadolžnic, tožb in kar je še drugih koristnih in potrebnih, škodljivih in nepotrebnih tiskovin. Pa najbrž general ne piše onih obrazcev, zato mu naš nasvet ne bi hasnil dosti, kakor ne bi hasnilo večini čitateljev, ako bi poročila bila obširna, razlagalna, utemeljena taktično in strategično, izkratka: dolgočasno in nerazumljivo vsem onim, ki jim vojaška vednost ni domača vsakdanja hrana. Zato smo čisto zadovoljni z njegovimi poročili, zakaj ako je sovražnik napadel, so boji razumljivi samo po sebi, v posledicah pa dobro razumljivi sleherniku: napad odbit, sovražnik je imel velike izgube. Na čem, kolike-.' bi rad vedel marsikdo. Na vsem, se razume, na bojnih pomočkih, orožju, ozemlju, na mrtvecih, ranjencih, ujetnikih, na. pogumu, samozavesti, upanji do zmage, na vsem! Ali par pušk, bodal, strojnih pušk ali topov, ali par tornister, odej, konj, konjskih oprav, mul in oslov, ali nekaj metrov strelskih jarkov, kritij in ovir, ali par ducatov vojakov padlih, ranjenih in ujetih več ali manj, to nima kdo-ve kako velikega pomena naposled. Glavna izguba sovražniku jc izguba poguma in samozavesti, spoznanje, da ne bode opravil nič, da je zaman ves trud, zastonj stroški, brezuspešne žrtve in nedosežen namen, ki so si ga stavili: neizvojljiva zmaga, nepriborljiva zemlja naša. To so one velike izgube za sovražnika, nam komaj pojmljive, po številu neizrazne. Glavna stvar nam je, da je sovražnik le vedno odbit, tudi izgube so potem razumljive same po sebi, in tako nam je v eni vrsti povedana dolga in važna označba položaja na bojišču. Vsekakor pomeni za nas tudi vse-\ lej novost. Saj vendar čitamo in vidimo, da je bil pri ,, odbit napad, vče- raj jc bil govor o..., prejšnji dan zopet pri ...., tako vidimo dan za dnem, da napreduje delo na bojiščih, se giblje tam in tod in marsikomu si je kaj lahko ustvariti sliko vsega položaja. Kratka vrsta pove mnogo, neizmerno mnogo. Pove nam sproti vsak dan dnevno zgodovino, Evo, to sc je zgodilo danes. Nič nam ni treba brskati po včerajšnjih poročilih, ali šc starejših, da bi izvedeli, za kaj se gre. Danes smo toliko in toliko naprej, in vse bodete imeli lepo po vrsti. Tako je sedanje poročilo, ni mnogo besed, a mnogo vsebine, povedano vse i bistveno važno. Gostobeseden naš general poročevalec ni, to je res. Gostobesednost rad prepušča italijanskim poročevalcem. Saj ve, da naši resni narodi niso za čenče, da radi vidijo uspehe take, kakršni so, brez olepšav, brez povečanja, ln vesele sc jih, čeprav so orisani le na kratko v lapidarnih potezah. Resni narodi, da, a tudi dovolj pogumni, ako jc treba prenesti kako bridko in neizogibno v tej gorostani borbi. Zato sc jim ne skriva ničesar, dočim sovražnik v poročilih za svojce zmaguje in zmaguje, pri tem korenito dobiva po hrbtu, a nam od samih zmag obeta konec in pogin..« K onemu poročevalcu, ki se je pro-Sia.vii v fraawika-iieuižki \ojnj, uaua- sled tudi naš general ni hodil v šolo. Ali veste, koga mislim? Onega tedanjega poročevalca nemškega generalnega štaba, ki je i mesece dan na dan br-zojavljal v Berlin: Pred Parizom nič novega! Kdo vraga naj v štirih mescih ne bi pozabil, kaj se jc zgodilo pravzaprav takrat nazadnje! Ako je torej prišlo kot novo poročilo vodno le staro in je neki dan hotel kdo vprašati se: kje pa smo pravzaprav? kaj mu je bilo storiti! Prebrskati jc moral liste štiri mesece na<-zaj, da je našel prvolno poročilo. In potem nič novega v štirih mesecih, velja torej to in to, glej tedanje poročilol Glej, če ga imaš pri rokah, če nisi po-> rabil časnika v tem za drugo rabo, če ga nisi del za podloge v omarice, če nisi zavil vanj čevljev, ko si jih nesel k čevljarju, če jih nisi vrgel v tružico za ranjence po bolnišnicah, ali če jih nisi celo prodal branjevcu po 40 vin. kilo* gram, da je imel papirja v zavijanja prekajenih klobas, slanine ali suhih krhljev, ali če nisi dal napraviti iz njih zimskih papirnih odej, kakor so priporočali lani osorej. Čc pa ne moreš pogledati, potem izprašuj kolikor ti drago in jaz stavim, da ne izveš drugače, ako vprašaš uredništvo, ki ti odgovori v listnici, kar bi rad vedel; seveda še-le potem, ko je urednik moral vestno prebrskati goro lisiov, da je našel doli č no goj&čiloj v. Da se doseže zaželjeni uspeh, pa se bodo morali marsikateri veljavni stavbni predpisi, ki so že davno zastareli, predru-gačiti. V tej smeri je predložila politehni-ška družba v Lvovu gališkemu deželnemu odboru spomenico, ki jo je sestavil mestni svetnik ing. Kuhnel. Spomenica opozarja zlasti na potrebo izpremembe parcelacij-skih in stavbnopolicijskih predpisov ter naredb o napravi novih cesta. Imenovana družba se jc lotila tudi načrta primernega novega zakona. Deželni odbor je vzel vso stvar samostojno v svoje roke in, če smemo soditi po energiji, ki jo je doslej razvijal, je upati, da tudi v tem oziru uspe. V ta namen pa je seveda potrebna ne samo državna podpora, marveč tudi sankcija, ki se bo pa dala nedvomno doseči — v korist dežele, ki je v tej vojni toliko trpela. ZA BODOČNOST GALIŠKIH GOZDOV. Nedavno je gališki deželni odbor objavil po listih, da se višja gozdarska šola v Lvovu, ki je bila leto dni zaprta, z 10. oktobrom t. 1. zopet otvori. »Kurjer Lwow-ski« pripominja k temu razglasu sledeče: Nemogoče je že danes določiti škodo, ki so jo poljski gozdovi imeli vsled vojne; govori se pa, da so mladi nasadi, ki smo jih leta in leta gojili z znatnimi stroški in velikim trudom, uničeni, da so stari gozdovi prebrani ali do golega posekani, da so žage požgane itd. Marsikje ljudje, ko se povrnejo, svoje domače vasi ne bodo mogli prepoznati, kajti mnogokje je izginil stari kras krajine: starodavni, veličastni gozd ne šumi več ob vasi, namesto hojevja in hrastovja sprejme ubežnike strašno opustošenje. Ne vemo še, kolikšna je katastrofa; to pa vemo za gotovo, da bo, kakor na ostalih poljih našega narodnega gospodarstva tudi pri gozdarstvu potreba mnogih desetletij trdega dela in težkih naporov, da se sledovi te katastrofe izbrišejo in na ruševinah AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 30. septembra. Uradno se poroča: Na tirolski zahodni bojni črti so se v minuli noči bojevali v ozemlju Adameilo. Napadalni poizkus sovražnika na sedlo zahodno od Cima Prosena je odbila naša artiljerija. Tudi pri koči Madron so se morali Italijani umakniti po večurnem boju. Na visoki planoti Folgarija so tudi dvakrat zaman napadli naše postojanke. Izjalovili so se pravtako na koroški bojni črti nočni napadi na našo utrjeno črto zahodno od Bambach-jarka pri Pon-tablju. Boji pri in severno od Tolmina se nadaljujejo. Pred Mrzlim Vrhom se je umaknil sovražnik v svoje stare postojanke. Proti Dolju je večkrat napadel, a je bil vedno odbit. Danes zjutraj se je zopet pričel ogenj italijanske artiljerije na prostor pri Tolminu, ki je bil že včeraj zelo živahen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Laške torpedovke streljale pod varstvom zastave Rdečega križa na c. in kr, podmorski čoln. Dunaj, 30. septembra. (K, u.j Zunanje ministrstvo je diplomatičnim zastopnikom zaveznikov in nevtralnih velevlasti dopo-slalo sledečo verbalno noto: tem pa izgubil tri ali štiri ure nenado-mestnega časa ... Pri naših poročilih se tega ni bati; dan na dan je jasno povedano: tepen jc bil; dobil jih je po glavi, po hrbtu, po ustih, po... In vendar stvar ne gre tako na kratko, tako gladko. Ena sama vrsta poročila, a koliko bojev in truda, koliko nepopisne pozornosti, koliko hladnokrvnosti in poguma, koliko krvi in gorja, pogube in smrti... Večdnevna pripravljanja, večdnevni boji noč in dan, oglušno streljanje, besni napadi, še besnejša obramba, vztrajanje, zatajevanje, moč do skrajne napetosti, — onemoglost, obup, beg pri sovražniku in napad je bil odbit, gore padlih sovražnikov so v dokaz. Ali ne bi bilo zanimivo, da si ogledamo delo, krvavo delo, o katerem sc poroča z vrsto, eno samo vrsto? Vzemimo si n. pr. mostišče pri Sv. Luciji. Kraj je izredno važen, dokler ne prodre sovražnik na tem mestu, tako dolgo ni misliti na napredek in prodiranje. Od Volč dol se pripeni bitra Soča. Njena struga je tu dosti široka, vodna množina znatna. Obrežje ni ravno, desni breg je gričevje, levi gorat; gozdi, mestoma razriti in skaloviti, po prepadih se je pridrvila malo višje gori Tol-minšica in se na levem bregu izliva v Sočo, tukaj se jc v prepadu zmešala z njeno vodo Bača oziroma Idrijca in preko vsega soški most. Kdor je gospodar mostu, je gospod ozemlju. Zato nepopisne utrdbe varujejo to važno to- prejšnjih gozdov vzrastejo bujni novi nasadi, oznanjajoči boljšo bodočnost. Za to delo pa bo treba mnogo krepkih mladih rok, mnogo nadarjenih, marljivih in vestnih delavcev, na tisoče mladih gozdarjev, ki bodo svojo nalogo vršili s pieteto in navdušenjem. V RUSIJI VPOKLICAN LETNIK 1898. Kodanj. Na carjev ukaz morajo pod orožje 17letni fantje. ZDRAVSTVENE RAZMERE V RUSIJI. Rotterdam, 30. septembra. »Courant« poroča, da so zdravstvene razmere v Rusiji brezupne. Zdravstveno osobje, ki ima nalogo iskati ranjence po bojišču, obveže le tiste, ki imajo in dajo denar; kdor nima denarja, mora brez pomoči umreti. POHVALA POLJSKIH LEGIJ, Dunaj, 30. septembra. Nadvojvoda maršal Friderik in nadvojvoda Ferdinapd sta s posebnima poveljema pohvalila junaštvo poljskih legij. POROČILO RUSKEGA ADMIRALNEGA ŠTABA. Petrograd, 25. septembra ob 8. uri zjutraj sta bila po sovražni krogli med obstreljevanjem nemških postojank ob zalivu Riga ubita ladjin kapitan Wiazems>ky in fregatni kapitan Svinin. Ob 10. dopoldne so naše ladje nehale obstreljevati sovražne postojanke, ko so prisilile vse baterije, da so morale obmolkniti. Poleg omenjenih smo izgubili še 5 mrtvih in 8 ranjencev, PRODIRANJE NEMCEV V RUSIJI, Kodanj. »Ruski Invalid« opozarja prebivalstvo, naj se ne udaja optimizmu. Ruski generalni štab sodi še vedno, da tvori nemško središče glavno nevarnost, ker se je zavrtalo v rusko središče in ker prodira. Nemške čete na severu in na jugu le krijejo in podpirajo odločilno prodiranje središča. bofi pri Tolminu. Dunaj, 24. sept. 1915. Neki avstrijski podmorski čoln je 18. julija t. 1. torpediral in potopil italijansko križarko »Giuseppe Garibaldi«. Kakor javlja c. in kr. 5. divizijsko poveljstvo, jc razobesilo več laških torpedovk, ki so se približale, da rešijo še žive mornarje, zastavo Rdečega križa in so napadle pod-marski čoln, ko se je zopet pokazal nad morjem. C. in kr. vlada protestira energično proti takemu nastopu italijanske mornarice, ker se tako očividno kršijo temeljna določila 10. konvencije v Haagu iz leta 1907. Veleposlaništvo (poslaništvo) se prosi, naj o tem obvesti svojo vlado. Laško uradno poročilo. Dunaj, 29. septembra. (K. u.) Iz vojnega časnikarskega .stana se poroča: Dne 26. so bili manjši boji pri Dosso Casina na severnem robu Monte Altissi-mo (Monte Baldo), pri Malgu Secondo Posta (?), v odseku Monte Costona, ob vznožju Visokega Vrha (Bovec) in Potoca (Krn). Povsod je bil sovražnik vržen in nam je pustil nekaj ujetnikov. V bovškem kotlu je razkropila naša artiljerija z dobro merjenim ognjem neko sovražno četo ob izhodu v dolino Koritnico in je na Visokem Vrhu obstreljevala delavske oddelke, ki so se zmedli. Na kraški planoti se je posrečil na skrajnem levem krilu naše črte presenetljiv sunek lastne pehote z čko. Daleč v polkrogu so razvrščene, mine, jarki, naravne utrdbe, žične ovire, težke in lahke baterije, vsega v izobilju in na straži naš rod, naš žilavi rod, to je tolminsko mostišče, orjaško in neomajno, a nevidno. Vse je skrito, vse zadelano, živ krst si ne bi mislil, da je tu vojna, ako bi se ozrl po ozemlju. Vse izgleda tako mirno, tako naravno, tako nedolžno, kakor da bi Še muha ne moga poginiti v tem rajskem Obsočji, in vendar preži stotera smrt, za vsakim kamenom čepi, za vsakim grmom, za vsakim porobkom. Z ravnine žuga, plazi se po prepadih, po gričevju se vzpenja, vsak hip je pripravljen njen mešani zbor glasov v peklenski koncert. Nasprotne griče tam nad Volčami ima v oblasti sovražnik. Od tam se mora potruditi, ako hoče dobiti mostišče in zagospodariti v Tolminu. A groza! V nižini se baš tukaj razprostira ravnina tja proti Tolminu. Ne velika, a vendar je ni mogoče prekoračiti, ne da bi poželi naši vsega, kar se giblje po nji. Tukaj jc zaman junaštvo, zaman goste vrste in številne čete, čim gostejše, tem večji so potem kupi padlih vojakov. In vendar jc treba dalje, na vsak način, za vsako ceno! Štiri mesece vedno na eni točki in če pojde dalje tako, lahko še vso zimo; kdo se ne bi smejali Zato: Avanti! In oglasile so se težke baterije, nad naša kritja so priletele prve granate. znatnim napredovanjem proti Peteanu. Z vso brzino ojačujemo doseženo postojanko. 28. septembra. V odseku Cevedale je poizkusil sovražnik še en napad proti Ca-panni Cedeh, a pozornost in odpor naših je preprečil poizkus. Tudi na kraški planoti je bil odbit sovražen sunek proti Sel-cam. Sovražna artiljerija je obstreljevala z nekaterimi zažigalnimi granatami Tržič, Madria in Adrie (Adrija delavnice (?), a hiter nastop naših baterij je prisilil sovražnika, da je ustavil ogenj. Glede na poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 26. septembra se mora pribiti, da po Italijanih poročane akcije obsegajo naše dopoldne 23. izvedena podjetja patrulj in artiljerije in popoldansko obstreljevanje Promosa. Napadov pehote ni bilo nobenih. Včeraj objavljeno poročilo generalnega štaba izvaja, da se je posrečilo pehoti na skrajnem levem krilu italijanske postojanke na kraški planoti izvesti presenetljiv sunek z znatnimi napredki proti Peteanu. Če se misli s tem napredkom nastop nekega bersaljerskega oddelka proti imenovanemu kraju, odgovarja poročilo pač dejstvom. Glavno stvar pa, koliko časa je trajal dosežen napredek, se je pozabilo omeniti. Bersaljerski oddelek je sicer prišel do naših ovir iz žic, a je nato v ognju pehote in artiljerije branilcev bežal nazaj v svoje stare postojanke, kjer se je pač skril v postojankah, ki so se bile z vso naglico priredile. Veliko takih podobnih podjetij sovražnika je bilo končanih vedno z enakim neuspehom. V pokre-pilo popravljenega opisa dogodka se še navaja, da so lastne patrulje iz prostora pred postojankami med Sočo in cesto sv. Martin samo zadnji čas prinesle nad 1000 pušk in veliko drugega bojnega materijala (bajonetov, lopat, sekir, telečnjakov, streliva). Na Kalvariji pri Gorici. Zagrebške »Novine« prinašajo sledeči izvirni dopis: Prihajam iz cerkve in srečam kočijo, v kateri se nahajata polkovnika Tuma in Noe. Peljejo se proti Kalvariji. »Hochwiir-den, kommen sie mit uns!« Sprejmem povabilo ter vstopim. Spotoma srečamo delavne Slovence, ki obdelujejo polja. Tu in tam so jim delo pokvarile granate. Popravijo in zopet vsade! Kočijo pustimo ob vznožju hriba. Navkreber gremo peš. Čez glavo lete granate druga za drugo. »Š—jo! Š—jo!« Kakor da hočejo reči: Še! Še! Zelo zavidajo Lahe, pa jim ni nikoli dovolj, da jih namlatijo. Na levi strani od nas vidimo na Dobrdobski planoti oblak za oblakom dima. Tukaj deluje z vso močjo »Marko«, strah in trepet Lahov. Pa mora tudi biti nekaj groznega! Dovolj je samo slišati, kako laja v zraku. Kamor pade, razmetava telesa na vse štiri strani, kakor da hoče v dejanju reči: »Poberite se, Lahi, to ni vaše!« Ker pa nočejo iti z lepo, jih goni z grdo. Prišli smo gori. Gremo mimo vojakov, Povsodi popoln red in snaga. Opazimo desetorico vojakov; nekaj delajo. Približamo se. Lahi so s svojim topništvom podrli pred par meseci križ Odre-šenika z dvema razbojnikoma. Vojaki niso mogli tega trpeti, da vse to tako leži na zemlji. Pobrali so kose, popravili zopet križe na Kalvariji in jih postavili na ta kraj hriba — ki je varen pred laškimi granatami. Polkovnik jih pohvali: »Hvala, fantje. Tako! Živeli!« Gremo skozi okope z druge strani hriba. Ta čas niso padale granate, Lahi streljajo navadno popoldne. Ve se točno: čas oa 3. do 5. ure popoldne! Na nekem vojaku opazim strgano suknjo. Vsa je razdejana od granate. Ko je priletela včeraj prva granata, ga je zasula s prstjo. Ni še napravil 20 korakov, žc prileti druga granata in vso jezo izlije nad njegovo suknjo, namesto nadenj! Ko je prenehalo streljati topništvo, se vrne po suknjo. Ni je hotel zavreči, ker jo rabi ponoči, kajti sedaj je že precej hladno. Gremo naprej. Tu in tam vidimo kakšno granato. Ni eksplodirala, ampak se je samo zarila v zemljo. Ko kopljejo naši okope, nalete večkrat na neeksplodirane granate. Vidi sc tudi kakšna razbita laška puška. Dobre poberejo, razbite so pa še tako naprej zakopane. Tu in tam se vidijo kosti že strok« njenih laških vojakov. Ni se moglo priti do njih, pa so tako strohneli, na da bi jih mogli pokopati. V juniju in juliju so pokopali nad 300 deloma naših deloma njihovih. Videl sem saniteto, zaposleno po-dnevu in ponoči. Nosove imajo dobro za-mašene. Včasih zna boj trajati tri do štiri dni. Na nekatera mrtva telesa so naleteli šele čez sedem ali osem dni. Našli so jih med grmovjem in so žc smrdeli. Dosti o tem! Včeraj sem bil v Podgori. Vidim pai-truljo vojakov. Desetnik je imel v rokah krasen šopek cvetja. Nabral ga je, ko je bi! v službi. Vprašam ga: »Čemu ti treba to cvetje?« Odgovori lakonično: »Za naše mrtve!« in odide. V bližini se nahaja pokopališče mrtvih junakov. Vidim, kako gre desetnik na pokopališče. Tovariši so pred pokopališčem, stoje ravno, konci pušk jim mole iznad odkritih glav. Molijo za padle brate, nato pa odidejo gori k svojim uko-panim tovarišem. To je vse hvale vredno! Pogostomal najdem, ko grem na pokopališče, krasna sveže cvetje. Nisem vedel, kdo to semkaj nosi. Sedaj mi je bilo jasno. Odšel sem z mislijo: »Rod bo samo, koj' si mrtve štujc, Na prošlosti budučnost si snujel« Brezuspešno obstreljevanje Gorice. Lugano, 30. septembra. Tukajšnji listi poročajo, da italijanska artiljerija koncentrira sedaj svoj ogenj na Gorico. Mesto vsak dan obstreljujejo, ne da bi napravili kaj posebne škode. Zadnje dni so bile samo tri osebe lahko ranjene. Obstreljevanja se vrši le podnevi. Pogibelj oklopne križarke > Benedetto Brin«. Lugano. Komisija, ki ji je naročeno, naj preiskuje, zakaj da je eksplodirala križarka »Benedetto Brin«, se je zbrala dne 29. t. m. v Brindisi. Oklopnica še plava, a je le še vrak, ki se more prodati le kot staro železo. Komisija je gognala, da nesreče ni povzročila niti mina, niti kak tor-pedni strel in tudi ne kak kratek stik. Poizvedbe, tako poročajo, bodo trajale dolga časa in ostanejo mogoče brezuspešne, ker je ostalo od smodnišnice le šc nekaj kosov. »Idea Nazionale« sodi, da je postala ladja žrtev vohunov. Chiasso. O podrobnostih pogiblja »Benedetto Brina« so uradni krogi zelo previdni. Niti tega ne poročajo uradno, kdaj se je zgodila nesreča. Večinoma se trdi, cla je ladja ponesrečila v ponedeljek ob 6. uri zjutraj, »Secolo« pa trdi, da se je Velike luknje so izkopale v zemljo, dvignile oblake dima, prahu in prsti, a škode, resnične škode nobene napravile niso. Naši vojaki, doslej skoro brezskrbni, so pač sedaj pozornejši, a varni v kritjih in pripravljeni, čim izpregovori sovražnik v drugih glasovih. Saj vedo, da se prične sedaj igra nekaterih dni, saj poznajo navado sovražnikovo, ki vselej prične z basom, kakor organist doma vselej pritisne na orglah najprej najnižji glas, kadar zacinglja zvonec pri zakristiji, in potem ubere glasove šele v slovesen spev. To je priprava. Zato so pripravljeni, a tihi in mirni, češ, naj le basira. In sovražnik ba-sira temeljito po notah in brez njih. Vedno več strelov pošilja nad naše postojanke, cele gore sipine in prsti so razrile granate, ni mogoče, da bi bilo ostalo kaj živega v ozemlju. Ves dan, vso noč rjuje in grmi brez prestanka, a naši so mirni, pripravljeni. Tudi jih ne moti, da se glase šc višji glasovi, šrapneli in manjši raztreli pokajo nad njihovimi kritji. Znočilo sc je, v drugič žc po pričet-ku streljanja. Carobrio osvetljujejo okolico svetlobne rakete in sovražnikove žarnice. Pri nas vse mirno, a na svojih mestih. Le opazovalci skrbno molre z daljnogledi, ki so prirejeni tudi za nočna opazovanja, s svojih skrivališč sovražno gibanje. Njih čuječnosti ne uidejo sovražna krdela, ki se plazijo po tleh, oborožena s škarjami ga rezanje žičnih ovir, z roč- nimi bombami, s katerimi naj bi ob-sule naše. Le počasi se plazijo, le od kamena do kamena izrabljajo kritja. Pri nas zabrni telefon. »Posamni strelci pozor!« Izza vseh kritij se pokažejo temne črne palice, prav nalahko, komaj se premakne kaka bilka pod njimi, komaj toliko, kakor bi lezel hrošč po nji. Puškine cevi so, pripravljene da store dolžnost. Noben strel ne bode zamah, kadar se izproži. Telefon brni dalje po vseh posto» jankah, povelje razglaša, vsakemu oddelku odkaže nalogo. Ni čuti rezkih trobentnih zvokov kakor nekdaj, ko so se borili naši očetje. Telefon opravi vse, neslišno nepoklicanim, odločno in jasno svojcem. V tem se približa sovražnik žičnim oviram na nekaj sto korakov. Na vzhodu se je jelo daniti, počasi sc razločuje gibanje. Z naših postojank še ni počil streL Zdajci se vzpno kvišku nekatere sovražne postave, roke zakrožijo, da bi vrgle ročne granate. Nekaj rezkih strelov, še med vstaianjem padajo postave nazaj, da ne vstanejo nikoli več. Vsak vstrel je pogodil moža. Skrbno se skrivajo ostali za kritji, a če se pokaže le del glave, po njem je, kdor ji je gospodar. Zastonj, čete so mnogoštevilne, naprej za vsako ceno: Avanti Savoial S krikom tuiere truma proti oviram, kakor roj čebel je napadalcev, zgodila nesreča najbrže v nedeljo popoldne. Lugano. »Messagero« poroča, da sc jc zgodila nesreča v ponedeljek zjutraj. Ladja sc ni potopila, pač je pa uničena vsa notranjost, stroji in stolpi. Lugano. Nesreča oklopne križarke »Bcndetto Brin« jc res, kakor je napovedal Salandra, javnost globoko pretresla. Javnost vprašuje, niso li bile v Ameriki naročene kroglje nabite z manjvrednim razstrelivom, ki se rado samo uname. Ukazali so, naj vsi poveljniki ladij natančno preiščejo shrambe streliva. V Brindisi se trdi, da je povzročil nesrečo torpedo nekega sovražnega podmorskega čolna, ki je bil udri v pristanišče. Mornariško ministrstvo to zanikava, češ, da je vhod v pristanišče tako ozek in tako zavarovan z minami, da je napad podmorskega čolna izključen. Berlin. »Berliner Tageblatt« poroča iz Lugana: Pri eksploziji oklopne križarke »Benedetto Brin« so bile v vojnem pristanišču Brindisi težko poškodovane še tri italijanske bojne ladje. Cenzura črta vsa podrobnejša poročila. Berlin, 29. septembra. »Sccolo« izvaja: Izključeno, da je eksplozija »Benedetto Brina« povzročila požar v pristanišču. XXX Izgube laške mornarice v sedanji vojaki so precejšnje. Naši podmorsik čolni so potopili julija križarki »Amalfi« in »Giuseppe Garibaldi«. Izgubili so dalje Lahi v boju z našimi rušilci rušilec »Turbine«, torpedovke »5 pn«, »6 pn«, in »17 pn« in podmorske čolne »Medusa«, »Nautilus« in »Nereide«. Četrti podmorski čoln sc je na mini potopil 10. avgusta v Tržaškem zalivu. »Benedetto Brin« je torej enajsta ladja, ki so jo v tej vojski Lahi izgubili. Uni- čena sta bila avgusta tudi zrakoplova »Cita di Ferrara« in »Citta di Jesi«. Upapolni Italijani. Iz Curiha se poroča 28. septembra: Italijansko časopisje se udaja glede fran-cosko-anglcškega sunka na zapadu čezmernim upom. »Corriere della Sera« meni, da je francoska artiljerija ob ofenzivi v Champagni izpalila poldrug milijon granat in šrapnelov. List ne dvomi, da bo druga nemška brambna črta ravno tako hitro vzeta, kakor prva. Seveda je potrebno, da nastopajo Francozi z enako energijo dalje. »Secolo« pravi, da je danes doprinešen dokaz, da se je sedaj konečno spoznala potreba skupnega postopanja zaveznikov na vseh bojiščih. List meni, da imajo Nemci na vzhodu še za kaka dva meseca posla s tem, da izkopljejo Mackensenovo armado iz njenega bojda težavnega položaja. Giolitti o vojski. Monakovo. »Augsburger Volkszeitung« objavlja vsebino Giolittijevega razgovora z voditeljem neke velike plovne družbe. Giolitti je izvajal med drugim: Dvomim, da bi se sedanja vojska odločila na bojišču. Niti zmagovalci niti premaganci ne bodo dopustili, da bi se vojska izvajala do zadnjih posledic. Ob sedanjem političnem položaju je popolnoma izključeno, da ostanejo po vojski sedanje skupine velesil. Sovražniki se bodo namreč spremenili v prijatelje in prijatelji v sovražnike. Politične izpremembe skupin, ki se mogoče izvedejo še, dokler traja vojska predčasno. Izid vojske je tudi zelo odvisen od koneč-nega položaja na Balkanu. Prava šahova igra. Pri pozorni igri se igra lahko dolgo, a ena napačna poteza lahko hitro in brez upa na rešitev uniči igro. Preveva me čuv-stvo, kakor da bi bila ena skupina velesil napravila napačno potezo. Proli Srbiji. Noui boli na zahodu. Nemško uradno poročilo. Berlin, 30. septembra. Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana: Sovražnik je nadaljeval svoje prodi-ralne poizkuse včeraj le v Champagni Južno od ceste Mesnil—Ypern je bila sestreljena in pognana v zrak neka po neki angleški stotniji zosedena postojanka Počasi napredujejo naši napadi severno od Loosa. Francozom se je posrečilo, da so južnovzhodno od Soucheza na dveh manjših me-itfli vdrli v naše črte. Tam se še bojujejo, hlahka je bil odbit delni francoski napad jnžno od Arrasa. Ljuti so bili boji med Rheimsom in Argoni. Jnžno od Sainte Mane a Py je vdrla sovražna brigada skozi najsprednejšo postojanko jarkov in je zadela na naše rezerve, ki so s protinapadom vzele sovražniku 300 ujetnikov, ostanek »o pa uničile. Veliko francoskih napadov med cesto Somme—Pi—Sausin in železnico Challerange—Saint Menehould je bilo včeraj deloma v ljutih pobližnih bojih s težkimi izgubami za sovražnika odbitih. Izjalovil se je danes zjutraj močan sovražen napad na bojno črto severnozahodno od Massigesa. Severno od Massigesa je bila izgubljena višina 191, ki je bila zelo izpostavljena sovražnemu ognju na krilu. Na ostalih bojnih črtah artiljerijski in boji z minami z menjajočo se silo. Najvišje vojno vodstvo. Strojne puške zaragljajo, kakor bi jih kosil, padajo nasprotniki. A dalje drve v pogubo, otopeli, obupani, a nezadržni, pogumni: Avanti Savoia! Pritisk na gumb, grozovit razpok, oblak dima in prahu, prsti in kamenja, kaos trupel in raztrganih udov: sovražno krdelo je pognala v zrak mina in r— bilo je. »Avanti Savoia! non c'e piu del le potone! Avanti!« Nova krdela dero preko padlih tovarišev, preko razvalin. Evo jih, dosegli so žične ovire, že so s škarjami nad njimi. Majhen pritisk na vrteči se gumb v našem jarku, rjoveči, tuleči se valjajo sovražniki ob žičnem plotu, napolnjenem z električno silo. V metežu se je pretrgala vodilna Žica, popustila je zavratna sila. »Avanti Savoia!« Nove čete planejo ha ovire. Tega so čakali naši. Kot levi planejo nanje z bajoneti. Proti tem pa ni sile, da bi se ustavila. Kar se jih ne zaplete po bodeči žici, kar ne pade pod besnim bodalom, udari v beg, divji beg, ali sc da ujeti. Sedaj še-lc sc oglase naši topovi, v bežeče hrbte sc nasujc železnega graha... In za njimi sc reži smrt: Avanti Savoia!... K nam pa dospe o odbitem napadu SJSia Hojerjevcga pomočila,., AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 30. septembra. Uradno sc poroča: Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. POMOČ SPORAZUMA SRBIJI. Pariz, 30. septembra. »Matin« izjavlja: Če bi odrinile armade zaveznikov v Srbijo, bi se to zgodilo le, da bi varovali Srbijo pred dvojnim napadom, nikakor pa ne, da bi se izvedel napad na Avstrijo, na katerega se je že tekom leta večkrat mislilo, a se jc bil vedno izločil radi političnih razlogov. ZAŠČITNIKI SRBIJE. Kodanj, 30. septembra. »Echo dc Pariš« izve: Francoska in Angleška sta sporočili Srbiji, da se bodo ukrenile potrebne odredbe, da se prepreči bolgarski napad. Turčija v vojski. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 30. septembra. (K. u.) Glavni stan poroča: Dardanelska fronta: Položaj je neizpremenjen. Dne 27. septembra so naše obrežne baterije potopile pri Ke-resvesdere sovražno torpedovko in z učinkom obstreljevale sovražne postojanke na obrežni črti Scddil-Bahr. V noči od 27. na 28. september so naši na različne strani odposlani poizvedovalni oddelki iz zasede presenetili sovražno poizvedovalno kolono. Del kolone je bil pobit, del pa ujet. Na ostalih frontah nič novega. ANGLEŠKI DIVIZIJONAR UJET. Frankobrod. »Frankf. Ztg.« poroča iz Londona: Turki so ujeli angleškega divi-zijonarja Longforda. Na mm Parižani vznemirjeni. Geni, 29. septembra. Ker se je ustavilo francosko prodiranje, je vznemirjeno pariško časopisje glede na moralen učinek na Balkan. »Figaro« piše, če bi Joffre mogel objaviti še tri sijajna poročila, bi bilo rešeno balkansko vprašanje. 1200 francoskih žrtev Zeppelinovih napadov. Genf. »Journal« poroča: Vsled napadov v Zeppelinovih zrakoplovih je bilo v Franciji usmrčenih 219, ranjenih pa 972 oseb. Francozi zaprli švicarsko mejo. Geni, 30. septembra. Francosko-švi-carska meja je od 1. ure dalje zaprta vsakemu prometu. Nihče ne sme čez mejo, če ima tudi veljavne popotne liste. Prekinjen je tudi ves poštni in železniški promet. Anglija mora dobiti vsak teden 25.000 prostovoljcev. Haag, 29. septembra. (K. u.) »Nieuvve Courant« poroča iz Londona : Stotnik Guest je izjavil včerajšnji seji poslaniške zbornice, da mora postaviti Anglija v bodočih dvanajstih mesecih na bojišče 1 milijon 400 tisoč mož, rezerve morajo šteti 1,700.000; skupaj toraj 3,100.000 mož. Če se vračuna še sedanja sila, bodo morali bodoče leto dobiti Angleži še 900.000 mož. Če more vlada zagotoviti, da dobi vska teden 20.000 do 25.000 rekrutov, bi bil zadovoljen s svojimi prijatelji. Guestov govor so nasprotniki zelo kritikovali. Asquith in pa Kitchener sta včeraj nepričakovano obiskala delavski shod, kjer so dobili vtis, da ministra nameravata ohraniti novačenje prostovoljcev, a Kitchener je baje izjavil, da morajo hitreje novačiti. General Marchand ranjen. London. »Times« poročajo iz Pariza: Iz Fašode znani general Marchand je s kolonijalno brigado otvoril napad v Champagni. Bil je nevarno ranjen. Obstreljevanje stolnice v Reimsu. Berlin, 30. septembra. (K. u.) Prusko vojno ministrstvo objavlja podrobnosti, ki dokazujejo, da so Francozi zakrivil s svojimi vojaškimi pripravami sami, da se je stolnica v Reimsu obstreljevala. Na stolpu stolnice je bil poleg zastave Rdečega križa telefon, električni žaromet in vojaške postelje. Blizu katedrale se je nahajal artiljerijski park z močno pehotno stražo. V katedrali je ležalo nad 150 nemških ra-jnencev, ko jo je 19. septembra 1914 obstreljevala nemška artiljerija. Ranjence, ki so bežali, jc sodrga suvala z nogami in jih pretepala s pestmi in s palicami. Ranjenih in ubitih jih jc bilo več. PODMORSKI ČOLNI V SREDOZEMSKEM MORJU. Carigrad, 30. septembra. Pri rtu Malta je bil torpediran francoski parnik Siancv vrste »Messagerie«. Neki iz Mu-drosa v Atene došli popotnik zagotavlja, da vsak dan potapljajo angleške in fanco-ske ladje v Sredozemskem morju. Število žrtev podmorskih čolnov je velikansko, a se o njem najstrožje molči. Oporoka rajnega japonskega cesarja. Stockholm, 30. septembra. Japonski listi objavljajo odgovor japonske vlade na prošnjo sporazuma, naj mu prepusti čete. Ministrski predsednik Okuna je odklonil prošnjo in izjavil, oporoka rajnega cesarja ga ovira, da ne more ugoditi željam sporazuma. Ukazal je namreč, da se smejo japonske čete odposlati čez morje le, če se nahaja Japonska v neposredni nevarnosti. Za vsako drugo podporo jc pa Japonska pripravljena. Strašen viiiar v New Yorkij. New York. Strašno nesrečo je tu povzročil 29. m. m. vihar. Mrtvih je 10, ranjenih 150 oseb. Škode je nad en miljon dolarjev. Ladje v pristanišču niso bile poškodovane. Primorske novice. pravico reči že naprej, da od sedaj ne smejo biti višje trgovske šole v Trstu 6a-mo laške. Tako tudi ne Rivoltella. Ako pa mora ta biti vsled ustanove ustanovil telja (česar pa ne vemo) laška, tedaj je dolžnost države, da ustanovi višjo trgovsko šolo za Slovence in Hrvate, Še bolj pa to velja za višjo navtično šolo, a posebno zaradi tega, ker imamo v Dalmacip. navtične šole, zaradi katerih bi tudi ona višja v Trstu morala biti hrvatska, ali vsaj — bolj hrvatska. — Trst je bil dosedaj izgledal kot ognjišče Lahov, To ognjišče je bilo žarišče ireden-lizma. To ognjišče gasi sedaj kri Slovencev in Hrvatov na Soči, a na pogašeno ne sme vlada nič več dovoliti, da nanosijo iredentovci novo kurivo. Trst mora biti slika primorja, a primorje od Trsta do Špiča je hrvatsko, slovensko. Drug glas o slovenščini v Trstu. Zavedno slovensko dekle nam piše iz Trsta: »Slovenec« je že parkrat pisal, kako je sedaj Trst slovenski. Meni se ne zdi tako hudo. Vsaj med nižjimi sloji v mestu vlada še vedno italijanščina. Ko v gručah čakamo na kruh in olje, se sliši le laška govorica; morda dve ženski govorila slovensko, pa še ti dve čisto naskrivaj. Ako jih vprašaš, da-li se sramujejo slovenskega jezika, dobiš odgovor: »Non capisco, noi siamo Triestini.« Ko smo slovenska dekleta zadnjič na Velikem trgu nekaj zabavljale radi italijančarenja, se obrne proti nam neka žena in nam pravi: »Oprostite, ve te stvari ne razumete, naj vam pojasnim. Tudi jaz imam otroke, ki hodijo v šolo in ne znajo slovensko. Ko so bili godni za šolo, sem jih vpisala pač v najbližjo ljudsko šolo — italijansko seveda. Ko je tretji dorastcl za šolo, sem ga peljala v C. M. slovensko šolo. Tam so mi pa takoj rekli: »Kajne, pa boste nekaj plačali in nam pomagali za šolo?« Kaj sem reva hotela, še tretjega otroka sem peljala v laško šolo. Tam mi ni treba nič plačati, šolske potrebščine dobi zastonj, zraven pa še obleko. Za reveža to veliko pomeni.« Tako torej so se delali v Trstu »Italijani« in italijan-stvo Trsta. Kako drugače bi bilo, ako bi se bile dale Slovencem v Trstu o pravem času javne šole, do katerih so imeli in imajo vso pravico. Sicer se pa Trst tudi dandanes še .smatra za čisto italijansko mesto ali vsaj postopa se tako ob raznih prilikah. Za to le en dokaz. 18. avgusta smo imeli v Trstu vojaški dan. Vse tiskovine — razglednice itd. — so bile samo italijanske. Nihče ni razumel ali hotel razumeti slovenskega jezika. Vsaj v paviljonu hotela Balkan smo upale dobiti slovenske tiskovine. A tudi tu so nam gospe povedale, da so sicer prosile za slovenske tiskovine in razglednice, a niso bile uslišane. Zato so same poskrbele za slovenske razglednice, ki so nam seveda dobrodošle, Tako je še danes v Trstu. Zdravstveno stanje princa Hohen-loheja. Kakor poročajo »Triester Tagbl,«, je bivši tržaški namestnik princ Hohen-lohe, ki ga je, kakor smo poročali, na severnem bojišču ugriznil stekel pes, že iz nevarnosti. Počuti sc dobro. Nahaja sc v Pasteurjevem zavodu na Dunaju in je upati, da ga zapusti kmalu. V dubrovniško navtično šolo se je vpisalo to leto 60 novih učencev. Takega navala še ni bilo nikoli kakor letos, — Kdaj pa pridemo mi do slovenske navtične šole v Trstu? Saj je znano, da je bodočnost Hrvatov in Slovencev na morju. Dnevne novice. Prošnja za otroke beguncev. Otroci v različnih barakah nastanjenih rodbin beguncev z juga prosijo za dobrohotno prepustitev igrač in knjig s slikami vseh vrst. Darove hvaležno sprejema »Centralni komite za begunce z juga«, Dunaj IV, Favo-ritenstrafie 5, telefon 58,543, Tiralica proti dr. Jedlovvskemu. Tiralico objavlja uradni »Osservatore Triesti-no« za dr. Josipom Jedlowskim, odvetniškim kandidatom in dopisnikom zagrebškega »Obzora«, rojenim leta 1884. v Ko-toru, pristojnim v Jaslo v Galiciji, ki je pobegnil v inozemstvo in ga zasleduje sodišče c. in kr. 5. armadnega etapnega povelj-ništva, vojna pošta 81, zaradi hudodelstva proti državni oboroženi sili v zmislu paragrafa 327. vojaškega kazenskega zakonika. Odvetnik dr. Tuma iz Gorice je sedaj otvoril odvetniško pisarno v Trstu. Nove šole v Trstu. Splitsko »Naše Jedinstvo« poroča: Namestnik Trsta je rekel te dni državnemu poslancu Pittoniju, da se bo izdelal obširen načrt za preustro-jitev šolstva v Trstu; država se bo, mu je rekel, posebno pobrigala za razvoj trgovskih šol, in se bo najbrže razširil zavod Rivoltella, osnovala se bo višja navtična šoal, ki je v Trstu potrebna. — Na to izjavo že sedaj rečemo: Trst ni laški. Najmanje pa jc sedaj čisto laški brez toliko tisoč regnicolov, ki so našemu ljudstvu odjedali zaslužek, da tako uduše naš narodni razvoj. V Trstu jc mnogo in mno-£o Slov&ncev in Hrvatf^ ga imajo -f Odlikovanja. Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 8, polj, lop. p. Valentin Čop. Najvišje pohvalno priznanje so dobili nadporočnik 79. pp., dr, jur. Josip Požar, poročnika 79. pp. Anton Jaklič in Josip Ovsenek in poročnik 27. pp. Jakob Dereani. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so dobili: četovodja železniškega polka Alojzij Zaverl in Karel Poglajen in četovodja 3. sap. bat. Vinko Orašnik. Srebrn zaslužni križec je dobil desetnik, tit. rač. podčastnik Andrej Sever, pri 59. inf. četni diviziji. Železni križec 2. vrste je dobil rit-mojster 4. ul. p. Etbin Raunihar. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: četovodja Kovač Franc, desetnik Moritzer Adam, pionirji Amtmann Karel, Gorenjec Franc, Merkus Mihael, Napast Anton, Pe-licon Anton, Ročnik Anton, Selih Anton, Slepec Franc, Sommeregger Krištof, Vol-čanšek Josip in Zupane Anton, vseh 13 pri 3, pion. bat. Srebrno hrabrostno svetinjo 1, vrste so dobili: patruljni vodja Peterka Peter, lovci Bogolin Anton, Eugeli Ludvik, Dragoš Ivan, Gerkman Franc, He-kiš Franc, Šifrer Matija, Trškan Franc in trobentač Kokalj Matej, vseh 9 pri 7, lov. bat.; Kadet Kovar Emanuel, četovodja Pa-hole Ivan, desetnika Rojko Alojzij in Zmugg Peter, poddesetnik Pollhammer Anton in tit. poddesetnik Marek Artur, vseh osem pri 47. pp,; praporščak Ferste Ferdinand, kadeta Janak Franc in Luk-man Alojzij, narednik Skarabot Josip in četovodja Ncubauer Karel, vseh pet pri 97* ppj Srebrno hrabrostno svetinjo 2. .vr- ste so dobili: desetnika Leščak Franc in Rokavec Anton, oba pri 47. pp., desetnik 7. polj. top. p. Prelog Albert; narednik telegr. p. Goričar Matija; orožni mojster Polajner Anton, četovodji Križman Anton in Ukmar Ivan, desetniki: Ivančič Blaž, Majcen Ivan in Mavrič Albert, infanteri-sta Cohil Josip in Volk Anton, oba pri 97. pp. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: topničarji 7. polj. top. p. Bergant Franc in Živic Franc; pionir tel. p. Gregorčič Josip. -f Žrebanje velike loterije »Slovenske Straže« se približuje. Žrebanje se nepreklicno vrši že 26. oktobra. Lepo prosimo, da prihodnjo nedeljo preč. župni uradi in županstva vsak v svojem delokrogu store kar največ mogoče za to dobrodelno akcijo v prid ubogim otrokom, vdovam padlih vojakov in invalidom. + Tretje vojno posojilo. Finančni minister je imel včeraj zjutraj z zastopniki uradnih podpisovalnic razgovor, v katerem se je dognalo, da je sedanji čas za izdajo tretjega vojnega posojila v vsakem oziru zelo pripraven. Podpisovanje sc bo pričelo sredi oktobra. + Popis zalog žita, žitnih proizvodov in sočivja, ki je odrejen po stanju 15. oktobra, ne obsega zalog v gospodinjstvih, marveč le poljedelske, obrtne in trgovske obrale. Za oslepele vojake. Upravništvo »Slovenskega Naroda-; je poslalo deželnemu odboru znesek 25 K ko! zbirko za ustanovitev prepotrebnega deželnega zavoda za slepe. Dalje se jc izkazala vrla Marijina dekliška družba v Metliki že drugič z novim darom 80 K v isti namen. Da bi sledili še mnogi posnemale!. — Naš denar za italijansko vojno posojilo. »Marburger Zeitung•< piše: Glasom poročil v hrvatskih listih je beneška podružnica tržaške - Assicurazioni Generali« podpisala 20 milijonov lir za italijansko vojno posojilo, • Riunione AdriaticatM Heiu/e navedeno mnolino leten. karjepr.t etičnih rtilh malokdaj W l steklenica 2 kron«. ■»» Ceniki zastonj in franko. kupujem po najvišji ceni vse vrste in 1861 vsako množino Vinko Crniiec, Naklo p. Kranju. lepa, obrnna, prodajo sc v gradu Losno-brdo, pošta Vrhnika, 1954 • a- • f/tatmmmeamamasoc^ n [I lis il 1065 podružnica v Ji™ tWSKHW ®asr iMaamnmm Ponuja veletržcem in preprodajalcem, dokler ie kaTzaloge in se ne dvignejo dnevne cene, WT za gotov denar: 'jfjgj Santos Superior kavo za ceno po.......K 380' — Santos Prima.................» 390"— Guatemala GA...................430'— Costarika CA.................» Matagalpa MA...................520"— Biser (Perl) PA..................f2? ~ Bibera Lampong.................." Bibera Tellichery...............« Holland. kima...................i^p" Marseille milo 72%...............» Vanille čokolade ...............» 440 — Olja čistega maslinovega.............Ton'-* Olja Sesam Jaffa...............» 480 — Kašice A/10..................» nnn-Z Prima og. salame................ 1100' Sflf vse cene se mvmmlo m 108 kg ^ sftla-tlišca Szaimdka ¥ izvirnih zavojih, omotih, mm tla aH sodih. Naročila se izvršujejo takoj proti predplačilu zneska. Manjše P veletržcu sc more dobiti po 5 kg tudi I. celi glace riž za ceno po K 3-20, in I.a Bangon celi riž za ceno po K 2'80 za 1 kg. Izdaia konzorcii »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«, Odgovorni urednik: Joiaf Rostinčar. državni poslanec.