225. številka. Ljubljana, nedeljo 1. oktobra. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja v vik (lan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po polti prejeinan za avBtro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., M ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste t> kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakral in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Mokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—2(5 poleg gledališča v „zvezdi".
O p r a v n i š t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hišu
očitavši njim, da ljudstvo goljufajo, da so zapeljivci naroda, sebičneži, samo-pridneži itd. He, vi možje, ki ste Brand-stetterja poslušali in mu verjeli, kdo je kot goljuf in samopridnik izkazal se ?
In res teinu agitiranju, temu divjemu huj-skanju, kakoršno je tiral Branostetter posebno po mariborskej okolici, po slovenj-bistriškem in št. lenarskem okraji pripisati je njegova večkratna volitev,, pripisati je mnoga britka ura, ki smo jo Slovenci prebili, videč iz naše prave in resnične velike većine postajati malo manjšino, marsikateri bridek tir no tek nam je narejal, ko smo morali videti in slišati, kako je brezvestno pred ljudstvom natolceval, obre-koval, črnil in v blato gazil čestita imena značajnih naših slovenskih mož, delujočih in mnogo žrtvujočih za domovino svojo.
Ker ni denarja imel, da bi bil špekuliral, našel si je tovariša Konrada Seidla. S tem sta „men jic e jezdarilau in drug drugemu denar dobivati pomagala, ko pa skupaj nij več šlo, delal je Brandstetter na svojo pest, celo prijatelja oberačil, ob jednom pa skušal neki nič vredni rudnik, ki ga je za par tisoč kupil, prodati za jeden milijon itd. kar bi se bilo gotovo posrečilo, ko bi ga „krach" ne bil prehitel.
Zadela ga je osoda. Mehkim nekaterim Slovencem se bode morda še smilil. Zdaj je mrtev. Naj mu odpuste, kar jim je osobno storil hudega, če hočejo, a kar je na našem narodu pregrešil, tega nam ne treba pozabljati ni njemu niti drugim protivnikom Slovenstva.
Jugoslovansko bojišče.
Borba se je na srbskej Moravi zopet začela na korist Srbom. Iz Belgrada poroča oticijalni telegram 20. septembra t Včeraj
je bila bitva na levem bregu MoraveT ki je dvanajst ur trajala. Srbi so> prešli črez re ko pr i 15 ob o v i štu i n B u j-miru in oba ta kraja zaseli. Ilorva-tovićje operiral Turkom za hrbtom in je posedel Krušje. Turšk) položaji so tor ej zaj et i."
To je jako imenitno poročilo. Ko bi Srbov zdaj, kadar so enkrat strategično tako srečuo> začeli zopet, le nekoliko več bilo, ne bilo bi nikakor dvomno, da bi od vseh stranij obkoljene Turke uničili. Turki so zdaj namreč stisnoui samo na jedno ali na polu drugo mi« ljo zemljišča. Okolo in okolo, pri Bujmiru in Krušnji na jugu, pri Djunisu na severo-zapadu in od Deligrada od istoka jih Srbi imajo zajete. Velik« stvari se mogo zgoditi. Bog daj Černjajevu in Srbskej vojski te dni srečo in junaštvo.
Turki bodo zdaj morali poskušati, kako se probijejo iz železne verige ven. V tem ko to pišemo, morda je uže krvavo bitje. Kdo bi si drznil prorokovati. Upanje pa imamo, da bode zmagovala pravična stvar.
Iz Belgrada so poroča, da je poveljništvo pri Ibarskej armadi namesto Čolak -Antiča prevzel ruski general Nov o-Selo v, ki je iz kavka/kili vojsk kot izvrsten vojak znan.
V srbskem vojnem ministerstvu se meni, da bode v 4 tednih mogoče 32,000 novih mož narodne vojske na bojišče postaviti.
Srbska vlada je sklenila te dni nove kontrakte za moko, rajž itd. Več oficirjev je šlo črez mejo nakupovat za vojsko.
Iz Dubrovnika se „P. Corr.u brzo-javlja, da je črnogorski knez odšel iz Cetinja k svojej vojski, prej pa je ujetega Osnian-pašo izpustil iz ujetništva.
Frice Brandstetter obsojen.
NemŠkutarji na dulenjem Štajerskem, naši hudi protivniki odkar smo se Slovenci narodno zavedati začeli, imeli so 28. septembra t. 1. nevesel dan: njih nekdanji politični vodja, bivši glavni politični agitator, aranžer vseh nemškutarskih taborov in velicih volilnih shodov, bivši nemškutarski deželni in državni poslanec nam protivne stranke Frice Brandstetter je bil pred celjsko porotno sodnijo krivega izpoznau goljufije in od sodišča <>!»*<»jen ■m pet let teške ječe, poostrene vsak mesec z jednim postom.
Čudna prikazen, ta Brandstetter. Rojen Dunajčan, postane vojak, pride kot vojaški učitelj v mariborsko kadet no šolo. Tu si ogleda zemljišče okoli, našo prelepo slovensko zemljo v mariborskej okolici in cel plan se rodi v mladem možu. On špekulira. Po politiki bi rad postal velik in bogat. Ne vodi ga ljubezen do svojega roda, ne vodi ga navdušenje mladostnega srca, ne ljubav do domovine, ne: umazana špekulacija ga vrže na politično polje, in sicer baš mej nas Slovence !
Da bi kaj postal, mora najprej lejtnant-stvo odložiti, vzame, da si lep močan mož, staro bogato vdovo za ženo. Ko mu ta premoženja neče prepustiti, dobi brez dela in brez posla tu stoječi mladi mož nekaj krajev jedne njive od svote stare žene v dar, toliko da plačujo 2 goldinarja in 13 krajcarjev davka od nje in tako ima aktivno in pasivno volilno pravico v Rad vanj i pri Mariboru. Takoj začne po Mariboru in okolici politično rogoviliti in psovati na nas Slovence. K o 1 i k r a t smo ga slišali na lastna ušesa tega Brandst et-terja, ki je zdaj na pet let ječe obsojen, kako je vpil in javno zabavljal našim slovenskim poslancem in vodjem,
Valovi srca.
(Izvirna novela, spisal J. Medvedov.) IV. (Dalje.)
Kmalu je v bližnji sobi steklenica z rumeno kapljo na mizi, h kateri povabi Ljudmila sama. Tedaj tudi llastislav več ne ugovarja, ampak gre in prisede poleg Javorskega. Ljudmila njemu nasproti.
„In vino veritas!" Tudi Rastislav jame pri vinu kmalu oživalmelega svojega gostilca še bolj spoznavati, da je prav dobrovoljcu gospod, in da ima resnično sočutje do njega. Vsled tega bi tudi on jel prav gorko čislati Javorskega, ako ne bi na njem nahajal reči, katera mu nij všeč.   Rastislav je namreč is-
kren narodnjak, ki iz celega srca živi in gori za Slovanstvo in tudi skuša pri vsaki priložnosti pouašati se Slovencem. Vselej in tudi zdaj se govoreč poslužuje le slovenske besede. Zato pa čuti bridko, da Javorski le sem ter tja kaki slovenski besedi privošči prostorček v svojem širokem nemškem govorjenji. Ko bi Javorski bil slovensk narodnjak, drznil bi se llastislav bogvč kakšne nasledke pripletati na le-to seznauje ž njim! Ali tako ? No mika ga kaj, da bi ožjo zvezo sklepal s človekom, ki je v zanj prevažni zadevi, kakor meni zlasti iz denašnjega občenja spoznavati, ali dvomljivega, ali morda njemu celo nasprotnega duha.
Toliko boljše mu tedaj deje nepričakovana opazba na Ljudmili. Čuti se jej, da tudi ona je vajena z gosposkimi ljudmi občiti v nemškem jeziku ; ali pri tej priliki govori le slovenski, da Rastislav dobro spoznava, da ona to dela pač njemu na ljubo.
Pijača je bila uže do malega potekla, ko domač posel pokliče Javorskega na neki opravek zunaj hiše. V pričo tega vzdigne se brž tudi Rastislav namerjaje se posloviti.
„0 ne, ne, gospod doktor!" zoperstavlja se Javorski. „Zdaj še ne otiđete! Vrnem se v malo trenotkih. Tačas pa izvolite z Ljudmilo nekoliko na vrt."
Kastislav uvidi, da bi res nedostojuo bilo, ako bi mu ne izpolnil te želje. Zato, in ker se mu dozdeva, da ta nasvet tudi Ljudmili nij nepovoljen, meni samo:
„No, če hoče gospodičina Ljudmila biti tako prijazna — rad vas počakam na vrti."
„Meni bode ljubo!" odgovori ona brž pripravljena na odhod.
„Ij, to so ve da!" pristavi Javorski in sam oba spremi do vrta. Tukaj ju pusti sama.
RaBtislavu je v prvem treiiotji samemu
Politični razgled.
:%otr»iij«» ti
V Ljubljani 30. septembra.
Glede <1r£nvnega izbora poroča „N. Fr. Pr.V da bode 18. oktobra sešel se. „P. L.u pa ima iz Dunaja, telegram, ki pravi da ima biti dekret, kateri poslance sklicuje, v nedeljo izdan.
t*atjak», ki se za volitve v deželni zbor pripravljajo, sklenili so ne voliti političnih uradnikov.
V Mjincn je poslanec dr. Scbaup pred svojimi volilci razvijal svoje nazore o nagodbi 2 Ogri in se izjavil proti magjarskim terjatvam. Bomo videli, kako bodo ti junaki v državnem zboru glasovali.
V ogerskem zboru je predsednik naznanjal v prvej seji 28. sept. o znanem Jfti-iciii-vvvnt zaporu ter rekel, da bode terjal izpuščeme njegovo kot poslanca. Minister Tisza je dejal, da je bila patriotična dolžnost magjarske vlade v tem slučaji ne ozirati se na poslansko nedotekljivost. Dotičen odbor naj stvar preišče in poroča.
VmtirJ«* «1 rž ti t <».
tint: i generalni ndjutant carjev, ki je na Dunaji oddal našemu cesarju carjevo lastnoročno pismo, ki je gotovo važno, ker je videti, da niti ministri ne vedo kaj je v ojem, — grof Sumarakov odpotoval je v posebnej misiji v Belgrad. Baje da nosi tudi pismo do Milana.
S»-hski knez se pripravlja oditi v glavni kvartir v Paračin. General Protič mu je naznanil, da srbska vojska ne odjenja, knez mora prevzeti naslov prvega kralja Srbov. V Belgradu in drugod se izjavlja, da oni Srb, kije zoper to, je izdajnik. Občno navdušenje je v narodu, katero ne more niti vlada zadržavati, ko bi htela.
Morda se bode :n še vendar odlo-
čila in stopila na bojišče proti Turkom. Iz Aten se javlja: Tukajšnji listi pišejo vsi za to, da Grška v delo stopi. Večji del Komun-durove stranke je za a k t i v n o politiko dobljen in pričakuje se, da bode v jednej prvih sej prihodnje zbornice v tem smislu interpelacija stavljena.
MliimiiHJtf.i minister Joan Bratianu pojde baje v Livadijo ruskega carja obiskat. — Rumuni ne vedo, kam bi se dejali v politiki, za to kakor slepa kura tavajo.
M*vwa:ij4*ii*kt<t vlada črez Pariz in Carigrad preklicuje vest, da bi ona hotela s Turčijo v zvezo zoper Rusijo stopiti. Perzija pravi, da ostane v narodnem in religijoznem oziru ločena od Turkov.
Dopisi.
Iz IJuI»ljuil<k 29. sept. [Izv. dop. I (Učiteljsko zborovanje.) Včeraj se je zbralo tu okolo 30 slovenskih učiteljev, 3 iz
z Ljudmilo nekaj tesno za primeren pogovor. Za silo tedaj hvali njenega očeta, njenega strica, kako je dober in ugoden gospod, na kar Ljudmila samo prikimajo. Stoprv, ko po umetno izpeljani gredici prideta mej nasade raznih cvetlic, je Rastislav iz zadrege.
„To imate res pravi raj tii, gospodičina!u meni on.
„Veseli me, ako vam je všeč," pravi ona.
„Mora mi biti. To plodno rastenje, to živo cvetenje in ta pravilna vredba v vsem: to ugaja! Vi gospodičina morate posebna prijatelijica biti cvetlicam ?"
„Da, rada, prav rada jih imam. Kaj vi, gospod doktor, pa ne — če smem vprašati ?"
„O gotovo tudi! Cvetlice so lepe, kar je pa lepega, dela veselje človeškemu srcu," odgovori Rastislav zvedavo opiraje oči na Ljudmilo, da ona nekaj zarudi ter hitro pripognivši se skuša z bodečega grma odkrhniti na pol razprezano, bledo-rudečo vrtnico, rekoč:
Štajerskega, drugi iz Kranjskega. I Najprvo je imelo „Vdovsko učiteljsko društvo" svoj letni zbor. Predsedoval je prost dr. Jarc. Blagajnik Močnik je poročal o stanji društvenem. Prihodkov je imelo društvo v mi-nolem letu 1814 gld., stroškov pa 15G2 gld. Premoženja pa ima društvo 1121 gld. v gotovini in 33.350 gld. v obligacijah. S tem denarjem podpira društvo učiteljske vdove in sirote, ter onemogle učitelje, ki so bili pri društvu udeleženi.
Po sprejetem računu so se pravila ne koliko predelala, kar pa splošno občinstvo toliko ne zanima, da bi poročali. Volili so se naposled 3 pregledovalci računa in stari odbor se je v novic volil, namreč za predsednika dr. Jarc, za podpredsednika And. Praprot-nik, za tajnika in blagajnika M. Močnik in še G druzih odbornikov. Društvo ima GG družabnikov; precejšnje društveno premoženje je v zanesljivih rokah.
Za tem zborom je bil občni zbor „Slo-venskega učiteljskega društva". Ker je bil predsednik (g. Kuhar) zadržan, predsedoval je podpredsednik G o ve k ar. Tajnik in blagajnik Močnik je poročal o stanji društva, ki šteje zdaj le malo udov (kacih 40) več, kar je razumljivo, ker se društvo v delovanji nij posebno odlikovalo. Dohodkov je imelo z lanskim ostankom 55 gld., stroškov 30 gld. Po tem poročilu se je dolgo in obširno be-sedovalo o Lapajnovem predlogu. On namreč želi, da bi se v Ljubljani za vse slovensko šolstvo in učiteljstvo ustanovilo splošno učiteljsko društvo z imenom „Slovenska šolska matica". Tako društvo naj bi osobito šolske knjige izdavalo, in to s podpiranjem pisateljev in zlasti z založevanjem knjig. V to društvo naj bi se zlila sedanja društva „Slovensko učiteljsko društvo". „Narodna šola" in „štajersko slovensko učiteljsko društvo". Ta misel se je nekaterim dopala, osobito vanjskim učiteljem. Debate o tem so se razen g. Lapajna udeleževali gg. Tomšič (ki je bil principijelno zoper tako novo društvo, rekoč, da ima „Slovensko učiteljsko društvo" isto svrho uže) Praprotnik, Močnik, Gre-benec in Čenčič.
Naposled se je izročil predlog odboru v daljno prerešetovanje. Volili so se naposled 3 pregledovalci računa in novi odbor, v katerem so vsi prejšnji odborniki, namreč: Govekar (predsednik), Kuhar (podpredsednik), Močnik (tajnik), Tomšič (blagajnik) Stegnar
„Potlej bi vam rada poklonila jedno."
„Ali vboli, vboli se boste na nežno ročico 1" meni Rastislav videč njeno snežno-belo roko mej praskajočimi iglami. V tem pa je vrtnica uže odtrgana in ona mu jo ponudi šaljivo opomeneč:
„Nobena roža brez trna!"
„Tudi ta? O, potem bi moral braniti se je."
„Ne! O tej mislim, ne velja tisti pregovor! Ne bojte se je!" odgovori ona smehljaje se in vtakne mu jo mej prste.
„In, ako tudi bi veljal — na roži iz take roke bi tudi jaz uže trpel kak trn!" povdari on z očitno dobrikavo namero, kakor tudi radoveden, kak vtis bode ta prva njegova laskava beseda učinila na njo. Pa kako se zavzame videč, da ona v tistem hipu nekako hlastno in kar molče pohiti naprej ! Nekaj trenotkov čudno prizadet in ne vedoč, kaj bi, mirno stoji, potem še le počasi postopi za njo.
„Kaj  da ste tako pobežali, gospodičina
(knjižničar) in še 4 odbornike (Praprotnik, Lapajne, Borštnik, Čenčič.)
Naposled je zborovala „Narodna šola" t. j. društvo, ki darove nabira, da šolsko blago šolam daruje. Predsedoval je podpredsednik Praprotnik. Udov šteje društvo G7, mej temi tudi 18 dobrotnikov. Vseh dohodkov je imelo društvo 525 gld. in lanslega ostanka 231 gld.
Potrosilo je pa 585 gld. Za ves ta denar je namreč kupilo šolskega blaga in ga šolam darovalo. Pošlje se pa samo takim šolam in učiteljem, ki sami kak donesek pošljejo, dobe* pa potem morda peterno povrneno. Društvo ima še vedno nekaj ostanka v blagajnici in obljubuje še daljnega koristnega delovanja, pa zasluži tudi vso podporo. Predsednik mu je še dalje gosp. Stegnar in blagajnik pa gosp. Močnik. V lepem redu in bratovski slogi se je vse zborovanje vršilo. Kazalo se je oči-vidno, da so učitelji po kmetih zelo vneti za narodni napredek. O vseh ljubljanskih učiteljih se pa to žalibog ne more reči, kajti izmej obilih (kacih 30) tukajšnjih učiteljev so bili samo 4 navzoči.
Domače stvari.
— (K občnemu zboru političnega društva „Sloga") v Gorici prišlo je nad 40 udov, samih županov in veljavnih mož. Razprava točk dnevnega reda bila je jako živahna in obveljale so vse točke. — Politični društvi „Soča" in „Gorica" ste se razdružili.
— (Iz Ormu ž a) se nam piše 28. sept.: Gosp. dr. Ivan Geršnk, c. k. bilježnik v Or-mužu je od slavno c. k. okrožne sodniji Celjske imenovan za namestnika odstavljenega g. Kavola Ilochtla v Ljutomeru in je 19. septembra uže svoje namestovanje nastopil, in bode vsak petek v Ljutomeru uredoval; v njegovej nenazočnosti pa bode njegov konci-pijent gosp. Anton Jesih z strankami občeval; to namestovanje se je začelo iz novega in nij v nobenej zvezi z dosedanjim uradovanjem g. Ilochtla.
— (Deželnih postav) za Goriško, katere izdava g. Ernest Klavžar v Gorici, III. snopič obsegajoč gospodarstvene postave je ravnokar na svitlo prišel. Dobiva se, kakor znano, pri knjigotržcu Paternolli-ju. Gospod izdavatelj nam toži, da se knjižice prav kesno oddajejo, kar se nam pri tako koristnem početji za res čudno zdi. Saj vendar vsi občinski uradi te postave .nujno potrebujejo in tudi
Ljudmila?" vpraša jo mehko in prvikrat z njenim imenom.
„0, mislila sem — zdelo se mi je — zdelo — pa sem zmotila se nekaj —" jeclja ona čutno v zadregi in skuša na razne strani razgrinjati vrtničin grm, poln popja.
„To mora kaj posebnega biti," meni Rastislav rahlo.
„Nadejala sem se, da tudi ta grm, ki cvete najlepše, ima tudi uže kak cvet," odgovarja ona, kakor za silo in obraz zmerom še obračevaje proti tlom.
„Skoraj sem mislil, da ste, gospodična, razžaljena?"
„0 zakaj ?u odvrne ona s čisto prijaznim glasom.
„Mogoče — le res ? A jaz bi obžaloval, zelo obžaloval, jaz —"
„No, kaj je, kako je, kaj pa razpravljata ?a oglasi se v tistem trenotji Javorski naglo bližaje se k njima.
posameznim razumnejšim občinskim zastopnikom bi nikakor ne škodilo, ako bi jih včasi prebirali.
— (Novo ustanovljeni tečaj za učiteljice ročnih del v Tolminu.) Deklice pozor! kliče „Soča". V omenjeni tečaj smejo hoditi deklice iz vse Goriške dežele. Namen tega tečaja je, odgojiti potrebnih učiteljic ročnih del, da bodo učile vsakoršna ženska rokodela po ljudskih in meščanskih šolah. Pa ne le to. V Tolminu bodo imele deklice priložnost, izobraziti se tudi v vseh tistih rečeh, ki so potrebne učiteljicam kot tacim in brez katerih ne bi mogle vspešno učiti. Učile se bodo tedaj tudi nekaj pedagogike, jezik, v katerem imajo pozneje učiti, risanje, računstvo, gospodinstvo i dr. r. — Tečaj napravljen samo za jedno leto. Sprejemajo se vanj deklice, ki so ali bodo moj letom 17 let stare, ki so zdrave, lepega obnašanja, ki so dovršile ljudsko šolo in pa uže nekoliko izurjene v ročnih delih. Oglasiti se je treba za sprejetje v omenjeni tečaj pri vodstvu ljudske šole Tolminske, in sicer brž, ker z oktobrom se šola prične. Kako dobrotna je ta naprava, vidi vsak. Ne le, da vsa naša goriško-slovenska dežela učiteljic za ženske rokotvore živo potrebuje, kakor vsakdanjega kruha, ker imamo še veliko pomanjkanje, kakor učiteljic sploh, tako .tudi učiteljic za ženska ročna dela — temveč odprta jo deklicam pot do poštene prcinirne službe. Gg. duhovniki tedaj, učitelji, stariši in vsi, ki imate priložnost, napravljajte deklice, da se poduka v Tolminu udeleže — udeleže letos, ker v prihodnje ne bo več tečaja.
— (V čitalničnej restavraciji) v Ljubljani se je kegljalo na korist logaških pogorelcev in je ostalo Čistega dohodka 120 gl. kateri znesek se je odposlal gospodu župniku v Logatec. — Koliko je dobilo „dramatično drufitvo" od kegljanja „pri kroni" še ne vemo.
— (Iz Žavca) se nam piše 29. sept. Blagovolite sledeči popravek na Vaš dopis iz Celja sprejeti: Tepež in zločinstvo seje vršilo v Drešinji vasi v petrovški občini. Mrtev je obležal samo jeden. Drugi še nij umrl in kakor zdravniki sodijo tudi ne bo o tretjem še za omeniti nij, še manj pa da bi umiral. Ker tedaj zadnja dva še nijsta umrla in zadnji še celo okolo hodi je gosp. dopisnik reč malo preostro narisal. Sodnija ima uže zločince v rokah, ne pa kakor se iz dopisa lehko sodi mrtve in ranjene.   Ubiti je bil je-
dini sin neke vdove in bi imel 1. oktob. k vojakom iti.
Brandstetterjeva pravda.
(Konec.)
V dopoldanjej seji 28. septembra — sedmi dan obravnavanja, predložilo se je porotnikom osem glavnih pa eno dostavno vprašanje. Prvo vprašanje se glasi: Da-li je zatoženec kriv, da je z namenom, dajalce denarjev ogoljufati in si na podlagi menjic denarja preskrbeti, in z namenom, dajalce denarjev ali Rožo Brandstetter oziroma njeno zapuščino oškodovati, napačne privatne papirje delal, s katerim počen janjem je dajalce denarjev in Rozo Brad-stetter oškodoval. Podobna temu so tudi vprašanja o Seidlovih inenjieali. Deveto vprašanje se tiče oškodovanja zneska l.1-!.000 gld. s katerimi so bili Brandstetterjevi otroci za varovani.
Državni pravdnik Duller hoče na podlagi tožbe prepričati, da je izgovarjanje zato-ženčevo, da nij imel hudobnega namena, popolnem neresnično. Naglasa, da povod, ki k zločinom vede, nij merodajen; ko bi se tudi popolno odškodovanje dalo, je zločin ipak storjen. Kajti ko bi tgi ne bilo, potem bi bogataši imeli vrata odprta do vseh hudodelstev, kajti ko bi se ta odkrila, bi kar odškodovanje plačali, in vse bi bilo dobro. Kaj taeega pa v pravnoj državi niti mogoče nij. Brandstetter pa se niti kajal nij. dii je menjice ponarejal, kajti uprav 30. avgusta 1875, dakle na dan, ko je zločin sam obstal, je izdal dve menjiei, pozneje pa Še T)H. Zatoženec je brezobziren proti svojim otrokom, brezobziren proti svojemu najboljšemu prijatelju, katerega je na beraško palico pripravil. Glede izneverjenja se opira drž. pravilnik le na tožbo. Koncem predlaga po-trjenje vseh vprašanj.
Zagovornik II o 1 z i n g e r potem govori, da se ima zatoženec oprostiti, da se le dvomi o hudobnem namenu. je zatoženec, podpise svojega prijatelja in svoje soproge ponaredil, še zmirom nij treba, da bi ga imeli za ponarejevalca menjice v sodnijskcm smislu. Zagovornik dalje naglasa, da je Brandstetter svojo umrlo soprogo jako ljubil in da je nij vzel iz sebičnosti v zakon, kajti njene razmere glede premoženja nijso bile v redu. Da bi bolnej soprogi pomagal, ponarejal je menjice na njeno ime, ka-ti ona nij smela vedeti, {da denarja manjka«
„Aj, stric! pogledite, pogledite ! Kako bode ta najlepša letos cvetela. Koliko popkov! Tu jednega, tu jednega! In kaj jih poganja še! To bode lepa, to bo dišala. Te se najbolj veselim."
To in še več druzega hiti Ljudmila v jednej sapi omenjati, da jej stric kar no more v besedo. Pozorni Rastislav pa skuša to njeno na krat tako oživahnelo zgovornost si razlagati. Meni namreč, da ž njo hoče ona pretopiti ravnokarni sitni pogovor mej njo in mej njim. Torej tudi on, da ne bi bil njej neprijeten, sprevrne svojo pozornost na njeno vsaj navidezno zanimanje. V tem pa, ko z Javorskim vred še ogleduje nadepolni grm, izmuza se Ljudmila tiho izpred njiju ter potem ves čas nekaj odaljena samovaje pohaja po vrti. Na večer, ko začne Rastislav po-slovljati se, približa se mu zopet ona. Tripo-ročivši se vošči mu lehko noč s prijaznim pa vendar čisto ravnodušnim naglasom, kakoršnega
ou baš nij pričakoval. Na nadležni Javorskega prigovor obljubi llastislav, da hoče kmalu zopet priti na obisek, potem tiho zadovoljen otide.
V.
Ako bi bil Rastislav res hotel zvest ostati nameri, s katero je bil odločil se prvikrat obiskati Javorskega in njegovo inično bratranko moral bi bil zadovoljen biti po trikratnem obiskanji v naslednjih štirnajstih dneh. V tem kratkem času je namreč dobro spoznal Ljud milo, da ona je prijetna dekle, nenavadnega značaja, kakoršnega dozdaj nij našel še na nobencj ženski: proti njemu prijazna, kadar bi po društvenih pravilih imela biti samo pri ljudna, nasproti pa mrzla in skoraj nemila, kadar bi imela po njegovem mnenji biti vsaj nekoliko ljubeznjiva. /raven tega namerjanega vspeha je Rastislav na Ljudmili našel še nekaj druzega, kar ga odšle dokaj še bolj zanima, kakor poznavanje njenega značaja. Uže
— Oškodovanje upnikov se nij zgodilo, ker je spekulacija z rudokopom slabo izpala. Zagovornik preide potem na razmero zatožen-čevo sč Seidlom. Ker sta bila tako intimna, mislil je Brandstetter, da mu je vse dovoljeno. Seidl sam je dovolil, da ima zatoženec lehko njegov žiro. Podlaga vsega vedenja Brandstettorjevega je bila zavest, da ima pol milijona premoženja, naj se dakle nikdo ne čudi visokosti menjičnih svot.
Zagovornik sklepa: Počenjanju obžalovanja vrednega moža, ki je vsled nesrečne spekulacije denar, srečo in vse izgubil in z vi sokega stališča tako globoko pogreznil se, naj se pritisne še znamenje zločinstva! Uže preteklost življenja zatoženca, tako bogata dokazov plemenitega značaja (!), mora ga varovati pred tako krivdo, kakoršne ga tožba dolži. Računam dakle potolažen na oproščenje zatoženca.
Po polu dne državni pravdnik replicira: Postavi in pravici se mora zadostiti, naj bode zatoženec najnižjega stanu ali pa socijalno še tako visoko. Zatoženec je tako delal, kakor kakov blagajnik, ki izročene denarje defrav-dlra in v loterijo stavi, nadejajo se velikega dobička, s katerim bo vse povrnil.
Seidl potem toži o siromaščini, v katero ga je Brandstetterjevo hinavsko prijateljstvo spravilo, in končno ves zalit solzami prosi le še „milostne sonbe !" Ob šesteh zvečer se pomaknejo porotniki v sobo nazaj, in po dveur-nem posvetovanji se čita ob 8. uri obsodba, ki se glasi na pet let teške ječe poostrene vsak mesec s postom.
Poškodovancu Seidlu mora Brandstetter povrniti znesek 4000 gld. in vso stroške, ki jih je eksekucija prouzročila. Zarad anuliranja menjic pa se mora Seidl obrniti na pot civilnega prava.
Javna zahvala.
„Slovenska Matica" je darovala okrajnej učiteljskej bukvarnici ormužki precejšnje število knjig znanstvenega in obče poti učljivega zapopadka, za kateri dar podpisani srčno zahvalo v imenu tukajšnjega uči-teljstva s tem namenom izrazi: Naj prešine blagi namen tega zavoda našo lepe slovenske domovine vsacega narodnega učitelja, vsako učiteljsko bukvarnico in vsacega izobraženega Slovenca — na korist slovenske literature!
Za odbor okr. učiteljske bukvarnico v Ormužu:
Štetan K o v a č i ć.
o prvem, pa tudi o drugem in tretjem obiskanji je namreč po njenem obnašanji opazil marsikaj, po čemer je po pravici smel soditi, da ona goji nekaj tajnega sočutja do njega. Jedino, kar je motilo ga v tem, bilo je to, da je vsak njen sicer uljuđen pogovor navdihovala neka nepričakovana, kakor iskana mrzlota proti njemu, zlasti še, kadar je menil in hotel podobrikati se jej. Na vsaki način hoče torej če le mogoče do dobrega iz-pozoati nagib takemu skrivnostnemu vedenju, kakor tudi pravi čut njenega srca. Zato se odloči za še nadaljno obiskavanje. Da bi zaradi prihodnjega občenja ž njo izneveril se svojemu priseženemu načelu, tega se ne boji. Ljubezen in Ljudmila sta njemu še zmirom dva različna predmeta. To si čedalje večkrat zagotovlja in zmirom raje verjame.
(Dalje prih.)
Trine rene
r Ljubljani 30. septembra t. 1. Pšenic« hektoliter 8 gld.  77 kr.;  — rei 6 gld.
40 kr.; — ječmen 4 gld. 70 kr.; — oves 3 gld. —
25 kr.; ajda 6 gld. 50 kr.; — proso 4 gld.   «0 kr.;
— koruza 5 gold. 80 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. — kr.; — fižol hektoliter « gld. — kr.; masla
kilogram — gl. 94 kr.; — mast — gld. 82 kr.; — Ipeh hišen — g.d. 64 kr.; — špeh povojen — gld. 75 kr.; jajce po'i'/tkr.; — mleka Ittaf H kr.; govednin.' kilogram 5(J kr.; — teletnine 50 kr.; — svinjsko meso 48 kr; — sena 100 kilogramov I gld. 80 kr.; — slame 3 gold. 15 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 8 gold. — kr.; — mehka 5 gld. — kr.
Vabilo na naročbo.
Koncem tega meseca začenja se novo naročevanje na „Slovenski Narod". Vse gg. naročnike, katerim naročnina poteka, nujno prosimo, da jo ob pravem času pošljejo, ker moramo na nalog lastništva list ustavljati onim, kateri naprej Bfc plačajo. Ker se lista tiska le toliko, kolikor je naročnikov, ne moremo vselej kasneje številk dopošiljati, ako se naročevanje zakasni.
„Nlor. Y*ii<mI" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta.....O gld. 50 kr.
Za četrt leta     ....    '3   „   3M) „ Za en mesec     ....     1   „    IO ., Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta   .   .      ,        g gld. — kr. Za četrt leta     ...        -i „    — »
Za en mesec..... I   „   -M> „
Za gospode i<«'lj<* na ljudskih šolah in za ttijtlke velja zui-Atkisat cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. kr. Po pošti sprejeman   „    „   .'I   „  — „ jditMiiiisti'ttvijit „Slov. Naroda"4
Dunajska borza 30. septembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih t>6 g'd. 25 kr.
Enotni drž. dolg v srebru 68   „ 90
1860 drž. posojilo 111   , —
Akcije narodne banko   ■   • 842   B —
Kredi i ne akcije 151 10
London 122   . 25
Napol. 9    . 78
C. k. cekini 5        87 .
Srebro 109 40
i
4
ir
Anatherinova ustna voda in zobni prašek
izdeljuje Uain-iet        <<>li.  lekar na du-najskej centi v Ljubljani. Tudi najboljši in najcenejši pripomoček za čiščenje ust. 1 škatljica zobnega praška       .      .   40 kr. 1 steklenica ustne vode    . .60 kr.
(1 3—84)
=3 cA
Rabi se uže več ko
I Vi milijonov komadov.
< i «>/.  ir>0 4-m.Nlnili |»rizuuilj.
9>1 N G ER^o
s
-i
-i
Na Kranjskem jedina zaloga =>
pn
Franju Detterju, |
glavni trg, št. 168 v Ljubljani.
Služba podučitelja
oziroma
podučiteljice
na narodnej dvarazrednej šoli v Vidmu na spodnjem Štajerskem z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem se razpisuje, in g. prosilci ali prosilke naj prošnje do IS. oktobra 1H7H krajnemu šolskemu svetu v Vidmu pošljejo.
Okrajni šolski svčt v Brežicah,
21. septembra 1876. (29G—2) Predsednik: Sosetk*
Dobijo se tudi dobre instrukcije v Vidmu in Krške m.
Ces. $L£fiM kralj.
(292-2)
dvorni puškar
Ivan M. Erhart,
v TI ti rlfl>orii
priporoča svojo zalogo za darila o I5o-žiču in novem letu.
Puške dvocevke od spredaj za nabijati iz železa od . gl.
Puške dvocevke od spredaj za nabijati iz svila (drota) od.......n
Lefanohenx (lefoše) od . „ Lenenstcr (lOnkaster) od . „ Revolverje od .... „ Pištole dvocevke . . . „ „     euocevne „
Vedno se tudi nahajajo vsakovrstni patroni in drugi za lovce.
Popravljanje se izvršuje naglo in prav po nizkej ceni.
11— 15
10— 30 20—200 35— -50 5— 18 2.40 kr. 1.20 „ v zalogi predmeti
Trgovska hiša moderne robe za dame,		
0» B rti	Za jesen in zimo	tSi
	priporoča v velikej izbirki najnovejše v	ca -h »
o	izdelkih, robi za obleko itd.	-T o. Al — = =3
Jat N	L. Wallenko	p-s -< CD
	v Ljubljani. (294—2)	
za	platno, sukno in manufakturno blago.	
Poslano. ■
Jlorodenka, meseca avgusta 1870.
Ker sem poizvedel, da se govori, da jaz nijsem z odškodovanjem za pogoreli parni mlin v llorodenki zadovoljen, primoran sem, javno na korist
„Gališkega občnega zavarovalnega društva"
v   liVOlll (1,4-m Imtk ll)
izpovedati, da mi je društvo škodo pogorelega parnega mlina takoj po ognji likvidiralo, in likvidirano svoto 72.000 gold. takoj v gotovini v moje roke izplačalo.
Za točno in vestno izpeljavo to zadeve izrekam vodstvu „Gališkega občnega zavarovalnega društva* prisrčno hvalo.
Z spoštovanjem
(300) Jakob "baron Romaszkan.
Društvo je na Kranjskem zastopano po gosp. «J. ubrinu. frančiškanski trg, štev. 45 v Ljubljani.
5
'a
mam eji-mm m m m um ■ ■bubkmmmm
m m
Za vsako gospodinjstvo
priporočamo za slmskt čhm ■■■■
za neizrečeno nizko ceno   5   g^.  5Q   ki.   ,*^t£2EX.* *"
6 pravili karlsbadskih porcelanovih
podstavkov. 6 čaj u vili žlic iz britanskega srebra. 1 lepo škatljo za sladkor z veksiruiui
zaklepom. 1 britanske klešče za sladkor.
1 praktično eajevo cedilo.
2 krasna salonska svečnika iz bronza s figurami.
Vsi tukaj navedeni puvse lepi in praktični predmeti stanejo skup le S SO kr. av. velj. in se dobivajo iz novo odprtega veli-
kega i»ro«lajttliH«a (301—1)
Blati & Kanti,
___^_     Dihih), me »to, BabeubergerHtraNiie Nt. 1. _
■IH Zavijanje zastonj.   Pošiljatev proti kasi ali povzetju. HHH
1 lepo petrolejevo lampo z varnostnim gorivom.
1 aparat za čaj kuhati, s katerim se v 2 minutah naredi najboljši čaj.
1 pravi kailbadBki porcelanov vrč za čaj.
6 pravih karlsbadskih porcelanovih skudelic za čaj.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦I
p*
i   Zaloga hišnega orodja
i Fr. Doberleta in H. Harisclia
i
a
i ♦
S
♦
v Ljubljani,
v frančišhtti.skrj ulici št. & in na dunajshej cedi št. 7i).
Največja zaloga hišnega orodja,
izdelanega navadno lepo, k;>kor t tuli najbogatejše okiučanega.
domačih in inoz« mt-kih muuU za iiiohilijc, za^rliija!, rolleaui za okna, |>rtov za mize,  koltrov za postelje,  kakor tudi
preprog«
Prevzemata tudi tapeciranje h«»I> lil ukinjanje volih s.iiii«.\anj, hotelov« koiicij, kaneell| itd itd.
Ceniki in narisi poŠijaju ae na zau te vanje aawtoiij, ravno tako oddaje se hišno orodje  aii  uploh   poiiljatOV  /a plavilo na
obrok«'. _ ^2-18—lii)
ItlHH Cem» so kar iiajiiiogere ni/.ke. IBi-tiMi
jI
lzuateii in urvdnik Josip jurčic.
ijitotiuna m usK „jNuiouuc U^aaniti".