POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE
Na
GOVINA Z MODNO KONFEKCIJO
trgu ŽS v Mozirju
330 Mozirje
Na določene ženske, moške in otroške artikl
»oletne kolekcije nudimo
Io razprodaje za
■
Kar
iz

.




TEDEN NOVA KOLEKCIJA OBLAČIL!
Zgornjesa vrifska kmetijska zadruga Mozkje z.0.0.
Europhone Mozirje,
Ob tmavi 1, 3331 Mozirje
GSM: 031 387 180
tel.: 03 839 08 20
fax: 03 839 08 21
e-mail: mozirje@europhone.si
Nokia 2610
19,90 €
4.768,84 SIT
Nokia 6060
19,90 €
4.768,84 SIT
Sony Ericsson K320i
39,90 €
9.561,64 SIT
Nokia 1600
0,90 €
215,68 SIT
Motorola 33 Motofone F3 JA 0,90 € ..-Jj
215,68 SIT mà
Prodaja mobitelov iz akcijske in redne prodaje • Dodatna oprema Sklepanje naročniških razmerij • Servis in odkup rabljenih mobitelov
BH7JHEUR
Sladolei
smer
GENERALNA
SPONZORJA
okna in vrata
■	Simer d.o.o., Ipavčeva 22, 3000 Celje
■	P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7,
■	P.E. Koper, Ferrarska 17,
PEČNIK
IMPIANTANTI tì.0.0.
Zastopniki:
■	Maribor 02 620 97 37
■	Jesenice 041 756 750
■	Ribnica 040 313 712
GLAVNI SPONZORJI
-,	c
cfozfl NJSS
v & ............
SPONZORJI
www.simer.si
4* GRAFIČNE STORITVE
launicirap a
Na trgu 51, Mozirje
RADIO GOLPI
Majice in kape
po vašem , okusu
Za promocijo podjetij, ob raznih prireditvah, obletnicah...
Minimalno naročilo je 50 kom.
www.radioAldi.si
POSEBNA
PONUDBA!
Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00, 13.00-16.00
NOVA FREKVENCA ■ STA® PKJATrSJI
V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz
Minimalno naročilo je 30 kom.
FINALE POKALA SLOVENIJE V ODBOJKI NA MIVKI 7. HERVIS OPEN /\\
TURNIR V:
MOZIRJE
moških in ženskih dvojicah: 10. - 12. 8.2007
na igrišču na mivki pred vstopom v Savinjski gaj
mešanih trojkah: 14. in 15. 8.2007
OD 10. DO 19. AVGUSTA
moških in ženskih trojkah: 17.- 19.8. 2007
PRIJAVE
NAGRADNI SKLAD:
3900 €
na naši spletni strani: <ww. mozirje-odbpjka. org
ZMAGOVALNI EKIPI DVOJIC
vsaka po 1000€
pokličete Davida Skoka (040547979)
za nagrade namenjenih še dodatnih 4000 € v obliki praktičnih nagrad
PVC okna in vrata
prijavnina:
dvojice (30€) I trojke (20€)
	HBh H	-'Tv H	
		ifM Bf	

razmerah najdejo taki, ki imajo od tega nekaj koristi. Izdelovalci in prodajalci pijač, na primer, katerih promet je seveda večji.
Vse kaže, da se bomo morali na spremenjene klimatske razmere navaditi, kajti tudi z bolj energičnimi ukrepi, kot se obetajo, narave še dolgo ne bomo uspeli vrniti nazaj v prvotno stanje. Pozitivno je, da zavest o ogroženem eko sistemu prodira tudi do najbolj zakrknjenih birokratskih in kapitalskih velikanov, ki sčasoma le spoznavajo, da vsega silnega bogastva ne bodo imeli kje zapraviti, če bodo dopustili, da Zemlja pred njihovimi očmi propade.
Ko pišem ta uvodnik, je zunaj pravkar nehalo deževati. Skozi okno vidim, da je bližnji gozd še zavit v temno sive oblake, z nasprotne strani pa že sije večerno sonce. Njegovi žarki so zlato rumene barve, zato vse žari v skoraj pravljični podobi. Da bi bil pogled še lepši, se nad Dobrovljami vzpne mavrica. Njena barvna kombinacija je čista in jasna, zdi se mi, da bi jo lahko kar prijel, če bi bil tam preko Drete, kjer se naslanja na travnik. Nebo se odpira, modrina v ozadju napoveduje, da je huda ura mimo in da se jutri obeta nov, lep poletni dan. Kako čudovit je ta svet...
+/~~'
V družbi s poletno vročino
Prav bali smo se je, poletne vročine, potem ko smo pozimi in spomladi poslušali številna opozorila o globalnem segrevanju, ki spreminja naš planet. Zdaj ko je vročina tu in je poletje na vrhuncu, lahko ugotovimo, da naj večja težava ni vročina sama ampak bolj posledice nenadnih sprememb vremena. Poletne nevihte so vse bolj silovite in skorajda ni več primera, ko iz posameznih koncev Slovenije ne bi poročali o večji ali manjši škodi, ki so jo povzročile narasle vode in veter. Širom Evrope in sveta so tovrstni primeri še bolj drastični.
Vročina neugodno vpliva tudi na družbenoekonomske razmere v deželi. Produktivnost pade, poveča se število ljudi, ki iščejo zdravniško pomoč (a ker so nekateri zdravniki na dopustu, so čakalnice še bolj polne), zaradi slabše koncentracije in zaradi večjega števila vozil na cestah se poveča število prometnih nesreč in še bi lahko naštevali. Gledano z ekonomskega vidika je torej vročina škodljiva, seveda pa se tudi v takih
Občinski svet Nazarje:
Direktor Energetike dal odpoved...
Ljubno ob Savinji:
Invalidom prijazna občina.......
Nazarje:
Delavci BSH Hišnih aparatov Nazarje s pločnikom do večje varnosti...
Občinski svet Gornji Grad:
Komunala pred resnimi odločih/ami.
IZ VSEBINE:
Aktualno:
Podnebne spremembe
že prinašajo nevšečnosti in težave.4
30
Glasbena šola Nazarje:
"Počaščeni smo, da gostimo
seminar na tako visokem nivoju!"..........9
Nasveti:
Hrušev ožig tudi v Zgornji Savinjski dolini... 15
Lovsko srečanje na Stonu:
"Višinski" nogomet ob robidovju in trnju ,...21
ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 30, 27. Julij 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1,25 EUR, 299,55 SIT za naročnike: 1.13 EUR, 269,60 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
m
PODNEBNE SPREMEMBE ŽE PRINAŠAJO NEVŠEČNOSTI IN TEŽAVE
Ponekod v Evropi so morali razglasiti
naravno katastrofo
Globalno segrevanje in posledične klimatske spremembe se vsako leto močneje kažejo tudi v sicer dokaj milem podnebju evropskega zmernega pasu. Med tem ko se na Britanskem otočju in v Nemčiji otepajo s poplavami, jugovzhodni del Evrope pesti huda, že ekstremna vročina in suša. Tako so morali v nekaterih balkanskih državah razglasiti celo izredno stanje. Tudi pri nas so temperature dosegle in celo presegle dolgoletno povprečje, medtem ko je bil mesec junij izredno moker in hladen. Sicer pa povprečje ne pove dovolj, na krivulji gibanja temperatur in padavin je treba pogledati predvsem ekstreme.
Visokim temperaturam in suši se v ozračju pridružuje še škodljivi ozon, ki povzroča glavobole in draži oči, torej še dodatno otežuje bivanje na prostem. Na inštitutu Erico v Velenju so v raziskavi ugotovili tudi povezavo povečane koncentracije ozona v zraku in poškodb na zelenih delih rastlin. Tako so sredi prejšnjega tedna med 11. in 17. uro merilne narave v Velenju zabeležile prekoračeno mejno vrednost ozona (O3) v zraku. Znašala je 188 mikrogramov na kubični meter zraka, dovoljenih pa je 180 mikrogramov. Domnevamo lahko, da je
podobno tudi v Zgornji Savinjski dolini.
Kljub naštetim težavam mora življenje in delo teči dalje. Visoke temperature najprej vplivajo na delovanje možganov in posledično na padec koncentracije pri delu. Tega se delodajalci zavedajo in v prostorih so večinoma že nameščene klimatske naprave. Te znatno olajšajo delo, vendar morajo biti pravilno vzdrževane. Poleg tega se posledično poveča poraba električne energije, s katero še bolj onesnažujemo okolje in začarani krog je sklenjen.
Na srečo so sedaj šolske počitnice, tako se lahko vsaj otroci in veliko staršev težavam povezanim z vremenom vsaj do neke mere ognejo. Za nekatere poklice je prav
KMETUCI
Po izredni pomladanski suši je nastopil moker junij in težko je bilo najti primerne dni za sušenje trave. Zato so zdaj kmetje izko-
Temperatura na gradbiščih pogosto preseže celo 40 °C
(foto: Marija Lebar)
zdaj višek dejavnosti, saj je njihov značaj sezonski in odvisen od vremena, ki smo mu včasih rekli »lepo«, zdaj pa to ni več.
ristili sončno vreme in pohiteli s spravilom otave. Ponekod so tudi še pospravili starino, to je prvo košnjo, ki je še ostala. A
Naša anketa
Kako se spopasti z vročino v službi?
Na eni strani Evrope vročina, na drugi poplave... V zadnjem času smo priča ekstremnim vremenskim pojavom. V Sloveniji so denimo v zadnjem desetletju zelo pogoste vedno nove rekordne temperature, kot jih beležimo te dni.
Vročina, ki še kar pritiska, je na Hrvaškem povzročila požare in terjala tudi prve žrtve. V Splitu so namreč domnevno zaradi visokih temperatur umrli štirje ljudje. Trije so bili starejši, eden pa je imel komaj 37 let. Na gradbišču avtoceste mu je nenadoma postalo slabo, pomoč pa je prišla prepozno. V nekaterih državah so v času vročinskega vala skrajšali delavnik posebej tistim, ki delajo na prostem. V Makedoniji, kjer so temperature dosegle 44 °C in so razglasili izredno stanje, na primer, delajo le do enajstih. In kako je pri nas?
Boža Podsedenšek, Mozirje
Imam srečo, da mi ni treba hoditi v službo. Doma se tako visoke temperature lahko lažje prenašajo, saj se skriješ v senco in ohladiš. Pijem veliko tekočine in se, če je res zelo vroče, tudi »namočim«.
Natalija Valle, Ljubno ob Savinji
Visoke vročine niso nikakršna novost. Le v preteklosti nismo bili toliko osveščeni oziroma se o njih ni toliko govorilo, da bi opazili. Sama se spomnim otroških dni, ko so starejši ljudje na vasi ob takšnem vremenu legli zvečer v travo, češ tako se bomo malo ohladili. Vsekakor
je v takšnem vremenu potrebno piti veliko tekočine in se izogibati velikim naporom. Tudi sama se poskušam držati tega.
Blaž Goličnik, Žekovec
Imam srečo, da delam v pisarni, kjer imamo klimo. Veliko več napora pri delu pa vložijo delavci v proizvodnji, kjer ob strojih delajo na normo. Tam seveda ni klime, delavcem so na voljo le avtomati za vodo.
Sanda Djujič, Dobletina
Ne delam na normo in imam srečo, da se lahko pri delu oblečem v kaj lahkotnejšega, ni mi potrebno nositi zaščitnih oblačil. Žal pa prostor, kjer delam, nima klime in ne oken, da bi se lahko zračil, visoki vročini pa je delo potrebno Leon Cajner,
Delodajalec je v teh pasje vročih dneh poskrbel za zračenje prostorov in večje količine vode. Doma pa se lahko ohladim v senci ob hladni pijači.
Franc Pleterski, Mozirje
Kot gostinec moram jaz biti tisti, ki poskrbi, da moji obiskovalci lažje prenašajo vročino. Pri tem sam ne smem niti pomisliti, da bi tedaj počival oziroma se hladil.
Pripravila: Marija Šukalo, foto: Ciri M. Sem
____________________________________________________________________________^
žgoče sonce in suša sta ravno na pokošenih senožetih povzročila precejšnjo škodo, saj se že pojavljajo velike površine porjavele trate, ki pričajo, da je prizadet koreninski sistem travinja, kar bo imelo posledice na donos še naslednje leto.
Čeprav kmetijski stroji znatno pripomorejo k lažjemu delu, se vročini in soncu ravno pri teh kmečkih opravilih ni mogoče izogniti. Traktorji večinoma še ne premorejo klima naprav, trava pa mora biti dobro posušena, da je primerna za spravilo in skladiščenje in da kot živinska krma ne izgubi preveč hranilnih snovi.
GRADBINCI
Tudi za ta poklic velja, daje sezonski in v veliki meri odvisen od vremenskih prilik. Medtem ko kmetje pri večini del še lahko izbirajo bolj ugodne ure za gibanje na prostem, so gradbišča in delavci na njih čestokrat popolnoma izpostavljeni muhavosti vremena skozi ves delavnik ter tudi skozi vse leto.
Velike betonske in asfaltne površine se pri temperaturi zraka okoli 36 °C segrevajo še močneje, tako da temperatura na gradbiščih pogosto preseže celo 40 °C. Še huje je, če je gradbišče na ali ob cesti, kotje na SCT-jevem gradbišču v Nazarjah, kjer prav zdaj pripravljajo teren za polaganje novega pločnika. Tu-
kaj se vročini pridruži še prah in avtomobilski izpušni plini. Na pomoč priskočijo gasilci s cisternami, ki teren poškropijo, da se ne dviga toliko prahu.
Visoke temperature pestijo tudi upravljavce gradbenih strojev. Čeprav stroji večinoma imajo streho in zato minimalno senco, pa za dvig temperature poskrbi delovanje samega motorja. Nekateri novejši so sicer opremljeni s klimatskimi napravami, a teh je še bolj malo.
KOVINARJI
Med poklici, ki so vezani na toploto in »ogenj« so tudi varilci. Ti dostikrat opravljajo dela v izpostavljenih razmerah, na gradbiščih, na
strehah, pri varjenju raznih konstrukcij.
»Pri nas kljub delu s stroji in varilnimi aparati prehude vročine ni. Delamo večinoma v delavnicah, kjer poskrbimo, da zračimo zjutraj, kasneje pa vrata zapremo. Klima naprav še ne potrebujemo,« nam je povedal Jože Bider. Podjetje Bider Kmetijski stroji zaposluje šest kovinarjev in ravnokar izdelujejo nov stroj, ki ga bodo razstavili na Radgonskem kmetijskem sejmu. Delavnice so v spodnjih prostorih, senco pa delata dva velika oreha, ki rasteta na dvorišču. »Takole do 28 ali 30 stopinj Celzija pridemo, koje najhuje,« nam povedo.
Marija Lebar
RAZGLAŠENA SPLOŠNA POŽARNA NEVARNOST V NARAVNEM OKOLJU
Zaenkrat prehudega pomanjkanja vode še ni
Gasilci svojim sokrajanom priskočijo na pomoč tudi ob morebitnem pomanjkanju vode. »Zaenkrat stvari še niso alarmantne. V posameznih društvih sicer dovažajo vodo nekaterim, pretežno višje ležečim kmetijam, kjer tudi drugače primanjkuje pitne vode. Vode za morebitne intervencije pa je tudi dovolj,« pravita poveljnik in predsednik zgornjesavinjske gasilske zveze Boštjan Cigale in Janko Žuntar.
Ugotavljata tudi, da v Zgornji Savinjski dolini ne beležijo bistvenega povečanja števila požarov. Svetujeta previdnost, zlasti v naravnem okolju, saj je po vsej državi zaradi ekstremnih temperatur in dolgotrajne suše razglašena visoka požarna ogroženost naravnega okolja.
»Jaz si nikakor ne želim kakšnih
Boštjan Cigale: »Vode za morebitne intervencije je dovolj.« (foto: Marija Lebar)
EVROPSKI PARLAMENT ODSVETUJE KRAVATE
Kravate nevarne okolju?
Strokovnjaki so izračunali, da klimatske naprave, ki so nameščene v zgradbi evropskega parlamenta, v zrak »izbruhajo« kar
56.000	ton ogljikovega dioksida letno. Če bi hlajenje (ali ogrevanje) v prostorih znižali le za eno stopinjo, bi na leto to zneslo občuten prihranek. Zato so priporočili, da se poslanci in ostali uslužbenci v toplem letnem času
odpovedo nošenju kravat.
Seveda so se podobno varčni želeli izkazati tudi naši poslanci in so se zadnje seje pred počitnicami udeležili malo bolj »narahlo« oblečeni. »Ne vem, ali se bojijo, da bi se nam skisali možgani, ampak nam je bilo danes skoraj hladno,« je v šali komentiral zadevo šoštan-jski poslanec Drago Koren.
Marija Lebar
neviht s strelo, saj so glede na zdajšnje vremenske razmere dani vsi pogoji za kakšno presenečenje v obliki ognja. No, upajmo, da bo pre-
hod na slabše vreme gasilcem (in ostalim) prizanesljivejši,« še dodaja Cigale.
Marija Lebar
PEKARNA ATELŠEK BREZJE
Brez pečice ni potice
Med najbolj značilnimi poklici, ki imajo opravka z ognjem in vročino, je prav gotovo pekovski. Nekaj desetletij nazaj so kruh in pecivo peki pekli v parnih pečeh, ki sojih kurili s premogom. Delo je potekalo ponoči in v zimskem času je bilo v pekarni prijetno. Drugače pa je bilo poleti. Sedaj se je tehnologija peke kruha precej spremenila. Mi smo obiskali Atelškove na Brezjah nad Mozirjem, kjer kruh in pecivo še vedno vsajajo v tradicionalno kmečko peč.
»Peč kurimo z drvmi. Kruh običajno pečem pri 230 stopinjah Celzija, kljub temu mi pri delu ni pretirano vroče. Sem že navajen. Pekarno imamo v stari kmečki hiši, ki se ne razgreje hitro, saj so stene debele,« pravi Franc Atelšek. Hiša je bila zgrajena leta 1872 in ima kar 1,27 m debele zidove. Franc, ki se je v mladosti marsikaj naučil, poleg pekarstva tudi pečarstva, sije staro krušno peč predelal po svojih zamislih in jo izoliral z zdrobljenim steklom, da na zunanji strani ni občutiti vročine. Seveda pa je treba v razžarjeno peč z loparjem vsaditi
po trideset hlebcev kruha, ki ga je pred tem zamesil na roke, ali ustrezno količino ročno izdelanega
pečem pri 230 stopinjah Celzija, kljub temu mi pri delu ni pretirano vroče.«
(foto: Marija Lebar)
pekovskega in piškotnega peciva. In pred pečjo je, vsaj po našem mnenju, presneto vroče.
Marija Lebar
OBČINSKI SVET NAZARJE
Direktor Energetike dol odpoved
Svetniki občine Nazarje so na zadnji seji pred odhodom na dopust obravnavali vsebinsko lahkotnejši dnevni red in kot prvo v drugem branju potrdili odlok o ustanovitvi skupnega medobčinskega inšpektorata. Nov odlok je potreben zaradi novonastale občine Rečica ob Savinji.
Vodja medobčinskega inšpektorata, ki deluje v okviru MO Velenje, Sonja Glažar je pojasnila, da morajo vse občine potrditi odlok v enaki vsebini in obenem napovedala, da bodo redarji v nazorski občini prisotni več kot doslej. Občina Nazarje je ob občinah Velenje, Šoštanj in Mozirje tista, ki seje odločila zaračunavati globo za storjene prekrške, ki so v pristojnosti inšpektorata.
V nadaljevanju je predsednik komisije za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Janez Štiglic prisotne seznanil s sklepom državnega pravobranilstva, ki je ugodilo večini nazorskih zahtevkov. Gre za dobrih 330 tisoč evrov, ki jih je občina dolžna razdeliti upravičencev v tridesetih dneh.
Glede Savinjsko-šaleške pokrajine v Nazarjah nimajo posebnih pomislekov, saj po besedah župana Ivana Purnata nekaj skupnih organov že deluje. Predvsem se bo potrebno zavzemati, da bo za gospodarski razvoj pomembna cestna povezava z avtocesto v resnici potekala čim bliže Zgornji Savinjski dolini.
Za novega tajnika občine oziroma direktorja občinske uprave je župan Ivan Purnat imenoval dosedanjega člana občinskega nadzornega sveta Sama Begiča. Ker gre za nezdružljivi funkciji, so svetniki za novega člana nadzornega sveta imenovali Alojza Gluka iz Šmartnega ob Dreti in tako tudi teritorialno uravnotežili občinski nadzorni organ.
SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA
Lesarski razvojni center
postaja resničnost
Občina Nazarje se je v preteklem letu prijavila na razpis v okviru sosedskega programa Slovenija-Madžarska-Hrvaška 2004-2006. Aktivnosti, v katerih sodelujejo tako slovenski kot hrvaški partnerji, so se pričele v letošnjem letu, s projektom pa naj bi dosegli večjo konkurenčnost lesarskih podjetij in obenem vzpostavili sodelovanje med lesarji iz regije ter regionalnimi in drugimi podpornimi strukturami.
V Savinjsko-šaleški območni razvojni agenciji, kije nosilka projekta, so kljub zatonu lesne industrije v celotni čezmejni regiji optimisti, saj ne bi smeli zanemariti številnih prednosti v regiji. Direktorica Jasna Klepec jih vidi v velikem številu podjetij v lesarski industriji in zadostnih zalogah surovine.
»Na osnovi tega obstajajo številne priložnosti, kot so povezovanje podjetij, razvoj, proizvodnja in trženje novih proizvodov z večjo dodano vrednostjo, ki bi jih lahko izvajali v sklopu lesarskega razvojnega centra. Znotraj tega so tudi možnosti intenzivnejšega zaposlovanja mlajših izobraženih kadrov v domačem okolju,« razla-
ga Jasna Klepec. Lesarski razvojni center bo opravičil svoj obstoj z uspešnim ugotavljanjem prioritet lesarstva in potreb celotnega regijskega gospodarstva, predvsem pa bo potrebno lesarje vzpodbuditi k ustvarjanju višje dodane vrednosti izdelkov, kar pa brez izobraženih in usposobljenih kadrov ne bo ravno enostavna naloga.
Jasna Klepec pravi, da želijo v času izvajanja projekta ugotoviti, katera od podjetij sploh imajo interes slediti razvoju in pridobivanju novih znanj, kajti le na ta način bodo lahko ustvarili večjo dodano vrednost svojih izdelkov.
Savinjčan
Še največ časa so svetniki namenili razpravi, ki pa izjemoma ni bila polemična, o nazorskemu podjetju za proizvodnjo in dobavo toplotne energije Energetiki, katere tretjinska lastnica je tudi občina. Na pobudo skupščine podjetja naj bi se vsi lastniki izjasnili, ali želijo svoj delež v podjetju prodati, povečati ali ohraniti v dosedanji vrednosti. Po umirjeni razpravi, so se svetniki strinjali s predlogom Stanka Flereta in Janeza Štiglica, da Občina Nazarje 33-odstotni lastniški delež do nadaljn-
jega ohrani. Slišati je bilo tudi razmišljanje, da bi moral direktor Energetike Robert Hudournik svetnikom pojasniti dogajanja v podjetju, vendar je prevladalo mnenje Štiglica, da direktor ne more govoriti o globalnem interesu podjetja, za kar so zadolženi lastniki. Enakega mnenja je bil tudi župan Ivan Purnat, kije svetnike mimogrede seznanil z odpovedjo direktorja Energetike, ki do septembra ostaja vršilec dolžnosti direktorja.
Savinjčan
LJUBNO OB SAVINJI
Invalidom prijazna občina
Družbena skrb za zdrave ljudi je v naši državi vgrajena v obstoječo za-
konodajo in izvajanje zdravstvene politike. Ohranjanje, krepitev in povrnitev zdravja prebivalcev so v nacionalnem programu zdravstvenega varstva postavljeni kot eden od temeljnih družbenih ciljev.
Zdravstveni delavci pričakujejo, da bo Občina Ljubno financirala tudi nadstrešek nad vhodom v zdravstveni dom (foto: EMS)
Ob tem se velikokrat nehote pozablja na ljudi, ki se zaradi telesne hibe v povsem vsakdanjem življenju soočajo z ovirami, ki so nemalokrat težko premostljive. Med temi so gotovo na visokem mestu paraplegiki, ki jim brez tuje pomoči že zaprta vrata ali manjša stopnica predstavlja težko premostljivo oviro. Na Občini Ljubno se tega zavedajo, zato so na
vhodu v zdravstveni dom klasična vrata zamenjali s teleskopsko drsnimi. Na priložnostni slovesnosti seje v imenu paraplegikov županji Anki Rakun in občinskemu svetu, ki je s sklepom potrdil investicijo vredno pet tisoč evrov, zahvalila Marica Rupnik Šerbela, ki jo je bolezen priklenila na invalidski voziček.
Savinjčan
Sintal
KONCERN
Vasajrarnost je naša skrb
Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si
NAZARJE
Delavci BSH Hišnih aparatov Nazarje s
do večje varnosti
Zaradi del na cesti med podjetjem BSH Hišni aparati Nazarje in bencinskim servisom je močno oviran promet ter potrebna velika previdnost vseh udeležencev (foto: Benjamin Kanjir)
Ob regionalni cesti med podjetjem BSH Hišni aparati Nazarje in bencinskim servisom že več tednov potekajo gradbena dela. Do srede septembra bo na tem mestu zgrajen pločnik, na katerem bodo pešci bistveno varnejši.
Pločnik bodo v veliki meri uporabljali domačini, ki hodijo peš na in z dela v to nazorsko podjetje. Ni jih malo, ki se v prometnih konicah s tem nevarnim odsekom dnevno srečujejo. V nazorski občini so se zavoljo tega odločili, daje potreb-
pločnikom
no ta del ceste urediti varneje. Glede na dejstvo, daje regionalna cesta državnega značaja, bo iz na-cionalnega proračuna krita polovica stroškov. Druga polovica bo na ramenih občinskega proračuna. Celotna investicija gradnje pločnika v dolžini 230 metrov znaša okoli 100.000 evrov. Svečana otvoritev je predvidena v okviru občinskega praznika na dan odprtih vrat podjetja BSH Hišni aparati Nazarje, 15. septembra.
Benjamin Kanjir
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Različno kategorizirana kratkotrajno in malo delo
Spremembe Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno poleg definicije, katero delo se ne šteje kot delo na črno, opredeljuje tudi, katero zaposlovanje se ne šteje kot zaposlovanje na črno. Zakon dopušča nekaj izjem, in sicer kratkotrajno delo, malo delo in nujno delo ter humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo.
Vodja oddelka za okolje, prostor, kmetijstvo, gospodarske in negospodarske dejavnosti na mozirski upravni enoti Stanka Rozenstein Žnidar opozarja na pomembnost določila glede dela, ki se ne smatra kot delo na črno oziroma kotzaposlovanje na črno, saj v tem primeru, da dela na črno brezposelna oseba pomeni, da ima sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Pravna oseba ali
podjetnik mora takšni osebi izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v treh dneh po tistem, ko inšpektor za delo ugotovi zaposlitev na črno.
Glede kratkotrajnega dela pojasnjuje, da se lahko opravlja izključno brezplačno, vendar je delodajalec dolžan za osebo, ki takšno delo opravlja, plačevati prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju. Kratkotrajno delo lahko opravlja zakonec, izvenzakonski partner, otroci in vnuki ter oče in mati lastnika oziroma solastnika družbe, ustanovitelja zavoda oziroma samostojnega podjetnika, če so dopolnili 15 let in so izpolnjeni pogoji v skladu s predpisi o delu. Pri tem Rozenstein Žnidarjeva opozarja, da lahko kratkotrajno delo traja največ 40 ur mesečno, delodajalec pa
Stanka Rozenstein Žnidar: »Nujno delo in humanitarno, karitativno, prostovoljno ter dobrodelno delo se opravlja brezplačno in brez omejitev.« (foto: EMS)
gaje dolžan prijaviti pristojni upravni enoti.
Kot malo delo se šteje delo, ki traja največ 20 ur na teden in ne več kot 40 ur na mesec, plačilo za opravljanje tega dela pa ne presega 50 odstotkov minimalne plače, če takšno delo opravlja oseba, ki ni v delovnem razmerju s polnim delovnim časom, oziroma ne opravlja samostojne dejavnosti in tudi ne prejema pokojnine. Delodajalec je dolžan delavca, ki opravlja malo delo, socialno zavarovati in plačati prispevke za socialno varnost. Pri ugotavljanju in odmeri pravic iz socialne varnosti, se zavarovanje upošteva kot delovno razmerje s krajšim od polnega delovnega časa. Stanka Rozenstein Žnidar še dodaja, da malo delo ni potrebno prijaviti pristojnemu upravnemu organu.
Savinjčan
ZAVAROVALNICA MARIBOR
V prvem polletju 128,9 milijona evrov premije
V Zavarovalnici Maribor (ZM) so zelo zadovoljni s poslovanjem v prvih šestih mesecih letošnjega leta, saj so vtem obdobju zbrali za 128,9 milijona evrov premije, karje 9,9 odstotka več kotv enakem obdobju lanskega leta in 2,86 odstotka nad planom. Na področju premoženjskih zavarovanj so zbrali za 98,5 milijona evrov premije, kar predstavlja 9-odstotno
rast glede na enako obdobje lanskega leta, na področju življenjskih zavarovanj pa 30,4 milijona evrov, kar je 12,6 odstotkov več kot v prvih šestih mesecih leta 2006.
V letošnjem letu je ZM uspelo zajeziti tudi škode, saj so v prvih šestih mesecih izplačali za 62,7 milijona evrov škod, kar je enako kot v enakem lanskem obdobju. Skup-
ščina zavarovalnice, ki seje sestala tretji ponedeljek vjuliju, je potrdila letno poročilo za leto 2006 in razdelila dobiček iz lanskega leta. Tako bodo v Zavarovalnici Maribor v letošnjem letu prvič v poslovanju izplačali dividende delničarjem v skupnem znesku 2,1 milijona evrov.
Ob nenehni rasti premije pa v ZM skrbijo tudi za družbeno odgovor-
nost in okoljsko ozaveščenost. Lani so osnovnošolci s pomočjo želvice Zoje iskali črne točke v okolici svojih šol in domov, Zavarovalnica Maribor pa je najboljši projekt, ki so ga pripravili na osnovni šoli Vojke Šmuc v Izoli, pomagala sanirati z donacijo v višini 4.200 evrov. Letos se iskanje okoljskih problemov nadaljuje.
KF
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Komunala pred resnimi odločitvami
V gornjegrajskem javnem komunalnem podjetju so se v zadnjih letih kopičile težave, ki jih očitno ni več možno pometati pod preprogo, saj krepko otežujejo letno poslovanje. Večina od številnih problemov je posledica nezmožnosti plačevanja obveznosti s strani podjetja za proizvodnjo in dobavo toplotne energije Enga in Občine Gornji Grad, ki bi kot stoodstotna lastnica Komunale morala biti zainteresirana za njeno normalno poslovanje.
Komunala je pred resnimi odločitvami, je svetnikom na seji ne prvič pojasnjeval direktor Jože Poznič, zato pričakuje, da bodo pristojni najkasneje konec avgusta temeljito proučili razvojne vizije Komunale in Enga. Dejstvo je, da so trendi poslovnega uspeha Komunale v upadanju, še posebej problematična sta odlagališče odpadkov v Pod-homu in Engo.
Okoljevarstveno dovoljenje za odlagališče poteče oktobra letos. Podaljšanje za leto ali največ dve
problema bistveno ne spreminja, opozarja Poznič, saj ni realno razmišljati o širitvi obstoječega odlagališča. Omenjena problematikaje bila obravnavana tudi na nivoju zgornjesavinjsko-šaleške regije, vendar je realnost takšna, da šaleške vključno z mozirsko občino že vozijo odpadke v Celje.
Še večje probleme in likvidnostne težave povzroča Engo, za katerega še vedno ni jasno, ali ga bo Holding Slovenske elektrarne sploh prevzel. Dosedanje poslovanje preko Ener-
Komunale z Engom ne misli več ukvarjati (foto: EMS)
getike Sava ni bilo povsem zakonito, kar priznava tudi direktor Komunale, vendar visti sapi opozarja, daje bilo poslovanje z Gorenjci rešilna bilka za
minulo kurilno sezono. Vsekakor so dogodki pripeljali tako daleč, da lahko podjetje za proizvodnjo in dobavo toplotne energije poleg sebe potopi tudi Komunalo, zato se Poznič znjim kot direktor Komunale ne misli več ukvarjati.
Glede Enga so zadeve za občinskega svetnika Nika Purnata povsem jasne. Ostajata samo možnost stečaja ali prodaje, za kar se kaže vedno manjša verjetnost, je prepričan Purnat, ki se je s Pozničem zapletel v precej oster in nepotreben besedni dvoboj ter mimogrede okrcal tudi občinsko upravo in župana Stanka Ogradijo, ki domnevno ne ve, kdaj (če) je bila ukinjena koncesijska dajatev koncesionarju za pobiranje in odvoz odpadkov PUP-Saubermacherju.
Savinjčan
OBČINA ČAJETINA V SRBIJI
Novi impulzi za vzpostavitev sodelovanja
Občina Čajetina, nekoč pobratena z bivšo občino Mozirje, zadnji junijski konec tedna praznuje občinski praznik. Letošnje slavnostne seje ča-jetinske občinske skupščine, ki je bila v soboto, 30. junija, se je na povabilo predsednika občine Čajetina Milana Stamatoviča udeležil tudi župan občine Nazaije Ivan Purnat.
turistično infrastrukturo. Prav zdaj poteka na Zlatiboru gradnja hotela s petimi zvezdicami.
Ob prazniku občine so v Čajetini položili temeljni kamen za izgradn-
Nazarski župan Ivan Purnat je v sklopu obiska v občini Čajetina sodeloval tudi v oddaji srbske nacionalne televizije RTS; levo predsednik čajetinske občine Milan Stamatovič, desno predsednik občinske skupščine Miloje Rajovič (foto: Franci Kotnik)
Vnovično vzpostavljanje stikov med občinama Nazarje in Mozirje na slovenski ter občino Čajetina na srbski strani se je po skoraj desetletju in pol premora začelo v letu 2005, koje neformalna skupina predstavnikov obeh občin obiskala eno izmed turistično najbolj razvitih srbskih občin. Uradna delegacija Čajetine na čelu z namestnikom predsednika občine Milanom La-zovičem in predsednikom skupščine občine Milojem Rajovičem je Zgornjo Savinjsko dolino obiskala lani, ob tej priložnosti pa so stekli tudi prvi razgovori o možnostih ponovnega sodelovanja.
V občini Čajetina med gospodarskimi panogami prednjači turizem, sledijo pa kmetijstvo, prehrambena, tekstilna in lesnopredelovalna industrija ter kovinoplastika. Na planoti Zlatibor, ki predstavlja njihovo najbolj razvito turistično des-tinacijo, letno beležijo več kot milijon nočitev. Turistična infrastruktu-
ra zajema dvanajst hotelov, štiri motele, dvanajst počitniških domov, veliko apartmajsko naselje in kopico restavracij ter ostalih gostinskih objektov. Skupna nočitvena kapaciteta znaša 14.500 ležišč, občina pa spodbuja nadaljnja vlaganja v
jo plinovoda. Investicijo v celoti financira država, na podobno pomoč pa občina računa tudi pri obnovi smučišča Tornik na najvišjem vrhu Zlatibora, ki je bil uničen leta 1999 pri bombardiranju Natovih letal.
Nazorski župan Ivan Purnat seje udeležil slavnostne seje skupščine občine Čajetina in se nato srečal z najvidnejšimi predstavniki občine ter tamkajšnjega gospodarskega in kulturnega življenja. Opravil je tudi krajši razgovor s podpredsednikom srbske narodne skupščine Ra-dojkom Obradovičem, ki je na slavnostni seji izrazil zadovoljstvo nad hitrim napredkom Čajetine v zadnjem obdobju in napovedal, da bo država še naprej podpirala njen razvoj.
V sklopu obiska v občini Čajetini si je Purnat ogledal tudi muzej na prostem v Sirogojnu, prisoslvoval odprtju letnega gledališča vTripkovi, v nedeljo pa je skupaj s predstavniki gostiteljev sodeloval v turistični oddaji srbske nacionalne televizije RTS. »Glede na dosedanje razgovore ocenjujem, da bi lahko najhitreje vzpostavili sodelovanje na področju kulture, športa in šolslva. Obstajajo realne možnosti, da prve korake vtej smeri storimo že letos, zato je sedaj naša naloga, de preverimo, kakšen je dejanski interes pri izvajalcih,« je ob zaključku obiska v Čajetini povedal Ivan Purnat.
Franci Kotnik
GLASBENA ŠOLA NAZARJE
»Počaščeni smo, da gostimo seminar na tako visokem nivoju!«
Kljub počitnicam je te dni na Glasbeni šoli Nazarje zelo živahno. Od 22. do 31. julija tam poteka Mednarodni poletni seminar solo petja. Vodi ga priznana hrvaška operna pevka in profesorica Vlatka Oršanič, ki uči tudi na Glasbeni akademiji v Ljubljani.
»Počaščeni smo, da lahko gostimo tako zahteven projekt, kot je poletni pevski seminar z mednarodno udeležbo. Na tak način prispevamo tako k promociji naše šole kot tudi k predstavitvi lepot Zgornje Savinjske doline,«je povedala ravnateljica Olga Klemše. Soorganizatorja seminarja sta še Glasbena šola bratov Ipavcev Šentjur in Društvo ljubiteljev lepih umetnosti Celje.
Da Nazarje gosti tako odmeven dogodek, je zaslužen Boštjan Korošec, pevec iz Celja. Mladi baritonist je diplomiral pri Oršaničevi na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se nato udeležil tudi poletne šole petja, ki jo je profesorica priredila na otoku Braču. Tam pa razmere za pevce niso bile najboljše. Tesni prostori, vročina in prah pač niso dobri pogoji za delo. Večina takih semi-
narjev je ob morju, zato je Boštjan predlagal, da bi se letos preselili nekam med planine. Kot Celjanu mu je bila znana nazorska glasbena šola in dogovor je bil hitro sklenjen. »K že tako ugodnim pogojem za delo - prostori so klimatizirani, na voljo so ustrezni instrumenti za ko-repeticijo - pripomore še izredno gostoljubje na šoli. Podobno je tudi v apartmajih v Mozirju, kjer smo nastanjeni ta teden,« je povedal Korošec.
Profesorica Vlatka Oršanič, kot operna pevka znana tudi v Evropi, je število udeležencev seminarja
PODRUŽNIČNA ŠOLA SOLČAVA
Priznanje in spodbuda za učitelje in
Pred tremi leti so slovenski in britan-
Predstavnica britanske organizacije ČEPAR Marija Anteric (levo) z vodjo solčavske šole Romano Lukovič in dr. Boštjanom Ankom z ljubljanske univerze (foto: Marko Slapnik)
ski podiplomski študenti raziskovali Solčavsko, med organizatorji raziskovalnega tabora pa je bil tudi prof. dr. Richard Clarke z londonske univerze Birkbeck. Na njegovo pobudo je Center za raziskovanje evropskih zavarovanih območij (ČEPAR) namenil solčavski podružnični šoli ček v vrednosti 500 evrov, katerega je vodji šole Romani Lukovič izročila Marija Anteric.
Denar naj bi služil kot priznanje in spodbuda za delovanje in raziskovanje lokalnega okolja, njegove zgodovine in prihodnosti. V spremnem
omejila na deset. Pevci so večinoma iz Hrvaške, iz nazorske glasbene šole je med njimi sopranistka Petra Turk. Izobraževanja se lahko udeležijo le profesorji glasbe ali študentje višjih letnikov glasbene akademije.
Za zaključek bodo 30. julija ob 20. uri v mozirski cerkvi priredili koncert. Na sporedu bodo odlomki iz Bachovega Magnifikata in Donizzetijevih Kapljic za ljubezen. 31 .julija pa bodo imeli koncert še pri vodnem stolpu v Celju. Prireditev bo potekala v okviru prireditev Poletje v knežjem mestu.
Marija Lebar
učence
pismu je dr. Clarke poudaril, da so britanski študenti že pred 75 leti obiskali Solčavsko in proučevali naravo, ljudi in gospodarstvo. Na osnovi teh raziskav je druga britanska skupina prišla v te kraje leta 1971 in ponovno leto pozneje. Pred tremi leti sta ljubljanska in londonska univerza omogočili raziskovalni tabor študentov obeh držav. Clarke nadalje omenja, da je že pred letom 1932 to območje obiskala alpinistka s Škotske Fanny Copeland, kije z vodnikom Mihom Plesnikom plezala po gorah, ki obdajajo Solčavo.
Savinjčan
POPOTOVANJE ALEŠA VERŠNIKA PO SKANDINAVIJI
Dežela, ki zna
Skandinavija človeka prevzame. 0 tem se je prepričal tudi Aleš Veršnik iz Gornjega Grada, ki je lansko poletje s skupino študentov tri tedne odkrival lepote te severne dežele. Konec junija je v dvorani gornjegrajskega doma kulture o tem pripravil potopisno predavanje, kjer je zbranemu občinstvu z besedo in fotografijo približal lepote skandinavskih držav.
udariti po žepu
Pot jih je preko Danske in Švedske vodila proti deželi Laponcev in vzdolž Norveške spet nazaj. Kilometri vožnje obiskovalcu približajo neokrnjeno naravo in vrsto kulturnih ter zgodovinskih znamenitosti. Slikovite vasice in mesta so vsekakor vredna ogleda, svo-
jevrstna doživetja pa nudijo redko poseljeni severni predeli, kjer se razprostirajo širni gozdovi z mogočnimi rekami in brzicami, pustinja, otoki ter številni fjordi. Onkraj severnega tečajnika se začne dežela polnočnega sonca, ki vsaj en dan v letu sploh ne zaide,
kar je marsikomu delalo težave s prilagajanjem. Na potovanju so si med drugim na odprtem morju ogledali kite, se popeljali po znamenitem Geiranger fjordu in se povzpeli na Galdhöpiggen, najvišji vrh Skandinavije, kjer se je Aleš Veršnik kot gorski vodnik tudi sam preizkusil v vlogi vodiča.
Skandinavska mesta slovijo kot ena najdražjih na svetu, zato so prenočevali le v kampih, večino hrane pa so vzeli s sabo. Visoke cene človeka prisilijo, da se kakšne-
mu ogledu včasih odreče in tudi sicer skrbno pazi, kako bo porabil denar.
Poln lepih vtisov in doživetij, katerim je bilo naklonjeno tudi vreme, se Aleš v te države ne namerava vrniti. Skandinavijo želi za vedno ohraniti v lepem spominu takšno, kot jo je doživel ravno ob tem obisku. Pot gaje sicer zanesla že na vse konce sveta, letos jeseni pa se bo podal še proti Tibetu in Kitajski.
Irena Drobež
GZS SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA ZBORNICA
Gospodarstvo v regiji zaostaja za slovenskim povprečjem
Na svoji drugi letošnji seji je Upravni odbor Savinjsko-šaleške območne zbornice med drugim obravnaval tudi rezultate v gospodarstvu regije za leto 2006. Sprejeli so sklep, da tokratno analizo izdajo v posebni publikaciji. Ta je zdaj v tisku in bo v priročni obliki bralcu predstavila gospodarska gibanja v lanskem letu.
Rezultati v regiji so predvsem odvisni od poslovnih gibanj v velikih gospodarskih družbah. Te zaposlujejo 70 odstotkov vseh zaposlenih, ustvarijo 76 odstotkov celotnega prihodka in kar 78 odstotkov čistega dobička v regiji. Z vidika celotnega prihodka predstavlja v strukturi gospodarstva največji delež, to je 80,3 odstotka proizvodna dejavnost, kar presega slovensko povprečje za 35 odstotnih točk. V primerjavi s preteklimi
leti se je delež trgovine (zaradi spremembe sedeža lastnika) razpolovil, v ostalih storitvenih dejavnostih pa ni bistvenih sprememb.
Gospodarstvo Sa-Ša regijeje v letu 2006 izkazalo za 8,8 milijarde tolarjev neto čistega dobička, kar je za 3,2 milijarde manj kot v letu 2005. Največji del izkazanega neto dobička ustvarja izvozno gospodarstvo. K velikemu padcu dobička v industriji je največ prispeval slabši
rezultat v proizvodnji elektronskih naprav, v lesni industriji in predelavi hrane. Visoko neto izgubo je zaznati v proizvodnji oblačil, je pa izguba manjša kot leto poprej. Za milijardo tolarjev slabši izid izkazuje dejavnost poslovnih storitev, svetovanja in nepremičnin.
Boljše rezultate kot leta 2005 so dosegli v rudarstvu in energetiki. Velik pozitiven skok je ustvarila dejavnost gradbeništva, ki je celotni prihodek povečala kar za 35 odstotkov. Tako so v tej panogi ustvarili za 586 milijonov večji dobiček kot leto poprej.
S 4,1 odstotnim deležem zaposlenih vseh gospodarskih družb v Sloveniji je gospodarstvo Sa-Ša v
primerjavi s celotnim slovenskim gospodarstvom v letu 2006 uslvar-ilo 3,2 odstotka prihodkov in 3,7 dodane vrednosti. Povprečna produktivnost gospodarstva v Saša regiji je bila 28.153 evrov, kar je za deset odstotnih točk pod slovenskim povprečjem.
Med 13 slovenskimi gospodarskimi regijami je naša na osmem mestu. Glede na prejšnje letoje za eno mesto izboljšala rezultat v neto izvozu in se pri tem kazalcu povzpela na drugo mesto. Po neto čistem dobičku na zaposlenega v letu 2006 pa je Sa-Ša regija med trinajstimi slovenskimi na zadnjem mestu.
Marija Lebar
SVETUJEMO: PREVERITE VSE, PREDEN SE ODPELJETE NA DOPUST
Olajšajte si dopustniško potovanje
Vroče poletje je tu, temperature gredo v višave in z njimi naši živci. Ne dopustimo, da nam temperaturo dvignejo še kakšne dodatne težave z našim jeklenim konjičkom. Pri vsej toploti toplo svetujem, da si vzamete čas in preverite stanje svojega vozila. Le-to naj bo brezhibno in pripravljeno za izzive poti.
Minili so časi zastav, ko si dvignil pokrov motorja, malce pomigal kable inje avtomobil šel naprej. V najhujšem primeru je zakuhal, dolil si vode in je bil problem rešen. Ko odpove sodobna tehnika, je prepozno, torej imejte primerno zavarovanje, ki vključuje tudi vleko do prvega servisa in po možnosti še nadomestno vozilo. Če se vam bliža čas servisa, ga opravite pred odhodom na dopust. Pozori Čakalne vrste na servisih so do štirinajst dni. Torej ne bodimo prepozni.
Za začetek spraznimo z vozila tisto, kar ni nujno za dopust. Povečajmo tlak v pnevmatikah, saj bo naš konjiček bolj obremenjen kot ponavadi. Ne pozabimo na rezervno kolo. Precej slabo je, če je prazno. Nič ne škodi preventivni servisni pregled. Nivo olja naj bo
na maksimumu, hladilna tekočina prav tako. V prtljažnem prostoru naj bo kakšen liter olja na zalogi, saj sodobni motorji zahtevajo specifična olja, kijih na bencinskih črpalkah ni moč dobiti. Zakaj bi
zgubili pol dneva za iskanje potrebnega olja? Kdor ima klimatsko napravo, naj preveri njeno delovanje. Če kaj ni OK, obiščimo servis, vvročini je prepozno. Lepo je, če imamo dovolj vode za čiščenje stekel. Priporočam do-
datek k vodi, da se lažje sperejo mušice. Poskusite sami in metlic ne pozabite očistiti.
Prtljago zlagajmo v avtomobil sistematsko. Najprej vso pripravimo, potem pa z njo v konjička.
Pazimo na trše kovčke in torbice, da v primeru nesreče ne poškodujejo potnikov. Otroke obvezno pripnimo in namestimo v otroške sedeže. Naj se ne vozijo stoje med zadnjimi sedeži, saj ne želimo »katapulta«!
Vedno je dobro imeti poln rezervoar goriva, saj vemo, kako mukotrpno je čakanje v koloni, klima dela, avto pa »teče« na minimumu. Že tako so živci napeti. Še bolj pomembno je imeti zraven dovolj tekočine za osvežitev, posebej, če so zraven najmlajši. Ne pozabimo na osvežilne robce in kakšno vrečko ali dve... Nikdar se ne ve in ni ga slabšega kot pobruhan avto. Oj, kako lepo diši potem cel dopust!
Če vozimo kolesa in strešni kovček, preverimo njihovo pri-trjenost. Ne divjajmo, saj je čedalje več primerov, ko ljudje zgubijo kolesa s strešnega prtljažnika. Ni nevarno za nas, je pa nevarno za vozila, ki vozijo za nami ali tista, s katerimi se srečujemo, da motoristov ne omenjam!
Motoriste pa kar lepo spoštujte! So hitrejši in manj opazni. V gneči jim je tudi vroče, posebno ko čakajo v koloni, zato jih spustite naprej. Skratka lep in varen dopust vam želim! Ko pridete domov, pa privoščite avtu veliko prhe -smola in ptičji dreki so prava smrt za sodobne ekološke lake avtomobilov.
Igor Pečnik
Brez primernega zavarovanja bo potovanje s priložnostnim nadomestnim vozilom neprijetno
PAŠNA SKUPNOST GOSPODNJA - GLOBAČE
Škofu Rožmanu iz hvaležnosti
Obiskovalci Menine planine lahko ob obisku kapelice Jezusa Dobrega pastirja od dneva državnosti naprej berejo tudi napis na spominskem obeležju, ki so ga nekdanjemu ljubljanskemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu odkrili gornjegrajski kmetje, ki na meninskih pašnikih že stoletja pasejo svojo živino.
Slovesnosti, katero je vodil gornjegrajski župnik Jože Belak, so se udeležili številni kmetje in planinci, ki so dejanje razumeli kot izraz hvaležnosti tukajšnjih kmetovškofuza vsa prizadevanja v dobrobit pašništva na gornjegrajskih planinah. Ljubljanski škof Rožman si je v tridesetih letih prejšnjega stoletja prizadeval rešiti problem pašništva vsploš-no korist. Dogovorjeno je bilo, da
ljubljanska škofija prenese pašnike na celotnem območju Menine vlast pašnim skupnostim, za kar je bil po besedah predsednika Pašne skupnosti Gospodnja - Globače izdelan tudi tehnični elaborat, kot sklepni dokument pred vpisom v zemljiško knjigo.
Sklepno dejanje je prekinila druga svetovna vojna in komunistična
nacionalizacija cerkvenega premoženja po njej. Kmetje so pričakovali, da se bo za pol stoletja ustavljen proces po osamosvojitvi Slovenije nadaljeval, vendar se je na podlagi za kmete neuspešnih pogajanj z nadškofijskim gospodarskim svetom zgodilo le to, da so dobile pašne skupnosti pašnike v brezplačen in trajen zakup.
Savinjčan
Gornjegrajski kmetje so odkrili spominsko obeležje ljubljanskemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu, ki je po njihovem mnenju razumel življenjske potrebe majhnih ljudi (foto: EMS)
ORATORIJ V MOZIRJU
Preklopi sanje na dejanje
Pod tem geslom so v Mozirju priredili letošnji oratorij za mlade. Potekal je od 9. do 13. julija, udeležilo pa se ga je okoli 70 otrok v starosti od petega do dvanajstega leta. Rdeča nit letošnjih oratorijev je bila povest Janeza Jalna Bobri, ki govori o koliščarjih na Ljubljanskem barju.
Otroci so se zbrali na dvorišču Slomškove dvorane, kjer so si podali roke in sklenili velik krog. Nagovoril jih je župnik Sandi Koren in jim zaželel, naj se imajo lepo. »Naš pozdrav ta teden se bo glasil "Bober dan",je mlade nagovorila animatorka Julija. Otroci so nato slavnostno dvignili zastavo in se odpravili v dvo-
rano, kjer so jim animatorji pripravili pravo koliščarsko kočo in zaigrali predstavo o Ostrorogem jelenu.
V Mozirju potekajo oratoriji že več let in da vse teče prav, poskrbijo posebej usposobljeni animatorji. Starši, večinoma mame, poleg simbolnega denarnega zneska prispevajo še kakšen sok ali slaščico. Menda so letos
Približno 70 otrok se je letos udeležilo oratorija v Mozirju
(foto: Marija Lebar)
šle posebej v slast palačinke.
Za vse udeležence je v petek, 13. julija, sledila še zaključna maša, ki so se je udeležili tudi starši in stari
starši. Po maši pa so si ogledali, kaj so mladi ustvarili v delavnicah preko celega tedna.
Marija Lebar
MOZIRSKI POLETNI GLASBENI VEČERI
Tokrat sta zaigrali sestri Katja in Tina
Na trgu osamosvojitve so delavke Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje 21. julija organizirale že drugi glasbeni večer, ki naj bi pripomogel k oživljanju mozirskega trškega jedra. Tokrat sta se zbranim predstavili dve uspešni mladi celjski glasbenici, ki sestavljata duo Kati.
Uspešni mladi celjski glasbenici Katja in Tina Anderlič sta popestrili mozirski kulturni utrip (foto: Benjamin Kanjir)
Za šansoni v izvedbi Nike Vipotnik sredi preteklega meseca je bil tokrat prostor prežet z drugačnimi toni. Sestri Katja in Tina Anderlič sta se sicer v Mozirju predstavili že v okviru junijske kmečke tržnice, prave mere pozornosti pa sta bili deležni na tokratnem koncertu. V slabih dveh uricah sta na prečni flavti in citrah izvedli vrsto zimzelenih melodij, maršev in me-
lodij, s katerimi sta obiskovalcem ogrevali srca. Njuno muziciranje so med drugimi opazili tudi člani celjskega Rotary kluba, ki so finančno podprli njuno glasbeno pot. Na zavodu, ki zadnjih par mesecev povezuje niti turizma, kulture, športa in mladine tudi za naslednji mesec pripravljajo podobno kulturno glasbeno poslastico.
Benjamin Kanjir
ODBOR SKUPNOSTI BORCEV III. BRIGADE VDV - ŠTAJERSKE
Oskrunjeni rodmirski spomenik očiščen
Člani odbora skupnosti borcev lil. brigade VDV - Štajerske so se sredi junija v Radmirju zbrali pri spomeniku, posvečenemu ustanovitvi brigade 25.8.1944, kije bil v začetku letošnjega leta oskrunjen oziroma popackan z rdečo barvo. Pridružila sta se jim županja občine Ljubno Anka Rakun in predsednik KO ZB Ljubno Franc Krumpačnik.
Skupno so ugotovili, da je spomenik zgledno očiščen. Rakunova je pozdravila borce VDV, jim je čestitala za njihov junaški boj in obljubila, da bo občina Ljubno skrbno varovala spomenike NOB, tudi tega v Radmirju. Za trud okoli obnove spomenika so seji borci toplo zahvalili.
Nato so se v Mozirju zbrali na seji z ostalimi člani odbora. Vse skupaj je pozdravil mozirski župan Ivan Suhoveršnik in jih seznanil z dejavnostmi v občini. Odbor je razpravljal o problematiki dela brigadne skupnosti, predvsem pa se je posvetil delu bataljonskih odborov. Kot med vojno, brigada tudi sedaj deluje po bataljonih: Revirskem, Kozjanskem, Pohorskem in Koroškem. Zaradi staranja članov nastajajo težave pri delu bataljonskih odredov. Sklenili so, da ohranijo delo bafal-
Ljubenska županja Anka Rakun je sprejela člane odbora skupnosti borcev III. brigade VDV pri spominskem obeležju v Radmirju
jonskih odborov, dokler je tam še kaj aktivnih material postopoma oddajali muzeju. Sklenili so, članov pri moči, nato pa arhiv, sredstva in prapor da bo naslednja seja na Koroškem, predajo brigadnemu odboru v Trbovlje, kjer bodo	Franjo Marošek
Vroče poletje je pravšnji čas za
odaj, kaj zgoraj in kaj vmes, so namreč majice narejene iz slojev, ki se že držijo skupaj. Največkrat so okrašene z motivi, ki spominjajo na vzorce starih tapet, svetlečimi potiski ali ljubkimi cvetličnimi vzorci.
Navadne bombažne majice ob-
lečemo tudi pod obleke, izdelane iz lahkih, tankih materialov. Pod nje pa lahko nosimo modne pajkice ali še bolje mrežaste hlačne nogavice, ki segajo malo pod koleno ali do gležnjev.
Na dopust se ne odpravite brez oblekice, pisane ali enobarvne. Trgovine nam ponujajo mnogo modelov, prav za vse postave. Ozke, široke, ultra kratke z naramnicami, ki se zavežejo v zatilju, stisnjene čez pas, oprijete čez prsi, A-linija, ki pristaja prav vsem postavam, za najbolj vitke pa napihnjen videz obleke. Zraven obujte visoke pete, da bodo noge videti daljše.
Ne pozabimo na modne dodatke. Nakit naj bo skrbno izbran in minimalističen, a kljub temu svetleč in opazen. Izkoristite vroče dni v eksperimentiranju oblačenja.
KARIN BITENC
svetovalka za modo
Pastelni roza odtenek je ton, ki v modnih krogih ta hip velja za vrhunec. Mehkejši od bele, elegant-nejši od roza, kot nežni odtenki kožnih pudrov. Še vedno pa je prisotna rdeča in čokoladno rjava bar-
va, ki je bila nekdaj rezervirana za zimske mesece, sedaj pa si jo privoščimo celo na plaži, še posebej v kombinaciji s kovinskim leskom.
To poletje so obvezen kos garderobe kratke hlače. Idealna izbira za sproščene počitniške dni, narejene so iz naravnih materialov (lan, bombaž). Kombiniramo pa jih z modnimi topi ali majicami. Za vse, ki se ne morejo odločiti, kaj obleči sp-
Ana
Videmšek
S. rojstni dan slaviš, zato iz srca želimo ti vsi zdravja, veselja in brezskrbnih otroških dni Kadar sonček sveti, skušaj ga posneti, kadar sončka ni, sonček bodi tl
To so želje dedija, mame Ide in ostalih, ki te imajo radi.
MODNI NASVETI
Piše: Aleksander Videčnik
naši posebneži
Tokrat bomo nekaj malega povedali o Urši in Pavletu, ki sta bila povsem "udomačena" zgornje-savinjska cigana, ljudje pa so na oba ohranili zanimive spomine.
Pavel seje pisal Eremita inje bil rojen 10.januarja 1853, Urška pa seje rodila 2. aprila 1861 na Koroški Beli. Za rojstni kraj Pavla smo si prizadevali najti odgovor v rojstnih knjigah naših župnij, a žal zaman. Poročila sta se v Braslovčah 10. februarja 1892.
O obeh Eremitovih je ohranjenih ogromno zgodb, seveda so nekatere v celoti izmišljene ali pa močno pretirane.
PAVEL KOT SPLAVAR
Nekoč je neki trgovec z lesom najel Pavla za "na splav". Trgovec je bil znan kot skopuh, to je vedel tudi Pavel. Ko sta se vračala z "rajže", sta trpela hudo lakoto. Gospodar nikakor ni hotel v gostilno, saj je vedel, da bo moral plačati tudi za Pavla, ki seje znašel. Enostavno je povabil gospodarja v gostilno na večerjo. Prej je moral Pavel obljubiti, da bo ceho plačal. Povelje naročil razkošno večerjo, nad katero je bil vesel tudi skopuh. Seveda sta tudi vse skupaj obilno zalila. Potem pa je Pavla prisilila potreba na stranišče. Gospodarja je potolažil, da se takoj vrne in potem plača jedačo in pijačo. Ko se Pavel nikakor ni vrnil k mizi, je skopuh moral seči v svojo denarnico in plačati ceho za oba. Ko je čez nekaj dni srečal Pavla, ga je vprašal,zakaj ga je tako grdo zlorabil. Pavel mu je mirno odgovoril: »Pač, pač, če doslej nisi vedel, kaj je cigan, boš pa odslej.«
PAVEL IN ŽUPNIKI
Ker sta Pavel in Urška imela dosti otrok, seje Pavel poznal s številnimi župniki. Rad je zahajal k njimi, saj so ga marsikdaj pogostili. Povelje bil znan kot zanimiv sogovornik in znaljetudi osvojih doživetjih marsikaj povedati. V Šmartnem ob Paki je bilo, ko seje napovedal tamkajšnjemu župniku za krst otroka. Župnik je naročil kuharici, daje Pavlu postregla z jedačo. Ko sta tako že nekaj časa govorila, se Pavle spomni, da ima zunaj otroka v cekru. Mrzloje bilo in otrokje zmrznil. Pavle opazi, da ima otrok od mraza skrčene prste in pravi: »Škoda, škoda gaje, uh, kako bi citiral, ko ima tako lepo krive prstke.«
Treba je povedati, da je podobna zgodba o podobnem dogodku krožila tudi v zvezi z Gornjim Gradom. Zato je verjetno ena izmed mnogih,
ki jih je Pavle sam trosil, da so se mu ljudje smejali in kaj dali v dar.
SINOVA IN OGROŽEN PAVLOV UGLED
Dva sinova sta se odpovedala ciganskemu življenju in se vključila v redno zaposlitev. Oba sta delala v Kovačevi žagi v Šentjanžu, pri Paju pa sta stanovala. Nekoč ju je oče obiskal in ju takole okaral: »Tako sramoto mi delata! Star sem postal, delal pa nisem nikoli, hudo sem užaljen, da sta se izneverila našemu načinu življenja. Enemu bi
Kako dragoceni so spomini poznavalcev neke krajine, se zavedamo šele tedaj, koje spomin pozabljen. Zato je naš zvesti pripovednik in odličen sogovornik Franc Goličnik - Povh tako zanimiv v svojem sporočilu o Golteh, ki jih je od malega spoznaval in občudoval. Takole je tokrat razpletal svoje misli:
»Na Golteh so tla apnenčasta, svet je zaradi kraških pojavov ves preluknjan in razpokan, zato voda pronica v globine in ni najti površinske vode za napajanje živine. Tako so kmetje delali umetna jezerca. Po pripovedi mojega očeta Franca, kije v mladosti večkrat sodeloval pri urejanju takšnih zajetij vode, so ljudje iskali kakšne vdolbine oziroma globeli, kjer je bilo dosti zemlje. Odstranili so rušo (flažo), nato pa s kiji tolkli zemljo, daje postala trda kot kamen. Nato zemljo so posulisol,tudi do 100 kilogramov ali celo več, nakar je prišla živina lizat sol in tako je zemlja postala še dodatno trda. Z bregov so skopali kanale, ki so ob deževju dovajali vodo vte kotanje. To vodo in "jezerca" so imenovali "lakuže". Nekatere od njih so stare več kot sto let. Kot primer naj omenimo 'Mezereo" in "Kolarico", ki sta največji lakuži na Golteh, v njih pa je še vedno voda. Lakuže so bile večinoma okrogle oblike, le redke med njimi pa podolgo-
lahko dal za avcig Zadrečko, pa bi imela oba za življenje. Jaz pa si obdržim Savinjsko, pa bi imeli vsi dovolj za preživetje in bi kar šlo«
Takih in podobnih, morda tudi še boljših zgodb o obeh ciganih, je še veliko zapisanih in tako ohranjenih. Nekatere so prav duhovite, nekatere pa nekoliko neverjetne. Ko sem govoril z enim od sinov, kije bil zaposlen do pokoja v Velenju, mije povedal, da v zakonu obeh Eremitov sploh ni bilo toliko otrok, kot so vedeli povedati ljudje, in še to, daje bil oče zelo brihten.
vate. Kolariča je bila izredno velika, v dolžino je merila več kot 30 metrov, na sredini pa je bila kaka dva metra globoka.«
Domače poimenovanje raznih skal (peči), vrhov, dolin, gozdov in še kaj. Na Hlevišah (to je na Golteh) so se skalce imenovale: Bela peč, Okence, Mala Kopa, Velika Kopa, Opasana peč, Javorca, Kanci -to je samotna, pet metrov visoka peč, ki sojo poimenovali po cerkveni prižnici.
Tudi razni griči in doline so imele domača imena, kot primer: Mala Kopa, Velika Kopa, Okenjski grič, Kobilica, Ovčja loka, Koblički hrib, Ravnice, Mali Smrekovec, Smrekovec, Mali Boškovec, Hude koče, Lahonce, Lahončki hrib, Gostečka loka, Blatnik, Sladki hrib, Kolarički hrib, Ojstri vrh, Petelinjek, isteje, Kal, Stavci in še bi lahko naštevali. Pri enem od kmetov so poznali Pasjo rit in Oscano ravno.
Seveda šoto pomembna ljudska izročila in prav bi bilo, da boza naše zanamce Povh skušal opisati, kje vse so bili navedeni kraji, vrhovi in doline. Tako bomo več vedeli o Golteh in znali izročilo tudi širiti med obiskovalce naših lepih planin. Ugotavljamo, da sodobni turisti ne prihajajo k nam le zaradi dobre hrane, ampakželijo vse bolj spoznavati življenje ljudi in njihove posebnosti, torej tudi krajinske.
3ščemo sfare fotografije
Pavle je dal dovoljenje ameriškim rojakom, da so uprizorili igro o njem in Urški. Za zahvalo so mu poslali tole sliko iz Amerike, ki naj bi prikazala njegovo družino.
O Golčfei planini
KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST
Napakam pri naložbah se lahko izognemo
Motiti se je človeško, ni pa donosno. Napakam pri naložbah se v celoti ne izognejo niti odlično strokovno podkovani profesionalni investitorji, razlog za to pa ne tiči v njihovi nestrokovnosti, ampak v psihologiji. Vlagatelji povsod po svetu že dolga leta vneto iščejo ključ do hitrega in zanesljivega zaslužka na borzi, analize delovanja in rezultatov vlagateljev v svetu pa kažejo ravno nasprotno. Oglejmo si nekaj najhujših napak vlagateljev in razloge zanje, na katere je svoje komitente v svojem glasilu opozorila Nova Ljubljanska banka.
1.	+25% LETNO
Če boste vneto sledili medijskim zgodbam ali oglasom o zmagovalnih naložbah, si boste hitro ustvarili vtis, da naložba v delnice prinaša večde-setodstotne letne donosnosti. Vlagatelja hitro zanese, da prihranke z velikimi pričakovanji naloži v preveč h/egane naložbe. Delnice seveda na dolgi rok ne prinašajo tolikšnih donosnosti, kar potrjuje tudi zgodovina svetovnih kapitalskih trgov. V zadnjih stotih letih so delnice prinesle 5-odstotno povprečno realno donosnost letno, tudi najbolj dinamični trgi pa niso prinesli več kot 8 odstotkov.
2.	HITRI PRSTI
Velik del vlagateljev živi v prepričanju, da je možno s pogostim menjavanjem naložb pri investiranju enostavno dosegati nadpovprečne rezultate. Investitorji na splošno prepogosto menjajo naložbe, zaradi česar jih bremenijo nadpovprečni stroški in davki, vstopajo in izstopajo pa ponavadi v napačnih trenutkih - vstopajo po visoki rasti in izstopajo po večjem padcu - torej ravno obratno, kot bi bilo prav.
3.	STAVA NA PRETEKLE »ZMAGOVALCE« IN
ISKANJE TRENDOV
Ljudje potrebujemo orientacijo tako v vsakdanjem življenju kottudi na borzi, kjer nas čaka množica med seboj nasprotujočih si informacij. Čeprav analiza trendov dokazano nikoli ne prinese koristi, se veliko investitorjev pri odločanju ravna v smislu »trend je ugoden, zdaj je pravi čas za naložbo«. Med donosnostmi delnic v svetu v dveh zaporednih letih v zadnjih stotih letih ni bilo nobene povezave. Prav tako ni praktično nobene povezave med donosnostjo posameznega vzajemnega sklada v preteklem in prihodnjem letu.
4.	PREKOMERNO ZAUPANJE ANALITIKOM
»Vsi ključni strategi 12 največjih družb z Wall
Streeta napovedujejo, da bodo ameriške delnice v letu 2007 porasle. Zadnjič, ko so bili strategi tako optimističnije bilo konec leta 2000, potem pa je ameriški borzni indeks S&P 500 v letu 2001 padel za 13%. So torej borzni analitiki odveč? To ne, vendar pa lahko rečemo, da niti ugledni borzni analitiki nimajo možnosti za dovolj zanesljive napovedi, da bi na osnovi njihovega mnenja prihranke agresivno premetavali sem ter tja.
5.	PRETIRANA SAMOZAVEST
Naložbe v vrednostne papirje so še vedno pretežno v domeni moškega spola. Delno tudi zato, ker so moški vsaj na zunaj hrabri, a za borzo dostikrat preveč hrabri. Moški znajo biti tudi precej hitrih prstov (premoženje hitreje obračajo), za nasvet pa precej neradi vprašajo. Moški ravno zaradi opisanih lastnosti pri naložbah v vrednostne papirje v povprečju dosegajo precej slabše rezultate kot ženske, in to kljub temu, da so v povprečju strokovno bolje usposobljeni kot investitorke in da za analizo vrednostnih papirjev porabijo več časa kot ženske.
Kje smo in kam z naložbami želimo priti? Za kakšen namen in za kakšno dobo bomo varčevali? Koliko tveganja lahko prenesemo? Namesto da bi se investitorji naložb najprej lotili sterni ključnimi vprašanji, pogosto začnejo z vprašanjem, katera naložba je najbolj vroča ta hip. Žal jih pri tem vprašanju precej tudi ostane, še posebej, če na drugi strani pulta naletijo na samozavestnega borznega guruja, ki prodaja »vroče žemljice«. Investiranje na takšen načinje podobno jadranju v viharju brez krmarja.
7.	POHLEP, KRATKOROČNOST IN NESTRPNOST
Vsak kolikor toliko usposobljen finančni svetovalec bo poudaril, da so delnice dolgoročna naložba (praviloma za dobo desetih letin več), ki zahteva tudi nekaj potrpežljivosti, ko kakšno obdobje na borzah ne poteka, kot smo si zamislili. Precej investitorjev naložbe v delnice vidi kot
bližnjico do bogastva. Kdor bo hotel na borzi hitro obogateti, bo izrazito tvegal, ob prvi smoli pa bo puško kmalu zalučal v koruzo.
8.	NERAZUMEVANJE NALOŽBENEGA TVEGANJA
Vse naložbe nosijo s sabo naložbeno tveganje, nekatere več, nekatere manj. Naložbeno tveganje je v osnovi koristno, saj lahko bolj h/egane naložbe le zaradi tega tveganja prinesejo višjo donosnost od manj tveganih. Donosnost je le nagrada za prevzemanje tveganja. To je tudi logično, saj v bančne depozite nihče ne bi nalagal prihrankov, če bi bile višje donosne delnice enako tvegane kot bančni depozit.
9.	PRECENJEVANJE PROFESIONALNIH
UPRAVLJAVCEV
Pri nas in v svetu obstajajo boljši in slabši upravljavci premoženja, vendar pa investitorji pomen upravljavca radi precenijo. Lahko, da se celo zavedajo tveganosti naložbe, a verjamejo, da jih lahko dober upravljavec obvaruje pred izgubo, kar pa je iluzija. Izrazito bolj kot od sposobnosti upravljavca je donosnost vzajemnega sklada ali naložbenega portfelja odvisna od naložbene politike.
10.	EKSTREMI NAMESTO POVPREČJA
Praksa in temeljna teorija investiranja jasno kažeta, da je za investitorje dolgoročno najbolje, da premoženje razpršijo. To pomeni, da so za večino investitorjev najustreznejši »povprečni vzajemni skladi«. Denimo tisti, ki so dobro razpršeni v svetovnem ali vsaj v evropskem merilu na delnice izdajateljev iz raznolikih gospodarskih panog (lahko tudi ustrezna kombinacija več nekoliko ožje usmerjenih skladov). S takšnimi naložbami investitor naložbeno tveganje močno zmanjša.
11.	»SLABŠE NE MORE BITI«
Vprašanje: Koliko lahko pade tečaj delnice po tem, ko je že padel za 90 odstotkov? Odgovor: Za dodatnih 100 odstotkov! To je posledica enostavne zakonitosti aritmetike. Po visokem padcu tečajev se je s podvajanjem vložka opekel že marsikateri, tudi profesionalni investitor.
12.	ZAVZETO SLEDENJE VROČIM ZGODBAM V MEDIJIH
Borzni dogodki so za medije odlična kost za glodanje, saj se na borzah vsak dan zgodi kaj »zelo pomembnega«. Mediji se seveda trudijo biti objektivni, a problem je, ker radi pretiravajo in poenostavljajo. Če pretiravajo pri izboru miss ali pri poročanju o pretepu v vaški gostilni, posebne škode ne more biti, za finančne posle pa to ne drži.
Franci Kotnik
©
Hrušev ožig tudi v Zgornji Savinjski dolini
univ. dipl. inž. agr. Specialistka za varstvo rastlin pri KGZ Celje
V Sloveniji je bila v okviru sistematičnega ugotavljanja navzočnosti bakterije Erwinia amylovora, ki povzroča hrušev ožig, prisotnost te bakterije prvič potrjena julija 2001 v okolici Naklega. Prvič je bila prisotnost te bolezni potrjena tudi na našem območju v letu 2003 - Nazarje z okolico.
Razmere iz leta 2003 so se skoraj ponovile v letošnjem letu in mnogi med vami se v teh dneh verjetno zaskrbljeno ozirate v sadna drevesa in okrasne rastline ter iščete morebitna bolezenska znamenja in se sprašujete, kako ukrepati ob sumu na prisotnost te bolezni.
Hrušev ožig je karantenska bolezen, ki jo povzroča zelo agresivna bakterija Erwinia amylovora. Bakterija ima eksplozivno sposobnost okuževanja in lahko povzroča epidemije na velikih območjih. Ob izbruhu bolezni nastane velika gospodarska škoda, saj bolezen uniči pridelek v tekočem letu, kot tudi rastline, nasade in s tem nadaljnjo pridelavo.
Bakterijski hrušev ožig je bolezen rastlin, ki pripadajo družini Rosacae
in okužuje večino vrst iz poddružine Pomoidae. Dokazali so, da je bakterija zmožna okužiti preko 120 vrst iz 39 rodov. Poleg jablan, hrušk in kutin so najpomembnejši gostitelji še nešplja, glog, panešplja, ognjeni trn, jerebika, skorš, mokovec, šmarna hrušica,japonska kutina in japonska nešplja.
Znamenja okužbe se lahko pokažejo že spomladi, ko v toplem in vlažnem vremenu začne iz obolelega tkiva teči mlečno bel izcedek, ki vsebuje milijone bakterij. Le-te pa se z vetrom, dežnimi kapljicami in žuželkami prenesejo na cvetove ali na rane in listne reže. Okuženi cvetovi imajo najprej voden videz, nato ovenijo, postanejo rjavi in se posušijo. Vršiček poganjka se kljukasto ukrivi navzdol (kot pastirska palica).
Prizadeti poganjki, vejice in večje veje skupaj z listjem so videti, kot da jih je ožgal plamen (listi na poganjku venijo in se sušijo, pri jablani postanejo temno rjavi in pri hruški črni). Na površju poganjkov se lahko izloča bakterijski izcedek. Iz poganjkov se bakterije širijo po rastlini in lahko pov-
zročijo odmiranje celotne rastline. Značilno je tudi odmiranje plodov, potemnijo, se posušijo in zgrbančijo. Posušeni cvetovi, listi in mladi plodovi ne odpadejo, ampak ostanejo na rastlini tudi pozimi. Vidna znamenja nas lahko tudi zavedejo, saj so lahko posledica mehanskih poškodb, naselitve gliv in drugih bakterij, vbo-
da žuželk, suše...
Na velike razdalje se lahko bakterija prenese z okuženim sadilnim materialom in embalažo (glavni prenašalec je človek), preko prometa ter ptic selivk, na krajše razdalje pa jo prenaša dež, veter in žuželke. Po nasadih lahko okužbo prenašamo tudi z orodji za obrezovanje, stroji...
V preteklih tednih so bila žarišča hruševega ožiga potrjena tudi na večih lokacijah v Zgornji Savinjski do-
lini. Potrjena so žarišča: Strmec nad Lučami, Logarska dolina, Robanov kot in Bočna. Podrobnejše informacije o razmejitvah, bolezenskih znamenjih, navodilih za ukrepanje in drugem so na voljo tudi na spletni strani http://www.furs.si/law/slo/ zvr/hrus_ozig.asp.
Bolezen vsekakor ni nedolžna in dolžnost vseh lastnikov sadnega drevja in okrasnih rastlinje, da svoje rastline natančno pregledujemo.
In kako ravnati ob pojavu bolezenskih znamenj hruševega ožiga na naših sadnih, okrasnih ali gozdnih rastlinah?
V primeru, da se naše obolele rastline nahajajo v zgoraj omenjenih žariščih, MORAMO lastniki izrezovati obolele dele (izrežemo 2-do 3-kratno dolžino prizadetega dela, vendar najmanj 40 do 50 cm v zdrav les in razkužiti tudi rane na lesu) in jih sežigati. Po opravljenem delu je potrebno o tem OBVEZNO obvestiti FSI (osebno ali na telefon
03	42 52 760).
V primeru, da se naše rastline nahajajo izven žarišč, moramo podati prijavo na sum na pristojno Fitosanitarno inšpekcijo (v našem primeru je to enota Celje, tel.: 03 425 27 60). Na mesto suma bo prišel fitosanitarni inšpektorali pooblaščeni strokovnjak, ki bo ob utemeljenem sumu odvzel vzorec za laboratorijsko analizo. Ustrezne ukrepe bo glede na stanje na terenu odredil pristojni fitosanitarni inšpektor.
Do prihoda ustrezno usposobljene osebe ne pozabite, da ob nepravilnem ravnanju z okuženimi rastlinami obstaja velika nevarnost prenosa bolezni. Omenili smo že, da je eden glavnih prenašalcev bakterije na velike razdalje človek. Zato je vsekakor neprimerno ravnanje, da v primeru opaženih sumljivih bolezenskih znamenj na rastlini, takšne poganjke ali veje odlomimo in jih prenašamo od soseda do soseda ali znanca. Zato pri rokovanju z domnevno okuženimi ali okuženimi rastlinami dosledno upoštevajte higienske ukrepe:
-	okuženih rastlin se ne dotikajte brez razloga,
-	ne trgajte poganjkov in jih ne mečite v kontejner, na kompostni kup...
-	kadar pri delu z rastlinami opazimo sumljiva bolezenska znamenja okužbe, je treba delo z rastlinami takoj prekiniti, razkužiti orodje, roke in obutev, obleko pa oprati in
-	preprečiti dostop ljudi in živali do mesta okužbe.
Seveda se po pomoč lahko obrnete na območno kmetijsko svetovalno službo, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (sedež izpostave v Mozirju in na Ljubnem) ali na fitosanitarno inšpekcijo, kjer so vam na voljo še podrobnejše informacije o bolezenskih znamenjih, higienskih ukrepih...
Vsako zavlačevanje lahko stanje le poslabša in zato v primeru, da opazite sumljiva znamenja, z ukrepanjem ne odlašajte -ukrepajte takoj in pri tem na pozabite na izvajanje higienskih ukrepov in obveščanje!
Po pomoč se lahko obrnete na območno kmetijsko svetovalno službo, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (sedež izpostave v Mozirju in na Ljubnem) ali na fitosanitarno inšpekcijo, kjer so vam na voljo še podrobnejše informacije o bolezenskih znamenjih, higienskih ukrepih...
Pri nas je hrušev ožig prisoten v Strmcu nad Lučami, Logarski dolini, Robanovem kotu in Bočni
OBČINA NAZARJE
NAZARJE
Na podlagi 50.člena Zakona o prostorskem načrtovanju -ZPNačrt-a( Uradni list RS, št. 33/07), sprejetega Programa priprave sprememb in dopolnitev Odloka o ureditvenem načrtu turistične kmetije Buteko (Uradno glasilo ZSO, št. št. 05/07), sklepa župana o oceni stanja in pripravi sprememb in dopolnitev Odloka o ureditvenem načrtu turistične kmetije Buteko, št.: 032-0004/2007-14, z dne 10.07.2007 in sklepa Občinskega sveta Občine Nazarje sprejetega na 7. redni seji, dne 17. julija2007 se pripravljen
Osnutek sprememb in dopolnitev Odloka o ureditvenem načrtu turistične kmetije Buteko javno razgrne za 30 dni v času od 1. avgusta do 30.avgusta 2007 v sejni sobi Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje.
V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava, ki bo potekala v sejni sobi Občine Nazarje v torek, dne 21. avgusta 2007, z začetkom ob 9. uri.
Predmet sprememb in dopolnitev Odloka o ureditvenem načrtu turistične kmetije Buteko je osnutek ustrezne ureditve območja za gradnjo spominskega obeležja-kapelice ter preureditve območja počitniških hišic na zemljišču pare. št. 500-del, 505/3-del, 505/8, 5055/7, * 142/1, *142/2 in *148, vse k.o. Kokarje.
Na podlagi odločbe št. 35409-84/2007 Ministrstva za okolje in prostor za predvidene spremembe in dopolnitve Odloka o ureditvenem načrtu turistične kmetije Buteko ni potrebna izvedba postopka celostne presoje vplivov na okolje.
Pisne pripombe, ki se nanašajo na javno razgrnjen Osnutek sprememb in dopolnitev Odloka o ureditvenem načrtu turistične kmetije Buteko, lahko občani in vsi zainteresirani podajo z vpisom v knjigo pripomb v tajništvu Občine Nazarje, pisno posredujejo po pošti na naslov Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje ali na elektronski naslov: obcina@nazarie.si. Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan javne razgrnitve.
OBČINSKA UPRAVA
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE
Na trgu 20, Mozirje,
Tel: 03 839 25 90
KRVODAJALSKE AKCIJE
V zadnjih letih smo v poletnih mesecih priča pomanjkanju krvi predvsem zaradi pogostih hudih prometnih nesreč, zato bomo v mesecu avgustu na našem območju organizirali tri krvodajalske akcije in sicer:
v četrtek, 2.8.07, od 7. do 10. ure v OŠ GORNJI GRAD v torek, 14.8.07, od 7. do 13. ure v OŠ NAZARJE v četrtek, 16.8.07, od 7. do 12. ure v OŠ LJUBNO
Vljudno vabljeni !
DANES JAZ ZATE .... JUTRI Tl ZAME!
OBČINA NAZARJE
NAZARJE
OBČINA NAZARJE
Komisija za odlikovanja in priznanja
objavlja
JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ ZA LETO 2007
ČASTNI OBČAN OBČINE NAZARJE
Za častne občane se proglasi posameznike, ki so izjemno zaslužni za napredek in razvojna enem aii več področjih, kot so: gospodarstvo, znanost, umetnost, kultura, šport, humanitarna dejavnost ali druga dejavnost, ki ima trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine.
ZLATI GRB OBČINE NAZARJE
Se podeli za izredno življenjsko delo ter dolgoletne vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in promocijo Občine Nazarje, ki praviloma pomenijo zaključek kariere pri posamezniku ali zrelo fazo razvoja izredno uspešne skupine.
SREBRNI GRB OBČINE NAZARJE
Se podeli za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdobju, pomembnih za razvoj Občine Nazarje,ki praviloma pomenijo izjemno uspešnost posameznika na polovici delovne kariere ali izjemno uspešnost skupine v fazi njene potrjene rasti.
BRONASTI GRB
Se podeli za nadpovprečne začetne ali večkratne uspehe v krajšem časovnem obdobju in kot vzpodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo.
Zlati, srebrni in bronasti grb občine Nazarje iahko prejmejo posamezniki in skupine.
KRISTALNI GRB
Se podeli za odličen uspeh in perspektivnost nazorskih diplomantov visokošolskega študija, katerih povprečna ocena celotnega študijskega obdobja je 9,00 ali več. Prejme ga lahko posameznik s stalnim bivališčem v občini Nazarje.
Pobude za podelitev priznanj in nagrad se zbirajo na podlagi predlogov strokovnih ustanov, zavodov, društev, organizacij in ostalih fizičnih in pravnih oseb.
Predlogi za priznanja morajobilipredloženivpisnioblikiinmorajovsebovati:
-	splošne podatke o pobudniku,
-	predstavitvene podatke o kandidatu,
-	vrsto priznanja, za katerega je kandidat predlagan,
-	utemeljitev pobude s podrobnejšim opisom uspeha ali dosežkov, zaradi katerih je predlagana podelitev,
-	dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi,
-	podatke, ki omogočajo primerjavo z drugimi podobnimi uspehi, v kolikor je to možno,
-	datum pobude.
Predlog za podelitev Kristalnega grba občine Nazarje mora vsebovati:
-	splošne podatke o pobudniku,
-	podatek o kandidatu (kratek življenjepis z opisom izobraževalne poti in obštudijskih obveznosti ter doseženih uspehih),
-	potrdilo o diplomi,
-	potrdilo o povprečni oceni v celotnem študijskem obdobju vključno z diplomo,
-	potrdilo o stalnem bivališču v občini Nazarje,
-	naslov diplomskega dela, njegov povzetek ter mnenje o pomenu, ki ga ima diplomsko delo za občino Nazarje,
-	datum pobude.
Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku.
Predloge pošljite najkasneje do 20. avgusta 2007 na naslov: Občina Nazarje, Komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje.
LUČKI UPOKOJENCI NA IZLETU
Zidane volje s splavom po Dravi
Kljub slabemu vremenu in še slabši vremenski napovedi so se lučki upokojenci prvo julijsko sredo korajžno zbrali in se odpeljali na izlet proti Koroški. Prvi postanek so naredili v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, kjer so si ogledali znamenito cerkvico. V njej se nahajajo izkopanine izpred več stoletij in razkrivajo marsikaj o takratnem življenju pri nas.
Nato so se odpravili na splavarjenje po reki Dravi. Čepravje pihalo in deževalo, so jim Korošci s svojimi
Vesela druščina lučkih upokojencev se je s splavom podala po reki Dravi (foto: Edo Markež)
posrečenimi šalami, harmoniko in dobro voljo kar pošteno pognali kri po žilah. Anza Bezovnika - Škofa so tudi krstili za pristnega flosarja. Po okusnem golažu in odlični kapljici so se preko Avstrije in Pavličevega sedla vračali proti domu, izlet pa ob harmoniki in prepevanju zaključili »pri Viliju«.
V dobri družbi čas kar prehitro mine in v poznem večeru so se polni lepih vtisov veseli vrnili domov v Luče. Ker je tovrstnega druženja v sedanjem času vedno premalo, so iskreno hvaležni organizatorjem za tako lepo preživet dan.
Špela Robnik
POBREŽJE
Če ne bi videli, ne bi verjeli, da na Pobrežju, natančneje na domačiji Rudija Goloba, lahko najdemo takšno gorsko krasotico, kot je roža planinka. Pa ne le eno, kar okoli dvesto cvetov prave planinke krasi vrt pred hišo, ki je tudi drugače vsa v cvetju in zelenju.
Pravo planinko je težko vzgojiti, tistih s planin pa tako ni dovoljeno trgati, saj spadajo med zaščitene planinske rastline. No, Rudi je tri planinke dobil že pred dvajsetimi leti in številne potomke ene sam-
Planinka v dolini
cate lepotice lahko zdaj njegovi prijatelji in naključni mimoidoči res z občudovanjem pohvalijo. V takšnem lepem cvetu jih »drži« planinska prst, pravi Rudi, ki jo vsake toliko časa dobi z gora, gotovo pa se nekaj skrivnosti skriva tudi v njegovih rokah in skrbi za zelenje.
TG
Potomke planinke, ki jo je Rudi Golob dobil pred dvajsetimi leti (foto: TG)
ìgtóet
PODRUŽNIČNA OSNOVNA ŠOLA BOČNA
Projekt Punčka iz <unj
Z izdelovanjem punčk iz cunj smo se v Podružnični osnovni šoli Bočna pridružili številnim prostovoljcem po Sloveniji in širom po svetu, ki z veliko kreativnosti in domišljije izdelujejo punčke iz cunj in stem prispevajo pri veliki svetovni kampanji za cepljenje otrok v državah v razvoju. Na svetu je namreč še vedno več kot 30 milijonov necepljenih dojenčkov in letno v svetu še vedno umre več kot 2,5 milijona otrok, ker niso bili cepljeni.
Ko je punčka izdelana, jo za simbolično ceno 17,11 evrov (4.100 SIT) lahko posvoji kdor koli in s tem zagotovi cepljenje enega otroka proti šestim nalezljivim otroškim boleznim: dovici, ošpicam, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, tuberkulozi in tetanusu.
Zaradi prenekaterih šolskih in obšolskih obveznosti ob koncu šolskega leta, smo se odločili, da v Unicefovem projektu sodelujemo le kot posvojitelji. Prelepe punčke, ki bodo marsikomu polepšale/rešile življenje, so izdelale vzgojiteljice iz vrtca Gornji Grad in njihove pomočnice ter udeleženke Natalijinega projekta. Na koncu smo v Bočni posvojili kar štiri punčke in stem prispevali velik kamenček v mozaiku dobrodelnega projekta (reševanje otroških življenj).
Učenci POŠ Bočna z učiteljicama Jelko in Mojco
Z majhnim plastičnim zamaškom do velikega dejanja
V Podružnični osnovni šoli Bočna so se pridružili številnim prostovoljcem, ki prispevajo z izdelovanjem punčk iz cunj h kampanji za cepljenje otrok v državah v razvoju
Prišla je pobuda in mi smo se odzvali. Radi smo zbirali, nabirali, pobirali, prebirali in iskali odvržene plastične zamaške, da bi s tem pomagali malemu Tilnu Potočniku iz Črne na Koroškem, ki trpi za cerebralno paralizo, do stimulatorja za uravnavanje mišičnega tonusa, ki stane 5.000 evrov. Podjetje MPI Reciklaža bo namreč naše zamaške pretopilo v evre.
Vabljeni tudi vi, da z zamaški pomagate k realizaciji dobrodelne akcije. Odvečne zamaške še vedno zbiramo na OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad in na obeh podružnicah (POŠ Bočna in POŠ Nova Štifta). Otroci so in še bodo naše največje bogastvo! Pomagajmo!
Učenci POŠ Bočna z učiteljicama Jelko in Mojco.
TABORNIKI ROD SOTOČJE NAZARJE
Spoznavali plazilce in naravo
- ,
DüD&ric&r j
Nazarski taborniki so na taborjenju spoznavali svet kač in odpravljali predsodke pred tovrstnimi Živalmi (foto: Marija Šukalo)
Gozdovniki in gozdovnice ter medvedki in čebelice taborniškega rodu Sotočje Nazarje so zadnji junijski teden taborili na Lazah. Otroci od drugega do osmega razreda so s svojimi vodniki med petdnevnim bivanjem v šotorih spoznavali bližnjo in daljno okolico Kokarij ter preizkušali znanje, ki so ga med šolskim letom pridobili na tedenskih sestankih.
Postavljali so pionirske objekte, doživeli krst, se
Tudi plazilci so iz rodu radovednežev
(foto: Marija Šukalo)
urili v streljanju z lokom, izdelovali različne izdelke iz naravnih materialov in pridobivali taborniške veščine. V goste so povabili tudi Blaža, ki jim je s svojimi kačami približal svet plazilcev, obenem pa skušal odpraviti predsodke do tovrstnih živali. Šli so na orientacijski pohod in spoznavali življenje v gozdu ter vodne igre ob Dreti. Na reko so se podali s plovilom, ki so si ga sami izdelali.
Niso pozabili niti na igro, kijihje spremljala v popoldanskem času, večere pa so zaključevali z druženjem ob tabornem ognju. Kljub temu daje bilo vreme zelo muhasto, je druženje tabornikov po mnenju taborovodje Denisa Hrena potekalo po programu in bilo zanimivo ter pestro za vse udeležence.
ŽEKOVEC
Dan športa in zabave
V Žekovcu so prizadevni mladi 21. julija organizirali že sedmi tradicionalni dan športa in zabave. Za razliko od prejšnjih je tokrat minil v znamenju malega nogometa, tradicionalno organizirana odbojka in rolanje pa sta odpadla.
Pomerilo se je devet ekip iz celotne Zgornje Savinjske doline. Tekanje za okroglim usnjem je bilo skozi opoldansko pripeko za par ur prekinjeno, najostrejši boji so se zato dogajali v večernem hladu. V velikem finalu so Rečičani premagali kolege iz Zadretja in zaradi tega odšli domov z največjim pokalom v rokah. Organizatorji obljubljajo, da bo izbor športov prihodnje leto bolj raznolik in s tem pisan na kožo večjemu številu ljubiteljev rekreacije.
Benjamin Kanjir
Športni boji so potekali na asfaltnem igrišču V Žekovcu (foto: Benjamin Kanjir)
Takšen žalosten prizor se v teh dneh ponuja mimoidočim ob glavni cesti Ljubno-Luče pri odcepu za Primož po odhodu številnih kopalcev, ki se v vročini hladijo v bližnji Savinji. Očitno je nekaterim prav malo mar za okolje, v katerem glede na množičen obisk očitno uživajo, za seboj pa puščajo pravo smetišče v stilu starega slovenskega pregovora, ki za nekatere še vedno dobesedno velja: kjer osel leži, tam dlako pusti.
Franjo Atelšek
KNJIŽNICA MOZIRJE
Novosti s knjižnih polic
LEPOSLOVJE-MLADINA:
Abedi, Isabel: Aplavz za Lolo!, Besson, Luc: Artur in vojna dveh svetov, Masannek, Joachim: Rocce, čarodej, Lawrence, Michael: Poltergos, Funke, Cornelia: Izganjalci strahov v ognjeni grozi, Marchetta, Melina: Reševanje Francesce, Pilkey, Dav: Kapitan Gatnik in šmentani šok škrlatnih štrbunkežev, Diterlizzi, Tony: Strašni Mulgarat, Vidmar, Janja: Softibluz, Masini, Beatrice: V ritmu plesa, Funke, Cornelia: Kri iz črnila.
LEPOSLOVJE - ODRASLI:
Folien, Ken: Kavke, Leon, Donna: Temno nebo nad Serenissimo, Jacq, Christian: Zarota zla, Briscoe, Joanna: Spi z menoj, Allende, Isabel: Afrodita, Berendt, John: Mesto padajočih angelov, McKinley, Tamara: Poletna bliskavica: Rossi, Valentino: Kaj če ne bi nikoli poskusil, Bushnell, Candance: Šmin-kasta džungla, Meyer, Stephenie: Somrak, Patterson, James: 1. umor, Slaughter, Karin: Nezvesti, Mehari, Senait G.: Puščavska pesem, Roberts, Nora: Modra dalija, Gregory, Phillipa: Druga sestra, Giovino, Andrea: Kako sem zapustila mafijo, Skubic, Andrej: Popkom.
STROKOVNA LITERATURA:
Tomazin, Iztok: Tragedija v Turski gori, Vonnegut, Kurt: Mož brez domovine, Renčelj, Stanislav:
Želodec in jedi Zgornjesavinjske doline, Politkovskaia, Anna: Putinova Rusija, Moriyama, Naomi: Zakaj pa so Japonke lahko vitke in vedno mladostne, Nardini, Bruno: Leonardo - portret mojstra, Dokumenti in pričevanja o povojnih delovnih taboriščih v Sloveniji, Klemenčič, Matjaž, Prizadevanja koroških Slovencev za narodnostni obstoj po drugi svetovni vojni, Kladnik, Darinka: Sto usod znanih Slovencev, Slovenski šport na Olimpu, Zajc, Marko: Kje se slovensko neha in hrvaško začne.
/č?	...
110 LET PGD MOZIRJE
PGD Mozirje je velik jubilej proslavljalo kar dva dni. Na petkovi svečani akademiji je bil slavnostni govornik predsednik Leopold Zgojznik. Ugotavljal je, da se je v zadnjem stoletju veliko stvari spremenilo, toda gasilstvo je ostalo enako humano kot ob njegovih začetkih. Po akademiji je sledila otvoritev razstave Mozirski gasilci skozi čas.
115 LET PGD REČICA OB SAVINJI
Eno najstarejših gasilskih društev v dolini, PGD Rečica ob Savinji, je konec junija praznovalo 115-letnico obstoja. Ob tej priložnosti so se rečiški gasilci zbrali na svečanem občnem zboru v domačem gasilskem domu. Zbrane je pozdravil predsednik društva Jože Veninšek in opozoril na zahtevne naloge, ki jih v zadnjem času prednje postavlja država.
20 leti ...
ZA UREJENOST KRAJA
Turistično društvo Mozirje je nekoč zelo prikupno uredilo okolje kopališča v Mozirju. Tako so tudi počitniške hišice bile urejene in pripravljene za turistično ponudbo kraja. Žal pa so v zadnjem času te hišice tarča nenehnih uničevanj. Vse hišice so sedaj vzeli v najem ljudje, ki bodo zanje skrbeli, in to naj bo tistim, ki se radi znašajo nad tujo lastnino, opozorilo.
3 O /eti ...
USPEŠNI RIBIČI
Poleg resnično dobre ribiške sezone so člani RD Mozirje uspešni tudi pri gradnji dela naravnega ambienta rekreacijskega centra v Mozirju. Ribiški dom ob jezeru je dokončan, okolica pa bo dobila končno podobo, ko ozeleni celotno območje parka z vsemi detajli. Marljivi ribiči tako svojega dela niso vložili le v vzgojo rib, temveč tudi v urejanje svojega doma in okolice.
Tatiana Golob
OUAVSKO
barmonijg treh dolin
15. DNEVI TURIZMA NA SOLČAVSKEM 27. - 29. julij 2007
PROGRAM PRIREDITEV
PETEK. 27. julij
-12.00 Otvoritev razstav ročnih del in zdravilnih zelišč (dvorana Zadružnega doma)
-12.00 Otvoritev lovske razstave (dvorana Zadružnega doma)
-17.00 Turnir v malem nogometu 7. memorial Ipavec - Gregorc;
prijave in informacije GSM; 041 886 065 in 041 521 849 --19.00 multimedijska predstavitev Solčavskega - 20.00 Koncert Slovenskega okteta in nastop Habrovih fantov
SOBOTA. 28. iulii
-	9.00 Otvoritev razstave domačih jedi in razstave polstenih izdelkov
(dvorana Zadružnega doma)
-	9.00 Otvoritev gobarske razstave v naravi (TIC- Solčava -
razgledna točka Krevl (10 min.))
-	9.00	sprehod po Robanovem kotu (gostišče Rogovile)
-10.00 Turnir odbojka na mivki na kmetiji Gregorc;
prijave in informacije GSM: 041 705 949
-	11.00 Voden sprehod do solčavske Tise
-14.00	Starodobniki
-15.00	Človek-človeku Solčavan turistični kviz (TIC Solčava)
-17.00 Ogled cerkve Marije Snežne v Solčavi (TIC Solčava)
-17.00 Ženski turnir v malem nogometu;
prijave in informacije GSM: 031 305 541 -18.00 Šahovski turnir Solčava - Luče (Okrepčevalnica slap Rinka)
-	20.00	Zabava z ansamblom ZMAJI
NEDELJA. 29. iulii
-	8.30 Sprehod po Naravoslovno-etnografski poti po Logarski dolini
- 9.00	Ocenjevanje polstenih izdelkov s strani obiskovalcev
(9.00-21.00 ure)
-10.00 Prijateljstvo ne pozna meja ... Kulturni program bodo oblikovali domačini in gostje iz sosednjih občin -12.00 Cokle na noge, palco v roke, kos kruha v malho, po hajd na gore. (TIC Solčava)
-13.00 Joškova banda v Okrepčevalnici slap Rinka -14.00 Solčavske obšesti (TIC Solčava)
-15.00	Srečelov
-17.00 Zabava z ansamblom OJSTRICA
KOŠARKARSKA LIGA DAVIDOV HRAM
Zmaga domaaaov
Z razburljivo finalno tekmo, v kateri je mozirska ekipa Val de Petrus premagala ekipo Nazarje z 48:43, se je v soboto končala devet tednov trajajoča liga, ki seje odvijala na košarkarskem igrišču v Mozirju. Pred tem je v tekmi za 3. mesto Velenje premagalo ekipo Lista prihodnosti team z 58:44, v tekmi za 5. mesto pa so Veterani Nazarje premagali Ljubno z 49:32. Sedmo mesto je osvojil Gornji Grad, osmo pa ekipa Parižlje Polzela.
V »kosmatem« igralnem času 4x8 minut je bilo vsega skupaj odigranih 33 od predvidenih 36 tekem. Končna uvrstitev se je glede na rezultate iz rednega dela kar precej premešala, zmagovalec pa je, že kar nekako v duhu tradicije lige, zopet postala domača ekipa, katere okostje je že vrsto sezon nespremenjeno -
že oblikuje njegov naslednik, in sicer Blaž Vodončnik iz Dobletine, ki je v dresu Gornjega Grada domov odnesel dva pokala - kot najboljši strelec lige in najboljši metalec trojk. Odlični strelci pač vedno pritegnejo večjo pozornost vjavnosti in to je obema uspevalo tudi v dresu KK Nazarje na tekmah državnega prvenstva v košarki.
Zmagovalna ekipa košarkarske lige Davidov hram Val de Petrus iz Mozirja (foto: Roman Vodlak)
SOBOTA IN NEDELJA
-	Zadruga Solčava - Interesna skupina za predelavo volne ovac Jezersko-solčavske pasme
-	Predstavitev blagovne znamke za polstene izdelke - file »BIČKA«
-	prodajna razstava
-	prikaz izdelave filca
-	Z zakrivljeno palico v roki -
PO SOLČAVSKI PANORAMSKI CESTI na krožnik domačih dobrot
-	Turistična kmetija Klemenšek Logarska dolina 29, Tel.: +386 809 41 593 715 (odprto od 10.00 - 21.00 ure)
-	Ponudba domače hrane
-	Razstava starega kmečkega orodja
-	Vzletišče jadralnih padalcev (možnost poleta v tandemu)
VSE DNI PRIREDITVE
-	Ogled razstav v Gostišču First
-	Potočka zijalka
-	Zdravje bolnikov - Ljudsko zdravilstvo v Zgornji Savinjski dolini
-	Ogled ateljeja RINKA v Solčavi
-	Multimedijska predstavitev rastlinstvo in prostoživeče živali in metulji na Solčavskem (J. Debets)
-	Ogled solčavske Tise in stare Hribrske domačije
-	Kuhanje oglja v Logarski dolini
-	Zbirka »Iz očetovega podstrešja« v Okrepčevalnici slap Rinka
-	Lokostrelstvo na kmetiji Gradišnik; tel.: 03 838 90 12
Urnik razstav:
Petek: 12.00-21.00 Sobota in nedelja: 9.00 - 21.00
tokrat z imenom Val de Petrus.
Gonilna sila ekipe je Jože Goltnik iz Mozirja, katerega odlične igre so v minulih letih dale neizbrisen pečat košarkarskemu življenju v Zgornji Savinjski dolini. Morda se vtem času
Organizatorja, Športno društvo Mozirje, je potrebno pohvaliti za pridobivanje novih prijateljstev in ne nazadnje tudi za dvig popularnosti košarke - predvsem med mladimi.
Tomaž Križnik
Vaša pošta
§ 3ttwN.)ire Novice
*
S/fVVA/JS^/f- e- 4
3334 HAZ/iP-lE.......J
SZoi/^AČfJ^	ms
Jelša
VABLJENI NA SOLČAVSKO!
EVROPSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU
Patrik Rose uspešen tudi v Bratislavi
izpit ni. V posamični konkurenci je žreb v prvem krogu Roscu namenil Daniela Vella iz Malte. Maltežan ni bil dorasel nasprotnik in Rose je dvoboj prepričljivo končal s 4:0 v nizih v svojo korist.
Za preboj med 64 najboljših Evropejcev je Patriku Roscu stal nasproti Belorus Andrei Kole-sau. Glede na to, daje nasprotnik najboljši predstavnik beloruske mladinske namiznoteniške šole in da je v ekipnem delu prvenstva nanizal nekaj zelo odmevnih zmag, Roscu niso pripisovali kaj prida možnosti za uspeh. Toda Patrik je prekosil samega sebe in v svoji gotovo najboljši partiji v karieri, s 4:2 v nizih premagal favorita iz Belorusije.
Naslednji Roscov nasprotnik je bil Casper Sternberg iz Danske. Dve leti starejši nasprotnik, trenutno sedmi na evropski lestvici, je bil za Mozir-jana le previsoka ovira in Patrikje s pričakovanim porazom 0:4 posamične boje tako končal.
V moških dvojicah je Patrik Rose nastopil skupaj z Izolanom Simonom Frankom. Tudi tu sta se prebila do tretjega kroga, kjer sta po enakovrednem boju z 1:3 izgubila proti kasnejšima dobitnikoma bronaste medalje Madžaru Nagyju in Latvijcu Burgisu.
Rose je z dosežki na evropskem prvenstvu lahko zelo zadovoljen. Zelo dobro je igral tako v ekipni kot posamični konkurenci. Z delitvijo 33. mesta med posamezniki je presegel pričakovanja in se bo precej povzpel tudi na evropski računalniški lestvici. Ker bo v mladinski konkurenci nastopal še dve leti, se lahko na prihodnjih dveh evropskih prvenstvih nadejamo še višjih uvrstitev.
TR
V dneh od 13. do 22. julija seje Mozirjan Patrik Rose udeležil jubilejnega 50. evropskega namiznoteniškega prvenstva za mladino v Bratislavi. Bil je eden izmed četverice slovenskih mladincev, ki so si z doseženimi rezultati skozi celotno sezono zaslužili vpoklic selektorja v reprezentanco Slovenije na največje tekmovanje v sezoni.
protnike Bolgarijo, Malto in Italijo ter so vse tri tudi premagali.
Za preboj med 16 najboljših držav jim je pot preprečila zelo močna reprezentanca Belgije. V kasnejšem razigravanju so po porazih proti Izraelu in Romuniji ter zmagah proti BIH in Nizozemski zasedli končno 23. mesto, s čimer je bil dosežen cilj uvrstitev do 25. mesta ter iz-
Patrik Rose (desno) je v svoji gotovo najboljši partiji v karieri premagal favorita iz Belorusije
Na evropskem prvenstvu je nastopilo 578 najboljših evropskih igralk in igralcev iz 46 držav. Tekmovalci so v prvem delu prvenstva nastopili v ekipni, kasneje pa še v posamični konkurenci. Slovenski mladinci so v svoji skupini imeli za nas-
boljšanje uvrstitve z lanskega evropskega prven-slva za pet mest.
Po dnevu počitka je sledilo tekmovanje v posamični konkurenci ter dvojicah, kjer nastopi potekajo na izpadanje in možnosti za popravni
MLADINSKO EVROPSKO PRVENSTVO V ATLETIKI
Na Nizozemskem tudi Maja Mihalinet
V Hengelu na Nizozemskem je med 19. in 22. julijem potekalo mladinsko evropsko prvenstvu v atletiki, ki so se ga udeležili trije atleti in devet atletinj iz Slovenije. Med njimi je bila tudi Maja Mihalinec iz Mozirja, ki že vrsto let trenira pri velenjskem atletskem klubu.
Vteku na 100 metrov sije Maja s časom 11,85 pritekla tretje mesto v prvi skupini in tako skupno zasedla 11. mesto, ki ji je prineslo nastop v polfinalu. Tu sije s časom 11,89 priborila peto mesto in za las zgrešila finale. V skupni uvrstitvi polfinala je bila 12.
Mihalinčeva je ob sotekmovalki iz kluba Nini Kokot ter Anji Puc (Kronos) in Sari Strajnar (Mass Ljubljana) tekla štafeto 4 X100 m. Dekleta so v drugi skupini kvalifikacij štafet s časom 46,23 zasedle 6. mesto. To je bil 12., zadnji
Maja je v teku na 100 metrov za las zgrešila finale (foto: Marija Šukalo)
čas obeh skupin, kar jim žal ni zadoščalo za uvrstitev v finale.
Marija Šukalo
KOROŠICA 2007
Turnir v malem nogometu
Planinsko društvo Celje - Matica tudi letos vabi ljubitelje gora in nogometa na tradicionalni turnir v malem nogometu, ki bo potekal v soboto, 18. avgusta, na travnatem igrišču ob Kocbekovem domu na Korošici. Pričetek tekmovanja je napovedan za 10. uro, ekipe pa se morajo zbrati uro prej zaradi potrebnega žrebanja. Za osvojena prva tri mesta bodo podeljeni pokali, vse ekipe pa bodo prejele tudi praktične nagrade, zagotavlja vodja turnirja Rok Volfand.
Daje zanimanje za tovrstno srečanje veliko, kaže lanskoletna udeležba kar devetih ekip in več kot 200 gledalcev. Letošnje tekmovanje - dvanajsto po vrsti - bo še posebej slovesno, saj bo potekalo na igrišču ob nedavno dodobra prenovljenem Kocbekovem domu. Promociji dogodka seje pridružil tudi Turistični informativni center Luče, saj spada Korošica v območje lučke občine.
Marija Lebar
ČRNA KR
•	IZPRAZNJEN BANČNI RAČUN
Mozirje: 16. julija je oškodovanka obvestila policiste, da ji neznanec na nepojasnjen način prazni bančni račun, in sicer so vse bančne transakcije izvršene v Romuniji, kjer pa ni bila. S tovrstnim početjem jo je neznani storilec oškodoval za okoli 2.000 evrov.
Policisti opozarjajo občane, da naj pazijo na svoje plačilne kartice in način, kako jih uporabljajo.
•	UMRL ŽE PRED NESREČO
Preserje: 17. julija okoli pol petih popoldne je prišlo do prometne nesreče izven naselja Preserje. 69-letni voznik osebnega avtomobila iz Radmirja je na ravnem delu ceste iz neznanega vzroka nenadoma zapeljal levo na nasprotno smerno vozišče. Pri tem je trčil v nasproti vozeči tovorni avtomobil, s katerim seje iz smeri Mozirja pripeljal 37-letni voznik. Po trčenju je osebno vozilo odbilo nazaj na pas, po katerem je vozil pred nezgodo, tam pa je vanj trčil še 46-letni voznik osebnega avta, kije pripeljal za njim. 69-letnikje bil odpeljan v celjsko bolnišnico. Ugotovljenoje bilo, da je zaradi kapi umrl že pred nesrečo.
•	ZAPEUAL V DREVO
Logarska dolina: 18. julija ob 11.15 uri je bil dežurni Policijske postaje Mozirje obveščen, da je prišlo v Logarski dolini do hujše prometne nezgode. Na kraj je odšla patrulja, kije opravila ogled in ugotovila, daje voznik osebnega avtomobila zaradi vožnje preblizu desnemu robu zapeljal z vozišča in trčil v drevo. Pri tem seje voznik tako hudo poškodoval, da so ga s helikopterjem odpeljali v Klinični center Ljubljana, sopotnico pa z reševalnim vozilom v celjsko bolnišnico. Na kraju nesreče so pomoč nudili tudi gasilci PGD Nazarje.
•	LAŽNI SERVISER
Ljubno ob Savinji: 18. julija popoldan je na mozirsko policijsko postajo poklicala občanka z Ljubnega in povedala, da od hiše do hiše hodi neznan moški. Predstavljal seje za serviserja plinskih štedilnikov in za zastopnika servisa Gorenje, kar pa ni držalo.
Zaradi tega dogodka policisti opozarjajo, da so občani na lažnega serviserja pozorni, prav tako pa prosijo, da vsakdo, ki kaj ve o tej osebi, obvesti policiste ali pokliče na anonimno telefonsko številko 080 1200.
•	CERKVE BREZ ŽLEBOV
Gornji Grad, Ljubno: 20. julija zjutraj je bil dežurni policist obveščen, da je preko noči neznanec na Ljubnem ob Savinji s cerkve ukradel 40 metrov bakrenih žlebov. Istega dne ob 12.45 uri pa so bili na Policijski postaji Mozirje obveščeni o še eni podobni tatvini. V isti noči je neznanec pokradel žlebove tudi s cerkve v Gornjem Gradu.
•	VLOM V TRGOVINO
Gornji Grad: V noči na 22. julij je bilo vlomljeno v trgovino Ultra v Gornjem Gradu. Neznanec je odnesel za okoli 1.500 evrov cigaret različnih znamk.
PLANINCI, POZOR!
22. julija so policisti, pripadniki gorske policijske enote Policijske uprave Celje, opravili preventivno aktivnost v Kamniško-Savinjskih Alpah. Preventivna akcija je potekala na območju Okrešlja, Kamniškega sedla in proti Planjavi. Policisti ugotavljajo, da je večina pohodnikov ustrezno opremljena, vendar pa so zaznali tudi posameznike, ki so se na zahtevne ture podali neustrezno pripravljeni in opremljeni. Zaradi slednjega policisti opozarjajo pohodnike, da upoštevajo navodila Planinske zveze Slovenije, ki se nanašajo na varno hojo, plezanje in bivanje v gorah, saj se bodo z upoštevanju teh napotkov in lastnih zmožnosti z gora vračali zgolj ; s prijetnimi izkušnjami!
NIKA
OGENJ ZAJEL GOSPODARSKO POSLOPJE
Dol pri Gornjem Gradu: 23. julija nekaj minut po šestnajsti uri je iz zaenkrat še neznanega razloga zagorelo gospodarsko poslopje v Dolu pri Gornjem Gradu. Do prihoda gasilcev je ogenj zajel tudi del stanovanjske hiše, drvarnico za gospodarskim poslopjem in del gozda ob njem. Požar so pogasili gasilci iz devetih prostovoljnih gasilskih društev v Zgornji Savinjski dolini. Velik problem je predstavljalo pomanjkanje vode za gašenje. V požaru je v celoti zgorelo leseno gospodarsko poslopje in drvarnica ob njem, del ostrešja stanovanjske hiše in nekaj smrek v bližnjem gozdu. Zgorelo je seno, kosilnica in staro neregistrirano vozilo. Poginila je ena svinja.
Lastnik poslopij seje pri reševanju živali pred ognjem zastrupil z ogljikovim monoksidom in se zdravi v celjski bolnišnici. V požaru je po prvih ocenah nastalo za okoli 40.000 evrov materialne škode.
• DREVO NA DALJNOVODU POVZROČILO POŽAR
Okonina: 23. julija popoldan je zaradi padca drevesa na nizko napetostni daljnovod zagorela suha trava in podrast. Požar na površini okoli 200 kvadratnih metrov so pogasili gasilci iz PGD Okonina, Radmirje in Ljubno ob Savinji.
V SPOMIN
Miranu BREZOVNIKU
30. junija mineva že 15 žalostnih let, odkar si za vedno odšel. Vzela te mi je tujina. Spomin nate ostaja vedno živ. Hvala vsem, za vsako dobro misel in postanek ob grobu!
Mama
i
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
I Oh, kako je to mogoče,
I da v trenutku kratkem R vse se spremeni, g srce naše si priznati noče,
Kg da še včeraj si bil med nami,
.	E danes pa te ni.
ZAHVALA
ob tragični in nenadomestljivi izgubi ljubljenega
Janeza KOLENCA
(21.11.1983 - 9. 7.2007) iz Gornjega Grada
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih slovesa stali ob strani, še posebej sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Hvala za vse stiske rok in tolažilne besede, za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in druge darove.
Hvala župniku za opravljen obred, pevcem in govorniku za besede slovesa S hvaležnostjo se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštljivo pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti na gornjegrajsko pokopališče k večnemu počitku.
Žalujoči vsi njegovi
^oORKBNE STOfi,,.^
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini
Za svoje drage si ži vela, za dom si delala, skrbela, ljubezen v srca si sejala, za vse ti draga mama - hvala!
ZAHVALA
0b boleči izgubi drage mame
Marije ŽUNTER
p.d. Zg. Menčonove mame iz Šentjanža (7.7.1923 - 13.7.2007)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam s prijazno besedo in toplim stiskom rok stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki se boste ob pogledu na Menčonovo domačijo v mislih spomnili nanjo in njeno nesebično srce.
Vsi njeni
ZAHVALA
ob tragični izgubi dragega sodelavca
Janeza
(21.11.1983 - 9.7.2007)
Hitro, nenadno prišel si med nas, po cesti zaviti tja gor v Bele Vode.
Le kdo bi si mislil, da blizu je čas, ko moral se javiti boš klicu usode.
Vsak dan te jepot na Gorenjsko vodila, z veseljem v cesto si tkal svojo sled.
V	srcu pa želja goreča je bila,
na morje z motorjem jo švignil bom spet.
Si delo opravljal res vestno, marljivo, povsod si lepo bil v družbo sprejet, saj s toplo besedo in šalo igrivo, si vedno dajal več, kot hotel si vzet.
Nemočne nas našla je strašna novica, da Bog te je k sebi vzel v nebesa.
V	srcih ostala je ostra bodica, saj tiho odšel si in brez slovesa.
Zaman pričakuje uho zdaj vsak dan, gromenje motorja, ko pelješ v klančine.
Zaman zdaj oko išče dvojec uigran, in smeh tvoj na licu, koprideš iz kabine.
Volan suh je, hladen, motor otopel, gromenja ni rezkega več skozi klanec.
Kabina jeprazna,je smeh onemel, odkarpotopil si v globoki se spanec.
Mirno spi, Janez, kjerkoli že si, hvala, res hvala za vse, kar si dal.
Pustimo času, da rane celi, v mislih boš naših za vedno ostal.
Žalujoči:
Kolektiv avtoprevozništva Mazej Kolektiv Žagarstva Mazej Kolektiv Males in družina Mazej
g
Srečata se nekdanja sošolca. “Ti delaš na Sovi,” nagovori nekdanji sosed iz šolskih klopi prijatelja. “Kaj se zdaj tam dogaja, odkar vas v vseh medijih obdelujejo od zunaj in od znotraj?”
“Nič ti ne smem povedati. V varnostno obveščevalni službi imamo tako zaupno delo, da bom ob službo, če kaj izdam.”
“Kaj malega mi pa že lahko namigneš. Veš, jaz sem zdaj novinar. Tudi jaz bom ob službo, če kaj ne prinesem v redakcijo.”
“Naj bo. Zavoljo dobrih starih časov...”
“No, no, zaradi njih...”
“Lahko rečem samo to, da imamo tako zaupno delo, da sedaj vsi čakamo, kaj boste vi napisali, da nam bo končno enkrat jasno, kaj sploh delamo!”
Vaščana vesujeta pod lipo in prvi ponavlja vedno eno in isto vižo: “Še zdaj ne morem verjeti, da te je Vanč nalomil, saj si vendar dvakrat močnejši od njega!”
“Moraš razumeti,” pojasnjuje drugi. “Bil je v preveliki prednosti. Pograbil je svojo prazno steklenico in me z njo udaril po glavi, meni se je pa moje pijače zdelo škoda...”
“Boš letos tudi trikrat zapeljal okoli hiše, da se bomo lahko spomnile vsega, kar smo pozabile vzeti s sabo na morje?” prosi žena moža zase in za hčeri.
“Ni potrebe, ker sem se lani pozabil zapeljati trikrat okoli prikolice v kampu, imamo gotovo vsega dovolj na morju še od prejšnjega dopusta.”
IM®® m <a)@to
Mozirjan pride v turistično agencijo, da bi si rezerviral dopust. Ogleduje si prospekte, gleda plakate, primerja cene in ne najde ničesar zase.
“Kako to, da imate na voljo samo potovanja v Afriko?” končno vpraša.
“Razlog za to je sila preprost,” prične uslužbenka z razlago. “Ugotovili smo, da samo iz predelov Afrike, kjer še žive ljudožerci, nikoli ne dobimo nobenih reklamacij.”
Fant pride k dekletu v sobo, ugasne luč in jo prične takoj objemati, ne opazi pa, da sta v sobi tudi njena starša.
“Kakšna predrznost!” sikne oče.
“Meni je pa fant všeč,” reče mama. “Najina hči doslej še ni hodila s kom, ki bi bil tako varčen.”

Cvetke fa koprive.
DOBER PREDLOG - NEVARNE OKOLIŠČINE
Rečiški župan Vinko Jeraj (desno): »Toni, lahko bi imel kravato v barvah naše zastave kot tale trak, ki je bil speljan pred samopostrežnim bencinskim servisom:«
Podjetnik Anton Miklavc: »Si ne upam, ker ti tako rad strižeš mo-dro-belo-rdeče trakove, da bi mi jo kaj hitro skrajšal.«
MINISTER ZA OBMEJNE TEŽAVE S PROBLEMI
Minister za okolje in prostor Janez Podobnik (levo): »Sem pa mislil, da imate v zgornjih koncih Zgornje Savinjske doline bolj prijetno klimo...«
Direktor podjetja Logarska dolina Gusti Lenar: »Saj je bilo vse v redu, dokler niste prišli vi sem za mejo. Sedaj pa najbrž Avstrijci povzročajo povečano vlažnost zraka, ker švicajo, ob misli na kakšen obmejni incident.«
DIREKTNI PRENOS S STONA
Prvi iz sredine: »Fantje, tako sem se utrudil pri vlečenju vrvi, da ne vem, ali smo zmagali ali zgubili...?«
Zadnji iz sprednjih vrst: »Menije tako vroče,da mi jetakoalitako vseeno.« Levi od desne: »Počakajmo, da bomo prišli v Savinjske novice, pa bo vse jasno.«
Prvi ležeči: »Meni se pa le zdi, da bomo s tem poziranjem prilezli v Cvetke in
/■ v		Križanka, Oglasi )
	
SESTAVIL
PEPS
VASE ZAPRTA DRUŽBENA PLAST
AMATERSKO PETJE OB GLASBENI SPREMLJAVI
SEDEŽ BOGOV V GRŠKI MITOLOGIJI
HRVAŠKI
PISATEU-
IVAN
RUSKI
VLADARSKI
NASLOV
MESTNI STRAŽAR V NEKDANJI SRBIJI, BIRIČ
INŽENIR
(KRATICA)
OSCAR
ALIN
SLOVENSKI
PESNIK-
IZTOK
ENOTA ZA MERJENJE MASE, TISOČ TON
BIVOL,
KI ŽIVI NA
CELEBESU
UDAREC
S
SEKIRO
OLIKAN
ČLOVEK
(EKSPR.)
SLOVENSKA PESNICAMI AJD A
RAZSTAVITEV NA SPEKTRALNE BARVE
AFRIŠKA
DRŽAVA,
BOGATA
Z
NAFTO
PRVI
PARTSKI
KRALJ
MAJHNO
OKO
ITALIJANSKA
RADIOTE-
LEVIZIJA
NASELBINA,
TUDI
TRŽNICA
LIBIJSKI KRALJ OD LETA 1950 DO
NOETOV
NAJMLAJŠI
SIN
LEE
AARON
PREIZKUS
ZNANJA
REKA NA JUGU ŠKOTSKE
ČLAN
OSVOB. FRONTE (EKSPR.)

ANGLEŠKI
REŽISER-
DAVID
DVOJNA POTEZA PRI ŠAHU
NEGATIVNA
ŠOLSKA
OCENA
BIT V
SHOLASTIČ-
NI
FILOZOFIJI
HRVAŠ. OPER. PEVKA-VIKA
ROBERT
MALTHUS
NEMŠKI
TEOLOG-
JOHANN
ORGAN
VOHA
ANTIČNO MESTO V TURČIJI, NICEA
LJUDSTVO V NIGERIJI, FONUJCI
LUDWIG
AHN
TEKOČI
RAČUN
KLAUS
CLUSIUS
STANJE
VŠOLANEGA
ČLOVEKA
ANOTN
AŠKERC
IZDELOVA-
LEC
KISA,
OCTAR
MLEČNI
IZDELEK
Portal Savinjske dolino
MINI SLOVARČEK:
ALANIN- aminokislina v beljakovinah ARSAK- prvi Partski kralj LEAN- Angleški režiser- David IDRISI- Libijski kralj od leta 1950 do 1969 EVK- Nemški teolog- Johann
KONČNO smo dočakali ff \ oddajanje preko SATELITA: -POP TV -TV PIKA -ivJksäm,,		j KUPON za brezplačni mali oglas do IO besed v 31. številki SN
		ime in priimek
-A KANAL -DISCOVERY - TV3 - Filmi s podnapisi		NAROČ. ŠT. naslov M 1
Naročila in montaža: PRAŠNIKAR MIRO s.p., ELEKTROIIUSTALACIJE IN VZDRŽEVANJE ELEKTRO APARATOV IN NAPRAV NA TERENU Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti		
Tel.: 03/584-51 -94, GSM: 041/688-094
ŽIVALI - ODDAM
Oddam mlado mucko za v stanovanje. Je zdrava, izredno cartijiva in igriva. Gsm 041 426 562.
Pujske in odojke, težke 25-30 kg prodam. Gsm 031 542 798.
Prodam teleta, stara od 7 dni do 2 meseca. Tel. št. 58 41 070 in gsm 041 230 067. Prodam en teden starega telička. Gsm 041 324 438.
Prodam bikca sivca, starega en teden. Tel.
št. 839 07 71.
Prodam teličko simentalko, težko cca. 120 kg. Tel. št. 58 35 115 ali gsm 041 354 638. Prodam črnobelega bika za zakol ali nadaljnjo rejo. Gsm 051 821 719.
Prodam dva bikca MP, težka 130 in 200 kg. Gsm 031 690618.
Prodam teden dni staro teličko. Gsm 041978 947.
DRUGO - PRODAM
Prodam drobilec organskih odpadkov -muta, motor 3f, 2.2 KW, cena 150 EUR. Gsm
041 786 112.
Prodam drva mešana, posteljo 190x90 z jogijem (ugodno) in tuš kad 80x80. Tel. št. 071 783 448.
Prodam neškropljen, zgodnji, beli krompir. Gsm 041 216481. _	__
Prodam nova opažna garažna vrata 230 x 210, cena po dogovoru. Gsm 040 481 790 (Peter)
DRUGO - ODDAM
Oddam še uporaben pralni stroj. Tel. št. 58 45 161.
Oddam belo otroško sobo (pisalna miza s stolom, postelja z jogijem in nočna omarica). Gsm 041 793 063.
VOZILA - PRODAM
Prodam polo 1.0,1. '98, model 99, bele barve, 3 vrata, reg. do 16.4.'08, lepo ohranjen, cena 2.450 EUR. Gsm 031 780 615. Prodam citroen zx, 1.4,1. '94, redno servisiran, dobro ohranjen, reg. do 2/08. Gsm 041 688094.
Prodam seat cordobo 1,6,1. '97, prva reg. 98, prvi lastnik, odlično ohranjen. Gsm 041 966 397 in 031 782 675.
Renault elio bepop, I. '97 prodam. Gsm 041 758 699.
Mazdo B220D, I. '95,121.000 km, prodam. Tel. 5843096.
Prodam dobro ohranjeno opel tigro 1.6, vredna ogleda. Gsm 041 838 680.
Napovednik
•	Petek (27. julij), ob 12.00. Zadružni dom Solčava
Otvoritev razstav ročnih del in zdravilnih zelišč
in lovske razstave___________________________________________
•	Petek (27. julij), ob 17.00. Solčava
7. memorial Gregorc-lpavec - turnir v malem nogometu
•	Petek (27. julij), ob 19.00. Ljubno ob Savinji
5. tradicionalni Flosfest____________________________________
•	Petek (27. julij), ob 20.00. Solčava
Koncert Slovenskega okteta in nastop Habrovžh fantov
•	Sobota (28. julij), od 9.00 dalje. Solčava
15.	dnevi turizma na Solčavskem____________________________
•	Sobota (28. julij), ob 15.00. Cerkev sv. Elizabete na Ljubnem
Sv. maša s posvetitvijo cerkve_______________________________
•	Sobota (28. julij), ob 15.00. Solčava
Človek-človeku Solčavan______________________________________
•	Sobota (28. julij), ob 16.00. Šolsko igrišče Mozirje
16.	tekmovanje gasilcev veteranov__________________________
•	Sobota (28. julij), ob 17.00. Solčava
4.	ženski turnir v malem nogometu__________________________
•	Sobota (28. julij), ob 19.00. Vrbje na Ljubnem ob Savinji
Zaigraj frajtonerica - prireditev harmonikarskega orkestra
•	Nedelja (29. julij), od 8.30 dalje. Solčava
15. dnevi turizma na Solčavskem______________________________
•	Nedelja (29. julij), ob 10.00. Žekovec, sp. postaja žičnice
Pohod na Golte_______________________________________________
•	Nedelja (29. julij), ob 10.00. Solčava
Prijateljstvo ne pozna meja (kulturni program)_______________
•	Ponedeljek (30. julij), ob 20.00. Cerkev sv. Jurija Mozirje
Zaključni koncert mednarodnega pevskega seminarja
•	Sreda (1. avgust), ob 21.00. Budnova žaga na Ljubnem ob Savinji
Premiera filma Ovsenik - od setve do kruha kot nekdaj
•	Četrtek (2. avgust), ob 10.00. Vrbje na Ljubnem ob Savinji
3.	srečanje savinjskih upokojencev_________________________
•	Četrtek (2. avgust), ob 18.00. Knjižnica Ljubno
Otvoritev izposojevalnice igrač______________________________
•	Četrtek (2. avgust), ob 18.30. OŠ Ljubno ob Savinji
Otvoritev razstav likovnih del, ročnih del in
del o generalu Rudolfu Maistru_______________________________
MORDA STE ISKALI PRAV TO
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA
Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje.
VIP MEHAN
Vzdrževanje in popravila vozil, viličarjev, traktorjev in kmetijske mehanizacije na terenu. Gsm 041/793-633.
Janez klopčič s.p., Ob Savinji 10 a, Nazarje.
KOLESARSKI SERVIS - MOZIRJE Popravilo vseh vrst koles, prodaja rezervnih delov in kolesarske opreme. Gsm 040/431-591 - Filip; pdf@email.si.
PROCES- PDF d.o.o., Brezje 9, Mozirje.
POSTELJNI, VOLNENI IN DRUGI PROGRAMI iščete lahke naravne poletne odeje? Vseh dimenzij, tudi po vaši meri. Polnilo 100 % domača ovčja volna, blago 100 % bombaž. Pošljemo po povzetju na naše stroške. Pri nakupu dveh Izdelkov dobite jubilejno darilo - ortopedski volnen vzglavnik (proti potenju in nemirnemu spanju).
SOVEN d.o.o., Belingerjeva 19,2352 Selnica ob Dravi.
POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO ZA UREDITEV OKOLICE?
Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196.
Terezija Burja s.p, Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji.
RAČUNOVODSKI SERVIS Naj bo vaše poslovanje urejeno pravočasno in strokovno. Nudimo računovodske storitve; tel. 839-42-18.
SONTAN d.o.o, Aškerčeva 36, 3330 Mozirje.
SHUJŠATI LAHKO? - VPRAŠAJ ME, KAKO!
Zmanjšajte svojo težo pred dopustom vsaj za 5 kg. Naredite korak do zdrave prehrane. Gsm 031/ 642 353.
Marija Jurak Trogar s.p, Radegunda 57, Mozirje.
LOVSKO SREČANJE NA STONU
»Višinski« nogomet ob robidovju in trnju
Lovska družina Rečica ob Savinji je četrto julijsko nedeljo pripravila srečanje za vse člane zelene bratovščine in ljubitelje narave. Tradicionalno srečanje na Stonu so tudi tokrat popestrili s šaljivimi igrami.
Tisti, ki so vlekli vrv, so bili verjetno veseli osvežujočega vetra
(foto: Marija Sukalo)
Obiskovalci so uživali v nogometu, vlečenju vrvi in streljanju z zračno puško. V teh disciplinah se je pomerilo sedem ekip iz različnih krajev. Pri streljanju so se v natančnosti lahko pomerili tudi številni posamezniki, ki so se potegovali za glavno nagrado na štirih nogah - odojka.
Sonce, kije pripekalo v nedeljskem dnevu, je le še stopnjevalo vročino
na terenu v času, ko so svoje moči merili »silaki« v vlečenju vrvi. Vendar letos o uspehu ni odločala »peza« tekmovalcev, temveč spretnost in mišice. Vse drugače pa je bilo pri igri z žogo. Na posebej za »višinski« mali nogomet prikrojenem terenu je bilo videti kar nekaj lepih akcij. A kaj, koje žoga okrogla in teren čisto drugačen kot v dolini. Tako je namesto v gol pogosto romala v robidovje in trnje.
Streljanje z zračno puško je sicer potekalo po »PS-u«, vendarsijetega vsak prikrojil po svoje. Da vsi zadetki niso končali v tarčah, je bil kriv tudi veter, ki ga je bilo letos na Stonu v izobilju. Igre so seveda dale končne zmagovalce, ki so prejeli pokale, in sicer PD Rečica za prvo, Homce za drugo in Četara za tretje mesto.
Peter Deleja, ki je vodenje rečiške lovske družine prevzel pred dobrima dvema mesecema, pri oceni srečanja ni skoparil
s številnimi pohvalami sodelavcem, ki so pripomogli, daje vse potekalo tako, kot je treba. Prepričan je, da so lovsko srečanje na Stonu ljudje vzeli za »svoje«, saj se z manjšimi presledki organizira vse od leta 1970, ko so kočo odprli. Ta je letos končno dobila tudi uporabno dovoljenje. In izkupiček, ki ga bodo rečiški lovci iztržili, bodo vložili v odmero in odkup zemljišča okrog objekta.
Marija Sukalo
Kakor pri žogi je tudi pri manjših projektilih nagajal veter, tako da niso vsi končali v tarči (foto: Marija Šukalo)
Slovito dirko obiščejo navijači z vsega sveta
Zgornje Savinjske doline sije v lastni režiji ogledalo deveto etapo slovite kolesarske dirke.
159,5 km dolga etapa je potekala od Val d'lsera do Briancona ob francosko-italijanski meji. Fantje so poleg ogleda etape tudi sami v dveh dneh prevozili okrog 180 km in pri tem premagali približno 5.000 višinskih metrov. Pa naj še kdo reče, da stari in mladi ne gredo skupaj - naši udeleženci so bili stari od 16 do 52 let. Športni duh res ne pozna meja.
Savinjžani premagali 5.000
metrov višinske razlike
Od sobote, sedmega, do nedelje, 29. julija, poteka 94. Tour de France v 20 etapah s skupno dolžino okrog
3.550 kilometrov. Udeležuje se ga 21 ekip s 189 tekmovalci. Sedem vrlih kolesarskih navdušencev iz
NAŠI KOLESARJI NA TOUR DE FRANCE
Aljoša, Bric, Blaž, Slavko, Heli, Jernej in Janez so si ogledali del Toura de France
MJK

in
in
va
t5
o
o
w
«o
ca
V)
co
co
co
CD CD c
W m
>
CD
CO
“O
a)
CD
£Z
CD
C/)
E
CD
>o
o
CD
c=
>
s
o
Q_
E
o
-Q
O
C
C
>o
o
CD
CD
C CD
- O
^ >
Q 2
ID
£ t5 r^_ cd co >
° 8 o _g-
o °
ò £
s ■!
co Q-ro g,
a: o’ I- E
TO o c- T3
c -2, =S "5
>o >
2 ^
'> io o o
f- s—
w TO o z
CO
f=
»1a
.SG

^	Od pom do pet. od 7- döVlr9. ure
sobota od 7. do 14. ure
w	V POSLOVNEM OBJEKTU
Ol NAZARJE
/	M
Tudi v tem niesecu^vam ob frairanju
PODARIMO PARAFINSKO NEGO ROK!
f 0^ #
Vsak^f deseto striženje brezplačno!
NaflfcMa sprejWnamo na telefon 03/839-52-71.	;
Trgovina z obutvijo i Jfc
Jurček m
KOPITARNA
Odprto:
pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure
TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE
v prodajnem centra IZOICI Nazarje, tel. 839 08 50 In prodajalna Jurček v Parižljah, tel. 705 09 33
Še veđmm ÜG0BNE 90Setn# mmi VABLJENI!
VABLJENI V PICERIJO IZOLES - NAJUGODNEJŠE MALICE V DOLINI od pon. do sob. malice in pice že od 9. ure dalje. Tel.: 031 892 685
Celje - skladišče D-Per
7/2007
5000020039,30	cobi ss
Dobro poglejte, mogoče je to registracijo svojega avtomobila, se ao petka, 3. avgusta 2007, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil.
4M. MIKLAVC
TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email,si
Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538
scherend
SAPS d.o.o., PREBOLD, Tovarniška cesta 12, Prebold
Smo vodilni proizvajalec in sistemski dobavitelj avtomobilskih ogledal in luči za mednarodno avtomobilsko industrijo. Pripravljenost na inovacije in usmerjenost h brezpogojni kakovosti je glavno vodilo vseh 7000 sodelavcev podjetja Schefenacker po celem svetu. To nas je oblikovalo v dinamičnega partnerja vodilnih avtomobilskih znamk.
Naš mladi tim v podjetju SAPS d.o.o. v Preboldu, potrebuje okrepitev na raznih področjih, zato iščemo:
-	spretne in pridne delavke in delavce za potrebe proizvodnje brizganja plastičnih mas, metalizacije, oziroma za delo na montaži luči,
-	orodiarie, vzdrževalce s poklicno strojno ali drugo tehnično šolo ali z izkušnjami
-	izmenovodie.
-	kadre srednjega in višjega razreda z izkušnjami s področja strojništva, ekonomije in drugih področjij, z znanjem nemškega ali angleškega jezika, za delo v različnih oddelkih
-	tehnologija, kakovost, proizvodnja, uprava (logistika, nabava, računovodstvo) za različna delovna mesta.
-	Iščemo tudi strokovnjake s področja brizganja plastike -
z izkušnjami! (nastavljalce strojev, izmenovodje, vzdrževalce)
Tu je torej vaša priložnost, da se nam pridružite, si zagotovite izkušnje v mednarodnem podjetju.
Nahajamo se na lokaciji bivše Tekstilne tovarne Prebold v Preboldu, Tovarniška c. 12
Čim prej nas pokličite na tel.: (03) 7034 510 ali 041400 615, v našo kadrovsko službo ali pošljite vlogo na mail: zaposlitev@schefenacker-slovenia.com. ali pošljite vlogo na naš naslov: SAPS d.o.o., Tovarniška c. 12,3312 Prebold.