3' Mnnin. I iMijoj,, fctrttf. 7. Umrli mi. LI. lefo. .^^^^^E£_1^B^^D^H ^^^^^^^^H^^B .^^^^^^^^k. ^^H^^^^^^^B ^^^^^^^^^^ ^^^^^^_^__^^^^^^^_^_ ^^^^^^^^^^^^^^^^_ .Slovenski Narod* volja f# poiti; za Avstro-Ogrsko: za. Nemčijo: ćelo !eto skupaj naprcj . K 26 — cclo Icto naprej . . . , K 40*— Strt leta ^ T •" ." I 6*— M Amei1k0 ln vse *«K€ dežele: na mcscc „ » • . . 3*— cclo teto r^prej .... K 48 - VpraSanjem f!eđe fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali mamka. SpravnUtvc (spodaj, dvo^šče !evo). Knaflova a!?sa «. 5, te'.etan ftt. 85. Uhaja rsa* 4a« iradar Uri«aal *aiall« ta praaafk«. IfMtrati st rtčunajo po ponbl|en*Ti prostoru Irt sicer: I nn visok, ter 54 mm «roli prostor: enkrat po 12 vin., d/akrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 3J vin., narte ln zahvale (enak prostor) 23 vio. Pri veĆjih inserrhh oo do»ovorx NoTt naročafkl gaj D35!}c)> mročiiu velu jgpr 73 tsafcivatol* 'VI Na samo pis.neae nar9:b» brei pjiUtve deiarja se ae anreao nikaitor onrati. „Ifarolat tisi*rsiw teiatoa it. 89. .Slovenski Narod" velja w Mabi|aal dostavljen na dom ali če se hodi ponj 1 cdo leto naprej . . . . K 32-— I četrt leta „ . . i . . S — pol leta „ ..... 16— I na mesec „ . , . . 9 2*70 Posatieina Stevilka valja 14 vmarjev Dopisi naj se franktrajo. Koiiopisi se ne vračajo. Uredn'š -»: Snatlan ulica *t 9 iv I. naistr. ievo«, tsiofan «1 34 Vlada v stiski. Dunaj, 6. februarja. Včerajšnjc glasovanje o ukrajinski Interpelaciji, kjer se je zbralo 91 opo-2icijonalnih glasov proti 90 vladnim pristajem, je zadnji mene tekel vitezu Seiclierju pred prvo veliko odiočilno bitko v parlamentu, ki nai pokaže, ali je sedanji načelnik vlade še mogoč ali ne. V Četrtek ali na^kasneje v petek se vrši glasovanje o prehađu v specijalno proračunsko debato. Vlada še n i -rna zagotovljene većine. Nemci so ji sicer zvesti, toda drugi steber, na katerega se je naslanjala, PoijakL se rmntajo. Včeraj so kompaktno glasovali za nujnost ukrajinske interpelacije, akoravno je vlada po svojih mešetarjih razglašala, da smatra tako glasovanje za nepotrebno. Glede glasovanja o proračunu so Pcljaki de-ljenL Tuđi Ukrajinci, na katere računa vitez Seidler kot na zadnjo svojo rezervo, še nišo pridobljeni. 24 ur pred odloČilnim glasovanjem je torej položaj gospodina Seidlerja naravnest obupen in razumljivo je, ds ministrski predsed-nik napenja v zadnjem trenotku vsc sile, da bi se izoTnll porazu, ki bi ga na Jnah strmoglavi! s »prestola«. Keumlji-vo pa je, da vitez Seidler se vedno upa na podporo Jugoslovanske c:a kluba. Mrzlično išče zadnje dni stikov z Ju-goslova*ii in pozval je zastopnike kluba za danes zopet na razgovor o politični situaciji. V zvezi s temi napori načelnika vlade vzbuja v parlamentarnih krogih veiiko pozornost avđijenca ministra Žolgerja, ki je bil danes pozvan k cesarju. O pcmenu te posebne avdi-jence 5e mnogo ugiba, dosedaj pa ni znano še nič avtentičnega. Jugosiovan-ski klub je imel dopoldne plenarno sejo, katere rezultat se da označiti kratko z dvema besedama: Stališče neizpreme-njeno. Isto velja seveda ti^di za Ćehe. Vsak dan v ostalem znova kaže* da med našo narodno politiko in seda-njim režimom ni mogoč nonen kompromis. Kdor čita interpelacije, ki jih skoro v vsaki seji vlaga Jugoslovanski klub sedaj na tega, sedaj na onega ministra, sedaj na celokupno vlado, izpre-\idi, da med nemško birokracijo, nosi-teljico celega sistema, in med našim narodom vlada smrtno sovjaštvo. Čehi in Jugoslovani delujejo neprestano roko v roki in zveza med obemi kluboma je tako intimna, da se sme danes govoriti o enotni češko - ju-Sjslavanski pciitilci. Iskreno je pozdravljati, da postajajo tndi osebni od-nošaji med rasimi in češkimi poshnci vedno prisrčnejši, kar tako lepo odgovara čustvom, ki jih gojita češki in jugosJovan^ki narod drug za drugejra. Danes zvečer se vrši v hotelu »Continental« prijateljski sestanek čeških in naših poslanze\\ ki bo gotovo prav lepo uspeL Kdaj se bo nadaljevalo zasedanje delegacij, je danes še povsem nc*:oto-vo. Predsednik liauser je na zahtevo Jugoslovanskega kluba in češkega Svaza, da nai se delegacije takoj skli-čeio, odgovoril, da bo sklical plenarno sejo čim bodo proračunska dela po-slanske zbornice opravljena in čim bo mogel grof Czernin prisostvovati se-jam. Odvisno je torej od volje gosp. zunanjega ministra, kdaj bodo zopet smele delegacije razpravljati o življenj-skih vprašanjih monarhije. Do takrat pa ima vso našo usodo v rokah en sam gospnd grof s svoiirni manj ali več grofovskirai sotrudriki. • D u n a i, G. februar ja. Zbr-mlra je nadaljsvcila generalno ; debato o dj^iavnem prorariinu. | Kot prvi je govoril peslanec Pe.^er [poljski soc. d«m.) Naelaial ie, da ho-Čeio živeti po!i?ki kmetie in delavci v Sleciji v miru z nemškimi delavci in kmetji. Zahrevajo pa. da se ti deli Sie-ziie pridružijo Poljski. — Poslanec Hurtl (nena. nac.) je v dalUih izvaja-njih zaUteval 5amo£tctno nern^ko oe-š1 o provinciio. — Posl. Z a h r a d -nik (češki sa^rar.) se pritožuje zaradi krivlc, ki s? ^ode desit omu narodu. Xa-glaša toliko so ^"orili Cehi v te.i vojni za Avstrijo ter polemizira proti izvaja-nju prelata llelimeria v sosnoski zbornici. Tožil je, da f-^ški narod nima no-bene^a svojega škofa, dasiravno je 96% češkeera naroda katoličko. Nemški nac. poslanje dr. Erler je zahteval u?tanovi;ev neraške - r-eške provincije, obenem pa se je izrazil proti delitvi Tirolske. Posebno na potu so mu ju.goslovanske zohteFe ter kliče v?e Nomce in vlado na pomoč r»roti jju-.eoilovanskim aspirarnam in na pomoč ogroženim bratom na Stajcrskem, Koro-škem in KnniFkem. Podpredsednik Jukel ie naknadno izrekel poslancu Rpcrerju erajo zaradi nekaterih žaliivih izrazov proti neke-nm članu cesarske hiše. Poslanec V u k o t i ć (Jueosi. klub) Je govoril najr>rei srbeko. Zavzel se je za mir na podlaci svobode in samood-ločbe narodov ter se ie izrekel proti rniru. ki bi za vedno vtrdil eospod^tvo Neincev in Mađžarov. Govornik se je bavil na to s fireiranjanjcni Jusjoslova-nov. Saruo nroavi«na država more dati Jufiroslovanom jamstvo, da se taka nasilja proti niih oksisfenci v bodoć© n« bodo več doLraiala. Jucoslovani bodo glasovali pioti proračunu. — Govorili et> n^Z to še po«*lanci l u k s c h . .tesel in Sch lcjrel. — Za češki kale lisko naroiliii klub fe povoril noslanoc Ka.U-eak. Klub stoji na ei^JiŠf-n deklarncije reskih poslanrev z dno 30. mala 1917. Z naila««oin je T>ouJ :rial irovurnik, da so vsi njegovi strnnkarski tovariši z v.o vnemo za^tavMrio za deklararifo cr^kih ^oalsTioev v državnom in dežel-nem zboru kraljevine Ce^ke. odkar .ie prišlo do takozvane uttavne afere v AvsLiii. Vlada je gtorila Celiom s svojim stališćem, katero ie zavzela dne 6 jrrsnpr.ia t. 1. Droti če«ki dekiaraciii veliko krivico ia interpretacija vlade je bila zlobna in nuresniCna. Treba ]e konstatirati, da clonavska monarhija ni I neroJka država ip da vir dni sistem, ki podpira edinv* ie NVmcp nn-profi većini ostalih državjjanov, ne more dovesti do notrrnie^a miru. Ko je bilo nekai predio? odkazsnih odsekom ie lila seja zaključena. Pri-hodnja soja iutri. Profiram o obravna\*ania đrža\*ne^a nroračnna. Dunai. (> februari a. Pred plenarno sejo se je nvila konferenca nnčelnikov j strank z rninistrHkfm predsednikom Seidlerjem cricje programa za obrav-navanje drž&vne^a proračuna. Sklenje-no je bilo. da fc 7. t. m. zaključi srene, ralna debata in da se vrši Dotem ob 6. zvečer Kla^orsnie o nrehodu v specijalno debato Specijalna debata se bo :zvrši]*i v 8 skupinah in sirer r 72 urah. Na ta rnrin mi?l!io končfii dru to ! branie prr»ra. i. m. Do teduj ; se bo vršilo 10 plenarnih sei. Pri skupini 2. (ekurme za deve in domobransko ministrstvo") bodo jusroslovan-ki po-slanci zahterali od min predsednika poiasnil grled-'* armidne^a vprašatija. Bef kabineta bo na to interpelacijo rudi takoj odeororil. na kar se bo o zadevi razpravljalo pri zgorai omer.feni skupini. Glede zakona o električnih napra-vah sta poslanra Stanek in Tusar usro-varjala odkrzaniu piedlosre odseku brez prveffa brania. Predlajjala bosta, da nai se vrši" prvo branje v zbornici. Dne 7. bo min. predsednik Seidler v generalni debnti se enkret govoril o državnem proračunu. Iz poljskesra kluba. nunaj. C>. februarja. Poljski klub se i« sesfal ob 4. ponoldne k seji. na kate-ri se je posvptoval o Btnlisču kluba na-pram vladi Debata je bila zelo živahna. V kiubu prevlflduje z ozirom na do^odke v Lvovu proti vladino razpo-loženje. faha se rpj nos FBhlripp. Dunaj, 5. februarja. V današnji seji poštanske zbornice je jrovoril tuđi posl. R n š k a r, ki je izvajal (slovensko): Kdo bi bil pričakoval pred 5—6 leti, da doživimo razmere, v kakršnih živimo danes. Prckratck je čas, da bi mogel Ie na kratko obdelati vzroke, ki so do- vedli do tega. Konstatiram Ie: Ce ne bo kmalu konca vojne, pa bo konec nas! Mcra živil se krči od dne do dne ne Ie v mestih in trgih, ampak tuđi na deželi. Rekvirira se daleč Čcz mero, upošteva se premalo potrebe ljudstva samega. Ljudstvo si samo ne more pomagati; obrada se na nas za pomoč. Sredstvo, ki bi edino moglo odnomoči, žalibos: ni v naših rokah: sklep mini. Pač pa hoćemo zastaviti vse sile, da zalitevamo to od merodajnih faktorjev. Zalitevamo konec vojne! Nadaliuje nemško ter se pritožuje nad čezmernost rekvizicij. Izvršujejo se tuđi neenakomerno. Pcsamezniki so tu In tam tako prizadeti, da jim je življenje popolnoma onemozočeno. Rekvirira se navadno s pomočjo vojaštva. Vojaki, ki pridejo rekviriraj spra\ijo posebno uboire žene, ki so same doma (njih možje služijo pri vojakih), v velik 4str2h. Ali je potrebno, strašiti ljudstvo z vojaškimi patruljami? Saj se nik dar ni ustavljalo oddati, kar mora po pravični odmeri. Tako daleč bi seveda rekvizicije rte smele iti, da vzemo tud! seme, kakor se to sedaj dogaja. Pri razdelitvi živil pridejo v po-Štev najprej velika, mesta (navaja Gradec), nato trgi in industrijski kraji, tako di za ljudstvo po deželi navadno ne ostane nicesar. Posledice, ki morajo iz tega vzrasti, so nedogledne. Ljudstvo je zbesano, ker ne ve nikdar, ko-Iikokrat se ho rekvizicija ponavljala in do katere mere se bodo živila sploh pobirala. Če pa ljudje oddajo to, kar bi rr.bili sami. potem pa vidijo, da se ži-\ila kvarijo po skladiSČih in da zmrzuje krompir po postajah, jim to nič ne vzbuja zauparne do naše države. Pri rekviziciji sena ni vprašal nih-če kmeta: Koliko rabiš zase? Najmanj eno petino krme je bilo treba oddati. Če ne more preživeti živine, naj jo proda! Ne prikrivajmo si, da poginemo vsi, če ne borno gledali na to, da si obranimo trden in zadovoljen kmetski stan. (Živahno odobravanje.) Mirovna pogajanja v Brestu Litovskem. PRETRGANJE POGAJANJ? Berolin, 5. februarja. O berlinskih konferencah piše »Berliner Tageblatt«: Na pristojnem mestu izjavljajo, da ne gre za rešitev posebnega vprašanja, mar\reč za nadaljevanje posvetovanj o vsem skupnem interesnem območjiL Tuđi oni, ki rade volje verjame takim izjavam, bo v tem slučaju zdvomiL Ni namreČ misliti, da sta Kuhlmann in Czernin prekinila pogajanja v Brestu Litovskem. da se razgovorita v Berlinu o problemih, ki ne bi imeli ravno v se-danjem trenotku posebne važnosti. Dasiravno je mogoče, da se pogaja-' nja v Brestu Litovskem prej ali si ej pre trgaj o, se vendar zdi, kakor da tvorijo ta vprašnnja glavni tema berlinskih razsovorov. Možno je, da se poleg razgovorov o obmejitvi Ukrajine vrše še razgovori, ki se tičejo vojnih ciljev drugim državam nasproti in moffoče Je. da je želeti vsled tega nreditev popolnoma določenih političnih in gospodarskih vprašanj med Nem-čijo in Avstro - Ogrsko. Žcneva. 6. februarja. LTkrajinpka Rada je izdala manifest, v katerem pravi iznova, da Je glavna točka njenega programa čiru prej skleniti s centralni-mi državami mir. Lvov, 6. februaria. Kakor poročaio tukaisnjim poljskim lisiom iz Varžave, je poljska vlada sporočila centralnim državam. da bo poslala v Brest Li tovak svoje zas topnike k mirovnim p o-g a j a n i e m. Pol jaki zahtevalo združiter i Litevsko. Grof Czernin in niegovi spremlje-valci 6O odpotovali v torek zvečer iz Berolina, kjer so imeli z merodajnimi nemškimi politiki važna posvetovanja-j tičoča se gotovo odločilnih vprašanj isrlede bodoče orientacije centralnih dr-žav na vzhodu. Brest - Litowsk priđe zopet do svojega pomena. ako se po iz-ločitvi boliševikov posreći ekleniti mir z Ukrajinci. Poročila iz Kijeva potrju-iejo, da so boliševiki svojo igro ▼ Ukrajini ie izdubili. Pa rudi notranjji do-frodki v Rusiji ne dajeio upanja za kak mirovni sklep z Rusijo. Poljska vlada zahteva vzpostavitev nekdanje poljsko-litevske unije, kakor Ie obstalala pod Jageloni, od Poznaniskega do Mohlleva in Danskega do Krima. Izraza tadl upa-nje, da bo prihodnja Poljska t prijaznih Odnošajih z Rusijo in Ukrajlno. o centralnih državah pa ni govora. Zato hočeta dunajska in nemška vlada začeti nov kurz naprani ome njen im do-godkom. Premirje^s Romani jo. Berolin, 6. februaria. Z romansko vlado je bilo premirte do^ovorjeno 13. decembra in eedaj po tek a. Da ne zaČne zopet vojno stanje, treba premirie obnoviti. Pogaianja se bodo vršila najbrže zopet v Focsani. Gre pa Ie za obno« vitev dosedanjega dogovora. Pred Koncem boliievie Mi Sofija, 5. februarja. (Kor. urad.) Boljševiki izgubljajo med moskovskim delav^rvom svoj vpliv. Enako rudi v Minsku, Tuli in drugih mestih. 8000 de-lavcev obuhovskih tovaren \e aprejelo resolucijo proti Rdeči gardi in za ostavo da i ni zbor. Petro^rad, 5. februarja. Vrhovni poveljnik petrosrradskega okraja Ie od-redil, da se ustanovi prvi zbor Rdeče garde delavcev in kmetov. Organizacijo ima v rokah polkovni poveljnik Potakov. Petrograd je dobil nekai živil, ki pa ne zadostujejo za preskrbo prebivalstva, vsled česar ie še vedno na dnevnem redu. da tolpe plenijo po hišah in trgovinah. Tuđi se vrše dan na dan in noč za nočjo silno ljuti po- LISTEK. Jubilej slovenske žene. Dr. Josip Vosnjak je leta 1903. zadnjič obiskal Ljubljano ter objavi! svoje vtiske v »Slovanu« (II. letnik). Ondi čitamo: »Bilo bi pač odveč, govoriti o važnosti ženske omike, saj nas je najboii zaviralo in nas še zavira dejst\To, da slovensko žensUo ni izobraženo v na-rodnem duhu in da govori vsled tega rajši v tujem, kakor v našem jeziku. Posledica tega domačega nemškutar-jenja je večkrat tuđi nemškutarski za-rod. Napredovali smo tuđi na to stran. Kolikor sem prišel zdaj v dotiko z go-spemi in gospicami, mi je v moje veliko zadovoljstvo donela povsod na uho čista slovenska izreka.« In dalje piše: »Gospa Marija Mumikova ima naj-večjo zaslugo, da se je tuđi v li ubijan-skem ženstvu vzbudila in utrdila narodna zavest. Ona je začela zbira ti gospodične okoli sebe in jim je dajala dvojno nalogo: pri narodnih slavnostih in sprejemih gostov, Čehov, Hrvatov itd. so morale nastopati v enakih no-šah, da so pozdravljale došle goste in jim delile šopke — gospa Murnikova pa je svojo četo gospic porabljala tuđi ca dobrodelne prireditve.« m Tak je bil torej začetek narodne vzgoje ljubljanskega ženstva in prvi njegov defokrog: goste pozdravljati, šv^pke deliti, za božićnico zbirati darove ter ubožnim otrokom obleke in pe-rilo §ivati. Nepozsbne so znsluge blagopokojne gospe Murnikove. In naša dolžnost je. da se ?e spominjamo s hva-ležnostjo prav danes. ko obhajamo jubilej njene najvrlejše učenke in naslcd-nice, gospe Franje Tavčarjeve. Ne bodemo ji peli slavospevov — preresni so čnsi. odrasli smo tej idilski šegi, in jubilantka sama bi nas krcnila po prstih, češ: »Ne bodite nenkus:ii!« Zato se držimo dr. Vošnjakove resno-sti in njegove priprostosti. Ko se je razmaiinilo naše narodno življenje, je bila gospa Tavčarjeva prva naša žena, ki se je lotila organizacije v s e g a ljubljanskega ženstva. Nič več ji ni zadoščal omejeni ženski delokrog iz dobe rajne Murnikove: liu-beznivo nasmihati se, šopke razdelje-vati, rodoljubno plesati, v dobrodelne svrhe šivati, ni bilo dovolj njeni volji in sili. Umevala je, da je poklicana žena v narodnem Življenju k večjim in res-nejšim nalogam. Njena iskrena demokratična natura pa je istočasno se za-vedala, da pri delu za narodno kulturo ni mesta za »dame« in »gospe«, temveč Ie za narodno ženo, odlično in priprosto. Tako je pričela Pranja dr. Tavčarjeva kot prva s smotreno in demokratično organizacijo slovenskega ženstva. Zbrala je okrog sebe žene in de-kleta iz vseh naših slojev. Ustanovila je »^rios-no siovensKo žensko društvo«, »Žensko telovadno dmštvo« ter ćelo vrsto ženskih podruznic sv. Cirila in Metoda. Z izrednim organizatoričnim instinktom si je znala vselei poiskati marljivih sodelavk, ki so pod njenim vodstvom vršile redno in točno naloge, ki jih je določala sama. Ncštevilo je sej, katerim je pred^edovala, a njena želez-na volja je dosezala, da so se sejni sklepi ^udi i^vrsevali in uresmčili. Učila ie slovensko žensrvo resno in vztraj-no d e I a t i. Ni je bilo večje narodne slavno^ti knlturne^a, obrambnega. do-brodelnega ali politično reprezentativ-nega pomc'ia, da bi ne bila gospa Pranja nastopila s ćelo vojsko svojih na-vdušenih in neumornih sodelavk. S svojim ljubcznivim nssmehom in šaljivo priiaznostjo je obvladovala vedno vse težkoče, izravnavala vse diference. Njeno ime na čelu pripravljalnega odbora je bilo in je jamstvo sigurnega uspeha. Sijajne veselice za družbo sv. Cirila in Metoda, razkošno krasne ma-skerade našega Sokola, velikanske slavnosti na korist Prešemovemu spomeniku, velika loterijska akcija za slovensko vpodabljajočo tmierncst, vseslo-vensko zbiranje darov za balkanski Rdeči križ. premnogi cvetlični dnevi za dija$ko kuhinjo »Domovine« — kdo bi seštel vse dobrodelne priredbe! — so imele v gospe Franji vselej genijalno aranžerko in glavno režiserko. Kako dobrotna Žena je bila dijaštvu, vć povedati marsikdo, ki dekije danci 2e na uglednem mestu. Koliko dijakov je našlo hrane in podpore v njeni hiši ali za njen denar v ljudski kuhinji, ostane njena tajnost. Kakor njena prednica Murnikova, je tuđi ona zbirala darove za božićnice, razpošiljala je za otroSke obleke razrezano blago svojim sodelav-kam na dom. imela je sama doma o vsakem Božicu cei šiviljski atelije" ter je potem razdeljevala po šolah izgotov-fjene obleke in perilo med našo najbed-nejšo mladino. D e j a n s k e ljubezni do domovine, realnega, požrt-vovalnega navdušenja za narod je učila gosua Franja s svojim vz^ledom ne Ie naše ženstvo, nego tuđi ljubljansko moštvo. Dejansko Ijubezen usmiljenega srca je posvedočila gospa dr. Tavčar-jeva posebno tuđi v vojnem času. Na-vzlic vsem zaprekam je izvršila na ti-hem in neopažena velika dela člove-čanstva za one, ki so trpeli v vojni Tu pa tam je prišla v javnost kakšna zahvala naših fantov — gospa Županja jim je poslala harmoniko. pisala jim materinsko - Ijubeznjivo pismo, založila jih z eno ali drugo drobnjarijo, iz najmanjšega njenega daru pa je žarela toplota skrbnega sbvenskega materinskoga srca. Idealna mati in soproga. Tako se je bo spominjala tuđi slovenska literarna zgodovina, nje Cgerije svojega so-proga umetnika Emila Leona. Brez nje, njene vzpodbudne, pomirjujoče, nad vse skrbne ljubeznjivosti bi ne sta! med nami ta hrast koJat, še vedno ves zejen in plodovit Vzor slovenske žene: Vsikdar značajna, neomajno napredna in svobodo-miselna, demokratična, do vsakogar enako prijazna, ne poznajoča nikoli in nikjer nikake domišljavosti, vedno od-prtih rok in odprtega srca — to je gospa Franja. Baš k svoji petdesetletnicl se je zapisala z zlato črko v zgodovino naše jugoslovanske renesanse. Veliko gibanje slovenskega ženstva za naše narodno ujedinjenje, za našo nacijonalno osvoboditev se je pričelo na srečno inicijativo gospe Tavčarjeve, ki je z naravnost državniško velikopoteznostjo spoznala, da je tu historičen trenutek, ki kliče slovensko ženo na najeksponi-ranejši branik jugoslovanske domovine. Tako ji bo zgodovina priznala čast-ni naslov prve slovenske žene v veH-kem času. Prisrčne in hvaležne čestitke bo sprejela gospa Franja Tavčarjeva k svoji petdesetletnici. Lep bo ta trenu-tek, ki ji bo pokazal, koliko Ijubezni, priznanja in hvaležnosti uživa med narodom. Toda najlepši, najponosnejši in najdragocenejši dan njenega jubileja bo oni, ko bo v vsej svoji skromnosti na čelu zvestili sotrudnic izročila pred-staviteljem J oslovanskega kluba one desettisoče iinen slovenskih žen in de-klet, ki so zapisana pod majniško deklaracijo. Naj ji bo sojeno, da dočaka srečnih oni svobodne ujedinjene Jugoslavije, Stran 2. .SLOVENSKI NAROD", dne 7. februarja 1918. ai. ste?. ulični boji, * fcfttere posegajo tuđ! bkiepni artomobili. Boiiševi&ka vlada ratd tem nada* tioje svoj« započeto delo. kakor da to ni *-poznala, d* se b»ža konee njeni vladi. 3 1. marcena namerava bolisevi-£k* vlada udariti plače duhovnikom in prispevke za cerkve in karale. Izdali to tuđi odredbo o ločitvi cerkve od države, o enako vrednoti vaeh veroizpo-v«danj in o odpravi prisege. Hatrike o ftenitvah In porodih bodo vodile civilne oblasti, fiola se popolnoma I oči od cer-fcve^ odpravi se verski njduk. Premo-ftenie klerikov ee zapleni, poelopia. ki telužijo bogočaatjn, &e dado v uporabo - rerskim družbam. Petrograd. 6. februarja. Vsled odredbe ljudskih komUariev, dm se zaple-niio samostanska poslopja, so začeli menihi z veliko agitaciio med verniki fer jih skušaio fanatizirati. Po cerkvah «e vrše shodi, na katerih se pritožujejo đabovniki in menihi nad zasledovanjem pravoslavne cerkve. Moskovski metro-fiolit In duhovništvo je preklelo boljševike. Prišlo je že do pobojev in do krvavih pretepov. Nasilje boljševikov proti Finski 8toekholm. 6. februarja. (Kor. nr.) Finska revolucijska vlada je aporočila Švedski vladi brzojavno, da ie prevzela vlado ter ji izrekla upanje, da bodo ostali etiki med obema državama dobrL Stockholm, 5. februaria. Boliševi-Ska vlada je po~lala v sobo to revoluci-jonarjem na pomoč 7000 voiikov in 7000 pomorsčakov. Južni ĆpI Finske je fcaje v rokah delavcev. v Hel«ingforsu me je ustanovil komite sa vodstvo ob-Žinskih poelov. Soc demokrat. centr/t!ni komite pozivlja proletarijat veega •veta na ioeijalistično revolucijo. Rusija in Romunija. Kilan, 6. februarja. >Corr!ere< poroda iz Jaši ja, da se ie romunska vlada pri čela po ga jati z Ljeninovo vlado zaradi miru. Kitajske Čete sa Harbia. Petro^rad, 5. februarja. fKor. or.) Kitaisko po^laništvo v Petrojrradu ob-javlja to-le noto: Kitajska vlada ie smatrala za potrebno, da konfta vznemir-ienje med domamim prehivalstvom in kolonijo tujcev poslati v Haroin če** z edinim ciljem, da vzdrze red in ianu-iio aa varnost tuicev in Kiiaieev. Kitai*ka vlada nagiaša. da ta korak ni v nobeni svezi z noiranjimi docrodki v Rusiji. — K. temu izve petrosrradska agentura i« zana*ljive#a vira. da so vesti ▼ me-banskih krogih o konfliktu s Kitajsko izmišljene. V resnfei se vr=e med komi-šari jatom za zunrtnje zadeve in kitaj-akim poslani St vom neprestano razgovo- i ri glede ureditve uprave vzhodno ki-tajske železniee in glede izvoza živil iz Mandžurije v Roaijo. Dogodki na bojišcih. NAŠP URADNO POROČILO. Dunai. 6. februarja. (Koresp. urad.) Nobenib posebnih dosodkov. — Šef £e- fleralnega štaba. fSEMSKO URADNO POROCTLO. Đerolin, 6. februarja. (Koresp. ur.) Zapadno bojišče. Skupina gfm. Ruprehta. V posameznih odsekih Handrske fronte v okolici Armentieresa In ob kanalu La Bassee je bilo artiljerijsko delovanje popoldne stopnjevano. Pri Lensu živahen minski o^enj. Ob Scarpi in zapadno od Cambraia je ar-dleriiski o^enj proti večeru na več toč-kah narasel. — Skupina nemske-2a prestolonaslednlka. Zavr-nlll smo sovražne izvidne šunke ▼ Ar-sonib In vzhoclno od Avocourta. Včeral smo zbili 7 sovražnfh letal in 1 privez-n\ balon. Poročnlk Bnn-artz Ie dosege! svojo 28 zmago v zraku. Z ostalih bojišč nlčesar novega. — Ton Ludendorff. Uničevalna vojna proti našemu narodu. (Dalje.) Nftdaljna gredstva «a i«veđ>>0 ^ro-xovlade so bila podvrženje civilnegra prebivalstva vojaškemu podetvu ter zloraba poljske^a postopanja in preke-ga soda. Gospod voini minister in picer eo-«podje, ki eo v priietnem ali nenrije*-oem položaju, da jerovore o rK>5anjeznih prestopkih ali opustitvah nai hi vendar malo premislili kako more taka družba, ki je napraviia iz voiaske poveljniške oblasti orodje, da konstruira zlofin jav-neca nasilstva uporabiti naiprejl preki sod in potem poljsko vodstvo v «yezi % Tojaškim eodstvom nad civilnimi o?^-bami. Jasno je čim maniše eo sarann-je, ki ie iz vsega početka nudi kako postopanje, tem večje zahteve se moraj o staviti na pravičnost nepristranost, vestnost in neodvisnost onih, ki morajo tako postonanje izvršiti. Ce pa stoje ti organi pod povelinišivom. ki je orodje zločinske teroristične družbe. kaj moremo potem od niih pričakovati celot v elučaju, da so sami telo pravični ljudje. Kaj morejo storiti. će pa stoje pod direktnim ali indirektnim pritiskom zločinskih organi zaci i. In kai naj rečemo Sele o onih ljudeh. ki dobivalo kot člani zločineke liere ali njih zaut*-Biki oziroraa kot ranesljivi orsrani strasno orožle tejra terorja v roke. Tega Tendar n© bo nobeden oporekal, če se je tej ligi posrećilo napraviti voino mi-nistretvo in poveljništvo za svoje orož-je pri teh zločinih. ali debma za orožje in deloma za brezmočneera gledalca, da je tuđi zadostno poskrbela za to, da so ludi eksekucijski organi za ta strahovati program zanesliivi ljrtdje. oziroma, da se primerno izvežbajo. Te logike d&£ nobeden ne bo xanikal, sploh na to dokazujejo atrahovita dejetva. Tako-cvani prestopki in opustitve niao ofamljene, marveč neštete. Redno pravilo so ter izvirajo od zanesljivih ekse-kutivnih organov in dokazujejo, kako strašno dobro je bila organizirana tuđi izvedba terorist i čnega programa. Glede grozovitosti terorja m ni moć izgovar-ftfi aa presiopks ia opusUiTS ulih lm najmaniMh. Za to mo odgovorni enL kl | «o strahovlado organizirali. O malih in najmanjših i« moo govoriti samo toliko, da se večii in fttevilneiai zloćini na ta-lost komore bili prenreceni. Kal bi se reklo, će bi kdo hotel trditi da eomite de aalnt public ni kriv Carrierovih cloćinov ali grozovitosti Josipa Lebna. In kaj pravi «*">dorma o Josipu Lebna? Mladi Leben, precei sairnepa značaja. ^ bi I nara\-Tio mi I tuđi pri svoji misiji. Toda debil ie navodila od komiteia in 1# bil poklan v Arras t ukazom, da te tam iskaže nekoliko bol] revolucijonarnesra. Pa ne zaostala za politiko komiteta, ie 7ačel eksnedirati ko'iker ie ino^el. Poleg niega je stala vedno giljotina, ki jo ie nazival »veto in družico sodifeča. ki ga je otvoril ia pajdašev svojega omizja.c Ena"ko. kakor ie postat i« mlađega Lebna o?tud#*n Movek intno rsled poziva, da naj bo boli revoluoiionaren. ee Tzgaiajo tu doli pri nas organi strahovlade. Većinoma pa ee ie izvršila ta vzgoia že pred voino. tn r \ec% je ta grozovlarla še ostndneisa kakor nien vzor iz revolucije. Tuđi nje i so vislie* edina svetinja ter vidimo to rri p^r'a-mentarnih soTni*lienikih te erozovl«*de. Pa tuđi i* v drnsrt'm okito t© erozovla-da pri nas še ostudnei.^^i. Komite se ni opravičeval s preveliko vepfnostjo svojih ek^ekutivnih orsranov. Ko *«o namreč nekima ^lanti k#>w5teia o^ttnli grozote, je član komiteia Billanđ Va-renne odkrito prirnal: Ako bi bile krivde, ki nara jih očitalo dokazane, potem nj med nami nikogar, čigar glava ne bi morala pasti. V komiteiu pa. ki ima svoj itedež v voinem mini«trstvu in v srmadnem vrho\Tiem Doveljnistvn vsai do nedavno, ne najdemo prav nobeneara, ki bi imel toliko Ča^ii, kt^kor s krvjo ohliti Hilloua Varrena. Vpraš?.mo. s katerim nameitom se je mo?!o zahtevati. da se } poMfivi civilno prebivalstvo pod vnja-ško sodstvo. če ne v ta nanrsen. v kateri so se organizirali oni zločini v tniaah in ono javno nasilie. Polecr glavnih ci-Ijev so hoteli a tem doseći še. da bo srrozovlada že strašn^j^a in uspečneiša in da se ustvari izgovor s tem, da ee skrijejo za sod«tvo. Tretii? po hoteli izrabiti te obsodb« cer z njimi kriti druga crrozođejstva, ob^nem pa pokarati, da je sistematično organiziranje zloči-nov javne nasilnosti sodno izkazana notreba zasiinega prava. ODOzarjamo na obsodbe objavliene r >Arbeiter Zei-tung«. Tu si se Ie moremo predstaviti kai so vse uranjali tu spodaj. Ce se ne »>j:irr.inn na ustavolomstvo. katero se je konstatiralo v poslanski zbornici in ki ie bilo izvršeno s tem. da je bilo civilno prebivalstro postavljeno pod voia-iko sodstvo moramo polagati večjo važnost na •tvarne razloge. Ni kdo ne bo moerel tajiti, da je to pođre'anje civilnesa prebivalstva pod voja^ko sodsivo strašna peza ne Ie za poditeča kot taka, marveč tuđi za arma-do in zlasti za poveljnike. Ce imamo pred oćmi pravo naloso armade, bi morali misliti, da bi se moral nje voditelj truditi, da odstopi del pravega vojaSke-ga sodstva pravilnim sodi scem. Name-sto tega pa so ustvari li ćelo armado ćastnikov, iuri^tov. podčaetnikov in yo-Jakov v svrho 6odstva ned etevilnimi osebami v svrho niih zasledovanja, zapora takozvanih politično pumliivih in nezanesljivih oseb ter za tozadevno evidenco in vsesra aparata za osum-Ijence. Pravzaprav bi bilo nepomliivo kako da nišo vsi pristojni poveljniki zaradi tega vodstva znoreli. Ce Ie približno pogledamo velikapske mase teh kazenskih zadev in drucrih aktov. ki so v zvezi a tem eodatvom in osumljenci, se moramo čuditi kako. da so mogli poveljniki tploh 6e misliti na voja^ke nalože. Vee to js bilo jasno, in vendar so armado s tem obremenili ter pridr-žali velikansko množino liudi v godi-šćih, da nišo mozli vršiti svojih voia-ških nalog ali pa da nišo mogli uspešno delovati doma. S tem pa so tuđi zrnanišali delazmožnost povelj-ništev. Trditev. da ie marsikateri voja-ški neuspeh posledica organizacije za-aledovanja gotovo ni presmel. Tuđi je kazen^ko - pravni red še Ie par dni pred izbruhom vojne Ptopil v veljavo in ni bilo nobene izvežbanosti niti za normalno kompelenco. Ce so torei vse te pomisleke vrgli v nemar si moremo to razlagati samo z velikim! nujnlmi razlomi, ali pa % nedopustnimi na-meni. Organizacija proti nezanesljivim že sama bi Eddostovala. da to alternativo pravilno resimo. Soloh pa kje bo nujni razloci ? Niti muha bi p© ne bila ranila in zlasti kar se tiče Bosne ni bilo nobeneera protidokaza. Po pn^a-jevski katastrofi so se vršfli pogromi 9 pomočio druhali. Aranžerji so bili podreieni ortrani komiteja. Zato smo podali svoj čas dokaze. Pogromi so dali prizadetim pravico do silobrana in vendar ie znano dej^tvo. da so se žrtve obvladale in da so mirno trpele uniće-nje svojih hiS in trgovin in so se rajšl umaknile druhali. In kai se je zerodilo v Dalmaciii. da se ie moirlo voiaSko sodstvo sploh izkazati %* potrebno! Pa tuđi v slupaju, da so #»e bali nevamosti, ce tuđi brez vzroka se je vendar kmaln izkazala resnica. Vend?r Da so vzdr-žali režim ćelo ko eta bili Srbija oziroma Crno gora zasedeni. Sploh zakaj ni.^o vsaj poskupili z redni mi sodisži. Zakaj se je poljsko postopanie upora-bilo proti civilnemu prebivalstvu. Poljsko sodstvo ie izjemno nodstvo in slu-čaii^ v katerih se mora to sodstvo uporabiti so taksativno nasteti. Zakaj ae je n. pr. v Dalmaciji unorabljalo poljsko sodstvo proti civilnemu prebivalstvu. Kaj i© imela Dalmacija izvzemši najbolj južne pokrajine kai ▼** Bosna in Hercegovina opraviti % razmerami na bojišćih vnaj od početka 1916? Toda poljsko sodstvo je moralo zmanjšati obremenitev in na drugi strani odvzeti pravno pot otežkočiti branitev in je bilo zlasti ugodno, da se javnost ixkljući. Po doiocbah poljskega sodstva se n pr v Sinju to sodstvo ni moglo upo-rabiti za one Čete, ki so stale v Sin!« ali kakem kraju v teverni Dabnacijlt ki ni bil utrjen kraj. Vendar pt m jt poljsko sodstvo uporabilo za v#e civilno prebivalstvo v Dalmaciji loto vtJJft ! tuđi x« druge pokrajino. iDaije prihodnJKL) % _ _ i Politična v«rtf. =» saterpelacils. Postanci Jugoslo-vanskesi kluba so vloiili včera] pa svojem načelniku dr. Korošcu interpelacije na celokupno ministrstvo glede zasledovanja bivšefa drlavnega posla nca in ljubljanskima župana Ivana Hribarja, flede neupravićcne?a zasledovanja Ijubljanskega trgovca Josi, a Petelinca, glede nepostavnega postopanja nekega nemško - nacijonalncga vo-hunskega stotnika in štacijskega fx>velj-nika v Novem mestu, ki je cnakega mišljenja kakor oni stotnik ter zaradi cbsodb gimnazij. diiakov s strani do-mobranskega divizijskega soJiŠ^a v Ljubljani. Nadalje so vložili poslanri Se interpelacije zaradi zasledovanja gori-§kih Slovenccv. zlasti sodnika drja Alojzija Oradnika, odvetnika dr. Puca in tovariSev s strani voJaSklh in civilnih oblasti. = Pripravljalno delo za usUnovl-tev Jugoslovanske demokratske stranke. Najbolj važno za to te snovanje kralevnlh organizacij. Te se lahko osnujejo za vsak kraj, najboljše pa to političnih ohčnah. V ta namen naj skliče, kdor ima za delo In nove ideje največ zmisla, eno prihodnjih ne-delj sestanek naprednih pripadnikov Jugoslovanske micli. Na sestanku se razRovorite o ustanovttvl nove organizacije, o njenem nam^nu in romenu za sedanji čas (prim. resolucije shoda zaupnikov 2. februvarfa in drue:i čfanek v 1. Stevilki »Domovine«). Izvolite iz svoje srede kraje^ni zaupniški odbor, obstoječ iz vsaj treh zaupnikov (predsednik, tajnik, blagajnik). Ustano-vitev je takoj sporočiti »Pripravljalne-mu odboru jujroslovan^ke demokratske stranke«, Scdna ulica 6 v Ljubljani, in sicer Število priglašencev ter imena in popotne naslove posameznih Čla-nov zaupniškega odbora. Prvo delo za-upniSkega odbora je: se^tava imenika pripadnikov, pridobivanje novih č!anov (članic), začasna določitev prlspevkov, širjenje našega časopisja vobče, osobito pa krajevnim organizactjam name-njeno »Domovino«, posvetovanje o kra-jevnih gospodarskih vprašanjih in ob-činski politikt, krajevna poročila za »Domovino« in želje, o čem in kako naj list piše, da us*reže »edanjim potrebam po dežeti. — Naprednjaki. zberimo tud! mi svoje sile, ne morda za medsebojen boj. marveč za skupno lu^oslovansko stvar, da se tako pripravimo za vse bodoce slučaje! == Glasilo JtfgrKior&nskega ktnba ▼ nemškem Jeziku. V zadnjem čnsu se Je po listih raznesla vest, da namerava Jugoslovanskf klub na Dunaju tzdajati v nem§kem jeziku pisani dnevnik, oziroma tednik, ki naj Nemce u:l spozna-vati važnost jugoslovanskeg^i vpraša-nja. V tej zadevi smo prejeli potem tuđi ml neka} dopisov. ki deloma Jako odobravajo tako mise!, deloma pa za-vzemajo skeptično stališče. Na vse te dopise in vesti odgovarjamo, da poro-Ćilo o nameravani ustanovitvi Jugoslo-vanskeg;a, v nemškem jeziku izhalajo-čega dnevnika, ni točno. Po naših informacijah ie nacrt iz miterija'nih in tuđi drugih ozirov neizpeliiv ter se Jufcoslovanski klub ž njim sploh ni nik-dar resno bavil. PaČ pa bo mo'da pri-Slo do ustanovitve posebne kore-s p o n d e n c e, ki bo služila našemu klubu kot oficijalno glasilo. Ustanovitev take korespondence se tuđi nam zdi nujno potrebna. = Dr. SusterSičevi prijatelji na de-In. Nabiralka podpisov za izjavo s'o-venskih žen in deklet nam piše z de-žele: Nabrala bi bila še mnogo več podpisov, da ne bi bil tukaJSnji župnik kot goreč pristaš drla Susteršiča odločen naspratnik majniške deklaracije. Zpo-dilo se je, da Je go^pod župnik s p r i ž-n i c e svari! vernike, naj ne podpisujejo izjave, ki nam prinese »ipor (\\ kakor se je že začel v Ljubljani! Varujte se zapeljivcev! Je klical prijate1! drja šu-steršiča ljudstvu in pri velikonočnem izpraševanju je posebno rotil Članice Marij;ne dru?be, naj se ne poc*pis"jeja ker da bodo sicer iz seznama društve-nic kot nevredne Marijine hčerke izbrisane. Značilno je tuđi, da go^n. župnik, odkar je tednik S. L. S. »Domo'jrb* krenil na pota deklaracije, tega lista ne deli več med naročnike, temveč ga kratkomalo pridrži! Posrečils se mu je nekatere neuke ljudi tako nahujskati. da Je bila nabiratelfica podpisov ćelo dejansko napadena. Zdravi razum ljudstva pa Ie zmaguje in Judeži ne rrorejo preprečiti, da bi. volja naroda ne prišla do pravega izraza. Navzlic vsem huiskarijam fe v dotični občlni več sto vrlih kmečkih žen in mladenk podpisa-lo majniško deklaracijo. = Adrilanskl odbor pri cesarfa. Včeraj ie bil pri cesarju v posebni av-dijenci »Adrijanski odbor« pod vodstvom svojega predsednika princa Thum - Taxi?a« hstnika dcvfnskeora grada. Kakor znana zasledjie U »odbor« nemške cilje ob Adfiii. «» Pred preobr?tofli ▼ poltfkl srb-stie - knratsk« koaSclfe? O razpravafi ▼ osrednjem odboru ?lrvat?ke njedinje-ne samostalne stranke (hrvatskega dela koalicije), o katerih smo ft pončali, obiavlja »ft R.« z dne 6. t m. sledeCl 1 hn«Mrilr#; Jute* dnd.o.st, «avx« lena sn vijećanja Središnjega Odbora Hrvatske Uiedinjsne Samostalne Stranke, ko|a su započela 4. o. mj. Jučerai-nja te Jednlca S. O. trajala od 5 sati popoldne do 10 sati a večsr. U raspravama o stranačkim« političkim 1 gospodarskim pitanjima sudjelovali su gotovo svi prisutni članovi Središnjega odbora iz Zagreba i pokrajine. U svim se je govorima vidjela zauzetnost za narodnu stvar, koja je dolazila do izražaja i u različitim predložim a. Rasprava Je bila srdačna, živahna i zanimljiva, s trn više Sto cu sa pojed n h strana inteligentno osvijetljeni zahtjevi današnje naše politike i mogućnosti narodnoga rada. Medjusobni kontakt zastupnika i predstavnika našegi seljaštva i grad-ianstva kadar ie unijeti življu notu u naš narodni i politički život. Mjerenje nazora o nazor, izmjenjivanje ideja i pngleda na stvari može samo korisno djelovati u svakom pravcu I u svako vrijeme, a naročito danas. Stoga ni posljednje konferencije Središnjega odbora naše stranke ne će ostati brez rezultata, s tim *ranfe, što ie središnji odbor H. U. S stvorio i pozitivne zaključke, koji odgovaraju narodnim potrebama, današnjem polit ič kom stanju i razvitku doKadj~J:i, kao 1 temeJfnim načelima hrvatsko - srpske koalicije kao iskonske nosilice ideje narodnoga Jedinstva. — »Glas S. H. S € poroča: S:ednici Ie prisustvovalo 46 članova, medu njima 15 zastupnika. Veliki je dio prisutnih prigovarao, što se središnji odbor nikada ne sastaje ! na-glašivao, da ovakovo stanje ne može i ne smije da i nadalje potraje. Nakon tih prigovora prešlo se na raspravu o današnjoj poliičkoj situaciji i kod većine prevladalo je mnijenje, da bi koalicija trebala napustiti svoje pasivno držanje u pogledu narodne politike I poraditi svim silama, da dođe do koncentracije narodnih snaga na podlozi narodnog ujedinjenja 1 samoodređenja. = Državna policija na Reki In Jugo-Movanska deklaracija. Z Reke poročajo, da so te dni organi reske državne policije hodili po hišah in uradih poizve-dovat, kdo je podpisal in kdo Je prine-sel v podpis izjavo, poslano Jugoslo-van^kemu klabu na Dunaju. Velik strah imajo Madžari pred jugoslovansko dc-sla racijo! = Vest o odstopo hrvatskega bana Mfhaloviča, kakor poročajo iz budim-pešte, ne odgovarja resnici. = »Dle Dran,« glasilo nemških madžaronov v Slavoniji (Osijek) sta kupila s tiskamo vred zz. Stevo Kov-janić in urednik Josip Lakatol za 600.000 kron. S tem je prešla zadnja publicistična trdnjava tujcev na Hrvat-sketn v domače roke. =x Demonstracije ▼ Lvovtl No-tranji minister grof Toggenburg Je pismeno odgovori! na interpelacijo poljsko in interpelacijo glede demonstracij v Lvovu dne 2. februvarja^ Minister 1»-vaja: Narodno demokratična mladina je priredila v protest proti konferenci na novo ustanovljene stranke narodnih delavcev poulićne demonstracije. Ljudje so metali kamenje na stražo, kl je demonstrante hotela razgnatL Naenkrat sta padla dva revolverska strcla. Are-tiranih je bilo na to sedem oseb, na kar je zavladal zopet mir. Med demonstra-ciiami sta bila ranjena neki gimnazijski učenec in neki visokošotec, ki je umri. Kdo je streljal na dijake, se dosedaj ni moglo dognati. V Lvovu kroži vest, da je bilo odđanih iz poslopja, kjer je nastanjena cesarska nemška vojna pošta v Batorjevi ulici več strelov na mno-•žice. K temu pripominja minister, da Je tam nastanjena cesarska nemška četa v pismu lvovskemu mestnemu poveljniku izrečno izjavila, da nemški vofald nlso ^treljali. To potrjuje baje tuđi dejstvo, da so bile mnrlega visokolnlca In ra-njenega gimnazijca* kakor poročajo strokovnjaki. prizadejane od 7 mm krnglje, dočim ima nemškf armadni revolver kaliber 9 mm. KrogelJ ni bi'o mogoče najtl. Tuđi vest da so .lemški vojak! streljali Iz drugega nađstropje poštnega poslopja. Je izr»odbita, ker pravi protokol o obdukciji, da }e ©riše! stre! vodoravno. Preiskave se vrše z vso vestnostjo in minister upa* da bo mogel ćelo za devo popolnoma zadovo-Ijivo raz*acniti. == Mirovni predlog v UatOanskem parlamentu. Socijalistfčni poslane) predlože parlamentu, kakor hitro se snide, mirovni predio*. Policija socija-Iistične voditelje povsođl zasleduje. = »BerOner Tageblatt« ostavljen. Na odredbo vrhr>vnega poveljnika v Markah je bil »Đerliner Tageblatt« za tri dni ustavljen. = Oberdankov spomenik ▼ Rtnra. V kratkem odkrijejo na Pinziu v Rimu na slovesen način spomenik Oberdan-ku, ki je bil. kakor znano, ob:š n radi napada na ranjkega cesarja Frana Josipa. »Sccolo« poroča. da se udeleži Mavnosti morda tudl Clemenceau, vse-kakor pa delegacija franeoskih efeir-Jev in uradna franeoska delegacija kakor tuđi oddelck angleškega letalskega zbora. _____ Z Goriškega. 6. februaria. Rihemberk — Brie. Po dol* fem trpljenju povmeto se vendar naši izmučeni bepuni \y. Steinklamma. Sprva gmo izuoslovali posameznikom povra-tek, eedaj po dolcem upiranju in abo-danjtt pa skupno še ostalim. Našim cg. posi&ncem, be^unskeron odboru in dru-ffim prijateljem ide za to hvala, ker so ee reeno zato trudili. Prideio pač na prazno in atrovizacija čim dalje boli odnoveđuie. A godilo se i im ie i v tu-jjini nnjhniSe, da so jedva ostali deloma živi. Ijp&io, dm ne bode slab&e doma.. Ko bi iim bil povratek dovoljen pred letom, imeli bi sedaj vsai nekai Živil ter polje in hiše bolje obvarovane. Clm dalje pa eakajo. tem boli bode vse uni-čeno in tem težji bode začetek novesra življenja, Pozivljamo postavljene činitelje, da se pobrinejo za vračaj oče se revne begnince! Po skoro dveletnem pretrganem feolskem pouku emo dobili vendar sonet učitelja e. Pavletiča, ki je z vnenio začel poučevati mladino. Otvori se tuđi drasri razred in potem še nadaljna dva, ko se urede razmere in pripravi oprava, ki je vsa uničena in razdeiana. Ljudstvo ie samo *orevi-delo hridko resnico. kaj se Dravi, če \% dendanes mladina brez pouka! Za deklaracijo ie ljudstvo na Vipav8kem posebno navdušeno in zato je hotelo podnisati jo i ženstyo. Gdčni Alojzija Likar in Marija 2erial z Brji sta se v obširni občini od hiše do hiše potrudili. Naše žene in dekleta pa bo upajoč v bolišo bodočnost z živahnim iiavduSenjem podpisovale. Vaeh podpisov je 517. Cact in priznanje zavedno-sti našega ženstva! Zima na Vioavskem je ucod-na in vreme razmeroma toplo. S "pre-novljeniem poškodovanih krajev na pri zađe te oblasti Ie naorejl odladaH. Kedaj vendar oproste naše očete in sinovo votaške' službe, da pridejo domov na delo?! Z bojne lr\e v Italiji slišimo na Vipavskem se vedpo Rrmenje to* V o v. ki opozarjajo, da vojna fnriia hoče še nadalie havati in uničevati. Opustoševanje se nada« Ijnje. Nič ne pomagajo pritožbe na merodajnih mestih, zaman so nroSnje ljudstva, da bi tendar že nehalo razde-vanje Jn opustoševanje dežele sedai, ko se poiiliajo besrunci domov in ko se govori o obnovi dežele. Na eni strani besede o obnovi dežele. na drugi pa razdevanje in pustošenje imetja tako hudo zadetecra prebi valstva. Poročajo: Visoki krogi če od daleč ne mislijo na varstvo in zaščito naše dežele. Pase se po vinogradih In njivah še nadalje, sploh se pustošenje še čedalje boli množi. Obliublja se pomoe. ali od nikoder je ni. Za varstvo imetja ni potrebnih organov. Ako ga ne bo. bo ves trud onih, ki sedaj delaio doma naporno, zaman. Pa tuđi ako ne dobimo našincev ii vpiaške službe, naši domovi ne bodo nikdar popravljeni ia naša polja nik* dar obdelana. Naši begunci. Zanimiva so Ste vila beguncev po narodnosti, po bivališču v taborisčih ali zunaj njih ltd. po sUtistiki i dne 1 decembra 1917. Vseh beguncev v državni oskrbi (taborišća in begunska podpora) je 444.795, ki se dele po narodnosti: Nemcev 7850, Poljakov S5.S67. Ukrajin-cev 73.281. Romunor 1671, Italijanov 108.140, Slovence v 58.825, Hrvatov 11.153. 2idov 143.160, ciganor 10, ra»-nih 6338. — Zanimivo ie, kdo so tišti >raznic, ki jih je raztrošenih Ie na Primor9kem 3655. Čudno, da pri toli-kem ste vilu nišo mogli dognati — narodnosti. Na Dnnajn ie vseh begnncer 45.876. in sicer: NemceT 818. Poljakov 1406. Ukrajincev 1224. Romunov 93, 11 a 1 i j a n o v 2589 Slovence* 2S0, Hrvatov 64. 2idov 39.376, raznih 18. V taborišMh ie; ▼ Đrucfcu 4739 Slovencev, v Steinklammu 1120 Slovencev, 3334 Hrvatov, v Oberholla-brunnu 30 Slovencev, 92 Hrvatov, ▼ Wagni poleg 12.391 Italijanov 862 Slovencev. Na Kranjskom je beguncev raztreaenih po ćeli deželi 27.271 Slovencev in 2344 Italijanov. — Na 61 a -jerskem raztresenih 7184 Slovencev in 69S5 Italijanov. — Solnograiko 2767 Italijanov. — Gornje At-strijsko 3329 Itatijanov in 194 Slovencev. — NižjeAvetrljsko 3984 Slovencev. 3306 Hrvatov, 2514 Italijanov (91 Nemcev, 1058 Poljakov, 3829 Ukrajincev, 8 Romunov in 62 Židov. — Na Koroškem: 1616 Slovencer, 217 Italijanov. — Na Ceskem: 1427 Slovencev, 1111 Hrvatov, 15.907 Italijanov. — Na Moravskem 68S Slovencev, 1692 Hrvatov, 15.110 Italijanov. — Ta-boriščo v Nem. Brodu je — prazno. Slovencev je v taboriščih Ie 6751, raztrošenih 52.074. Hrvatov oa v tabo-riščih 3426, raztrošenih pa 7729. — 2 i-d o v je v taboriščih Ie 966, raztrošenih po naiboljeih krajih pa 142.194. Od 1. decembra dalje se je vrailo ie mnogo naših beguncev domov. Od vseh strani si lijo proti domu, čeprav ponekod stanuje i o po hlftah in hlevih brez vrat in oken. po napol podrtih ba-rakah. Silijo do i ov ćelo v skupino B in C; ćelo v Gorici je že okoli 1500 prebi-valcev. V Dornberg, PrvaCino. Rihenb^rg in še nekatere kraje bi se begunci morali vrniti do 1. aprila, dasi je v teh krajih večina hiš brez vrat, oken in podov. Mar8ikdo se i© že vrnil in na hitro roko popravlja svoje domovanje. Clovek bi mislil. da bodo tuđi obi as trnje začele popravljati. Stavbena ekspozitura v Prvačini je tudl že maraikaj odredila. Ali kako se popravlja? — Zdaj trgajo, sekajo in pozi ga jo še Usto malo vrat. oken, nodov, kl so še ostali od nrej. V vseh Brdih ni poškođovanih toliko poslopij. kolikor v najraanjšecu selu na tej strani bivše bojne (rte. — Nekai preblvalcev se ie vrnilo domov • — kravico in posrećilo se jim je. oskrbeti ji za silo nekaj niče čcb zimo Vojaštvo je vse si Toma odneslo. — V hiše. ki se pri pravi ja jo za vrata jo£e to begunce, gonijo čer. noč konje, da •« prostori zope* za daljši čas neporabni. Eju bib Diieio is Tath krajev, Jt a* - 31-*te«-_____________________ »SLOVENSKI NAROD-, dne 7. fcbruarja 1918, Stran 3. rarnort nečuTeno, grozno. Liuđ*tn> »dihuje. toči ©o!ze. prekfinja, — a pomoći od nikoder, Straćen bo obratnu. V Pulj i© bila vroiter brzojavno doToljena in odrejena — ali za okolico ne. Lbog! 8^1 jaki. r a« trošen i po niijo avstnjskem okraiii Obernollabnum, hrepene po domtL kjer bi moeli poseja-ti vsaj krompir in zeleniad. da n* boda nrmrali dadu. ki iim fcrozi med Nemci, a njih ne puste doraov. —"--------'--------- - - ,^i^MB^l^pt^MMi _ __ _____________________ Vrarije Wmi » tn W« wMm irofij? GoriSke in MMtt. Hm rt- iniiii ie Bi ntti ftnlteia. a seđ slaj- iaoinil posni mvtitm. ▼ spođaj navedeno o*emlja rrnltcT ie ni vobče do voljena, a pod o laj san i mi pogoji pripa£6ena: L V političnom okrai« Gorica: a) obline Ajha. Banjšice. Bate, Kanal, Kal. Lokovec Roči nj sodnega okraja Kanal: b> občine Bilje, Cepo-ran, Osek - Vltovlje. Ozeljan - fit Mi-bel, Renre, Steverjan, fmartno - Koj-■ko, Sempas, Trnovo, Vo«r»ko, Vrtojba todnega ©kraja Gorica, 2. V političnim okraja Gradiški: a) občine Kooriva, Muša in Sv. Lovrenc pri Musi sodnesra .»kraja Kormin; b) občine Fara, Gradiška-Bruma rarun mesta Gradiška in Zaprraj rodnega okraja Gradiška. 5. V politienem okrain Trži?: obline Skoejan. San Pietro del I* Isonzo ili Star^ ncan sodne** okraia Tržič. 4. V politifnem okrain Se-Uni: a) obline Brento vica. Korneri, Ooriansko. Kobieciava, Mavhinje, Na-brežina. Pliakovica. £fcrbina Temnira in Vojščica sodncga okraja Komen; b) oblina Z?oaik ▼ *w>dnpni okraia S*-iana. 5. V političnim okraja To 1 min: a) ves sodni okrai Bovec; b) občina Drežnica aodnera okraja Ko-barid; c) občine Sv. Lučila. Toirain ia Volče eodneira okr?j« To'min. Vrnitev v r-e ie kraj« to doDuliV-na, ako §e tak rat. ko «e prosi za izdaio potnih izkaznk*. navcia zadosten javen ali raaebnoeospodarski razloar za po-vratek doraov. Beeunci. ki nživaio državno begon*k<> pod doro in ki so pred izbruhoni vojne y naveđenem ozemliu ■taino bivali, se imaio pri pri=tofneai ©. kr. okraincm aiavarttvu fv Liubli*-ni pri c. kr. polioijskem ravnateljstvu) javiti zaradi izdale izkaznie, ki so potrebni za vrnitev. ter zaradi nroste vožnje za se in za svoje blaeo. Beranr?tn, ki uživaio državno besrunsko podnoro. se bo beminRka podpor* izulačala £e ^0 dni po dnevii. katereJu?Odiov&nske«a kluba« aa neodvisn« Ju^lavijo. Nai Evropi »kormj aaeife potr»ben mir. Jucroslovanom pa ludi ftolnce evolx)de v la«tni drsaii. Ccmata-njevica, Globoćioe, Dol«re, Koorivnik, Maleni Sajevce. Velik« Ib Mal« Vod*-nie«, Ariiie Crneča raa. VrUća, Vrb-je. Mladi«, Frlaga, PruAnja vaa, Gradnje, skupni 9M podpiftov. Podpiaan« ten« in dektoUi • Frako oe in Gruće pri Kostanjevici na Doleniakem se i Ukrenirai teljsmi pridružujemo Juffo-*)ovan*?ki deklaraciji in nuromem cibania. Boe daj kmalii mir. vsem Jusrosilovanoni pa tuđi ivo kodo! 129 iKKiDif-ov. 2ene in dekleta ter možie ia fantjj« ii fare Draeatud se na\ duAeno pri-družuieio raainiški deklaraciji Jutro-8k>van^ke?a kluha. Svohoden in nro^t nai bo naš rod. Sledi 121 notiuirov. Slovenske žene in dekleta o h M n « Zr#ć© 9% i navdtis^njem pridru?uieio >JuffO?fovan«l;i deklai ariii«. od 80. maja 1917. Odobravalo nostopanle po-alaneev ia maupaio njihovemu delu. 2til poUnieor. Narodne žen«» in dfklet« ii ft m a • rii nri Jelsah. ^tajer?ko. a« n»-▼duseno iu-ekato sa maini^ko deklaracijo >Ju?o«iovftiifikeea kluba« in po-illjejo 251 nodnisov. Podi>i«nne iene in dekleta Ronii-Ike nadžnr>niie se m po'nim srcem in t veselim unaniem na boli-o Hodo6-nost naroda nridružniemo main^kl deklaraciji >Jn*ro*lovanskeffa kluba«, ter zahtevamo idružitev vseh atovenAkih dežel v eno »kunno •amostn^no Juro-slavijo v iveri a srbo • hrva-kim narodom nod slavnim žezlom Habsbnria* nov. Najtonleje pozdraviiamo tndi ne* aaradno nriEadevame o«*eta kr^.instva papeža Benedikta XV. in na^ea nre-»vitle^a ce6 podp^sov. 90 žen in deklet is M a r li e n % ZiHnrtBetjakn fe« navdu-e-niem pridnižine iri^vi Jn^o^Mvnnske deklaranie a dn« SO mnin^ka 1017. Slovenske žene in deklefa ii K n e-i a k a izražamo »vojo n^vdn£*»no po-fflasie i mnjniško deklaraciio. Po-zdravlfnmo naše mrodne ^osi^nre t >Ju?oa1ovanf:!xpni kla^u«. ter jib roti-teo nai neomr>jno in nen*tra§no vstr.v ia;o v borbi za ujedinjenje in snmostoi-nost Jucroslovanpkeea naroda. NaieloU-lie ob*oi«mo v«=iko kr£*»ni* fu^o^lovan-«ike vz?»iemnosti kot narodno izdajstvo. 3C0 pocinisov. 2ene in dekleta is H e r n e I f-Kosine se z Baivećiim navdii^eni^ni pridružujemo mMnt^ki deklarnciii Ju-coslovanckfra kluba, ra pozivliamo, da t\j\\ ne odneha, temve? vsfraja do končne are«ni?be v 77ni««?n frreka na,-^eea nresvefleffa vladaria >V 1?iPtnJ hi-h\ hoćemo mi gospodari ti c. Sledi 218 podpisov. fedl ft vrlisiltn ft* 1% Pndejnžne. Glede na d«t>|» i dn© 23. decemora 1917. nrinominfnmo, d« t?m omenieni zefesniški uradnik ie bil Enffelsber^er Jobann. kateri je kmalu potera od^el. Pri tem pa nteta nič prizarieta ^osnod načelnik Faif^r ter roepod Makne, katera ata povsem vljurfn* nanrain v^era, Kđ« ve kaj? fttefan Cc>i\& Tf>1 vjel-nik t Joaefki. poitnl pred^l 1!?O. Cuh. Ekaterinoalav. t iužni Rusiji ič~e družino I>^vida Cof^a. f'oma t Sv. Mi-hae'u na Kra.«u Poizvedbe n«J se Ma-^ovoli noslati na označeni naslov. Franc Bajt. doma od MarkiVev St. 11. iunenstvo Anhovo pp *e ^inihii r T/O'ni pri Kanalu. V main 21. decembra 1915 je »ln^il nri Mariji Drekonia ra\fn*v tam. Po njem vpraiuie n^e Peter Bajt. Poizvedb« na\ »e pn^iljajo prp^. e. Frr*ne! bode priho'Lnjo »ejo v torek, do« 1D. februar ja t. 3 — Ju bile I ro»p# Franje dr. Tav^ar-l«Te. Jutri slavi Fospa Frania dr. Tav-čarjeva »vojo petdesetletnico. Tera povodom ji priredilo ljuMianska naro ina društva danes «ve£er ob 8. podoknico ter izročijo posebno adreso. Jutri do-poldne česiitajo irosp« žunanji nred-etaviteljice narodnesra ienstva. Poklonilo se ii nadalje klub naprednih ob-ćinskih svetnikov ter vaa tri društva magistralnih uradnikov in uslužben-cev pod vodstvum jtodiimana dria Tril-leija. Ovaciiam irospe Franii Tavči.r-jevi se pridruiuiHo naisirai kroid na-&ei?a naroda. — V«ina ©d!ikava»ia. Crnovojniski lovec Joiip Do r bi i 6 lov. bat. 7. ie odlikovan s srebrno hral»ro-»tno aveti-njo L razreda, pionii Alojzij K r I -stan. pionirekcea bat. 3_ a arebrno hrabrostno avetinio 2. raireda. S srebrno hrabrostno •▼•tinjo I raarcda ao odlikovani detovodia Pitel Dolliar, nodde etnik Metod No rak *n Pf*e« Rodolf Kaatelic S irebmo hrabrostno •▼•tinjo 2. razreda narednik Simon Kroopl. ćetovodia J*/p«l Lrh. desetnika Josip Ahec ia Aloi-«ii Kinorec. ooddcsetniki Fraa 61 e f • i i n. Ivan 8 a i b e r in Mjrtia 7vODin Pclri JoMii B«tc, Fraa Snhadolnik Peter Hočovar Je*i» Koiam. Frcn Korenjia. Iran Kraiovec. AloiziJ Luftr. Irnar Medrtd. Fraa Mik li*. Ivaa MiiU, Ilihael Onin. AlMa Plev-nik. Ivcn Rahne. Frra Slanier, I.udvik Stote. Aloirii 8ret«li- Iv. i ToDie. 1 avel U r * I e. Fra« ti* \ b • r t ia Fran % 1 d a a. Z Kroaasto ara* 1 artlat sr^iaia Imtiik Fnm Jtfftfti ia p#M Martia Jaaaierla. Iraa Kiunr ia Imi VUali. val 17. paepolka. tM — Natraajsii« »»rtaa alapili aa alaa! piieio nam: Cloveka rea is are« ve&ali, te laako daa aa 4aavom v £**»-piaja laaladujo »*jav* slovenskih obćia is r—h giovenskih pokrajin zm lairo-slovansko deklaracijsko politiko, ki jo dane« saeotek ia koneo aaAera politi V nega đeiaaia ia aehanja. Pa4 6e poirre-tuno orobilo is aašo alovenako No-trani&k« marsikatero slovensko obćino med ie ohjavljenimi. t parno pa, da no bouo odlasale ampak da borno iahko ▼ doglednem času e ponosom crli aa dej-•ivo. a aloven-»ike obćino stopiti v krosr onih, ki r>oa. ea zedinjenje iu-irosiqvan«ke<:a naroda. Kdor dane* is kakrAnihkoli bodi^i oportuniatičnih ali drugih vzrokov molči, ie sokriv težke-Z'A zločina nad svoum narodom. Z.^k^j on samo krepi odnor na>ib narodnih n^protnikov. odnor nemske vlado proti naši acahtevi. Sror.e pozdrav« z lede-ne^a sevrera po-iliam dumov nrii^io-Ijem, eniincem in cnankam v okolicah Cirknica 6v. Vid — na V. Blok ah. — n. J K — Xeredno dostavManja naieca lista v Gorki. Iz (»urico prihajajo pri-to/.be. da na»i tamkaišnji narornikt dobivaj« li«t navadno iako pozno već šte-vilk pa sploh ne dobe. Tako ie dobil neki naror-nik pretekli me»*ec n&nio 15 števiik Hrta. drugih pa ne Kna stevil-ka mu je prišla v roke vas raztr^ana. NaAa uprava pošilia list vedno vv*ak dan. \>redno**ti «e vr^e na poAti ali i nemškimi listi ne. Zahtevamo red in tor no dostavljanje lista nadim naroc-nikom. — »Ljubljanski Zvon«. V novi pri-kupni onremi katero je oskrbel Ivan V'uvpoiić, se ie predstavi) »Ljubljanski Zvone v novem letu. Vaehina razno-vistno hoerita List 8» izpopolnfuje in bo moče I odstpj oK«c?ati ludi vse ono n^nofre nn-e kulture, na katero so jo mo'-rel dosloi ozirati samo od ča»sa do Časa. Sotrudnikov ohilo, rradiva na ti-biro. Tako pe bo mo^el !i%t letos vse-t>iransko povzdisrniti.. Izhaial bo meseć^ no na ^> atraneh. na llatek iih odpade do 25. Naročnina se ie rovisala na 20 kion radi znatneca nove^ania lieta fn drpsrinie panirja Uprava lista J© v Sotini ulici it. 6. VgeMna i i n u a r -skefs zvezka' Anton Debeljak: Narodu, Ivan Albrehtr Odmev is croba. Car. Alojz Kraiffher: Mlada liubezen. (Dali**.) Abditus: Nekaj sporoinov na drja janeza Ev. Kreka. Janko Samec: Lel.ii. Albin Prepeluh: Za ^olncem. Oton 2unan£ič: Podoba. Marija Kmetova: Pismo Anton Debeliaic: Zimsko solnce. Jud Kozak: In čo so zgodi. Pad lem u drusru. Ivan Lah: Otokar Theer. Janko Glaser: Oktober. Marija Kmetova: Mati. Anton Loboda: Misli o slova nskih narod nostnih problemih. književnost in umetnost Listek. — Presr^ne pozdraro po51 ljamo vsem slovenskim fantom in dekletorn trd. topničarii z Đrionskih otokov Ton Jožef Cotič. Dornber«. Iran Sušnik, Goizd pri Kamniku Karol PavlovčiČ is Vrhnike. Franc Haoei Dornher^. Jo-ief Pavlin 6r Peter pri GoHd. — Izprememha ▼ raRdelifvi rofno-K% o zemlja. Po obi a vi notrarjega mini-strstva z dne 4 t m. ni v monarhiji eploh nikakcfTft obaežnei$esm voine-'ra ozemlja, K ožjemu vojnemu ozemliu spadnjo na našem jutru Istra. Goriško-Gradišcrin«ka. Trst in Dalmacija, Reka z okolico, na Hrvatskeia komitata Lika * Krbava in Modna • Reka, r Bosni 13 okrajev. — Rojake Slovenee prosim tem po-tem za vsaj malo stanovanje, sobe ia kuhinje. Ze dve teti. odkar *em doma. ti ud im 60 zastonj Ako drusri ju^oslo-venski narodi irtvnicio siotipo^ake za svoje umetnike. »e bode menda vendar našel roiak. kt mi bode dal ▼ svoii hiSI ia najemnino malo zdravo stanovanje. Ne pilite mi po smrti «*lavospevov, po-maga\te mi f*edaj. dokler sem fm živa! — Zofija Zvonarjeva-Borst-n i k. — Umri je v tukajšnii smrnizijsM bolnisnioi z. Aloizij Grahor. učitelj na II. mestni deški £oli v Ljubljani. Pokojnik, rodom iz Boroveli na Koror Skem. je bil jako ljubernivega rna^aja, blatra duša in ves vnet sa 6voj noklie. Podle^el ie zavratni bolezni puftici. ki si jo jo nakopal pri voiakil. Bil je ves čas vojne vpoklićnn, ter se borit na raznih frontan, \xxCA v Halnji Sinnji. ka-raor je moral z na£o artiljerijo. Tam kaj je zašel med rnzhojniško to I po, katera mu je nrizadejala vse polno ran na životu. Pogreb so vrši ▼ petek d. t. m. ob 4. \u '• nonoldne iz mrtvačnico ¥ deielni oolo ,nici. Blar mu spominl — Umri ie «. Ferdinand Neawirth, za^eb lik v Ljubljani. Poe**cb se vrši t r>etck na kolodvor, od ko ^»* se creT>e> Me v rt>dbinsko grobnico v Csakaturnii. N. ▼ m p.! — Umri ie r. Mnkpo Bersant nrad-nlk tovarne Bohlerwerke v Kapfenber- 41. 42 ia 43. Covlii so dobe jutri v petek v pUarni Zv«x« slovenskih r.adrus: —Prurlasi sa fevHe z leecnimi pod-platl so ne sprejemajo ve<\ dokler ao bo zopet raselaoeno v časonlsih. Krokov večer v LitliL Kakor ssoo ia poročali ao Trsi ▼ ooboto 9. t m. ▼ Lttl-ji Krekov reeor, aa katera ao bo pro-»lavil snomin na velike«« aarodnoffa tnoža % ujnetni^kim koneertoai ▼ litij-skem Soko^J cm doma Pri koncerta podeluieta kiavirski virtuoa e. Ciril Li čar in altistinja »Gfasben« Matico« PTdrna Jelica 8adariev4. Spored koncerta: 1. Vit Novak: Sonata arotaa, op. 24, des dur sa klavir: L Allerro na> teticn; II. Andmte mesto — Allerro ' onorcico m. Lic-r 9 a) I Znfm: Vir; b) A. PcnČifc: Pastarica* pesmi. w. Sa-darjeva. 3 B Smetana! a) Pofka a mol. b) S'eoička (oi^ca>; J Brahaw: c) SclierT-o es vrol «. Li'ar. 4. a) H Vilh-r: Zlatna kuna: b) A. l^iovie: Buini vetri v polju . . . ne«>ml. w. Radar-Jova, & F. Liaoi: Po Io nota • dar. *• ii^i 2^^^^^b ^K^aa aa s^l ^^s^AM wm^* k ^B^p^^PaaaFO ^B^B^a^a^^Pa^Hp ^p^^BP^P^a^ ^F^^ ^P^^^P ^^va^paaVaap ^^*^^^ ^ b&t. — Nsjaeraraa! covor dri. posi. drja Jarca odpada. kor i# foapod po- akMioc oujdo aaUršajL 2el»?nišk« aesreča. Na kolodvoru v Kranju Je spodrsmlo delavcu Valentinu Er-ienu, ko je ćistii. stroj, da ie padel na tla. Uu utnoick je priid po drugem tiru vlak ta lokomotiva je zagrabila na tieh ležečega Criena in gs vrfla na stran, \sied ćesar |# lalko aoikodovaa. I vroio vodo se Je opekla 3ttletna de-klica Ivana Pcrhsvec v Gabrčah pri Seno-iećah taco Budo, da ie kmalu na to umrla. Požar. Anton Catežu v Zun. Goričah |t napravit požar na hiši. gospodarskem poslopiu in o rod ju, senu in slami okoli 1500 kron škode Napad. Strojcvodio Josipa Kaspa je v blizini postaje v St Petru napadel neU neman človek in mu vzel 60 K. Osumljen ro-parske^a napada Je nchl dHetnl mož, ki se že cahaja v zaoora v Postojnl. Srčno pozdrave poAilja se Ivanu An-toliču, na boinern polju iz Libanje pri Or> mo^u na Stajerskem. Lpamo, da je zdrav in da nam v kratkera pUe. — Eva A n -t o I i č. 580 Iz2ubfla m Ie v torek /Tata zapestna ura z briljanti. Pošten najditelj se prosi, da J«) ođda oroti visoki nagradi pri dr. Novaku, Marije Tcrezijc cesta 5. 5S* Izdubila s« je na đržavnem kolodvora srebrna damska ura z zapestnlco. — Fcl-ber, Pesljevs cesta 25. I. nadstr. 559 Najdenera jt bilo predvčeral^niim Pred Sknflio nekaf denarja, za katere^a naj se tzgubitclj zglasi v mestnem trgnem uradu._______________________________ Aprovizacija. 4- Proda!« moke ftd. za stranke. Ođ sobote 9. februvaria do vStete so-b^te 16. februvarja t. I. se bode od-'a-jalo na vsako močno izkaznico in sicer: v !. do IV. ©kraju '/4 kf ajdove moke, kilogram po 96 v; v V. in VI. okraju '/« kjr koruznega zdroba, kilogram po 88 vin.; v VII. do X. okraju V« ksr ka§ef kilogram po 1 K 50 v. — Os'an;k b'a-gra Je nnpovcJatl zanesljvo v ponede-Ijek 18. februvaria. Kdor ne priđe napo-vedat. fie tud i blago ne ostane, *e mu bode v prihodnjič odv2ela prodaja moke. -i- Ogrskl ostankt. »Pester Lloyd« te te dnl rohnel na avstrilskesra ministra za prehrano Hoferja ker je v p^fl:ovoru z urednikom »N. W. T.€ rekel: »Po!nž:iJ se morda zboljša z močnejšim dovozom koruze iz Romitnife. ostalo mora pa Oprska dobaviti«. »Pcster Lloyd« vpra-šuje ves ogorčen Hčferja, kako more govoriti, da Ogrska mora kaj dobaviti. Zanoveđovalno more govoriti Ho-fer v Oaliciji aM CeSkU teda Ogrska mora najprvo živeti za sebe fn samo ostanke dati komu drugemu. 4- 2fTllen)e v Celovco }e sedaj, ktkor pri povedu je jo tamošnji domačinl, ugodnejSe kakor marsikie. Mesa se do-bU kolikor se ga hoće, brez kart In tako imajo gostilničarji popoldne za juži-fo povsod 5e mrzlo pečenko. po druVn me stih ga pa s> za juho ni. FižoJ je kil^-gram po 1 K, Ie na skrivaj ga kmetje prodaja Jo ro 2 K. Stranke dobiva)© na teden po 50 kg premoga. drva, kratka, žagana, so meter po 8 kron. Jaica so komad do 50 v. enako Hter mleka. Nižji slofi dobivalo cok'je zastonj. tko jih pridejo prosit Sploh ni šc pri no-beni potrebščint pomanjkanja Spsh je no 14 kron kg, kruh Je nekoliko dražji kakor dnigod, a mnogo večji. Codno fe v«ekaVo, da fimfo ponekod 5e v*ega takorekoč v Izobiltd, v tem. ko drusod ft naravnost stradajo. Kriva je temu vsekako neenakomerna razdelitev. Za-kaj to. vedi Bog! suzne stvori. • Umri j« na Dunafu slavni kipar Gustav K!fmt. Njegovo umetniško delovanje je bilo jako bogato. • Vojni troKU V Berlinu Jr neka Ženi povila trojčke. Cno dete tehta 1170 f. drugo 1420 z. tretje 1820 r Trojčkl iivc. • Visoka starost V Quehyu pri Lau-sanl je umrla 120letna princezinja Sayn-SV'itt^cnstcin, rojena Baratijanska. v starosti 120 let Bfla je prijateljica Prana Liszta • Ker je pc!a Itaifjanske pcsml* Ie bil nastal na koncertu Poljakinje Olt Fides v Berlinu velik hrup In ogorčenje Pripomogla jt krupu In oznrčcnjo tuđi nerodnost pevlt*ano tt«vito iivine Zahteve dvilneir^ pre-bivalstva no mesu 00 dim dalje rec\e. Msseea febrnarja t 1. bi moralo >De-iftlno nealo« Is Kranjsko dobaviti nad 1UW «U¥. *k* U kotolt UpoUiU r+ jalke rahteve In sahteve civiinera Konznma, nasprotno na zamore »DeSeK 00 mesto« prostovoIJĐo potom prostor. nakupa dobaviti iz ćele đežele Ie 613 plav. Veo kar bi se več živ»ne dobavilo* bi bilo treba s silo rekvirirati. Kmet©-valci ?e unirajo oddaiam živine. če§* da voTe rabijo za delo. ostala živina io majhna. molznih in pa brejih krav p% fcploh ni mocoče in niti donr vzeti. Po tera položaju ie bila prisiljena >Deželna komisija za ureditev prometa z živino na Kranj.^kem« tuđi civilni konzum na Kranjskem prirnerno zniža« ti ter r« bo klpnje v mnojrih občinah po deželi moralo Čisto ustaviti, v drueih oSčinah pa omejiti. Kmetovalc! morajfo bili pripravlieni, da bodo prisiljeni od» dati živino, katero bodo silno teiko po-prešali ter bodo morali oddati brci-dvoma tuđi plemensko živino vsaj vso tako. ki ni posebne pasme in posebno do'ira za pleme. Treba bo oddati tuđi deiavne vole. >Kranjsko deželno mcato za vnovcevanie živine« bo po svojii ztturmikih skiišalo budo breme knr ino* goče porazdeliti, tako da ne bo živino-roja, dasi bo zelo oškodovana. čisto unl* čena in vsaj kolikor toliko ohranjena. Vole bo treba, kakor rečeno, tuđi od-vzeti, vendar se bo skušafo tako ura* diti, da bo v vsaki vaši ostalo vsaj ne-kaj živine za delo. Poliedelei bodo morali eden drugemu pri delu z živino pomagati. Apeliramo na živinorejoo naj se ne unirajo v očigled opisanesra položaja dobaram živine po zaupnikik >Deželnega mesta za vnovčevanje £iT|» nec, ker sicer bi ukazalo voiaštvo naj-hujšo voja^ko rekvizicijo, pri katerih bi nastale, ker bi se rekvizicija vršila brez ozira, kar na enlošno, itedocrleđno posledire za živinorejo. nevarno bi bilo pa tuđi za ljudstvo Bruno. Zaupnikl >peželnepa mesta za vnovcevanie živine« imajo strog* nalou. da cahtevajo Ie Usto, kar se sicer težko, vendar pa £0 vedno najlažje posreša. Na drugi strani apeliramo na prebivalstvo niest in Industrijskih krajev, na delavstvo in me-ščaastvo, naj omeii za časno uži van jo mesa in to vsaj toliko časa, da se bo mo^lo obdelati polje, ker jo sicer ne-VArnost, da se tuđi dru rodu« dne 24. januarja 1918, tićočl se rekvt* zicij prašiCev v Mokronogu, priponiinlu sledeče: Aprovizacijski odbor, kl ima nalofo* da preskrbuje mokronosJco prebivalstvo s ipehom in mastjo, Ie dobil m mesec do-cember 1917 25 praSiČev In sa mesec Januar 1918 IS pralićev, skupaj tedaj Jt Iprašlčev. Kljub tema se je pa med mokronolka prebivalstvo razdclil Speh ter mast Ie o4 devetih slabih prašičev; da so bili praiitt slabi, lahko vsak čas potrdi gosp. občinsJd tajnik Ju rij Heferle, U Je praSICe pregledat. Većina revneza mokronoškega prebi* vmlstva je bila raditega brez vsak« masti. Polet tega da se je Speh samo teh deve tla praSičev razdelil med mokronoSko prebivalstvo, fe naročit davčni kontrolor In pro-skrbovalni komisar gosp. Edvard VcncaJa, da ne srne gosp. občinskl tajnik Izdajati kart za Speh vsem, marveč samo nekato-rim osebam, drugi pa da naj čakajo. So pa gospodje, ki so klali zase po ene?a ali ćelo po dva praSiĆa, pa Se to lira ni dovolj, vsled česar so prlčeU kar aa »svojo pest rekvirlratU. Tako je gosp. Anton Muc, flnančnl nadpaznik, rekviriral enega praSiČa v Zbti» rih pri Mariji Bojane — tehtal )e 199 k* —* drugega pa nekie pri šmarjeu* Vendar tudl to ni zadostovalo, vsled Cesar sta se podala gosp. davčni kontrolor Alojzij Mazgon ter finančnl nadpaznik c Anton Muc k županstvu v Smarjeto ter tam zahtevala liste od popisanih praSlčev. Župan se je branil jima dat) te liste* konCno sta ga pa Ie. oziroma g. občinskega tajnika pregovortla. čeS, da Imata od c. kr. okrajnega glavarstva dovoljenje trn rekvizicijo prašičev. ?la sta nato od vaši do vas I ter sa-htevala od ljudi, da morajo prlpeljatl rekvirirane prašiče v Mokronog, ker bodo sicer strogo kaznovanl. V resnici sta pripeljala Marija Barbo-rič ter Janez Gorenje Iz Gorenje vasU vsak po eno svinjo v Mokrortog. Da pa ti dve svinji ništa bili name-njeni za aprovizacijo fevnega preblvalstva, izhaja iz besed gosp. kontrolorja MazRona, kl se Je dne 21. januarja 1918 Izrazit pri tehtnlcl gosp. Zajca v Mokronogu, kamor sta Barbjričeva In Gorenje prlpeljala svinji, da )e eno svinjo rekvirira! zase, da bo spe» priđržaf, meso pa prodal. Gospa Jostpins Romold. kf je fnđl prt* 51a k gosp. Zajcu. Je pa dejala, da |e Oo-renjčeva svinja zanjo. Gosd. davčni kontrolor Mazgon ter njegova gospa soproga sta 51a tudl Se na Most k posestnlku Ivanu Borfttnarju ter ondl kupovala, oziroma rekvirirala eno svinjo. (590) Ker se Je Ivan Borštnar branil dati to svinjo, je jt>sp. davčni kontrolor satrje-val, da ima ođ c. kr. okrajne*a iclavarstva dovođenje, da lahko kuni pra*1čt, k)er hoCa. Na enl strani tn>i tedaj revr > tjud-stvo v MoVronosru veliVo poman|kanTe ma* stl In Sneha, medtem ko si nekatTt gospodje že znalo rad^stmi pomagati? Mokronot. đnt S. febrtiarla 1918. Anton By!z, _______posestr.Ik in mesar v Mobronoi«. • Za r^hino tega »niša }+ U'edntfkrvo odgovorno !• toliko, kolikor đulova sakoa. lzda]atel] In odgovorni urednik: Va!entln Kopitar. Lastaloa ia ttak »NarudM tfekarM* p""* »-_________ _________________________________„SLOVENSKI NAROD', dne 7. februarja 1918. __________________________________________________31 §tev Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žabstno vest, da je naš ljubljeni brat, gospod Nakso Bergant urađnfk tovarne BOhlerwerke v Kapfenberjja pri Gradcu dne 3. t m. v 30, letu svoje starosti nenadoma preminul. Pogreb predragega rajnkega se vrši 5. februarja ob 3V2 popoldne v Kapfenbergu. ŠPITALIČ — KAPFEN3ERG, dne 4. febr. 1918. Fra — ždežnični asistent brat, »- Dolores — ruštitinka Pnrla — učitc':tci Cfl&a sestre 585 I Potrti neizmerne bridkosti naznanjarao vsem I sorodnikom, prijateljem in zmucem prežalostno vest, I da je naš srčnoljubijeni, nepozabni soprog. oče, brat, I svak in stric, gospod I A tt« m&A ■■mi&V&V I bivši trgovce v Begunjah aa Qc venske-*, I alaieč pri tirolskih stre!e!h, I dne 13. novembra 1917 pri bojih blizu Assiaga za- I det od sovražnih krogel padel iunaške smrti za I domovino. j I Svete maše zadušnice se bodo brale v farnih i I cerkvah v Radovljici, Kropi in Tržiču. I i Priporočamo ga v blag spomin in pobožno ■ molitev. I KROPA, dne 7. svečana 1918. 583 I AVgata KauSfe, soproea. Einko in Boailaoil I Kančić, brata, đr. J. Olt«t, svak. | I I I lm ptstbMf« stmifta. I Moj Istrenoljubljeni soprog, naš drag! oče oz!r. tast in I I gtsrt oče, gospod 1 Ferdinand Neuwirih i laiabni* je po dolgem, težkem trpljenju danes zjutraj preminul v 74. ! letu tvoje starosti. : Zemsk: ostanki dragega pokojnika se prepeljejo v petek, i I 8. februarja ob pol 10. uri dopcldne iz hiše žalosti, Dal mati -[ nova ulica St 10, na južni koiedvor in se polože v nedeljo, i 10. februarja v rodbinsko grobnico v Czakaturnu k večnemu i I počitku. 600 LJUBUANA, 6. februarja 1918. ' | I Ana Neuvrirttwf soproga. — Marta Stero, Kata pi. I Gelst, hčere — Siqmund Stera, Jenfl r . Geiatf zeta. i I Nllda Stern, Marijana Stern, Rene* pl. Golat* I Era6 pl. Gelst, vnuki. a Zaupne blago! *$Š^£)j V pari prano in brezkafno ^ posteljno perje in puh prlporo*a trgovina s posteljnim perlom Ni piafcot* C. i. KAliANN Ljubljana, Mestn? trg stav. 8 Ustanovljena 1SC3. Ustaaorifoaa 1856 FOSOBI Ucrealna konknrecea prinaša na trg sa nisko eoao ns-jol ail ni* očiseoM blago. Tega par i a se drla pojjfto ostaskl atess to a—aga, kl s višnje toso tsr iiistv^aa oripoaara. da sa rasrtis o lltinke a malji, ' Hrvatsko-slavonsko-dalmatinska vzorna pivnica priporoča svojo veliko zalogo M2 starih in novih vin ter ±ganja. ♦5rW^ ^**Ty * t^s»sws^asaai sssssssssssj 4 J. Poaatnlk. UaMan. Narit Terezife cerfa 13. ^olnltejBjftite n s tiaifnjt \ ta za dijaka II pm rstt. Naslov pove uorava »Slov. Naroda. 587 ! Fl!!8 nsler-ocM ti nsjem B9a prodala A. tajnik, Ljubljani, Zataška ctsta. ."70 ~~Zfeka| pobistva sa siislao soo#» \m na nrodaf. Kje. pove uorav.i »Slov. Naroda« 581 Neg — retuša. 3pr»ianm|o aa ploaae sa ratailratl. Naslov pove upravnSrvo »Slovrnsk*-ga Naroda«. 578 Prozaike in kortoristinio >Ot na vrtu in polju, dob! siirtbo v boiii! fc!6f v bližim Kan.-iki in Liub'jane. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. £73 RdeTi i^| krii t Ljubljani potrebu je t«koj 3—♦ pisani iške pro-ftora. Ponadbe % nsvedbo naj«nicine na .Rdeči križ" t Ljubljeni, Strossaujerjer« uL 1. 579 Mačilna natakarica so takol sprolsao, ali p? dogovoru do 20 t ro. Prednost imajo take, ki so ve§če kavarniške obrti. Pismene ponudbe na upravništvo »Slovenske^a Naroda« do 12 t m. pod štev. ,592.* BEFOBM kino v la.cn. Vsako nadollo tat praznik tako kakor tndl ▼ torok In 6atHak pr-tofratni programa. E ObUnl ndoloibl fiM 588 odbor. Pozor! "* Christofov učni zavod se sedaj na-baja na Mlkloalćevl cos. st. 8. sol- ski ravnatelj #oslp Gniistot, pa stanuje v lastni hiši, Domobranska e. 7- Govorilne ure vsakl dan od 2 — 3. po-popoldne, ob delavnikih na zavodu, ob nedeljah In praznikih v ravnateljevem stanovanju. 504 Proda so 6 zidanih posloplj z opeko kritih ob okrajni cesti leiečih, pol are od kolodvora večjega trga in J/4 ure od premogokopa oddaljenih z vrtom in sadonosnikom na Spod Staj. Poslopja so porabna za trgovino, peka-rijo, po«tilno in mesarijo. Plačilni po-goji ugodni. Ponudbe na upravniStvo. .Slov. Nar." pod št. „488". 488 Rabljen® SIEKLENICE mineralnih vodi, vina, konjaka in šampanjca 3's do l8/ioliterske 541 od 10.000 kosov naprej A, liOha, Praga Bartl«,Rokycanul. 15. Hotepnaki st tUcia. Vabilo U/.friHDimizta! ki ae vriH ^r a^SnB^^^^vs vbh^v a^Pfl aTv^^oaiBiai ltIS •• I. ori poptliM v poMfllafikl ffsanl. DKEVNl RED: 1. Potrjenje letaega računa. 2. Razdelitev Ostega dobiđea. 3. Volitev natelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti Če bi ne b0 sklepčen ta ob&ri xbor se skliče za 1 uro drugi otočni zbor z latim dneraiai redoai, ki je aklepčen pri vtataa Iterflu adetežeacev. 2^ a l^Tci^l^ree, Stare nezlotnnjene, ne umetno delanc..........K 20*— kg Nove n n „ w ..........K 40*— kg prevzamem tud! po povzetju. Fave! BiniliaaTm, Dunaj II, Darwinggasse 39. pri sev. žel. (Narodni dom) Tiazn^ia. fla OTađuje VMk đelaTOlk Ođ 1|29. dO 12. ura dop©i«fld- 56s_______________Ravnateiistvoo 1 Srbgats, hraste, izpušcaii I -"•"9 izeinejo kar najh'trejSe ro uporabi „Dr. Fiescha original- jjfi l£Š nega rujavega mazila". Brez duha in ne omaže. Mali Ion- 532 S gj ček K 2*30, veliki K 4—, druž nska poreja K 11*—. mB ^ Or. E. Ffsschs Kronen-flpoJheks (Gvčr), Raab Ogrsko. ^ ^"^:\ Ušaka dama naj čita 1^2? V1 /n nx>jo velezanimiTo navodilo o A ^ \j medaraem negovanjn gradit. r^^f v/\ $rf Iskušen svet pri T^ađlosti in pomsnj-*^'^'.^:\7// kanjn bnfnOfitl. — Pišite zaupno na x Ido Krause, Požun, Pressburg Ogrsko Schansstrasso 2. odd. 41. Čaj „ R u b i k a n" Čaj pestavno varova« 1 paket = 100 kartonov štev. 1 . . . . I m " K 40 — i „ = ioo „ n 2 .;..:..„ sa— 1 ,f = 100 „ „ 3 ....... „ 160 — Raspoliljanjo proti vportatvl sneska aR po povsotju. 'rgovcem na dobelo popust* Zaitopniki se liiejo Lang & KompM prodala Jaja „Rubikan" ^SIICK, SJavonlJa. Telegrami s Laagcoiap. 3988 ^** Ivan Hočevar Marija Hočevar w. Ročevar 240 -^ poročena. ^- Velike i-a^če, 7. januarja ISIS. ,#^ ^gajansn Naročito poljudni tednik 9Domovina'. PrinaU preglede o vseh dogodklh minulega tedna, razven tega zanimlve in važne gospodarske, politične ter poučne članke. ===== Posamezne Stevllke po vseh traffkah a 14 vln« ' . ■ NaročnJna za ćelo leto 12 K na upravniltvo „Domovine v Ljubljani14 Sodna ulica itev. 6. 597 I^r i Hijlioljie nadomestilo za I a:8;. perilni škrob II mJ n I m IH ^arafa parilo, uftinknlo aamostojao um ▼ vatli popolaoaaa rastopi. o c. kr. dež. kem. preskuicvalnid in SploJ. avstr. lekarn. društvu prelskano. Ka parilo salantaao popolaoaa Bcaeđe In slike postavn ^avaroranc DOKVarOOi I a«4nAcf • tt»A*T*Ai< vsebuje v sebi vsa svojstva afiginalnega škroba, LoSlllll5l • kakor pšeničnega, riževega, ječmenovega, krompirjevega in su-rovega In se je zamore uporabiti za vsake industrij eln e in domaje na me ne. 2 9>m9IA'1 obdelanoperilo, blago in drugi predmeti se ne pokvarilo, ker je „SAlflA" popolnoma neškodljivo. Nepogrefijfvo za vsako gospodinjstvo, bolnisaice, samostane, pralnke, hidusirijelne obrate itd. Dobi se je v vseh Iskarnab, arogsiifan, š aoari|. trnovinan. parffnaaarl|an in apaoifalnlh trgorlaah Dobi se v originalnih zavojiti z natančnim navodilom po 80 vin. in K 1*50. Za posamezna mesta in krije na Kranjskem se odda solventnim trgovcem Tasmaniji da se izloči verižna barantija. Preprodajald dobe učinkovito reklamo in visok popust' Tozadevna vprašanja je nasloviti na : 99ĐANIAU9 centrala; Dunaj, N. Pratorstrasso 50» ^* Tatefon 4O.273.