I optikamali Prešernova cesta 55, 6310 Izola, tel.:05/64 021 62 1 WWW.OPTIKAMALI.SI AVTO SOLA BISER Drevored I.Maja 4, Izola Aj' % www.biser-as.si JU / tel.: 05/ 641 74 48 X^/yZ J Urnik: od 9.00 -12.00 in od 15.30 -19.00 Mob. 041 685 277 ^ Si.mobil -Vodafonev Izoli. Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743 POOBLAŠČENI _Sr,’°bil PRODAJALEC ^*1 mxvdrlVC izS v 4 .UHKT 9999 2007/1 Vodko Vinopivec Povprečje To ni nobeno leporečje, je le primer kaj je povprečje. Eden kakšen gram preveč, na vseh koncih, če ne laže, drugi pa preveč goreč, rad orjakom jezik kaže. Povprečno sta oba povprečna, brez skrbi in skoraj srečna. Kako bomo združevali vrhunski turizem z vonjem po ribji moki Izola je bila nekoč kmečko, potem industrijsko in zdaj je menda turistično mesto. Pravimo celo turistična občina, čeprav to ne drži. Podeželje je še vedno kmečko in mesto se nekako ne reši pridiha industrije. Vsaj takrat ne, ko razposajene turiste, po deseti uri zvečer, Izolani začnemo polivati z vodo.. (Mef) Zdaj je verjetno tudi županu dr. Klokočovniku jasno, da pot od industrijsko turistične do visokoturistične občine ni kratka. Preprosto zato, ker v mestu še vedno živi dobra polovica občanov, ki s turizmom nimajo prav nobene zveze, so pa še vedno z mislimi v Mehanotehniki, Opremi, Delamarisu, Drogi, Stavbeniku in še kje. Zato je razumljivo tudi vztrajanje župana, da Delamaris ne sme iz Izole, ker si Izole brez Delamarisa ni moč predstavljati. Župan je pač eden tistih Izolanov, ki nekaj dajo na tradicijo, le da ima zaradi tega majhno težavico. Znašel se je namreč na razpotju, ki je pravzaprav njegova osebna, človeška dilema, ki se je ne da kar tako razrešiti, saj ga pelje v konflikt s sodobno ekonomijo. Namreč, javno trdi, da bi rad zadržal ribjo industrijo v našem, od vedno “ribiškem mestu", osebno pa verjamem, da že zelo dolgo ni kupil konzerve, ki jo izdelajo v tej tovarni. Ribja konzerva pač ne gre k podobi visokega turizma, ki je županu pri srcu in ga je dal na prvo mesto svojega volilnega programa. Prav tako težko verjamem, da bodo bodoči hotelirji veseli, ko jim bo z industrijske cone v hotelske sobe s petimi zvezdicami prineslo Izolanom dobro znan vonj po ribji moki. Da niti ne govorimo o tovornjakih z uvoženo sardelo, ki bodo vozili v mesto, saj domače sardele ni več niti za sejemske konzerve nekdanjega izolskega industrijskega giganta. Lastniki in vodilni možje v Delamarisu to vedo in prepričan sem, da nimajo prav nobenih težav z nekakšno izolsko ribjo tradicijo. Svojo vlogo v tranziciji našega malega mesta so odigrali, novih lastnikov zemljišča pod staro tovarno pa nihče ne more prisiliti v gradnjo nove tovarne. Verjemite, delavci v Delamarisu so edini, ki si zares želijo, da bi njihova fabrika ostala. Zdaj se že 40 izolskih lokalov ponaša z IZOkartico Izkušnje prvega polletja IZOkartice so zelo vzpodbudne, v drugo polletje vstopamo s še desetimi novimi gostinci, trgovci, serviserji in drugimi obrtniki ali podjetniki, ki se zavedajo, da smo vsi del tega lepega mesta. Če do konca tedna ne boste prejeli nove IZOkartice, potem ste morda pozabili na naročnino ali pa se je zgodilo kaj drugega. Pokličite nas, da rešimo morebitni zaplet. Mandrač je tednik . www.mandrac.si pa je izolski spletni dnevnik Naj vsako jutro tudi pri vas doma radisi po svežih novicah, zanimivostih in napovedih, brez katerih ni moč biti pravi Izolan. tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola Avto Center Jereb, Izola www.a-jereb.sl Ic Banka Koper Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba komunala izola - isola PONEDEUEK-PETEK: 8.00 -19.00 SOBOTA: 8.00 -12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM ČASU - TEL.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL! 041/ 650 882 (24 UR) TEL.: 041/ 650 375 Pogrebna služba Občinske stvari Za normalen pogreb potrebujemo danes zelo dober kredit V uredništvo smo v zadnjih dneh prejeli kar nekaj pripomb Izolanov na račun dragih pogrebnih storitev oziroma visokih cen v zvezi z urejanjem izolskega pokopališča in podobno. Odgovore na vprašanja smo želeli prejeti od direktorja JP Komunala, Alojza Zorka, ki pa je trenutno na dopustu in nam je sporočil, da bo odgovore poslal takoj ko se vrne na delo. Ker pa nekatera od omenjenih del na izolskem pokopališču že potekajo objavljamo vprašanja, tako kot smo jih zastavili direktorju izolske Komunale, ki upravlja z izolskim pokopališčem Imamo še eno uro Tudi korita so nova Izolani, posebej tisti, ki so ob žalosti zaradi umrlih svojcev, nekako spregledali vse stroške, ki jih čakajo ob pogrebu, so potem, ko razženejo žalostne misli, kar presenečeni. Pogreb danes stane od 2000 do 3000 Eurov. To pa je že znesek, ki ga ne zmore vsak. Zato smo vprašanja, ki smo jih dobili v pismeni in ustni obliki razvrstili takole: 1. Ali so stroški pogrebnih storitev v izolski občini enaki stroškom v drugih občinah oziroma, kdo nadzoruje te cene, saj je pred leti Center za socialno delo vrnil približno 50 odstotkov stroškov pogrebnine, zdaj pa se je ta odstotek še zmanjšal, saj so se stroški pogreba zelo povišali. 2. Nekateri stroški se zdijo plačnikom nenormalno visoki: posebej prevoz pokojnika do Žal in žare nazaj v Izolo, ki znaša toliko, da bi ga lahko opravili s tovornjakom. 3. Dodatni stroški, ki niso v neposredni povezavi s Komunalo, čeprav jih ta na nek način nudi, so visoki pa še plačati jih je treba v gotovini pred samo storitvijo (trobentač, zbor...) 4. Izdelava in montaža napisa na ploščo za žare stane okrog 400 tolarjev oziroma polovico minimalne plače v Sloveniji ob tem, da so stroški izdelave in montaže realno vsaj petkrat manjši. Povrhu vsega je treba tudi to storitev plačati v gotovini vnaprej. 5. Urejanje (betoniranje) zemljiša okoli grobov, ki je načrtovano v kratkem, naj bi vsakega lastnika groba stalo 270 Eurov oziroma blizu 6.000 Eurov za celotno tisto območje. Ljudje iz stroke pravijo, da je strošek nenormalno visok in da je moč betoniranje opraviti za tretjino manj denarja. Poleg tega imamo v uredništvu še nekaj pripomb na račun zapiranja posameznih pip z vodo (kar je verjetno zaradi varčevanja ob suši) ter še nekaj podrobnosti kot je ta, zakaj sorodnik pokojnega prav nič ne sme postoriti sam ampak mora vse storitve naročiti pri Komunali ali pri njenih kooperantih, ki so po pravilu neverjetno dragi. To je povzetek vprašanj in pripomb, ki smo jih prejeli v zadnjem času/zato verjamemo, da bo direktor res ' poskrbel za natančne in predvsem zadovoljive od- ' ■; govore, (dm) Izolska občinska brigada je močnejša še za eno enoto. Preko občinskega razpisa so namreč izbrali novo predstavnico stikov z javnostjo Tino Lenardič. Kot nam je sama zaupala, se je na razpis prijavila bolj slučajno, saj se je ravno vrnila iz Londona, kjer je bivala zadnjih deset let in razpis opazila v Primorskih Novicah. Prijavila pa se je, ker ji to delo predstavlja življenjske sanje in nov izziv. Zadnja leta je namreč preživela, kot že povedano, v Londonu, kjer je bila zaposlena v podjetju v centru metropole. Tam se je tudi priučila za ta poklic, saj le v tujini izvajajo programe za PR-je. Sicer pa je doštudirala v Ljubljani, na FDV-je, smer mednarodni odnosi. Nova zaposlitev se sicer nekoliko razlikuje od njenega prejšnjega dela, zato pa predstavlja nov, močan izziv, predvsem zato, ker je izolska dina obalna občina, ki v isti osebi združuje vodjo protokola in predstavnika za stike z javnostjo. Nekaj časa bo sicer še mirno, saj je večina občinskih delavcev na dopustu, a živo bo postalo že od septembra. Lahko ji zaželimo le srečo. jk« Izolani zdaj ne bomo imeli več nobenega izgovora za zamujanje. Poleg ure v parku na Velikem trgu smo zdaj dobili še drugo uro, tokrat v parku Pietra Coppe. Uri trenutno kažeta dokaj točen čas, tako da se ne ve čisto, komu ga merita: občanom, ki gredo na avtobus ali občinski upravi, ki ji je zdaj že poteklo več kot tradicionalnih 100 dni za oceno njenega dela. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Drago Mislej Uredništvo: Drago Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1 EURO. Polletna naročnina: 25,45 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.0.0., Izola; tel.05/ 640 0010 Prelom: Graffi! Line, Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Začelo se je z enim, zdaj pa jih je že cela Izola polna. Poleg Sončnega nabrežja zdaj železni kotli zapirajo tudi ulice okroh parka Pietro Coppo. Očitno bo odprtje prav kmalu. okoliškim vrtcem. V slovenske vrtce je vključenih približno 54.000 otrok, kar pomeni, da se bo s slovenskim medom posladkalo kar lepo število otrok. Ob tem bodo otroci prejeli tudi izobraževalno gradivo, ki bo v sliki za otroke in besedi za starše. Gradivo bo vsebovalo tako informacijo o koristnosti čebeljih pridelkov kot tudi o koristnosti čebelarstva za ohranjanje ravnotežja v naravi. Otroci bodo imeli možnost sodelovati v nagradni igri s praktičnimi nagradami. En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih Kot smo vas že obvestili Čebelarska zveza Slovenije pripravlja dobrodelno akcijo z naslovom »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih«. Slovenski čebelarji pridelujemo varen in kakovosten med in ostale čebelje pridelke zato smo se odločili, da otrokom v vrtcih podarimo slovenski med. Tako bodo čebelarji združeni po čebelarskih društvih, ki jih je v Sloveniji okrog 200, zbirali med in ga razdelili Ribiški praznik Ribiški praznik bo letos minil brez čevapčičev Kot zagotavlja Sandi Janov, novoimenovani v.d. direktorja Centra za kulturo, šport in prireditve, bo letošnji ribiški praznik v znamenju rib. Janev je na vroč stol direktorja Centra sedel 19. julija in takoj padel v vročično razpoloženje zaradi priprav na letošnji Ribiški praznik. Kot je znano se Center ni prijavil na občinski razpis za organizacijo praznika, izbrani organizator pa se je tej odgovornosti izognil, tako da julija meseca organizatorja še nismo imeli. Kot je povedal so se na organizacijo praznika pripravljali že pred samim imenovanjem, saj so v društvu BAmbus pripravljali nekatere aktivnosti, ki bi jih izvedli ob prazniku, tudi če ne bi bil imenovan. Z imenovanjem so tako le združili tisto, kar so pripravili sami, dodali izkušnje prejšnjega direktorja Vojka Vojvode in zaposlenih v Centru, poslušali kaj pravijo v občinskem vodstvu in tako je nastal program letošnjega praznika, ki zagotovo ne bo masov-ka v stilu Koprske noči ampak bo v prvi vrsti izolski in kolikor se le da ribiški praznik. Prireditev so formalno prijavili na Upravni enoti, zdaj pa podpisujejo pogodbe s posameznimi izvajalci. ZAnimivo je, da sta tokrat med njimi tudi dve izolski podjetji, ki smo ju zadnje čase še kako pogrešali: Delmar in Delamaris. Slednji bodo skupaj z nogometnimi veterani imeli stojnico na delovnem pomolu ob mandraču, v pomoč pa jim bosta tudi dve ribiški barki, Delmar pa bo svojo stojnico postavil na Lonki. Še vedno bosta osrednji prizorišči na Kampi (Lonka) in na Velikem trgu, seveda pa se bo marsikaj zanimivega dogajalo v in ob samem mandraču ter na nekaterih drugih manjših lokacijah. Tako bodo pod stadionom domovali bajkerji s svojim tršim rockom, mladi iz MSI-ja so nameravali imeti elektronsko zabavo pri Ladjedelnice, a se zdaj nekam umikajo, posebnost pa bo gotovo koncert na ladji, ki bo zasidrana sredi izolskega mandrača. Tam bo nastopala znana splitska zabavljaška skupina Gušt. Posebnost letošnjega praznika je tudi gostinska ponudba. Kot pravi Janev so tokrat zavrnili vse gostince, ki so ponudili klasično feštarsko prehrano, vključno največje, ki so tukaj prodajali jedi na žaru. Sprejeli so le tiste, ki so ponudili hrano iz morja. Tudi pri trgovcih je bilo podobno. ZAvrnili so vse, ki so želeli na prazniku prodajati kič in sprejeli le nekatere s posebno slaščičarsko ponudbo. ZAto pa bo nekaj več prostora za tradicionalne tombole domačih društev. In za konec ne bo odveč, če povemo, da ne bo niti tradicionalnega zabaviščnega parka na Kampi, saj bodo raje nekoliko povečali plesišče in hkrati del parkirišča namenili otrokom za manjša igrala. Vrtiljak in avtomobilčki bodo očitno ostali pred mestom (dm) Praznik bo 24. in 25. avgusta Letošnji Ribiški praznik bo v petek in soboto, 24. in 25. avgusta, organizatorji pa pričakujejo, da bo na prazniku predvsem veliko dobre volje, prijetnega razpoloženja in občutka domačnosti. Ribiški praznik namreč nikoli ni postal klasična množična prireditev, verjetno tudi zato, ker si Izolani takšnega nismo želeli. Zato se je tudi dobro prijel praznik vina, olja in rib na katerega bo tudi ob ribiškem prazniku spominjalo dogajanje na Manziolijevem trgu, kjer bodo svoj prostor dobili domači vinarji in bolj intimne prireditve. aa" j Primorski upokojenci v Brda Pokrajinska zveza Severne Primorske organizira srečanje vseh Primorskih upokojencev v Goriških Brdih v “Deželi opojnih trenutkov”, dne 25. avgusta 2007, v Vipolžah. Vabim vse Izolske upokojence, da se tega srečanja udeležimo vsaj z enim avtobusom. Po kulturnem programu in ogledu nakaterih znamenitosti se bomo odpeljali na Most na Soči na vožnjo po jezeru, kjer bomo imeli tudi kosilo. Izlet bomo zaključili v Kobariškem muzeju iz 1. sv. vojne in s kratkim postankom na Hudičevem mostu v bližini Čsdada. Prijave in rezervacije sprejemamo na sedežu Društva, Plenčičeva3, ob uradnih urah. Predsednik DU Izola, Marjan Pavlič Seniorji za dolgotrajno oskrbo Društvo seniorjev Slovenije (DSS) podpira predlog zakona o dolgotrajni oskrbi starejših. DSS podpira predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo uredil sistemsko zavarovanje za starejše in jim na domu omogočil enakovredno oskrbo kot v domovih za starejše. Istočasno podpiramo tudi načrte ministrstva za zdravje , ki predvidevajo ustanavljanje negovalne bolnišnice in oddelkov, na katerih bo ustrezno poskrbljeno za nego. Tudi DSS skupaj z naj višjima predstavnikoma ZDUS podpira prizadevanja ministra na vseh področjih, ki so za skupnost starejših še posebej pomembna. Še posebej nas veseli, da sta minister za zdravje in ministrstvo odprta za predloge in izboljšave, ki jih predlagajo predstavniki starejših. Pozdravljamo tudi predlog ministra dr. Bručana, da svoje delo in načrte predstavi tudi na regiskih odborih Zveze. ZA DSS: Ivan Bizjak POLETJE JE TU !!! ARVAL0 COLLISTA R 017 PRI NAKUPU DVEH PROZVODOV DARILO!!! ZA VSE IMETNIKE IZO-KARTICE 10% POPUSTU! v PARFUMERIJA BELLA Kjer vse zvezde zažarijo Ljubljanska 20 »Tel:05 640-5225 Delamaris zdaj in nikoli več Itak je večina izolskih poklicnih ribičev s Štajerskega doma Vegrad prihaja iz Celja, kraja, kjer morja ni videti, zato pa so Štajerci vedno imeli dovolj mornarjev in kar lepo število Delamarisovih ribičev je s tistega konca. Če k temu dodamo še podatek, da premore Štajerska več ribarniv in večje ribje restavracije kot jih imamo pri nas, potem se ni kaj čuditi, če so izolsko tovarno konzerv, z zemljiščem vred, kupili prav Štajerci. Delamaris že dolgo ni več izolski industrijski paradni konj. Že na prvi pogled ne daje videza posebej urejene tovarne, čeprav zadnje čase beleži kar dobre poslovne rezultate, kar je zagotovo tudi zasluga lastnikov in vodstva, ki so iz podjetja z romantičnim pridihom tradicije naredili tovarno, ki jo zanima zgolj in samo zaslužek. Toda Delamaris je s spreminjanjem Izole vse manj sodil v njeno staro jedro, tudi nekatere logistične težave so spremljale ta razvoj in tako je bilo že nekaj časa slišati, da se bo prej ali slej selil. Seveda je bilo to vseskozi povezano tudi s prodajo Ladjedelnice, kar se je nedavno tudi zgodilo in zdaj ima isti lastnik v upravljanju tako-rekoč celo vzhodno obalo Izole oziroma Viližanski zaliv. Z zemljiščem Delamarisa so imeli smele načrte številni investitorji, med katerimi je bil od domačih najbolj zainteresiran Istrabenz, slišati pa je bilo celo o kupcih iz daljnega vzhoda, natančneje iz Indije. Seveda pa prodaja ni šla tako zlahka, saj si tudi lastniki Delamarisa niso bili enotni, posebej glede cene, tako da verjetno tudi z doseženo ceno 15 milijonov evrov niso vsi zadovoljni. Novinarjem je prodajo Delamarisa potrdil izolski župan Tomislav Klokočovnik, ki novih lastnikov Delamarisa še ni sprejel, bili pa so pri njem predstavniki Konstruktorja, ki so, poleg trikotnika pred hotelom Delfin, kupili tudi Ladjedelnico Izola, ki meji na območje Delamarisa. Delamaris bo dobil šefico Dejstvo je, da so Celjani oziroma gradbeno podjetje Vegrad, kupili zemljišče na katerem danes stoji Delamaris, dolgoletni ponos izolske ribje industrije. Direktorica Vegrada, Hilda Tovšak, bo na prihodnji skupščini Delamarisa 6. septembra izvoljena tudi v nadzorni svet te družbe. Vegrad si je z vključitvijo predstavnika Pro banke v svoj nadzorni svet očitno zagotovil dobro finančno podporo pri vlaganjih v Delamaris, kjer je Vegrad zdaj 75-odstotni lastnik. 38.000 kvadratnih metrov Delamariso-vega zemljišča tik ob morju, kjer izolski družbeni plan predvideva turistično dejavnost bo tako v prihodnje skrb celjskih lastnikov, ki konkretnih programov še nimajo, obljubljajo pa, da se bodo držali občinskih prostorskih planov. Da gre za velikega vlagatelja pa pove že podatek, da Vegrad v Savudriji že gradi turistični kompleks s pogledom na Piranski zaliv, ki velja trenutno za največjo investicijo na področju turizma na Hrvaškem in menda predstavlja tudi najbolj luksuzni hotelsko-apartmajski kompleks v sosednji državi. Brez soglasja Izolanov ne bo šlo To seveda postavlja pred izolsko občinsko oblast in občinske svetnike pomembne odločitve. Treba se bo znati strokovno in odločno izboriti za takšne programe, ki bodo mestu in občini dali nov zagon, hkrati pa je ne bodo spremenili v nekakšno turistično naselje brez srca in duše. Trenutno veljavni izolski družbeni plan za to območje sicer predvideva turistično dejavnost, zato je vodstvo Delamarisa in njegovi lastniki že nekaj časa razmišljalo o selitvi. Slišati je bilo zamisli o odhodu Delamarisa v Divačo, izolski župan pa je bil odločen, da Delamaris zadrži v Izoli, natančneje v industrijski coni. Torej, preden bodo novi lastniki na območju sedanjega Delamarisa zasadili prvo lopato jih čaka še trd boj za naklonjenost občanov Izole, ki smo pregovorno kritični subjekti razvojnih načrtov našega mesta. Izkušnje z Argolino, Kredom, Šaredom, podbolnico in hitro cesto so verjetno dovolj poučne tudi za nove lastnike delama-risovega zemljišča. Ti bodo morali najprej počakati sprejem prostorskih aktov, na spremembe namembnosti zemljišča in zazidalni načrt, vse to pa morata potrditi tudi občinski svet in lokalna skupnost. Seveda pa bodo imeli pomembno vlogo v celotnem poslu tudi lastniki Delamarisa. Poleg Vojka Mavra še Loredano Glavič, direktor Ribe in član nadzornega odbora Delamarisa ter Vladimir Lukežič, direktor Delmarja, ki je še vedno solastnik Delamarisa. Vsa “zgodba” kot bi rekli sodobni mana-gerji, se bo zgodila na septembrski seji Nadzornega odbora Delamarisa, kjer bodo imenovali nova člana in predsednico, delničarji pa bodo odločali še o uporabi bilančnega dobička: Delamaris je lani imel za 59.152 evrov čistega dobička, približno polovico pa naj bi namenili za rezerve, (ur) Pavilijon je velik a kljub temu je premajhen Novoygrajeni pavilijon v parku Pietra Coppa ima prista e in nasprotnike. V glavnem se med seboj pogovarjajo o lepoti pavilijona, Antona Horvata pa skrbi isto drugo.. V parku Pietro Coppo smo ob vodnjaku dobili nov paviljon, ki je baje eden večjih v Sloveniji. Takšne paviljone so sicer poznali in jih še poznajo marsikje po Evropi, pri nas pa so jih gradili že Avstrijci. Zato jih imamo predvsem po raznih zdraviliščih, kjer je včasih še moč, posebej ob nedeljah, slišati prijetne melodije, ob katerih, predvsem poslušalci zrelih let lahko zelo uživajo V Izoli smo doslej bili vajeni nedeljskih koncertov pihalnih orkestrov iz raznih krajev Slovenije, ki so igrali v tem našem lepem parku, čeprav velikokrat v zelo težkih pogojih (sonce, dež). Orkestri so radi prihajali k nam ker so združili prijetno s koristnim (kopanje, igranje) in tako je tudi letos. In ker vem kakšni orkestri prihajajo k nam imam resne pomisleke, da na sedanjem paviljonu ne bo prostora niti za skromnejši orkester, kaj šele za tiste, normalno velike ali celo takšne, kot je bil nedeljski, ki je združil mlade iz treh dežel. Upam si trditi, da takih promenadnih koncertov, kljub priljubljenosti, v tem našem parku več ne bo, saj preprosto ne bo prostora za nastopajoče, da o poslušalcih niti ne razmišljam. Res me zanima, kakšna kulturna dejavnost je predvidena na tem odru oziroma paviljonu. Lokacija je namreč izredno dobra - park, mir, v prihodnje, ko se bo primerno rešila selitev otrok, tudi kavarna, tako, da bodo dogajanja v paviljonu doživljali ljudje v parku, kavarni, slaščičarni ipd. (seveda obvezno brez zvočnikov!) Moti me tudi zanemarjen in oropan vodnjak ob paviljonu, še bolj pa bližina obeh objektov, saj med njima ni nobene smiselne, kaj šele estetske povezave. In da ne bom ostal le pri tem imam še pripombo na spominsko ploščo, ki je postavljena ob vhodu v park. Na njej boste le s težavo prebrali zapis o znanem kartografu Pietru Coppu. Glede na to, da je park poimenovan po njem verjamem, da si zasluži bolj viden napis (mogoče le potemnitev črk) ali celo postavitev na opaznejše mesto. Anton Horvat PRAZNIK SV. ELIA apostola Istre 18. julija 2007 so se v koprski katedrali pri sv. Nazariju s slovesnim bogoslužjem spomnili 1951 letnice smrti diakona Elija-apostola Istre. V dopoldanskem času so njegov grob obiskali člani društva za celebralno paralizo iz Kopra in iz društva Sonček, popoldne pa so Koštabonci v velikem številu peš poromali na grob svojega rojaka, ki je bil rojen v Koštaboni, staršem iz Oprtalja, se v Ogleju navdušil za krščanstvo in v prvem stoletju misjonarju v Aegidi-današnjem Kopru in tu tudi umrl leta 56. Na njegov spominski dan so v katedrali prvič po petdesetih letih odprli njegov grob, ki je v oltarju sv. Petra in Pavla, tako da je lahko vsak, ki si je želel, videl in počastil Elijeve relikvije. V soboto 21. julija pa so v Koštaboni s pohodom z baklami in Elijevo sliko, ter s kulturnim programom, razstavo in orgelskim koncertom slovesno počastili njegov spomin. Elijo,sodobnik apostolov naj kot simbol vere in indititete Istre s sporočilom sožitja utrjuje mir med vsemi danes živečimi ljudmi v Istri. (Darjo Gregorič) IzOKARTICA Sezone bo konec in spet bomo Izolani najboljši kupci in gostje Tega se izolski trgovci, gostinci in drugi obrtniki seveda zavedajo, zato se jih tudi vse več odloča za sodelovanje v akciji, ki smo jo poimenovali IZOkartica. Gre pravzaprav za majhno pozornost do nas, domačinov, ki smo v času sezone pozvani na potrpežljivost, po sezoni pa smo glavni igralci izolske ekonomije. 7' U imi - -, » , |fl§| , Vodko Vinopivec m o 9999 2007/1 . ■ Jesenska IZOkartica prinaša fotografijo trgatve, avtorja Vlada Zavišiča. Zbiratelji pa že komaj čakajo kartico prvega polletja 2008. Kako IZOkartica deluje, načeloma vemo že vsi. No, za tiste, ki pa tega še ne vedo: to je kartica, s katero se naročniki Man-drača prikopljejo do 10% popusta v trgovinah in storitvah, ki v sami akciji sodelujejo. Teh pe je, kot rečeno, vedno več. Sicer pogoje do 10% popusta določijo trgovine same, in najbolje bo, če se pri vsaki posebej zanimamo kako do darila, še preden potegnemo ven denarnico. IZOkartice bodo naročniki Mandrača dobili na dom, po vsej verjetnosti konec ali na začetku novega tedna. Z novo, jesensko in vinarsko obarvano kartico, pa preneha veljati stara. Lahko jo sicer obdržimo in shranimo v kak skriti kotiček stanovanja ter se z njo pohvalimo šele prihajajočim generacijam, kako smo včasih Izolani skrbeli sami zase, ali pa jo preprosto pustimo v denarnici, da bo vsaj na prvi pogled debelejša. Je že del zgodovine, skratka. Za vse tiste, ki pa nove ne boste dobili, pa čeprav ste do nje upravičeni, priporočamo, da pokličete v uredništvo Mandrača na številko 05/6400010, najraje po deseti uri zjutraj. Pa še opomin za tiste, ki položnice za obnovo naročnine niste plačali ali pa je celo niste dobili. Najbolje bo, da sledite zgoraj navedenim navodilom in pokličete. Zal telekom ne sodeluje v akciji, in pri klicu ne boste privarčevali 10%, vas bomo pa zato toliko bolj veseli. I I V drugem delu akcije IZOkartica sodelujejo vse trgovine in obrti, v katerih smo v prvem delu leta lahko koristili najbolj lokalpatriotsko kartico, kot tudi nove. Spisek sledi: TRGOVINE šport MALA P LAGER jeans Zlatarstvo VAGAJA Fotooptika RIO Parfumerija BELLA trgovina SANATA Zlatarna RINALDO Optika IZOLA Pozemanterija MAGDALENO A Atelje usnja JUDIT Optika MALI Ortopedski pripomočki REVITA Konfekcija ZAN Založba DESK (www.desk.si) PIZZERIJE in KAVARNE Pizzeria NAPA Pizzeria ODEON Restavracija NANOS Kavarna CAFFÈ alle PORTE Winebar MANZIOLI Kava bar BARIERA Kavarna OLJKA STORITVE Čistilnica MARA Servis za ključe FEROKOR Steklo in okvirji ARTOK Računovodstvo Konto OBALA Navtično izobraževanje NAUTICA.SI Instalacije LUG AROV Kamnoseštvo CVETKOVIČ Avtopralnica CARBONI PNEUS Avtošola BISER Fotoatelje ART FOTO SALONI Modni salon PEGYSOU Salon za nego telesa VENUS Salon zdravja in lepote SILHUETTE Frizerski salon NEDA Frizerstvo MIJA Frizerski salon ANKA Frizerski salon CLIP Moško frizerski salon ČIVGIN Mandrač na spletu ima novo ime in podobo Časi se spreminjajo, navade se spreminjajo in način sprejemanja ter oddajanja informacij ravno tako. In ker smo na Mandraču vedno z zanimanjem spremljali evolucijo tiskanega medija, je bilo le stvar časa, kdaj bomo lokalni časopis “prilimali” na globalni splet. Tako lahko že nekaj tednov, sicer še v nekoliko eksperimentalni obliki (beri: se že učimo), Izolani in ostali simpatizerji mesta z nasmehom in srčnim bypassom spremljamo dogajanje in navadne čakule z le nekaj kliki po medmrežnem brskalniku. Na spletni strani www.mandrac. si lahko karseda redno spremljamo dogajanje v naši občini preko kratkih novičk, si ogledamo napovednik dogodkov, pozorno preučimo spisek trgovinin obrti, ki sprejemajo IZOkartico in še marsikaj. Seveda pa boste vsebini lahko še največ pripomogli ravno bralci Mandrača, saj pozivamo vse obrtnike, naj prijavijo svojo dejavnost v naše rumene strani in se tako še dodatno približajo potrošnikom. Za vse tiste, ki pa se boste tudi registrirali, bo na razpolago vsak ponedeljek strnjena izdaja tedenskega tiskanega Mandrača. V kratkem pa bo aktivna tudi sekcija s tedenskimi anketami in rubrika s humorjem. Sicer pa, še najbolje bo, da si zadevo kar sami ogledate. NOVO v Reviti Kakovosten finski izdelek, ki deluje na principu krioterapije. Učinkovit je pri poškodbah mišic in vezivnih tkiv, kot so udarci, otekline, akutne bolečine mehkih tkiv, vnetja, krči, teniški komolec. Skrajša čas okrevanja, omeji otekanje ter zmanjša občutek bolečine in napetosti v tkivu. Polar Prost je dosegljiv v naslednjih oblikah: tuba gela • roll-on • pršilo Primeren je tudi za športnike in na potovanjih. vmmvm., kuj me lahko storile za svoje zdravje. (Mirile nas. Izdelki za zdravo življenje ^—................. J Po olimpijske vozovnice na Kitajsko Jadranje • - * šanditine Jadralna zveza Klovemiei V boj za olimpijske vozovnice Danes so na Kitajsko odpotovali nekateri člani slovenske jadralske reprezentance, ki bodo skušali doseči čimboljše uvrstitve in potrditi ali šele dobiti vozovnico za olimpijske igre. Med tistimi, ki upajo na potrditev je posadka Dekleva - Mavčec, ki je v Quingdao odpotovala s trenerjem Jurijem Dorošenkom. Regate na Kitajskem se začenjajo že v petek 10. avgusta, končujejo pa 25. avgusta, ko bo že več znanega o tem, kdo bo Slovenijo zastopal na olimpiadi na Kitajskem. ZA izolska jadralca, Žbogarja in Deklevovo lahko že rečemo, da sta si vozovnici priborila. Optimisti so razočarali Slovenska kadetska jadralska reprezentanca se s svetovnega prvenstva v naraščajniške enosedu optimist v Cagliariju na Sardijiji vrača z naj-slabšimi rezulati v zadnjem desetletju, kar je ni ravno bleščeč obet za bližnjo prihodnost slovenskega tekmovalnega jadranja. Na SP v razredu optimist v Cagliariju je med 251 jadralkami in jadralci iz 51 držav zmagal Novozelandec Steel (v 13 regatah z dvema odbitkoma je zbral 62 točk) pred Čilencem Gre-zom (68 točk) in Novozelandko Maloneyevo (91 točk), ki je s tem osvojila dve kolajni, bron v absolutni in zlato v ženski konkurenci. V absolutni konkurenci je bil med petimi Slovenci na naj višje Enej Kocjančič (337 točk) na 95 mestu, Kirn Pletikos (379) na 116. mestu absolutno in na 14. mestu med deklicami, Matej Stanič (524 točk) se vrača s Sardinije kot 186., Domen Stepančič (580) kot 202, Tim Frantar (618) pa šele kot 210 med 251 tekmovalci. Plavanje Izolani imamo prvaka Pred prostori Plavalnega kluba Koper so konec tedna pripravili slovesnost, saj je kar pet koprskih plavalcev na odprtem državnem prvenstvu za člane, mladince in kadete, ki je bilo pretekli vikend v Ljubljani, osvojilo 10 odličij, od tega tri naslove državnih prvakov v članski, mladinski in kadetski kategoriji. Med člani je naslov prvaka osvojil Matjaž Markič, med mladinci Luca Vivoda, med kadeti pa Izolan, Tjaš Štihovič. Prvo mesto v absolutni kategoriji je osvojila še Veronika Vidovchenko, osvojili pa so še 3 druga mesta in 3 tretja mesta ter še 9 finalnih uvrstitev v svojih kategorijah. Tjaš Štihovič se je uvrstil v finale v 7-ih disciplinah, od tega je dosegel med kadeti 5. mesto v 50m prosto in 200 m prosto, 4. mesto na 400 m prosto. Osvojil je 4 medalje, od tega bronasto na 100 m delfin, dve srebrni : 100 m prosto in 800 m prosto ter zlato medaljo na 50 m delfin, kar mu je prineslo tudi naziv državnega kadetskega prvaka v tej disciplini. In zakaj Tjaš trenira in nastopa za koprski klub? Preprosto zato, ker Izola ne premore niti enega bazena za tekmovalno plavanje in ne premore niti plavalnega kluba, čeprav so vodilni ljudje in trenerji Izolani, zdaj pa je jasno, da imamo tudi vrhunske tekmovalce. ROKOMET Obveščamo vse igralce članske ekipe RD ISTRABENZ PLINI IZOLA, da se priprave pričnejo 13.08.2007 ob 19.30 uri, v športni dvorani, Kraška 1 v Izoli. Balinanje Balinarski klub Korte organizira v petek, 10. avgusta ob 18.00 uri mednarodni balinarski turnir mladih ekip. Tekmovanje bo potekalo na balinišču v Kortah ob zadružnem domu. Prijatelji balinanja ste vljudno vabljeni. 1. A. SRL - ŽENSKE Spet v boj za obstanek? Rokometašice začenjajo prvoligaško tekmovanje v soboto 15. septembra s tekmo v Celju in že zdaj lahko ugotovimo, da se jim, kljub optimizmu vodilnih ljudi v klubu, najverjetneje spet obeta boj za obstanek. Ekipa je namreč še mlajša kot doslej, zaigrale bodo nekatere kadetinje in v boju z ekipami, ki kupujejo igralke po Sloveniji in tudi zunaj nje jim bo seveda zelo težko. Strokovni štab se le delno spremeni: Trenersko funkcijo spet prevzema Boris Čuk, dosedanji trener Jani Žiberna pa, kljub dobremu delu, ni podaljšal pogodbe z Izolankami. Razpored jesenskega dela: 15. 9. 07 ŽRK Celje:ŽRK Izola 22. 9. 07 ŽRK Izola:ŽRK Brežice 29. 9. 07 ŽRD Šk. Loka:ŽRK Izola 06.10.07 RK Kočevje:ŽRK Izola 13.10.07 ŽRK Izola:ŽRK Velenje 27.10.07 RK Zagorje:ŽRK Izola 03.11.07 ŽRK Izola:RK Olimpija 10.11.07 ŽRK Ptuj:ŽRK Izola 12.01.08 ŽRK Izola:RK Burja Škofije 19.01.08 RK KrirmŽRK Izola 26.01.08 ŽRK Izola:RK Žalec FUTSAL Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je mednarodni turnir v futsalu, ki naj bi ga organizirali ob ribiškem prazniku na parkirišču za pošto, pod vprašajem. Organizatorji imajo menda težave z najemom umetne igralne površine, menda pa je v Sloveniji istočasno še en podoben turnir, tako da nekaterih dobrih ekip ne bi bilo. Organizatorji sicer še iščejo možnosti za ispeljavo turnirja, kako se bodo napori obrestovali pa bomo videli v naslednjih dneh. Kolesarjenje - rekreacija Predsednik ŠKD Šared, Emil Čer-neka, se je v sredo, prvega avgusta odpravil na dvodnevno kolesarjenje v slovenskih hribih. S soporogo sta se namenila na Mangart. Štartal je ob šestih, bil tri ure kasneje že v Sežani, nato pa sta družno nadaljevala pot do Kanala. Po kosilu je sledila pot proti Bovcu, tako da je do večera prevozil 76 kilometrov. Prenočila sta v Čezsoči in ob 6.00 zjutraj krenila proti Mangartu. Na vrh je prišel v dobrih štirih urah in prekolesaril novih 27 kilometrov. Vsega skupaj se je do doma nabralo 203 kilometre v približno 11 urah in pol. Tudi fantje za obstanek? Igralci začenjajo svoje drugoligaško (prvobeligaško) prvenstvo teden dni za dekleti, 22. septembra in to kar pri kandidatu za napredovanje, ekipi Krke iz Novega mesta. V moškem kolektivu so imeli kar velike ambicije po koncu lanske sezone, vendar se od vsega skupaj ni zgodilo veliko, oziroma, ni se zgodilo skoraj nič. Sprememba je le na mestu trenerja, saj bo ekipo spet prevzel Vlado Hrvatin, ki obljublja, da bo prepričal nekaj igralcev iz “zlate generacije”, da se vrnejo v moštvo. Uroš ZA-vrtanik, ki je vodil ekipo v zadnjih tekmah prvenstva in jo rešil pred izpadom ostaja pri mlajših selekcijah, kar si je vedno tudi želel. Razpored jesenskega dela 22.09.07 MRK Krka:RD Izola 29.09.07 RD Izola:RK Radeče 06.10.07 MRD Dobova:RD Izola 13.10.07 RD Izola:RD Moškanjci 20.10.07 RK Sežana:RD Izola 10.11.07 RK Krško:RD Izola 17.11.07 RD Izola:RK Grosuplje 24.11.07 RK Dol-Hrastnik:RD Izola 01.12.07 RD Izola:MRD Maribor 08.12.07 RK Ajdovščina:RD Izola 15.12.07 RD Izola:RD Ribnica Brezplačni jadralni tečaji Jadralni klub Olimpie še zadnjič v tem poletju vabi predvsem Izolane na poletne tečaje jadranja na jadrnicah razreda optimist, Evropa in Laser. Jadranja se lahko učite vse delovne dni v tednu. Tečaj traja dva tedna, vsak delovni dan od 10.00 ure do 16.00 ure, z vmesnim kosilom v SGTŠ. Občina Izola sofinancira izvedbo brezplačne šole jadranja za mlade iz občine Izola, sicer pa cena tečaja za mlade iz drugih krajev, znaša 4,5 Eura na dan (brez kosila) Udeleženci dobijo na razpolago jadrnico, rešilni pas, strokovno vodstvo in vse drugo, kar za jadranje potrebujejo. Prijave sprejemamo na tel. 040 794 536 (Mef) ter na elektronski naslov: drago.mislej@mandrac.si Zborno mesto je pri klubu (Veluščkova ulica) ob parkirišču Rampo. & AVTOCENTER Sermin 7c, Koper Tel: 05/46-31-060 GSM: 031/667-792 www.bajc.si Novo v KOPRU CHEVROLET ČETRTEK , 9.AVGUST 2007, ŠT. 719 Zapis s podeželja IZOLA TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Mesto se igra z vasjo kot mačka z mišjo »Že spet moram v Izolo«, sem si rekla, »po opravkih, saj v Kortah, ki je sicer edina večja vas v občini) nimamo trgovine, pošte, bankomata, zdravnika, še celo spodobne ceste ne... Tu ostaja le še cerkev (brez lastnega župnika) in župnišče z odpadajočim in pomazanim ometom. Domala vsaka slovenska vas z le po nekaj sto prebivalci, celo na do pred kratkim nerazvitem Kozjanskem, nas je že davno prehitela!« Pa poglejmo še nekaj naših pomanjkljivosti: IME KRAJA Pred skoraj dvajsetimi leti sta Cetore in Korte dobili svoji izvirni imeni. (Prej sta bili par desetletij Vinica in Dvori.). Cetore so na hiše takoj dobile tablice s tem imenom. Ali morda zato, ker se tam ljudje lažje kaj dogovorijo, saj jih je le za eno veliko rodbino, v Kortah pa je gospodovala krajevnoskupniška »komanda«, često z ne ravno domačim vodstvom? Ali imamo zato še po dvajsetih letih na hišah tablice s starim napisom Dvori? Obiskovalci nas sprašujejo, če smo Korte, kot je na vaški tabli napisano ali Dvori, kot piše na hišah. Zaselki Čedlje, Medoši, Morgani bi že morali imeti lastne table, saj vendar imajo dovolj hišnih enot za to! Da tujcu (pa včasih tudi domačinu) ne bi bilo treba napraviti kilometrov in zapraviti celih ur v iskanju hišne številke na obsežnem naseljenem, njivskem ali gozdnatem prostoru med Morgani in Medoši oziroma Stari vasi. Ali naj si naposled začnemo kar sami postavljati oznake, kot so to storili v Morganih? Tudi kažipota za pokopališče ni in, ko prihajajo na pogrebe ljudje iz drugih krajev, ne vedo kam naj gredo. Vsaj zdaj, ko so kraj vendarle nekoliko »osvežili« z novo pridobitvijo - mladinskim hotelom »Stara šola«, bi pred kulturni dom vsekakor sodil zemljevid s kraji v Kortah in v krajevni skupnosti in z našimi zanimivostmi? Številni obiskovalci bi se nedvomno razveselili kake razglednice, prospekta, vodiča, knjižice...V razvitih krajih povsod po Sloveniji kar tekmujejo s podobnimi »domislicami«! OBČINA Pred leti so rekli, oziroma zapisali, da »podeželju ne smejo dati občine, saj bi komandirali v njej Slovenci, oziroma, bi komandirala Cerkev«. Korte so se za občino borile ob svojem narodnostnem samozavedanju, pred 130. leti. Da občine fašizem ni dal in je vaško samoupravo okrnil, celo ples pa so organizirali izolski fašisti, je razumljivo. Takoj po osvoboditvi leta 1945 smo imeli vsaj par let krajevni ljudski odbor. Po osamosvojitvi smo nekateri upali na lastno občino, a po propadu Demosa so se te sanje razblinile. Torej, občine ni hotela dati ne Avstrija, ne Italija, ne Jugoslavija, in nimamo je niti v svobodni Sloveniji! Vedno je bilo »mesto« tisto, ki nam je gospodovalo, pravzaprav nam vedno bolj gospoduje. Ali zato, ker bi bilo morda v interesu našega zahodnega soseda, da se dvojezičnost razširi tudi na podeželje? Upam, da kdo med nami vendarle ne misli, da smo pristali v evropski združbi, ker bi hoteli, da nam kdo dokončno spodreže korenine, morda celo zato, ker sami ne bi bi hoteli vedeti oziroma bi nas bilo sram lastnega porekla, ali zato ker bi menili, da je drugod vse boljše od našega? Naprimer krajani nekje v Sloveniji, manj kot 600 jih je, so si izborili svojo občino. Zgradili so si novo dvoetažno šolsko stavbo, za 20 učencev in za vrtec! Restavrirajo svojo starodavno cerkev, imajo trgovino, pošto, muzej, turistični urad, saj je turizem v razcvetu, imajo vrsto dejavnih društev, prirejajo razstave, izpeljava raznih prireditev ni noben problem. Le do zdravnika morajo v večji bližji kraj ali pa pride do njih na dom. Ljudje kot eden! V drugem slovenskem kraju so dobili občino, pa jih je manj kot 1800 in kaj vse tam imajo! Mi pa molčimo in se lagodno globaliziramo! Pa ne le mi, celotna Slovenska Istra, tista podeželska, poseljena z avtohtonimi Slovenci, nima niti ene samostojne občine! Sprašujem se, ali ima morda nekdo »veto« nad tem prostorom, da smo se ljudje tako pasivizirali, se pozaprli vase in le skromno čakamo, kaj nam bo mesto milostno poklonilo. V TEJ STAVBI JE V SOLSKEM LETU isis - iszo ZAČELA DELOVATI SLOVENSKA LJUDSKA ŠOLA KULTURNE RAZMERE Kulturne razmere se ustvarjajo ob vzdušju, ki vlada med ljudmi in ob želji po duhovnem napredku. Ker pa tega že pri otrocih ne znamo ah nočemo več privzgajati, so kulturne razmere siromašne. Nekaterim vsaj cerkev in vera vsaj nekaj pomenita, drugim nič, tretji jo rabijo samo za posebne in osebne življenske prilike, za skupnost pa jim nič mar ... Nimamo etnološke muzejske zbirke, zbirko slik extempora pa v »depoju« . V odrski garderobi mladina prireja svoje privatne žure. Ponoči in do belega dne so veselice na odprtem, da nam kratijo spanje. Dvorana kulturnega doma sameva, saj zanimanja za kulturo pri tistih, ki zdaj »gospodarijo«, ni. Vanjo vlagamo in vlagamo, a zakaj? Za tistih nekaj ljudi, ki bi si ogledalo predstavo tudi drugje? Mladine, ki bi morala biti pri kulturnem razvoju kraja v prvih vrstah, itak ni zraven. Sicer, kako bi se šli kulturo in kulturni ponos, ko našo populacijo bega že »od glave navzdol« vprašanje identitete. ŠOLA Izgubili smo lepo zidano šolsko stavbo in drugje sestavili montažno, ker je bila stara preblizu cerkve. Montažna stavba bo kmalu razpadla, pa s svojim liberalizmom in pišmeuharstvom tudi izgubila učence.« Zidano stavbo smo »šenkali«, čeprav so se naši predniki zanjo borili dolgih 25 let, gradili so jo tudi s prostovoljnim delom. V Kortah bi lahko imeli celotno in samostojno osnovno šolo, če bi se znali zagrebsti za svoje korenine in imeli več ponosa in čuta pripadnosti kraju! Otrok je bilo in je še vedno dovolj, toda interesi naših oblastnikov pa tudi nekaterih domačinov so pač drugačni... No, pred popolnim razdejanjem je že obnovljeno stavbo k sreči rešil zasebnik in jo preuredil v mladinski hotel za izobraževalne namene. Ima pa ta nekdanja prva slovenska šola latinski napis, smerokazi (žal na enojezičnem prostoru tudi italijanski) pa nakazujejo, kje je. TRGOVINA Ko pridejo študentje v naš hotel Hostel - Ostello, najprej vprašajo za trgovino, ki je tudi nimamo. (Imamo pa mladinsko računalniško bazo in, če kaki ženici zmanjka mleko, kruh ali pač kaj drugega, bi lahko prišla to kar semkaj naročit - prek spleta....) Zato je lahko srečen tisti, ki ima okoli sebe svoje ljudi, da ga peljejo nakupovat v mesto. Drugi, ki svojcev nimajo, in še zmorejo, vlačijo svoje torbe po avtobusu in potem z avtobusne postaje domov na vozičku. Oblast z lahkoto prodaja ob naših mestih zemljo preštevilnim trgovskim centrom, da se medseboj izpodjedajo, na podeželju pa tudi zato ni več trgovin. POŠTA V mesto moraš tudi po priporočeno pošto, če te ni doma, ko jo poštar prinese. Da ti jo ponovno prinese, je treba pa plačati. V Jagodju, ki je tako-rekoč v Izoli, so postavili pošto, v Kortah ne. Nekoč je bila pri nas sicer skromna pošta, a bila je ... Še danes rečejo pri tej hiši Na pošti. ZDRAVNIK Tudi k zdravniku je treba v mesto. Po vojni, v času, ko je bil v Izoli en sam zdravnik, smo ga imeli vsaj enkrat na teden! Ko smo sprožili ta problem na sestanku o širitvi našega »zadružnega množičnega kulturnega svetišča«, mi je občinski odgovorni za krajevne skupnosti, odgovoril, naj si zdravnik, ki hoče priti v Korte, sam »rihta« prostor. Šmarje, Ankaran, Dekani, od koder je lažje priti v mesto, ga imajo. BANKA V mesto je treba po denar, saj niti bankomata nimamo. POKOPALIŠČE Do pred dveh let je naša KS sama skrbela za naše pokopališče. Zdaj ga upravlja izolska komunala. In pridobitev? Vsiljevanje dvojezičnosti! Ce slučajno kdo opozori na enojezičnost našega prostora, je lahko deležen tudi kake zmerljivke. Da bi bila mera polna, osmrtnico moraš izobesiti kakor veš in znaš kar sam, in to celo s pravopisnimi napakami. Nada Morato Od kulture do umetnosti Rudijev Kambiament za Izolane (in turiste) V soboto na na Manziolijevem trgu nastopil Rudi Bučar, izolski glasbenik, ki je s svojim drugim projektom Kambiament pred meseci dvakrat napolnil izolski kulturni dom. Tudi v soboto bo tako, saj za njegov nastop ne bo treba plačati vstopnine. Rudi Bučarje seveda ljubimec izolskega poslušalstva, ki ima rado domače melodije z znanim istrskim in delno tržaškim pridihom. Tudi njegova nova plošča Kambiament, ki je vsekakor nekoliko manj tradicionalna od prvega albuma, ohranja dovolj stika s publiko, še več pa ga je na nastopih, ki so običajno prava istrska fešta. Nedvomno bo tako tudi v soboto. Izolski Center za kulturo, šport in prireditve je imel pri pripravi letošnjih prireditev kar precej težav, saj se je njihov fond pred poletjem bistveno skrčil, velikemu številu pri- reditev pa niso bili naklonjeni niti turistični delavci v Izoli, ki so želeli manj a kvalitetnejše nastope. Verjetno med te sodi tudi koncert Rudija Bučarja, ki bo gotovo doživetje za tiste, ki si niso ogledali katerega od dveh nastopov v kulturnem domu, nekaj pa bo k ugodju prispevala tudi bližnja “odprta ulica” v sosednjih Koprski in Ljubljanski ulici, ki bo koncert dopolnila z lutkovno predstavo Lutkovnega društva Marioneta in s projekcijo igranega kratkega filma Ljudomorec. Skratka, sobotni večer bo, ob lepem vremenu, dobra napoved za bližnji Ribiški praznik. Japonščina v izolski mestni knjižnici V Mestni knjižnici Izola že drugo leto zapored poteka poletni tečaj spoznavanja japonskega jezika in kulture za otroke, ki ga vodi japonologinja in knjižničarka Damjana Špik. Prvo leto so se otroci naučili pozdravov in podobnih lažjih vsebin ter se lotili zlaganja famoznih origamijev in risanja stripov, letos pa so se lotili zahtevnejših projektov, kot je recimo pisava hi-ragana, to je -razloži Damjana- japonska zlogovna pisava. Otrokom se zdi posebej zanimivo, da japonska abeceda deluje podobno kot naša zahodnjaška, vendar za razliko od naše, kjer zapisujemo glasove, v japonščini zapisujejo zloge. Pri zapisovanju hiragane -podrobneje razloži Damjana-gre za zapisovanje posameznih vodoravnih ali navpičnih črt - potez, to pa je zaporedje, s katerim se v japonščini oblikuje črko. Sliši se precej zapleteno, zato me je zanimalo, kaj o japonski pisavi, jeziku in kulturi pravijo nekateri udeleženci tečaja. Lej la (10): »Japonščine bi se rada naučila, ker bi rada spoznala nove črke in besede. Zanimivo se mi zdi, da japonska abeceda ne pozna samostojne črke j. Veseli me tudi zlaganje origamijev, zato na tečaj japonščine vedno pridem z veseljem.« Rada (13): »Japonščina se mi zdi zanimiva, ker je tako drugačna. In sedaj že vem, kako se v japonščini napiše moje ime.« Roman (11): » Moj oče pozna ene Japonce in ker bi rad komuniciral z njimi tudi jaz, sem se odločil, da se naučim njihovega jezika. Pa tudi japonske risanke bi rad spremljal v originalnem jeziku. Kom bom velik, upam, da bom lahko obiskal Japonsko.« (Ksenija Orel) Zdaj je čas za več samoiniciativnosti Najemniki ateljejev ter nekateri trgovci v Ljubljanski in Koprski ulici se po drugi soboti “odprte ulice" že sprašujejo, kako naprej. Medtem ko nekateri čakajo na iniciativo drugih se posamezniki že odločajo, da bodo sami zavihali rokave. Pokazalo se je namreč, da se nič ne zgodi samo od sebe. Če je bilo v soboto na Malem trgu (Piazzeti) v Ljubljanski ulici živahno in dobro obiskano, je bilo v sosednji ulici vsakdanje dolgčas. Razlog je bilo seveda dogajanje na trgu in pomanjkanje dogajanja v Ljubljanski ulici. To soboto bo menda drugače. Na Malem trgu je mimoidoči in tiste, ki so tam ostali malo več časa navduševal Elvis Šahbaz, lokalni multipraktik, ki se v trenutku spremeni iz vzdrževalca v natakarja in iz natakarja v kitarista. S svojimi skladbami, ki bi jih najlažje uvrstili nekje med klasiko in ambientalno glasbo s primesmi bluesa, je v staro mesto prinesel nekaj novih zvokov, ki so daleč od populizma, ki je sicer rad prisoten v teh krajih. Za poseben dodatek k temu nastopu je prispevala tudi soseda, ki je prebrala izvrstno pesem Veliki voz, ki je posvečena tudi našemu mestu. Za zaključek večera pa so si ogledali še kratki igrani film Izolana Borisa Palčiča z naslovom Kratka himna domovini, ki je bil v celoti posnet v sosednji Smrekarjevi ulici. Film govori o tem, kako skozi majhno mesto hitijo različne države in sistemi, ljudje pa pravzaprav ostajajo točno tam, kjer so vedno bili. V soboto bosta članici lutkovnega društva Marioneta pripravili kratko igrico za obiskovalce prireditve “odprte ulice”. To soboto bo Odprta ulica spet “odprta” tokrat tudi z lutkovno predstavo, ki jo pripravlja Lutkovno društvo Marionete v Ljubljanski ulici. Aljoša in Tjaša Križ bosta ob 19.30 uri odigrali polurno lutkovno predstavo pred novimi prostori Lutkovnega društva v Ljubljanski ulici. Na Malem trgu bodo ob 22.30 uri zavrteli še en kratki film, ki je nastal v Izoli. Gre za film pokojnega režiserja Janeta Kavčiča z naslovom Ljudomorec v katerem je ob kopici izolskih statistov in amaterskih igralcev zaigral tudi Vlado Kreslin. Etno Histria šteje prvo petletko Včeraj se je na Manziolijevem trgu predstavila največja skupina godcev v letošnjem poletju. Nastopili so udeleženci že petega mednarodnega tabora Etno Histria, ki je v Istro privabil petdeset mladih glasbenikov iz desetih evropskih držav. V glasbeni delavnici, ki je trajala od 2. do 8. avgusta so se udeleženci drug od drugega učili novih etno, jazzovskih in drugih napevov in na koncu ustanovili orkester Etno HistEria. Mlade ustvarjalce smo lahko poslušali v sredo ob 21. uri na Manziolijevem trgu. Tabor spremlja tudi šest igralcev in režiserjev praške Akademije lepih umetnosti, ki so celotno dogajanje tudi gledališko oplemenitili. Kulturniški smerokazi Četrtek, 9. avgust 2007 Park Pietro Coppo - ob 19.30 GIGI BRUNELLI (ita), ulična predstava Kino Odeon - ob 21.00 Zadnji poljub - Last Kiss (romantična drama, 2006, ZDA) Petek, 10. avgust 2007 Kino Odeon - ob 21.00 Zadnji poljub - Last Kiss Sobota, 11. avgust 2007 Ljubljanska in Koprska ulica - od 19.00 do 23.00 ODPRTA ULICA - projekt izolskih ustvarjalcev 19.30: Lutkovno gledališče Marionete (Koprska ulica) 22.30: projekcija filma Ljudomorec, ki je bil posnet v Izoli. Manziolijev trg - ob 20.30 KAMBIAMENT koncert z Rudijem Bučarjem Kino Odeon - ob 21.00 Zadnji poljub - Last Kiss_ Nedelja, 12. avgust 2007 Kino Odeon - ob 19.00 Zadnji poljub - Last Kiss Kino Odeon - ob 21.00 Oceanovih 13- Ocean’s Thirteen (akcijska komedija, 2007, ZDA) Ponedeljek, 13. avgust 2007 Kino Odeon - ob 21.00 Oceanovih 13- Ocean’s Thirteen Torek, 14. avgust 2007 Kino Odeon - ob 21.00 Oceanovih 13- Ocean’s Thirteen Sreda, 15. avgust 2007 Kino Odeon - ob 21.00 Oceanovih 13- Ocean’s Thirteen Četrtek, 16. avgust 2007 Park Pietro Coppo - ob 19.30 CLAUDIO & CONSUELLO glasbeno-žonglerska ulična komedija Kino Odeon - ob 21.00 Disturbia- Disturbia ___________(triler, 2007, ZDA)_________ Petek, 17. avgust 2007 Manziolijev trg - ob 20.30 KATALENA koncert etno glasbe Sobota, 18. avgust 2007 Manziolijev trg - ob 20.30 BRINA koncert etno glasbe Sreda, 22. avgust 2007 Park Pietro Coppo - ob 19.30 PASKUDARIJUM (Slovaška) lutkovno gledališče PIKI, Zgodba o porednih otrocih Od 20. do 26. 8. 2007 Art Kino Odeon ne bo obratoval zaradi letnega dopusta. galerija INSULA SMREKARJEVA20izola,tet.05/64i5303 20 let GALERIJE INSULA Galeriji Sqart« Koper razstava »grafične sekcije« Galerija Insula razstava Boris Benčič, Viktor Birsa, Luciano Kleva, Ljerka Kovač, Bojan Štokelj, Jože Pohlen, Arelena Beba Zakonjšek Galerija Gasspar v Piranu razstava članov DLU Insula (2. del) Pretorska palača v Kopru razstava članov DLU Insula (3. del) Palača Manzioli Razstava fotografij Remigio Grižonič Galerija Alga / Kristanov trg 1 18. MEDNARODNI SLIKARSKI EX-TEMPORE izoia zoo/ V počastitev Melince rojstva umetnik Lojzeta Spacala razstave mozaikov, tapiserij in likovne ladijske opreme Galerija Loža Koper / Mestna galerija Piran Pirografije Zdravka Kuhte v Mestni knjižnici V Mestni knjižnici so na ogled pirografije Zdravka Kuhte, nekdanjega ribiča, ki je v zadnjem času postal pravi mojster tega umetniškega izraza. Razstava v izolski mestni knjižnici je na ogled do 1. septembra, obiskovalci knjižnice pa slike lahko tudi rezervirajo. HOTEL DELFIN Razstava “Mestne cvetke Izole” ali kako člani likovnega društva LIK vidijo neurejen prostor v Izoli. Razstava bo odprta do 5. 9. 2007. Foto nagradna akcija: Pritisni jo! Zaključujemo prvi krog fotografske akcije, ki smo jo poimenovali: Pritisni jo! V naslednjih dneh bo komisija pregledala prispele fotografije in izbrala tiste, ki bodo doživele povečavo in bodo postale del fotografske razstave, ki jo planiramo za sredino septembra. Glede na to, da poletje še kar traja pa smo se tudi odločili, da bomo tudi za sodelovanje v avgustovskem delu akcije ohranili isto tematiko: POLETJE. Vzemite aparat ali telefonček in PRITISNITE JO (dobro fotografijo) nato pa jo pošljite po elektronski pošti na naslov miroart@siol.net ali na naslov urednistvo@mandrac.si. Lahko pa fotoaparat ali telefonček prinesete osebno v laboratorij Art foto v Drevoredu 1. maja 4A ali v naše uredništvo. Skratka, kakorkoli se boste odločili, vsakemu sodelujočemu bodo v Art Foto brezplačno razvili tri fotografije s katerimi boste sodelovali na “tekmovanju”. Prvi izbor in nagrajevanje smo, zaradi .res kratkega termina z 31. julija prestavili na 8. avgust. Za konec pa še najlepše: Nagrade za najboljše fotografije (po izboru strokovnjakov) bosta prispevala Mandrač in veleprodajno podjetje Bora d.o.o. mantor/m: 10 Poletne misli ČETRTEK , g.AVGUST 2007, ŠT. 719 Sejem bo v parku Kdo bo naredil prvi korak? Za umetniška dela Borisa Benčiča, se vse odkar je slišati o prodaji lokala, zanimajo nekateri ljubitelji njegovih del, manj zanimanja pa so pokazali tisti, ki jim je umetnost pravzaprav služba. Obalne galerije, ki so lani pripravile odmevno retrospektivo Benčičevih del bi gotovo lahko pokazale več zanimanja, pričakovati je, da se bodo zganili tudi v Društvu likovnih umetnikov Obale in Krasa, konec koncev pa bi lahko pri tem sodelovala tudi Občina Izola, saj gre za dela njenega občana in občinskega nagrajenca. Nekaj namigov v tej smeri je bilo iz občinske hiše že slišati, tako da upamo, da bodo dela iz Kroga ostala tudi takrat, ko lokala ne bo več. 11. avgusta in 8. septembra od 9. do 20. ure park Pietro Coppo f v centru Izole - I v svoje roke in ponudil galeristom Benčičeva dela, v zameno pa zahteval le skrb, da jih sami poberejo s sten. No, to vsekakor ni preprosto delo, saj so kompozicije kar kompleksne in potrebna bi bila vrla restavratorska roka, a galeristi, žal ali začuda, niso pokazali posebnega zanimanja. Zakaj le? To pač ne moremo vedeti. Dejstvo pa je, da je Boris Benčič ena glavnih figur izolske umetnosti, a tudi navadnega izolskega vsakdana. In ker je bil Boris pač Boris, je veliko svojih del kar podaril raznim prijateljem in znancem. Tako so obalne galerije ostale skoraj praznih rok in je skoraj neverjetno, da jih ne zanima shraniti vsaj nekaj njegovih umetnin. No, tako lahko le upamo, da se bo kdo zganil in nekaj ukrenil. Do takrat pa si jih lahko tisti, ki vas to zanima, ogledate v Krogu, kot tudi že preteklih 15 let. O usodi Kroga pa kdaj drugič. Vsekakor je to lokal, ki je nudil zatočišče kreativnemu delu obalne populacije, in zanimivo bi bilo videti, kako bi izglodala retrospektivna razstava vseh slik, ki so bile odškljokane v teh dveh desetletjih. In teh je na kilograme. Verjemite. Aljoša M. Kaj pomeni zaprti krog? V nekakšnem urbanem jeziku, ali pa tudi že bolj splošnem, je to samozadostna skupina ljudi, ki ne potrebuje zunanjih vplivov, da se ima dobro. Tako bi seveda drugod po Sloveniji ta izraz pojmovali. A se Izola že od nekdaj razlikuje od preostanka naše deželice (oziroma, to si radi izolani predstavljamo), in tudi zato ima izraz zaprti krog pri nas drug pomen. Sploh, če je to Krog, z veliko začetnico, in ne le navaden cirkularni objekt. Da pa ne bomo delali prevelike panike, to je bilo le uvodno jutranje modrovanje. Znani izolski lokal Krog se po dvajsetih letih namreč počasi poslavlja, a je do nekakšnega „deadline“-a še nekaj časa. Neuradno naj bi se ta deadline zgodil oktobra meseca. Razlogi za to pa so, po besedah lastnika Robija, le klasična slovenska zgodba o lastništvu in delitvi le tega. In tako se je celotna hiša, z lokalom vred prodala. Na njenem mestu v Dantejevi ulici pa naj bi nastalo nekaj apartmajev. A trenutno se bomo bolj posvetili drugi težavi te zgodbe. Namreč, za tiste, ki tega ne veste, je na peto obletnico Kroga svoj pečat v lokalu pustil preminuli izolski slikar, kipar, fotograf, režiser in nasploh vsestranski umetnik, Boris Benčič. Boris, ki je bil seveda pomemben del živžava tega zgodovinsko ..umetniškega" lokala, v katerem so se zbirali, jasno, umetniki, glasbeniki in simpatizerji le-teh, je ponudil svoje spretne roke Robiju za obnovo/prenovo prostorov. In tako je nastalo to, kar še vedno lahko opazimo v Krogu. Stene so obdane z značilnimi Benčičevimi reliefnimi kompozicijami, in nekaj je takših, ki bi si tudi zaslužile prostor v kakšni obalni galeriji. Zdaj pa poglavitno vprašanje. Kdo bi sploh moral skrbeti za ta umetniška dela, ker te kompozicije to tudi nedvomno so? No, vsekakor bi to morale biti „in primis" Obalne galerije. A to so inštitucije, ki se same od sebe ravno ne zmigajo. Zato je Robi vzel stvari Tako je bilo ob odprtju prenovljenega lokala leta 1992. Ali bodo Benčičeve umetnine končale kot fasada garaže? Krog je prav poseben gostinski lokal. Star je že dobri dve desetletji, pred petnajstimi leti pa so ga lastniki, ob zelo opaznem prispevku pokojnega slikarja Borisa Benčiča, temeljito preuredili in ga spremenili v pravo galerijo. Zdaj je lokal naprodaj, zato se začenja boj za ohranitev njegovih del. legjcBai Tik PRED KONCEM Kriminalij pa ni! Na tem mestu bi morali objaviti zapise o dogodkih v Izoli v prejšnjem tednu. Zaradi zamenjav v vodstvu policijske postaje in zaradi reorganizacije dela pri obveščanju javnosti, smo ostali brez klasičnih zapisov o naših, zelo lokalnih dogodkih, kijih beležijo naši policisti. V uredništvu se trudimo, da bi KRIMINALIJE dobili nazaj. Upanje ostaja. Meduze prihajajo Morski biologi so v Piranskem zalivu, v neposredni bližini plaže pod piransko cerkvijo, pred dnevi naleteli na majhne in zelo prozorne meduze z rumenkastim pridihom, imenovane olindias phosporica. Kot pravi vodja Morske biološke postaje Piran Alenka Malej, za meduze, ki so največkrat krajše od centimetra, najbrž nimamo slovenskega imena, čeprav so v vročih poletnih dneh običajne za Jadransko morje. Zadržujejo se v skupinah in tvorijo nekakšne oblake, a jih kopalci zaradi majhnosti in prozornosti pogosto spregledajo. Prav zato se jim težko izognejo, srečanje z njimi pa jim pusti začasen spomin; majhne meduze namreč sodijo med ožigalkarje. In kaj storiti, če nas opečejo? Prizadeto mesto čimprej speremozmorsko vodo ali s kisom. Nekateri priporočajo celo, naj ga premažemo s paradižnikom, vendar morski biologi njegove učinkovitosti niso preverjali. Pravijo le, da so meduze najbrž prisotne tudi v Izoli in Kopru ter da ne gre pozabiti, da lahko kopalce opečejo tudi manjši ožigalkarji in vetrnice, pritrjeni na morski travi. Velikih klobučnjaških meduz, ki jih je bilo pred začetkom poletne sezone pogosto videti in so povsem neškodljive, pa v slovenskem morju ni več. Morje kljub visokih temperaturam tokrat ne “sluzi”. O kakšnih posebnostih ne poročajo niti hrvaški niti italijanski morski biologi. Letošnja kopalna sezona je torej - z izjemo meduz olindias phosporica - nadvse ugodna. (vir-Primorske novice) Nova moč Pisarno komunalnih privezov, kot po domače pravimo, je do nedavnega vodil Slavko Dobrin. Zdaj se odpravlja v pokoj, na njegovo mesto pa je prišel Rado Cerovac, ki je odslej pravi naslov za vse težave in vprašanja v zvezi z upravljanjem in delanjem reda pri komunalnih privezih. Kaj bi znak rad povedal? To, da je v Izoli polovica prometnih znakov odveč, je bolj ali manj jasno. Nekaj pa je tudi takih, ki bi radi nekaj povedali, pa jih nihče ne razume. Eden takšnih je tudi na MAnziolijevem trgu na začetku Spinčičeve ulice. KAj bi po vašem rad povedal ta prometni znak? MALI OGLASI Nepremičnine • Dve študentki 1. letnika pedagoške fakultete, urejeni, nekadilki, iščeva manjše stanovanje v okolici Kopra, inf: 031/547 042 ali 051/243 959 • Sobo oddam študentoma - nekadilcema. Informacije: 051 672 160 • V Izoli ali okolici najamem garsonjero za daljše obdobje, tel 040 701 108 • Zamenjam enosobno stanovanje (40 m2) Ljubljana - Vič, za enako ali garsonjero v Izoli. Tel.: 051 341 727 • Kupim garažo v Izoli. Tel. 041 • Nudim inštrukcije matematike za osnovne in srednje šole Gsm: 041 287 425 • Inštruiram slovenščino, italijanščino in angleščino na vseh stopnjah. Tel.: 040 245 683 • Nudim pomoč in varstvo otrokom, tudi takšnim s posebnimi potrebami. Pokličite na GSM 041 856 855 • Starejšim nudim pomoč na domu Tel.: 041 233 451 • Za skromno nadomestilo nudim pomoč pri čiščenju in pomoč starejšim ljudem pri vsakdanjih opravilih. Tel.: 051 251 211 • Starejšim obolelim ter drugim , nudim pomoč in oskrbo Tel 040 701 108 Razno 488 346 • Uslužbenka srednjih let išče v Izoli ali njeni okolici skromno garsonjero ali enosobno stanovanje za daljši čas. Tel.: 031/598 633 Vozila • Prodam OA Fiat Tempra 1.6 SX. Registrirana do 2.7.2008 Inf.: 040 523 010 • Motor “chopper” Kimko 125, prevoženih 15.000 km, zelo dobro ohranjen, nove pnevmatike, črne barve, prodam za 1.000 Eur. Ogled je možen v Izoli po dogovoru. Informacije: 041 584 056 Delo • Ponujamo delo za pomožna dela v knjigovodskem servisu v Izoli. Za informacije po 17 uri na tel.: 041/778606 • Bife Sonček v Ljubljanski ulici išče natakarico. Delo v eni izmeni, tel.: 040 888 518 • Ponujam delo v strežbi in pomoč v pizzeriji za daljše obdobje. 041 827 039 • Pizzeria na obali zaposli izkušenega picopeka. Tel.: 041 566 751 • Pomoč v hiši in okoli nje iščem, tel. 031 599 650 • Oddam jogi 160x200 cm z dekorativnim vzorcem. Tel.: 031 377 536 • V RK Izola bi bili veseli darovalca jedilnega kota iz kuhinjskega elementa, velikosti 60x60cm. • Klena, kraška drva PRODAJAM, tel 040 342 200 • Prodam čisto nov mobitel mobi čuk SAGEM, za 85 evrov. Inf: 031 203 782. • Prodam: kontaktgsm:031381759; 2x rolerji roces št. 39/37 za 45 eur ; tiskalnik hp deskjet 670c za 30 eur ; kolo Mistral rdeče primerno za otroke do 12 let polno vzmeteno za 150 eur; kolo Mistral srebrne barve za otroke do 12 let sprednji mortizer za 150 Eur • Prodamo nov lesen čoln, dolžine 4,85 m z izvenkrmnim motorjem in opremo. Cena po dogovoru. tel 6414 404 ali 031 885 426 • Voziček Chicco, moder karo z ravno strehico prodam (10 EUR) ; Dvopostel-no posteljo 160xl90cm, masiva bukev, brez visokih stranic, razstavljena prodam za 100 EUR; Chicco stolček, na štirih kolesih, moder karo, mizica, nagib stolčka tri variante, nastavljiva višina, prvi lastnik, lepo ohranjen za 40 EUR; Montainbike skoraj nov za otroka do velikosti 160 cm metalne barve za 60 EUR; Novo WC školko Dolomite podarimo, tel 031 505 237 • Prodamo otroško sobo italijanskega proizvajalca v beli barvi. Sestavljena je iz omare, komode, povijalne mize, raztegljive postelje z jogijem velikosti 120 x 70 cm (160 x 70 cm) in zaboj za igrače. Tel.: 041 860 393. Poslovalnica Izola Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00 NLB®. ‘.‘bfeNpva Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Kdo bi se sončil če je v vodi lepše Morje se je nekolioko ohladilo, na suhem pa je spet vroče. Dokaz sta fotografiji na katerih je videti, da se imajo tisti v vodi prav lepo, tisti na suhem pa “trpijo”. Po polžje v pasji vročini Tako se je na Mangart vzpenjal, bolje rečeno “plazil” predsednik ŠKD Šared, Emil Černe-ka. Najprej so ga nategnili, da grej o v hribe na hladno, potem pa takšna-le pasja vzpetina. Dovolj je feminizma med živalimi Tako si je verjetno mislil ta pregreti četve-ronožec in se pognal med valove, čeprav je voda imela kakšnih 28 stopinj. Ampak, tega, da so na fotografijah pasjih dni same mačke, enostavno ni prenesel več. Pasji dnevi so pasji in ne mačji dnevi. s Hitrostne ovire so lepše Še vedno so tam kot so bile, le da so bistveno lepše. Namesto betonskih korit so zdaj iz litega železa. Posledice trčenja z njimi bodo enake, le stroški bodo (za občino) verjetno višji. Če pa bi ob njih kdaj stal policist ali redar, bi bile tudi učinkovitejše. KO MESTO ZADIŠI PO NAJBOLJŠI PIZZI! dostava pizz in ostale hrane na dom 041/ 650 333 rezervacija miz 041/ 675953