Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2002 370(497.12 Ilirska Bistrica) im iniiini 2000313,146 si K ss -3656 1 G&ART grafična dejavnost d.o. o. Tomšičeva 2.Ilirska Bistrica COBISS o TISKOVINA Ilirska Bistrica, letnik XI - št. 146. - november 2002 - cena 250 SIT POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA • računovodske storitve • računalniški programi za: - proizvodnjo - gostinstvo - trgovine - računovodstvo Rojc d.o.o. Tomšičeva 5 Ilirska Bistrica E-mail:emil.rojc@amis.net Tel.: 710 12 82; Fax:710 12 83; GSM:041 638 633 CERKVENIK NOVO NA PLAČU * sveže ribe * zamrznjene ribe * školjke, raki * »bacala in bianco« * konzerve ILIRSKA BISTRICA Cankarjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 ■i* Ilirska glMnfea; KOREN JOŽKO m MNUSl OSEgM Delo. Blaginja. Zadovoljni občani. Vse kar nam preostane je, da skupaj živimo in delamo v harmoniji, ter, da imamo pred očmi interes celotne občine. ANTON ŠENKINC neodvisni kandidat za župana NOVA ČISTILNA NAPRAVA Trak so prerezali: dr. Genorio, Franc Lipolt, g. Fouere in mag. Slokar Zahvaljujem se volil kam in volilcem za podporo v prvem krogu in pričakujem vašo ter dodatno podporo tudi v drugem krogu volitev. r1 I I I I L. STR. 2 "i I I I I I I , j r I I I I I I I I I L JAVNO SOOČENJE 1 KANDIDATOV ZA ŽUPANA I I ŠENKINC : JENKO | Dvorana Doma na Vidmu, v četrtek 28.11. 2002 ob 19.30 uri! Vabljeni!!! j □ ZLSD SPOŠTOVANE VOLIVKE IN VOLIVCI ! NAJPREJ ISKRENA ZAHVALA VSEM, KI STE Ml DALI SVOJ GLAS. PRI TEH VOLITVAH SEM ZASTAVIL VES SVOJ UGLED, VSE SVOJE ZNANJE IN SPOSOBNOSTI, ZASTAVLJAM TUDI SVOJO POKLICNO KARIERO. ZA GOSPODARSKO BOLJ USPEŠNO OBČINO, ZA OBČINO ZADOVOLJNIH LJUDI TER ZA VSE GENERACIJE. MOJA PRIČAKOVANJA SO TUDI VAŠA PRIČAKOVANJA. OD TU DO BOLJŠE PRIHODNOSTI JE LE EN KORAK, ZATO POGUMNO STOPITE Z MANO NAPREJ IN ME PODPRITE ! VAŠ ŽUPANSKI KANDIDAT BESEDA UREDNIKA BY-BYE Ni v človeški naravi, da se prostovoljno odreče oblasti, ki jo ima. Zato smo tukaj volivci in volitve, da zmanjšamo stopnjo entropije in zavarujemo sistem pred samouničenjem. Polom stare generacije na volitvah je znamenje, da se izteka obdobje določenega sistema idej, kategorij in vrednot, ki so usodno zaznamovale slovensko 20. stoletje. Vsem skupaj nam ni težko kritizirati razmer v občini, v običajnih dnevnih pogovorih se potožimo nad slabimi prometnimi povezavami, da nimamo kine, srednje šole, množice razvedrilnih dejavnosti, slabe službe, da gospodarstveniki in župan ne morejo nič doseči, če nimajo pravih povezav s pravo stranko v Ljubljani, in še bi lahko naštevala. Ko pa je treba povezati težave, ugotoviti skupni imenovalec pa nam ponavadi zmanjka pameti in idej. Ključno vprašanje drugega kroga pa je, ali bomo znali izkoristiti demokratični sistem, ki ga imamo ali pa bomo nasedli dosedanji politični doktrini. Dosti o politiki. Rada bi opozorila vse dopisnike in sodelavce časopisa, da decembrski Snežnik zaradi praznikov izide prej, to je 23. decembra. Zato vse naprošam, da pošljejo prispevke do vključno 16.decembra. Posebej bi želela opozoriti vse organizacije, podjetja, javne zavode, društva in posameznike, da imajo možnost objaviti »novoletno voščilo«. Voščila - besedilo in logotip lahko pošljete po elektronski pošti ali dostavite na uredništvo do vključno 10. decembra. Vesel veseli december. Urednica mag. Milena Urh P.S. Na koncu pa še pojasnilo za vse tiste, ki so pomislili, da je Beseda urednika iz prejšnje številke časopisa imela kaj zveze z nogometom, pa ni, in če jo boste še enkrat prebrali boste to tudi ugotovili. <________________________________________________________y ! OBVESTILO ! Republiška volilna komisija je razpisala drugi krog rednih volitev županov J J (Ur. list št. 97/02). Drugi krog se opravi izmed dveh kandidatov, ki sta v prvem krogu dobila * I največ glasov in sicer za občino Ilirska Bistrica med kandidatoma: I 1. ŠENKINC ANTON j j 2. JENKO ZLATKO j I I Kot dan glasovanja so določili nedeljo, L december 2002. L---------------— — — ------------------------I 2. IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE Konec oktobra je bila druga izredna seja občinskega sveta Občine. Po določitvi dnevnega reda so svetniki najprej izglasovali, da mora uprava sklicati še eno sejo v mandatu sedanjih svetnikov. Nato so sprejeli predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ilirska Bistrica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine za obdobje od leta 1986 do leta leta 1990 -dopolnjen 2001, ki gaje vlada potrdila s sklepom, z dopolnitvijo, da se naknadno izpelje ustrezen postopek za naselji Starod in Nova vas (v odloku sta brez širitve ureditvenega načrta), ki sta bili bili iz odloka izključeni. Pri ponovnem postopku sprejemanja odloka pa se mora upoštevati tudi premaknitev mejnega prehoda Starod na mejo RS z RH. V nadaljevanju so imenovali direktorja Komunalnega podjetja Ilirska Bistrica, kije od 1.12.2002 za dobo štirih let, dosedanji direktor Igor Maljevac. Imenovali so tudi predstavnike v upravni odbor Komunalnega podjetja Ilirska Bistrica, ki so: Stjepan Miše, Drago Kerma in Edo Lenarčič. Mandat članov je štiri leta. Pri naslednji točki so obravnavali volitve v državni svet. Tako so na tajnem glasovanju določili kandidata za člana državnega sveta - predstavnika lokalnih interesov, kije Zlatko Jenko, kije dobil 11 glaasov. Za določitev predstavnikov lokalnih skupnosti v volilnem telesu - elektorjev za volitve članov državnega sveta pa so izglasovali: Bojana Babiča (12 glasov), Ada Barbiša (16 glasov) in Vojka Mihlja (14 glasov). V zadnji točki izredne seje so imenovali še novega člana Občinske volilne komisije, kije Bernard Slavec iz Ilirske Bistrice. BISTRČANI SO SE UPRLI V petek, 15. novembra so se v dvorani Glasbene šole Ilirska Bistrica zbrali krajani Trnovega in širše okolice. Predsednik Krajevne skupnosti Ilirska Bistrica, Sašo Batista je na pobudo krajanov, ki živijo v bližini cerkve sv. Petra sklical sestanek krajanov, na katerem so razpravljali o postavitvi pretvornika za mobilno telefonijo podjetja Vega, na zvonik cerkve. Krajani so izrazili neodobravanje s postavitvijo pretvornika zaradi škodljivega vpliva na življenje ter zdravje ljudi. Tudi soseska, kjer stoji cerkev je strnjeno stanovanjsko območje v katerem so osnovna šola, glasbena šola, zdravstevni dom... Predstavniki krajanov so na sestanek prinesli peticijo proti postavitvi anten, ki jo je podpisalo 200 (od 205-tih, ki so bili vprašani) prebivalcev, ki živi v neposredni bližini cerkve. Na sestanku je bil prisoten tudi trnovski župnik Bogdan Berce. Njemu je bilo namenjenih tudi največ vprašanj s strani krajanov. Predvsem jih je zanimalo, kdo je pogodbo podpisal, zakaj se ni obvestilo krajanov, koliko denarja bodo dobili, ker so dali zvonik v najem in ali obstaja možnost, da se pogodbo razdre. Župnik je izrazil pripravljenost krajanom pomagati - posredovati na škofiji, ko se ugotovi, da je to zanje škodljivo. Strinjal se je tudi s sodelovanjem v petčlanskem odboru, ki so ga na koncu sestanka ustanovili in se bo ukvarjal s problematiko pretvornika na »tumu«. Med sestankom seje pojavilo tudi vprašanje glede anten na Hribu svobode, ki ravno tako sevajo in bi jih bilo potrebno odstraniti, saj so ravno tako škodljive za ljudi, ki zdraven njih živijo. Skratka, krajani se zavedajo, da tehnologija gre naprej, da so pretvorniki potrebni, če želijo uporabljati mobitele, da pa bi jih morali postaviti izven gosto naseljenih območij (mogoče na Stražco, kjer veliko manj škodi ljudem). Nerazumljivo jim je tudi, zakaj cerkev kot prva ni zavrnila te možnosti, saj bi morale biti ovčice in njihovo zdravje na prvem mestu. 55. OBLETNICA RIBIŠKE DRUŽINE “BISTRICA” IZ ILIRSKE BISTRICE V soboto, 16. novembra so bistriški ribiči slavili 55. obletnico delovanja. Na slavnostini prireditvi v ribiškem domu ob jezeru Mola, so se spomnili svojih uspehov in podelili priznanja. Slavnostni govornik j e bil Zlatko Jenko. Srečanja so se udeležili številni gosti, med njimi pa so bili tudi predsednik RZS Bradeško Stanislav, predsednik ZRJP Prelovec Cveto ter gosti s hrvaške ŠRD ISTRA-BUJE, ŠRD MRENA-BUZET in ŠRU BAJER FUŽINE. SEZNAM DOBITNIKOV PRIZNANJ 1. RD POSTOJNA 2. RD KOPER 3. RD SOČA 4. RD AJDOVŠČINA 5. RD IDRIJA 6. RD TOLMIN 7. RD RENČE 8. ZRD PRIMORSKE 9. RZ SLOVENIJE 10. ZAVOD ZA RIBIŠTVO RS 11. RIBA MARIBOR 12. DOLGAN ZOFIJA 13. BOŠTJANČIČ EMILIJA 14. TRGOVINA RAK 15. KRAVOS VLADIMIR 16. ŠRD ISTRA-BUJE 17. ŠRD MRENA-BUZET 18. ŠRU BAJER FUŽINE 19. BANKA KOPER 20. SKB BANKA 21. ILIRIJA d.d. 22. GOZDNO GOSPODARSTVO 23. REGISKI PARK ŠKOCJANSKE JAME 24. OBČINA ILIRSKA BISTRICA 25. UPRAVNA ENOTA ILIRSKA BISTRICA 26. PLAMING d.o.o. 27. G.A.ZEJNULOVIČ 28. HIDRO KOPER 29. MOP-KOPER 30. HRVATIN DUŠAN 31. ŠPORTNA ZVEZA ILIRSKA BISTRICA 32. MALEČKAR JULKA 33. BARBARA BIZJAK 34. KOMUNALNO PODJETJE 35. EURO MB 36. ABRAHAMSBERG METOD 37. POLICIJSKA POSTAJA 38. BESS d.o.o. 39. KOVAČIČ VIDA 40. TIB TRANSPORT d.d. 41. VIČIČ IVAN 42. LAVRENČIČ J JULIJAN 43. ISKRA JOŽE 44. GRBEC JOŽE 45. IZTOK SETNIKAR 46. VLADIMIR PETRIČIČ 47. LJUBO STEGU 48. DUŠAN REPOC 49. NATALIJA BUTIHNA SEZNAM DOBITNIKOV ODLIKOVANJ Z REDOM RIBIŠKIH ZASLUG RED ZA RIBIŠKE ZASLUGE I. STOPNJE 1. JAŠAREVSKI JONUS 2. KRAŠOVEC NIKOLAJ 3. ŠKRLJ ANTON RED ZA RIBIŠKE ZASLUGE II. STOPNJE 1. JENKO ZLATKO 2. PIPAN JOŽE 3. LENARČIČ EDO 4. ROLIH NIKOLAJ 5. MIHČIČ ANTON RED ZA RIBIŠKE ZASLUGE III. STOPNJE 1. BOŠTJANČIČ STOJAN 2. CERKVENIK IVANKA 3. FURLAN KARLO 4. GRILJ IVO 5. ISKRA JOŽE 6. KUKOVEC JAKOB 7. PEGAN JOŽE 8. PIRIH JANKO 9. PERENIČ IZTOK 10. ŠTEMBERGER BRANKO 11. ŠTOK BORUT 12. TOMŠIČ FRANC 13. ŽBOGAR MILOŠ PODPIS SPORAZUMA O PRENOVI KAROLINO VE KOČE NA SNEŽNIKU Skupna slika udeležencev podpisa sporazuma pred planinskih domom na Sviščakih. Foto Vladimir Vinšek zagotovo vsa najpomembnejša z obeh strani Snežnika. Poleg Plame pur so med podpisniki sporazuma tudi Banka Koper, Transport, Ilirija, Piama Geo, Plaming, Zavarovalnica Triglav OE Postojna, Javor Pivka, Mitol Sežana, Kraški zidar Sežana, Novolit Bloke, Telekom, Mobitel, Siol in revizijska hiša KPMG iz Ljubljane, prav posebno presenečenje pa je pripravil direktor GG Postojna, Frenk Kovač, ki je po podpisu sporazuma napovedal tudi presenečenje za PD Snežnik. Ker je GG lastnik zemljišča na Snežniku, bo v novembru mesecu polovico zemljišča brezplačno prepisal na PD, ki bo s tem postalo lastnik vrha Snežnika. Prav gotovo lepa gesta, ki je najbolj razveselila prav predstavnike PD. Ob vsem tem je Radoš Gregorčič poudaril, da pri celotnem projektu sodelovanja podjetij ne gre za reklamo ali marketinško akcijo podjetij, ampak za iskreno pomoč k obnovi Karolinove koče. PD Snežnik je z podpisom sporazuma ogromno pridobilo -predvsem pa konkretno pomoč podjetij z obeh strani Snežnika. To je prav gotovo dokaz, da se na tem področju da sodelovati in prav to je največji dosežek gospodarstvenikov in članov planinskega društva. Investicija v obnovo Karolinove koča pa bo koristila predvsem obiskovalcem Snežnika, saj bo koča obnovljena v skladu z vsemi okoljevarstvenimi predpisi. Nata način bodo vsi uporabniki ohranjali naravno dediščino tega področja. In prav zato je tokratna akcija PD izjemno pomembna. Aleš Zidar 29. OBČINSKO SREČANJE MLADIH PLANINCEV Iliriade BISTRSKI JEZIK NE BO KNJIŽNI! Zadnji oktobrski vikend se je na Sviščakih zgodil pomemben trenutek za planinsko društvo Snežnik. Na manjši slovesnosti so namreč predstavniki društva in šestnajstih podjetij z obeh strani Snežnika podpisali Sporazum o sofinanciranju posodobitve Karolinove koče na Snežniku, s katerim so postavljeni temelji obnove tega snežniškega objekta. V planinskem društvu so si namreč po obnovi kuhinje in gostinskega dela planinskega doma na Sviščakih, zastavili novo nalogo pri obnovi objektov društva. Karolinova koča na Snežniku že dolgo ne zagotavlja kvalitetne oskrbe ljubiteljev Snežnika, zato je potrebna celovite prenove. V projekt obnove, ki bo po terminskem planu končan v petih letih, naj bi bilo vloženo kar 25 milijonov tolarjev, od katerih bodo z pravkar podpisano pogodbo zagotovili dobrih 7,5 milijonov. Preostala sredstva bo zagotovila Občina II.Bistrica -predvidoma 5 milijonov, iz programa Phare naj bi bilo pridobljeno 7 milijonov, samo PD naj bi prispevalo 3,8 miljonov, k finančni konstrukciji pa je pristopila tudi Planinska zveza Slovenije z 2 milijonoma tolarjev. Prav zato je predsednik društva, Jože Maljevac, izrazil veliko zadovoljstvo zaradi doseženega podpisa sporazuma, ta bo sicer tudi osnova za pridobivanje sredstev iz Phare programa, pri tem pa poudaril veliko vlogo promotorja akcije, direktorja podjetja Piama pur, Radoša Gregorčiča. Kot rečeno je sporazumu pristopilo kar šestnajst podjetij, med katerimi so Na srečanju v Knežaku so si mladi planinci ilirskobistriške občine ogledali tektonsko okno v Selih ter prisluhnili predavanju z diapozitivi o vzponu slovenskih alpinistov na enega od himalajskih sedemtisočakov. Podeljenih je bilo 13 zlatih znakov. V soboto, 12. oktobra 2002, so se na OŠ Toneta Tomšiča v Knežaku, v spremstvu svojih mentorjev, že 29-ič zbrali mladi planinci naše občine. Srečanja sta se udeležila tudi Zdravko Kirn, načelnik za družbene zadeve na občini Ilirska Bistrica in načelnik MO PD Snežnik, Aleš Poročnik. Zaradi zdravstvenih težav na srečanje ni bilo Vojka Čeligoja, ilirskobistriškega Poslanca v Državnem zboru, sicer zavzetega planinca. Za prijetno vzdušje je v šolski telovadnici poskrbel Mladinski pevski zbor OŠ Toneta Tomšiča Knežak, kije zapel ob harmonikarski spremljavi učenke Špele Hostinger. Nato sta vse Prisotne pozdravila Klavdija Sotlar, mentorica MO PD Snežnik na OŠ Toneta Tomšiča ter ravnatelj Andrej Žužek. Po recitaciji učenk Mateje Vlaslo in Marije Delost, je spregovoril še načelnik MO PD Snežnik, Aleš Poročnik., Najbolj pridnim planincem so mentorice podelile bronaste, srebrne in zlate znake. Iz OŠ Toneta Tomšiča Knežak so bronast znak prejeli Ana Sedmak, Tine Slavec, Ana Novak (drugič) in Erik Keš, srebrnega Erik Keš, Eneja Porta, Tjaša Simšič, Mateja Maslo in Domen Strle (drugič), zlatega pa Domen Strle (drugič), Jure Šajn (drugič), Tadeja Keš, Simon Skok in Martin Novak. Zlate znake so dobili še: Andrej Barovič in Lovrenc Golle (OŠ Antona Žnideršiča), Sara Kovačič in Tamara Čekada (OŠ Dragotina Ketteja), Igor Šircelj in Matej Celin (OŠ Podgora), Anja Stanič (OŠ Rudolfa Ukoviča) in Elena Rubeša (OŠ Jelšane). Zaradi slabega vremena se mladi planinci niso odpravili na 1028 m visoki Devin, kot je bilo najprej načrtovano, ampak so odšli le do Sela v Knežaku, kjer so si lahko ogledali flišne kamnine sredi apnenca (tektonsko okno). Vendar pa niso bili za nič prikrajšani, saj so prisluhnili izjemno zanimivemu predavanju Tomaža Jakofčiča, z diapozitivi, o odpravi slovenskih alpinistov na eno od himalajskih gora. MO PD Snežnik je za dolgoletno delo podelil priznanje bivši mentorici na OŠ Toneta Tomšiča, Mirjam Čeligoj, spominska darilca pa so izmenjali načelnik MO, mentorji šolskih MO in MO OŠ Toneta Tomšiča Knežak kot gostiteljica srečanja, ki je z ličnimi darilci obdarila tudi gosta, Zdravka Kirna in nekdanje mentorice mladih kneških planincev, Mirjam Čeligoj, Janjo Ivančič in Jožico Šajn. Mentorja MO PD Snežnik OŠ Toneta Tomšiča Klavdija Sotlar in Mile Uljan se toplo zahvaljujeva vsem delavcem kneške šole za veliko pomoč pri organizaciji srečanja. Mile Uljan Iz Ljubljane se zdi Bistrca prijetno mestece na severnem robu Sredozemlja. Iz Bistrce se zdi Ljubljana oaza bogastva sredi slovenske boljkone revščine. Od blizu so pogledi precej drugačni, seveda. Prvi polčas volitev je za nami. Dobili smo občinsko zakonodajno oblast in dva finalista za drugi krog izbire izvršne oblasti. In rezultati? Pravzaprav niso posebno presenetljivi. Mogoče je kakšen dobil manj kot bi si mislili in kakšen malo več, ampak 15 list v svetuje zelo predvidljiv rezultat (sam sem stavil na 16). Če bi pobirali stave za oba finalista za pisarno na Bazoviški, bi tudi stavnice pokazale podobno kot volitve. In ve se tudi kdo bo zmagal (namig: v tretje gre rado). Sicer pa so rezultati volitev na Bistriškem prava poslastica za analize takšne in drugačne vrste in me prmejduš da srbijo prsti. Pa se bom temu tokrat izognil, ker sem eden od “izgnanih iz raja” in zato prepuščam komentarje zmagovalcem. Veljalo bi le omeniti, da so na TV Ljubljana kot posebno zanimivost omenili, da je imela Bistrca isto število županskih kandidatov kot Ljubljana in le dve listi manj! Dve so omenili celo poimensko (vemo kateri dve, kajne, in ne, nista prišli notri). Seje pa v tej isti oddaji pripetilo še nekaj precej zabavnega. Te volilne rezultate so predstavljali po regijah. Kar čakal sem, kakšno bodo zagodli, ko bomo mi na vrsti. In, jasno, ko pridejo do Južne Primorske, ti oni lepo pokažejo Obalo in Kras in ne kot glasilo regionalne razvojne agencije, ki Obali poleg Krasa prpopa še Svet pod Snežnikom. In mene že privzdiguje na stolu, ko - dramatični preobrat. Naslednja regija: notranjsko-kraška. Pa reče novinarka, no in tukaj bomo še dodali Ilirsko Bistrico, ki pa jo sicer štejemo na Primorsko. Opa! In res so v koprskem studiu govorili o “Obali in Krasu”, novinarka, kije poročala med drugim tudi sz Plača, pa je govorila o “tem koncu Slovenije”. Vidi si ga no. Sicerpaseje 15. novembra pripetila premiera izvirne harijske gledališke igre Kri nej uoda. Zadevaje bila seveda razprodana in vam tako ne morem postreči s kakšnim vtisom, ker to ko pišem, ponovitve še ni (ko vi to berete, pa j e že bila in smo se valjda videli tam). To je dogodek. Mogoče se komu ne zdi nič posebnega, da smo imeli v dveh letih tri ali štiri izvirne (od ideje v glavi do priklona) bistrške predstave, ampak meni se to zdi uau. In, da se razumemo, nasploh je kulturno življenje vseh sorti u Bistrci živo in brca. Toliko “pri nas se nič ne dogaja” ljudem. Vprašajte svoje znance iz enako velikih (ali večjih) krajev, če je temu tudi pri njih tako, knede. In to ob temu, da sta obe dvorani, ki sta uporabni za kulturo, v lasti Lublane in smo pač domačini ko neki skvoterji. Meni pa se nekako dozdeva, da bo v Sloveniji ena od ključnih razlik med mesti in vasmi na eni ter ljubljanskimi predmestji (tja do Postojne že skoraj segajo) na drugi strani ravno kulturna identiteta. Folklora in rokenrol in vse, kar gre vmes. Ker ko se nam bo enkrat mladina začela pogovarjati kao ej stari si vidu ..., jim bomo lahko odgovorili le kva to? Pa ne da bi hotel tukaj vzpodbujati kakšno medplemensko nestrpnost, ampak jezi me, da vsi silni čuvaji slovenskega jezika ne dajo niti litra antibiotičnega mleka na ohranjanje raznolikosti slovenske govorjene besede. In tako j e ljubljanščina “knjižni pogovorni jezik” (ali nekaj podobno smešnega), mariborščina in koprščina pa sta le “pokrajinska pogovorna jezika”. Da je recimo koprščina od govorjenih jezikov pravzaprav še najbliže knjižnemu, je menda že preveč bogokletno. Da “eksotične” bistrčanščine ali “brkinščine” niti ne omenjam. Čeprav je seveda “brkinščina” čisti proizvod domišljije in v resničnem življenju sploh ne obstaja. Obstajajo pač le harijščina, pregarščina, čeljščina, premščina etc. Poznam primerke ljudi, ki so par let u Lublan in od njih ne boš slišal domače besede pa če bi bil to pravilni odgovor na Miljonarju. So pa na drugi strani tudi taki, kot je moj kolega iz Zarečja, kije rajši učil Lublančane po bistrško, kot da bi ga oni po lublansko. Težko bomo pa bistrčanščino - ali pa ješivščino, kneščino, kočanščino -pripravili do statusa knjižnega jezika. Ker za to rabiš pravopis. In smo pol kapaci dobit kakšnega domačega toporišiča, ki bo nam še prepovedal govoriti kul in valjda in bo črkovna pravda al’ prav se piše konfin al’ kunfin, uoda al’ woda. Rubrika Naši pisci čestitajo in pozdravljajo: Na Valentinovo drugo leto bo praznovala peto obletnico zgbljena legija. In ker februarja vsi mislijo, da morajo pisati o kulturi (jaz pa glih tistkrat ne bom, eko nalč) mi dovolite, da ob tej priložnosti že zdaj (ko vsi pišejo o politiki) čestitam sočlanicam in sočlanom ob tem jubileju. Priložnostne prireditve seveda bodo. Kakšne tri. Morde bomo šli celo špilat Titota u Beograd. Čeprav so tam letos ukinili 29. november kot praznik (kaj je že blo to?). Sicer pa sem malo prej po televiziji gledal Darija Zadnikarja, ki seje strašno jezil, ker gremo v NATO (dovej, če gremo res, ku tu pišem, še ne vem, če so nos povabli), ki daje militaristična, nikakova in skratka hudičeva tvorba. Ma, ima prou. Če se samo spomnim, koga so vse štrpali Amerikanci, od Wilhelma, Hitlerja, Stalina, Kirn II Sunga, do Osame in Sadama, se mi res zdi, da bi bil svet dosti lepši, če bi se uni tom čez lužo držali bolj sami zase. Če sem že napovedal rezultat volitev u Bistrci, pa naj to naredim še za državo. Namig: kromosomski zapis ima dve različni črki. Pa še en nasvetič: Nehajte prosim sanjat o silnih fabrkah, kijih bodo prišli k nam zidat. Če ne, se boste zbudili na trdih tleh. Priporočeno branje: zgodovina Anglije v 18. in 19. stoletju, na mesto besede “kmetijstvo” vstavite “industrija”. Ključna beseda: Kitajska. Dobro pazite na svoje tekoče račune, bliža se veseli december. Dejan Ujčič KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica KJE SI SLUŽIJO KRUH KAKO SMO VOLILI KANDIDATE ZA ŽUPANE NAŠI LJUDJE? Če ne veš kje si, ne veš tudi kam priti. In če ne poznaš cilja, so vse poti prave! Približno s temi besedami bi lahko označili stanje glede zaposlovanja v naši občini. Vse obljube o zaposlovanju so lahko iz trte zvite, če ne poznamo dejanskega stanja magistrov, 236 z visoko in 140 ljudi z višjo izobrazbo. Nezaposlenih osebje po podatkih iz meseca junija letošnjega leta 743, kar predstavlja 11,8% stopnjo brezposelnosti, ki nam zagotavlja neslavno drugo mesto v regiji. Kar 30,3% nezaposlenih je starejših od 50 let in kar 65,7% izmed vseh nezaposlenih je dolgotrajno brezposelnih. Med njimi je največ starejših ter invalidov druge in tretje kategorije. Od vseh nezaposlenih jih le Delovni migranti (zaposlene osebe v podjetjih in drugih organizacijah ter samozaposleni) po spolu in starosti starost v letih spol aj 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65 in več moški 1175 9 114 222 223 189 147 160 91 17 3 0 ženske 763 0 88 182 139 144 91 82 37 0 0 0 skupaj 1938 9 202 404 362 333 238 242 128 17 3 0 predvsem na področju delovnih migracij. Splošna ugotovitev med prebivalci je in tudi drži, da vedno več mladih odhaja s trebuhom za kruhom, da se vedno več delovno aktivnega prebivalstva dnevno vozi v službo izven občine. Da bi lahko te negativne trende zajezili, bo potrebno temeljito analizirati dostopne agregatne podatke o delovni sili. Te lahko zasledimo v letnih in polletnih poročilih pristojnih služb in institucij ter iz statističnih podatkov popisa 2001. Pa si pobliže poglejmo nekatere. Od približno 14.181 prebivalcev je zaposlenih 5.171 16,2% prejema denarna nadomestila ali denarno pomoč za čas brezposelnosti. V zadnjem mesecu bo kar 461 osebam občinski proračun kril obvezno zavarovanje, saj nimajo lastnega vira za preživljanje. Zaskrbljujoče so tudi nepreverjene informacije o verjetnem zmanjšanju števila zaposlenih v nekaterih največjih podjetjih v naši občini. Močno upamo, da do tega ne bo prišlo, saj bi to predstavljalo pravo katastrofo. Tudi na področju štipendiranja zasledimo neugodne podatke, saj prejema štipendije od 633 le 194 Delovni migranti (zaposlene osebe v podjetjih in drugih organizacijah ter samozaposleni) po spolu in izobrazbi stopnja strokovne izobrazbe spol skupaj dr. mag. visoka višja srednja nižja VKV KV PKV NKV neznano moški 1175 3 5 115 69 314 13 16 427 30 177 6 ženske 763 0 2 121 71 252 13 5 148 37 113 1 skupaj 1938 3 7 236 140 566 26 21 575 67 290 7 oseb. Od tega kar 1.938 izven naše občine. Največ jih hodi v službo v sosednjo Postojno (472), potem v Ljubljano (282), na Pivko (156), v Sežano (149), v Koper (128), ... Zanimivi so podatki o izobrazbi, spolu in starosti naših občanov, ki si služijo kruh drugod. Iz tabel lahko ugotovimo, da se izven občine vozi v službo v glavnem delovna sila najbolj ustvarjalnih let. To je razumeti tako, da se vozijo domov le še zato, ker so vezani na domači kraj, saj imajo tu družine, stanovanja, hiše. Koliko časa še? Ti podatki tudi potrjuje domnevo, da se je najmlajša delovna sila že izselila iz občine. Zelo zaskrbljujoče je, da si iščejo kruh drugod kar trije doktorji, sedem študentov in od 750 dijakov je le 298 štipendistov. Novo občinsko vodstvo se bo moralo že na začetku spopasti z neugodnimi trendi na področju zaposlovanja in dnevne migracije srednješolcev. Prvi problem bo potrebno razreševati s sodelovanjem občinskega gospodarstva ter vseh državnih inštitucij. Potrebni bodo veliki napori s strani lokalne skupnosti v smislu ustvarjanja optimalnih pogojev za pritegnitev investitorjev in odpiranja novih delovnih mest ter nenehni skrbi za ohranitev obstoječih. Resno se bomo morali lotiti tudi lokalnih programov zaposlovanja. Naši šolajoči mladini pa moramo v čimkrajšem času omogočiti šolanje doma. Nam bo uspelo? Splača se potruditi! Zlatko Jenko VABILO Skupnost Univerzalno življenje vabi na zdravljenje z vero - Prasvetloba za vse ljudi. Učimo se aktivirati samozdravilne moči, ki so v nas. Zdravimo se s kristusovo božjo močjo. Zdravljenje bo v Postojni, v dvorani Kulturnega doma, Gregorčičev drevored, v četrtek 12.12. 2002 ob 18.00 uri. Vstop prost OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA ILIRSKA BISTRICA Volitve 2002 VOLITVE ŽUPANA, 10.11.2002 VOLILNI IMENIK % NF.VEL. % Vlmlimir JEKŠINOVIČ VU. Ii mir ČELIGOJ 3 Robert ŠIRCELJ Anton ŠENKINC 5 Ztalko JENKO Julijan LAVRENČIČ ŠTEMBERGER Hrane LtPOLT ™i. VOLIŠČE Vpis. ujci skupaj 1 KS Il.Bisir. 817 10 827 532 <54 22 4 510 28 42 9 101 174 46 39 71 2 Gasilski dom ll.B. 319 4 323 233 72 11 5 222 2 18 7 46 96 15 10 28 1 CZSD U.Bist. 403 3 406 293 72 7 2 286 14 13 12 48 112 41 26 20 4 OS D.K.ll.B. 329 13 342 245 72 8 3 237 6 12 4 46 93 30 25 21 5 OŠ D K.fi.B. 468 4 472 306 65 14 5 292 9 28 3 58 101 35 40 18 6 Glas. 1.11.B. 694 g 702 500 71 13 3 487 22 85 21 99 143 47 38 32 7 Romi 794 8 802 536 67 22 4 514 35 46 6 102 173 36 69 47 g Jasen 216 1 217 168 77 5 3 163 8 14 4 54 32 9 21 21 9 Vrbovo 267 5 272 177 65 5 3 172 16 8 4 36 57 12 30 9 10 Vrbica 122 0 122 96 79 7 7 89 2 9 4 19 27 11 9 8 11 Jablanica 136 0 136 109 80 4 4 105 3 12 2 20 38 12 13 5 12 Kuteževo 224 1 225 155 69 2 153 9 9 2 37 28 38 12 18 13 Trpčanc 112 0 112 87 78 9 10 78 2 8 1 16 24 9 15 3 14 Zabiče 274 0 274 183 67 7 4 176 3 4 2 41 44 23 17 42 15 Podgiaje 228 0 228 177 78 4 2 173 4 14 0 61 38 16 17 23 16 Sušak 80 1 81 76 94 12 16 64 1 2 2 17 14 1 13 14 17 Novokračine 218 0 218 157 72 4 3 153 2 i 3 14 19 7 99 8 18 Jelša ne 249 5 254 183 72 10 5 173 8 9 5 32 36 24 30 29 19 Dolenje 172 l 173 131 76 8 6 123 8 7 1 35 11 26 20 15 20 Veliko Brdo 98 0 98 87 89 3 3 84 2 17 1 8 21 20 3 12 21 M. Bukovica 143 0 143 106 74 2 2 104 3 10 6 32 11 18 7 17 22 Koseze 318 0 318 238 75 II 5 227 26 23 4 51 71 27 13 12 23 V. Bukovica 177 0 177 121 68 7 6 114 6 13 i 23 43 11 6 n 24 Dol.Zemon 387 2 389 278 71 9 3 269 1 19 i 29 34 142 20 23 25 Gor.Zcmon 101 4 ' 105 70 67 0 0 70 0 12 1 8 16 22 7 4 26 Pavlica 47 0 47 46 98 0 0 46 1 6 0 17 6 9 3 4 27 Starod 44 2 46 41 89 2 5 39 5 1 1 8 3 5 1 15 28 Podgrad 485 9 494 318 64 12 4 306 21 17 4 132 54 22 29 27 29 Podbcže 102 0 102 94 92 7 7 87 7 5 2 43 14 7 2 7 30 Račiče 122 3 125 116 93 4 3 112 11 12 4 34 18 14 17 2 31 Sabonje 76 0 76 61 80 3 5 58 2 10 4 15 23 1 3 0 32 Hrušica 249 0 249 171 69 6 4 165 11 12 5 67 32 8 10 20 33 Pregarje 337 1 338 219 65 5 2 214 13 12 11 22 112 9 8 27 34 Prelože 65 0 65 42 65 1 2 41 1 4 0 3 26 2 2 3 35 Zajelšje 45 0 45 45 100 0 0 45 1 5 0 8 27 0 2 2 36 Torninje 108 0 108 82 76 2 2 80 6 1 1 20 27 5 3 17 37 Harije 238 0 238 171 72 9 5 162 13 23 0 35 43 26 11 11 38 Rečica 407 1 408 262 64 8 3 254 26 32 8 50 80 31 15 12 39 Ost. Brdo 86 0 86 73 85 7 10 66 8 14 0 14 8 6 5 11 40 Jan Brdo 19 1 20 18 90 0 0 18 1 3 0 9 4 0 i 0 41 Kilovče 47 0 47 45 96 0 45 2 0 1 5 9 17 6 5 42 D in G.Bitnja 101 1 102 100 98 7 93 4 9 1 36 13 11 12 7 43 Rai. Brdo 25 25 25 100 3 12 22 2 0 0 4 2 0 2 12 44 Prem 154 4 158 116 73 8 - 108 10 18 8 16 28 7 10 11 45 Celje 5 53 45 85 43 : 5 1 6 12 6 8 3 46 Smrje 107 108 90 83 85 2 14 2 10 34 0 13 14 47 Topole 293 293 209 7 202 16 17 ( 54 55 19 24 11 48 Mereče-Podstenje 122 122 106 8" 106 17 3 54 12 6 5 8 49 Šembije 2IS 215 162 74 155 2 4 1 104 19 13 11 5 50 Knežak 415 423 331 7E 32: 5 17 204 23 4C 12 9 51 Bač 392 392 343 8č 33c IS 20 C 245 19 21 7 8 52 Koritnice 14 14 97 65 9 3 2 C 67 12 4 6 901 Predčasno v. 84 8, ' 17 1C 25 č 10 5 997 Pošta-SLO 2 14 1$ 3 5 2 0 SKUPAJ 1184' 9S 1194Č 8777 7” 323 845“! 42S 735 18C 233C 2195 975 834 773 % GLASOV 1 5,0( 27,5€ 26,01 9,14 TIH STORITVE IZOBRAŽEVANJA V TIB STORITVE d.o.o. Poleg izvajanja tehničnih pregledov in izdajanja dokumentacije ob registraciji vozila je ena najpomembnejših dejavnosti podjetja TIB Storitve d.o.o iz Ilirske Bistrice tudi izobraževanje voznikov nevarnega blaga in vseh, ki pri teh prevozih sodelujejo. Izobraževanja se izvajajo v skladu z najnovejšo zakonodajo, ki opredeljuje področje prevoza nevarnega blaga po cestah. Organizirajo jih na različnih lokacijah, potek izvajanja in program pa prilagodijo naročnikovim zahtevam. Konec letošnjega oktobra so v novogoriškem obrtniškem domu izvedli izobraževanje, ki se gaje udeležilo več kot 60. slušateljev s področja prevozništva. Program so prilagodili zahtevam Pravilnika o notranji kontroli, Zakona o prevozih v cestnem prometu in Zakona o prevozu nevarnega blaga. Podobno izobraževanje so v novembru izvedli tudi za zaposlene podjetja Interina iz Kozine. Do konca letošnjega leta pa bodo izvedli še izobraževanja med članicami skupine Viator & Vektor. K. M. m ss ti is es ra ZAHVALA VOLILCEM strankamladihslovenije I S/k, S j I Stranka mladih Slovenije in Igor ' I Štemberger se svojim volivcem ■ I zahvaljujemo za zaupanje in I | obljubljamo, da bodo Vaši | I glasovi poplačani skozi delo | | obeh občinskih svetnikov. L — — — — — — — — — J KOGA SMO VOLILI Zares je škoda, da v Bistrici nimamo možnosti, kot j o imajo v večjih mestih: s predvolilnimi anketami spremljati javno mnenje o podpori, ki bi jo volilno telo dajalo temu ali pa drugemu kandidatu na lokalnih volitvah. Kljub temu, da smo medijsko nerazvita občina (doslej namreč občina ni podpirala izdajanje lokalnega časopisa) pa bi možnost za tovrstno dejavnost lahko imela TV Galeja, seveda, če bi bil njen statusni in finančni položaj v tem trenutku dovolj jasen. Pa ni, zato ni čudno, da mi je dan pred volitvami eden od prijateljev skorajda svetoval: Daj, daj, bomo paja volili dosedanjega župana; kar je sigurno, je sigurno. No, že naslednji dan je bilo gotovo in res sigurno, da v naslednjem mandatu tega župana na tem mestu ne bomo več videli. Na prvi pogled je bilo to za marsikoga presenečenje, seveda, ker napovedi o morebitnem padcu sedanjega župana ni bilo. Le nekateri njegovi poznavalci so verjeli, da način dela in tako županovanje ne more dolgo trajati. Še pred volitvami pa smo doživeli prvo in naj večje presenečenje letošnjih lokalnih volitev in sicer objavo številnih kandidatnih list. Idejo o verjetni izvolitvi so jim v preteklih mandatih dali kar upokojenci sami. Namreč, če imajo upokojenci lahko svojo stranko, zakaj jo ne bi imeli mladinci, zakaj jo ne bi imeli gasilci, pa mehaniki, elektrikarji. No, letos so ob teh nastopale številne neodvisne liste, med katere so se uvrščale tudi mlade in študentske, čeprav se iz seznamov da razbrati, da o neodvisnosti pri nekaterih ne more biti govora, ker je jasno razpoznavno mentorstvo očetov, ki so načelovali drugim, predvsem strankarskim kandidatnim listam. V praksi to pomeni: oče vodi neko od strankarskih list, sin študent pa eno od list ta mladih. To bi lahko bil tudi neke vrste strankarski nepotizem. Je pa tudi res, da nastanek tako številnih list v gospodarsko in družbeno nerazviti, oziroma v tem smislu mali občini pomeni rdeči karton in nezaupanje obstoječim strankam. Vseeno pa se mi zdi čudno, da se mladi volivci skoraj po pravilu dajo nategniti (prepričati) svojim kolegom. Kot da občina nima izkušenj iz prejšnjega mandata, ko so se tudi pojavili mladi in novi pa občina ni imela od tega nič. Obdaja me občutek, da take kadre podpre kar njihova celotna generacija, ki si je šele pridobila volilno pravico, nima pa še volilnih izkušenj. Če je tako, pa naj bo. Naj jim bo oproščeno, saj ne vedo kaj delajo. Čudno je tudi, da kontinuitetna Združena lista (ZLSD), kljub temu, da še vedno obvlada veliko kadrovsko vodilnih položajev (javne ustanove, civilno družbo), ko preko njih lahko direktno vpliva na volivce, ne uspe prepričati volilnega telesa o svoji oblastni sposobnosti, saj je na teh volitvah uspela pridobiti le dva mesta. Očitno zgodovinski spomin pri volivcih še malo deluje. Vprašanje je, koliko časa še. V prejšnjem mandatu najmočnejša Zveza za Primorsko seje tudi po zaslugi aktualnega župana skorajda sesula. Od šestih pomembnejših mest (župan, podžupan, štiri svetniki) bo imela ta stranka le še enega svetnika. Morda pa so volivci spoznali razliko med tistim, kar j e stranka govorila in tistim, kar je delala. Temu spoznanju je seveda sledilo nezaupanje. Naslednja po številu svetniških mest v občinskem svetu je SDS, ki je po teh volitvah komajda preživela. Lahko bi rekel, da je čudno, ker seje obdržala kar z dvema mestoma, saj so notranji prepiri, ki so jih po pravilu kar sami objavljali po časopisih, pri ljudeh dajali občutek, da ima ta stranka v občini opravka le sama s sabo. Si predstavljate kaj bi o meni rekli ljudje, če bi se doma prepiral z ženo in namesto, da bi se z njo pogovoril kako naprej, o njej napisal članek in ga objavil v časopisu. V naslednji številki bi seveda sledil njen odgovor, kjer bi mi jih naštela kot si zaslužim. Tak j e bil namreč način dela, pa ne samo te stranke v naši občini. Lahko bi povedal še o rezultatih drugih kandidatnih list, morda tistih iz tržnic ali pa gasilskih, pa kaj ko jim ni uspelo priti v občinski svet. Pa tudi v uredništvu so mi zapovedali dolžino tega prispevka, ki se zdaj približuje koncu. Moram pa le povedati, da ni čudno, ko imamo zdaj v občini tako močno Drnovškovo stranko (LDS), ko sta se za mesta v občinskem svetu potegovali kar dve listi iz vrst članov te stranke. O tem, če je to dovoljeno in po predpisih ne bi razpravljal, saj vem kako se da v naši pravni tranziciji dokazati tudi, daje belo črno, seveda če v pravdni postopek najameš pravega advokata. Morala pa s strankarskim delom itak nima nobene zveze. Bo pa po zaključku letošnjih volitev, to je po drugem krogu znano, kdo bo naš novi župan. Nič ne bom tvegal in ne bom povedal za koga navijam, saj bi to lahko škodilo mojim kulturniškim prizadevanjem za pridobitev večjega kulturnega tolarja. Zdaj pa, če se še malo pohecam, verjamem, da bomo v kratkem v občino dobili novo srednjo šolo (verjetno bo to srednja šola za lepo vedenje policajev), morda nam bo končno uspelo, po brezplačni pridobitvi, zapreti Dom na Vidmu in Sokolski dom, ker bi sicer bilo vzdrževanje predrago. Prav gotovo bomo pridobili še kaj drugega. Kaj bo to, lahko zvemo, če pogledamo v obljube tistega župana, ki bo zmagal. Saša Boštjančič ------— — — — —-----------_____----------— —------1 ! ZAHVALA VOLILCEM ! L Slovenska ljudska stranka | SLS - Slovenska ljudska stranka in njen kandidat za župana Vladimir Čeligoj i | se zahvaljujeta volilkam in volilcem, ki so nam na lokalnih volitvah s svojim ■ ■ glasom izkazali zaupanje. I Občina Ilirska Bistrica ima potenciale in perstpektive, skupaj jih bomo * J uresničili! Predsednik izvršilnega odbora SLS Ilirska Bistrica, I Rudi Celin | L_________________________________________________J KAKO SMO VOLILI KANDIDATE ZA OBČINSKI SVET OBČINE ILIRSKA BISTRICA OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA ILIRSKA BISTRICA Volitve 2002 VOLITVE ČUSOV OBČINSKEM SVETA, 10.11.2002 Vol.ll.NI IMI1N1K 1 2 3 4 s 6 7 X 7 10 n D D 14 15 16 17 IX 17 ju 21 Si. VOLIŠČE 1 :t I 2 i i s S II 1 zi 11 a > E 1 s s l 1 ! «0 $ i 51 Š S 1 a i 6 i * | £ i ! i 11 l v! 1 s d < !i 5 1 Z 1 KS H.ltair. HI7 10 X27 5.12 64 IX 7 494 31 14 12 18 4 16 3 33 25 27 38 55 65 7 14 9 19 57 3 3 41 2 (iasiiskidmn 11.11 ,,,, , 32.1 2.12 72 23 |(| 207 6 10 4 8 2 10 3 8 18 7 10 22 32 3 18 5 13 14 2 7 7 J C/Sl) ll.f liri. m 406 27) 72 27 V 266 12 12 8 6 5 14 2 4 14 14 14 39 36 1 25 5 10 20 1 1 23 4 OS 1)011 m „ Ml 245 „ , 4 2)6 8 6 6 4 0 5 3 16 19 2 19 29 37 4 25 4 II 15 3 10 10 5 OS » K li li. 46X 471 65 24 X 2X2 n 6 16 3 6 7 2 19 21 10 31 34 44 7 13 4 20 14 3 3 8 j liki*, .um. M4 701 ,,, 71 26 i 474 16 25 27 17 6 42 3 23 24 7 38 51 41 16 17 11 33 31 5 7 34 7 Komi 774 „„ 5)5 40 , 475 42 18 20 10 10 14 3 24 28 12 48 55 54 8 22 16 18 43 9 8 33 K h«. 216 117 IM „ 10 (, I5X 7 3 12 4 0 9 6 7 8 7 8 14 12 5 8 20 5 12 3 0 8 V Vihon. 267 m a 2o 1, 157 3 4 2 11 2 3 5 10 10 2 21 12 11 5 20 8 0 7 1 6 14 10 V,bi.. 122 m % 77 10 10 X6 1 l 6 3 0 4 11 5 I 7 3 3 3 3 18 I 0 7 3 4 2 II Jablanica „ ,,6 „„ Xu II 1« VK 7 3 5 0 0 3 7 2 4 9 6 7 9 13 5 3 1 4 1 1 8 12 Kulti) vvn 04 11! 155 67 6 4 14. 0 1 7 0 0 3 60 13 0 5 5 25 7 7 1 3 1 3 4 0 4 ,1 Tipi uliti m „ ,,, ,7 7» ,, 10 7X 9 0 3 0 1 0 39 4 0 4 0 4 2 2 2 3 0 1 2 2 0 14 04 „ 274 1X1 07 , , .74 2 1 2 1 1 4 71 17 3 10 1 21 8 4 6 2 0 14 0 l j |5 Mtiak „ 22 x 177 7« „ , 1« 3 3 6 3 1 4 66 9 2 23 3 15 5 3 4 0 2 8 0 0 4 16 SuM HO «i 7r ■M 2, 54 0 0 1 1 0 1 0 7 1 2 8 2 2 5 0 14 1 7 0 0 2 l7 Novokračin.' 21* 2IX „7 72 10 147 4 2 2 1 1 3 1 8 4 0 51 17 II 5 22 1 0 6 4 0 4 IX ki vme 247 254 1») 72 1« l» 1« 7 6 12 1 0 5 0 12 3 3 15 24 15 2 15 2 2 30 0 0 10 1 Menic 172 171 „1 % 15 II! 3 4 4 1 0 5 3 13 6 2 12 28 2 6 3 3 1 10 0 0 6 2l> Veliko Dnin 7X TX 17 XV X ,, 1 1 9 4 3 l 1 0 0 3 2 14 10 0 7 1 3 4 4 0 11 21 M Mukovica 141 141 Kili , tol 2 2 3 1 2 7 0 11 5 2 7 14 3 13 9 2 4 5 2 0 7 j. Kuec/ti !U m 1« ,7 110 11 4 23 4 3 9 1 9 14 14 14 22 11 9 22 3 6 6 1 0 24 2, V 1 lokov k a 177 . 177 121 „X 1« 6 1 4 7 2 1 0 8 7 3 10 14 7 1 6 2 1 b 2 0 15 ,4 Dol Zemon 1X7 71 „,1 , 8 5 13 1 1 1 1 5 13 11 22 84 19 12 15 10 6 13 1 1 16 2, (Im Zemon 101 K.5 70 67 , ||| 1,3 1 0 30 4 0 0 0 0 1 0 6 6 3 1 2 1 0 1 1 2 1 20 IMvIku ■17 47 4,. , j 4, 3 9 8 0 0 0 0 0 0 l 3 2 0 II 4 2 0 1 0 0 1 J7 Stoiml 44 41. XV , , )K 1 l 1 0 2 5 0 1 0 4 3 2 1 2 2 0 1 7 0 0 5 2X IVIiino! 4X5 474 64 10 2 XX II 2 7 17 7 7 2 37 12 2 24 48 13 4 50 II 1 14 2 2 15 j,, PodheJe 102 K.2 ,4 »i „ 15 XI) 1 2 3 1 3 2 0 2 0 0 4 10 6 19 6 12 1 4 1 0 3 .M) Kačiče 11! 11! lit. „ , tox 8 3 6 1 0 0 0 12 6 1 20 20 8 0 3 I 0 4 1 1 13 „ Suho lije 76 61 »0 4 , 57 3 0 8 0 1 1 0 0 2 0 1 2 0 6 4 21 1 0 3 1 3 32 llruiku ,,, 171 17 1(1 154 3 3 2 6 4 7 0 21 4 1 3 23 16 6 12 5 0 14 2 3 19 ,3 Prctinrjv .117 217 0, 21 10 9 7 6 l 72 10 3 2 2 2 5 18 22 14 5 3 l 13 3 1 4 M h Bože ,.5 42 o< i , 40 0 0 2 0 9 0 0 1 1 0 2 2 3 5 0 10 0 2 3 0 0 H Zajelijti 45 „„ o „ 45 0 1 8 0 9 0 0 1 0 0 1 4 4 5 1 0 0 4 1 0 6 .v. Toinmiti |IIX m x: 70 X 10 74 8 0 3 5 11 *5 2 0 .1 14 1 5 2 0 0 4 0 6 0 0 7 .17 „,ilc 2.IX 2.IX 171 72 16 ,s 145 6 5 6 1 28 5 3 4 3 1 11 14 5 12 10 11 2 7 7 0 9 IX K.vi„ 4117 „ 262 M „ , 244 8 5 25 0 4 22 3 10 7 13 18 41 12 17 15 2 0 14 6 1 21 Ori liriki K(. K6 7) , 10 66 2 1 6 4 5 6 0 1 0 0 0 6 2 3 2 16 1 1 2 0 8 40 Jan. Ulilo 70 IX 70 „ „ 2 0 2 0 3 0 0 2 0 0 1 0 0 1 2 1 0 0 3 0 1 4| Kitove« 47 „ ,s % , , 47 3 2 0 0 3 0 0 0 3 0 1 8 2 1 5 2 0 1 2 0 9 42 D.iu (i.BiUiiu 101 102 K« „ 10 10 90 3 4 10 6 0 0 1 1 0 1 8 19 3 14 7 10 1 1 0 0 1 43 Ral. Brilo 25 i« x j, 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 1 5 0 5 1 0 4 44 1)4 15X 116 „ „ II 10) 3 2 8 5 5 8 1 2 3 " ,0 8 6 10 3 8 17 0 4 3 0 7 45 č* Sl 5, 45 ,5 4 „ 1 0 3 0 6 3 0 1 2 0 4 10 5 7 1 0 0 0 0 0 0 46 SW 107 70 K3 2 „ 5 0 2 0 2 0 0 1 3 1 5 1 5 40 3 7 0 3 3 0 7 47 Twlk 27.1 • 27.1 207 „ J4 „ IM 7 5 6 8 2 7 1 12 9 8 16 11 15 8 14 29 5 4 1 1 16 4X Mereče-1’ihIsich je 122 122 UK. *7 4 102 6 1 16 2 2 13 0 6 1 0 3 9 4 8 1 20 1 4 2 0 3 47 Šembije 217 217 162 74 ,, 4 ISO 3 4 1 2 3 5 1 78 2 0 13 14 2 2 6 2 0 3 8 1 6 50 Knehk 417 42.1 .127 77 .10 ,, 277 5 3 10 44 l 17 3 82 2 11 19 44 6 3 11 2 1 8 5 0 20 $| .172 172 14.1 XX 27 x .114 2 8 17 3 0 9 0 93 7 5 32 35 15 19 12 2 3 10 9 0 33 Koritnice 141 141 77 69 fl (, 71 2 1 4 5 0 4 1 10 1 14 1 16 5 2 6 4 1 1 8 0 5 l'ftikxu■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■+ j O O O _ OJ lo Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel: +386(0)5/71-10-244 CJ L2_ 12 e 'Hf: 2. clr> eJto c Jlo 5( cjlo c)b 52 01C Trnovo Vilharjeva cesta 47,6250 Ilirska Bistrica ~ tel/fax: 05/71-10-242 ‘ ~> I cj.9 C o) to v oj to A A cjlo GvfsO cAo / db \ 7d GX 7 CJ V)_CJ ___C v2 Trgovina TARSEL d.o.o. Rozmanova 29, Ilirska Bistrica tel./fax.: 05/71-41-588 * Banice nelomljive 646,00 SIT * Pižame ženske in moške 3.700,00 SIT * Spodnje majice ženske in moške 700,00 SIT * Spodnje hlače ženske in moške 360,00 SIT ČEBELARSTVO TARSEL Tudi dober med je lepo darilo! I I I I I I I I I I I I I I I L LIBERALNA DEMOKRAfflTSLOVENJB A OBČINSKI ODBOR ILIRSKA BISTRICA ZAHVALJUJEMO SE VSEM VOLILKAM IN VOLILCEM ČLANI OBČINSKEGA SVETA SO POSTALI: IGOR BATISTA JULIJAN LAVRENČIČ VOJKO GULJA DANILO ŠTEMBERGAR ZAGOTAVLJAMO VAM, DA BOMO OPRAVIČILI VAŠE ZAUPANJE VABIMO VAS, DA SE UDELEŽITE TUDI DRUGEGA KROGA VOLITEV IN PODPRETE GOSPODA DR. JANEZA DRNOVŠKA ZA PREDSEDNIKA DRŽAVE 1 I I I I I I I I I I I I I I I J * REZANA POLIURETANSKA PENA * SEDEŽNE GARNITURE Gradišče 51,6243 OBROV PE PODGRAD: Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net ^TRGOVINA Sabina Murko s.p. Bazoviška 32, 6250 II. Bistrica tel.: 05/71-00-610 Trgovsko poslovni center MIKOZA Za svoje kupce smo v mesecu decembru pripravili prednovoletni K 60% popust 1 na vse artikle (otroško, žensko in moško konfekcijo)! Z veseljem vas pričakujemo!!! TEDEN KARITAS 2002 BREZZOBE BODICE Dvojna dioptrija Jesen je čas umirjanja narave in pobiranja njenih sadov. Letos nam jih je več obetala, kot smo jih pozneje pobrali, ker jih je medtem veliko zgnilo. Bojim se, da se bo kaj podobnega zgodilo tudi na političnem področju, kjer je bila zelo obilna letina, da bodo izrečene predvolilne obljube prej razpadle, preden bodo uresničene ! Volilno kampanjo (ko boste to brali, bo že za nami) imamo v glavnem zato, da imajo politiki priložnost ponavljanja, (obljub namreč) s čimer jim ohranjajo videz trajne svežine z neomejenim rokom uporabnosti...To se je lepo slišalo in videlo na naših predvolilnih javnih tribunah ter tudi letakih, kjer so kandidati za župana in predstavniki list kar tekmovali, kdo se jih bo več spomnil. Grozili so nam z lepšimi časi, kijih bomo dočakali le, če bomo volili zanje. Hvala! Vprašujem se, zakaj smo nekaj prepotrebnih asfaltnih prevlek v naši občini dobili šele zadnje mesece pred volitvami in ne mnogo prej, če so se res tako trudili za nas ? Dajte no, tako pa spet nismo državljani naivni, da bi verjeli v naključja, ki se dogajajo samo v tistih letih, ko so na vrsti volitve ! To sicer ni prepovedano, je pa vprašanje, če je moralno opravičljivo, da skušajo nekateri svoje obljube izpolniti tik pred iztekom mandata hkrati za nazaj in za vnaprej v enem samem paketu ter na ta način poceni priti skozi pri volivcih. Mimogrede naj povem, da seje že kar lep čas od tega nepričakovano pojavila tudi tabla z napisom naše vasi na Klebčarjevem mostu, katero so pred leti zaradi del na cesti odstranili in jo iz malomarnosti pozabili vrniti na svoje mesto. Ob tej novici seje nekdo pošalil na moj račun, češ, da nebom imel zdaj nad čim več zabavljati. Bom pa šel k sosedom pogledat, če jim kaj manjka. Smrjani so se že nekaj pritoževali nad slabo cesto. Pa še kaj bi se našlo.. Ko sem že pri tem, naj še povem, da me je pred dnevi neka sorodnica presenetila z novico, da rada prebira moje članke v Dvojni dioptriji, čeprav nekateri pravijo, da so precej zbadljivi. Moram pripomniti, da je satira res zbadanje, vendar z zdravilnim namenom, se pravi nekakšna besedna akupunktura na občutljivih mestih naše zavesti za ohranjanje budnosti. Nekdo mora to početi, sicer bomo vsi pozaspali in se prepustili slepemu toku dogodkov. Ne sme nam postati vseeno, kaj se dogaja z nami, ker se s tem sami obsodimo na neuspeh. Nekje mora biti konec tega prostega padanja, v katerem smo se znašli. Ko namreč človek enkrat začuti tla pod nogami, bo že našel pot, čeprav iz brezna, ker bo vedel, da je nekam je namenjen. O tem bi morali razmišljati tudi naši novi oblastniki, ki bodo kmalu prevzeli občinsko krmilo v svoje roke. Seveda je vmes še drugi vroči krog teka za župansko mesto, ki bo prinesel končnega zmagovalca in hkrati nosilca odgovornosti za skupno prihodnost občine. Na enem izmed internetnih forumov sem naletel na zelo zanimivo in uporabno pobudo, ki bi jo bilo vredno posnemati, namreč, naj bi vsaj za župane (in možne bodoče kandidate zanje), uvedli nekakšno javno internetno kartoteko, v katero bi lahko spravljali vse, kar so mediji o njih slabega ali dobrega zapisali med njihovim mandatom. Takšen način javnega nadzora bi prav gotovo prinesel več zdrave tekmovalnosti in olajšal volivcem izbiro pravih ljudi. Prepričan sem, da bi med naslednjo volilno kampanjo kandidati bolj previdno ravnali z obljubami, kot so delali letos, ko so neodgovorno razmetavali z njimi, ker bi jim lahko postregli s konkretnimi dokazi o vrednosti njihovih preteklih zaslug... Tako številne liste, kot so se letos pojavile na volitvah za občinske svete, so najbrž v veliki meri odraz razočaranja volivcev nad neučinkovitostjo strankarskega dela. Tu pa ne gre pozabiti, daje glavni krivec prav sedanji volilni sistem, ki dopušča vstop na politično sceno skoraj vsakomur, ki si to zaželi, s čimer se zelo drobi moč odločanja. To sicer je demokratičen način izbiranja, ni pa rečeno, da vodi tudi k učinkovitemu vodenju občin, posebno če so njihovi sveti sestavljeni v glavnem iz predstavnikov raznih lokalnih interesnih skupin, ki nimajo širših programskih ciljev, ampak vidijo v njem samo bližnjico do boljšega zadovoljevanja svojih potreb. Občina je veliko več, kot samo skupni finančni servis, ker ima tudi druge institucije, ki živijo iz zavesti skupne pripadnosti. Te pripadnosti pa j e v naši občini vse manj, zato smo priče splošnemu hiranju, začenši pri kulturnem življenju, kjer se najbolj pozna njena odsotnost. Tudi na drugih področjih javnega življenja ni dosti bolje. Povsod so vidni znaki iste bolezni, ki nas razjeda: to je nezaupanje in zapiranje za kraj e v n e plotove izza katerih drug drugega prestrašeni opazujemo ! Kako to ozdraviti ? Eden od prvih ukrepov za zmanjšanje nezaupanja je prav gotovo bolj pregledna in tudi pravičnejša razdelitev proračunskih sredstev med porabnike. Dosti lažje je nekemu zaselku potrpeti z razpokano cesto, če njenih prebivalcev ne muči dvom, da so jih pozabili, ali celo prezrli. Tu ne zadostuje tisti znani: "ni denarja”, ampak potrebujejo določnejše pojasnilo zakaj in do kdaj bodo morali čakati ! Potem bi bilo gotovo precej manj hude krvi na račun občinske oblasti, kot jo je bilo do sedaj... Tokrat sem se malo ‘ 'zapolitiziral”. Mi ne bodo vsaj nekateri očitali, da pišem o neobstojnih temah... Boh do prihodnjič! Jožko Stegu Cerkveno leto se zaključi malo pred koledarskim. Slovenska karitas nam kot že nekaj let predlaga zadnji teden v cerkvenem letu kot poseben. To je TEDEN KARITAS. Ponuja nam razmislek o našem odnosu do sočloveka in vprašanje kaj smo naredili ali kaj še bomo, da bo naš svet boljši, lepši, srečnejši... Letošnje geslo tedna Karitas je iz Matejevega evangelija: »VSE, KAR HOČETE, DA BI LJUDJE STORILI VAM, TUDI VI STORITE NJIM.« Sodelavci Karitas v naši dekaniji se trudimo, da bi storili nekaj dobrega in opozarjamo na to, da smo vsi poklicani, da delamo dobro, kajti ni med nami nikogar, ki bi želel slabo sebi ali drugemu. Kar nekaj je dejavnosti s katerimi se lahko predstavimo v letošnjem tednu Karitas. Sodelavci Karitas v naši dekaniji smo prisotni že v petih župnijah. Dekanijska karitas Ilirska Bistrica povezuje Župnijski karitas Ilirska Bistrica in Knežak ter Medžupnijsko karitas Hrušica Podgrad Pregarje. Redno se srečujemo na mesečnih srečanjih kjer se oblikujemo za delo v Karitas in si razdelimo konkretne naloge. Vse delo uskladimo s Škofijsko karitas Koper in Slovensko karitas. Preko celega leta se trudimo in pomagamo različnim skupinam ljudi. Otroci so deležni naše skrbi v počitnicah in ob začetku šolskega leta. Počitnic SMEH v Portorožu se je udeležilo 5 otrok, 1 družina z dvema otrokoma je letovala v Portorožu s skupino družin iz Škofijske karitas Koper. Ob začetku šolskega leta je prejelo zvezke 119 otrok. 15 otrokom smo podarili bon v vrednosti 5.000,oo sit. Hrano iz skladišča Karitas podarimo ob taborih vsem skupinam skavtov. POSVOJITEV NA DALJAVO je akcija, ko posameznik daruje 5.000,oo sit mesečno za konkretnega otroka za dobo enega leta. V to akcijo imamo vključenih 14 otrok in upamo, da so anonimni darovalci tudi iz naše dekanije. Skrb za starejše, bolne, invalide je naše najbolj razpoznavno delo in vanj smo vključeni vsi prostovoljci Karitas. Pomagajo nam tudi skavti, mladi, pevci in gospodinje. Starejše, bolne in invalide obiščemo z voščilom in skromnim darilom ob veliki noči in božiču.Srečanje s sveto mašo in pogostitvijo smo pripravili v Hrušici, Knežaku in Ilirski Bistrici.Mlajše invalide povabimo ob zaključku pastoralnega leta na srečanje s sveto mašo na Brce. V Domu starejših občanov smo sodelavci Karitas stalni obiskovalci. Sodelujemo v molitveni in pevski skupini, skupaj prihajamo k sveti maši ob prvih petkih in smo obiskovalci tistih oskrbovancev, ki nimajo svojce ali so ti zelo oddaljeni. Karitas pomaga ljudem tudi materialno. Enkrat tedensko imamo dvourno dežurstvo v prostorih Karitas, kjer je skupina prostovoljcev na razpolago za enostavno svetovanje in materialno pomoč. Nekateri sodelavci peljejo pomoč na domove. Letos pomagamo s paketom hrane redno enkrat mesečno ali občasno 64 družinam in 16 posameznikom. Te družine in begunci dobijo na Karitas tudi rabljena oblačila. Pri plačilu položnic smo pomagali 9 družinam. Za 4 družine smo posredovali prošnje za pomoč na Škofijsko karitas Koper. V oktobru smo zbrali in posredovali večjo količino toplih oblačil v Kazaxtan. Za te materialne dobrine Karitas potrebuje denarna sredstva. V zadnjih letih se prijavljamo na razpise vseh ministerstev, Fundacije humanitarnih in invalidskih organizacij in lokalnih skupnosti. Sredstva teh razpisov so namenjena tudi Karitas. Večino pa zberemo s prostovoljnimi prispevki in v raznih akcijah. Ob koncu lanskega leta smo zbirali kovance tujih valut, ki so uvedli evro. Nadaljevali smo z akcijo na bankah z nabiralniki za DROBIŽ ZA STISKO. Tega nabiralnika nam žal niso dovolili postaviti na naši največji banki. NAMENSKA POMOČ je akcija Škofijske karitas Koper s katero vas nagovarja za darovanje tudi zgibanka v časopisu. Posameznik se odloči, da bo daroval za Karitas 500,oo sit mesečno. Dar lahko nakaže vsak mesec, lahko štirikrat, dvakrat ali enkrat letno. Karitas vam ponudi možnost, izbire komu boste pomagali z vašim darom: socialno ogroženim, družinam, starejšim, bolnim, otrokom in šolarjem, materam in otrokom v stiski, beguncem, tujcem,potrebnim v tujini ali pa prepustite odločitev Karitas, da uporabi dar za najbolj potrebne. Zgibanka vam ponuja možnost osebne odločitve. BOGLONAJ, če ste se odločili za pomoč. V tednu Karitas vas vabimo, da spoznate naše delo in nas osebno obiščete v četrtek 28. novembra 2002 med 9 in 11 uro in med 15 in 18 uro v pisarni Karitas Jurčičeva 29a na DAN ODPRTIH VRAT. V petek 29. novembra 2002 ob 17 uri v Osnovno šolo Podgrad na okroglo mizo na temo RAZLIČNE OBLIKE NASILJA IN POMOČ. Bolidara Cesnik h.t'Mvl2V/ LW- \_2-d_V Bazoviška 12, p.p. 30, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05 / 71 45 086, Fax: 05 / 71 01 507 GSM: 031 / 649 287 _2 d.O.O. Karitas SEM PEVEC IN PETI MI VSE JE NA SVETI Slovesno praznovanje visokega jubileja je CMePZ Zvon kronal z izvedbo samostojnega celovečernega koncerta v cerkvi sv. Jurija v Ilirski Bistrici, v nedeljo 17. novembra, kjer so ob orgelski spremljave dolgoletne spremljevalke zbora, organistke Anice Grum, izvedli izbrana dela tujih in domačih skladateljev sakralne in umetne glasbe: Mozarta, Handla, Tomca, Sattnerja, Trošta, Hribarja, Simonittija in drugih. Izjemen koncert je obisklalo veliko število ljubiteljev zborovske glasbe. Cerkveni mešani pevski zbor Zvon (CMePZ Zvon) v letošnjem letu praznuje 20. obletnico delovanja. Zbor je svojo pot začel v jeseni 1982, ko se je na prvih pevskih vajah ob mladi, energični zborovodji in organistinji Nives Pirih zbralo 23 mladih in malo mlajših pevcev. Skupina ljubiteljev slovenske sakralne in ljudske pesmi, je mesec dni po ustanovitvi prvič zapela v prepričanju, da obstane. Dolga leta Zbor Zvon zorenja, ko se je v pevskih vrstah zvrstilo preko 80 pevcev, so zaznamovala tako prihajanja kot odhajanja, rast in tudi padci, a pomembno je bilo nadaljevati, vztrajati. Ljubezen do petja in velik občutek odgovornosti do poustvarjanja je pogojila oblikovanje enovitega pevskega telesa, ki mu iskanje novih glasbenih izzivov ni nikoli zamajalo temeljev. Bile so pesmi in te je bilo treba najlepše zapeti, kjerkoli in kadarkoli. V pogovoru z obema dosedanjima zborovodkinjama, smo izvedeli veliko o zboru, predvsem pa, daje pri tem delu potrebno veliko ustrajnosti, trdega dela, potrpljenja in požrtvovalnosti. Nives Pirih je povedala, da v 18-letni karieri vsekakor pridejo trenutki ko je hotela prenehati, še posebej takrat ko so bili pevci neredni, ampak kjub temu ni odnehala in tudi sedaj ne bi, če ne bi bilo zdravje poseglo vmes. O zboru pravi, daje rojen pod srečno zvezdo in tudi če ne bi imel zborovodje, bi se vodil sam. Damjana Skok je kljub svoji mladosti že izkušena zborovodkinja, saj vodi tudi otroški pevski zbor, zadnji dve leti pa tudi zbor Zvon, ki mu napoveduje svetlo bodočnost in še najmanj toliko let uspešnega dela kot do sedaj. Na vprašanje ali bi rajši vodile cerkveni ali posvetni pevski zbor sta obe mnenja, da je ta ločnica le navidezna, saj je zborovsko petje nastalo iz cerkvenega in večji del repertoarja posvetnih zborov je sestavljen iz cerkvenih pesmi Pevski zbor danes šteje 39 članov, ki na dediščini preteklosti skrbijo za gojenje slovenske in tuje sakralne glasbe ter za ohranitev slovenske ljudske pesmi. Od samega začetka pri zboru vztraja 9 pevcev. Po 18. letih je vodenje in umetniško oblikovanje zbora prevzela mlada, izjemno zavzeta in predana zborovodja in organistinja Damjana Skok. Korepetitor za moške glasove pa je že od samega začetka g. Bogdan Berce. Daje delo s cerkvenim pevskim zborom zahtevna in naporna naloga za vse, ki se s tem ukvarjajo, veijetno ni potrebno posebej poudaijati. Redne pevske vaje potekajo ob sobotah, pred vsakim večjim praznikom, nastopom ali koncertom, pa se zborovodja tudi dvakrat ali trikrat tedensko s pevci trudi, da bi vsaka nota izzvenela kar najbolj točno in občuteno. Stalnica delovanja zbora je redno sodelovanje pri nedeljskem in prazničnem bogoslužju v domači cerkvi sv. Petra v Trnovem, kot tudi v cerkvi sv. Jurija v Bistrici. Ce bi to sodelovanje poimenovali nastop, bi lahko rekli, da ima pevski zbor Zvon preko 70 »nastopov« letno. Največji prazniki, Zborovodkinji Damjana Skok in Nives Pirih kot so Božič, Velika Noč, Vsi sveti, god sv. Petra in ostali, ko se zbor predstavi s posebej izbranim pevskim programom, za pevce predstavljajo poseben način praznovanja, predvsem deloven, saj to pomeni udeležbo pri vsaj dveh, praviloma pa treh bogoslužjih. Tako je repertoar pesmi izjemno obsežen in zajema v prvi vrsti dela slovenskih skladateljev. V svojem dolgoletnem obdobju delovanja pa so pevci prepevali tudi glasbene mojstrovine Gallusa, Bacha, Mozarta, Beethovna, Verdija, Francka, Gounoda, Haydna, Wagnerja in drugih. Izvajanje sakralne glasbe je največkrat oplemeniteno tudi z orgelsko spremljavo, zbor pa se rad prepusti tudi prepevanju a cappela. V vseh letih delovanja so jih pri tem spremljale mojstrske roke organistk Anice Grum, Dragice Samsa ter seveda obeh zborovodkinj in korepetitorja. Ker je vodilo zbora CMePZ Zvon tudi združevanje ljubiteljskih interesov na vsesplošnem področju glasbene kulture, so pevci sledili tudi drugi razsežnosti pevskega programa, to je sodelovanju pri ostalih, dodatnih, poživljajočih prilikah, v koncertnih dvoranah, z nastopi v domačem kraju in malo dlje. Zbor se je udeležil številnih drugih koncertov, domačih pevskih revij, revije Primorska poje in ostalih javnih nastopov, sodeloval v dejavnostih v humanitarne in dobrodelne namene in tudi pri snemanjih za radio in televizijo. V letu 2000 je CMePZ Zvon postal tudi pevsko društvo in je član Zveze Kulturnih društev Ilirska Bistrica. Med posebna doživetja, ki pomenijo trajen pečat v zgodovini zbora, sodijo tudi sodelovanje v združenem pevskem zboru, ki je v Postojni prepeval ob obisku papeža Janeza Pavla II v letu 1996, pa ponos ob večernem petju Prešernove Zdravljice na Hribu svobode, v čast razglasitve neodvisnosti naše domovine v letu 1991, kot tudi slovesno prepevanje ob novi maši domačina g. Marjana Križaj v letu 1996, z neposrednim televizijskim prenosom slovesnosti na RTV Slovenija. Posebna pozornost je bila v vseh letih posvečena tudi vzgoji podmladka. Najmlajši pevci se prvih korakov med notnim črtovjem najprej učijo v otroškem pevskem zboru Zvonček, kjer sta za strokovnost in veselje do petja ves čas skrbeli obe že omenjeni zborovodji. Ko Zvončki odrastejo, se pridružijo članom odraslega pevskega zbora Zvon. Ob posebnih priložnostih, pa oba zbora zapojeta tudi skupaj. Pesem in petje pomenita tudi most zbliževanja, skupno premagovanje težav, prepotrebno sprostitev in topel občutek pripadnosti. Med člani zbora vlada prisrčno prijateljsko vzdušje, brez katerega gotovo ne bi zmogli vseh teh dolgih 20 let. Prijateljstvo je nemalokrat vodilo tudi v ljubezen in tako je bilo med pevci, člani zbora sklenjenih kar 7 zakonskih zvez. Tudi starostni razpon članov zbora je bil izredno širok, v družbi so prepevali pevci stari od 14 do 80 let, kar je popestrilo nešteto trenutkov, namenjenih družabnosti. Pevci se vsako leto skupno poveselijo ob Ceciljevanju, ko praznujejo god sv. Cecilije, ki je zavetnica cerkvenega petja, ob Miklavževanju, pri vsakoletnem druženju po polnočni božični maši in pri slovesnem skupnem velikonočnem zajtrku, na zaključnem pikniku, letnem izletu z gostovanjem v drugih slovenskih župnijah, člani zbora pa v krogu sopevcev radi praznujejo tudi svoje osebne praznike, kot so rojstni dnevi, godovi, poroke in rojstva otrok. Novosti iz naše knjižnice KNJIŽNE NOVOSTI SPLOŠNO 1. FINKELSTEIN, Ellen. Biblija AutoCAD-a 2002. Ljubljana: Pasadena, 2002. 2. JAKOPEC, Miloš. Bibliografija periodike na Dolenjskem : 1848-1993 Novo mesto: Knjižnica Mirana Jarca, 2002. 3. LVOTARD, Jean-Franpois. Postmoderno stanje : poročilo o vednosti, (Zbirka Analecta). 1. natis. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2002. 4. AMBROŽIČ, Melita (ur.). Strokovno posvetovanje, Radenci, 10. do 12. oktober 2001. Digitalna knjižnica : [zbornik referatov]. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2001. 5. AMBROŽIČ, Melita (ur.). Knjižnice in javnost: [zbornik referatov]. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije FILOZOFIJA 6. BESSER-SIEGMUND, Cora. Moč pozitivnih misli, (Ogledalo). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002. 7. CARTER, Philip, RUSSELL, Ken. Trening za uravnoteženje možganov : vaje, uganke in igre za ostritev obeh strani možganov. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2002. 8. JUNG, Carl Gustav, FRANZ, Marie-Louise von, HENDERSON, Joseph L., JACOBI, Jolande, JAFFE, Aniela. Človek in njegovi simboli. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002. 9. JERŠEK, Marjetka. Slovar vilinskih simbolov : kandelar. Ljubljana: Quatro, 10. PIEPER, Josef. Vera, upanje, ljubezen : filozofske razprave, (Zbirka Sidro, 23). Ljubljana: Družina, 2002 11. RAKOVEC, Radovan, ŠUŠTERŠIČ, Andrej. Geometrija tarot: skrivnost univerzalnega znanja in večne mladosti. Žabnica: Studio Odprti krog, 1998. 12. RAKOVEC, Radovan. Od prebujanja vesolja do prebujenja človeka. 2. izd. Žabnica: samozal., 2001. 13. RIJAVEC, Majda, MILKOVIČ, Dubravka. Srce & ljubezen : psihologija ljubezni, (Ogledalo). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002. 14. ŠKOF, Lenart. Sočutje med religijo in filozofijo : pot k Schopenhaueijevi etiki sočutja, (Acta theologica Sloveniae, zv. 2). Ljubljana: Družina, 2002. VERSTVO. BOGOSLOVJE 15. ANDRESEN, Gisela, ANDRESEN, Dieter. Knjiga knjig : Sveto pismo : zgodovina in sedanjost. Ljubljana: Družina, DRUŽBENE VEDE 16. BAN, Tatjana. Otrok ustvarja. L ponatis. Domžale: StudioHieroglifi 17. ŠTEFAN, Anja (ur.). Čudežni mlinček : ljudske pripovedi s celega sveta, (Zbirka Deteljica). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002. 18. DEPOLLI, Katja. Psihologija : uvod v raziskovanje : učno sredstvo za maturo. 1. natis. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2002. 19. Evropska unija na kratko. Ljubljana: Informacijski center Delegacije Evropske komisije v Sloveniji, 2001 20. ČEBULAR, Alenka (ur.), HEREK, Lidija (ur.), TSIGARIDAS, Elektra (ur.), TANCIG, Suna (ur.). Evropopotnica. 3. ponatis. Ljubljana: Urad Vlade RS za informiranje, 2001. 21. Lesene cokle : folklorne pripovedi iz Mežiške, Mislinjske in Šaleške doline, (Zbirka Glasovi, knj. 26). Ljubljana: Kmečki glas, 2002. 22. Moja prva knjižnica. Tržič: Učila International, 2002. 12 kartonk 23. Poklici, Za ljubi kruhek, (Zbirka Ali veš?). V Ljubljani: Karantanija 24. Pravilniki, sklepi in odločbe zakona o delovnih razmerjih. Kamnik: Koma, 25. Regionalni razvojni program za južno Primorsko : strateški del: (skrajšana verzija) = Regional develop-ment programme of south Primorska region : strategic part: (abridged version). Koper: Regionalni razvojni center: Centro regionale di svilupo, 2002. 26. ŠINKOVEC, Janez, TRATAR, Boštjan. Zakon o davčnem postopku : s komentarjem. Lesce: Oziris, 2002. 27. ŠPES, Damijan. Optimiranje davčnih obveznosti. L izd. Skoke: Bilans Trade, 2002. 28. Upravna akademija = Administrative Academy. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve, 29. Vizita : Trnovci: [letnik] 1984 : parkirni prostor pri Pizzeriji Park, 2002. Ilirska Bistrica, 2002 NARAVOSLOVJE 30. BAJD, Barbara. Moje prve dvoživke. L izd. Ljubljana: Modrijan, 2002. 31. BAJD, Barbara. Moje prve spomladanske cvetlice. 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 2002. 32. GOMBOLI, Mario. Spoznajmo dinozavre. Tržič: Učila International, 2002. 33. KOROŠEC, Branko. Naš prostor v času in projekciji: oris razvoja zemljemerstva, kartografije in prostorskega urejanja na osrednjem Slovenskem. Ljubljana: Geodetski zavod SR Slovenije, 1978. 34. ZWITTER, Tomaž. Pot skozi vesolje. 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 2002 UPORABNE VEDE 35. BOŽNAR, Malči. Zaklad iz čebeljega panja. Ljubljana: Kmečki glas 36. GOZNIK-ZORKO, Darinka, TOMAŽIČ, Dušan. Eksotične jedi. Slovenj Gradec: Kmetijska založba 37. GRANT, Amanda. Naravna hrana za dojenčke in malčke : popolna zdrava prehrana za otroke od rojstva do treh let. 1. natis. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2002. 38. GRELL-HANSOHM, Petra. Domača pasja kuharica. Ljubljana: Kres, 2002. r——————————————— — ———n I ZAHVALA ! DRUGA LISTA se zahvaljuje vsem volilkam in volilcem, I I ki ste oddali glas za nas. Prav tako se zahvaljujemo vsem I j prebivalcem te občine, ki ste z volitvami dokazali, da imajo ' lazi in prevare majhne noge in ste nosilce laži in prevar izločili , iz odločanja v občini Ilirska Bistrica. Iskrena hvala ! DRUGA USTA | L —___ —__________________—___J Popotovanje po naših vaseh - vas Koseze 28.11. 2002 Snežnik stran - 14 Koseze so razpotegnjeno naselje v Ilirskobistriški kotlini in ležijo en kilometer južno od mesta. Tu se od glavne ceste proti Reki odcepita cesti proti Veliki in Mali Bukovici. Pod naseljem je sotočje potoka Molje in reke Reke. Ob Molji je zaselek Rudnik. Travniki so zaradi močvirnatega sveta manj kakovostni. Naselje Koseze se omenja že v 13. stoletju - leta 1292, ko naj bi te kraje naselili kosezi »kmetski vitezi« premskega gospostva. Pogled na vas Koseze so vas, ampak so z leti izgubile tisto »vaško«, saj so postale pravo predmestje mesta. Priključene so na mestni vodovod, imajo kabelsko televizijo in veliko število malih obrtnikov in samostojnih podjetnikov. Ponašajo se z veliko obnovljenimi hišami in relativno mladim prebivalstvom. Kosežčanov je nekaj manj kot 400. Najstarejši vaščan j e star 93 let. V Obrtni coni Koseze je le nekaj obrtnikov. Zemljišče okrog njeje v lasti agrarne skupnosti Koseze, ki pa ni naklonjena k širitvi cone. V začetku vasi je v 80-tih letih nastalo novo območje z novogradnjami. Trgovinaje bila nekoč »Pri Bravinčevih« danes pa je v vasi PE trgovine Balasty d.o.o.. Včasih j e bilo na območju vasi zelo močno razvito kmetijstvo in živinoreja. Ko so začeli vaščani delati drugod sta ti dejavnosti počasi usahnili. Tako se danes le še nekaj družin ukvarja s kmetijstvom. Posledica tega je veliko zaraščanje krajine okrog vasi. Vas ima tri krake oziroma območja vasi. Prvi ob glavni cesti, drugi ob cesti za Veliko Bukovico in tretji na koncu ■vasi, ki mu domačini pravijo »cesarska cesta«. Vaščani so včasih gojili veliko običajev, ki so bili namenjeni madsebojnemu druženju, so pa do dandanes ohranili običaj šemanja in pobiranja dobrot po vas, kijih kasneje skupaj pojedo. Tudi shod, ki ga praznujejo 22. julija - sv. Magdalena, je ostal še vedno dan za druženje s sorodniki in sovaščani. Včasih so praznovali še krajevni praznik - 18. maja, obvezno so se moški spomnili deklet in žena na Dan žena 8. marca. Najbolj zanimiv običaj, ki so ga poznali v Kosezah pa je bila prav gotovo TRENTA. Na predvečer sobote, v petek so se vsi predšolski otroci in osnovnošolci, tja do 15 leta, zbrali in šli v hišo mladoporočencev oziroma enega izmed njiju, kije bil doma iz vasi in jim zapeli ter zaželeli veliko sreče v bodočem skupnem življenju. V Kosezah imajo tudi bend in kar nekaj mladih harmonikarjev. Bend sestavljajo štirje člani -Tadej, Simon, Erik in Sandi. Instrumentalno so oboroženi z bobni, dvemi kitarami in basom. Najbolj domač jim je grange. Imajo nekaj svojih lastnih pesmi, ki so večino instrumentalne. Na vajah se dobijo od 2 do 3 - krat na teden. Znano je, da so že v 19. stol. v ožji in širši okolici vasi Koseze pridobivali glino in izdelovali opeko v ročnih modelih predvsem za lastne potrebe, in odkopavali manjše količine premoga lignita za kurjavo. Leta 1930-1935 so neredih geološke raziskave in ugotovili, da se v notranjosti nahajajo zaloge lignita, do deset miljonov ton. V najmlajšem delu terciara, to je v pliocenski dobi, so reke okrog Bistrice začele zastajati. Nastalo je jezero in v njem so se kopičili peščeno glinasti sedimenti, v vodo pa je padalo tudi drevje, iz katerega je nastal lignit. Z izkopavanjem lignita so začeli leta 1938 na Zarečici, v Kosezah pa leta 1947. Uporabljali so vitla na ročni ter pozneje parni in električni pogon, pa tudi tračnice z rudarskimi vagončki. Lignit je bil v notranjosti med plastmi gline, debeline do dveh metrov. Najgloblji navpišni jašek na mestu današnjega ledinskega imena Brežine je bil globok 75 metrov. Poleg rudnika na Brežinah so odkopavali premog na kraju, ki mu danes pravijo »Pri Gojzdanovih«, pri »Kolnu« in delu vasi »Rudnik«. »Rudnik« je bil odprt med leti 1947 in 1950. V tem času so izkopali: LETO PROIZVODNJA V TONAH ŠT. ZAPOSLENIH 1947 17.820 127 1948 25.940 141 1949 32.560 152 1950 28.460 143 V stavbi uprave rudnika so naredili stanovanja. NMN to 10 c- __O O O g T- T- r- r- h- ■— «o to g 0 o ° 1 ..S Ss — w £30 Na začetku vasi, če se pripelješ z bistriške smeri, stoji ETA iz Cerknega. Leta 1982, je v novi tovarni dobilo delo približno 100 žensk. Izdelovali so termostate za bojlerje in druge aparate. Cez deset let je tovarna prišla v privatne roke in število zaposlenih se je zmanjšalo. Gostilna »Gršče« stoji na križišču pri odcepu za Veliko Bukovico in Soze. Je ena naj starejših gostiln v teh krajih, nihče pa prav zagotovo ne ve od kdaj pravzaprav tu stoji. Pri Grščetu je hišno Zadnja leta, še posebej pa z uveljavitvijo novega zakona o varnosti v cestnem prometu pa je promet upadel in so bili prisiljeni letos poleti gostilno zapret. PROJEKTA je zasebno - družinsko podjetje družine Mladinov, ustanovljeno junija 1995 leta, kar pomeni, da so praznovali 7. obletnico delovanja. Ukvarja s z arhitekturnim in gradbenim projektiranjem in z njim povezanim tehničnim svetovanjem. S trenutnimi razmerami, gospodarskim in finančnim položajom občineje povezan tudi obseg in vrsta njihovega dela. Tako se ukvarjajo predvsem z manjšimi posegi v prostor kot so: prizidki, garaže, dozidave, nadvišanja hiš, adaptacije, rekonstrukcije in novogradnje. Nudijo celostno pomoč pri pridobivanju gradbene dokumentacije. V zvoniku cerkve sv. Marije Magdalene, je zvon z letnico 1557, ki so ga med II. svetovno vojno zasegli Italijani in ga 1964 vrnili. V cerki je poslikava sv. Magdalene, avtorja Toneta Kralja. ime, dmgače se družina, ki ima gostilno piše Dovgan. Daleč naokrog j e najbolj poznana gospa Zofija, ki je bila gostilničarka dolgih 55 let. Rada se spominja tistih časov ko so, na semanji dan, prišli peš v mesto prebivalci z Mun, Studene gore in Staroda in se obvezno okrepčali pri njih - kuhali so se velikanski lonci juhe. Najbolj pa so bili znani po domačem golažu. Pri njih je bilo vedno veselo, saj je bila cesta proti Reki furmanska cesta in tudi vsi okoliški kmetje so vozili pridelke na reško tržnico. Spominja se kako so vaščani in drugi gostje radi kartali in balinali. Gospa Zofija je letos tudi dobila priznanje Ribiške družine Bistrica za dolgoletno prodajo ribiških dovolilnic. Balinišče v vasi Do sredine 50-tih let je bila v vasi osnovna šola do četrtega razreda. Danes številka Koseze 49. Klalo naprej stoji avtopralnica, kjer sta brata dvojčka Jožko in Ivan Koren odprla zasebno avtopralnico avtomobilov, avtobusov in kamionov. Že nekaj let uspešno Poslujeta. PRAŠIČERIJA PRI JAGODNIKOVIH Kmetija družine Jagodnik ali po domače » Pri Lačmanovih« v Kosezah Pri Ilirski Bistrici je prva kmetija na Primorskem, ki je svojo dopolnilno dejavnost te vrste, tudi uradno registrirala - tako imajo na kmetiji pravo mesnico v kateri lahko vedno kupite sveže svinjsko meso in suhomesnate izdelke. Na kmetiji delajo vsi: gospodar Pavel Jagodnik, njegova žena Marija ter hči Irena. S prašiči se kmetija ukvarja PRAŠIČEREJA Pavel Jagodnik 6250 ILIRSKA BISTRICA, Koseze 58 Tel.: 05/71-45-519, Mobitel: 050/650-669 dopolnilna dejavnost na kmetiji, ki zajema vzrejo, predelavo in prodajo svinjskega mesa. Trenutno imajo v že dobrih 150 let in v vseh teh letih so se dobro izučili o vzreji prašičev in Predelavi svinskega mesa. Gospopdar Je na dobri poti, da to dejavnost Prepustim že četrtemu rodu Jagodnikovih. Prašičjereja je organizirana kot svinjakih cca. 150 prašičev. Nosilka dejavnosti je Irena Jagodnik, ki je po poklicu mesarka. Prašiči so iz lastne vzreje in so hranjeni z domačo pridelano krmo. V ta namen sami pridelujemo krompir, bučnice, deteljo, zelenjavo in različne vrste žit. Gostilna »Majda« posluje od leta 1987 in ravno letos poleti so praznovali 15. obletnico delovanja. V njej je zaposlena lastnica maj da Prosen, pomaga pa jim sim Dejan. Pro hiši se reče tudi »Pri lonci«, kakor je bil nadimek pokojnega gospodarja. V gostilni vam prijazno postrežejo z raznimi napitki, poleti pa je prav lepo posedeti na terasi, kjer se odpira pogled na glavno cesto. Zdraven stoji tudi balinišče, kije postal zbirališče mladih koseščanov. Tu zabalinajo, klepetajo, se okrepčajo, vedno kaj novega povedo in se veselijo snidenja. Prav prijetno je poslušati tudi starejše - pravimo jim legende Kosez, kateri se še posebno radi spominjajo svojih mladih let. Te zgodbe postanejo zanimive ob prasketanju ognja v kaminu, zdaj ko se dolgi popoldnevi zgubljajo v mrak. Pred kratkim so v gostilni proslavili praznik sv. Martina s pečenimi kostanji in mladim vinom, kmalu pa bodo tukaj spet drugi prazniki ob katerih bo prav gotovo veselo in se bo tudi kaj zaplesalo. SlcuL M IRBIS d.o.o., družinsko podjetje s štirimi zaposlenimi, je proizvajalec profesionalnih čistilnih sredstev za posebne namene za najbolj zahtevno okolje in uporabnika. Čistila IRBIS so razvita v lastnih laboratorijih pod posebnimi pogoji, zato dosegajo najvišje kakovostne standarde čiščenja tako v profesionalni kot domači uporabi. Poleg uporabljenih visokokakovostnih sestavin so vse vsebine IRBIS čistil prijazne okolju ter uporabniku, saj so biorazgradljiva, brez fosfatov, delujejo v nevtralnem ali rahlo kislem območju in so dermatološko ter mikrobiološko testirana pri Zavodu za varovanje zdravja RS! IRBS čistila so najvišjega kakovostnega razreda, zato v primerjavi z običajnimi čistili hitreje in bolje dosežemo najboljše čistilne rezultate, pri tem pa ne obremenjujemo okolja ali očiščenih elementov. Primerna so za najzahtevnejše uporabnike kot so: vrtci, šole, gostilne, hoteli, mesnice, delikatese, ribarnice, mlekarne, pekarne, industrija, itd.. Podjetje IRBIS d.o.o. z lastno, dobro založeno trgovino spoštovanim kupcem, v povezavi s svetovno znanimi koncerni, zagotavlja celotno oskrbo z vsemi elementi čiščenja (čistilna sredstva, krpe, brisače, sanitarni program, ipd.). Nudi tudi svetovanje o sodobnih tehnologijah, zakonih, Marijan Macarol IRBIS d.o.o. Koseze 32c 6250 Ilirska Bistrica Tel:+386 (0)5 7100 280 Tel.:+386 (0)5 7100 281 Fa x: +386 (0)5 7100 285 GSM:+386 (0)41 883 542 www.irbis.si marijan-macarol@irbis.si standardih ter o uporabah enostavnih čistilnih sredstev in čistilnih tehnik za hitro doseganje odličnih čistilnih rezultatov. Pred leti so zgradili skladišče za nevarne snovi, eno redkih na Primorskem. V prihodnosti se pripravljajo za pridobitev certifikata ISO. Za pomoč se zahvaljujem: Venčki Bergoč, Barbari Kogovšek, Robiju Hreščaku, Zofiji Dovgan, Marijanu Macarolu, Marjetki Mladi nov in Mirjani Seizovič. OBISKALI SO NAS DELOVNO NA OS TONETA TOMŠIČA športov slabi, se skorajda nobeno tekmovanje v občini ne izvede, ne da bi na njem sodelovali tudi mi - bolj ali manj uspešno. Pohvala gre učencevm, ki se trudijo in želijo sodelovati in dosegati dobre rezultate, kot njihovim mentorjem, kijih pri delu vzpodbujajo in trenirajo.Večkrat imajo težavo že s tem, da sploh sestavijo ekipo ( premajhno število učencev ), pa so odbojkarice že tekmovale na državnem nivoju. Vsako leto so uspešni tudi na tekmovanjih v prometu. Tudi letos je bilo tako. Rezultati so bili že objavljeni v vašem časopisu, zato jih ne bom ponavljala. Zapisala sem samo nekaj podatkov in rezultatov. Drugi bodo prišli na vrsto, ko se bodo začela tekmovanja v znanju. Spoznali smo jo prejšnji ponedeljek, ko je prišla na prvi obisk. Je mladostna, živahna, vesela. Je dobra - prinesla nam j e cel zabojček breskvic, pomislite breskvice v novembru! Bile so odlične, saj jih je spekla in z ljubeznijo oblikovala naša babica. Je zanimiva - pripovedovala nam je o svojem otroštvu. Obiskovala je italjanski vrtec. Njeno otroštvo je bilo krajše od našega, saj je morala kmalu doma pomagati pri različnih opravilih. Mi smo ji peli, igrali, plesali in ona se nam je pridružila. Dve uri druženja in spoznavanja sta hitro minili. Obljubila nam je, da nas bo kmalu spet obiskala in nam pomagala pripraviti novoletno ŠKL, ŠKL, ŠKL Odločilni koš Uroša Gregorčiča Plesna skupina 69:68 ZA KOGA? ZA NAS! 9.10.02 V telovadnici OŠ Antona Žnidaršiča Deklice OS Antona Žnidaršiča proti OS Pivka. Tekma je bila zanimiva in pohvale vredna. Odločilni koš Uroša Gregorčiča, ki je skupino popeljal v prvo zmago v letošnji sezoni košarke. Gledalce so do dobra razveselili učenci Akrobatsko navijaške skupine VEVERICE. Z dobro voljo in ob prijetni glasbi, so zaplesale članice plesne skupine. Veseli smo bili vseh gledalcev in Skupina VEVERICE GOJENCI VDC-JA V domu starejših občanov v Ilirski Bistrici ima svoj sedež tudi Vzgojno delovni center (krajše VDC). Gojenci tega centra izdelujejo okraske, zlagajo kemične svinčnike, se učijo igric, prepevajo in še marsikaj. Skratka, nijim dolgčas. Učenci OS Jelšane smo jih še vsako leto doslej obiskali in jim popestrili dan. Toda letos je bil drugače, oni so obiskali nas. Vpetek, 18. oktobra, smo na šoli imeli športni dan. Ko smo končali s športnimi aktivnostmi, smo pripravili naš večnamenski prostor, saj smo pričakovali prijeten obisk. Skupina gojencev nam je zaigrala igrico Volk v VDC-ju. Igrico je napisala njihova mentorica Nataša Renko, zaigrali pa so nam jo gojenci sami. Naredili so zelo lepo in domiselno sceno. Lično izdelani panoji so bili opremljeni s čudovitimi slikami. Rdeča kapica je bila prikupna Tinka, volka pa j e zaigrala Sonja. Igrica nam pripoveduje o tem, da ima Tinka rojstni dan in se s košarico odpravi proti VDC-ju, kjer jo čakajo njeni prijatelji. Na poti jo sreča volk, ki jo vpraša, kam gre in kaj ima v košarici. To pa ni bil hudoben in nesramen volk, temveč volk, ki nebi Tinki nikoli storil nič hudega. To so tinkini sodelavci takoj spoznali, zato so ga sprejeli medse. Igrica je bila zelo smešna in zabavna, igrici pa, z eno besedo, odlični. Po končani igrici so naši otroci iz pevskega zbora z vodjo Nives Pirih gojencem za zahvalo zapeli nekaj pesmi. Druženje seje nadaljevalo tako, da smo vsi skupaj prepevali in dopoldan je hitro minil. In nekaj smo se hitro naučili. Čeprav so nekateri drugačni od nas, so nam pravzaprav enaki. Mislim, da smo dokazali, da se tega res zavedamo. Veselimo se ponovnega srečanja! Tina Turkovič, 8.r OŠ Jelšane VRTČEVA BABICA NA OBISKU BRONASTA SREBRNA ZLATA Tine Slavec 3.r. Martina Urbančič l.d Dominik Ludvik 3.r. Jure Ludvik 5.r. Sandi Simšič l.d Klemen Urbančič 6.r. Tjaša Žužek 6.r. Tea Novak 3.r. Urška Slavec 6.r. Maja Novak 8.r. Vrtec pri OŠ Jelšane je letos dobil svojo babico, to je Kajina babica ga.Kalčič Marija iz Sušaka. Kako je postala vrtčeva babica? Enostavno. Na planinskem pohodu na Sv. Katarino smo ji ponudili to vlogo in sprejelajo je skoraj brez razmišljanja. Kdo je naša babica? praznovanje. Mi pa smo ji podarili album z našimi risbicami. Veselimo se ponovnega snidenja. Otroci jelšanskega vrtca, vzgojiteljica Irena in pomočnica Marica Ker je v časopisu malo napisanega o naši šoli, sem se odločila, da napišem nekaj besed. Želim sporočiti, da tudi mi ustvarjamo, tekmujemo, sodelujemo v različnih akcijah, obstajamo. Oktober, mesec varčevanja, je za nami. Koliko kdo varčuje, ne vem. Toda na naši šoli smo se odločili, da bomo tudi letos zbirali star papir. Z zaslužkom si bodo učenci petega razreda pomagali pri plačilu zimske šole v naravi, kar nekaj dreves v gozdu pa bo lahko še naprej raslo - dve muhi na en mah. Ker smo tudi Eko šola, je bila RAZRED KG KG NA UČENCA l.D 298.5 23 1. 227.5 45.5 2. 439.5 55 3. 345.5 38 4. 170 42.5 6. 925 66 7. 437 62 8. 932 58 Skupaj 5457 61 motivacija še večja. Akcija je uspela nad vsemi pričakovanji. Sodelovali so učenci, učitelji in ostali delavci šole, starši ter drugi krajani. Veliko papirja je prišlo iz tovarn in podjetij v naših KS in občini. Vsi smo bili zelo aktivni. Kot se spodobi, so največ kilogramov zbrali učenci petega razreda - kar 1681.5. To je 120 kg na učenca. Čeprav nas je samo 90, smo ga zbrali 5457 kg - 61 kg na učenca. Nekateri posamezniki so se zelo izkazali. Med seboj so kar tekmovali, kdo bo prinesel največ papirja. razred učenec kg ld Uroš Tomšič 89 1. Jaka Fidel 46.5 2. Erik Keš 115 3. Tea Novak 190.5 4. AnžeŠtajnrajh 58 5. Martin Volk 197 6. Mateja Barbiš 108 7. Eneja Porta 280 Še enkrat naj se zahvalim vsem, ki so nam pomagali pri tej akciji in s tem pomagali petošolcem in ohranitvi 66.-ih dreves (to so izračunali učenci pri informacijski delavnici na šoli). Vsako leto pa v oktobru nabiramo divji kostanj, ki ga lovci LD Trnovo odkupijo in z njim hranijo gozdne živali pozimi. Čeprav je bila letošnja letina bolj slaba, smo ga vseeno nabrali 560 kg. Zaslužen denar gre učencem tretjega in četrtega razreda za letno šolo v naravi. Pa naj še kdo reče, da nismo varčni. Naši učenci pa niso uspešni samo pri takih akcijah, ampak tudi na različnih tekmovanjih ( v znanju in športu ). Na jesenskem občinskem krosu so prejeli kar deset medalj, kar j e za tako majhno šolo velik uspeh. Čeprav so naši prostorski in materialni pogoji za treniranje različnih Tudi tu po uspehih ne zaostajamo za ostalimi šolami. Dobili smo novo občinsko vodstvo. Upam, da bodo imeli posluh za šole in izobraževanje otrok ter dali več denarja v ta namen- žal, brez njega tudi tu ne gre. Zdravi in izobraženi ljudje pa so ogledalo države. Upam, da tudi naše občine. Anica Prosen OŠ Toneta Tomšiča Knežak čestitk sošolcev ter učiteljev. Na naslednji tekmi, 6.11.02, se bomo potrudili in vas še bolj razveselili. En ŠKL-jevski pozdrav vsem mladim po srcu. Peter Jerše, Primož Stegu, Saša Galekovič nežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 250,00SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@siol.com ali ga-commerce@siol.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Laszlo Balazs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grij, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Šlenc, Igor Štemberger, Heda Vidmar, Bojan Oblak in Aleš Zidar. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s.p. Naklada: 1500 izvodov . Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. GRIPA IN PREHLAD KORONARNO DRUŠTVO VABI Z jesenjo, potem ko nastopijo hladni meseci, se v naše kraje sleherno leto prikrade gripa (influenca), to je bolezen, ki jo povzročajo virusi. Gripa je akutna virusna bolezen dihal, ki jo spremlja vročina, glavobol in bolečine v mišicah. Za razliko od drugih prehladnih bolezni gripa lahko traja do 7 dni. Pogosto se pojavijo resni zapleti s pljučnico. Starejši ljudje in kronični bolniki so v večji nevarnosti zaradi zapletov. Zaradi tega v epidemijah gripe število sprejemov v bolnišnice močno naraste. V naj večji nevarnosti zaradi gripe in njenih zapletov so ljudje, starejši od 65 let. Gripo prepoznamo po njenih značilnostih, čeprav se jo težko loči od drugih prehladnih bolezni, kijih povzročajo ostali virusi. Gripa je pomembna zaradi hitrosti širjenja, velike zbolevnosti in resnih zapletov, katerih povzročitelji so virusi ali bakterije. Povzročitelj se prenaša s kužnimi kapljicami po zraku zlasti v zaprtih prostorih. Gledanje na gripo kot na nepomembno bolezen je Povsem zgrešeno. Zaradi svoje množičnosti in pogosto težkega poteka zlasti pri starejših ljudeh, srčnih, pljučnih in drugih kroničnih bolnikih, Predstavlja gripa velik zdravstveni in gospodarski problem. Ker v številnih primerih ta bolezen Poteka blago in zanjo zboli malo ljudi, nas to odvrača od misli, da seje pred gripo nujno zaščititi s cepljenjem. Večkrat smo tudi prepričani, da bomo morebitni bolezni kos že z nekaj skodelicami vročega čaja ter tabletami Proti vročini, bolečinam in kašlju. Vsem zapletom gripe se izognemo ali zaplete omilimo, če se pravočasno cepimo z ustreznim cepivom. POTEK GRIPE Virus gripe se prenaša s kužnimi kapljicami, ki jih širijo bolniki s kašljem in kihanjem in pa z neposrednim stikom z bolnikom. Znaki bolezni: nenaden začetek z mrzlico, mrazenjem, visoko vročino do 40 0 C, ki prek dneva malo niha in iraja 3-5 dni. V glavnem suh kašelj, kihanje, prehlad, hud glavobol, bolečine in trganje v mišicah in sklepih, predvsem v nogah, solzenje, Pekoč občutek v očeh, vnetne spremembe v zgornjih dihalnih poteh, boleče grlo, bolečine v prsnem košu, splošna šibkost, zbitost, želja po ležanju. Potek: četrti ali peti dan vročina pade, počutje je veliko boljše in bolnik dobi občutek ozdravljenja, vendar se pokašljevanje in občutek izčrpanosti vlečeta še več dni ali nekaj tednov. Gripa ima hujši potek pri bolnikih z različnimi kroničnimi boleznimi, zlasti srčnimi, pljučnimi, ledvičnimi in presnovnimi. Pri teh bolnikih je temperatura dolgotrajnejša, kašelj je vse hujši, so bolj prizadeti, pogosteje se pojavijo zapleti. Tudi okrevanje traja pri teh bolnikih dlje časa. Najpogostejši zapleti gripe so: virusna pljučnica, bakterijska pljučnica, vnetje obušesne žleze slinavke, hude bolečine v mišicah, vnetje srčne mišice in vnetje osrčnika, zapleti v osrednjem živčevju, ter dodatne bakterijske okužbe. PREPREČEVANJE Okužbam z virusi prehlada se ne moremo izogniti. Lahko pa z zdravim načinom življenja okrepimo obrambno sposobnost organizma, tako da čim redkeje zbolevamo. Zdrav način življenja je zelo pomemben. Hrana naj bo bogata z vitamini in minerali, zato naj jedilnik vsebuje čimveč zelenjave in sadja. Gibajmo se na svežem zraku, ukvarjajmo se s športom, izogibajmo se stresu. V času gripe in prehladov se izogibajmo množic ljudi (npr. gledališča ali druge množične prireditve), še bolj skrbimo za higieno, predvsem rok. Pred gripo se lahko zaščitimo tudi z vsakoletnim cepljenjem, ki bolezen prepreči ali vsaj ublaži njen potek in možnost zapletov. CEPLJENJE Kot za številne druge bolezni tudi za gripo velja, daje cepljenje najbolj zanesljiv način preprečevanja. Ker cepivo postane polno učinkovito proti koncu drugega tedna po cepljenju in se prvi primeri gripe pojavljajo jeseni, je najbolj primeren čas za cepljenje oktober in november. Manj smiselno je cepljenje proti koncu zime, saj je pričakovano število gripoznih vnetij spomladi razmeroma majhno. Cepljenje proti tej bolezni ima torej velike zdravstvene ter družbenogospodarske koristi. Cepivo proti gripi vsebuje viruse influence A in B tistih podtipov, ki so povzročali okužbe v pretekli sezoni in za katere se predvideva, da bodo krožili v naslednji sezoni. Učinek cepiva je slabši pri mlajših otrocih, pri starejših od 65 let in pri nekaterih kroničnih bolnikih, torej prav pri tistih, ki gripo prebolevajo teže in z več zapleti. Vendar pa tudi pri teh bolnikih cepivo sproži vsaj delno zaščito, ne prepreči sicer bolezni v celoti, prepreči pa težji potek in zaplete. Zaščita je kratkotrajna, le nekaj mesecev, zato j e potrebno cepljenje pred vsako sezono ponoviti. Stranski učinki po cepljenju so redki. Manj kot tretjina cepljenih ima rdečino in oteklino na mestu vnosa cepiva. Redko se lahko nekaj ur po cepljenju pojavijo vročina, utrujenost in bolečine v mišicah, težave minejo v enem do dveh dneh. Ker se cepivo prideluje na piščančjih zarodkih, se odsvetuje uporaba cepiva proti gripi tistim ljudem, ki jim uživanje jajc povzroči hudo preobčutljivostno reakcijo. Cepljeni pa ne smejo biti tudi tisti, ki so preobčutljivi na piščančje beljakovine ali na katere druge sestavine cepiva. Cepljenje se odloži pa pri tistih, ki prebolevajo akutno bolezen z vročino. Cepljenje se priporoča vsem, saj se s tem zmanjša možnost, da bodo zboleli. Posebno pa se priporoča tistim, pri katerih j e večje tveganje, da bodo prebolevali težjo obliko bolezni in imeli zaplete. Med odraslimi se cepljenje priporoča kroničnim bolnikom, vsem starejšim od 65 let, varovancem domov za ostarele, zdravstvenemu osebju in ljudem v poklicih, kjer j e več stikov z ljudmi in večja možnost za okužbo. ZDRAVLJENJE Kaj storiti, če vas gripa in prehlad kljub preventivnim ukrepom vseeno doletita? Pri gripi in prehladu moramo čimveč počivati, piti veliko tople tekočine, za krepitev obrambne sposobnosti organizma zaužiti čimveč vitamina C (kivi, limone, pomaranče..) ter za lajšanje bolečin in zniževanje zvišane telesne temperature vzeti ustrezno zdravilo. Gripa v večini primerov izzveni sama po sebi v enem tednu in ne pušča posledic. Daljše trajanje in slabša napoved poteka bolezni je v primeru zapletov. Če traja vročina pri odraslih ali otrocih več kot tri dni in jo spremljajo še drugi bolezenski znaki, se morate posvetovati z zdravnikom. Koronarno društvo Postojna, je bilo ustanovljeno leta 1999. Danes šteje okrog 160 članov. Društvo deluje v Postojni, Pivki in Ilirski Bistrici. Namen društva je preprečevati nastanek in napredovanje srčnih bolezni z navajanjem na zdravo prehrano, redno telesno dejavnost, ki jo društvo tudi organizira, z opustitvijo kajenja, z izobraževanjem, s pohodi in veselim druženjem. Strokovni vodja društva je g. Ivan Ržek, dr. med. V Ilirski Bistrici poteka telovadba po naslednjem razporedu: torek od 19,00 do 20,00 ure; četrtek od 18,00 do 19,00 ure v OŠ “Dragotin Kette” v Ilirski Bistrici ter ponedeljek in sredo od 19,00 do 20 ure v Otroškem vrtcu Trnovo. V Koronarni klub se lahko včlanijo: 1. Bolniki - z ishemično boleznijo srca - po srčnih operacijah - v stabilnem obdobju srčnega popuščanja 2. Zdravi, z dejavniki tveganja Pod tem geslom je potekala akcija ob 21. novembm - mednarodnem dnevu brez tobaka. Pobudnik akcije je bil Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Namen akcije je bil opozoriti na probleme, ki so povezani s kajenjem. Akciji se je pridružil tudi Referat za zdravstveno vzgojo pri Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica. Skupaj z učenci 5. b razreda OŠ “Antona Žnidaršiča” iz Ilirska Bistrice smo se ob sistematskem pregledu pogovarjali o škodljivosti kajenja. Nato so učenci izdelali plakat na katerem so prikazani učinki kajenja ter načrt klinike za zdravljenje odvisnosti od tobaka, napisali program, kako bi pomagali sošolcu, ki se želi odvaditi kajenja, izdelali čestitke ob obletnici prenehanja kajenja, vizitke s podporo k prenehanju kajenja ter priponke za nekadilce. Zanimive izdelke, predvsem pa ideje učencev, si lahko ogledate na oglasni deski v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica. Učence, ki so sodelovali v akciji je Inštitut za varovanje zdravja RS tudi nagradil s skromnim darilcem - komplet - ateroskleroza - hipertenzija - sladkorna bolezen - hiper/dislipidemije - kajenje - prekomerna telesna teža - premajhna telesna aktivnost - stres 3. Ožji družinski člani, ki z obiskovanjem KK lahko bistveno pripomorejo k spremenjenemu življenskemu slogu bolnikov. 4. izjemoma zdravi, ki bi v koronarnem klubu delali prostovoljno. V kolikor razmišljate, da bi morda tudi vi lahko izboljšali svoje zdravje s pomočjo koronarnega kluba, se posvetujte o vaši nameri s svojim osebnim zdravnikom, oziroma se kar odpravite na eno izmed organiziranih telovadb, kjer boste dobili podrobnejše informacije. Obrnete se lahko tudi na ga. Rolih Jožo iz Male Bukovice. DOBRODOŠLI V KORONARNEM DRUŠTVU! suhih barvic in balonček. Učencem se tudi sama iskreno zahvaljujem! Andreja Rebec, referent za ZV v ZDII. Bistrica ' I DVANAJST NOVORO- JENČKOV V mesecu oktobru je v postojnski porodnišnici prijokalo na svet 90 novorojenčkov; od tega kar dvanajst bodočih “bistrčanov”, osem deklic ter štirje fantje. V Knežak sta prišli Živa ter Veronika, v Šembije Nika, v Jelšane Špela, Dolnji Zemon Tjaša, v Zabiče Elena, v Tominje Klavdija, na Pregarje Domen ter v Ilirsko Bistrico Luka, Sabina, Jakob ter Jan. Vsem očkom in mamicam iskrene čestitke. Bojana Urh Bojana Urh, v.m.s., univ.dipl.org. Lekarriajllirška Bistrica -- s -"G - 11 743?- % a 'Fax"'j" '' cuj KB . i LEKARNA to i ni m n \ i Delovni čas: I I II Delavnik Sobota Nedelja in prazniki - od 7:00 do 19:00 od 7:00 do 14:00 Zaprto Dežurstva Delavnik Sobota Nedelja in prazniki ” od 19:00 do 21:00 od 19:00 do 21:00 od 9:00 do 12:00 in od 18:00 do 19:00 & m —- — “POSVOJITE KADILCA -ZDRAVJE JE MOJE ŽIVLJENJE” ODRASLI SKAVTI NA SNEŽNIKU Društvo se predstavi Tokrat v Snežniku prvič berete o odraslih skavtih, zato naj se najprej na kratko predstavimo. Skupina niti ni tako nova, kot sije mogoče kdo mislil ob branju naslova. Delovati je začela že v šolskem letu 1998/1999 pod vodstvom voditeljev iz bistriškega (mladinskega) skavtskega stega. V njej so zbrani starši skavtov, skavtski voditelji, ki niso več aktivni v mladinskem gibanju in druge odrasle osebe, ki so se nad skavtsvom navdušile šele v odraslih letih. Člani, na začetku še čisto nevešči skavtskega načina življenja, smo se prvo leto predvsem seznanjali z le-tem, pa še z zakoni, veščinami, pravili, metodami ipd. Včasih so nas v to uvajali tudi otroci. Naslednje leto smo se že začeli bolj intenzivno družiti z odraslimi skavti širom Slovenije. Skupaj smo se odločili, da se odrasli skavti tudi uradno organiziramo v društva, ki so na nacionalnem nivoju povezana v zvezo. Prav kmalu nas je med svoje člane sprejela tudi mednama organizacija odraslih skavtov (International Scout and Guide Fellowship), saj so bili navdušeni nad našimi aktivnostmi in množico mladih članov. Bistriški odrasli skavti še vedno tesno sodelujemo z domačim mladinskim stegom, vključujemo se v aktivnosti v domačem kraju in okolici, sodelujemo z odraslimi skavti iz drugih koncev Slovenije in smo skupaj z Prvi postanek pri kapelici sv. Gabirjela italijanskimi in avstrijskimi odraslimi skavti celo ustanovitelji odrasloskavtske regije Alpe Jadran. Med glavne skavtske naloge spada življenje v naravi, ki obsega tudi skrb za naravno in kulturno dedišlino. Bistriški odrasli skavti smo se odločili za raziskovanje krajev v naši neposredni bližini. Tako smo se letos večkrat odpravili v snežniške gozdove. Našo pozornost so poleg naravnih lepot vzbudile lepo obnovljene kapelice. Nekatere so postavljene ob cestah in jih opazi vsak obiskovalec Snežnika, druge pa se skrivajo v odmaknjenih delih gozda a zato nudijo prav posebno doživetje, ko jih odkrijemo. Zasluge za to, da so kapelice rešene propadanja in jih lahko še danes občudujemo nosijo “ljubitelji snežniških gozdov”, ki v svojem prostem času in z lastnimi sredstvi te kapelice vztrajno obnavljajo. Septembra smo odrasli skavti iz Ilirske Bistrice v snežniških gozdovih organizirali enodnevni tabor odraslih Zbor udeležencev na Sviščakih skavtov na katerem so se nam pridružili še skavti iz Postojne in Stepanje vasi (Ljubljana). Gostje so bili nad kraji in njihovimi skritimi zakladi ter programom tako navdušeni, da so si še to jesen želeli povzpeti se tudi na Snežnik. Tako se je rodila ideja o vseslovenski odpravi odraslih skavtov na Snežnik. Zadnjo oktobrsko soboto se je v zgodnjih jutranjih urah na Sviščakih zbralo okrog 50 skavtov vseh starosti iz sedmih slovenskih bratovščin; iz Domžal, II. Bistrice, Logatca, Novega mesta in iz treh ljubljanskih bratovščin. Bisričani smo obiskovalce pričakali v eni izmed tamkajšnjih počitniških hišic s toplim čajem, kavo in piškoti, načelnik zveze odraslih skavtov Slovenije Aleš Čerin j e imel pozdravni govor, p. Primož Kovač nas je na pot pospremil z duhovno mislijo in že smo Obnovljena kapelica sv. Kozme in Damijana korakali proti kapelici sv. Gabrijela, kjer je bil naš prvi postanek. Pri kapelici smo gostom povedali nekaj o njenem nastanku, obnovi, pomenu zavetnika Gabrijela za Siščake, kar smo pač do sedaj izvedeli od poznavalcev ali prebrali v literaturi. Ob kapelici smo prižgali svečo, zapeli pesem in že smo pot nadaljevali po gozdni poti proti vrhu Snežnika. Gosta megla, ki nas je spremljala že iz doline, ni dovolila našim očem, da bi se naužile lepot. Lepi razgledi, ki smo jih potihem pričakovali, in narava v jesenskih barvah, so ostali zastrti v megleni sivini. Na vrhu nam j e dobrodošlico izrekel še močan veter in nas napodil v zavetišče. Tam je bil na vrsti družabni del izleta, spoznavanje, malica, petje. Ker so jesenski dnevi precej kratki, smo se kmalu odločili za spust. Po ponovnem okrepčilu na Sviščakih smo se odpravili še k kapelici sv. Kozme in Damijana. Obnova te kapelice je bila zaključena letos jeseni, z blagoslovom, na prvo oktobrsko nedeljo. Takrat je kapelica dobila čudovito upodobitev svetnikov Kozme in Damijana, ki ju je iz lesa izdelal domači umetnik g. Romeo Volk. Kapelico je blagoslovil g. Viljem Čušin, nekdanji bistriški kaplan in sedanji triglavski župnik (župnija Bovec in Log pod Mangartom). Ob tej kapelici smo imeli zaključno mašo, v naravi, kot se za skavte spodobi. Srečanje smo zaključili z dogovori o nadeljnjem sodelovanju, o novih načrtih. Sledili so še pozdravi, zahvale in obljuba, da se v te kraje, polne mnogih skritih zakladov, zagotovo spet vrnemo. Katja Rutar (Leteča Lastovka) in Jože Grahor (Razmišljujoči Lastovček) KOZMETIČNI SALON Cesta v staro vas, Postojna Tel.: 05/7261754 V mesecu decembru 10% popust na permanentni meke up 7. decembra 2002 tečaj REIK1, sistem naravnega zdravljenja Nudimo: - umetne nohte in nego naravnih - depilacijo in epilacijo - nego obraza z molekularnim kisikom, algami in vitamini - odprava celulita, hujšanje in čvrstitev kože na telesu DRUŠTVO ŽIVINOREJCEV Društvo živinorejcev je bilo ustanovljeno zaradi združevanja govedorejcev v naši občini, ki so po stečaju Kmetijske zadruge ostali povsem neorganizirani. Društvo šteje 30 članov, ki skupno nastopajo v strokovnih, upravnih in drugih organizacijskih ter sorodnih društvih doma in v tujini. Namen ustanovitve društva je torej povezovanje in zastopanje rejcev govedi. Rejci preko društva sodelujejo pri selekcijskem delu, nabavi in izmenjavi plemenskih živali, udeležujejo se strokovnih predavanj, seminarjev in ekskurzij ter sodelujejo na sejmih in razstavah plemenskih živali in izdelkov. Po brošuri Kmetijska Tržnica Dom na Vidmu O ) Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel. 05/71-41-344 mm ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 ■ VIDEO TOP 10 VHS ■ 1.15 MINUT SLAVE-triler m 2. HART0VA VOJNA • vojni ■ 3. SESTREUENI ČRNI JASTREB- vojni ■ 4. OCEAN'S ELEVEN: IGRAJ SVOJO IGRO • akcija ™ 5. GOSPODAR PRSTANOV • avantura e 6. VOHUNSKE SPLETKE-triler ■ 7. SNIF-triler ■ 8. FULL GASII. ■ komedija "9. ŽENSKA ZA ZNORET-komedija m 10. ČRNI VITEZ -komedija kolISter Dolenje 2a 6254 Jelšane , _______> - ■■ "‘j' : I ' r> !. I -- i j*Nudimo veliko izbiro OPEL-©- rr:; ~ Pooblaščeni servis Prodaja vozil pavidptaščev, / : - amortizerjev, ; - izpušnih sistemov, / #—- --------- - zavornih sistemov, Originalni rezervni deli - alu-platišč in n , , - servisne usluge Dodatna oprema , TRGOVINA: 05/788-60-10, AVTOSALON; 05/788-60-09 PE ILIRSKA BISTRICA: 05/710-14-30 Delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. \ ZAHVALA VOLILCEM ZVEZA ZA PRIMORSKO Občinska organizacija Zveze za Primorsko Ilirska Bistrica se zahvaljuje | vsem, ki so na volitvah 10.11. 2002 oddali svoj glas naši listi in našemu I kandidatu za župana. Prepričani smo, da se boste udeležili drugega kroga volitev za župana ^ I Občine Ilirska Bistrica in svoj glas oddali kandidatu, ki je po vaši presoji I I primernejši. I L — — — — I OBČINSKI ODBOR ZZP ILIRSKA BISTRICA | TABORNIŠKE NOVICE BISTRIŠKE GASILSKE NOVICE V novembru so potekali tedenski sestanki taborniških vodov skoraj že nemoteno. Ker je naš mali taborniški dom, na obrobju Kinderjevega parka, v fazi prenavljanja, gostujemo na obeh osnovnih šolah. Nekateri vodniki pa se s člani svojih vodov dobivajo kar v lastnih hišah. Še v oktobru smo Ruševci en vikend namenili mednarodni akciji JOTI (jamborec on the internet). V prostorih Mladinskega centra Sokolski dom smo gostovali v noči s sobote 19.10. na nedeljo 20.10. in klepetali preko raznih internetnih klepetalnic s skavti iz Slovenije in tujine. Zadnji vikend v oktobru pa nam je končno uspelo izpeljati tudi področno akcijo NNN (Na nikogaršnjo noč), katero smo morali pred tem že trikrat odpovedati zaradi slabega vremena. NNN je nočni pohod na Slavnik, kjer so se zbrali taborniki iz južnoprimorsko-notranjskega področja ter ob zabavnih igrah kasneje pričakali nov dan. Takorekoč direktno s Slavnika so se gozdovniki in popotniki v ponedeljek 28.10. peš odpravili v Črni dol, na letošnje štiridnevno jesenovanje. Tam so se nam pridružili še trije popotniki z vodnico Hazo iz rodu Franc Lešnik iz Miklavža. Ker nam je šlo vreme na roko, smo dneve preživljali zunaj. Podrli smo star stolp °b vhodu na črnodolsko jaso. V naslednjih mesecih ga nameravamo nadomestiti z novim in tudi tako (med drugim) obeležiti 50 let našega delovanja. Naslednje leto namreč rod Snežniških Ruševcev praznuje abrahama. En dan jesenovanja smo izkoristili še za izlet na Bližnji Planinc in se na poti nazaj ustavili na Sviščakih, kjer smo si privoščili dobro joto za kosilo. Nekje pred 1.novembrom pa je skupina starejših tabornikov sobotno dopoldne namenila spomeniku Ill.prekomorske brigade pri stari šoli. »Partizan« je namreč stal ves zaraščen in skorajda že neugleden, zato smo se odločili počistiti njegovo okolico, nekoliko porezati grmovje, ki ga je zastiralo in populiti plevel na njegovi tlakovani okolici. Poleg vsega programa pa to jesen naše Grče (najstarejši) pridno hodijo na delovne akcije v Črni dol. V okviru teh smo tako ob koči dobili novo latrino (WC), ki je v primerjavi s staro, sedaj že podrto in zakopano, prav luksuzna. Tudi okolica koče je očiščena in miza ter klopi pred kočo znova polakirane. Konec septembra, 29.09., je v Črnem dolu potekalo tudi tradicionalno srečanje Grč (Kluba starih mačkov) z golažem, polento in športno-zabavnimi igrami, med katerimi je bilo seveda najbolj priljubljeno balinanje. Tako delavno torej potekajo jesenski dnevi pri tabornikih. In medtem, ko to berete, taborniki zagotovo spet počnejo kaj koristnega... ali pa vsaj zanimivega. Za RSR, IRIS-DINA Prostovoljno gasilsko društvo II. Bistrica, je v mesecu oktobru, mesecu požarne varnosti pripravilo vrsto preventivnih in operativnih nalog. V preventivnih akcijah je naše društvo s sodelovanjem obeh osnovnih organiziralo natečaj za najboljši spis, pesem ali risbo na temo »Strokovno vzdrževanje objektov in naprav«, kije bila tema letošnjega meseca požarne varnosti. Za 3 razrede OŠ Dragotina Ketteja, 4. razrede OŠ Antona Žnidaršiča ter starejše otroke vrtca Jožefa Maslo smo pripravili prikaz gasilske dejavnosti. Kot preventivno dejavnost smo tudi letos v knjižnici Jožefa Maslo pripravili gasilsko razstavo. V mesecu oktobru smo izvedli dva operativna usposabljanja, kjer so člani obnovili znanje pri delu z opremo in orodjem društva, specjalistično usposabljanje pa je bilo tudi z tehničnimi reševalci in gasilci, ki so usposobljeni za reševanje pri razlitju nevarnih snovi. Za zaključek meseca je društvo pripravilo operativno vajo »ŽELEZNICA 2002« v kateri je bilo prikazano ukrepanje v primeru prometno - železniške nesreče z uhajanjem nevarne snovi. Pri tej vaji so gasilci prikazali tako strokovni kot širši laični javnosti potek ukrepanja gasilske enote v primeru prometno -železniške nesreče z uhajanjem nevarne snovi. Poudarek je predvsem na prikazu ukrepanja gasilcev v primeru takšne nesreče, prikazu opreme katero ima na razpolago PGD II. Bistrica ter nenazadnje tudi strokovnemu izpopolnjevanju članov PGD II. Bistrica. Reševanje ponesrečenca in zatesnitev jaška za meteorno vodo Predpostavka vaje je bila, da pri sestavljanju vlakovne kompozicije delavci železnice prestavljajo vagon cisterno, za prevoz nevarnih snovi po tovornem tiru. V trenutku, ko se cisterna približuje nezavarovanemu prehodu čez železniški tir, pripelje z neprilagojeno hitrostjo po cesti, katera prečka tir, osebno vozilo. Pride do silovitega trčenja, pri katerem vagon cisterna, katera prevaža nevarno snov, utrpi hujšo poškodbo, katere posledica je iztekanje nevarne snovi iz vagona -cisterne. Voznik ostane vkleščen v vozilu iz katerega prične iztekati gorivo. Obstaja nevarnost samovžiga, ogrozitve življenja osebe v osebnem vozilu in požara na vagonu - cisterni v kateri je nevarna snov za katero se kasneje ugotovi, daje plinsko olje, torej zelo vnetljiva nevarna snov. Potrebno je hitro in učinkovito ukrepanje. Predvsem preprečitev samovžiga osebnega avtomobila, reševanje in nudenje prve pomoči ukleščenem v osebnem vozilu, zavarovanje in preprečitev uhajanja nevarne snovi ter izvedba ustreznih ukrepov za preprečitev vžiga nevarnih snovi. Delavci železniške postaje o nesreči nemudoma obvestijo pristojni center za obveščanje in alarmiranje na številko 112 ter poskrbijo za takojšnje osnovno zavarovanje kraja nesreče. Center za obveščanje sproži postopek alarmiranja ustreznih služb, pristojnih za ukrepanje v tovrstnih nesrečah. O nesreči obvesti pristojno policijsko postajo, reševalno postajo zdravstvenega doma ter osrednjo gasilsko enoto v II. Bistrici. Po prihodu na kraj nesreče, delavci policijske postaje po nalogu vodje intervencije poskrbijo za ustrezno zavarovanje kraja nesreče, evakuacijo delavcev železniške postaje ter zaprejo in preusmerijo promet. Istočasno zahtevajo posredovaje delavcev cestnega podjetja Koper za postavitev ustrezne prometne signalizacije.Po prejemu obvestila dežurni gasilec PGD II. Bistrica organizira nastop operativnih sil po načrtu v naslednjem zaporedju: 1. - hitro tehnično vozilo ( HTV ) VW kombi za posredovanje pri nesrečah z nevarnimi snovmi in posadko z 5 gasilci in poveljnikom, 2. - HTV Nissan za posredovanje pri prometnih nesrečah in 3 gasilci, 3. - gasilsko vozilo cisterna-visoki tlak Bremach (GVC 1) z 10001 vode in 3 gasilci, 4. - vozilo za prevoz moštva Nisan (VPM) in 5 gasilci, 5. - GVC Zastava 650 - 2200 1 vode, 220 1 penila in 3 gasilci, 6. - GVC TAM 190 - 60001 vode in 3 gasilci 7. - GVC TAM 150 - visoki tlak 2800 1 vode in 6 gasilcev, 8. - GVC TAM 5500- 22001 vode in 6 gasilcev. Po prihodu 1 in 2 gasilskega vozila na kraj intervencije poveljnik takoj opravi ogled kraja nesreče. Glede na dejstvo, da je vagon - cisterna poškodovan in je ustrezna predpisana označitev nevarne snovi na vagonu -cisterni poškodovana, ni mogoče z gotovostjo ugotoviti katera nevarna snov je predmet prevoza, zato vodja intervencije izda povelje za pričetek reševanja in sicer: 1. vodji 1.vozila ukaže natančnejši pregled poškodovanega osebnega vozila in potnikov ter pregled poškodovanega vagona - cisterne s strani dveh napadalcev, ustrezno opremljenih s predpisanimi zaščitnimi sredstvi (plinotesne obleke in izolimi dihalni aparati - IDA ),ter identifikacijo iztekajoče snovi, 2. poveljujoči intervencije preko centra za obveščanje Postojna zahteva od pristojnih delavcev železniške postaje lokalen izklop električne energije in poroča o nesreči ter zahteva takojšnje alarmiranje ustreznega števila gasilcev in obveščanje ustreznih služb (zdravnika in reševalce, CZ II.Bistrice, požarnega inšpektorja, inšpektorja za okolje in prostor, višje kategorizirane enote za reševanje v primeru razlitja nevarnih snovi- ZGRS-Sežana, poveljnika GS II.Bistrice, zagotovitev ustreznega nadomestnega vagona-cisterne za pretakanje nevarne snovi oziroma ustreznega drugega prevoznega sredstva ter zagotovitev usposobljenih in ustrezno opremljenih delavcev za izvedbo prečrpavanja nevarne snovi). 3. Na osnovi ogleda nesreče napadalci L vozila dajo poročilo: - v poškodovanem vozilu je ukleščena oseba, katera zaradi hlapov težko diha - iz vagona-cisterne izteka pri iztočni cevi nevarna snov (plinsko olje) - v bližini je odtočni jašek za meteorno vodo 4. poveljujoči označi poveljniško mesto (rdeča zastavica) od koder vodi in nadzira intervencijo 5. po prihodu dodatnih gasilskih vozil in reševalnega vozila, poveljnik intervencije razporedi vozila na ustrezna mesta ter poda natančnejša navodila posadkom vozil za izvedbo same zaščite in reševanja kot sledi: zatesnitev cisterne s tesnilnimi čepi in blazino, označiti delovno cono v širini 25m, reševanje vkleščenega voznika iz vozila, po nalogu zdravnika postavitev ket-a ponesrečencu ter izrez in umik ponesrečenca iz cone nevarnosti, obvezna uporaba izolimih dihalnih aparatov za reševalce in rezervne maske za ponesrečenca, varovanje mesta nesreče, postavitev lovilne posode pod cisterno ter okrog cisterne črevesa napojena z vpojnim peskom, zatesnitev jaška za meteorno vodo, izdelati srednjo peno ter po zatesnitvi cisterne in prenosu ponesrečenca preventivni nanos pene na vagon in po tleh razlitja, zagotoviti dovolj vode iz bližnjega hidranta, zavarovati vse objekte v neposredni bližini nesreče. Vaja je trajala dobre pol ure, v njej je sodelovalo 35 operativnih članov društva, in vsa tehnika društva, da pa je bila vaja kvalitetno izpeljana se za pomoč in sodelovanje zahvaljujemo osebju in upravi železniške postaje, prometni policiji, reševalni službi zdravstvenega doma, avto vleki Martinčič in komentatorju vaje tov. Ličan Janezu. Janko Slavec PGD II. Bistrica ^PIRNIC4 Jlinecu/lsil Bazoviška 19, 05/714-20-77 NUDI: I ZA MIKLAVŽA: igrače, otroške knjige, družabne igre, pobarvanke, puzzle... ZA POSLOVNA DARILA: rokovnike, koledarje, kocke, planerje, svinčnike, vžigalnike, voščilnice... Velik izbor darilnih papirjev, trakov, vrečk.. Za lepše praznike pa jelke, okraske, balončke, lučke.. Skratka vse po najugodnejših cenah Papirnica Linea artželi vsem strankam blagoslovljene božične praznike in srečno 2003! 041/811 593 IsPLOŠNO ZIDARSTVO ISAFTIČ VALTER sp. JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545 Učenci OŠ Antona Žnideršiča so se preizkusili v zbijanju tarče z vedrovko KAČE: ZAKAJ SE JIH BOJIMO?!? Odgovor na to vprašanje ni preprost. Morda vzbujajo odpor zaradi nenavadnega načina gibanja ali srepega pogleda, saj nimajo gibljivih vek. Gotovo ni zanemarljivo, da so nekatere vrste strupene in tako človeku lahko nevarne. A strah je, glede na dejansko nevarnost v naših krajih, hudo pretiran. Letno bi nesrečne primere ugrizov strupenjač v Sloveniji lahko prešteli na prste ene, morda obeh rok. V zadnjih petdesetih letih ni bilo niti enega smrtnega primera zaradi ugriza strupenjače. V vsakdanjem življenju na nas prežijo veliko večje nevarnosti: promet, kriminal, kajenje, celo pik čebele j e lahko usoden,... pa vendar je strah pred kačami veliko močnejši. To ni racionalen strah, je posledica nevednosti in predsodkov, saj se s Navadni gad kačami srečamo razmeroma redko, o njih pa krožijo grozljive zgodbe, kijih opisujejo kot hinavske, hudobne prikazni, ki komaj čakajo na priložnost, da nas napadejo. Pripisujemo jim neverjetne zmožnosti in lastnosti. Zato pri nas, žal, še vedno velja, da je dobra kača le mrtva kača. Če bomo o njih vedeli več, bomo spoznali, da so kače le ena od čudovitih stvaritev matere Narave, neodtujljiv in nujen del našega okolja. So zanimive in skrivnostne. In prav nič hudobne, zahrbtne in sluzaste. So člen v verigi, brez katerega se ta pretrga - posledice so za naše okolje nepredvidljive in lahko celo usodne. Navadni gad (Vipera berus) Navadni gad zraste od 60 do 70 cm, izjemoma do 85 cm. Ovalna glava polagoma prehaja v trup. Na zgornjem delu glave j e temna lisa v obliki črke X ali V. Glava je pokrita z majhnimi luskami, vidne pa so tri večje ploščice. Med očesom in nadustničnimi ploščicami je ena vrsta majhnih lusk. Temen hrbtni vzorec j e močneje izražen pri samcih, ki so sicer sivkasto obarvani, samice pa so navadno rjavkaste. Pogosti so popolnoma čmi primerki, ki imajo nad usti svetlo črto. Živi na vlažnih, hladnejših območjih z velikimi temperaturnimi spremembami med dnevom in nočjo, vendar se rad zadržuje na sončnih mestih. Najdemo ga na robu močvirij, na planinskih meliščih, barjih, ob planinskih poteh, na jasah, ekstenzivno gojenih travnikih in pašnikih v Julijskih in Kamniških Alpah, Karavankah, Trnovskem gozdu, na Javornikih in Snežniku. V nižinah ga le ponekod najdemo na bolj vlažnih mestih. Hrani se z malimi sesalci, ptiči, kuščarji in dvoživkami. Je živoroden. Bosanski gad (Vipera berus bosniensis) Bosanski gad je podvrsta * PRODAJA VOZIL RENAULT * PRODAJA RABLJENIH VOZIL * PREPIS VOZIL * NUDIMO KOMPLETNO SERVISNO USLUGO (optika na vseh vozilih, kontrola amortizerjev in zavor, čiščenje zavornega sistema, zamenjava avtoplaščev) * PRODAJA NADOMESTNIH DELOV IN DODATNE OPREME * AVTOVLEKA * NUDIMO KLEPARSKE IN LIČARSKE USLUGE $ RENAULT AVTOSERVIS Smrdelj Valter sp. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 44 Tel.: 05/71-00-760, Fax: 05/71-00-761 V tem mesecu akciie za ljubitelje renaultovih vozil -TVVINGO - CLIO - THALIA -MEGANE -SCENIC - LAGUNA POPUST OD 15.000 DO 350.000 SIT Posebna ugodna ponudba za CLIO LITE že za 1.627.000,00 SIT Vabimo na DNEVE ODPRTIH VRAT za Renault Megan //, ki bodo potekali od 5 7.12 2002. Obiskovalci si bodo lahko ogledali nov model renaultovaga Maaana serije II in se popeljali na testno vožnjo! Vabljeni!!! Pohitite! V stanovanjskem objektu S 20 v Ilirski Bistrici je na voljo lepih stanovanj. lilprimorje Primorje Ajdovščina d.d., 05 36 90 351, 36 90 331 navadnega gada, ki živi predvsem v Bosni in sega tudi do Slovenije, kjer pa ga najdemo le na Snežniku. Od navadnega gada se razlikuje le po obliki “cikcakastega” hrbtnega vzorca, ki je pri bosanskem gadu na več mestih prekinjen, manjše razlike pa so tudi v številu lusk na glavi. Ker pa skupaj živijo osebki z znaki obeh podvrst, včasih pa so ti prisotni celo pri istem osebku, nekateri strokovnjaki menijo, da ne gre za podvrsto, pač pa le za raznolikost iste vrste. Kača, ki dobro prenaša mraz Plazilci so izrazito toploljubne živali, saj same ne morejo vzdrževati primerne telesne toplote, pač je ta odvisna od okolja. Navadni gad pa med vsemi najbolje prenaša mraz in seže najdlje proti severu. Živi celo severneje od polarnega kroga. To mu med drugim omogoča živorodnost, saj samica z intenzivnim sončenjem v kratkem poletju poskrbi, da se zarodki v njenem telesu hitreje razvijejo. Gad ali modras V preteklosti je gad v Sloveniji živel tudi po nižinah, kasneje pa gaje od tam izpodrinil modras, ki seje k nam razširil z juga. Modras je močnejši tekmec, je izrazito toploljuben in živi na sončnih in kamnitih mestih ter je v nižinah še razmeroma pogost. Gad je tako obstal le na območjih, ki za modrasa niso primerna: v visokogoru, v nižinah pa na redkih vlažnih in hladnih mestih ob močvirjih in potokih. Modras (Vipera ammodytes) Modras je največja evropska strupenjača. Doseže do 80 cm, izjemoma tudi do 110 cm. Na veliki, srčasto oblikovani glavi, pokriti z drobnimi luskami, ni večjih ploščic. Na gobcu ima dobro viden rožiček, kije v celoti pokrit z luskami. Telo je izrazito čokato, rep kratek, na trebušni strani rdeče obarvan. Na hrbtu je temen vzorec delno sestavljen iz rombov. Popolnoma črni osebki so zelo redki. Modras je zelo toploljubna vrsta. Živi na prisojnih, delno zaraščenih, suhih, kamnitih mestih, kot so jase, poseke, rob gozda, kamnolomi po vsej Sloveniji, razen v Prekmurju. Na takšnih mestih ga lahko pričakujemo tudi na toplih pobočjih Snežnika. Hrani se predvsem z malimi sesalci in igra pomembno vlogo pri uravnavanju gostote mišjih populacij. Je živoroden. Poskočne kače? Modrasa ponekod imenujejo poskok, ker ljudje verjamejo, da se zvit v klobčič kot vzmet lahko požene v zrak in napade človeka. Seveda je to le ena od neresnic in predsodkov, ki med ljudmi krožijo o kačah, saj te na morejo skakati, pred ljudmi pa vedno bežijo. Da bi se izognili nesreči Kače se pred človekom vedno umaknejo. Ker pa skorajda ne slišijo, jih včasih lahko presenetimo na počivališču. Če nimajo možnosti za pobeg, se bodo branile z ugrizom. Vendar primeri, da strupenjača ugrizne človeka, v Slovenji zelo redki (po približni oceni 5-10 letno). Na območjih, kjer pričakujemo strupenjače, nosimo zaprta obuvala. Ob nabiranju gozdnih sadežev z roko ne segamo v neznano, pač pa s palico večkrat podrezamo po rastju. Če naletimo na kačo, se umaknemo za korak in ji pustimo, da gre svojo pot. Če vendarle ugrizne Večinoma ugriz nobene od naših strupenjač za odraslega zdravega človeka ni smrtno nevaren. Če se zgodi, da nas ugrizne strupenjača, je pomembno, da ohranimo mirno kri. Rane ne režemo in ne izsesavamo strupa. Med mestom ugriza in srcem namestimo rahlo prevezo in poiščemo zdravniško pomoč. Zdravnik bo rano primemo oskrbel in nas morda dan ali dva zadržal v bolnišnici na opazovanju. Uporaba protistrupa pri ugrizih naših kač ni priporočljiva, saj je alergijska reakcija nanj lahko veliko nevarnejša od kačjega strupa. Kmalu po ugrizu prizadeti del telesa boleče oteče, strup pa povzroči podkožni izliv krvi (hematom). Po nekaj dneh začnejo posledice delovanja strupa izginjati, dokončno pa izzvenijo v mesecu dni. Usodna podobnost Ljudje pogosto zaradi pretiranega strahu pobijejo vsako kačo, ki jim pride na pot. Tako najpogosteje svojo podobnost z gadom z življenjem plača smokulja (Coronella austriaca). Smokulja je majhna kača, zraste do 75 cm, vendar je v primerjavi s strupenjačami bistveno bolj vitka. Na sivi ali rjavi osnovi ima vzorec iz dveh vrst temnih lis, ki so mestoma lahko povezane v prečne črte, na zadnjem delu glave ima liso v obliki črke U. Trebušna stran je temna, rdeče rjavo, oranžno rdeče ali sivo marmorirana. Glava je pokrita z devetimi velikimi, značilno razporejenimi ploščicami. Smokuljo z gotovostjo prepoznamo po temni lisi, ki se vleče od nosnih odprtin preko očesa do konca glave, pri gadu pa se temna lisa začne šele za očesom. Smokulja živi v svetlih gozdovih, na jasah, posekah, zaraščajočih se kamnitih pobočjih, gmajnah, ob poteh po vsej Sloveniji, v priobalnem območju pa je zelo redka. Je počasna kača, ki se prehranjuje večinoma s kuščaricami, slepci in mladimi kačami. mag. Staša Tome, Prirodoslovni muzej Slovenije Prihodnjič: o črnici in belici, kako kuščar odlomi rep in še kaj V Prirodoslovnem muzeju Slovenije je bila do novembra 2002 na ogled razstava o kačah. Zaradi zanimive teme in privlačne predstavitve je bila razstava zelo dobro obiskana. Obiskovalci so si v terarijih lahko kače ogledali tudi v živo, posebno pozornost so zbujale strupenjače in kačice, ki so se izlegle v času razstave, pred očmi obiskovalcev. Uredništvo časopisa Snežnik je zato povabilo avtorico razstave, biologinjo mag. Stašo Tome, naj bralcem predstavi katero od kač, ki živijo na pobočjih Snežnika. BFLfiSTV d.o.o. Diskont Vilharjeva 24, Ilirska Bistrica Tel.: 05/710-10-00 Fax: 05/710-00-01 V mesecu DECEMBRU imamo AKCIJO: Pol°?'e9a si.pri nas lahko priskrbite ozimnico: - sir EDAMEC uvoz....;.....989,00 SIT/kg - krompir, ■ Picnic keks 1000 g.......399,00 SIT ;če?ul°’ ■ moka TIP 500 1 kg..........95,00 SIT - vloženo sadje in zelenjavo; Ob večjih nabavljenih količinah dostavimo tudi na dom. OBRATOVALNI ČAS POSLOVNIH ENOT Ponedeljek - Petek Sobota Nedelja Telefon Balasty d.o.o., Vilharjeva 24, 6250 II. Bistrica 8.00 -21.00 8.00 -21.00 8.00 -12.00 05 710 10 00 Pod Vrti, Maistrova 8, 6250 II. Bistrica 7.00 -19.00 7.00 -19.00 05 710 06 61 Jablanica, Jablanica 32a, 6250II. Bistrica 8.00-12.00 8.00 -12.00 05 714 45 30 16.00-19.00 Koseze, Koseze 8a, 6250 II. Bistrica 8.00 -12.00 8.00 -13.00 05 714 45 26 ENDURO KOMPANI JA (ODPRAVA NORDKAPP) - /. del Po dolgem nagovarjanju, je odločitev padla. V zgodnjem poletju prekrižariti Skandinavijo. Zbrali smo posadko, dovolj trdno, uigrano ter vajeno vsega hudega. Posadko ENDURO KOMPANIJE, katere ne bo razmajalo niti deževno skandinavsko vreme,dolga pot, žulj na riti, ter razno razni problemi, ki jih motoristi na takšnih potovanjih srečujemo. Z začetkom novega leta so se začele priprave. V prijazni beznici (Kettejev hram - zborno mesto bistriških motoristov) smo začeli z pripravami na avanturo. Določanje datuma odhoda, zbiranje gradiva, izdelava plana poti, dogovarjanje o dolžini dnevovpotovanja, rezervacija dopusta, oprema motorjev in motoristov, ter razno raznih potrebščin za tako avanturo. Moramo priznati, da je za takšno potovanje cca. 10 000 km z motornim kolesom ,potrebna dobra organizacija ter priprava na potovanje ,na katerem si posebej v dveh osebah na motornem kolesu, omejen z osebno prtljago in drugimi potrebščinami. Tako se je dan D vztrajno bližal in moram reči, da nam so šle priprave kar dobro od rok. Zahvala gre izkušnjam, na kar nekaj prepotovanih kilometrih po bližnjih in daljnih sosedah naše ,za motoriste prelepe dežele Slovenije. Tako je prišel dan D (29. 06.2002) in vsi nervozni smo se zjutraj ob 6.30. uri odpravili na Rajžo. Nervoza se je že po prvih nekaj kilometrih polegla in podali smo se novim dogodivščinam naproti. ČE TE ČLANEK ZANIMA, SI VZEMI TRENUTEK ČASA, PREBERI SI DNEVNIK IN OGLEJ SLIKE POSADKA: Tomaž Gombač, Katja Smrdel -HONDA Africa Twin 750 Adventure Peter Samsa, Mateja Totter -HONDA Africa Twin 750 Adventure Ilirska Bistrica-Bad Kissingen 808 km Sobota, 29.06.2002-prvi dan Dan se je pričel s polurno zamudo.Na pot smo se odpravili izpred Petrolove črpalke ob 6.30.uri. V Jesenicah smo zgrešili črpalko. Na meji kupimo vinjeto 2600 SIT, ter plačamo Predornino 7EUR. Vožnjo nadaljujemo skozi mrzlo Avstrijo po dolgočasni avtocesti. V Nemčiji nas j e najprej malo Poškropil dež, potem pa obsijalo sonce.Vožnjo po avtocesti nadaljujemo s 150 km odseki in 15 min počitki.Ob 20.30 in prevoženimi 820 km prispemo v težko pričakovani Bad Kissingen. Postavitev črne gradnje nam je dobro Uspela. Pri pripravi večerje se nam pri Prvem vžigu gorilnika zalomi, (stormy odpove) -zamašena šoba. Končno nam uspe skuhati težko pričakovano Juho,nakar jo Mateja vročo zlije po Petrovi nogi. Posledice-oparjena noga ln hladilni gel Aloe Vera. Sledi pranje hlač in osebna higiena ter zasluženo spanje. P.S.Wurzburgersko pivo je odlično,da o domačih borovničkah ne govorimo. Kamp Bad Kissingen-šotor 25.30 EUR. Bad Kissingen-Maribo 620 km Nedelja, 30.06.2002-drugi dan Vstali smo prepozno ob 8.00. Sledi umivanje, zajtrk (futrali smo bolj račke v kampu kot sebe), pakiranje. Sledi odhod ob 9.40 v lepem sončnem vremenu. Sledi vožnja po zaspani avtocesti, Mateja večino poti prespi. Vstavimo se na črpalki, kjer napojimo konjičke ter si oddahnemo. Tomaž in Peter si s popravilom avtomobila prijetni mamici prislužita vsak svojo banano in brijoš. Tu pa nas ogovorita tudi dva nemška motorista namenjena na Švedsko,ki sta bila že leta J 991 na Nordkappu. S prihodom na naslednjo bencinsko črpalko pridrvi pet nemških nogometnih navijačev in nam plešoče alkoholizirani povedo, da so izgubili tekmo z Brazilci 0:2. Nemčija plane v jok-vsuje se dež. V popoldanskih urah prispemo v pristanišče Puttgarden, kjer se s trajektom Scandlines prepeljemo v Rodby na Danskem. Za vožnjo(45 min) odštejemo 52 EUR (4 osebe in 2 motorja). Sledi deževna vožnja po deželi polni veternih elektrarn in žitnih polj. Zaradi premočene opreme se odločimo za predčasen postanek. V Maribo kampu dobimo zadnjo prosto hišico št.5. Po obilni večerji se Katja s priročnim fenom loti sušenja premočene opreme. Končno sledi tuširanje brez žetonov (vrele vode na pretek). Po dolgih mukah uničevanja Maribo pive se Tomaž in Peter odpravita pod tuš. Maribo kamp hiška 57 EUR. Maribo-Kopenhagen-Oslo 245km Ponedeljek, 1.07.2002-tretji dan Spet smo vstali prepozno. Počasi smo spakirali prtljago ter zapustili kamp. Pot smo nadaljevali preko Danske, proti glavnemu mestu, preko številnih mogočnih mostov ter končno prišli v Kopenhagen.V samem centru mesta smo se ustavili tik pred vhodom v znameniti zabaviščni park Tivoli. Ogledali smo si mestno jedro (mestno hišo, Tivoli, hišo voščenih lutk, kip pisatelja H.C. Anderssena, nekaj cerkva in fontan). Iskali smo tudi znameniti kip male morske deklice vendar ga nismo našli. Odpravili smo se na trajekt proti Najsevernejša točka Polarni krog Helsingorju (43 km), nakar smo ugotovili, da se moramo vrniti v Kopenhagen. Ko prispemo v pristanišče se odpravimo po karte. Tomaža bi kmalu kap, ko zve za ceno karte, kije znašala 1100 EUR (4 osebe + 2 motorja). Po daljšem barantanju prepričamo prodajalca kart za cenejšo verzijo. Pol ure pred odhodom nam proda karte, ki so mu še ostale (last minute) po polovični ceni 513 EUR. Vse ostale cenejše variante prevoza z ladjo so bile razprodane več dni vnaprej. Sledi vkrcanje na prekrasno ladjo, ki smo si jo z velikim zanimanjem ogledali, nakar ugotovimo, da je ladjo opremilo podjetje Slovenijales-Ljubljana leta 1994. Po pijančevanju na palubi pa ugotovimo, daje ladjo izdelal BrodoSplit. Ladja je luksusnega tipa, mi pa smo v sobi št. 6114. Iz pristanišča smo izpluli ob 17.00 s prekrasnim razgledom zli. nadstropja ladje na Kopenhagen, ter zagledali na obali kip male morske deklice,ki smo j o prej tako vneto iskali. Torek,2.07.2002-četrti dan 37 km Zbudili smo 7.00 s prelepim razgledom iz naše kabine na Oslo fjord prekrasen morski kanal poln prijaznih lesenih hišic ter ribiških vasic. Nestrpno smo pričakovali prihod v Oslo ob 9.00. Sledi pakiranje, tuširanje in tik pred odhodom kakanje Tomaža na na vakumskem wc. P.S. Sposodili smo si dve brisači ladijske družbe DFDS Seaways. Čim smo se izkrcali seje vsul dež, zato smo pohiteli s potjo skozi labirint Osla. Po pol umi vožnji smo prispeli v Bogstad kamp, kjer smo ob 10.00 najeli 4 posteljno hiško (580 NOK). Sledi razkomotenje, sušenje oblačil ter prehranjevanje. Po obilnem kosilu sledi počitek do 13.00. Zaradi dežja smo dvakrat preložili ogled mesta. Končno nam je vreme ustreglo, tako smo si lahko v suhem vremenu brez prtljage ogledali mesto. Ogledali smo si: skakalnico Hollmenkolen; polotok Bygdoy, na katerem stoji 5 muzejev Norveške zgodovine (Kon Tiki, Fram,Vikingške ladje...); Frogner park z umetninami znanega kiparja G. Vigelanda (granitne ter bronaste skulpture-akti); center mesta z mestno hišo, razstavo fotografij iz celega sveta in kraljevo palačo z njenim prekrasnim parkom, univerzo ter nacionalni teater. Po utrudljivi ekskurziji smo si skuhali odlično pašto. Dan smo zaključili s kartanjem. Noč, pa je zelo razburljiva zaradi pasulja, ki smo ga jedli za kosilo. Bogstad kamp hiška 580 NOK Oslo-Andalsnes 598 km Sreda, 3.07.2002-peti dan Odhod iz Osla. Pot nas je vodila mimo največjega norveškega jezera Mjosa proti olimpijskemu Lillehamerju. Ogledali smo si prizorišče zimskih olimpijskih iger leta 1994. Ko smo nadaljevali pot nas je zmočil dež. Sledi mukotrpno oblačenje dežnih oblek, v katerih sta Katja in Mateja zaradi toplote večino poti prespale. Pot seje začela vzpenjati proti prekrasnemu gorskemu prelazu Dalsniba, kije bil še pokrit s snegom. Po njegovem pobočju pa se je vilo neskončno potočkov in slapov, ki so se stekali v ogromno reko. Na vrhu prelaza se je odprl prekrasen pogled na zeleni fjord Geiranger. Po vijugasti in strmi poti smo se spustili čisto do morja. Pot smo nadaljevali po strmi vijugasti poti navzgor, kjer smo se zopet spustili do morja od koder smo s trajektom prečkali fjord za 96 NOK. Pot nas je vodila mimo neštetih jagodovih polj proti prečudoviti Trolovi lestvi-Trollstigveg po kateri smo prevozili številne ovinke in občudovali prekrasne ogromne slapove. Številni kampi ob poti so izredno urejeni ter polni lesenih Trollov, kateri so glavna značilnost te pokrajine (Trollova dežela). Kampov je ogromno, mi pa smo si izbrali najbolj polnega ob 22.10, kjer smo po zaslugi pozne ure ter nameravanega odhoda v drugi kamp dobili najcenejše prenočišče (100 NOK). Dobili smo majhno hiško, katero ponavadi ne izposojajo. Po obilnem hranjenju smo se odpravili spat ob 00.45. Zunaj paje še vedno svetlo. Andalsnes kamp hiška 100 NOK Andalsnes-Trondheim 325 km Četrtek,4.07.2002-šesti dan Kamp smo zapustili zelo pozno. Na recepcijo smo zalepili SLO in Moto Bistre ter se odpravili po dolini reke Raume mimo več kot 1000 metrov visoke previsne Trollove stene proti Dombasu. V Dombasu, kjer smo videli zelo velika lepa smučišča smo natočili bencin ter se odpravili proti Trondheimu. S prihodom v mesto smo si ogledali veličastno Nidarosovo katedralo, v kateri kronajo, ženijo in pokopavajo norveške kralje. Videli smo največjo leseno palačo v Evropi (Stifsgarden), pristanišče ter hiše na lesenih kolih. Nakar smo se nadaljevali pot proti kampu. Iskali smo Narvik našli pa smo Malvik nakar ugotovimo, da je Narvik 900 km proti severu. V kampu dobimo sobo za 400 NOK v prvem nadstropju hiše, kjer dobimo za sosede Avstrijce-tri starejše možake (motoriste) DEŽEVNICE. Ko smo hoteli komunicirati smo jih vprašali:”Do you speak English?” pa je eden odgovoril:”English no, Slovensk pa ja!”. Bili so zamejski Korošci iz Velikovca. Izmenjali smo dogodivščine ter si zaželeli srečno pot in lahko noč. Hitro smo povečerjali se umili in utrujeni zaspali pred TV. Trondheim Malvik kamp sobe 400 NOK Trondheim-Polami krog 584 km Petek, 5.07.2002-sedmi dan Tokrat smo vstali dovolj zgodaj. Videli smo trondheimski fjord. Pot smo nadaljevali ob jezeru Snasa, kjer smo srečali prve Slovence (LJ), ki smo jih po poti kar nekajkrat prehiteli na polarnem krogu pa celo ogovorili-družino s petimi otroki. Pot nas je vodila skozi prekrasno pokrajino med številnimi jezeri in gorami. Na poti smo videli tudi prevrnjen avtobus (A). Pokrajina seje spreminjala iz mešanega gozda v listnati in nato v lišaje. Vsa počivališča so zelo lepo urejena in na izredno lepih mestih. Ne, da so samo mize in klopi, celo WC je čist in poln toaletnega papirja. Na enem počivališču paje celo jurček z roštiljem. Ko smo se bližali polarnemu krogu, seje zrak zelo ohladil. Tu smo se vstavili si ogledali spomenike med katerimi j e bil tudi eden posvečen padlim partizanom, ki so se borili na Norveškem, ter naredili nekaj slik. Spustili smo se v dolino in se namestili v kampu Polar hiška 305 NOK. Ura je 23.00 paje še vedno svetlo kakor pri nas ob 17.00. Polami krog-Lofoti 208 km Sobota, 6.07.2002-osmi dan Vstali smo dovolj zgodaj, tudi odhod smo izvedli v zglednem času, pa smo vseeno zamudili trajekt iz Boda proti Lofotom. Odpeljal nam je pred nosom, naslednjega pa smo čakali 7 ur do 17.00. Čakanje je bilo utmjajoče, zato sta se Tomaž in Katja odpravila na ogled mesta Bodo. Peter in Mateja pa sta potrpežljivo varovala motorje in prtljago. Sledi krcanje na ladjo in 3 uma plovba na Lofote. Lofoti za domačine mali ribiški, za turiste pa “sanj ski”otoki na robu severnega atlantika. Na Lofotih smo si ogledali ribiško vasico z najkrajšim imenom na svetu-A. Sledi mrzlično iskanje kampa v poznih večernih urah in oblačnem deževnem vremenu. Še sreča, daje bilo svetlo. Po dolgem času ob 24.00 smo ugotovili, da s spanjem v kampu ne bo nič. Vsi kampi so bili polni ter že zaradi pozne ure zaprti. Odločili smo se, da nadaljujemo z nočno vožnjo proti celini. Iskali smo pot, za katero smo ugotovili, da ne obstaja. Peljali smo se skozi tunel pod morjem v katerem je bilo zelo mrzlo, megleno in smrdelo je. Bil je izredno slabo prezračevan in razsvetljen. Katja je zagrozila, da pod morje ne gre več. Na žalost smo se morali vrniti skozi tunel groze (3900 m). Ugotovili smo, da lahko Lofote zapustimo le z trajektom na katerega smo čakali vsi premraženi in premočeni pod milim nebom od 03.00 do 08.00. Tomaž Gombač SOKOLI PETKRAT ZMAGALI NA TURNIRJU ALPE- JADRAN V FURSTENFELDU V AVSTRIJI V soboto so se tekmovalci karate kluba Sokol iz II. Bistrice udeležili mednarodnega turnirja v FURSTNFELDU v Avstriji. Turnirja so se udeležili tekmovalci iz Slovenije, Avstrije in Madarske. Sedem bistriških tekmovalcev, ki se je pod vodstvom trenerja Kristioferja Štembergarja odpravilo v preko tristo kilometrov odaljeni Furstenfeld, je na turnirju deklasiralo vso nastopajočo konkurenco, bistriških karateistov pa se bodo v čudovitem avsrtrijskem mestecu še dolgo spominjali. Poglejmo rezultate po posameznih kategorijah: V konkurenci mlajših dečkov sta nastopila Darjan Smajla in Tiln Muha, Tiln in Darjan sta nastopala vsak na svojem borišču zaradi velikega števila nastopajočih. Tiln, ki je iz nastopa v nastop boljši, seje pa dobrih nastopih prebil do pol finala, Darjan Smajla pa je na dmgem borišču deklasiral vse in se prebil v finale .V finalnih obračunih si je Tiln priboril tretje mesto, Darjan pa je ponovno gladko zmagal in osvojil prvo mesto. V kategoriji do štirinajst let-deklice sta nastopili Saša Štefančič in Doris Bme. Odlični nastopi obeh in še en medsebojni finale med Sašo in Doris, kjer je bila boljša Doris Bme, ki je postala zmagovalka Saša pa je osvojila drugo mesto. Čestitke obema. V kategoriji do štirinajst let je Tine Maljevac zasenčil vse druge nastopajoče in se gladko prebil v finale, kjer ga je pričakal predstavnik Madarske, v finalu smo videli vrhunski nastop obeh, vendar pa je Tine tudi v finalu prepričljivo slavil. V konkurenci kadetkinj : Anja Čekada, štirje nastopi, štiri zmage 3:0, zlata medalja in pokal za zmagovalko, ter širok na smeh na licu Anje ob zmagoslavju je na kratko opisan potek tekmovanja v kategoriji kadetinj. Ko je v dvorani pričelo naraščati zanimanje za Sokole je prišel še nastop prve zvezde slovenskega karateja Špele Muhe v kategoriji mladink do 21 let. Že po prvem Špelinem nastopu je bilo jasno da Špela nima konkurence in daje za razred boljša od ostalih. Špela je zanesljivo osvojila prvo mesto in število prvih mest zaokrožila na pet. V nadaljevanju so Sokoli nastopili še v borbah in osvojili še dve tretji mesti in sicer Tine Maljevac pri dečkih in Doris Bme pri deklicah. Skupaj so sokoli osvojili pet zmag, eno drugo mesto in tri tretja mesta. Razloga za slavj e na poti domov j e bilo res veliko. SOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA -OBČINSKI ŠOLSKI PRVAKI V MALEM NOGOMETU IZ OŠ D. Zmagovalna ekipa V četrtek, 21. novembra 2002 je v Športni dvorani OŠ A. Žnideršiča izpeljano občinsko prvenstvo osnovnih šol v malem nogometu za starejše dečke. Na prireditvi, ki jo je organizirala Športna zveza v sodelovanju z osnovnimi šolami, se pomerilo šest osnovnošolskih ekip. Po tri šolske ekipe so se najprej pomerile v dveh predtekmovalnih skupinah. V finalu sta se za 3. mesto pomerili drugouvrščeni ekipi iz skupin. Za občinskega prvaka sta se borili dve najboljši ekipi iz obeh bistriških šol. Ti dve sta v izredno kvalitetni in napeti tekmi odločil o zmagovalcu šele po izvajanju kazenskih strelov. Občinski prvaki za šolsko leto 2002-2003 med starejšimi dečki bodo zastopali občino na področnem tekmovanj, ki bo že v mesecu decembru. ŠZIL. BISTRICA Rezultati tekem: A skupina lestvica: 1. D. KETTEJA 6 točk 2. R. UKOVIČA 1 3. R.M.BRKJNCA 1 B skupina lestvica: 1. A. ŽNIDERŠIČA 6 točk 2. PODGORA 3 3. T. TOMŠIČA 2 0 Končna lestvica: 1. OŠ D. KETTEJA 2. OŠ A. ŽNIDERŠIČA 3. OŠ PODGORA 4. OŠ R. UKOVIČA 5. OŠ R. M. BRKINCA 6. OŠ T. TOMŠIČA esimitš teGCaoDQ0®gfi7 Ocgjerofima Bm proBsvsdhflG] dL©=®o ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 teto: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si SAMURAJKI TAMARA IN ANA NAJBOLJŠI V STARI GORICI SPELA MUHA - MLADINSKA DRŽAVNA PRVAKINJA, SREBRO ZA MLADINSKO ŽENSKO EKIPO V nedeljo 27 oktobra je karate klub iz Stare Gorice priredil prvi mednarodni kata turnir za pokal »SAKURA«. Na turnirju je sodelovalo 15 klubov iz Italije in Slovenije. V posameznih kategorijah je nastopilo 217 tekmovalcev na štirih boriščih. Za karate kluba SAMURAI Nova Gorica in Koper sta nastopili Bistričanki Tamara KOVAČEVIČ in Ana KRESEVIČ. Tamara je nastopila v konkurenci modrih in rjavih pasov, kjer je z lahkoto opravila celo z dečki (na fotografiji z drugo uvrščenim Erikom Kocjanom in tretje uvrščenim Filipom Mandičem), ki so tokrat tekmovali skupaj z deklicami in zanesljivo osvojila prvo mesto. Nič slabše kasneje ni šlo kadetinji Ani. Tudi ona je prikazala vrhunsko izvedbo kat in tudi ona je domov odnesla pokal za osvojeno prvo mesto. Z.K. V soboto je v športnem Centru HIT potekalo državno prvenstvo za kadete in mladince v karateju. Prvenstva seje udeležilo 32 klubov iz cele Slovenije. V Novo Gorico je odpotovala tudi mladinska ženska ekipa Karate kluba Sokol iz II. Bistrice. ANJA ČEKADA je v močni konkurenci in svojem krstnem nastopu kot kadetinja osvojila 5-8 mesto. V konkurenci mladink pa sta nastopili ŠPELA MUHA in MATEA DOGANČIČ. Matea je z svojimi nastopi na prvenstvu lepo presenetila in si na koncu priborila uvrstitev na 5. mesto. ŠPELA MUHA, kije nastopila kljub prehladu in s povišano telesno temperaturo, je ponovno dokazala, da je najboljša. Vseh pet nastopov v katah je izvedla zelo odlično in s sodniško odločitvijo 3:0 - za Špelo seveda. Špela ja tako aktualna članska in mladinska državna prvakinja v katah za leto 2002. Po posameznih nastopih so sledile še ekipe. V konkurenci petih ekip je nastopila tuda ekipa Karate kluba Sokol v postavi ŠPELA MUHA, ANJA ČEKADA in MATEA DOGANČIČ. Dekleta so presenetila in v svojih treh izvedbah kate navdušile vse prisotne. S tremi odličnimi nastopi so klubu priborile srebrno medaljo, kar je eden naj večjih klubskih in sploh športnih uspehov v ekipnih nastopih bistriških športnikov v mladinski konkurenci. Vsekakor so vse tri nastopaj iče zaslužile čestitke vseh ljubiteljev športa. KK SOKOL ANI KRESEVIČ OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 3 MESTO NA DRŽAVNEM PRVENSTVU 2. novembra 2002 je v HIT Šport centru v Šempetru pri Novi Gorici potekalo državno prvenstvo v karateju za mladince in mladinke v katah posamično in ekipno ter v športnih borbah. Organizacijo prvenstva je Karate zveza Slovenije zaupala Karate društvu Samurai Nova Gorica, ki je nalogo odlično opravilo, saj je tekmovanje Potekalo brez prekinitev. Državno Prvenstvo je o tvoril podžupan Občine Sempeter-Vrtojba g. Dominik Soban, Prisotne pa sta z obiskom počastila tudi župan mestne občine Nova Gorica, g. Črtomir Špacapan ter predsednik ŠZ Nova Gorica, g. Matej Arčon. Na tekmovanju je nastopilo 109 v tekmovalcev iz 32 Slovenskih klubov v 123 posamičnih nastopih. Nastopila je seveda tudi Bistričanka Ana KRESEVIČ sicer tekmovalka KK SAMURAI iz Kopra (na fotografiji s svojim trenerjem Stojanom Šestanom pri zadnjih pripravah na tekmovanje). Tekmovala je med kadetinjami in v katah v izredno močni konkurenci osvojila tretje mesto za kar si zasluži iskrene čestitke. Po tekmovanju je izjavila: vesela sem bronaste medalje, lahko bi bilo tudi bolje toda časa za treninge je zaradi šolskih obveznosti izredno malo, tako da moram biti z doseženim kar zadovoljna. Z.K. OLMN ILIRSKA BISTRICA Jesenski del rekreativne lige malega nogometa na zunanjih igriščih je praktično že zaključen v začetku novembra, čeprav je ostala neodigrana še ena tekma. Vrh lestvice letos za spremembo kroji ekipa Šport bar. Drugo uvrščena ekipa j e imela na zadnji tekmi celo možnost, da se na vrhu izenači po točkah z vodilno ekipo vendar j e doživela nepričakovan poraz z zadnje uvrščenim moštvom in tako zapravila priložnost v jesenskem delu. Tudi ostali zasledovalci na lestvici niso predaleč tako, da bo prvenstvo v spomladanskem delu še zanimivo. Za organizatorja tekmovanja in ekipe j e pred vrati že novo tekmovanje. Predvidoma v nedeljo, 24. novembra prične Zimska liga malega nogometa, ki bo potekala v Športni dvorani OŠ A. Žnideršiča in bo zaključena predvidoma do konca januarja 2003. Organizator ugotavlja, da bo glede na dosedanji odziv, nastopilo tako kot prejšnjo sezono okrog 16 ekip iz Občine II. Bistrica in sosednje Hrvaške. ŠZIL. BISTRICA PROGRAM ŠPORTNIH PRIREDITEV ZA MESEC DECEBER ŠPORTNA REKREACIJA -MALI NOGOMET Sobote in nedelje v popoldanskem času ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 2002-2003 Športne dvorana OŠ A. Žnideršiča v 11. Bistrici Informacije: Športna zveza II.Bistrica tel./fax: (05)710 11 35 ŠPORTNA REKREACIJA -ODBOJKA Sobota, 14. decembra od 14,00 ure dalje 3. TURNIR V ODBOJKI V DVORANI: MOŠKI Igrišča v telovadnicah oz. športnih dvoranah v regiji. Prijave in informacije: ŠZ II.Bistrica tel./fax: (05)710 11 35 ŠPORTNA REKREACIJA -ODBOJKA Sobota, 21. decembra od 14,00 ure dalje 3. TURNIR V ODBOJKI V DVORANI: ŽENSKE Igrišča v telovadnicah oz. športnih dvoranah v regiji. Prijave in informacije: ŠZ II.Bistrica tel./fax: (05)710 11 35 MALI NOGOMET Četrtek, 26. decembra cel dan BOŽIČNO NOVOLETNI TURNIR V MALEM NOGOMETU Športna dvorana OŠ A. Žnideršiča v II. Bistrici Prijave in informacije: Nogometni klub Transport II.Bistrica na tel. 041 765 837 (Rihard Udovič) in tel. 041 594 873 (Robiš Miloševič) ŠZIL. BISTRICA ŠPORTNA REKREACIJA - ODBOJKA Za ženske ekipe je letošnja sezona odbojke že v polnem zamahu saj je bil v soboto, 16. novembra 2002 v telovadnici OŠ Košana že 2. odbojkarski turnir za sezono 2002-2003. Tokrat je nastopilo šest ekip ( na L turnirju kar osem): L PIŠKOTEK Knežak, 2. KOŠANA MLADE, 3. W.ZMAJKE Pivka, 4. POSTOJNA, 5. MIŠKE Pivka in 6. BAMAURTA Postojna. Na lestvici prepričljivo vodijo srednješolke iz Postojne, ki so do sedaj na dveh turnirjih prepričljivo odpravile z vsemi tekmicami. Nova priložnost za vse ekipe bo že v decembru mesecu, ko bo potekal 3. turnir. Predviden termin tekmovanja Je sobota, 21.12.. Kraj bo določen pred samim tekmovanjem po predhodnih prijavah ekip. Organizator, Športna zveza Ilirska Bistrica, poudarja, da se v tekmovanje lahko še vedno vključijo tudi nove ekipe, ki bi bile zainteresirane za sodelovanje. Lestvica 2. turnirja : 1- BAMAURTA 2 2 0 4:0 (+46) 4+6 10 točk 2- VV.ZMAJKE 2 2 0 4:0 (+36) 4+5 9 3- POSTOJNA-PUPE 2 2 0 4:1 (+26) 4+4 8 4- PIŠKOTEK 2 0 2 1:4 (-19) 0+3 3 5- MIŠKE 2 0 2 0:4 (-39) 0+2 2 6- Košana mlade 2 0 2 0:4 (-50) 0+1 1 ŠZIL. BISTRICA mesto ekipa krogov zmag neodl poraz dali prejeli točk gol razi. 1. ŠPORT BAR 9 7 0 2 48 : 28 21 20 2. BALASTV 9 6 0 3 33 : 24 18 9 3. MAJDA BAR 9 5 1 3 38 : 20 * 16 18 4. BRKINI 9 5 1 3 32 : 19 * 16 13 5. KIRN 8 4 1 3 33 : 30 13 3 6. KOČANIJA 9 3 3 3 24 : 17 * 12 7 7. ŠD ZLATOROG UTD 9 4 0 5 25 : 37 * 12 -12 8. SLADKI BAR 9 3 1 5 23 : 41 10 -18 9. PRASLOVAN 9 2 0 7 23 : 46 6 -23 10. KOČANIJA VET. 8 1 1 6 19 : 36 4 -17 * Prednost ima ekipa, ki je boljša v medsebojnem srečanju. DVE ZMAGI ZA POKAL SLOVENIJE 2002 Karate zveza Slovenije je v soboto objavila rezultate v skupnem seštevku za slovenski pokal 2002 v karateju za mlajše kategorije. Seštevek uvrstitev, kjer se točkuje vsako tekmovanje posebej, tako v katah kot v borbah, je v prinesel malim Sokolom in bistriškem športu nove uspehe. V skupnem seštevku, kjer je v posamezni starostni kategoriji možno osvojiti 36 točk, so se Sokoli uvrstili na sledeča mesta: 1. mesto -mlajši dečki, DARJAN SMAJLA (27 točk) 2. mesto - mlajše deklice, DORIS BRNE (31 točk) 3. mesto - mlajše deklice, SAŠA ŠTEFANČIČ (24 točk) 1. mesto - starejše deklice, ANJA ČEKADA (25točk) Uvrstitev v skupnem seštevku za pokal Slovenije so zabeležili še Toni Šircelj, Tiln Muha, Samanta Mikuletič, Tine Maljevac in Maja Kožar. V točkovanju ekipnih nastopov pa je Karate klub Sokol dosegel 6. mesto. RAZPIS BOŽIČNO NOVOLETNI TURNIR ILIRSKA BISTRICA 2002 Nogometni klub Transport Ilirska Bistrica bo organiziral Božično-novoletni turnir v malem nogometu. Potekal bo dne 26. decembra 2002 v športni dvorani OŠ A. Žnideršiča v II. Bistrici. Maksimalno število prijav ekip, kijih bo organizator sprejel, bo 16. Osnovna določila tekmovanja: 1. Pravico nastopanja imajo rekreativci in registrirani tekmovalci (spodnja meja je 16 let). Vsi nastopajo na lastno odgovornost. 2. Sisteme tekmovanja se določi na osnovi števila udeleženih ekip. Vsaka ekipa ima zagotovljene najmanj 3 tekme. 3. Prijavnino v višini 20.000,00 SIT je potrebno poravnati na TRR NK II. Bistrica 10100-0035086253 ali v gotovini na žrebanju. Na žrebu je potrebno imeti dokazilo o plačani prijavnini preko TRR. 4. Štiri najboljše ekipe prejmejo pokale in denarne nagrade v vrednosti 50% prijavnine. 5. Žrebanja bo v ponedeljek, 23. decembra 2002 ob 18. uri v prostorih OkrepčevalniceMikoza, Bazoviška 31 vil. Bistrici.. 6. Zadnji rok za prijave: ponedeljek, 23. decembra 2002 7. Dodatne informacije o tekmovanju: Rihard Udovič, tel. 041 765 837 in Robiš Miloševič, tel. 041 594 873. NK TRANSPORT ILIRSKA BISTRICA Darjan Smajla Policija svetuje ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA (ZVCP) i uvodne nnr.ncRF. Vsebina zakona 1. člen S tem zakonom se urejajo pravila javnega cestnega prometa (v nadaljnjem besedilu: cestni promet) in pogoji za udeležbo v cestnem prometu. Načelo zaupanja 2. člen (1) Udeleženec v cestnem prometu sme pričakovati, da bodo vsi udeleženci v cestnem prometu in tisti, ki skrbijo za ceste, spoštovali predpise o varnosti cestnega prometa in predpise, ki se nanašajo na ceste. (2) Kadar so udeleženci v cestnem prometu otroci, starejši ljudje, slepi, invalidi in druge osebe, ki niso v celoti sposobne za samostojno udeležbo v cestnem prometu, je voznik motornega vozila dolžan nanje posebno paziti in jim, če zakon tako predpisuje, tudi pomagati. Sveti za preventivo 3. člen (1) Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na področju varnosti, vzgoje in preventive v cestnem prometu skrbijo za razvijanje in uveljavljanje ukrepov za večjo varnost, za dvig varnostne prometne kulture udeležencev v cestnem prometu ter za razvijanje humanih in solidarnih odnosov med sovozniki in drugimi udeleženci v cestnem prometu. (2) Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije opravlja zlasti naslednje naloge: -proučuje in obravnava problematiko na področju varnosti cestnega prometa ter predlaga organom, ki urejajo posamezna področja pomembna za varnost cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje varnosti; -sodeluje z organi in organizacijami, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo, izobraževanjem in drugimi področji pomembnimi za varnost prometa; -pospešuje prometno vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu, ter sodeluje pri razvoju programa treninga vame vožnje; - spodbuja znanstveno raziskovalno delo na področju cestnega prometa; - izdaja in razširja prometno vzgojne publikacije in druga gradiva ter sodeluje s sredstvi obveščanja; - razvija in spodbuja aktivnosti šolske prometne službe; - razvija mednarodno sodelovanje na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu in sodeluje v mednarodnih organizacijah; - nudi strokovno pomoč občinskim in mestnim svetom. (3) Sredstva za delovanje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije zagotavlja Republika Slovenija in se določi v vsakoletnem državnem proračunu. Svet lahko za opravljanje svojega dela in nalog pridobiva sredstva tudi iz drugih virov. (4) V občinah in mestnih občinah se ustanovijo občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki opravljajo naloge iz prvega odstavka tega člena z ustrezno prilagoditvijo na pristojnosti in pomen vprašanj za varnost cestnega prometa za posamezno občino. (5) Republika Slovenija določi nacionalni program varnosti v cestnem prometu. Udeležba invalidov v prometu 4. člen (1) Telesno ali duševno prizadeti udeleženec v cestnem prometu, ki zaradi prizadetosti pomeni povečano nevarnost za druge udeležence v cestnem prometu, se sme vključiti v promet, ko je storil vse, da ne ogroža sebe in drugih udeležencev v cestnem prometu (predelava vozila, proteza, spremljevalec, posebna označba, pes vodnik, palica, svetlobne označbe ponoči). (2) Za varnost mora udeleženec iz prejšnjega odstavka skrbeti sam, in tisti, ki zanj odgovarja. Varnost invalidov 5. člen (1) Osebe iz 4. člena tega zakona, ki vozijo motorno vozilo, lahko vozilo za vožnjo po cesti označijo z nalepko. Nalepka j e rumene barve s tremi črnimi pikami. (2) Telesno prizadeti udeleženci v cestnem prometu lahko nosijo na obeh rokavih rumene trakove s tremi črnimi pikami. (3) Slepi pešci brez spremstva morajo imeti belo palico, lahko pa tudi rumeni trak iz prejšnjega odstavka. (4) Posebnih oznak iz prejšnjih odstavkov ne smejo uporabljati drugi udeleženci v cestnem prometu. (5) Osebe iz 4. člena tega zakona morajo biti deležni posebne pozornosti drugih udeležencev v cestnem prometu. (6) Minister, pristojen za notranje zadeve v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo, predpiše vsebino in obliko nalepke ter pogoje in načine za njeno uporabo. Kontrolni zdravstveni pregled 6. člen Na kontrolni zdravstveni pregled je treba poslati voznika, za katerega se sumi, da zaradi bolezni ali drugih zdravstvenih razlogov, uživanja alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih snovi ni več sposoben varno voziti v cestnem prometu. Vozila 7. člen (1) Pravne in fizične osebe ter samostojni podjetniki-posamezniki, ki izdelujejo, popravljajo, predelujejo ali vzdržujejo vozila, se ukvarjajo s prometom vozil, naprav, nadomestnih delov in opreme ali posameznih sklopov za vozilo, morajo zagotavljati potrebno strokovnost in kakovost dela in upoštevati vse predpise, ki zagotavljajo varnost vozil v cestnem prometu. (2) V vozilu in na njem smejo biti vgrajene samo naprave, rezervni deli in oprema ali posamezni sklopi, ki so homologirani, če se za takšne naprave, nadomestne dele in opremo ali posamezne sklope zahteva homologacija. (3) Policist ali pristojni inšpektor, ki ugotovi, da so v vozilo vgrajene tudi nehomologirane naprave, nadomestni deli in oprema ali posamezni sklopi, pa bi morali biti homologirani, izloči vozilo iz prometa in odvzame nalepko za tehnični pregled. Obveznosti delodajalcev 8. člen Pravne osebe, samostojni podjetniki-posamezniki, fizične osebe, ki opravljajo obrtno ali obrti podobno dejavnost ter organi in organizacije morajo zagotoviti, da bodo vozniki vozil, s katerimi opravljajo javni prevoz oseb in stvari oziroma prevoz za lastne potrebe, izpolnjevali predpisane zdravstvene, delovne in druge pogoje in vozili le z vozili, ki so brezhibna ter opremljena s predpisanimi napravami in opremo. Dolžnosti ob popravilu vozila 9. člen (1) Kdor prodaja rezervne dele oziroma naprave ali sprejme vozilo v popravilo, pa ve, da obstaja sum, daje bilo vozilo, za katerega se kupuje rezervne dele oziroma naprave ali je dano v popravilo, udeleženo v prometni nesreči, povzročitelj nesreče pa je s kraja odpeljal, ne da bi nudil pomoč poškodovanim oziroma dal svoje osebne podatke, mora to sporočiti najbližji policijski postaji ali policistu. (2) Z denarno kaznijo najmanj 350.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 35.000 tolarjev. Vzdrževanje cest 10. člen (1) Ceste, prometna signalizacija in oprema na njih, morajo biti zgrajene, postavljene in vzdrževane tako, kot je to določeno s predpisi, ki urejajo ceste in varnost cestnega prometa. (2) Prometna signalizacija in oprema mora biti postavljena in označena tako, daje dobro vidna. Biti mora redno vzdrževana in ob vsakem uničenju, poškodovanju ali odstranitvi zamenjana, nadomeščena ali ponovno označena. (3) Prehodi za pešce na cestah morajo biti primerno osvetljeni, na cestah izven naselja pa tudi označeni s predpisanimi prometnimi znaki. Na prehodih za pešce, na cestah z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer, mora biti promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki. Uradni Ust RS, št. POLICIJSKA KRONIKA I ZA OBDOBJE OD 15.10. 2002 DO 15.11. 2002 Delavci PP so v navedenem obdobju obravnavali 14 prometnih nesreč, I od tega 13 z materialno škodo, dve osebi sta bili telesno poškodovani, en I povzročitelj pa je s kraja nesreče pobegnil, policisti ga še niso izsledili. V | kar sedmih primerih j e prišlo do povoženja divjadi in mat. škode na vozilih. Policisti-kriminalisti so v preteklem mesecu obravnavali 19 kaznivih | dejanj. Največ je bilo poškodovanj tuje stvari (9), sledi ogrožanje varnosti (6), ■ obravnavali pa so tudi 4 vlome, v enem primeru sta bila mladoletna vlomilca ■ zasačena med izvrševanjem vloma v pizzeriji PARK. Kriminalisti so v kar j petih primerih zasegli prepovedano drogo heroin, enega preprodajalca pa so J po opravljeni hišni preiskavi s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu * sodniku. Na območju PP Ilirska Bistrica je bilo tako prijetih 15 ilegalnih I prebežnikov, kateri so bili po končanih postopkih pri sodniku za prekrške | predani HMD. Policisti so obravnavali skupno kar 24 kršitev javnega reda in miru , od | tega večino v gostinskih lokalih, kar je nedvomno posledica aktivnega ■ martinovanja. Vsi kršitelji so bili predlagani v postopek sodniku za prekrške. ■ Ponovno se v predvsem v času vikendov ugotavlja preglasno obratovanje • gostinskih lokalov v nočnem času, kije zelo moteče za občane, kateri stanujejo j v neposredni bližini. Policija je intervenirala na kar 8 takih prijav, in zoper ■ lastnike ustrezno ukrepala Poleg navedenega so policisti našli pogrešano osebo, kije odšla od doma. Obravnavali so 1 nenadno smrt, najdbo ročne bomb in ene granate, zaradi I ugotovljenih neurejenih družinskih razmer pa so podali dve poročili Centru | za socialno delo. V enem primeru so zaradi ogrožanja varnosti lastniku zasegli lovsko orožje I in ga prijavili sodniku za prekrške. Božidar ŠTEMBERGER KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE V--------------------------------------------------------------v mi c NEPREMIČNINE d.o.o. Tel.: 05/720-20-10, Tržaška 22, Postojna Krajane II. Bistrice obveščamo, da smo odprli poslovno enoto tudi v II. Bistrici. Če imate kakršnekoli nepremičninske težave nas obiščite v naših prostorih. Nahajamo se v upranih prostorih Ilirije, Vojkov drevored 28 in prijazno vam bomo svetovali pri nakupu in prodaji nepremičnin. Poleg tega pa vpisujemo tudi etažno lastnino. Uradne ure so od ponedeljka do četrtka od 10 - 12 ure. Vedno pa nas lahko pokličete na tel: 711-03-12. V upanju na dobro sodelovanje vas lepo pozdravljamo! -------------------------------------------------- | ZAHVALA VOLIVCEM j | Ob izvolitvi v občinski svet se toplo zahvaljujem vsem Kočancem in tudi I ■ drugim, ki ste mi na volitvah 10. novembra izkazali podporo s svojim glasom, i . Iskreno upam, da mi bo v sodelovanju z ostalimi 22 svetniki in tudi vami v ! naslednjih štirih letih uspelo občino narediti lepšo, boljšo in bogatejšo, vse * * nas - njene prebivalce pa bolj zadovoljne. Mile Uljan, I Lista za Kočanijo \ L------------------------------------------------J NAGRADNA KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 □ 17 18 □ 19 20 □ 21 □ 22 23 □ 24 □ ’ □ 26 27 28 29 □ 30 31 32 □ 33 M □ 35 36 37 38 □ 39 40 41 42 43 □ 44 45 □ 46 □ 48 □ 49 50 □ 52 □ 53 □ 54 55 56 57 58 59 60 VODORAVNO: 1. vrsta hrošča, 8. kraljevina v severni Evropi, 14. pleskarsko ali slikarsko orodje za nanašanje barve, 15. muslimanski postni mesec, 16. izletniška točka s smučiščem na Pohorju, 17. sistem načel ali pravil za znanstveno raziskovanje, 19. kratica za nogometni klub, 20. zeleni, nadzemni del kake rastline, 21. unikat, 22. kratica za slovensko tiskovno agencijo, 23. kemični simbol za element mangan, 24. nemška alpska smučarka (Martina), 25. okrajšava za termoelektrarno, 26. del odžaganega drevesa, kije ostal v zemlji, 27. francoski igralec in pevec (Charles), 30. snežni plaz, 32. južnoameriška kukovica, 33. tekočina v rastlinah, ki omogoča rast, razvoj, 35. reka v Angliji, 36. naprava za sprejemanje in oddajanje elektromagnetnih valov, 39. metalno orožje avstralskih domačinov, ki prileti nazaj, če zgreši cilj, 43. pregrada, pregradek, 44. solmizacijski zlog na šesti stopnji, 46. norka, 47. kemični simbol za element aluminij, 48. makedonsko kolo, 49. umetna pesem za zbor in orkester, 51. severnoameriški Indijanci, 52. avtomobilska oznaka Novega mesta, 53. otok v Jadranskem morju, južno od Korčule, 54. predstavitev, prikaz česa po zunanjih značilnostih, 55. ime slovenske gledališke igralke Šter, 57. složnost, vzajemnost, 59. zbiranje podatkov, 60. gumica. NAVPIČNO: 1. tekoči del krvi, 2. slovenski violinist (Tomaž), 3. nemški avtomobilski industrialec (Adam) 4. družabna igra s figurami, 5. obrnjeni začetnici slovenskega pisatelja in dramatika Čufarja, 6. plačilo na račun, 7. nemški fizik (August, 1893-1972), 8. ime francoskega igralca Celina, 9. malajska bolezen, vrsta blaznosti, 10. izvirni krak reke Menam na Tajskem, 11. začetnici politika Dolanca, 12. upravna enota v Švici in Franciji, 13. glavni mesto Turčije, 15. slovenski bančnik (Andrej), 18. začetnici slovenske prevajalke in pisateljice Jakominove, 21. ime pesnika in dramatika Fritza, 22. junakinja Andersena Nexoja, 24. portugalski general in državnik (Ramalho), 26. tihotapstvo, 28. ime hrvaškega skladatelja Devčiča, 29. skrajni zunanji del česa, 31. drama hrvaškega dramatika Iva Brešana, 34. slovenski geograf in naravoslovec, 36. naročilo vnaprej, 37. Viking, 38. ameriška zvezna država z glavnim mestom Ju-neau, 40. načrtno ravnanje za dosego cilja, 41. grafična storitev, natis, 42. črevesni zajedavec, 45. slapu podobna izstopajoča scena, 49. nemški filozof (Immanuel, 1724-1804), 50. začetnici slovenske pianistke Ognjanovič, 51. punt, 53. norveški politik, prvi generalni sekretar ZN (Trygve, 1896-1968), 54. osebni zaimek, 56. kratica humanitarne organizacije, 58. začetnici slovenskega pianista, skladatelja in pedagoga. Dimitrij Grlj r — — — — — — -™ — — t REŠITEV NOVEMBRSKE KRIŽANKE | nam pošljite do | 16.decembra 2002 na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami | | bomo izžrebali nekoga, | I ki bo prejel lepo I nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU GRILE DANILO L — — — — — — — — — J OBVESTILO 7KII CIVILNO ZDRUŽENJE ZA NADZOR INSTITUCIJ CZNI, v nadaljevanju Civilno združenje za nadzor nad institucijami je pravna oseba zasebnega prava, vpisana v register društev, ki pomaga članom pri odkrivanju nepravilnosti v slovenskih institucijah (vse vrste sodišč, državna administracija...) katerih posamezniki delujejo z nekontrolirano močjo neobjektivnih ocen na posledice navadnega državljana. CZNI poziva vse, ki so bili oškodovani pri izreku sodbe zaradi pristranskosti, nestrokovnosti ali svojeglavosti sodnika, katere ni dokazno podprl. Informacije na Franetič 05/788 00 33 in Kreslin 02/ 681 26 31 REŠITEV OKTOBRSKE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. ŠTRUCA, 7, SAKAČ, 12. TREMOR, 13. TRANI, 14. RAP, 15. FERENČAK, 17. ISEO, 19. APNIK, 20. KARLA, 22. AKANT, 25. TIRAN, 28. AVAR, 29. LEONIDAS, 32. ACA, 33. OSAKA, 34. RIOLIT, 36. STRAN, 37. TROJKA. V________________ NAGRADO, VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILE DANILU, za oktobrsko križanko prejme: NELIDA GRANDUČ Hrušica 73, 6244 Podgrad ČESTITAMO SREČNI NAGRAJENKI IN JI ŽELIMO “DOBER TEK”. PRODAJNA MESTA ČASOPISA SNEŽNIK: V VSEH TRGOVINAH ILIRIJE, V TRGOVINI BALASTV, V PAPIRNICI LINEA ART, V TOBAKU, V PAPIRNICI “POD LIPO”, NA BENCINSKEM SERVISU ISTRABENZA, NA BENCINSKEM SERVISU PETROL IN V TRGOVINI TUŠ. Mali oglasi Prodam BIO- jabolka za ozimnico ali za sok; prodajam tudi domačo slivovko in sadjevec; Informacije na: Stane Lenarčič, Nadanje selo 10, Pivka; tel.: 05/753 03 87; Inštruiram in poučujem italijanščino; Patricija 040/378 888 V Ilirski Bistrici ugodno prodamo adaptirano 3-sobno stanovanje, 55 m2 v podpritljičju bloka na Župančičevi ulici; Informacije na tel: 041/329-475 Dvokrilna garažna jelova vrata 240 X 235 ter okno z roleto 180 X 140 ugodno prodam; Informacije na tel.: 05/788 01 16; Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan prodam; Informacije na tel.: 05/71 42 636 vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14 do 18 ure; Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila. Informacije na tel.: 040/ 640 429; Stanovanje 80 m2 na Tomšičevi ulici; 1 nadstropje z vrtom prodamo; Informacije na tel.: 05/71 42 636 vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14 do 18 ure; Nudim uspešno učno pomoč otrokom od prvega do petega razreda; Informacije na tel.: 040/805 266; Hišni ljubljenčki - prodajam činčile kot hišne ljubljenčke po ugodni ceni; možna tudi dostava na dom, Informacije na tel.: 05/788 51 72 ali 041/477 109; V Vrbici pri Ilirski Bistrici prodam DVE ZAZIDLJIVI PARCELI, velikosti 3.035 m2 in 1.600 m2. Telefon 041/449 688. KUPIM vikend na Sviščakih. Ponudbe v uredništvo Snežnika. V okolici Ilirske Bistrice iščem stanovanje oziroma manjšo kmetijo; Informacije na tel.: 05/71 44 579 od 8.00 do 16.00 ure; IŠČEM kupca za polovico vikenda na Sviščakih. Ponudbe na tel: 041 52 89 79 Poslovni lokal v izmeri 60 m2, Na Plači 7 (Titov trg,sedaj Trgovina Jerica), oddam v naslednjem letu. Za informacije prosim pismeno na naslov: Dr.Lado Milostnik, Na plači 7 6250 IL.BISTRICA, ali pa Dr. Lado Milostnik 7742 POSCHIAVO, Švica ali Tel.0041 81 844 0 866. NUDIM INŠTRUKCIJE IZ PREDMETOV MATEMATIKA IN FIZIKA ZA OSNOVNO TER LIN 2. LETNIK SREDNJE ŠOLE; INFORMACIJE DOBITE NA TELEFON: 040/609 759 V Ilirski Bistrici oddamo v najem poslovni prostor v izmeri 58 m2, primeren za pisarno ali trgovino; Informacije na tel.: 05/71 00 511 INŠTRUKCIJE iz angleškega jezika za osnovne in srednje šole. tel.: 05/714-43-84 IZJEMNA PONUDBA V starem delu mesta prodamo Pink Floyd po delih: bar /250 m2), Klub (140 m2) in Discoteka (150 m2); lm2 opremljenega prostora s celotnim inventarjem je 750 EUR; s pripadajočim zemljiščem, urejeno dokumentacijo ter parkirnim prostorom; možnost dogradnje stanovanjske hiše; Informacije na tel.: 041/796 610; Iščem manjšo kmetijo za najem v Ilirski Bistrici ali njeni širši okolici (primorska regija); lahko je v slabem stanju, Inf. 031/423 666; V najem damo pisarno površine 15 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35; Informacije TELES d.o.o, telefon: 71 10 100; GSM 041 616411 Male oglase zbiramo do 20-tega v mesecu! VABILO Karate klub Sokol v II. Bistrici zaključuje z vpisom novih članov. Letošnji množični vpis potrjuje dejstvo, daje karate na bistriškem eden najpopularnejših športov. Poleg običajnega vpisa najmlajših članov, so v klubu letos organizirali tudi vpis za odrasle. Da je karate šport za vsa življenjska obdobja potrjuje tudi starostna razlika posameznih članov. Naj starejši član: Fidele Vergan (roj. 10.11.1941) Najmlajši član: Janežič Anita (roj. 10.5.1997). Vabljeni vsi, ki ste navdušeni nad tem športom ali pa si želite veščino karateja šele osvojiti! NOVE VIDEOKASETE I. 9/11 2. Beat = Generacija upornikov. 3. Beautiful mind = Čudoviti um 4. Behind enemy lines = Za sovražnikovo črto. 5. Black hawk down = Sestreljeni črni jasterb 6. Black knight = Čmi vitez 7. Bossa nova = Romanca v Riu 8. Conspiracy = Zarota 9. Crazy in Alabama = Nori dnevi v Alabami 10. Cruel and unusual = Kruto in nenavadno II. Dr. T & women = Vse njegove ženske 12. Dungeons & dragons 13. Godzilla 14. Hart’s war = Hartova vojna 15. Hearts in Atlantis = Potopljena srca 16. The majestic = Majestic 17. Nataša 18. Ocean’s eleven : igraj svojo igro 19. One night at McCooPs = Ženska za znoret 20. The order = Poslednji križarji 21. Pavilion of woman = Fatalne ženske NAROČILNICA SneŽtlik Kot naročnik imate, z redno plačano naročnino: - pravico do brezplačnega, enega malega oglasa, za vsako številko časopisa in - 30% popust pri naročilu osmrtnic in zahval. Naročilnico pošljite na naslov: Časopis Snežnik, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, V p° faksu 05/71 41 124, lahko pa tudi po telefonu na št: 05/71 00 320 ali na /V elektronski naslov: aa-commercn/ffisinl n At elektronski naslov: qa-commerce@siol.net IME IN PRIIMEK NASLOV POŠTA DATUM PODPIS OBVESTILO Občinska volilna komisija Občine Ilirska Bistrica obvešča volivce, da so bile na podlagi 92. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) dne 12.11.2002 razpisane naknadne volitve v svete krajevnih skupnosti na območju Občine Ilirska Bistrica za: ■ ■ ■ ■ ■ KS KUTEŽEVO KS NOVOKRAČINE KS PREM KS REČICA KS ZABIČE Naknadne volitve za člane svetov krajevnih skupnosti na območju Občine Ilirska Bistrica se opravijo z dragim krogom rednih volitev za župana Občine Ilirska Bistrica. Za izvedbo volitev skrbi Občinska volilna komisija in volilni odbori. Številka: 00608-0004/2002-31 Datum: 12.11.2002 PREDSEDNIK Občinske volilne komisije Občine Ilirska Bistrica Mitja ŠKERLAVAJ, Ir. za volilno enoto Kuteževo, voli se 3 člane za volilno enoto Trpčane, voli se 2 člana za volilno enoto Fabci, voli se 1 član za volilno enoto Nova vas, voli se 1 član za volilno enoto Novokračine, voli se 3 člane za volilno enoto Smrje, voli se 3 člane za volilno enoto Brce, voli se 1 član za volilno enoto Dobropolje, voli se 2 člana za volilno enoto Zabiče, voli se 3 člane za volilno enoto Podgraje, voli se 3 člane X AVTOMEHANIKA Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5E, ILIRSKA BISTRICA tel 05/71-45-855, 041/422-007 NUDIMO VAM: JURID-BENDIX zavorne obloge, ploščice, diski, BOSAL izpušni lonci, A RAL motorna olja, ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 INSTALACIJE (Kovačič Stojan sp. A Koseze 69a, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-370, fax: 05/71-00-371 GSM: 041/642-868 PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. Ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si oprt < A Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede na telelefon 05/71-00-510 □ MARTINČIČ FRANC MARTINČIČ s p 6250 Ilirska Bistrica Bazoviška 42 tel.: 05/71-00-780 fax: 05/71-00-781 * PRODAJA VOZIL SEAT * TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO * KLEPAR - LIČAR - VLEKA gfg * MENJAVA AVT0PLAŠČEV SEHT* PREPISI VOZIL MLINOTEST d.o.o. AJDOVŠČINA Pekarna Ilirska Bistrica Cankarjeva 24 6250 Ilirska Bistrica tel/fax: 05/714 10 38 RIZZERIA GOSTILNA s prenočišči ^fPCTcr Ema Deželak s.p. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)5/71-42-648 GSM: 041/747-657 MALICE IN KOSILA UGODNO I KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič ,P. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/757-10-92, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK-PETEK 9-17 KOSILO 12-1230 SOBOTA-NEDELJA-PRAZNIKI ZAPRTO KROVSTVO majla MONTAŽA PRODAJA EMIL SMAJLA s.p. Podgrajska 10 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-684 tel/fax: 05/71-42-273 GSM: 041/566-985 u resn/cujemo sanje o udobju bivanja OP Plama-pur PLAMA-PUR d.d. 6244 Podgrad tel.: 05/71 90 100 fax: 05/71 90 299 e-mail: info@plama-pur.si http://www.plama-pur.si Bistriški ZOO kotiček TEŽAVE S PSOM NASVETI IZ ISTOIMENSKE KNJIGE CELINE DEL AMO Splošni ukrepi pri neposrednem Pogojevanju Nasprotno pogojevanje pomeni, da negativno dejanje, ki ga pričakujemo nadomestimo s pozitivnim. Tako lahko neželena dejanja nadomestimo z želenimi. - zelo priljubljena je igra vlečenje za trofejo pri kateri lahko uporabimo ukaz SPUSTI. Sočasno s tem ko zamenjamo trofejo za grižljaj, psa naučimo ukaza. - obenem pri vaji ne pozabimo na l£po vedenje psa. Preden ga nagradimo vedno počakamo, da se pes umiri, lahko mu ukažemo SEDI in ga potem še Posebaj pohvalimo. z vsakodnevno vadbo nadomestnega vedenja, lahko dosežete, da bo postala ta vaja za psa najpomembnejši dogodek za normalen Potek dneva. - ukrepi ki jih med vadbo uporabljate za odvračanje psa od težav, na primer igra, vaje ali priboljški, vstvarijo pri psu pozotivno počutje, temelječe na klasičnem pogojevanju. Splošni ukrepi za okrepitev samozaupanja Če si želite, da bi vaš pes bolj zaupal vase, lahko na sprehodu z njim vadite vaje. - če se pes naprimer boji višine se Povzpnite na podrto drevo ali manjši zid. Zelo pomembno je, da pri psu s Pretirano pohvalo vzbudite občutek, da Je napravil nekaj čisto posebnega. Mislite na to, da vaje, ki so za človeka zelo preproste, zahtevajo od psa veliko koncentracijo, kajti obvladati mora štiri n°ge, poleg tega pa ne vidi tako dobro kot človek. - odlična metoda za boljše samozaupanje je tudi, da mu večkrat Pustimo, naj zmaga v igri. Seveda se pa lastniki štirinožcev Vse prevečkrat srečujemo z Napadalnimi psi kot takimi s premalo samozaupanja vase. Vse o napadalnosti ln odpravljanju težav si lahko preberete v novi knjigi Težave s psom Celine del Arno. Naj odgovorim še na nekaj najbolj P°gosto zastavljenih vprašanj o težavah s psi. ' Zretje iztrebkov: pojav imenovan koprofagija-če psu teknejo iztrebki Mesojedih živali ali človeka, ki v Primerjavi z iztrebki rastlinojedcev bolj smrdijo, postane koprofagija za lastnika resna težava. Znanstveno še ni Pojasneno kaj spodbuja to nenavadno početje. Ena od teorij je, da mlad pes potrebuje za svoj razvoj nekatere snovi, ki so v iztrebkih drugih živali. Najpogostejši vzrok je nepravilna prehrana predvsem mladih psov. Če veterinar potrdi, da je pes klinično zdrav potem psu z pogojevanjem preprečite žre tj e. • Naskakovanje ljudi, predmetov: imenujemo ga enostavno nadloga. Pri mladičih ni znak spolnega temveč socialnega vedenja. Pri odraslih psih pa je odraz negotovosti in motnje v spolnem vedenju. Lahko ga preprečimo le z strogimi ukrepi. Z ukazom PUSTI ali pa tako, da enostavno vstanete in odidete. Tako se izognete situaciji ko bi pes lahko postal napadalen. Lastnik naj pred ukazom PUSTI vstane in s tem pokaže psu superiornost. •Zretje trave: občasno žretje trave ne prestavlja nobenih težav in je za psa celo dobro, čeprav povzroči občasno bruhanje sline. Pretirano žretje trave pa kaže na resne zdravstvene težave. Če pes potem bruha izbljuvke dostikrat rumene barve in so lahko videti penasti, to pomeni, da sta prišla v želodec žolč in zrak. Tak pes trpi zaradi vnetja želodca, želodčne razjede ali katere druge oblike želodčne težave. Pri majhnih psih je najpogosteje vzrok slaba prebavljivost. Takšnim psom ne smemo dajati nobenih kosti ali druge težko prebavljive hrane. Nujno je potreben posvet z veterinarjem. •Mokrenje ljudi: največkrat gre za mokrenje zaradi podrejenosti ali označevanje ljudi. Pes z mokrenjem izraža lahko strah ali razburjenje. Pomembno je, da opazujemo njegove kretnje in gibe. Pes, ki ponavadi leže na tla z repom med nogami in stisnjenimi uhlji kaže strah. Pes, ki skače in laja pa razburjenje. Če opazimo, da je psa strah se ga ne dotikajmo, ker ponavadi je izvor strahu fiziča kazen. Psu ne pokažimo superioren položaj ampak počepnimo in mu s tem pokažimo, da ni v podrejenem položaju. Če pes označuje ljudi to pomeni, daje oseba, ki jo označi na nižnji stopnji socialne lestvice-neke vrste odraz nespoštovanja psa do te osebe. FENIKS ZOO SHOP vas vabi v svoje prostore v Dom na Vidmu vsak dan od 9.00-13.00 in 16.00-19.00 sob. 8.00-12.00 RAZVOJNI CENTER ILIRSKA BISTRICA TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Gregorčičeva 2, p.p. 77 6250 ILIRSKA BISTRICA e-mail: razvojni.center@siol.net tel.: 05/710 1 384, 05/710 1 385 Koledar prireditev za december 2002 Pi-vmiu park 11.B. 22.deccrnbcr 2002 od 9.-12.00 ure PND11.'Bistrica ^^^05/7142639 1 list® Razstava spominkov domačih Dom na domači ustvarjalci TIC 05/710 1 384 ustvarjalcev Vidmu Preddverje cel mesec vsak dan TIC Razstava -domača obrt pletenje Dom na Boštjančič Jože 05/71 42 603 košar -Boštjančič Jože Brce Vidmu Preddverje cel mesec vsak dan TIC 05/710 1 384 Prodajna razstava slik Jožeta Gostilna- cel mesec 10.-22.00 ure Jože Šajn in gostilna- 05/7141 332 Šajna pizzerija Škorpijon pizzerija Škorpijon 05/714 59 70 Likovna razstava Rajka Kranjca Pivovarna in cel mesec 10.-22.00 ure pivovarna in pivnica 05/788 50 29 Gostilna Pek Pek ter 05/7145 360 Dolenje Rajko Kranjec Razstava fotografij - Ilirska V bistroju stalna razstava 8.-23.00 ure Ilirika Ilirska Bistrica 05/7141 935 Bistrica skozi zgodovino (pomembni dogodki in osebnosti v Ilirski Bistrici) Baladur Igor Štcmbcrgcr Prodajna razstava slik Jožeta Okr. grill cel mesec 9-23.00 ure, Jože Šajn in 05/714 59 70 Šajna Danilo Il.B. razen pon. gostišče Danilo 05/7141 517 Miklavžev sejem OSJelšane 2.12.2002 cel dan OS Jelšane 05/788 50 01 Miklavževanje v cerkvi sv.Jurija Cerkev 5.12.2002 ob 17.30 uri ZSKS1S Martina Jenko v 11.Bistrici sv Jurija Skavti Ilirska 041/23 23 56 Il.B. Bistrica STEG 1. Delavnice za vse otroke na temo Dom na 6.12.2002 ob 16.30 ZSKSIS Martina Jenko »Skrivnostni Božični čas« Vidmu uri Skavti Ilirska Bistrica STEG 1. 041/23 23 56 Predstava »Sv.Miklavž« Dom na 6.12.2002 ob 18.00 uri ZSKSIS Martina Jenko Vidmu Skavti Ilirska Bistrica STEG 1. 041/23 23 56 Povorka po mestu do TC Ilirija v Ulice ob 18.45 uri spremstvu Miklavža Il.Bistrice in (darila,ples,zabava...) TC Ilirija Lučka miru v PTC Mikoza Ulice mesta 15.12.2002 ob 17.30 uri ZSKSIS Martina Jenko (pesmi, ples.kultumoumetniški in PTC Skavti Ilirska 041/23 23 56 program....) Mikoza Bistrica STEG 1. Vabljeni ! Rajanje z Dedkom mrazom OŠ Kuteževo 23.12.002 ob 16.30 OS Kuteževo 05/787 01 62 Skavtske igre v PTC Mikoza PTC Mikoza 20.12.2002 ob 17.00 uri Skavti Il.Bistrica in Martina Jenko PTC Mikoza 041/23 23 56 Obisk osnovnih šol z Dedkom po celi 20.,23.,24.12. cel dan Društvo prijateljev 05/711 02 63 Mrazom občini 2002 mladine Il.Bistrica Obisk dedka Mraza Dom na 28.12.2002 ob 17.00 uri Društvo prijateljev 05/711 02 63 Vidmu mladine Il.Bistrica Kreativne delavnice (naredimo PTC Mikoza 14.in od 9.-12.00 Društvo prijateljev 05/711 02 63 voščilnico ) Vabljeni! I.nad. 21.12.2002 ure mladine Il.Bistrica Ogled gradu Prem s stalno razstavo prazgodovinskih gradišč Prem Grad Vsak dan Po dogovoru TIC Mojca Memon, Prem 05/710 1 384 05/7860 400 Ogled muzejsko urejene spominske sobe Dragotina Ketteja Prem Vsak dan Po dogovoru TIC Marija Dolgan, Prem 05/710 1 384 05/7860 374 Ogled muzejsko urejene pomožne pošte “Pri poštarjevih” v Harijah Harije Vsak dan Po dogovoru Alenka Penko TIC 05/7100360 05/710 1 384 Ogled učne poti “na Goliče” Učne delavnice za skupine Jelšane Vsak dan Po dogovoru OS Jelšane TIC 05/788 50 01 05/710 1 384 Ogled Hodnikovega mlina Ilir.Bistrica Vsak dan Po dogovoru TD Il.Bistrica 05/7145 280 Bridge vsak ponedeljek v Jadran, PO j 11.Bistrici izmenično v Postojni | Šport barIL.B. Izmenično 18.00 Bridge klub Il.Bistrica 05/7145 280 Zimska liga malega nogometa 2002-2003 Športna dvorana OŠ.A.Ž.1L.B. sobote in nedelje popoldne SZ Il.Bistrica 05/710 11 35 3.Turnir v odbojki v dvorani :moški Igrišča v regiji 14.12.2002 od 14.00 ure dalje SZ Il.Bistrica 05/710 11 35 3.Tumir v odbojki v dvorani rženske Igrišča v regiji 21.12.2002 od 14.00 ure dalje SZ Il.Bistrica 05/710 11 35 Božično novoletni turnir v malem nogometu Športna dvorana OŠ A.Ž.IL.B. 26.12.2002 cel dan Nogometni klub Il.Bistrica 041/594 873 Ljubnejm koncert pevske skupine Kmečkih žena Il.Bistrica z gosti Dom na Vidmu 1.12.2002 Ob 17.00 uri JSKD in ZKD Ilirska Bistrica 05/711 00 90 Motivacijska delavnica »Dopolnilne dejavnosti na kmetijah« KT Jenezinovi Ratečevo brdo 12.12.2002 Ob 10.00 uri Razvojni center Il.B. In KSS Il.Bistrica RC 05/710 1 384 KSS 05/71 00 260 Lep pozdrav do prihodnjič! Svetovalka v turistično informacijskem centru Mojca Memon DRAGE VOLIVKE IN VOLIVCI! Neodvisni kandidat za župana Občina Ilirska Bistrica ANTON ŠENKINC, se vam prisrčno zahvaljujem za izkazano podporo LISTA NEODVISNIH OBČANOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI za občinski svet in za podporo in zaupanja meni, v prvem krogu županskih volitev. - Pri dosedanjemu delu na področju gospodarstva, občinskega sveta in krajevne skupnosti, sem s svojo upornostjo, voljo in delovnostjo dokazal, da se da tudi z manj denarja v svojem okolju dosti narediti. Vendar pa mora človek za to imeti svoj cilj, znanje in motivacijo za dosego tega cilja. - Veliko mojih nasprotnikov na volitvah in tudi drugače, v širši javnosti nenehno ponavlja, da bo »Senkinc ves denar občine povlekel v Šembije!« - Sprašujem jih — čemu neki? Saj imamo urejeno celotno infrastrukturo-kanalizacijo s čistilno napravo, vodovod, telefon, asfalt in urejeno okolico (zelenice) in vse to je bilo v glavnem končano že pred osmimi leti. Ali bomo morda naredili nad svojo vasjo stekleno kupulo, kot je razlagal neki moj nasprotnik pred volitvami, oziroma, da nam samo še to manjka. - Odgovori na te govorice pa je drugje! To govorijo tiski, ki za svoje sokrajene in skupnost niso nikoli nič naredili in tega tudi niso hoteli, saj jim to ni prinašalo direktne osebne koristi. - Funkcijo v občinskem svetu nisem nikdar jemal kot osebno korist, ali pa kot odskočno desko za položaje na državnem nivoju. Vedno sem deloval z mislijo in težnjo, da bi pomagal k razvoju občine in boljšemu življenju občanov. Za kandidaturo sem se odločil, ker verjamem, da s svojim znanjem in izkušnjami lahko doprinesem nov zagon in delovno energijo za razvoj občine, zato funkcije župana NE MISLIM izkoristiti kot izhodišča za naskok na državno funkcijo, ter tako koristi občine in občanov potisniti na stranski tir. - Funkcijo župana bom opravljal profesionalno, ker sem prepričan, da naša občina s svojimi problemi potrebuje celotnega župana, ne pa, da bi bilo delo župana le dopolnilna dejavnost državne funkcije. Samo človek, ki ima delo in zaslužek je lahko srečen in zadovoljen. Le tak lahko živi in soustvarja podobo svojega kraja. S skupnimi močmi bomo povrnili razcvet in ugled naše občine. KOT ŽUPANU BODO MOJE GLAVNE NALOGE: 1. Zagotavljanje cim ugodnejših pogojev za razvoj podjetij, samostojnih podjetnikov in občanov in to v smeri čim hitrejšega pridobivanja dovoljenj, ustreznih zemljišč in ugodnega kreditiranja. 2. Razvoj kmetijstva s tem, da mu občina zagotovi maksimalno finančno pomoč in organizacijsko podporo v okviru svojih pristojnosti. 3. Enakomeren razvoj osnovnošolskega izobraževanja in pridobitev srednje šole. 4. Razvoj kulturne dejavnosti poudarkom na pridobitvi ustreznih prostorov in financiranja same dejavnosti. 5. Podpora športu s težnjo na izgradnji mreže igrišč in objektov v občini ter financiranje množičnih športov. 6. Izgradnja stanovanj in spremembe prostorskih planov za mesto in vasi, v smeri pridobivanja novih lokacij za stanovanjsko izgradnjo, obrt, industrijo in turistični razvoj. Da bi to lahko uresničili, vas lepo povabim na volitve 1 .decembra 2002, da s svojim glasom podpore meni, pomagate sooblikovati razvoj naše občine in s tem ustvarjati pogoje za boljše življenje vseh občanov. Za vašo podporo se vam že v naprej zahvaljujem. x * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo Naše poslovalnice: IHIllIMM BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA D.D. KOPER 05/672-72-32 SEŽANA 05/734-14-10 AJDOVŠČINA 05/366-14-94 NOVA GORICA 05/333-42-43 POSTOJNA 05/726-10-50 ILIRSKA BISTRICA 05/714-19-35 LJUBLJANA 01/425-80-74 MESEČNI PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Hit trgovanje z Gorenjem Minuli mesec je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev minil predvsem v znamenju vsakodnevnega pritoka svežega kapitala in novih investitorjev. Močna rast cen delnic v zadnjem letu in s tem povezani realizirani kapitalski dobički namreč privabljajo vse več investitorjev, ki se do sedaj z naložbami v vrednostne papirje niso ukvarjali. Izredna porast j e bila zabeležena v segmentu vplačil v investicijske sklade, kamor je samo v letošnjem letu bilo vplačanih 23,6 milijarde tolarjev svežega kapitala, od tega v prvih dveh tednih meseca novembra kar 1,7 milijarde tolarjev. Popularnost skladov je moč razlagati z dejstvom, da so le-ti najprimernejša naložba za manj izkušene investitorje, saj ob upoštevanju razpršenosti tveganja nudijo razmeroma visoke stopnje donosa. Sicer pa je slovenski trg kapitala v zadnjem času najbolj poganjal motor govoric o tekočih in pripravljajočih se prevzemih. V ponedeljek seje iztekla ponudba Novartisa za odkup vseh delnic Leka, po ocenah pa bi naj švicarskemu velikanu uspelo pridobiti med 80 in 90 odstotki vseh delnic Leka. S plačilom kupnine za Lekove delnice, predvidoma v zadnjih dneh novembra, bo na borznem trgu prisotnega veliko kapital, ki bo iskal nove naložbene možnosti in rast nivoja cen delnic je skoraj neizbežna. Med delnice, ki so povečano rast beležile že v tem mesecu, se na prvo mesto uvršča delnica Gorenja, ki jo je kar nekaj časa obdajal oblak negotovosti in ugibanj. Po Leku naj bi bilo Gorenje namreč naslednja prevzemna tarča tujega podjetja, kot najverjetnejši kupec se je omenjal Elektrolux. Na borznem trgu so te neuradne informacije povzročile veliko povpraševanje po Gorenjevih delnicah in posledično nadpovprečno višanje tečaja. Nekoliko je evforično stanje na trgu umirila uprava Gorenja, kije v izjavi za javnost zanikala seznanjenost s kakršnokoli namero o prevzemu. Kljub temu cena Gorenjeve delnice še naprej pridobiva na svoji vrednosti, kar nakazuje prisotnost določene mere prepričanja investitorjev, da se v zvezi z lastniško strukturo Gorenja vseeno nekaj dogaja. Sicer se Gorenje tudi letos lahko postavlja z doseženimi dobrimi poslovnimi rezultati. V okviru celotne skupine so v prvih devetih mesecih uspeli ustvariti 130 milijard tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je za 14 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Glede na predhodno leto jim je za več kot 26 odstotkov uspelo zvišati tudi čisti dobiček, hkrati pa ima vodstvo podjetja tudi za v prihodnje zastavljene ambiciozne načrte poslovanja in širjenja svoje dejavnosti na trgih bivše Jugoslavije in vzhodne Evrope. Zanimanje za podjetja iz držav bivše Jugoslavije je veliko tudi med drugimi slovenskimi podjetji. V novembru nameravajo predstavniki Term Čatež opraviti skrbni pregled poslovanja podjetja Sunčani Hvar, na podlagi katerega bodo oblikovali svojo odločitev o prijavi na razpis za nakup 62-odstotnega deleža v omenjeni družbi. Nina Pulko Ilirika borzno posredniška hiša d. d. Nina.pulko@ilirika.si VABILO NA PRIREDITEV “LUČ MIRU IZ BETLEHEMA” Vabimo vas na prireditev ob sprejemu Luči miru iz Betlehema v Ilirski Bistrici. Geslo letošnje poslanice luči miru je 'Dar sosedu ’. Prireditev s kulturnim programom in delitvijo lučke bo potekala v nedeljo 15. decembra 2002 ob 17.30 na parkirišču pri trgovskem centru Mikoza. Lepo vabljeni! Prireditev organizirajo skavti iz Ilirske Bistrice v sodelovanju s taborniki in odraslimi skavti. Z"--------— ---------- ---------------------------— — N ! OBVESTILO ! * Republiška volilna komisija je razpisala (Uradni list RS, št. 97/02) I ponovno glasovanje na volitvah predsednika republike. Glasovanje se • I ponovi med kandidatoma, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov. 1 Kandidata: dr. Janez Drnovšek in Barbara Brezigar. | Kot dan glasovanja so določili nedeljo, 1. decembra 2002.