760
Knjievne novosti.
si struje slavonske knjievnosti XVIII. veka! Zaeli so franikani, ki so z Bosno in Dalmacijo tvorili eno provincijo, v bosenskih sobratih imeli dober zgled ter pisali propovedi, poti nebeke", razlage evangelija, ivljenje svetnikov. Kar se z izrastki renesanse, z nakitom baronega sloga pojavijo jezuiti! Jezuiti so padli pod silo prosvetljenosti, ki je oi obrnila na socijalni razvoj in zemeljski napredek ter iskala pomoi v razumu, v oli. Graniarski astnik, ki je v sedemletni vojni pretolkel srednjo in severno Evropo, Matija Reljkovi je v svojem Satiru" razkrival rane svoje oje domovine, ele jo reiti vseh opasnih posledic turkega gospodstva; na ostrejo struno so oividno udarjali e drugi prosvetljenci, oboevatelji Vol-taireja in Joefa II., a zbudili z Reljkoviem ostro reakcijonarno opozicijo, ki jih je proklinjala v pekel. Franikani, ti preprosti stari prijatelji naroda, pa so prosvetljenosti hoteli priti do ivega s pozitivnejim sredstvom, v deeli ire Kaiev Razgovor ugodni nar. slovinskoga". Tako se vrste in bore kulturne struje, rasto in padajo, v zanimivi sliki in itatelju se zdi, da ita o sedanjosti, ko se zaglablja v ta boj napredka in konservatizma, razvoja in dogme. tudijo bi z zanimanjem ital tudi marsikdo, ki se ne bavi ba z literarnozgodovinskimi stvarmi. No, pa pisatelj, ki pie cesto pod psevdonimom Branko Vodnik", stoji med najodlinej-imi mladimi hrvatskimi kulturnozgodovinskimi esiisti (prim. njegovo tudijo o Markoviu!). Ob tem njegovem delu mimogrede naj e povem, da bi jaz psevdo-klasicizem spojil naravnost z barono poezijo se mi vsiljuje primera s slovenskim XVIII. vekom: slavonske razmere je pri nas najti le zelo v miniaturi: Pisa-nice" mole iz puave kot psevdoklasicizem. Pohlin pa je Reljkovi, a tista kulturna borba med voltairejanizmom in tradicijami ni dobila pri nas literarnega izraza v posebnih pesnitvah! Manjkalo je vere v sebe", Slavonec Kanili jo je rpal iz dubrovnike prolosti.
Dr. Fr. Ilei.
Flora der Sanntaleralpen". Vseuiliki docent na Dunaju dr. A v g. pl. Hayek in na profesor Alfonz Pa u lin sta izdala v znamenitem, strogo znanstvenem zborniku Abhandlungen der k. k. zool.-botan. Gesellschaft in Wien" (IV. zvezek, 2. seitek), ki izhaja v Jeni, fundamentalno botaniko delo, vano za vse nae strokovnjake: celih 63 strani velika 8" obsegajo popis flore v Savinskih planinah. Brez naega neumornega profesorja Paulina, ki posveuje vse svoje ivljenje prezanimivi kranjski flori, bi bilo to delo nemogoe. Mi pozdravljamo ta spis s tem vejim veseljem, ker zdaj se moremo nadejati, da bo prof. Paulin skoraj zakljuil svojo kranjsko floro", ki bo temeljnega pomena za vse ase. Prila bo morda tudi e doba, ko bodo hribolazci cvetke, rastoe v skalovju, ne le trgali in unievali, ampak tudi spoznavali. Posamezni izvodi se dobivajo pri g. prof. Paulinu v Ljubljani po 2 K.
Dr. Jo s. Tominek.
Gvidon Sajovic: Anatomie, Histologie und Ersatz der Borsten-organe bei Lumbricus. Ta razprava naega rojaka je izla v brouri kot poseben odtisk iz del zoolokega zavoda na Dunaju. Dobiva se pri knjigarju Alfredu Ho Id er ju, Dunaj L, Rotenturmgasse 13.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si