f GLAS list slovenskih delavcev v Ameriki. POZOR, NAROČNIKI... Ijamo potrdil za doetuje potrdilo poleg 4m katerega dne, mm •Woiaa in leta Jo o* Oprat*. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 tulered as Second Ctase »latter Septeaiber 21st, 1M3 at the Foot Office at New York. N. 1, under Act of Congrms of March 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 64. — Stev. 64. NEW YORK, SATURDAY, MARCH 19, 1938 -SOBOTA, 19. MARCA 1938 Volume XLVI. — Letnik XJ-V1. HULERSE JE ZAHVALILMUSSOUNIJU ZA POMOC Strahovito obstreljevanje Barcelone OD NEMŠKEGA NARODA ZAHTEVA ŠTIRI LETA ČASA ZA UREDITEV PREUREDITEV BIVŠE AVSTRIJE Nazi ji napada*jo katoliške samostane in cerkve. — Orožje v glavnem stanu Katoliške družbe. — Oton je dobil zavetišče v Parizu. — Vse je bilo pripravljeno za njegovo vatojičenje. — Nemšku marka v avstrijskem ozemlju postaven denar. 10. aprila bodo tudi v Nemčiji volitve. BERLIN, Nemčija, 19. marca. — Danes je nastopil pred nemškim državnim zborom kancler Adolf Hitler ter pojasnil svoje stališče napram zadnjim dogodkom. Govoril je samo 38 minut ter je predvsem zahvaljeval Mussoliniju, ker ga ni oviral pri zavzetju Avstrije. — Velikemu italijanskemu državniku, — jc vzkliknil, — se iskreno zahvaljujem v imenu nem-šega naroda in v svojemu imenu. Meje Italije bodo za nas vedno nedotakljive. Avstrijo je Nemčiji samo zaraditega priključit, da je preprečil državljansko vojno. — Ce bi tega ne storil, — je poudaril, — bi zadela Avstrijo usoda Španije. Sc.hušchnigg naj Boga zahvali, da sem to storil. Kajti če bi tega ne storil, bi bil danes mrtev Schuschnigg in ž njim vred več tisoč Avstrijcev. I 0. aprila se bodo vršile tudi v Nemčiji splošne volitve. Hitler bo prosil nemški narod, naj mu da še štiri leta časa za notranjo preureditev brvše Avstrije. Hitler je zaključil svoj govor z besedami: — En narod! Ena država! Nemčija! DUNAJ, Nemčija, 18. marca. — Nemški nazi-ji so nepričakovano začeli napadati katoliške samostane in cerkve. V bivši Avstriji je nad pet milijonov katoličanov, ki so prepričani, da se Hitler ne bo omejil samo na Žide, ampak tudi vernikom drugih veroizpovedi ne bo priznal najprimitivnej-ših pravic. Vsa pisma, brzojavke ter telefonski pogovoii so podvrženi najstrožji cenzuri. Navzlic temu se je pa izvedelo, da je bil sinoči vprizoren napad na glavni stan Katoliške družbe v Linzu. Ko so se o tem govorice splošno razširile, so naziji objavili, da je bila v glavnem stanu zaplenjena ogromna množina orožja in municije. Več duhovnikov je bilo aretiranih. PARIZ, Francija, 18. marca. — še pred nekaj tedni je bil avstrijski nadvojvoda Oton trdno u-verjen, da bo vsak hip zasedel avstrijski prestol. Danes je pa fant brez domovine, kajti Avstrije ni več. Hitler jo je drzno spojil z nemškim rajhom. Zaenkrat je Otonu rrancija ponudila zavetišče. — Pravi, da namerava ostati tukaj. Ko je izvedel, kaj se je zgodilo, je baje vzkliknil: — Avstrijski nil-rod ne bo tega nikdar dovolil. To se je zgodilo proti njegovi volji. Pred štirinajstimi dnevi so prijatelji obvestili Otona, da je vse pripravljeno za njegov povratek. Toda prijatelji so se motili. Oton nima nobene prilike več, da bi zavladal Avstriji. DUNAJ, Nemčija, 18. marca. — Najprej je poslal Hitler v avstrijsko ozemlje svoje"vojaštvo, danes je pa zasegel avstrijske finance in železnice. V bodoče bo v avstrijskem ozemlju nemška marka postaven denar. Nemška državna banka je prevzela kontrolo nad Avstrijsko narodno barako, na-zijski uradniki so pa prevzeli avstrijske železnice. Iz dežele ne puste nobenega Zida, dasi so jim odvzeli vse državljanske pravice in se ne bodo smeli dne 10. aprila udeležiti splošnega glasovanja. V avstrijskem ozemlju je približno četrt milijona Zidov. Med njimi je mnogo milijonarjev. PROSTOVOLJCI" MORAJO BITI ODPOKLICANI Francija bo primorana poslati španskim republikancem pomoč. — Angleški poslanik je rekel, da mora Mussolini od poklicati vojaštvo. LONDON, Anglija, 1*. mar-ea. — Vsied svarila Francije, da bo poslala na Špansko vojake in munieijo, ako Italija in Nemčija ne prenehate pomagati generalu Francu, je angleška vlada naročila svojemu poslaniku v Rimu earlu Perthu, da Mussoliniju nujno priporoča, da čimprej pokliče svojo armado iz Španske. Po naročilu svoje vlade je earl Perth povedal Mussoliniju, da Anglija ue bo mogla več zadržati "Francije, da ne bi odprta svoje meje in ipričela i>oš;-Ijati vojaštva španskim republikancem, ako takoj ne odpoklice italijanskega vojaštva iz armade generala Franca. Francija je naprosila Anglijo, da ji pomaga pri španskih vojujočih se strankah posredovati za premirje, tekom katerega bi bilo mogoče odpoklica-ti iz Španske vse 44prostovoljce". Na s i nočni seji je angleški kabinet sklenil, da naroči svojemu poslaniku Perthu, da pregovori ita jijan.sk ega v na njega ministra grofa Ciana, da naglo .Še ta teden stopi v akcijo in odpokliče italijanske vojake iz Španske. Ob istem času :pa sta tudi prejela angleški in francoski poslanik v Berlinu navodila, da prosita nemško vlado za na tančno pojasnilo in zagotovilo, da bo Nrtnčija spoštovala neodvisnost Oehoslovaške. Ministr. predsednik Chamberlain je rekel, da si Anglija z vmešavanjem na Španskem noče opeči prstov, da pa se Francija boji, da ji bosta oba diktatorja odrezala zvezo z s kolonijami, vsled česar "bo nastala vojna in bo Anglija morala iti Franciji na pomoč. Navzlic seuzacijoualniin poročilom pa Francija deluje počasi, ker se boji, da bi ostala brez angleške pomoči. Vsled tega je Francija obljubila Angliji, da bo počakala, kaj bo napravil Mussolini in ako bo odpoklical svoje vojaštvo iz Špansko. SEDEM OSEB JE OBGLAVR TOKIO, Japonska, 18. marca. — 27 letni Rinihi Rosikava je obglavil sedem članov svojo družine, ker mu ni oče dovolil poroke z neko gejšo. Ko je družina spala, je z dolgim ostrim nožem obglavil očeta, mater, sestro, brata, svakinjo, nečaka in nečakinjo. Nato se je sam javil policiji. NEMŠKlA VOJSKA JE PRIPRAVLJENA Nemška vojslqa priha ja v avstrijsko ozemlje. — Najbrže je namenjena na čehoslovasko in jugoslovansko mejo. LINC, Nemčiaj, l«. marca. — V A v.-tri jo, ki je navidezno z veseljem pozdravila svojo združitev z Nt-aieijo, prihaja mnogo več nemškega vojaštva, tankov, topov in vlakov z vojnim materijalom, kot pa je potrebno za osvojitev nekdanje mogočne države. Skozi Line zadnje tri dni neprestano prihaja nemška armada in se pomika proti vzhodu. Vsa ta vojska je po mnenju nekaterih namenjena proti če-hoslovaški .meji, oj vojake s popolno opremo. Nekateri vojaki s.> izgledali, da so stari nad 35 let. Zaradi prihajanja nemškega vojaštva je bil v Lincu celi dan poulični promet popolnoma lista v I jen. Nemci so se se*boj pripeljali veliko število lahkih in težkih topov. Na tovornih avtomobilih so celo vozili oborožene motorne čolne. Vsa ta oprema ne kaže, da hi bila potrebna za plebiscit. Ob eni ponoči je šla skozi mesto dolgo vrsta kavalerije. Kolikor je bilo mogoče opaziti, so se vse te dolge vrste obrnile proti Moravski iu pro ti čehoslovaški meji. Po Lincu pa so tudi razširjene govorice, da .so se nekateri oddelki obrnili proti jugu na jugoslovansko mejo, kjer bo mogoče nemško vojaštvo branilo Italijo, ako bi jo Jugoslavija napadla za slučaj, da bi bila Italija zaposlena kje druge. Vse posle avstrijskega generalnega štaba je prevzel nemški generalni štab in nemški general von Bock je sprejel v nemško armado avstrijske častnike. Nifžnanjano je bilo, da bo Pyrn prelaz oil Špitala do Lienza na Koroškem do nedelje zaprt za vsak promet, najbrže, ker bo prelaz ta čas *vpo-rabljala nemška vojska. Lienz je oddaljen od italijanske meje samo 19 milj, Spital pa 35 milj. SITUACIJA NA FRANCOVA LETALA USMRTILA DALJ. IZTOKU NAD TISOČ PREBIVALCEV Japonci so zopet pričeli prodirati proti jugu. — 80 japonskih aeropla-nov je razdeljalo veliko letališče. PKIPLN(i, Kitajska, 18. marca. — Japonska armada okoli Cingpua je zopet pričela s svojimi operaeijami in prodira proti jugu in s** bo skušala zuružiti z japonsko armado, ki prodira proti severu ob železnici iz Pukova. Japonci so zavzeli Tengsijen, drugi japonski oddelek pa se je spoprijel s Kitajci okoli Teng-sijena, ki je važno strategično mesto v južnem Šantungu, kjer imajo Kitajci svoj glavni stan za operacije. Japonski letalci tudi bombardirajo kraje ob Lunghaj železnici. I)a so Kitajci s svojimi vsta-skimi četanid zelo uspešni, razvidno iz tega, da v Peiping neprestano prihajajo tovorni avtomobili z japonskimi ranjencu ŠANGHAJ, Kitajska, IS. marca. — 80 japonskih aeropla-nov je vrglo okoli 300 'bomb na novo in na .staro letališče v Nančangu, glavnem mestu province Kiangsi. Japonsko vrhovno povelj- BARCELONA, Španska, 18. marca. — Fašistični aeroplani so skozi 14 ur neprestano bombardirali Barcelono, da mesto prisilijo k predaji. Dvanajsti napad v 14 urah je prišel ob dveh popoldne in število mrtvih znaša I 200 do 2000. l Prebivalstvo je bilo zbegano, SPOR V ANGLEŠKEM KABINETU LONDON, Anglija, 18. marca. — V kabinetu N. Chamber-laina je nastal razdor, ki bo mogoče imel za posledico od stop Chainberlaina. Chamberlain se je odločil, da bo v parlamentu natančno pojasnil svojo vnanjo politiko, kajti nekateri njegovi ministri ga zelo obsojajo zaradi njegove *4 omahova lne pol it ike * Ministri, k i nasprotujejo Chamberlainovi politiki, so: — vojni minister Leslie Hore-Be-lisha, poljedel jski minister \V. S. Morrison, minister -za Škotsko alyer Elliot, minister za domini je Malcolm MacDonald in minister za kolonije W. G. A. Oe r nusb v - CJ o re. Hore-Belisha je vrgel svojo bombo -pri včerajšnji kabinetni seji, ko je od Chamberlaina za- stvo poroča, da sta bila oba le- jhteval,'' via pojasni do petku tališča popolnoma uničena. IT- svoje tališče, ali pa odstopi. . nicena so bila tudi pja okoli letališča. vsa pošlo- PO&GALEC MEDIA, Pa., 18. marca. — Danes se je moral tukaj zagovarjati zaradi požiga Ah bert1 B. Knight, ki je bil svoje časno eden najvišjih urad* FRANCOSKI PODKONZUL V BARCELONI USMRČEN B A RCEIX )NA, Španska, 18. marca. — Med žrtvami silnega zračnega naspada se nahaja tudi francoski pod-kouzul Lesconteaux. Umrl je par ur zatem, ko so ga odvedli v bolnišnico. RUSKA "PADALNA" ARMADA PRIPRAVLJENA LONDON, Anglija, 18. marca. — Nad 100,000 slovitih ruskih lipadalnih" vojakov je bilo mobiliziranih in so pripravljeni, da odlete na Cehoslova-ško, ako bi U. S. S. R. smatrala za potrebno, da izvede svojo ol>veznost glede vojaške pomoči. Danes so v Prago odleteli trije nuski generali na konferenco s češkimi vojaškimi ipo-veljniki. Njim se bo »pridruži la.tndi skupina francoskih vojaških izvedencev. Ti ruski vojaki so izborno izvežhani, da se s padali spuščajo z aeroplanov, so oboroženi za naj nove jim infanterijskim orožjem in tudi s strojnicami ter se v velikem številu spuste iz velikanskih aeroplanov za sovražno črto. ko so pričele padati bombe okoli glavnih ulic. Po gostilnah in restavracijah so bili ljudje ravno pri kosilu,s ko so nenadoma pričele padati bombe. Samo pri tem napadu je bilo ubitih najmanj 500 ljudi. Bomba je zadela postajo pod ulične železnice, kjer je isikalo zavetja na tisoče ljudi in najmanj 100 oseb je bilo ubitih. Aeroplani so leteli nad glavnimi ulicami v sredini mesta in zadeta so bila najmanj štiri velika poslopja. Bombe so bile največje, ki so jih se fašisti rabili v sedanji državljanski vojni. Ulic-? so bile posejane z mrliči in ranjenci. BARCELONA, Španska, 18. marca. — Včeraj je bil slab dan za republikance. Vsled silovitih fašističnih napadov mehanizirane vojske so morali izprazniti Caspe in izgubljena je bila tudi Alcorsia, ki je važno križišče cest jugozapadno od Alcaniza. Toda ko so republikanci razorali cesto, ki pelje v Casellon, so bili fašisti ustavljeni pri kilometerskem kamnu 253 med Alcanizom in More 11 o. General Franco, čegar ofenziva je bila 24 ur ustavljena, je zopet pričel z napadi, da si prebije pot do Sredozemskega morja. Fašistično poročilo pravi, da je bila hrbtenica vladne armade z zavzetjem Caspo zlomljena. HENDAYEj Francija, 18. marca. — Močno ojačena armada generala Franca je z zavzetjem Caspe zdrobila repub likansiki odpor, ki je bil najmočnejši, odkar so republikanci izgubili Belctoite. ( Vladna armada je pobib; 4000 fašistov, predno se je u maknila iz Caspe. Caspe je bila oadnja močna BUDIMPEŠTA, Madžarska, utrdba na potu fašistične ar-17. marca. — Vdova po umor- made, razun Fals^ta, ki se na jenem avstrijskem kanclerju, i haja samo 10 milj od obrežja NOVI BANKOVCI WASHINGTON, D. C., 18. m&rea. — Državna zakladnica bo izdala v kratkem dve seriji novih bankovcev v skupnem znesku $150,000,000. VPRIČO OTROK USMRTILA MOŽA PHILADELPHIA, Pa., 17. marca. — Vpričo svojih treh o trok je 271etna Mrs. Allan Hoft man usmrtila svojega moža. Domov se je vrnil pijan in se začel prepirati ž njo. Nekaj časa mu je odgovarjala, slednjič je pa v jezi 'pograbila nož in mu ga zasadila naravnost v srce. ZAVETJE ZA DOLLFUSSO-VO VDOVO dr. Engelbertu Dollfussu, Al-vina Dollfuss je s -svojim dvema otrokoma odpotovala iz Bu-ilimpešte v.Italijo. DolIfusAova nrtlova in njena dva otroka -so bili gostje Beni-ta Mussolinija, ko je bil njen mož umorjen 28. julija, 1934. in je ključ do pristanišča Tar-ragone. PSU V SPOMIN nikov velike- oljne faymptkhije. _______ ___ Obsojen je bi T na deset'let' je-[koma v nedeljo PITTSBURGH, Pa., 17. marca. — Neki tukajšnji časopis je objavil naslednji oglais: — V Italijanski listi poročajo da je'spomin mojemu najljubšemu in Dollfuss, ko je umiral, prosil najbolj zvesfnemu psu Brutu-Mnssolinija, tla se zavzame za su, ki se je pred letom dni zali jegovo družino. (trudno \ 'poslovil s tega sveta. Doll f lesova je s svojim otro- Žalujemo za njim bolj kot mo-pobegnila z remo izraziti z besedami. Henrv ce. 'Dunaja v Budimpešto. • Schoolberg. "GLAS NARODA" —New Yoit Saturday, March 19, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. "GLAS NARODA" (VOICE OF THK PEOPLE) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank SaJajr. President J. Lupsha, Se;. Place of buhlnesa of the corporation and nrldre-ses of above officers: lit WEST 1Mb STREET NEW YORK, N. Y. 45th Year ISSUED KVElll DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Advertisement on Agreement Za celo leto relja lint ta Ameriko la Kanado ..............$0.00 Za M leta ................ Za New York za eelo leto . Zn (to! leta ............... Za inoiemm-o za eelo leto , Za četrt leta................f • Za [>ol leta ............... Subscription Yearly **(« [a** izhaja vsaki dan izvzemSi NEDEIJ in PRAZNIKOV -GLAS NARODA", Z16 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHelsea 3—1342 IK»P1SI brez podpisa in owlmosti *e ne prlohdujejo. Denar m naročnin i naj «*? blagor oil irt&iUatl po ifoney Order. Pri spremembi kraja n:irw!-nlkoT, proaimo, da ne nam tudi prejSuje bivališče naznani. da liilreje najdi-mo naslovnika. ZNAČILNA IZJAVA Starosta ameriških zgodovinarjev in vpokojeni profesor na Harvard vseučilišču Albert Bushnell Hart je v razgovoru-/ zastopnikom i nited Pres* rekel, da je vojna v Evropi ne izogibna. "Združene države ne bodo stopile v kako vojno, dokler ur bo jasno, da je njih obo ali pravi Nemci, ali pa govore nemško. Se vetla pa, ako vpade v zapadno Poljsko, bo zasedel celo deželo. 44Poljaki so junaški narcd, toda niso organizirani, da lil >e mogli uprati Hitlerjevi armad^ tri dni.*' Hart je tudi mnenja, da bodo baltiške države — Lit-vinska, Letska, Estonska in Finska — pripadle Nemčiji. Potem bo samo >e vprašanje časa, kdaj izbruhne vojne. "Anglija in Francija bosta priiuorani pridružiti se Hu-- i j I in kot izgleda, >e bo Italija pridružila k Nemčiji. Sedaj tre pije Nemčija ltaljo jio rami in ji prigovarja: 4 v rr Kapitain V. Voronin, iiovelj nik sovjetskega ledolonuv» ".Termaka", ki je privenlel junak«* Severnejr.1 teisija v f jjeningrad. B A .F K A Te dni -cm čital tojp zanimi vo zg«xlbo o svetilih: Ndkoč so bile sveča, svetilk:; in žarnica. V^e tri so bile v isti -rVbi iu so često pogovarjale med seboj. NAPOLEONOVA PISMA NA DKA2EI. /.a seboj večletno či armadi. Vojaški naseljenci rb mejaih so še nralalje strumno organizirani, tako da ima Rusija ob >vo., _____,. , ... ... . , , . - . tirnih pomen ki pa niso bni jih mejah za vsak primer pri-J ., - • , ,- , , - , ^ • nikoli mirni, sosede so se nogo-pravljeno ^talno vo?-ko. Graiu-1 . , , r-arji so ur.jeni v določene for>t0 MraJc 100,1 1,1 b,lil nvnciie pod poveljstvom »>raV ^0t0V'° Ha*la,a nosiwi, kov, ki živ, isto tako v jiiiho-hl blhl M'eca 12 vem pasu svečnika ali če bi se utegnile petrolejka izmotati iz svojega oklepa, aH pa če bi bila '/ar-jiiif-a odvila s -tropa h^ nu petroiejsko svečo. DRAMATIČEN LOV NA RAZBOJNIKE. orožju Po 10-letnem oboroževalnem t koč ton. Obenem je predelala Krvav lov za razbojniki, ki je tirjal dve človeški življenji. ------so imeli te dni v okotiei Pariza. V Ijendonu so te dni proda-jTrije vlomilci so vdrli v neko ijali na javni dražbi zbirko Na-Uvornico v pariški okolici ter j fmleonovtih pisem maršalu Ber-jso r.aural»ili />a 75 tisoč frftnkov thieru, šefu »Javnega stana oe-»pl« na. Delavci pa ~o jili Hk sarske armade. Pisma se tiče*-1 pred r.dhodon» zalotili t. v jih jo v prvi vrsti naloge, ki ."(t'pregnali. ; r Napoleon zaupal fVrthimi, Na begu je ntrbojnike n^a-ga je imenoval za poslanika pri vil neki orožnik. Spraviti so premirju na morju, ki je bilo (sklenjeno z vvafihingitouskhii 4 starejše ladje velikanke, zen tega pa gradi sedaj Ra-dve dogovorom 1. 1922, so v zad- 25/HX)-tonski velikanki, ki bo njem času \nse velesile pričele graroči!ih ima vojna mornarica v de-lu 3 ali 4 ladje velikanke, ki bodo obsegale po 43,000, po drugih poročilih pa 4G.000 ton in bodo oborožene < topova 42 em premera. V ostalem je pa znano, da je japonsko bojno brodovje zelo moderno.. Francija je imela prvotno v načrtu gradnjo manjših bojnih ladij tipa 4 4 Dunkerque.9 9 Tu ladja je ž!e dograjena in tik pred dovpšitvijo je njena se-sterslca ladja "Strassbourg." Obe imata po 26.500 ton. V zadnjem čaSlu pa so pričeli graditi dve novi velikanki po 35 tisoč ton Italija je že spustila, v morje dve ladji velikanke "Vittorio Venvto'i^Myjittorio" po 36 ta itosili ime "Roma" ki "Imperio." Sovjt tska Rusija je tudi pričela .grad k i ladje velikanke in ima trenutno tri v de In po 35 tisoč ton. Verjetno pa je, da se bo morala pri gradnji pomagati z inozemsko pomočjo. * Nemci svoje oboroževanje zelo prikrivajo. Hitler je v zad-o ji an svojem govoru izjavil, da gradi Nemčija trenutno več bojmih la*lij kakor vse druge države v Evropi skupaj. Po precej zanesljivih podatkih gradi Nemčija 3 do 6 velikih bojnih ladij, :iko ne celo več. Armada n& suhem. Najmoenejšo vojsko ima Nemčija, ki j«' dvignila mirov-no (stanje na 52 divizij, kar znese več ko milijon mož. Njej sleili Rusija, ki ima pod orožjem 800,000 "mož, potem 150.000 mož na tako imenovano notranjo upravo in razven tega še o-krog 50,000 obmejnih čet. Francija ima stalno p»h1 orožjem 760,000 mož, pri čemer so vštete tpdi kolonialne čete. Italija ima stalno pod orožjem 450,000 mož. Japonska 350,000, Poljska 300,000. fVhoslovaška 200,000, Romunija 225,000, Anglija 133,000, itd. Koliko bi v vojski štele armade posameznih držav, ni -mogoče presoditi. Nemška armada gotovo nad 10 milijonov, sovjetska 11 milijonov, italijanska 8 milijonov, francosku 6 milijonov, poljska 3 in pol milijona, čehofclovaška 2 milijona angleška 2 milijona (brez kolonij) vtd. Tudi glede oboroževanja in vojaškega materiala iz razumljivih razlogov ni mogoče navesti točnih Številk. Po dosedanjih ipodatkih naj bi bila najbolje oborožena v Evropi Francija, .potem Italija, Nemčija, sovjetska "Rusija in končno Anglija. Vse te države razpolagajo vsaka zase z mnogimi dešet tisoči strojnic, s tisoči lahkih in težkih topov in topov za ob ram/bo pred letali, z mno- dunajski vladi. V tistem času ji* Napoleon prosil za roko avstrijske princese Marije I.uize. .NTed vsebino teh pisem se nahajajo načrti 7.:\ osvojitvv Anglije, navedeni pa so tudi vzroki ki so cesar ji j prisilili, da je ga s poti na ta način, da so ga ustre>ili. Po tem umoru so prisilili Šoferja nekega avtom o bila, da jim je prepustil svoj voz, s katerim so odd i rja 1 i sko zi Cowlommies. V bližini legjt kraja je hotela avto ustaviti uresničenje načrtov odgodil.tslvUipina orožnikov, ki se je mo- Pisma so proopad je bil zelo srdit, razbojniki it » so /po njem vendarle odnesli pete. V tem ča^u so bile o bogu razbojnikov obveščene vse policijske postaje pariške okolice V Rebaisu, skozi katerega so domnevali, da bo pridrvel 11 grabi jeni avtomobil, so policisti napravili barikado sredi oe-te. Besmnci so re< pr^li do tja in so se morali ustaviti, ker niso mogli dalje. Podati pa se nrso hoteli. Prišlo jo do hudega streljanja, med kateri \\ je bil neki stražnik močno njen. Kljub nevarni rani, V' ;« je dobil v bitki, pa je ime! V šte- j dovolj moči, da je streljal n-i roparje. Enega izmed njih j« ubil, enega ranil, tretji pa se .i» videč, da ne more pobegniti ni kamor več. vdal. Policija je imela v tem spopadu enega mrtveca in dva ranjena. EDINA SLOVENSKA PQGREBNKA __V NEW YOBKU IS OKOLICI PETER JAREMA Mme. JULUA JAREMA (am žensk«) Pogreb $110. in VEČ Predno grtatlM'dnwiiii, pa Ce Je ie tako dtM, pridite. aU pa telefn-nirajte oani ni pojasnilo. 1. An ta Ave Al Pt08PKCT A VB, YORK TeL: OSekard 4-250B »BRON Tel.: 1» 8t 5-6577 posiljatve lywwciiOTHny!:^/* ^ :!?;rTHi»H ^ima^iurtiirraKiiiii nt< 11^****»!»1 •^PtRi^n^nwKiniit': T^P1«^ '•IHWI .T; annf^wrnaB^Bt - JMIWII 'I'WIIll iBHimil IIIWIIIWIiWMtaBMPWWtaWMP am£4«r'«t;'i»g-a'n;!tP:-;arrBraHii»r,11 iu'wwjwiii—11 DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ ITALIJO T JUGOSLAVIJO trn % tM--Dh»- $ BjM - • TJi---- fll.CS-- tSSJi-- IN Ota. Ml Dta. mi Za f 1» • nas « »Ji $ B7.M »llM IM7.fi Ur lii Ur Mi Ur Mi Ur-MM KKB SB GBNB SEDAJ HITKO MENJAJO SO NAVEDKHTO CBN0 PODVrtŽENE 8PBEMEMB1 OOK1 AI^l DOLI la ItpUHle reijltk M sftaraj m lirah imDuJoM ta iU^v ameriških dolarjih FMUeualk doM v ataren kraj* IspUtHo v Mftijtk ■KUNA NABAŠI LA U SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" . tu miamr mimiki To ni moglo zgoditi i-i ]>rav to je bila sre<~*a za svei"»u, petrolejko in žarnico, ki ni>»» ena drugi pri voščile dobre ln»-"»e* le. Takole jt» tekel pogovor -ko-1*0 v~ak dan: ".laz sem najimenitnejša med vsemi tremi," je dejala sveča in >e ponosno vzravnala. ' Lahko povem, da sem svetila princesam, ko še ni bilo na svetu tebe, petrolejka, niti tebe, žarnice!'* k*Oh," je dejala petrolejka, "nikar -e toliko ne livalisaj s svojim plamenčkom! Šestkrat ga zasenčim, kadar me priigo. ln poleg te*ra sem takšne vrsto, da gorim de?j od tebe.. . "Xe bo»lite nu smešni,"' se jt-/daj oglasila žarniea na stropu, i4ali vesta, kaj sem jaz: Obt-ste ničvredni proti meni! Jaz sem moderna in svetim za sto sveč!'' V tem trenutku je stopil v temno sobo moški. Prižgal j" električno žarnico in dejal, obrnjen proti vratom: "Pridi draga, zdaj ko sva zo pet doma, t T hočem pokazati sJike, ki jili hranim tubi izza otroških let..." 4* Prosim,*' je dahnil plah ženski idas in električna svetlo ba je obila obraz lepe mlad-? »lame. Ženska je plaho sedla i 11 nestrpno čakala. Moški je stopil k omari in pri-nesel iz nje veliko škatljo. be dta sta< k mizi iu brskala p<» starinah. Pri tem sta časih ve , selo vzkliknila 111 obnavljal;« srečne spomine. ''»Skoda samo,** je dejala ee/ čas ženska, ikda električna svetila tako bije v oči !** 4 4 Saj imaš prav," je prt it rdi I moški in ugasnil svetilko ter prižgal staro petrolejko, ki je svetila že njegovi stari materi pred davnimi leti. liTakot vidiš," je dejala ženska, 44zdaj je mnogo intimnej-Ke!" <4Ce pa želiš,** je dejal moki femalu nato, "prižgem svečo. Stara voščenka ima še mnogo finejši svit ocf petrolejke. Ob takšnem svitu se človek r.td zataplja v minule dni...99 PrivU je stenj -in prižgal sve -eo, ki jo je moral pomakniti čisto v bližino škatle š starimi slikami in opomini, da sf^' lahko razločila 'predmete. . Zdaj so §le iz lanskih rok v moške in narofbe vse slike in beseda je postajala od trenutka do trenutka tišja... Nazadnje sta oba dvignila glave in si pogledala v oči... In potem se je ženska naslonila s komolcem na mizo in je potihoma utrnila svečo.. •'O IAS NAROD A"*— New York Saturday, March 19, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. X; POMAGAJ SVOJEMU BLIŽNJEMU r • n A IK I rej (ialjuškin se je pri-f iokier ji- lujsač .-am dvigal za- j k or da to je premagata akriv-zibal domov zidane volje. Pred In j, m- mu ni z. le I tak«» «trašno| uostna sila. sta odložila zaboj dvema urama je firaznoval svo ' težak kakor zdaj. ;na stopnice. Potem sta za- jn zaroko z I >u njo, ki se mu je "Kuk — ho!f* je zdaj "r/davil i zrla eden v drugega in sta zde ki imenitna deklica! Srečni no^ač in skušal 4 «1 nest i zaboj j zmajata z glavama. ' log« k tek je zaključil s petim! . kolikor si- ji- ibilo. : Oalju^bin je izvlekel robec iz -ilcami vinlk. . Ali |»a jih je **Ruk - ho!" j«- ponovil! žepa in si je z njhn posuli! potilo -est namesto r»el? |mnil na lhmj«». Dimitrij Bogomolov " I Vek h to. pri /ar ki pr. j-le! žgal, da hi se malo oddahnil, je bil* prijetnejše . . Kljub] "Državljan, zdi se mi. da se t« mu pa ni hotel odnehati. saj«tu nekaj ne vjenra." j.- n&po--e jo ,am |Ninudil tu»-aeu v |m» -sled izjavil tinljušfcin. "Mon--iii< m*. Kaj -«• 1><» možakar trudil bit j ne pi .:j< mava prav tega -aui. ko mu lahko f*miaga! j tovora ! Zdi se mi. ila ne bova Človek mora pomagiti svojeimi ž njim nikoli prršla na vrh!" lili/ nji-mu. ne -m»- ^a nikoli: N\>sa«'*n je pri zadnji besedi piMtiti na cedilu! [padla cigareta iz usl Široko Tu potem j. uri-el trenutek.\ja zazijal in poea.-i rekel: ko se je zdelo, da c ho stvrr "Xa vrh. praviš!" nu dila. Ampak li-ti trenutek I In |>o1eiit, k«« ga je obliki | j« I »T I zelo kratek. Kajti kina ni. eiea d.» u-e-. je pristavil, j. Iu na 1 o sta <''ulrla olui moža. k a i "Saj jaz hoeeni -pravrti za-] k.» jima odjenjujejo imih i. Ka j Im»J di>J. n»- pa ir-»r. lepee!** PROBLEMI PRISELJENCA Prihod nekaterih priseljencev -ki impir -vojega oeeta in svo-do vol j en. ;je lastno rojstno spričevalo ali VPRAŠANJ K: Želim pri ve .kako lnigo listino t na pr. šol-!-t. iz Kvro|ie :-vi»j.» /eno in -ka spričevala) iy. katerih je • - tiii \loja me* t i ji m-pi-me- ( raz v idie». ifo -te bili mladoleten na. pa 11 j • I i -piMiieno-t moje že-,za i'-«-« očetove naturalizacije. ne ni morda zadostna. Ali uw>- Inczemcem, podvrženim depor- jrejo priti v Združene drža ve f i bivši sovjct>ki po-lani k n« Kitajskem. ki ji- bij ni^lavno j m/.van v Moskvo, da poro-'•':< •» položaju na Daljnem iztoku. Georges Ohnet: Zadnja Ljubezen V samot arstvu ac "N*ii. če jo tako. pa ltoiilA-? . .. . ... .- ... _ . ., . ;!" i- dejal no-ae pr'-! . "V.1111,l,1,r:,,,zir«» anien-ki taciji. se ^ic pnlctDOst prostorni Bog nam?< (mumm;!** I voljnega odhoda. iivgtni lovor z v-o »vojo moeio • • , I , ... , • :ie«|eralna vlada, ko ie na-U .. •• , -i . m z ji me glede lihznjih -nrodiu- - . , , - . . na **vojt -Iram. i.aljn-km je,. . . ..... i ,. .!<* Kilo tuikai nezakonito. • • , . , I kov. Ameriški iza\ hau. ka . • , , pr jel na na-protnem koneu. , .. . J. daje zadosti < a>a, «!a se pri v , • v . i i i i tudi z;rkomto pripusceri - ... .. . Nekaj ea-a -t:i t.-iko kolidial • i. . 1 vi za prostovol on <• Ihod! državljan. .> •• i . ... v . , OIKHIVOR: Zakon, ki i z' i-im» »vn^ ... . 1'njela -ta /aboj. No*ae je . . ... , \ I'BASANJE: Ah ie res, i a i..- -i , j kijueiije ueviišiiience. narM-aA ja .. , , , , - , dv irtril tovor z vso -vojo moejoj • . . ! ....... ' , . : ledcralna vlada, ko je našla, da pri]»ra za prostovolj»»-i it Ihod! i i ___i iiiom-iik-i --m«, mu i->u *\ i" k-'n: ..rwi. ... rti - ■ s. m m tja tet -ta nn»»o-led na ; . . . . ; U|HJU\ <|R: Ti» te vse odvis- na ravnotežje. Toda zaboj je V ' ^ no oil okolji,i. V nekaterih bVI težak. ,Kwtajal je V(H|nMj^ •lep.s.oen. toda l.,ako ;le vee t!/ji. Sledniie -ta pri&la do k" M hrW M7'irH ,in . i , in • -'ta rest -voio /eno. nrater. stari teira. da -ta -e nekoliko razgt .. j mater ah no|K»r«reeno hčer. to " Ho t trk!" je pritiskaj mo..|4- ' J odgovarjajo drugim pogojem "Ho _ rak!" ie rri^fsiiil P^^lj^n-k«*«. zakona. \ aša Oaljuškin. j Jc' ^»ravteena de izven- <11,a -ta upirala v hoi zj v,/e. ma,, do predno- upira \>ettn silami, loda čudno* Za-. .. , . , ., boj -e ni ln tel prema k ?i i ti z -r.io-1 ,,rifwl"t,tw Uil M>rodmkov sta. BHa j poiM»a. da se ........ , »stoterila. kajti T'^ kl JO l»r»seljen.ska oblast daje na razpolago. -ti v kvoti. Vložite prošnjo za eh -orodirikov lom posebne tiskovine (Fono njegova t* žii fK».- S GLAS NARODA"\ i pošiljamo v staro do- j| ^ movirio. Kdor ga ho- i | Cc naročiti za svoje J ^ sorodnike ali prijate- i !je, to lahko stori. — m Naročnina za stari* kraj stane $7. — v ^ (talijo lista ne posi- £ I jamo. Ugotovitev ameriškega državljanstva. VPRAŠANJE: Prišel sem v Združene države, ko sem bil 12 let star. Moj oče je bil tedaj ameri-ki državljan. 1'mrl je 1. liKiO. N%nlaviio j<* bilo moje ameriško državljanstvo izstavljeno v dvom. Rad bi dobil svoje la-tno držcivljansko spri-ecvalo. Kake dokumente naj predložim! OTKiOVOR: Vložite prošnjo ^ i za -priiVvrtlo deri vati vnega dr- ima tak inrzemec kriminalni /a.pi> iili ako spada k onim razredom inozitncev. ki jih priseljeniški zakon iz-kljtUMije iz prihoda v Zd ni žene države. V drugih slučajih kjer edini ugovor proti ino-zemcii je nji-gov nezakoniti |»ri-horl, mu oblast utegne dovoliti nekoliko easa (eelo tri me«eco) priM-1 jeiii-ko vizo? ODflOVOR: To je povsem odvi-no o*l razloga d«-|»ortacije. Ako j*- bil kdo rtb*portirati radi zločinstva- umobiilno-iti ali ka-k*- 4ruge n sue bolezni, se oh nikdar ne more povrniti v Združene države. Na drugi strani, inozemec. ki je bil de-Ijortiran radi nezakonitega pri-hoda. sme vložiti prošnjo, da se mu ilovoli zaprositi za pri- je znal Armand še bolj:da bos dišal iz mojih «tuio radostne besede, premagovati. Vsak dan dve uri se je pre-mago-) objela ga je, pozabila na lastno trpljenje in val vpričo svoje žene. Kaviar je bilI pa >am, se ud^in« ^amo „;n)Ji ki je'bila zaradi njega pn-je jiogrezal v svoje mračne misli. Xi ga mikalo ^rniti se v Pariz. Trpeti zato, ker je ljubil Lu iio, mu je bilo v največjo radost. Lucie je pt-ala grofici. Bila je na Škotskem pri rodbini svoje družabnice. Pastorjev a rot1 i;ilia jo je toplo sprejela. Kmalu -e je ]»omiril.-i in svoje nesreče nt več prenašala tako težko. — Ali ne nameravate j»ovabiti prijateljev na lov - V-iiko h to jih povabimo in l»-to< se b«»'i .» čuttili, ee ne dobe \afcila. Armand je odkrmal z glavo, toda grofiea « diieluda. — Monla bi va- ves«»la družba razvedril.i. pozabili hi na svoje gorje. To je bilo prvič, da je grofiea kar naravno-t namignila na Armandovo duševno stanje. Ar niaiid je zardel in jo presene»'-eno |H»gledal. Toda ona ni imela kaj očitati. < >n sam je preve«* dobro čutil žrte\, ki jo je doprinesel -voji dolžnosti. Oba -ta imela svoje razloge, da sta mo -čala. — Storite kakor vam drago, draga Mina, — j<- dejal Armand. — <'e mislite, da je nama dru i-.bii potrebna, povabite kogar hočete, toda n»* i-ieni na ljubo, kajti meni je samota najljubša. ^fina mu ni hotela več prigovarjati, naj pov?*-bi prijatelje na lov, ker se ji je zasmilil. Stopil i je k njemu, rekoč: -— Zgodi se vaša volja. Vidini, da vam ji •nota najljubša. Vem pa, da pride čas, ko vam l»o zdela tudi moja druži »a neprijetna. Otožno >c je nasmehnila in pripomnila: — No, in potem mi ne bo kazalo nič drugega. nego oditi. Armand ji- vstal in vzkliknil plamtečih oči: — Vi, Mina ' Bila bi velika nesreča, če bi vaT ne imel več ob svoji strani. Mar niste boljši del mojega bitja? To malo, kar še pomenim, za i * se moram zahvaliti samo vam. Vi ste moj an- hla vse solze svojih o«'-i; pripravljena je l»i!<: preliti zanj tudi kri. Armand je čutil, kako glo hofco ga ljubi. Toda rešitve ni l»ilo vei"*. Bilo v ■ prepozno. Odkimal je /. glavo, reko.'. — Nikar -e ne ukvarjajte - takšnimi načrti. Ostaniva v miru najinega vsakdanjega ži\lj-nja. Kdino to me lahko pomiri. — 1'a o-taniva tu, —je ve-elo pritrdila Mi i a tli*videz ve-eia. Poskusila bova razvedriti •a »na Nadaljevala torej -\"oje -amotarjeuje, n»-ia l»i mogla najti v -ebi dovolj »poguma, da l>i -i vse odkrito priznala. Blizu gradu Travam se je pripetilo ob kon •u aygiista neka j kar je globoko poseglo v nuj-i'o življenje, llektor Kirmout se je pripravlja; na lov v Anglijo, kamor ga je bil že davno p"». ahil lot d .Melivan (»rev. Z nladim lordom Kit/. Iioraldom se je f»11 napotil tudi na škot-ko. Na oredVečer svojega odhoda je sedel na griču in ol»čudoval lepo krajino pred seboj. Vladala r globoka ti-itia. Kar je zaslišal na cesti korak - beljeniško vizo. Tak inoaemec, . v ,„ J... , , . , . ima več mogočnosti, da «e uj-l^1 y«ruh 111 m° zapustili, bog-ve kaj bi v jrovi prošnji ugodi, ako ima v Združenih Iržavah bližnje so- mdnilce, ki želijo, da pride nazaj. Tudi, ako se mu dovoli povr. tek, ne more spraviti se na pe.t, dokler ui minulo leto dni od dneva deportacije. Razporoka nima nikakega vpliva na državljanstvo. VPRAŠANJE: Porwila sem z aaneri-škhu državljanom 1. 1920 in sem zato postala tedaj ameriška držiivljanka vsled poroke. Dobila sem razporoko od njega in se |. ]ii32 yx>ro<"-ila z inozetiK-eni. Ali sem še vedno ameriška državljanka ? OOOOVC^R : Ker .ste se poročila z državljanom pred 22. septembrom 1922, ste t«*daj postala ameriška državljanka m ostala ste državljanka. Od onega dne uaprej pa poroka ne vprva več na državljanstvi. Zato vi - (rril'I'ith. T;l korake za njo j^- stopala laicie Andrimontova. - Ali -tTiem verjeti svojim oeein, Lueie! Na ta klie se je Lucie naglo n-tavi!a. H:nL; jli bila s-muknil a mimo njega iu ihthitela .•*«•»-o j t:rnžabnieo, pa ni šlo. j — Kaj, draga gospodična, zapna. jaz sem, — je odgovorila Lueie mirno. — Prišla seiu svojo družabnico za nekaj tednov v njen rojstni kraj. Hada -e izprehajam tako smo se -nčali. Ali ostanete dolgo tu' — < 'ez dva ali tri dni bom zopet v Parizu. Ali • i boste kaj naročili za svoje prijatelje.' fjiK-ii se je zresnil obraz in odgovorila j»* - — Nobenih naročil nimam. Nasprotno, bila '.i vam zelo hvaležna, hin;.iiM' 'WiiHan»^'>iiiHaMi"^iHMiiii|!l||imiii'|tH "Naši Kraji" VSAK bi rad šel s svojo družino na obisk v staro domovino in jim razkazal lepote svoje rojstne dežele. Seveda, ta srečna priložnost ni . vsakemu dans, pač tukaj je prilika, da prinesete te lepote, ki je vaša dedščina, v vaš dom. Sleherni, ki je imel to knjigo v roki, jo bil ginje«. Z radostjo in ponosom jo boste pokazali vašim sosedam. Slike so v bakrotisku, tiskane na dober papir in samo na eni strani, v velikosti 5 x 7M» inčev. Ta krasna knjiga vsebujoča 87 slik vas stane samo NAROČITE PRI: Narcue pod Golico KNJIGARNI "GLAS NARODA", 216 WEs if 18th ST., NEW YORK — U»»M "0 LIB HIBODZT-INIM SO'/ ><{ix>/. Saturday, March I 938 .LABfllflSStiMTEKE DAILY IN TJ. B. 9, 3 a "CUS HAHOBA" PftlftEML: I. N. K4GI__3 o Vise to gre Gunnarju glavo, ko potem, ko je Krei- ner Se odšel, zamišljen »trmi pred se. O, ko bi mogel jasno gledati v celo zadevo! O, ko bi vedel resnico! Z veseljem bi se odrekel celi dedšeini, samo da bi mpgel dobiti pismo svojega očeta I . 8 tem, kar mu je povedal Kreiner ni prišel niti za korak dalje. Stopi k oknu in ravno gleda novo Anitino limuzino, ki jo je pripeljal Frank Soltau. Odpre okno in mu da z roko znamenje, da vstavi., Nato gre doli in stopi fc avtomobilu. Frank 8oltau vstane h svojega sedeža in stoji vzravnan pred Onnnariem. "Kaka je bila vožnja? — vse v redu?" Soltau tie prikloni. "Vse v redu, gospod ravnatelj. Kam naj peljem Tvto?*' 4'Tja v grajsko garažo. Počakajte, grem z vami." Ounnar *e nekaj naroči v velikem uradu, vzame klofonk in gre ven. Sede poleg Soltaua in mu kaže pot. G-araža za privatne avtomobile je bila takoj vrh klanca. Gnnnar mu pove, da ne bo stanoval skopaj z drugimi šoferji, temveč da bo imel svoje sobe v stranskem delu gradu. **Mis3wn, da vam bo to po volji," mdi pravi smeje. Sokau se prikloni. "Za to sem vam zelo hvaležen, gospod ravnatelj." "Vidim, da ste svoj kovčeg takoj pripeljali s seboj. Sam vas bom peljal v vaše stanovanje. Ali boste kovčeg takoj vzeli s seboj?" ' **Ako mi dovolite, da.,T ' Soltau vstavi avtomobil na prostoru, ki mu ga je od kazal Gnnnar in vzame kovčeg. Precej težko prtljago prime z zelo lahko gibčnostjo in jo naloži na ramo. Ounnar ga sm^je gleda. V "Na to delo niste navajeni, toda tega na va$ ni opaziti." "O, vsako stvar je treba enkrat prvič napraviti in če mi ni nič hujšega namenjenega, bom zadovoljen." 4'Torej pojdiva." Ounnar pelje Soltaua za gradom, da ne bi bilo treba sre-č.vati grajskih ljudi. V grad stopita skozi stranska vrata in Gnnnar Soltaua pelje naravnost v njegovo* >obo. Soltau za-vihti težko prtljaga na tla ter zopet stoji vzravnan pred Gnn-narjem s kapo v roki. "Tako, Soltau, tukaj si morete vse domače urediti. Naročil sem, da vam bodo jedi prinesena tu-sem v sjoraziimu z gospico baronico Senbachovo." Soltauovo čelo lahno zardi. "Tludi ca to se vam iskreno zajhvalim, gospod ravnatelj." Gnnnar se smeje "To prav posebno stališče vaim je bilo mogoi » določiti j-amo zato, ker ste privatni šofer gospice baronice Seebachove, ki pravzaprav stanuje tukaj samo loot gost. Drugače bi morali z ostalimi uslužbenci skupaj jesti." "Tudi na to bi se privadil, gospod ravnatelj, toda vam in gospici baronici sem zelo hvaležen, da mi tega ni treba." "Torej samo uredite si vise najprej, ob štirih pa se zgla-site pri gospici baronici Seebachovi. Iti pa morate okoli gradu k glavnim grajskim vratom. Gospiea baronica vas bo ob navedenem času 'pričakovala." "Bom točen/-' Ounnar mu prikima in odide. Frank Soltau uoji sam v >voji sofoi. Soba je prijazna rn čista in <&oei okna ima ►koro isti razgled kot Herma Hell. Globoko se oddahne in z roko potegne preko čela, kot bi mu bilo vroče. Misli na to, kar mu je včeraj rekla njegova sestra, ko jo je potem, ko je dobil fclu&bo, obiskal in ji povedal, da je sprejel sluifoo šoferja. Sestra je bridko zajokala In rekla: "To te bo ponižalo. Frank. Zakoj si mi to napravil?" Frank pa ji je odgovoril. "Po mojem mnenju bi bil še mnogo bolj ponižan, ako bi v podjetju tvojega moža takorekoč jedel milostni knuto. Za to se nisem mogel odločiti, Silva; pustiti roi mora*, da si bom po svojem okusu uredil življenje." *i;ii»'.- "Toda moj mož (bo zelo hud." i "Tudi to me ne more odvrniti od tega, da ne bi pošteno služil svojega kruha. Sicer pa moreta biti brez Mcrbi; vama ne bom "prišel nikdar preblizu, bom vedno dal«** od vaju, dokler bom imel tako službo." ' 44Kako pa te bom mogla potem videti in s teboj govoriti? Saj vendar ve*, kako zelo sem ti naklonjena. Včasih te vendar moram še videti." "Tvoj mož, kolikor ga poznam, ne bo nikdar dovolil, da prid« m kdaj kot priprost šofer na obisk v vašo hišo, ne £*ede na to, da za kuj takega sploh ne bom imel ča«a." Sestra ga objame. "Toda v ftas i h te moram videti, Frank. Kako bova to uredHa?" Skopaj razmišljata in skleneta, da se bo sestra, dokler bo ostal na Lindecku, vsak mesec s parni kom po Reni peljala do najbli&Jpga m«*4a, kjer se parnik vstavlja. Tako mu bo z dopisnico sporočil«, ako in kdaj bo prišla. 4 4Obleki* se bom popolnoma priprosto, Frank in potem h« Sova videla kje na potu, ali pa te bom, ako bo šlo, obiskala v tvojem stanovanju. . Seveda se moraš o vsem prepričati, kako in kaj. Na vsak način pa se bova vsak mesec za nekaj ur videla. Svojemu možu najprej ne bom ničesar povedala, d* mi ne bo kar Ukoj prepovedal." In pri tem dogovora je ostalo. Ko tedaj pride svak k njima in i slavni plesalki Mi-sfinguettova in Ana Pavlova sta se malo brigali za 'starostne nadloge." Mistinguettova nastopa še danes in -iz poročil pAriških časnikov bi pati, da se mora še vedno ot rezati vsiljivih iin strastnih oboževalcev. V glasbi ni oi«č drugače. Nešteti veliki glasbeniki so svoja najbolj zrela dela ustvarili v starosti, v kateri so bili drugi ie mnogo let v seznamu upokojencev. Pomirimo samo na Bacha, Lijszta, Wagnerja. Ri-charda Straussa. Lisztova klavirska igra ni v njegovih sedemdesetih letih izgubika še nič svojega starega ognja in vir-tuoanosti. Tudi med živečimi virtuozi jih je mnogo, ki so šesto i-n sedmo desetletje že prekoračili, ue da bi bilo to na njihovi igri opaziti. V taksnih ljudeh je pač jedro, kf jih sili do ne-utnudnega dela do konca življenja. Starosti ne občutijo, njih zdravje in odpornost sta večinoma vzorna. Seveda ni vHakogar stvar, da bi še po svojem 60. 65 letu delal kakor v mladosti. V splošnem velja pravilo, da si v starosti odpočije vsakdo, ki je vse življenje vršil svojo dolžnost. Je pa tudi premnogo izjem, k»i nam kažejo, da so izredna dela mon-oča tudi v visoki starosti. SKUPNO POTOVANJE V STARO DOMOVINO Z BRZOPARMKOM BREMEN 3. JULIJA, 1938 KRETANJE PARN1KOV SHIPPING NEW,S 'Si. marin : Queen Mary v Cherbourg BRZ1 VLAK V CHKRBUlRlit ZAJAMCi POTOVANJK IN) L.II BL.IANE 1'DOBNO Potnike bo spremljal IG. HUDE Uradnik Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. Strokovnjaškl nasveti glede vizejev za priseljence In obiskovalec r^r HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LL0YD pu 'korakov. Z nadčloveško je dr. Dalton že mrtev. Pre- močjo se je boril proti svoji slabosti in res mu je uspelo, da je dospel do svojega stanovanja. Z velikanskimi bolečinami tse j«» plazil potem po stop-nieab -i-n je padel svoji ženi do-besodno v naročje. S slabotnim glasom ji je še mogel povedati, kaj se je zgodilo in da ni hotel izgubiti zavesti, proden bi je še enkrat ne objel, potem je omahnil;. „ » Žena je takoj pozvala drugega zdravnika in ko je ta prišel, je kazal*dr. Dalton samo se slobotne znake življenja. Zdravnik mu je dal 'injekcijo in je odredil, naj ga takoj odpeljejo v bolnišnico. Ko je voz prišel tja, so pa ugotovili, da gled je dognal, da bi si bil lahko ohranil življenje, če bi takoj po napadu legel in se dal prepeljati šele naslednji dan domov. Tako pa je njegova neodoljiva želja, da l»i še enkrat videl svojo ženo, zakrivila njegovo smrt. NAZNANILU Rojakom po Pennsylvaniji (posebno v Alleghany, Cam bria in Somerset okraju) na znanja m o, da jih bo obiskal naš novi potovalni zastopnik FRANK A H LIN . Rojake prosimo- naj mn po skušajo ustreči pri nabiranju naročnine. Uprava flU« Naroda 2d. marca: Kex v (Jenoa lie ile France ▼ Havre 30. ma roa: Xormandie v Havre Aquitania v Cherbourg 1. aprila: Bremen v Bremen 2. aprila: Conte ili Savoia v Genoa 6. aprila: Queen Mary v Cherbourg Paris v Havre !). aprila: Saturnia v Trst 14. aprila: Kil ropa v Bremen Aquitania v Cherbourg 16. aprila: Hex v (lenoa L. aprila : -- ■ Lafayette v Havre Berengaria v Chefhonifc aprila : Bremen v Bremen Koma v Genoa 27. aprila: Queen Mary v Cherbourg lie ile France v Havre 'JO. apri?a : Paris v Havre Conte <11 Kavola v Genoa 2. maja : Kuropa v Bremen 4. maja : Normandie v Havre lieren^aria v Cherbourg New York v Hamburg ma ja : Vuli-anln v Trst 10. ina ja : Bremen v Bremen 11. maja : Queen Mary v Cher bon rs flansa v Hamburg 12. maja: Champlain v Havre 14. maja: Rex v Genoa 18. maja: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg Euro|ia v Bremen 21. maja: Saturnia v Trst CavI ' jr' ? IN VSE PARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL. CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 18th St.. New York, N. V. 25. maja : Queen Mary v Cherbourg 27. maja : Laafyette v Havre Bremen v Bremen 28. maja: Conte tli Savoia r Genoa 1. junija : New V<»rk v Hamburg Aquitania v Cherbourg N«»rman«lie v Havre :!. junija : Kuropa v Bremen 4. junija : Hotna v (>enoa 7. junija: Ile de France v Havre juuija :• Queeu Mary v t:hert)«urg H ansa v Hamburg It. Junija r ; . Jiejt v Gettoa Columl»u.s v Bremen Champlain v Havre 15, juntj»! Normandie v Havre , lierengarla v 'Cherbourg Bremen v Rremen 18. juuija : Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg ,.. Bremen v Kremen 18. junija : Conte di Savoia v alton.f dobro Vedel, da ia napad po meniti smrt. Ni hotel pa za «nobeno ceno umreti daleč od žene in otrok. Zato je skušal dati voiiln čim večjo brzino, kolikor je bilo to sredi živahnega cestnega /prometa pač mogoče. Pričakovati je miogel, da bo vsak trenutek izgubil zavest. " ^o nekolnko minutah so nVu začele roke odpovedovati. Vso svojo sUo je moral zbrati, da jih je obvladal. Zadnji kilometer je opravil samo še v tem- Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti "? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani ' VSEMNA:. Smrt Mohamed JSmina. — Karavana smrti. — Na begu z Ooropa. — Družba En Kast. Cena $1.50 KRI2EM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kakfj sem v Mekko romal. — Pr famarih. — Med Jesidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 .i. PO DE2ELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani VSEBINA: Brate Aladžlja. — Ko^a v?sot»dsi. —Jlirt^t. — Ob Vodarju. - Cena $1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Simen. — Zaroka s zaprekami — V golob-njaku. — Mohamedanaki svetnik . Cena $1*50 SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma fietar. — Na *ledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na| divjem z&padu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV % 12 knjig, s slikami, 1753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Prekle?tvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2 U T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj s medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Cena $1*50 1 • £ ■ NaroČite? jih lahko pri 216 WEST I (S STRES'1'* »»■■"■■»glWMWfcll Um ^ 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.