H sova KraiM industrija gumijevih usnjenih in kemičnih izdelkov ŠTEVILKA: 15 • LETO: XX 27. AVGUST 1980 Prvo polletje gospodarjenja v novih, ostrejših pogojih je za nami. Kako smo prestali preizkušnjo? Iz pokazateljev gospodarjenja je razvidno, da smo uspešno zagrizli v bitko za utrditev našega gospodarstva, da nismo bili nepripravljeni. Iz številk je sicer videti, da nismo povsem dosegli načrtovanega, vendar moramo ob tem upoštevati silen razkorak med cenami surovin in končnih izdelkov, ki se odražajo v skorajda vseh pokazateljih. Še bolj izrazito pa bodo vplivale na rezultate gospodarjenja v drugem polletju. Kaže, da bo tudi za nas veljala duhovita napoved slovenskega predstavnika v zvezni skupščini: Toplemu poletju bo sledila vroča jesen! Ob tem je imel v mislih aktivnosti ob oblikovanju nadaljnjih ukrepov za gospodarsko ustalitev. V letošnjem letu bomo namreč postavili temelj zato, da bomo naš skupni (nujen) cilj v prihodnjem srednjeročnem obdobju v celoti uresničili. Pred nami je razprava in sprejem srednjeročnega plana razvoja za obdobje 1981 — 1985. Dokument, v katerega bomo zapisali, kako bomo gospodarili v prihodnjem obdobju. Osnovna usmeritev je že izkristalizirana: preusmeritev proizvodnje v tiste izdelke, ki jih trg dolgoročno potrebuje, modernizacija in zlasti usmeritev na tuja, zahtevnejša področja. In prav gospodarjenje v prvih šestih mesecih letošnjega leta nam bo dragocena izkušnja, ko bomo razpravljali o našh načrtih za prihodnje srednjeročno obdobje. Vera Drašak IZ VSEBINE • ZNAČILNOSTI POSLOVANJA V PRVEM POLLETJU • OB PRAZNIKU OBČINE stran 2 KRANJ • NA VRHNIKI STEKLA AKCIJA ZA IZBOLJŠANJE POGOJEV GOSPODAR- stran 3 l JENJA stran 4, 5 • PRED TEMATSKO KONFERENCO ZK stran 6 • Z GRADNJO NE SMEMO VEČ ODLAŠATI stran 7 • LEPILO IZ NOVEGA MEŠALNIKA stran 9 • INOVACIJSKA DEJAVNOST stran 10,11 • NAŠ PORTRET______stran 12 ZNAČILNOSTI POSLOVANJA Proizvodnja Fizični obseg proizvodnje je v prvem polletju leta 1980 v DO Sava za 3,0 odstotkov nižji od planiranega in za 0,6 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani. Vrednostno pa je obseg proizvodnje manjši za 4,8 odstotkov. Zaposlovanje V delovni organizaciji Sava se je število zaposlenih zmanjšalo za deset delavcev, to je za 0,3 odstotke medtem, ko se je število zaposlenih v delovni organizaciji Sava Commerce povečalo za tri novozaposlene to je 0,6 odstotkov. Povprečna letna stopnja fluktuacija je 8,3 odstotkov. Produktivnost Dosežena produktivnost v delovni organizaciji Sava je v obravnavanem obdobju 54,0 (kg na zaposlenega na delovni dan) in je za 3,1 odstotek pod načrtovano (načrtovana produktivnost je 55,7 kg na zaposlenega na delovni dan), glede na leto 1979 pa je večja za 3,8 odstotkov. Osebni dohodki V prvih šestih mesecih letos je hilo v delovni organizaciji Sava izplačanih 258,6 milijonov din osebnih dohodkov, kar je v primerjavi s planirano maso osebnih dohodkov za prvo polletje 96,54 odstotkov. V delovni organizaciji Sava Commerce je bilo izplačano 33,4 milijonov din, kar je v primerjavi s planom za šest mesecev 95,77 odstotkov. Prodaja Delovna organizacija Sava je prodala za 1.707 milijonov din izdelkov, to je za 1,1 odstotek nad planirano prodajo in za 20,7 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Na zunanjem trgu je delovna organizacija Sava iztržila za 13,3 milijone $. Zaloge Celotna vrednost zalog materiala, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov v delovni organizaciji Sava in delovni organizaciji Sava Commerce je v prvem polletju znašala 797,1 milijon din, to je za 8,0 odstotkov več kot so znašale zaloge na koncu prvega kvartala in 4,8 odstotkov več, kot so bile zaloge na začetku leta 1980. Poslovni stroški Doseženi stroški v obdobju januar—junij 1980 znašajo v delovni organizaciji Sava 2.543 milijonov din in so za 13 odstotkov večji od planiranih in 46 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani. Doseženi stroški v delovni organizaciji Sava Commerce znašajo 85 milijonov din in so za 1,0 odstotek pod planiranim in za 10,6 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani. Poslovni uspeh Delovna organizacija Sava je v opazovanem obdobju realizirala celotni prihodek v znesku 2,6 milijarde din, od tega je hila plačana eksterna realizacija dosežena v znesku 1,68 milijarde din. kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečanje za 23,9 odstotkov oziroma za 325 milijonov din. Delovna organizacija Sava Commerce je celotni prihodek realizirala v znesku 86 milijonov din, kar je v primerjavi s I. polletjem lani za 5,9 odstotkov več. Porabljena sredstva (materialni stroški in amortizacija) so dosežena v znesku 2 milijona din. Njihova rast je hitrejša od rasti celotnega prihodka. To neskladje je posledica precejšnje rasti stroškov osnovnih surovin, energije in transporta zaradi povečanja cen in izdelkov za pridobitev deviznih pravic in s tem preskrbo proizvodnje s surovinami. V delovni organizaciji Sava Commerce pa je bila rast porabljenih sredstev nekoliko nižja od rasti celotnega prihodka — indeks v primerjavi s I. polletjem lani 102,2 kar se odraža v izboljšanju poslovnega rezultata v II. kvartalu letos. Navedena rast materialnih stroškov v delovni organizaciji Sava ima za posledico nižjo rast doseženega dohodka kot eksterna realizacija. Dohodek je bil v delovni organizaciji Sava realiziran v znesku 588 milijonov din, kar je v odnosu na enakomerno planirano letno dinamiko doseženo z indeksom 93.6 v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta pa z indeksom 117,4 oziroma za 87,5 milijonov din več. Nedoseganje planiranega obsega proizvodnje je manjši dohodek v odnosu na plan v tozdih TAP, GTI, RKV. EN, IC, medtem, ko ostali tozdi presegajo planske obveze. Tudi RKV, ki je po prvem kvartalu letos izkazoval izgubo na dohodku v znesku 3 milijone din, je sicer izboljšal poslovne rezultate (prodaja ležalnih blazin v mesecih april, maj, junij) vendar po periodičnem obračunu za I. polletje še vedno izkazuje 995 tisoč din negativnega poslovnega rezultata. Nadalje je v drugem kvartalu izkazal izgubo na dohodku tozd GTI v znesku 2,4 milijone din. Osnovni vzrok za nastali izpad dohodka so neusklajene cene izdelkov, saj prodajne cene niso bile korigirane že dve leti (razen transportnim trakovom in klinastim jermenom) medtem, ko so se v tem času cene surovinam občutno povečale. Dohodek v delovni organizaciji Sava Commerce je v odnosu na prvo polletje lani večji za 8,3 odstotke v odnosu na letošnji plan pa je dosežen z indeksom 87,7. Hitrejša rast dohodk i v odnosu na rast celotnega prihodka se odraža v izboljšanju poslovnega rezultata glede na prvi kvartal. Izguba iz obdobja januar—marec v znesku 3,87 milijonov din se je znižala na 0,26 milijonov din. Čisti dohodek je v delovni organizaciji Sava dosežen v znesku 310,6 milijonov din in je v odnosu na plan nižji za 12,4 odstotke v primerjavi na enako obdobje preteklega leta pa dosežen z indeksom 108,2. Masa osebnih dohodkov je porasla v odnosu na enako preteklo obdobje za 16.3 odstotke, kar kaže, da na ravni delovne organizacije Sava nismo kršili določil Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SRS za obdobje 1976— 1980 v letu 1980 oziroma Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka ter oblikovanja in porabe sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v letu 1980. Delovna organizacija Sava Commerce kljub izboljšanju rezultata poslovanja ne dosega razporejanje čistega dohodka za osebne dohodke v skladu z Resolucijo SRS oziroma Dogovorom. 27. avgust 1980 SKOZI OBJEKTIV 3 OB OBČINSKEM PRAZNIKU Nova šola in večnamenaka dvorana bosta obogatili mlado ben trenutek) še zlasti za najmlajše krajane naselie na Planini. , Tovariš Bruno Skumavc prejema priznanje občine Kranj. Ob letošnjem občinskem prazniku — 1. avgustu je bila vrsta prireditev. Osrednja slovesnost je bila ob otvoritvi nove osnovne šole na Planini. Objekt, vsekakor pomembna Kipec guma rja pridobitev kranjske družbenopolitične skupnosti, bo že v septembru sprejel učence, ki bodo pridobivali znanje v štiriindvajsetih sodobnih učilnicah. Hkrati z novo šolo so slovesno odprli tudi večnamensko dvorano — objekt, ki smo ga v Kranju zelo pogrešali. Po otvoritvi je bila v novi dvorani slovesna seja vseh zborov občinske skupščine. Med gosti so bili tudi predstavniki vseh pobratenih občin in občine Sen ta, s katero se je kranjska občina pobratila prav ob letošnjem prazniku. Na seji so podelili tudi letošnja občinska priznanja. Med nagrajenci je bil tudi tovariš Bruno Skumavc, ki je visoko priznanje prejel za pomemben prispevek k razvoju delovne organizacije »Sava« ter za tvorno delo v številnih organizacijah, organih in društvih. Naša delovna organizacija je bila letos pokroviteljica praznovanja občinskega praznika. Ob tej priložnosti je predsednik delavskega sveta Franc Sire Skupščini občine Kranj izročil kipec gumarja. V pestrem kulturno umetniškem programu so se predstavili recitatorji, kranjska godba na pihala ter folklorni skupini iz Save in pobratene občine Senta. j-. V novi dvorani bodo poleg športnih tudi kulturne prireditve. 4 IZ GOSPODARSTVA 27. avgust 1980 Na Vrhniki stekla akcija za izboljšanje pogojev gospodarjenja Sedanji tozd Ročna konfekcija Vrhnika je bil ustanovljen leta 1960 kot obrat za proizvodnjo ležalnih blazin, radirk in drugih tehničnih izdelkov. Obrat se je vseskozi oskrboval s polizdelki iz Kranja, kajti postavitev strojnega parka za polizdelke za tako majhen obseg poslovanja ni bilo racionalno. Od 1. 7. 1972. leta, ko se je DO Sava na osnovi ustavnih dopolnil reorganizirala, je obrat Vrhnika posloval v tozd Tovarna tehničnih izdelkov oziroma od 1.1. 1975 v skupnosti tozd Tovarna tehničnih izdelkov. S 1.1.1978 je bila DE Vrhnika organizirana kot tozd Ročna konfekcija Vrhnika in vpisana v register dne 22. novembra 1978. Proizvodni program je že daljše časovno obdobje na meji rentabilnosti. Doseženi negativni rezultati v preteklem obdobju so bili vidni le interno (kalkulacije izdelkov), ker so se periodični obračuni in zaključni računi delali do 1972. leta za DO kot celoto oziroma od 1972. do 1978. leta pa za celotno proizvodnjo gu-menotehničnih izdelkov. Z ustanovitvijo tozda v letu 1978 pa je bila prvič eksterno ugotovljena in izkazana izguba. Proizvodni program v tozdu Ročna konfekcija Vrhnika je vseskozi relativno skromen, saj se proizvaja le nekaj skupin proizvodov, ki so bili izbrani tako, da je bilo možno zaposliti predvsem žensko delovno silo. Izguba 9,33 milijona dinarjev, ki je bila izkazana po zaključnem računu za leto 1978, je zahtevala takojšnjo sanacijo stanja. Z ozirom na pogoje poslovanja, v katerih se že vseskozi nahaja proizvodnja ležalnih in šotorskih blazin, je bilo možno izvesti (kratkoročni) sanacijski program le z zamenjavo obstoječega proizvodnega asortimana z bolj donosnim. Ker pa prostor in energetska opremljenost tozda ne dopuščata postavitve kakšne težje gumarske proizvodnje, ni Bilo možno blazin ukiniti v celoti. Kot ukrep je torej prišlo v poštev le zmanjšanje proizvodnje ležalnih blazin in njihova nadomestitev z donosnejšim asortimanom, ki je bil prilagojen ženski delovni sili, energetskim pogojem in prostorskim možnostim. Zbor delavcev tozda je ob sprejemanju zaključnega računa za leto 1978 v februarju 1979 sprejel sledeče začasne ukrepe: • zmanjšanje proizvodnje ležalnih in šotorskih blazin od 110.000 kom. na 60.000 kom., • zožitev asortimana na tri tipe ležalnih blazin in en tip šotorskih blazin, • intenzivno delati'na cenah gotovih izdelkov in surovin, • intenzivno delati na izboljšanju kakovosti prodaje v smislu večje prodaje preko lastne trgovske mreže, • spremeniti proizvodni program tozda Ročna konfekcija Vrhnika s prenosom primernih izdelkov iz tozdov v Kranju, • z vlaganjem spremeniti energetske in prostorske možnosti ter zagotoviti osnove za trajno sanacijo tozda na Vrhniki. Na osnovi gornjih ukrepov je bil pripravljen kratkoročni sanacijski program v obliki go-gospodarskega načrta za leto 1979, ki je bil tudi uspešno realiziran. Tozd Ročna konfekcija je lansko leto posloval brez izgube. V letu 1979 se je istočasno pospešeno izdeloval projekt »Razširitev in modernizacija proizvodnje tozd Ročna konfekcija«, ki naj bi dolgoročno zagotovil normalne pogoje in uspešnost poslovanja. Ta projekt, ki naj bi bil dokončno realiziran leta 1985, je predvideval poslovanje na novi lokaciji s sledečim proizvodnim programom: Leto 1985 v ton BPV v mio din — tehnične plošče 1.176 62,3 — rezervoarji 99 36,8 — blazine 258 38,9 — tlačilke za blazine 22 3,2 — cevi brez vložkov 67 6,2 — predpasniki 47 17,0 — kratki klinasti jermeni 2 3,8 Skupaj: 1.671 168,2 Omenjeni program (brez ekonomskega izračuna) je bil posredovan Skupščini občine Vrhnika in je dobil mesto v osnutku smernic za izdelavo družbenega plana občine Vrhnika. Toda, ko je bil izdelan dokončen projekt je ekonomski izračun pokazal, da izbrani proizvodni program ne zagotavlja pozitivnega finančnega rezultata. V zvezi z dokončno odločitvijo, da takšen projekt ne more biti vključen v Predlog smernic občine Vrhnika, je bil v Kranju sestanek s predstavniki Skupščine občine Vrhnika in vodstva naše DO. Ugotovljeno je bilo, da investicijski stroški nakupa zemljišča, zgradbe, instalacij in zunanje ureditve, predstavljajo več kot 50 odstotkov celotne vrednosti. Omenjena struktura naložbe pri predvidenih kapacitetah . cca 1700 ton ne zagotavlja pozitivnih poslovnih učinkov (prag rentabilnosti). Gospodarski načrt za leto 1980, ki je bil Sprejet v februarju letos, je v celoti ohranjal strukturo sanacijskega proizvodnega programa iz leta 1979. Tako tozd za letošnje leto predvideva proizvodnjo 247,6 ton in realizacijo po neto prodajni vrednosti 45,8 milijonov din. Planirani obseg proizvodnje oziroma prodaje je ob predvidenih uskladitvah cen zagotavljal celo 816 tisoč dinarjev čistega dohodka za sklade. Toda tozd Ročna konfekcija Vrhnika je po periodičnem obračunu za obdobje januar—marec 1980 izkazal izgubo v znesku 3.040.661,48 din. Vzroki so bili predvsem naslednji: • Obseg proizvodnje je bil realiziran v odnosu na plan z indeksom 93,6. Nedoseganje plana je bila posledica izpada proizvodnje klinastih jermen (Bagat) zaradi storniranja naročil kupcev. • V prvem kvartalu je bil celotni prihodek dosežen v znesku 3,8 milijona din oz. 11,8 odstotkov v odnosu na celoletni plan. To je bila posledica izrazite sezonske prodaje ležalnih blazin, ki predstavljajo preko 80 odstotkov celotnega obsega proizvodnje. • Podražitev osnovne surovine — tekstila — za proizvodnjo ležalnih blazin od 39,30 din na 51,70 din oziroma za 31,5 odstotkov, medtem ko smo v gospodarskem načrtu predvideli podražitev na 44,75 din. Prodajne cene ležalnih blazin so ob tej podražitvi ostale nespremenjene. Zaradi takšnih rezultatov po periodičnem obračunu za prvi kvartal se je takoj začela akcija s programom ukrepov za izboljšanje rezultatov poslovanja. Že navedene prostorske in energetske omejitve pa pomenijo pri izbiri proizvodnega programa tolikšne omejitve, da vsak poizkus saniranja poslovanja z gumarskim programom na obstoječi lokaciji ne daje niti Kratkoročno zadovoljivih rezultatov. V mesecu maju so bili v zvezi s sanacijo poslovanja s strani družbeno-političnih organizacij tozda in vodstva DO Sava ponovni razgovori s predstavniki občine Vrhnika. Glede na omejitve v postavitvi gumarskega programa so bila v razgovoru podana razmišljanja o negumarskem programu tudi iz OZD s področja občine Vrhnika. Tako so bili že v mesecu juliju na pobudo Skupščine občine Vrhnika razgovori s predstavniki DO Lesno industrijski kombinat, Vrhnika, kjer so bile že konkretno nakazane možnosti o prestrukturiranju proizvodnje s tem, da se tozd Ročna konfekcija Vrhnika izloči iz DO Sava Kranj in vključi v DO Lesno industrijski kombinat — LIKO, Vrhnika. Z uresničitvijo dogovora bo dosežena sanacija tozda, delavcem pa bo dolgoročno zagotovljena socialna varnost z vsemi pravicami in ugodnostmi, ki pripadajo delavcem »LIKO« Vrhnika. Delavci tozd Ročna konfekcija Vrhnika bodo uživali vse pravice enako kot da bi bili ves čas zaposleni v DO »LIKO« (jubilantske nagrade, nagrade ob upokojitvi, dodatek za stalnost, regres, pravice iz minulega dela itd.). DO LIKO, Vrhnika zaposluje 1.034 delavcev in letno proizvede za 700 milijonov iz- PO SLEDEH DOGOVARJANJA 5 27. avgust 1980 delkov. Delovno organizacijo LIKO sestavljajo tozdi: — Primarna predelava Verd — Tovarna stolov Verd, — Tovarna vrat Borovnica, — Servis Energetika Borovnica, — Blagovni promet Borovnica in — delovna skupnost skupnih sektorjev. Predvideno je, da se tozd Ročna konfekcija Vrhnika vključi v tozd Tovarna stolov Verd in sicer s celotnimi osnovnimi sredstvi, skladom skupne porabe in vsemi zaposlenimi. Priključitev naj bi se izvedla na dan 30.9.1980 s tem, da na ta dan tozd Ročna konfekcija Vrhnika izdela zaključni račun za obdobje januar—september 1980. Takoj po uvodnih razgovorih so stekle že konkretne akcije za uresničitev dogovora: — Na osnovi vseh podatkov o delavcih je bil izdelan osnutek predloga novih razporeditev delavcev v DO LIKO. Osnutek je izdelal Kadrovski sektor iz DO LIKO v sodelovanju vodij tozdov, kamor bi bili delavci razporejeni. — Osnutek predloga so pretehtali tudi sodelavci kadrovskega sektorja SAVE, vodstvo tozd Vrhnika in predstavniki kadrovskega sektorja LIKO. Ob tem pregledu so se oblikovale že konkretne pripombe, katere so nato kadrovski delavci LIKO posredovali vodstvu DO LIKO. — DO LIKO nam je na osnovi predhodnih dogovorov posredovala dopolnjen predlog razporeditev, kjer so bile naše pripombe že delno upoštevane. — Nadalje smo si s predstavniki kadrovskega sektorja in sindikata SAVE ter vodstvom tozda in družbeno političnih organizacij Vrhnike ogledali proizvodnjo LIKO in konkretna delovna mesta, na katera so predlagani sodelavci iz Vrhnike. — Na osnovi ogleda DO LIKO je bil sprejet skupen dogovor, da vodstvo tozd Ročna konfekcija Vrhnika v sodelovanju z DO LIKO in kadrovskega sektorja SAVE ponovno pregleda predlog seznama razporeditev delavcev in na osnovi poznavanja ljudi, njihovih sposobnosti in zdrav- stvenega stanja predlaga dopolnitev seznama razporeditev delavcev v DO LIKO Vrhnika. — Dokončno izdelan predlog je bil posredovan sodelavcem tozda Ročna konfekcija Vrhnika. — V petek 15. av- gustom si bodo delavci tozda Vrhnika organizirano ogledali delovna mesta, na katera bodo predlagani za prerazporeditev. Ob teh si bo vsakdo ogledal še sorodna dela in naloge. — Po ogledu delovnih mest v LIKO bodo organizirani zdravniški pregledi delavcev in za vsakega delavca, ki zdravstveno ne bi bil sposoben za predlagano delovno mesto, se bo v DO LIKO poiskalo drugo ustrezno delovno mesto. — S predstavniki DO LIKO je dogovorjeno, da delavci tozda Tovarna stolov Vrhnika ne bodo šli na nižje osebne dohodke, kot so jih prejemali. Pogoj za doplačilo je, da bodo na novih delovnih mestih po preteku določenega časa pri-učevanja dosegali poprečne rezultate. Omeniti moramo, da so po sedanjem predlogu razporeditve delavci z nižjimi osebnimi dohodki le redke izjeme, za veliko večino pa predlog predvideva višje osebne dohodke in boljšo socialno varnost. TOZD Tovarna stolov zaposluje 350 delavcev in letno proizvede za 220 milijonov izdelkov, ki je v celoti usmerjeno v izvoz na konvertibilna tržišča. Pričetek proizvodnje sega v leto 1872, ko je bila ustanovljena Parketarna Verd. Proizvodni program obsega: kolonialne in moderne stole, jedilniške mize in klubske mizice, sedežne garniture in kosovno pohištvo. Pohištvo izdelujejo iz bukovega lesa, po naročilu tudi v boru in jelovim. Povprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega v letošnjem prvem polletju v DO LIKO Vrhnika 7.145 dinarjev, v tozd Tovarna stolov Verd pa 7.440 dinarjev. V tem srednjeročnem obdobju 1981—1985 načrtujejo nadaljnjo širitev te temeljne organizacije, s katero bo fizični obseg proizvodnje porasel za 10—12 odstotkov, znatno pa se bodo izboljšali tudi delovni pogoji. Delovni pogoji v tozdu Tovarna stolov na Verdu so že sedaj zelo primerni. O tem smo se prepričali, ko smo predstavniki DO SAVA in tozd Ročna konfekcija Vrhnika obiskali ta obrat. Poslopje sto-larne, kjer bo predvidoma zaposlenih največ naših sodelavcev Ročne konfekcije Vrhnika, je novo (zgrajeno 1973), mesta ne zahtevajo fizičnih naporov, najpomembnejša zahteva je natančnost in ročna spretnost. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega je v tem tozdu 7.440 dinarjev ob povprečnem 14 odstotnem preseganju norme in je nekoliko višji od povprečnega neto osebnega dohodka celotne DO (7.145 din). Navedeni podatki se nanašajo na obdobje januar—junij 1980. Ob polletnem obračunu pa so podobno kot v DO SAVA tudi v tozd Tovarna stolov povečali osebne dohodke za 5 odstotkov. V DO LIKO je dobro poskrbljeno za družbeni standard. Delavci imajo v tovarni možnost celodnevne prehrane (malica — zanjo prispevajo 3 din, kosilo — prispevek 20 din). Tisti sodelavci, ki iz zdravstvenih razlogov ne morejo koristiti navedenih uslug (diabetiki) pa dobijo bone za prehrano. Tudi za letovanje delavcev je dobro poskrbljeno. V Selcah in Kranjski gori imajo možnost letovanja v počitniških hišicah in garsonjerah po zelo ugodnih cenah (celodnevna oskrba za zaposlene denimo letos znaša le 70 dinarjev). Načrtujejo še nakup dodatnih počitniških zmogljivosti. Izdatke za regres za letovanje v tej DO izplačujejo po diferencirani lestvici glede na višino osebnih dohodkov. V povprečju je v letošnjem letu znašal izplačani regres 2.600 din neto ter približno 300 din neto za otroke. Delavci LIKO izločajo za stanovanjsko izgradnjo 6 odstotkov od mesečnih osebnih dohodkov. Sodelavci imajo možnost dobiti posojilo za gradnjo ali nakup stanovanj v višini 150— 200 tisoč dinarjev na zaposlenega. Poleg tega pa lahko pod zelo ugodnimi pogoji dobijo gradbeni material (les, stavbeno pohištvo — izdelke LIKO). Zanj lahko koristijo interna posojila po minimalni (3 pro-centni) obrestni meri. Mimo tega ima vsak delavec LIKO pravico dobiti 4 kub. m drv po »sindikalni ceni«. Za 1 kub. m odštejejo le 53 dinarjev. Akcija za zagotovitev dolgoročne socialne varnosti naših sodelavcev na Vrhniki je v polnem teku. Takoj po ogledu proizvodnje so stekli razgovori o konkretni razporeditvi na posamezna delovna mesta. V ponedeljek, 11. avgusta, je bil na Vrhniki razširjen strokovni svet tozda RK Vrhnika. Poleg predstavnikov družbeno političnih organizacij tozda so se ga udeležili tudi glavni direktor delovne organizacije Sava ter predsednik Skupščine občine Vrhnika. Tu so se ponovno temeljito pogovorili o sedanjem stanju, možnih rešitvah in ob koncu sprejeli pobudo za izločitev iz delovne organizacije Sava in priključitev v delovno organizacijo »LIKO«. Še isti dan je bil tudi zbor delavcev, kjer so se o problematiki ponovno temeljito pogovorili ter pojasnili vse nejasnosti v zvezi z nadaljnjim delom. V petek, 15. avgusta, so si vsi delavci RK Vrhnika organizirano ogledali Tovarno stolov Verd in se tako neposredno seznanili z delovnimi pogoji in delovnimi mesti, ter se v neposrednem razgovoru prepričali o položaju tega tozda. Dokončno odločitev bodo delavci tozdov RK Vrhnika in delovne organizacije »LIKO« sprejeli z referendumom, ki bo predvidoma 10. septembra. Delavci ostalih tozdov Save pa bomo na delavskih svetih sklepali o soglasju k izločitvi tozda Ročna konfekcija Vrhnika ter sprejeli sporazum o ureditvi pravic in obveznosti s tozdom Ročna konfekcija Vrhnika. V. D. V počastitev občinskega praznika Kranj je bila od 31. julija do 15. avgusta v avli skupščine občine Kranj odprta zanimiva razstava »Titova srečanja z Gorenjsko.« Med razstavljenimi slikami z obiskov tovariša Tita na Gorenjskem smo lahko videli tudi posnetke z obiska našega najdražjega gosta v Savi. Med več kot deset tisoč obiskovalci razstave je bilo prav gotovo tudi veliko članov našega kolektiva P. B. PRED KONFERENCO ZK V začetku septembra se bodo delegati osnovnih organizacij ZK Save in Sava Commerce sestali na tematski konferenci. Pregledali bodo uresničevanje zaključkov lanske konference, ocenili izvajanje ustalitvenih ukrepov in spregovorili o nadaljnjem petletnem razvoju delovnih organizacij. Ker bo gradivo za konferenco dokončno oblikovano kasneje, v današnjem zapisu omenjamo samo nekatere ugotovitve in mnenja. Na lanski konferenci je bilo, poleg opozorila na premajhno doslednost pri uresničevanju že dogovorjenih nalog, sprejeto enajst zaključkov. Njihovo skupno izhodišče je, da je utrjevanje dohodka kot temeljnega motiva gospodarjenja z učinkovito uporabo delovnih sredstev, časa in znanja, osnovni pogoj za naš nadaljnji razvoj. Da je treba vzpodbujati ustvarjalnost, jo primemo vrednotiti, ter uveljaviti sistem za resnično vrednotenje po rezultatih dela. Ob pripravah na sprejem srednjeročnega plana razvoja 1981 — 85 je ugotovljeno, da je večkratna strokovna obravnava gradiv, kljub nekaterim dilemam, dala pozitivne rezultate. Nasprotno pa je pri realizaciji tekočih investicij, kjer zaradi različnih vzrokov le-te večkrat kasnijo. Tudi pri uveljavljanju kataloga delovnih nalog in opravil kasnimo kljub dolgotrajnim pripravam, katalog še ni šel v javno razpravo, čeprav je bil rok 31. 12. 1979. V nadaljevanju je govora o večji skrbi za ustvarjanje dobrih medsebojnih odnosov, načrtnem kadrovanju, izobraževanju, reševanju stanovanjskih problemov, družbeni prehrani in zaposlovanju invalidnih delavcev. Dejstvo je, da je bil na posameznih področjih dosežen viden napredek. Tako je bilo na primer zaposlovanje omejeno na minimum s poudarkom na prerazporeditvah znotraj delovne organizacije; v prihod- njem mesecu bo z novim samskim domom na Planini rešen stanovanjski problem samskih delavcev; priprave za gradnjo obrata družbene prehrane so pred zaključkom itd. Kritično pa je treba izpostaviti vprašanje zaposlovanja invalidnih in dela manj zmožnih delavcev. V naši delovni organizaciji nimamo dovolj ustreznih del, modernizacija posameznih delov proizvodnje za odpravo težkih delovnih pogojev pa prepočasi poteka. Pri uveljavljanju lastnega znanja kot neposrednega vira dohodka je bil narejen korak naprej. Pri tem gre predvsem za prenašanje znanja drugam (Ruma, Ruma — traktorska pnevmatika, Agis Ptuj — stiskani izdelki itd.) Ustalitveni programi vsebujejo naloge in opravila za izboljšanje poslovnih učinkov za letošnje leto. Dogovorov v I. polletju nismo v celoti uresničili. Razen redkih izjem v posameznih delovnih sredinah, družbenopolitične organizacije o realizaciji programov niso razpravljale. Drugo vprašanje je vrednotenje opravljenih nalog iz akcijskih programov. Samo v nekatenn sredinan so spremljali prihranek pri porabi energije — pare, medtem ko za celotno delovno organizacijo ni enotnih meril. V zadnjih mesecih je bila dosežena slabša kakovost izdelkov, delno tudi zaradi okvare mešalnika oziroma slabše kakovosti zmesi. V posameznih tozdih se pojavlja problem vzdrževanja proizvajalnih sredstev, kjer pogosti zastoji oziroma okvare strojev povzročajo manjšo proizvodnjo in ogrožajo izpolnjevanje proizvodnih planov. Zato bo treba predvideti sistem preventivnega vzdrževanja in hitrejše nabave rezervnih delov. Osnovne organizacije ZK tudi menijo, da je bilo premalo storjenega oziroma da se počasi ugotavlja rentabilnost proizvodnje oziroma izdelkov, ki naj bi bili merilo poslovnih odločitev, katera proizvodnja naj bi v primeru pomanjkanja surovin, delavcev ali energije stala. P. B. OBVESTILO Od Zveznega zavoda za patente smo naknadno dobili še dva zvezka »Mednarodne patentne klasifikacije« in sicer: — sekcijo B, kjer so klasificiram patentni spisi s področja »Obdelave in predelave; promet in transport.« Nekatera področja sekcije B so za nas posebej zanimiva, saj so tu razporejeni patenti, s katerimi je zaščitena predelava kavčuka, oblikovanje predmetov iz kavčuka, postopki in naprave za vulkaniziranje izdelkov iz kavčuka, pnevmatika, armature za pnevmatiko, tekalna površina, bočnice in drugo; — sekcijo G, kjer so klasificiram patentni spisi s področja »Fizike«. Oba zvezka si lahko ogledate v oddelku za industrijsko lastnino, standardizacijo in tehnološko dokumentacijo (OILSTD), kjer hranimo tudi ostalih šest zvezkov, ki smo jih nabavili že 1979. leta, o čemer ste bili obveščeni v našem glasilu. Omenjena dva zvezka sta bila v fazi prevajanja, zato smo ju dobili naknadno. M.N. -Meddopustniški« utrip v Savi V današnji številki glasila objavljamo posnetke, ki jih je naš fotoreporter Ivan Draškič napravil v času kolektivnega dopusta. Resda je bilo v naši delovni organizaciji tedaj precej manj delavcev kot običajno, a so bili zelo delavni. Je že tako, da si vsi hkrati pač ne moremo oddahniti. Urednica 27. avgust 1980 7 V SREDIŠČU POZORNOSTI Z gradnjo ne smemo več odlašati Kar zajetna knjiga bi nastala, če bi hoteli zapisati vso kronologijo dogodkov, ki so v naši delovni organizaciji pa tudi kranjski občini vezani na prizadevanja za ureditev družbene prehrane. Pa saj to tudi ni potrebno. Delavci Save se vseskozi zavedamo, kako potrebno je ustrezno urediti to področje. Delavci v sedanjem obratu družbene prehrane resda pripravljajo vsak dan zelo kakovostne in okusne malice, vendar s skrajnimi napori. Prostori, v katerih delajo, so zelo neustrezni. V njih bi v normalnih pogojih lahko pripravili okrog tisoč obrokov, danes pa jih pripravijo več kot štirikrat toliko. Niso redke razprave o tem, da je stanje tako kritično, da bi morali sedanji obrat sploh zapreti. Prostori za pripravo jedil ne ustrezajo niti osnovnim sanitarnim zahtevam. Dovoljenje za obratovanje ima delavska restavracija predvsem zato, ker bi sicer štiri tisoč delavcev ostalo brez toplega obroka, in pod pogojem, da bo najkasneje v dveh letih zgrajen nov obrat družbene prehrane, kjer bo možno na sodoben način pripravljati kakovostne obroke. Kljub pogojnemu dovoljenju za obratovanje, sanitarna inšpekcija zahteva nekaj omejitev. V sedanji delavski restavraciji je prepovedano pripravljati zahtevnejša jedila (boljše malice). To že občutimo. Že od začetka avgusta dalje so z naših jedilnikov črtane številne kakovostne jedi, denimo: francoska solata, kotleti, zrezki, polpeti. . . Ko govorimo o prehrani, moramo vsekakor upoštevati tudi veliko število naših samskih delavcev, ki se iz dneva v dan srečujejo s težavami, kam na kosilo. V Kranju poleg samopostrežne restavracije in dragih gostinskih lokalov ni možnosti za prehranjevanje. Ob sobotah, nedaljah in praznikih pa skorajda ni možno najti ustreznega kosila. Še bi lahko naštevali dejstva, ki narekujejo takojšnjo ureditev prehrane v okviru delovne organizacije. Pred leti so v kranjski občini sicer razpravljali o možnostih za igradnjo centralne tovarne hrane, ki bi zagotovila prehrano za vse delavce kranjske občine, vendar načrti zaradi številnih dejavnikov niso bili uresničljivi. V naši delovni organizaciji smo zato pristopili k samostojnemu reševanju tega problema, za kar smo prav v zadnjem času dobili široko družbenopolitično podporo. Načrti za gradnjo obrata družbene prehrane, v katerem tako da bo celotne porabne površine okoli 4.300 kv. m. Dostop v delavsko restavracijo je v pritličju, kjer je dvorana z bifejem za prodajo hladnih jedil, brezalkoholnih pijač, kave itd. V tem delu stavbe so garderobe in sanitarije, pisarne delavske restavracije, prostori družbenopolitičnih organizacij, večja konferenčna soba za seje delavskih svetov tozdov, delovne organizacije in konference družbenopolitičnih organizacij. Preostali prostori v pritličju z vhodom z druge strani pa so predvideni za prevzem in skladiščenje in grobo pripravo hrane. Škla- bo prostor tudi za različne kulturne in družbene dejavnosti, so pripravljeni. Predračun za gradnjo je pripravljen, sodelavci iščejo ustrezne izvajalce del. Osnovne značilnosti gradnje Objekt delavske restavracije bo predvidoma na vzhodni strani tovarniškega kompleksa, kjer je že zgrajeno parkirišče za avtobuse in osebne avtomobile. Tlorisna površina objekta bo okoli 2.000 kv. m. Stavba je enonadstropna in podkletena, dišča so potrebna za nemoteno pripravo hrane ter tudi v skladu z zahtevami SLO. V kleti objekta je zaklonišče, ki je dvonamensko in se v mirnem času uporablja za shrambo stvari, ki se redkeje uporabljajo (rezervni deli naprav, rezervna posoda, pribor itd.) V nadstropju objekta, z dostopom iz dvorane po stopnicah, je jedilnica s 600 sedeži. Poleg prehranjevanja je namenjena tudi raznim proslavam, zborovanjem in podobno, za kar danes naša delovna organizacija nima nobenega ustreznega prostora in mora vedno najemati dvorane po raznih hotelih ali v Delavskem domu, ki pa je še premajhen za tako velik kolektiv. Termična kuhinja je v isti etaži z jedilnico in drugi strani izdajnega pulta. Termična kuhinja bo opremljena z napravami, ki omogočajo sodobno tehnologijo priprave obrokov. Delavska restavracija bo zgrajena tako, da bo potrebna oprema za kuhinjo nameščena za kapacitete, potrebne do leta 1985. Do leta 1985 predvidevamo pripravo 4.500 toplih obrokov, 300 zajtrkov, 1000 kosil in 800 večerij po sodobni tehnologiji, kar bo omogočalo zdravo in raznovrstno prehrano vsem, ki bodo to želeli. S tem bomo izboljšali življenjske razmere delavcev pa tudi zdravstveno stanje, saj sedaj veliko delavcev nima možnosti za redno prehrano in jim topla malica večkrat pomeni edini kakovostni obrok. Projekt izgradnje nove delavske restavracije, kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja, ne sme več čakati. Vsako zavlačevanje bi namreč pomenilo velike podražitve in zmanjševanje možnosti za ureditev stanja. Sedanja predračunska vrednost znaša 165 milijonov dinarjev. V njej so upoštevane tudi podražitve v času gradnje, to je do konca prihodnjega leta. Del sredstev bomo predvidoma dobili v obliki kreditov, del pa bomo morali zagotoviti sami. V teh dneh, ko bomo razpravljali in se odločali o gradnji novega obrata družbene prehrane, bo veliko razprav namenjenih prav temu vprašanju. Vemo, da so v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja lastna sredstva delovne organizacije zelo skromna. Zato se bomo morali pogovoriti tudi o pripravljenosti nas samih — vseh delavcev, da prispevamo k izboljšanju našega družbenega standarda. Vera Drašak Takšen bo zunanji videz nove stavbe, v kateri bo sodoben obrat družbene prehrane. DRUŽBENA PREHRANA ,SAVA’ OB DNEVU SAMOUPRAVUALCEV II X, zt vi Na proslavi ob 27. juniju. Dnevu samoupravljalcev, je naša delovna organizacija prejela priznanje Združenja klubov samoupravljalcev. V obrazložitvi je med drugim rečeno, da so se Savčani od ustanovitve tovarne 1920Je ta vseskozi odločno borili; med obema vojnama za delavske pravice; med NOV proti okupatorju in za socialno-nacio-nalno osvoboditev; v novi Jugoslaviji pa za socialistične samoupravne odnose. Zato tudi ni naključje, da je bil v Savi izvoljen prvi delavski svet v Sloveniji in drugi v Jugoslaviji. S trdim in prizadevnim delom, z odrekanjem in požrtvovalnostjo, je savski kolektiv širil proizvodnjo, tako da je po šestdesetih letih nenehnega razvoja eden največjih proizvajalcev avtomobilskih pnevmatik v Jugosla viji. P. B. Ob 27. juniju, dnevu samoupravljalcev so bile na krajši slovestnosti podeljene Zlate značke Save. Med tridesetimi dobitniki visokega priznanja je bila tudi Marija Jakupovič. ... in dolgoletni strokovni sodelavec Ivan Škofič. Lepilo iz novega mešalnika V zadnjih dneh pred kolektivnim dopustom, natančneje 28. junija, smo pričeli s poizkusnim mešanjem lepila na novem mešalniku PKM 2400. Skupno smo do kolektivnega dopusta zmešali 3 šarže lepila. Prvi rezultati mešanja na novem stroju so zelo razveseljivi. Novi stroj pomeni za nas ne samo novo povečano zmogljivost, ampak precejšen tehnični in tehnološki napredek. Odpravljeno je namakanje — raztapljanje kavčuka oz. gumijevih zmesi v aluminijevih posodah in s tem velik vir izhlapevanja topil ter onesnaževanja delovnega okolja. Zmanjšan je fizični napor neposredno zaposlenih delavcev. Prvi rezultati mešanja kažejo na precejšen prihranek topil — bencina in drugo. Prihranek znaša po prvih ocenah okoli 20 odstotkov napram stari tehnologiji. Novi mešalnik torej poizkusno obratuje. Prvi rezultati so znani in razveseljivi. Vendar bi tu rad opozoril na nekatera dejstva in težave, ki naj se v prihodnje ne ponavljajo. Mešalnik je bil naročen 9. maja leta 1977 iz uvoza pri firmi Petzholdt. Pri izbiri opreme ni bila vključena tehnična služba in ne oddelek za varnost pri delu. Do naročila bi morala biti rešena nekatera vprašanja v zvezi z varnim obratovanjem nove opreme. To so naslednja vprašanja: • doziranje granulata, kjer je največja možnost nastanka požara vsled statičnega naboja; • dalje lokacija opreme in pridobitev soglasja požarne inšpekcije; • problem povečanih količin lahkovnetljivih snovi v območju obrata IV. in s tem v zvezi vodnogospodarsko in požarno soglasje; • pridobitev atestov in pismene izjave v imenu uvoznika; • določitev varnostnih mer, ki jih mora imeti takšno po- strojenje za varno obratovanje. Vsa ta vprašanja niso bila rešena že pred naročilom, ampak so se začela reševati veliko prepozno. SIP je dobil nalogo postaviti mešalnik šele 23. 6. 1978 in s tem impulz za rešitev gornjih zelo grobo prikazanih problemov. Spisek tehničnih vprašanj, ki smo jih morali rešiti bi bil predolg, da bi tu navajal. Vprašanja težka in zamotana. To naj ilustrira naslednji podatek. Za izdajo pismene izjave uvoznika za uvoženo opremo smo zaprosili Zavod SRS za varstvo pri delu v Ljubljani. Po večmesečnem delu, večkratnih skupnih razgovorih v Savi, po skupni določitvi ukrepov, ki jih je potrebno izvesti na mešalniku za zagotovitev varnega obratovanja, so nam naknadno sporočili, da zahtevane pismene izjave ne bodo izdali. Vzrok za to je v preveliko neznankah v zvezi z zagotovitvijo varnega dela. Tako nam ni preostalo drugega, kot da se poslužimo rešitve, ki jo zakon dopušča, t. j. da samoupravni organ DO uporabnika imenuje ustrezno strokovno komisijo iz vrst domačih strokovnjakov za izdajo take pismene izjave. Še bi lahko našteval kaj vse je bilo potrebno storiti p redno je bil mešalnik sposoben za poizkusno obratovanje, vendar naj zaključim svoj sestavek z naslednjim: Pred naročilom določene opreme je potrebno izdelati ustrezne projekte in ne šele, ko je osnovna oprema v hiši. Ponudbe tujih dobaviteljev vsestransko proučiti, saj nam marsikdaj skušajo vsiliti tudi rešitve, ki jih njihovi predpisi ne dovoljujejo, še manj pa naši. Rezultati, dobljeni z novim mešalnikom, kažejo pot do modernizacije izdelave lepil in izključitev obstoječe tehnično in tehnološke zastarele opreme. Stane Lamovšek Med šolskimi počitnicami so, kot vsako leto, tudi letos, na praksi učenci srednjih šol, elektro, strojne in ekonomske usmeritve ter gimnazije. V drugi skupini je bilo od 4. do 24. avgusta skupaj 36 učenk in učencev. V začetku prakse so se na dvodnevnem uvajalnem seminarju seznanili s proizvodnim procesom v Savi in samoupravno ter politično organiziranostjo. Razporejeni so bili v skladu z njihovo izobrazbo in usmeritvijo na različna področja dela. Večina je bila v proizvodnji, manj pa v vzdrževanju, laboratorijih in drugje. P. B. V drugi polovici junija je Poklicno gumarsko šolo zaključila nova generacija gumarjev. Skupaj je šolo obiskovalo 24 učencev. Na manjši slovesnosti so učencem, ki so uspešno opravili zaključne izpite, podelili spričevala, ostali pa bodo konec avgusta morali ponovno pred izpitno komisijo. Mladi gumarji so bili razporejeni k opravljanju delovnih nalog in opravil, večino v Tovarno avtopnevmatike in Velopnevmatiko, nekaj pa v tozd Gumeno tehnični izdelki. P. B. Obiskali so nas Ob koncu junija nas je obiskala večja skupina delavcev in učencev iz Semperita iz Avstrije. Bili so gostje naših samoupravnih organov in Izobraževalnega centra. Ob obisku so se seznanili z našo proizvodnjo in organiziranostjo, ogledali pa so si tudi nekaj turističnih krajev na Gorenjskem. Delavci Semperita so že ob obisku povabili Savčane na podoben obisk pri njih. Dogovorili so se, da bo skupina naših delavcev pri njih v gosteh v začetku oktobra. V. D. 10 IZ STROKOVNIH SEKTORJEV 27. avgust 1980 POROČILO O INOVACIJSKI DEJAVNOSTI ZA I. POLLETJE I. Skupno število prijavljenih predlogov v obravnavanem obdobju je 55, lani v istem času pa 59. Pregled prijavljenih predlogov iz tozdov in sektorjev: tozd sektor prijavljeni rešeni v delu TAP 12 5 7 GTI 8 3 5 VLP 4 — 4 UU 1 1 — VZD 8 3 5 E 1 — 1 KS 1 — 1 NS 1 — 1 RTI 5 3 2 SKZ 2 1 1 SPS 1 — 1 SOP 3 — 3 SIP 3 — 3 SOZD 5 — 5 Skupaj 55 16 39 II. Vseh predlogov, ki so bili obravnavani v prvem polletju 1980 je bilo 115. Pregled obravnavanih predlogov iz tozdov in sektorjev: sektor tozd obravnavani pozitivno rešeni odklonjeni v delu TAP 25 11 4 10 GTI 17 9 3 5 VLP 5 1 2 2 UU 4 4 — LME 1 — 1 VZDR 12 8 — 4 E 4 2 1 1 NS 1 — — 1 RTI 15 7 4 4 SKZ 4 2 1 1 SPS 1 — — 1 SOP 6 2 3 1 SIP 5 1 — 4 SOSD 15 10 1 4 Skupaj 115 57 20 38 Rezultati obravnavanih predlogov: Od 115 obravnavanih predlogov je bilo 77 rešenih (67 odstotkov), v delu pa je ostalo 38 predlogov (33 odstotkov). Med rešenimi predlogi je bilo 57 pozitivno rešenih (74 odstotkov) in 20 odklonjenih (26 odstotkov). III. Pregled pozitivno rešenih predlogov iz tozdov in sektorjev, sprejetih na DS tozd sektor izum tehnična izboljšava koristni predlog skupaj pozitivni TAP — 4 7 11 GTI — 5 4 9 VLP — — 1 1 UU — 4 — 4 VZDR — 1 7 8 E — 1 1 2 RTI 1 1 5 7 SKZ — — 2 2 SOP — — 2 2 SIP — — 1 1 SOSD — 3 7 10 Skupaj 1 19 37 57 Od obravnavanih predlogov je bil en izum, 19 tehničnih izboljšav in 37 koristnih predlogov. IV. Pregled izplačanih posebnih nadomestil avtorjem: tozd sektor posebno nadomestilo izplačano odklonj. predloge za skupaj TAP 313.151,44 400.- 313.551,44 GTI 164.808,48 300,- 165.108,48 VLP 1.000,- 808.50 1.808,50 UU 45.526,25 - 45.526,25 LME — 100,- 100,- VZDR 65.473,15 — 65.473,- E 4.300,- 200,- 4.500,- RTI 298.440,24 200,- 298.640,24 SKZ 6.471,21 — 6.471,21 SOP 6.751,55 200,- 6.951,55 SIP 1.000,- — 1.000,- SOSD 47.696,60 100,- 47.796,60 Skupaj 954.618,92 2.308,50 956.927,42 Za navedene predloge je bilo avtorjem izplačano posebno nadomestilo v skupnem znesku 954.618,92 din za 20 odklonjenih predlogov pa je bilo v skladu z določili pravilnika o iznajditeljski dejvnosti in samoupravnega sporazuma o inovacijski dejavnosti izplačano 2.308,50 din. Za inovacijske predloge v DO Sava Kranj je bilo v prvem polletju 1980 izplačano posebno nadomestilo v višini 956.927,42 dinarjev. V. Dohodek od inovacijske dejavnosti Pri pozitivno rešenih predlogih je bilo možno za 48 predlogov (84,2 odstotka) izračunati ali oceniti inovacijski dohodek. Skupni dohodek od inovacijske dejavnosti navedenih predlogov za obravnavano obdobje znaša 12.060.698,92 din. Pregled dohodka po tozd in sektorjih prijaviteljev: tozd sektor inovacijski pri številu dohodek din predlogov TAP 3.522.881.- 10 GTI 2.199.706,65 9 UU 510.977,- 3 VZDRŽ 1.292.272,54 8 E 58.000,- 1 RTI 3.631.432,01 4 SKZ 59.153,72 2 SOP 94.661,- 2 SIP 10.500,- 1 SOSD 681.115,- 8 Skupaj 12.060.698,92 48 VI. Sestajanje komisije in obravnava predlogov Za 115 obravnavanih predlogov se je komisija sestala 28 krat. Komisija je obravnavala: 85 predlogov enkrat 5 predlogov dvakrat 3 predloge trikrat 22 predlogov pa je obravnaval le delavski svet. Delavski sveti so obravnavali 22 takih predlogov, ki jih je komisija rešila že v preteklem letu, zdaj pa je bilo treba potrditi izplačilo posebnega nadomestila za prvo ali drugo leto uporabe predloga. VII. Pregled inovacijskega dohodka po uporabnikih — tozdih. O inovacijskih predlogih odločajo delavski sveti, v katerih se predlog uporablja. toz(i inovacijski posebno '_______________________________dohodek nadomestilo TAP 3.687.830,90 325.854,44 GTI 2.772.308,11 211.801,49 VLP 3.675.551,27 303.659,54 UU 700.725,- 58.526,25 L ME _ 3(X) _ VZDRŽ 1.189.622,64 53.170J 5 Skupaj 12.060.698,92 956.927,42 Primerjava važnejših obdobje) podatkov s preteklim letom (isto leto Prijav- obravn. predi, predi. poz. predi, inovac. dohodek , razmerje poseb. nadom./ nadom. prihran. 1979 59 84 1980 55 115 40 57 5.574.297,32 12.060.698,92 542.191,47 9,73 956.927,42 7,93 Saša SINDIKATI 0 INOVACIJAH Inovacijsko dejavnost še bolj podpreti V Ljubljani je bilo 19. maja 1980 posvetovanje o množični inventivni dejavnosti, ki ga je organizirala zveza sindikatov Slovenije oziroma Odbor republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije za inovacijsko dejavnost. Sodelovali pa so tudi gospodarska zbornica Slovenije, republiška konferenca SZDL Slovenije, republiška konferenca ZSM Slovenije, komite za kulturo in znanost izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, društva izumiteljev in nekatere delovne organizacije. Posvetovanje je potekalo v treh delih. Uvodni in sklepni del sta bila plenarna za vse udeležence, razprava pa je bila v treh tematskih skupinah. Z ozirom na vse večji poudarek in pomembnost inovacij v našem gospodarstvu posredujem zaključek tega posvetovanja. I. Podpisniki družbenega dogovora o inovacijah in vsi drugi udeleženci posvetovanja ugotavljamo, da je razvoj na vseh področjih združenega dela pogoj za našo nadaljnjo socialistično, samoupravno rast in neodvisnost. Pri tem je inovacija, ki vključuje razvojne napore od začetne izvirne misli v raziskovalnem ir množičnem ustvarjalnem delu preko načrtnega raziskovanja v izbrani smeri do prenosa dosežkov v proizvodno in družbeno prakso, temeljni dejavnik napredka. Spodbujajoči družbeni odnos do ustvarjalnosti, ki temelji na socialistični samoupravni etiki, je temelj ne le usklajenih medsebojnih odnosov delavcev v združenem delu, temveč tudi stabilnega poslovnega uspeha. Intenziviranje proizvodnih procesov z večanjem znanja v strukturi dela je za Slovenijo še posebej pomembno zaradi omejenih surovinskih in energetskih virov ter prostorskih zmogljivosti. Napori za večanje storilnosti morajo biti usmerjeni v ustvarjalno izboljševanje tehnologije, organizacijo dela in poslovanja ter v povezovanje in načrtno delitev dela na samoupravno dogovorjenih osnovah. Zato je potrebno preiti od posamičnih kratkoročnih akcij za stabilizacijo na sistematično večanje produktivnosti po ustvarjalni poti. II. Poročila podpisnikov družbenega dogovora o inovacijah, pa tudi prispevki predstavnikov OZD na današnjem posvetovanju dokazujejo, da smo dosegli v sedanjem srednjeročnem planskem obdobju pomembne rezultate na področju razvojnega dela in množične inovacijske dejavnosti. V združenem delu beležimo vse večje število ne le manjših, ampak tudi večjih inovacij, OZD so v velikem številu uredile samoupravne splošne akte s področja inovacij, stališča sindikatov do razvijanja in organiziranja inovacijske dejavnosti so s svojo usmerje- Razmišljanje sodelavcev je rodilo tudi predlog za izboljšavo na napravi za povijanje valjev. valno vlogo prispevala k pravilnejšemu pojmovanju kategorije posebnega nadomestila in tudi k pravilnejšemu odnosu do vrednotenja dela raziskovalcev in razvojnih delavcev, vse bolj se uveljavljajo tudi razna družbena priznanja delavcem za njihove dosežke na področju ustvarjalnosti. III. Kljub doseženim pozitivnim premikom pa udeleženci posvetovanja ugotavljamo, da je doseženi nivo razvojno raziskovalnega dela in množične inovacijske dejavnosti še vedno na tako nizki stopnji, da predstavlja v sedanjem trenutku gospodarskega in družbenega razvoja že resne ovire za realizacijo naših teženj na področju gospodarjenja. V naše gospodarstvo sicer uvajamo vse več tehnološko zahtevnih proizvodenj, vendar predvsem na osnovi tujega tehnološkega znanja, pri tem je osvajanje teh tehnologij prepočasno pa tudi nadaljnje lastno razvijanje je nezadostno. Danes je že skopaj polovica proizvodenj na temelju tujih licenc, v tehnološko zahtevnih proizvodnjah pa še mnogo več. S premajhno prisotnostjo lastnega ustvarjalnega dela v razvojnih procesih naše družbe izgubljamo enega najdragocenejših razvojnih impulzov, ki ni le eden najpomembnejših razvojnih dejavnikov sodobnega gospodarstva, ampak tudi pomembna dimenzija humanizacije dela v samoupravni socialistični družbi. Izhajajoč iz sprejetih družbenih dokumentov o inovacijski dejavnosti in ugotovitev v poročilih vodij tematskih skupin na današnjem posvetovanju, sprejemamo udeleženci naslednja priporočila podpisnikom družbenega dogovora o inovacijah, OZD in ostalim samoupravnim organizacijam in institucijam za nadaljnjo aktivnost pri pospeševanju inovacijske dejavnosti: 1. Večina ključnih sistemskih družbenoekonomskih odločitev in ukrepov mora v prihodnje upoštevati oz. vključevati elemente, ki bodo stimulirali in pospeševali inovacijsko dejavnost in uveljavljali inovacijski način reševanja razvojnih poslovnih in drugih problemov. OZD so danes premalo ali pa sploh niso stimulirane, da bi večji dohodek iskale v inovacijah. V sedanjih pogojih nima OZD, ki uvaja lastne tehnološke rešitve, nobenih prednosti pred tistimi OZD, ki brez lastne kadrovske in razvojne osnove kupujejo licence, kar je v prvi fazi neprimerno lažje, saj riziko uvajanja nove tehnologije prevzame tisti, ki je tehnologijo prodal. Zato je potrebno razviti celovitejši sistem družbenoekonomskih ugodnosti za tiste, ki razvijajo inovacije in nosijo rizik, hkrati pa zavezati tiste, ki uvažajo tehnologijo, da morajo imeti razvojno raziskovalno dejavnost na stopnji, ki bo zagotavljala inovacijo kupljene licence. 2. Banke morajo skupaj z raziskovalno skupnostjo Slovenije in združenim delom zagotoviti izgradnjo učinkovitejšega sistema kreditiranja razvoja inovacijskih dosežkov, ki ga terja večja rizičnost inovacijskih procesov. Raziskovalna skupnost Slovenije, temeljne banke in GZS naj čimprej pripravijo predlog metodologije in pogojev za kreditiranje raziskav in izvedbo inovacij. V ta namen udeleženci predlagamo, da se ustanovi »inovacijska banka«. Za vlaganja v osnovna sredstva za prenos domačih inovacij v proizvodnjo naj dobi OZD pravico do ugodnejših kreditov, vrednost inovacij naj se upošteva kot del lastne udeležbe pri financiranju. Krediti naj bi bili z nižjo obrestno mero in daljšimi odplačilnimi roki. 3. Srednjeročni in letni plani OZD morajo biti pripravljeni tako, da bodo zajemali tudi razvojne naloge, iz katerih bo mogoče razbrati probleme tekoče in nove proizvodnje. S temi nalogami in problemi morajo biti seznanjeni delavci v TOZD. Za izvedbo teh nalog naj OZD uporabijo tudi javne razpise in razglase. S tem bomo dosegali, da bo ustvarjalnost delavcev veliko bolj kot doslej usmerjena v reševanje razvojnih nalog lastne OZD. Za uresničevanje razvojnih ciljev je zato potrebno, da imajo TOZD in njihove asociacije na vseh področjih združenega dela srednjeročni načrt svojega razvoja z opredelitvami raziskovalnega dela, prenosa tehnologije in drugih razvojnih elementov. Za snovanje zamisli za dolgoročnejši razvoj pa morajo imeti OZD oz. panoge in dohodkovne celote okvirne idejne načrte dolgoročnega razvoja. Za strokovno pripravo predlogov ter za izvajanje sprejetih usmeritev so posebej odgovorni vodstveni in vodilni delavci. 4. Pri izvajanju investicijske politike moramo jasno opredeliti, kako bomo zagotavljali v bodočih programih uvajanje lastnih razsikoval-nih dosežkov v družbeno prakso. Delež lastnega znanja mora biti tudi eden od kriterijev prednostnih investicij v naslednjem srednjeročnem planskem obdobju. 5. V SRS je nujno čimprej izdelati enotno metodologijo (Nadaljevanje na 18. strani) 12 IZBRALI SMO ZA VAS 27. avgust 1980 NAS PORTRET Alojz Hočevar Lahko bi rekli, da je vratar prvi sodelavec, ki nas sprejme ob prihodu v tovarno in zadnji, ko odhajamo domov. O delu in obveznostih, pa tudi o težavah smo se pogovarjali z Alojzem Hočevarjem, ki naloge vratarja opravlja že dvanajsto leto, v Savi pa je od 1965. leta. Delo, ki traja vsak drugi dan dvanajst ur, ne glede na praznike ali nedelje, je naporno in zahtevno. Veliko sodelavcev našega dela ne ceni, kar se na nek način odraža tudi pri osebnem dohodku, ki je med najnižjimi v delovni organizaciji. Mnogi mislijo, da je vse naše delo v tem, da sedimo v vratarnici in čakamo, da mine dvanajst ur. Ob tem pa pozabljajo, da stiki z ljudmi terjajo veliko takta, preudarnosti in prilagodljivosti. To pa ni lahko. Primeri, ko je vratar kriv oziroma »grd«, ker zahteva, da sodelavci upoštevajo predpise, so vsakdanja praksa. Res pa je, da so dolgoletni člani našega kolektiva bolj disciplinirani, kot tisti s kratkim stažem. Tega seveda ne smemo posploševati. Mislim, da je bila disciplina, pred uvedbo gibljivega delovnega časa, boljša. Večkrat je bil ravno vratar kriv, če je kdo predčasno zapustil tovarno, čeprav ob takem števili! prehodov ne more kontrolirati vsakega posameznika. Posebno poglavje je prinašanje alkoholnih pijač. Že na daleč se vidi, če ima kdo kaj »za bregom«, vsaj v večini primerov. Enako je tudi z odnašanjem raznih predmetov iz delovne organizacije. Še posebno težko je s tujimi izvajalci del, ki jih je največ med kolektivnim dopustom. Med delom hodijo na malico in tudi sicer iz tovarne, kar jim ne moremo preprečiti, saj je za to odgovoren njihov vodja. Poleg kontrole vhodov in izhodov imamo še celo vrsto drugih nalog. Če se zgodi nesreča pri delu, smo vedno »pri roki«, da priskočimo na pomoč, pokličemo rešilni avto oziroma ustrezno ukrepamo. V prostih dneh pa smo ne le vratarji, temveč tudi stražarji naše delovne organizacije, kar je velika odgovornost. Še bi se pogovarjala, toda mimo vratarnice so ven in noter hodili sodelavci, zvonil je telefon, treba je bilo poklicati delavca, ki ga je pri vratih čakal sorodnik . . . P. B. Delo mladih v Velopnevmatiki Mladinska organizacija VLP je v letošnjem letu precej resno zastavila svoje delo, kar se pozna tudi v akcijah, ki so bile organizirane. Mladinci so se resno, bolj kot vsa druga leta, zavzeli za to, da so se akcij čim bolj udeleževali ter sodelovali pri njihovi organizaciji. Odraz tega je, da je bila 00 proglašena za najbolj aktivno osnovno organizacijo ZSMS Sava Kranj v letošnjem letu. Za tako aktivno delovanje smo prejeli tudi priznanje organizacije ZSMS SAVA Kranj. Naši mladinci so se aktivno izkazali na prvi akciji v letu 1980, kjer je sodelovalo okrog 30 mladih. Ob 30-letnici samoupravljanja so naši mladinci stregli na sejmišču na osrednji proslavi. Ker so se zelo izkazali, so dobili nagrado, in sicer je bil organiziran izlet za vse, ki so na tej proslavi delali. Mladinci VLP so zmeraj prisotni na akcijah. Dne 6. 2. 1980 se je zelo mudilo zložiti Informator št. 9. Delo je hitro steklo, na pomoč so priskočili mladinci iz našega tozda, ki so v popoldanskih urah zložili kar 3500 izvodov informatorja. Vedno, ko so volitve, oz. referendumi v tovarni, mla- dina velopnevmatike sodeluje. Za volitve mladinci vedno okrasijo in uredijo volišče. Letos je bilo to 2-krat in sicer dne 5. 2. ko smo uredili prostor za volitve, ter dne 24. 6. ko smo ravno tako mladinci uredili prostor za referendum dne 25. 6. 1980. Ker. je letošnje leto leto stabilizacije, smo se odločili, da delamo udarniško in sicer smo akcijo organizirali dne 26. 1. 1980. V proizvodnji je delalo 22 delavcev-mladincev. Še eno podobno akcijo smo izvedli 1. 3. 1980. Čistili smo vozove, ter priskočili na pomoč v proizvodnji, zaradi izpada nočne izmene v petek dne 29. 2. 1980. Udeleženih je bilo 25 mladih. Mladinci smo se prostovoljno odločili, da pobelimo pisarno vodstva tozda VLP, ker že dalj časa ni bila pobeljena. Akcija je bila izvedena v soboto 9. 2. in nedeljo 10. 2. 1980. Mladinci smo pobelili pisarno in zadovoljni smo bili, da je taka akcija uspela. Zadnja akcija, ki je bila izvedena v tozdu je bil rekreativni izlet s kolesi za sodelavce Velopnevmatike, povabili pa smo tudi nekatere družbenopolitične sodelavce v Savi. S kolesi, udeležencev je bilo okrog 40, smo se odpeljali proti Orehku, preko Zbilj in se ustavili pri Prebačevem v Vili Rogovili, kjer smo izlet zaključili s kratkim družabnim srečanjem. Poleg akcij, ki jih mladina v tozdu organizira, pa sodelujemo tudi s sindikatom ter organizacijo ZK. Predvsem mladina in sindikat sta tesno povezana in lahko rečemo, da se mladina vedno obrne za mnenje na sindikat in vodstvo tozda, da bi akcije čim bolj uspešno izvedli. V letošnjem letu smo se obvezali, da bomo izvedli akcije, ki smo si jih v akcijskem programu zadali: da bomo skupaj z osnovno organizacijo ZSMS SAVA Kranj in sindikatom obiskali Karavlo »Ankovo« na Jezerskem, organizirali delovno akcijo pri taborniški koči na Joštu in delovno akcijo v proizvodnji, da bomo skupaj z OO sindikata organizirali rekreativni pohod na Jošta. Za 22. december bomo obiskali vojašnico Staneta Žagarja v Kranju. Predvsem se mladina aktivno loteva problemov glede discipline mladih v tozdu in lahko zaključimo, da jih je uspešno reševala. Tako delo OO oz. obravnavanje proble- matičnih mladincev, je naletelo med mladimi na pozitiven odmev in so že vidni rezultati. Za naše uspešno delo, predvsem moramo poudariti, se moramo za uspešno sodelovanje zahvaliti vodstvu tozda, OO ZK in sindikata, ker smo mladi v tozdu z delom in svojo aktivnostjo dokazali in pridobili zaupanje vodstva tozda. Mladi vedno sodelujemo in sicer pri: — stanovanjskih problemih v tozdu, — kadrovanju mladih ra zahtevnejša dela in opravila, — kadrovanju mladih v samoupravnih organih, — ocenjevanju mladih pri osebnih ocenah (ocena kakovosti dela). Kljub temu, da akcije uspešno tečejo, pa je še vedno okoli 40 odstotkov neaktivnih mladincev v tozdu, predvsem so to ženske, ki imajo družine in se ne udeležujejo sestankov ter akcij, ker so le-te v glavnem izven rednega delovnega časa. Želimo in upamo, da bo delo mladine še naprej teklo vsaj tako kot doslej in potrudili se bomo. da bo osnovna orga-nizacfja tozda VLP še bolj delovala v tozdu. Marinka Zorman Utrip iz dopusta MARINKA ZORMAN administratorka v VLP Obiskali smo Portorož, vendar samo za en dan. Potem sem bila doma. Dovolj dela je bilo z varstvom otroka. Hodila sem na krajše sprehode in dnevi so hitro minili. Na »ta zaresni« dopust pa bom odšla šele septembra in to v Poreč. P.B. ZA RAZVEDRILO Direktor podjetja — sedaj na položaju v občini — pride čez leto dni na uradni obisk ... Novi direktor mu razlaga, kako »njegovo« podjetje trdno, dobro stoji, kako da je visoko produktivno . . . »No, ja« ga prekine obiskovalec, »v enem letu ga pač niste mogli pokvariti!« Na delo se primaje delavec nekoliko nakresan in šef mu pravi jezno: »Jaz na tvojem mestu raje ne bi prišel.« »Da, vi bi to storili. Jaz pa imam še vedno čut odgovornosti.« Direktor uredniku tovarniškega časopisa: »Če boste takole pisali pa ne bova prijatelja!« »Saj ni treba, tovariš direktor. Glede prijateljev sem precej izbirčen.« V gumarski šoli. Predavatelj pokaže na avtomobilski plašč in vpraša učenca: »Kakšen plašč je to?« Učenec v zadregi: »To je ... to je ... najboljši jugoslovanski avtomobilski plašč.« Jošt Eldorado julijskih dni Kot bi bilo včeraj, smo se vsak s svojim pričakovanji in željami nestrpno pripravljali na brezskrbne dopustniške dni. Prehitro, vse prehitro so minili in le še tu in tam si je kdo prihranil kakšen dan za nepredvidene opravke. Kako je bilo, smo povprašali nekaj sodelavcev. Stefan župan vodja brizgalne linije v delovni enoti Cevarna GTI Z družino smo preživeli deset dni v zakupljenem penzionu v Jelši na Hvaru. V večini sem bil z dopustom zadovoljen. Bivalni prostori so bili dobri, precejšnja je bila tudi izbira hrane. Družbe ni manjkalo, saj je tam letovalo več Savčanov. In kjer so Savčani ni nikoli dolgočasno. Če bom imel možnost, bom tudi prihodnje leto v istem kraju. TONE KUŠTER vodja delovne enote Vulkanizacija TAP Dopust je bil raznolik in zanimiv. Ne da bi karkoli planiral kje bom, sem se z opremo za kampiranje odpravil na morje in prvi de! preživel v Umagu. Bilo je v redu. Lepo vreme, kopanje in vse kar sodi zraven. Zadnje proste dni pa sem odšel v Julijce. Lepo je bilo, ker ni bilo prevelikega obiska in je bilo lahko najti prostor za prenočišče. Seveda je svoje doprinesla tudi že tradicionalno dobra hribovska druščina. Edino vreme nam ni bilo naklonjeno. V enem dnevu je bilo lahko zelo vroče, nato mraz in dež in nekega dne je zapadlo celo nekaj centimetrov snega. MATIJA ANČIMER rezalec jeklenega korda v delovni enoti Ogrodja TAP Nekaj dni sem preživel v Splitu. Večino dopusta pa sem porabil za zunanja dela pri hiši. Če pa je vreme preprečilo delo, sem s prijatelji in znanci igral karte in šah, tako da je bilo prostih dni še prekmalu konec. V zadnjih dneh junija je bilo skoraj ob vsakem srečanju sodelavcev izrečeno vprašanje, kje boš pa ti letoval. In vrstili so se različni odgovori in različni kraji v domovini in zunaj (zaradi devalvacije nekoliko manj). Sam takih skrbi nisem imel. Do Bohinja je samo poldrugo uro vožnje ne glede na to koliko časa ostaneš tam in ne glede na to, ali zaradi jezera in hribov ali zaradi družbe. Po nekaj dneh, ko le ni nehalo vsak dan petkrat deževati in se zopet zjasniti, je bilo treba proti jugu, morju in soncu nasproti. Skozi znana mesta in vasi do Vrsarja pri Poreču. Srečanj s starimi znanci ni in ni hotelo biti konca, slabega vremena pa tudi ne. In zopet proti jugu. Na beograjskem letališču je bilo že ob osmih zjutraj več kot 20 stopinj, kar je obetalo vroč dan. In res je bil. Med betonsko džunglo so se pomikale množice ljudi iz vseh koncev naše domovine, na cestah so se gnetle kolone avtomobilov. Na Adi Ciganliji množica kopalcev. Nikjer konca ne kraja živega utripa glavnega mesta. Šele proti jutru se je vrvež umiril, proti Baru pa je odpeljal vlak. Zdelo se je, da kot da to ni proga, ampak jeklena kača, ki se ves čas zvija skozi gore ali preko več sto metrov globoke prepade. Le včasih je bilo videti globoko v dolini vas ali cesto. In potem vijugava gorska cesta in le tu in tam kakšna razmajana hiša, poleg nje šotor in gradbeni material okoli pa razrvana pokrajina, kot da tam še ni stopila človeška noga. Končno se je s sedla med strmimi vrhovi odprl prečudovit razgled. Do koder je seglo oko se je lesketala modra gladina Skadar-skega jezera obkrožena na desni z albanskimi, na levi pa našimi gorami. » Potovanje se je za nekaj časa ustavilo v Boki Kotorski, nad katero kraljuje mogočni Lovčen. Dan je bil podoben dnevu. Sonce, morje, vročina in domačini, ki so se ob vsakem srečanju rokovali. Nekega dne, konec julija, se je pot nadaljevala proti severu, proti domu. Kratek postanek v Dubrovniku, sprehodi po ozkih ulicah v starem delu mesta, ogled otoka Lo-krum in trajekt Liburnija je krenil proti Reki. Po dvaindvajsetih urah plovbe so ladijske sirene naznanile, da je konec poti. Še izlet ob istrski obali. Puljska arena, Poreč z lagunami, in bil je 29. julij, prvi delovni dan. P.B. 14 IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI 27. avgust 1980 21. junij - praznik krajevne skupnosti Stražišče V našem glasilu smo do sedaj objavili več zapisov o delu in življenju v krajevnih skupnostih. Spregovorili smo samo o nekaterih vprašanjih, verjetno pa je ostalo še veliko dogajanj, o katerih bi lahko pisali. Zaradi tega, da bi bili bolj seznanjeni, kaj se dogaja v naši krajevni skupnosti in ne nazadnje za vzpodbudo tistim krajanom, ki bi s svojim sodelovanjem lahko doprinesli k uspešnejšemu delu, pa tega ne store. Naj ob tej priložnosti povabimo Savčane in druge, da o zanimivih dogajanjih v krajevnih skupnostih pišejo v naše glasilo. Verjetno bodo kratke vesti o dogodkih zanimive za vse člane savskega kolektiva. Danes ob-javljamo zapis o otvoritvi spominskega parka v Stražišču in krajevnem prazniku Čirč. p p Desetič je letos krajevna skupnost Stražišče praznovala svoj krajevni praznik — to je dan, ko je pred 37 leti okupator izselil iz Stražišča 40 družin. Osrednja svečanost letošnjega praznovanja pa je bilo odkritje spominskega obeležja padlim borcem in žrtvam NOB. To je bila dolgoletna želja stražiških borcev in prav na njihovo pobudo je bil pri krajevni skupnosti imenovan odbor za ureditev spominskega parka in obeležja. Dolgo smo razmišljali, kako in kje naj bi bilo obeležje postavljeno, ko pa nam je Odbor podpisnikov samoupravnega sporazuma o varstvu grobov in grobišč gmotno omogočil ureditev grobišča žrtev, ki so na tem kraju pokopani, smo se končno odločili, da bivše pokopališče spremenimo v spominski park, kjer naj bi stal tudi centralni spomenik — vse skupaj pa združeno v smiselno celoto. Po zamisli in ideji borcev je projekt izdelal naš občan, arhitekt Klemen Kobal. Od zamisli do končne ureditve parka je bilo ogromno skrbi, dela in težav. Skoro vsa dela so bila opravljena s prostovoljnimi delovnimi akcijami. Čeprav je bila ogromna teža skrbi in dela na ramah borcev, pa ne moremo preko dejstva, da smo dobili veliko pomoči od krajevne skupnosti in družbeno političnih organizacij. Bilo je opravljeno preko 4000 prostovoljnih delovnih ur, v teh akcijah pa je sodelovalo preko 200 krajanov, učenci šole Lucijan Seljak, člani društev in organizacij, kmečki fantje z mehanizacijo, člani Izvršnega sveta Skupščine občine Kranj in vojaki iz kasarne Stane Žagar iz Kranja. S prostovoljnimi prispevki pa so sodelovali prav vsi krajani. H končnemu uspehu pa so nam z nesebično pomočjo veliko pomagali in prispevali tudi člani Vsedržavnega združenja partizanov Italije - sekcija Podgora pri Gorici. Njihova delegacija je prisostvovala tudi svečanemu odkritju, kjer je tudi položila svoj venec v počastitev spomina žrtvam. Ponosni smo in veseli, da nam je ta humana akcija lepo in do dogovorjenega roka uspela in za krajevni praznik je hil odprt spominski park, kjer je urejeno grobišče 60 žrtev fašizma in spomenik 135 žrtvam, ki jih je dalo Stražišče v času NOB od 1941. do 1945. leta. Tega dogodka so lahko veseli vsi krajani, saj je namen celotne ureditve obeležja in parka, da omogoča vršenje komemoracij in drugih počastitev padlim borcem in žrtvam NOB. Poleg tega pa je park namenjen krajanom za sprehode, srečanja in počitek. Končno pa je to spominski park tudi vsem pokopanim na bivšem pokopališču. Celotno obeležje pa predstavlja sledeče: Grobišče, na katerem so izpisana imena 60 žrtev, ki so na tem kraju pokopani, tvori polkrožni podstavek, ki simbolizira nasilno prekinitev poti k zmagi. Nasproti grobišča, na vrhu amfiteatralnih kaskad je osem elementov na katerih so izpisana imena vseh 135 žrtev iz Stražišča in sicer: 71 padlih v borbi 39 talcev 19 umrlih v taboriščih in 6 ostalih žrtev Spomenik borcem pa tvori obelisk, ki se spiralno dviga iz centra obeležja. Spirala se izravnava kar simbolizira boj, ki se izkristalizira v končni ideal — revolucijo — zmago. Na obelisku je izpisano posvetilo, nad njim pa iz bakra izdelan emblem, ki simbolizira združitev vseh narodnosti, oziroma vseh naprednih sil v en skupni cilj — svobodo. Po dosegu cilja pa se pot nadaljuje složno in premočrtno kvišku do končnega cilja. Spodnji del emblema simbolizira predvojni čas, oziroma začetek vojne. Zvezda predstavlja svobodo, zgornji del pa ves povojni čas nadgradnje našega sistema, oziroma vzpon, razvoj naše družbe. Slovenijo, oziroma vse, ki so padli za svobodo pa predstavlja splet lipovih listov — simbol slovenstva, ki teče preko celotnega emblema po višini. Pri vhodu v park pa je še en element z besedilom: »Na tem kraju je bilo od 1742 do 1965. leta pokopališče. Vsem padlim v NOB ter vsem ostalim tu pokopanim je bil 21. 6. 1980 odprt spominski park.« S to ureditvijo smo se skromno oddolžili našim borcem, ki so krvaveli in umirali širom naše izmučene domovine, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo in lepše življenje vseh nas. Številna imena na obeležju pa bodo priča mladim rodovom, da je bilo Stražišče eno najbolj revolucionarnih naselij, kjer je večina prebivalcev v najtežjih časih izbrala edino pravo pot, pot po kateri nas je vodil tovariš TITO do končne zmage. Krajani Stražišča pa so dobili s tem spominskim parkom eno najlepših pridobitev in ureditev našega kraja, zato upamo in računamo tudi na zavest vseh, da jim bo ta park svet kraj, da bodo znali čuvati in negovati, kar smo ustvarili z velikim trudom. Upamo in želimo pa, da bi se podobne akcije za ureditev našega kraja še nadaljevale, saj je naša krajevna skupnost velika in potrebno je še dosti urediti in narediti za lepši izgled in dobrobit vseh krajanov, zato vabimo vse krajane, 'T. B. nadaljnjih akcijah še številneje odzovejo in sodelujejo. ZNANJE ZA DELO 15 27. avgust 1980 Znanje moramo ■ i ■ Poleg usposabljanja v Poklicni gumarski šoli, štipendiranja in izobraževanja ob delu poznamo tudi drugačne oblike usposabljanja. V izobraževalnem centru so nam povedali, da se več naših strokovnih sodelavcev udeležuje seminarjev in strokovnih praks v sorodnih delovnih organizacijah in ogledov sejmov doma in v tujini. Del omenjenih sodelavcev gre na usposabljanje preko Izobraževalnega centra del pa v okviru službenih potovanj. V lanskem letu se je takega načina usposabljanja udeležilo okrog sto sodelavcev. Letošnji podatki pa kažejo, da je to področje zaradi ustalitvenih ukrepov močno zapostavljeno. Res je sicer, da moramo tudi tu paziti na vsak dinar, vendar ne smemo prezreti dejstva, da se nam novo pridobljeno znanje obrestuje. Vsak, ki se takšnega izobraževanja udeleži,napiše poročilo o predavanjih in razpravi, mnenje o organizaciji seminarja oziroma potovanja in ugotovitve v kakšni meri mu ho pridobljeno znanje pomagalo pri delu v praksi. Mnenj o upravičenosti ali neupravičenosti je veliko. Nekateri sodijo, da so seminarji in simpoziji izguba časa, še posebno če so kje ob morju ali v toplicah. Drugi trdijo da so še kako potrebni, ter da se da zvedeti mnogo novega in koristnega za vsakdanje delo. Veliko pa je seveda odvisno od samega udeleženca, saj se delavec, ki je zainteresiran da spoznava nova področja seminarja udeleži ne glede na kraj kjer seminar je. Posamezna delovna organizacija pa ne more vplivati niti na izbiro kraja seminarja niti na ceno. Vsekakor veliko pomeni tudi izmenjava izkušenj, saj se v prostih urah sestane večja ali manjša skupina strokovnjakov, ki delajo na istih področjih vendar v različnih delovnih organizacijah in institucijah. Prav tako velja pripomniti da manjše število seminarjev ni bilo dovolj kvalitetnih in niso upravičili namena. Po drugi strani pa na nekaterih seminarjih predavajo tudi naši sodelavci, kar dokazuje, da vsaj na nekaterih področjih lahko prenašamo naše znanje na druge. Za boljše razumevanje v nadaljevanju objavljamo poročilo o udeležbi treh naših sodelavcev na posvetovanju o poljedelski pnevmatiki v Subotici 13. in 14. decembra 1979 v Subotici. P. B. V dnevih 13. in 14.12.1979 smo sodelovali na posvetovanju o poljedelski pnevmatiki. Posvetovanje je pripravila Poslovna skupnost za modernizacijo poljedelstva Jugoslavije, in sicer na specialno temo: Poljedelska pnevmatika, proizvodnja in pravilna eksploatacija. Srečanje smo imeli na vzornem kmetijskem posestvu Djurdin v bližini Subotice. Poleg številnih strokovnjakov kmetijskih fakultet in inštitutov iz Zagreba. Beograda. Novega Sada, Osijeka in Sarajeva ter največjih jugoslovanskih poljedelskih kombinatov so bili prisotni predstavniki mnogih tovarn za izdelavo kmetijske mehanizacije — in prvič tudi zastopniki gumarske industrije (Pirelli, Good-vear, Barum, Rekord in Sava). Ena od primarnih gospodarskih nalog v Jugoslaviji v zadnjih letih je intezivni razvoj in modernizacija kmetijstva. Uvedba sodobne mehanizacije je pri tem izjemnega pomena za dvig storilnosti na področju pridobivanja hrane. Zvedeli smo, da stroški za pnevmatiko predstavljajo približno 20—40'? vseh vzdrževalnih stroškov traktorjev, obdelovalnih strojev in drugih transportnih vozil v kmetijstvu. Zato je razumljivo zanimanje poljedelcev za pnevmatiko, za njihove lastnosti in uporabne vrednosti. Pomemben propagandni učinek v Subotici smo dosegli tudi z razstavo naših izdelkov, ki so uporabni v kmetijstvu (pripravila DO Sava-Commer-ce). Med njimi je bilo seveda največ zanimanja za prvi veliki traktorski plašč 11,2/10-28, ki je bil v začetku decembra izdelan na preizkusni opremi v K ran ju. Spisek pomembnejših obravnavanih tem: — vpliv pnevmatik poljedelskih vozil na zbijanje zemljišča — vpliv zbijanja zemljišča na količino pridelka — izbira in vzdrževanje pnevmatik v poljedelstvu — izkušnje pri eksploataciji poljedelske pnevmatike — vpliv pnevmatike na karakteristike traktorjev — odnos pnevmatike in vlečne sile traktorjev — tipi konstrukcijskih materialov pri izdelavi plaščev — prihranek energije pri pravilnem izboru pnevmatik — prednosti radialnih plaščev. ZAKLJUČKI: 1. Veliko zanimanje uporabnikov pnevmatike potrjuje smotrnost naše odločitve o izgradnji tovarne poljedelske pnevmatike v Rumi. 2. Pripombe na kakovost plaščev naše domače konkurence nas obvezujejo, da pri uvedbi nove proizvodnje v Ru- mi dosežemo čim boljšo kvaliteto izdelkov. 3. Pravočasno je treba pripraviti strokovna navodila o lastnostih, uporabi in vzdrževanju poljedelske pnevmatike ter jih posredovati uporabnikom hkrati s prodajo izdelkov. 4. Kot že imamo izkušnje na področju avtomobilske pnevmatike, ne smemo zanemarjati tehnično-svetovalne dejavnosti. Predlagamo, da kmalu po uvedbi nove proizvodnje zaposlimo vsaj enega tehničnega svetovalca, ki bi obdeloval vse večje poljedelske kombinate odnosno centre. ZAPOSLITEV... 1. septembra letošnjega leta bo na Planini v Kranju otvoritev novega samskega doma, kjer bo nastanjenih 308 samskih delavcev. 194 delavcev iz naše delovne organizacije 50 delavcev iz delovne organizacije Gradbinec 10 delavcev iz Cestnega podjetja in 50 delavcev iz delovne organizacije Eksoterm Za organizacijo dela in življenja v samskem domu bodo skrbeli strokovni delavci, ki bodo združevali delo v naši delovni organizaciji. Za opravljanje nekaterih nalog, to je vzdrževanje reda in čistoče, potrebujemo nekaj sodelavk. Vabimo interesentke, da se oglasijo v kadrovskem sektorju-oddelku za kadrovanje, kjer bodo prejele vse potrebne informacije o tem, kakšna dela se bodo opravljala, kakšni delovni pogoji bodo, višina osebnih dohodkov in druge pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz dela. Predvsem vabimo naše bivše Savčanke — upokojenke, ki bi želele delati v skladu z zakonom o delovnem razmerju ter zakonu o invalidsko pokojninskem zavarovanju, in lahko sklenejo pogodbo o delu za dvajset ur tedensko. Glede na to, da je otvoritev 1. septembra prosimo, da se čim preje zglasite na razgovor, vendar najkasneje do 1. septembra. glavne naloge, ki so si jih zadali preteklo leto, sodi tudi izgradnja družbenega doma za potrebe krajevne skupnosti. Idejni načrti so v glavnem narejeni, odkup zemljišča poteka po načrtu, s krajevnim samoprispevkom pa so zbrali že več kot 800.000 N din. Ce bodo priprave potekale tako kot doslej, bodo v prihodnjem letu pričeli z izgradnjo doma. P. B. Prvega avgusta so imeli delovni ljudje krajevne skupnosti Čirče krajevni praznik. Po dveh letih prizadevnega dela, odkar je bila krajevna skupnost ustanovljena, so se ob letošnjem prazniku lahko pohvalili, da so dogovorjene naloge uspešno uresničili. V dokaj kratkem času so organizirali krajevno samoupravo in družbenopolitične organizacije. Med Vodilni Savčani na kolesih Zadnjo soboto v juniju se je 130 direktorjev, predsednikov sekretarjev, šefov, načelnikov zbralo na prvi kolesarski dirki vodilnih delavcev v Skaručni pri Ljubljani. Moški so tekmovali v treh kategorijah: juniorji (do 40 let), seniorji (40 do 50 let) in veterani (nad 50 let), ženske pa so vozile v eni skupini. Tokrat niso bili pomembni komolci temveč kolena in to lastna, ne tista od tajnic. Vsakemu mimoidočemu je bilo takoj jasno, da so na kolesih individualni poslovodni organi, saj niso in niso hoteli voziti v skupini; vsak je svojo gonil, kolo namreč. Še en dokaz več, da jim kolektivno delo oziroma vodenje še ni prešlo v meso in kri. Najpomembnejše pa je, da so v letu štabi'izacije nazorno pokazali svojim kolektivom, kako se lahko prihrani kaplja bencina, pa tudi kopica besed, kajti težje je vrteti pedala kot pa jezik. Vodilni Savčani so se tokrat dobro izkazali. Ne samo, da so bili najštevilnejši — glede na udeležene iz posamezne delovne organizacije, bili so tudi hitri in vztrajni. Generalni direktor sozda Filip Majcen je naš znani pregovor: »Kdor prej pride, prej melje«, obrnil. Na dirko je namreč prišel zadnji, na cilju pa je bil — prvi. Najnesrečnejši je bil Aleksander Stojanovič, ki je pri pokopališču za Vodicami skoraj pokopal sebe in svojo skupino. Zaletel se je z Rogovcem Žbontarjem in oba sta padla, vendar sta po nudenju prve pomoči pivovarne Union (brez pitja piva) nadaljevala z vožnjo. Tako je ekipi kranjske Save uspelo osvojiti prvo mesto in si s tem priboriti tudi prehodni pokal Roga. Na sani, ki so služile kot zmagovalni oder, sta se povzpela še Majcen Filip — prvi pri seniorjih in Gučar Vladimir — tretji pri juniorjih. Brez skrbi, tokrat nista »nasankala«. Žal med veterani in ženskami ni bilo tekmovalcev kranjske Save. Pa ne boste rekli, da Sava nima vodilnih organov, ki bi sodili v omenjeno kategorijo? Le malo več poguma bo potrebno zbrati in zavoziti po kolesinah letošnjih udeleženk in udeležencev. Na svidenje prihodnje leto! juniorji (do 40 let): 1. Gregor Lobe (ISSO Ljubljana— Bežigrad), 2. Borut Vidmar (IMP), 3. Vlado Gunčar 11. Vinko Perčič 14. Janez Bohorič 16. Mirko Požar 30. Anton Veselič (vsi Sava Kranj) seniorji (40 do 50 let): 1. Filip Majcen (Sava Kranj) 2. Dolfe Vojsk (Elan) 3. Janez Aljančič (Zavod Tivoli) 9. Aleks Stojanovič (Sava Kranj) Veterani (nad 50 let): 1. Jože Pogačnik (Veletekstil) 2. Henrik Neubauer (Festival) 3. Franek Mugerle (Etiketa Ljubljana) ženske: 1. Ana Čeferin (OŠ Grosuplje) 2. Anica Škerlj (Kovinostroj Grosuplje) 3. Majda Lenič (OŠ Rihard Jakopič Ljubljana) Majda Knific PISMO IZ AMERIKE SAN IGNACIO, 9. junij 1980 Kot pokrovitelja in tovarno, ki je verjela v idejo in uspeh ekspedicije »Dve Ameriki na štirih kolesih« vas obveščamo, da je del ekspedicije, ki se je ločil z vozilom SA 639-68 in nadaljeval pot po Projektu, uspešno prevozil 650km najslabših poiti od Cauresa (Mato Grosso — Brazilija) do San Ignacia v Boliviji. Ze prej smo vas obvestili, da smo prisiljeni zapustiti del ekspedicije, ki sta jo vodila urednik TV revije Duško Sekulič in njegov prijatelj Branimir Perič, ki sta želela prevoziti vsaj 90 odstotkov asfaltnih poti in tako v rekordnem času prispeti v Eukoridj. Kot veste smo ekspedicijo zapustili vSao Paolu. Torej, omenjeno pot smo prevozili kot prvi Evropejci in Jugoslovani in sicer z vozilom serijske izdelave, z navadnimi gumami. Uporabili smo zimske gume, ki so se v blatu, vodi, zemlji in pravem pragozdu pokazale kot izvrstne. Imeli smo občutek, kot da bi se peljali po slabšem asfaltu. Ena zračnic je sicer po prevoženih 19.000 km počila, vendar je bil vzrok močno deformirano platišče. Sicer pa je dežen še vedno izreden in vse podatke boste kot je dogovorjeno še prejeli. Od tukaj iz San Ignacija gremo v Santa Cruz in naprej v La Paz, od koder boste dobili tudi del posnetega materiala. Sicer pa imamo v Santa Cruz dogovorjen intervju za bolivijsko televizijo, ki je izvedela, da smo prvi Evropejci, ki so prevozili omenjeno pot z navadnim vozilom. Na poti sta nam pomagala dva Bolivijca, eden se je peljal z motorjem, drugi z jeepom. Pomoč obeh domačinov nam je prav prišla predvsem, ko je šlo za ugotavljanje pravih poti, ker v tem sušnem obdobju ne pride v poštev nobena avto-karta. Po osmih dneh vožnje in prevoženih 350 km, po štirih dneh brez hrane, vode in cigaret smo prevozili pot za katero pravijo v svetu, da ni prevozna za vozilo serijske izdelave. Vse pohvale gredo na račun avtoplaščev Sava, katerih videz je pri domačinih zbujal dvome o kvaliteti. Šele, ko so jih tudi sami montirali na svoja vozila jih niso mogli prehvaliti. Sporočamo vam, da boste posnete materiale in bolj obširen tekst z vsemi podatki dobili iz La Paza. Vam, vašim sodelavcem in celotni tovarni pošiljamo pozdrave ekspedicije »Dve Ameriki na štirih kolesih« s parolo »Bilo kudaSAVA svuda«. Vodja ekspedicije Djordje Milosavljevič Vladimir Virijevič 27. avgust 1980 ZA KRATEK ČAS IN RAZVEDRILO 17 Spomini na gasilsko službo Tovariš Ivan Petrič, naš dolgoletni sodelavec je tudi zdaj, ko je v pokoju, naš stalni dopisnik. Redno se oglaša s svojimi prispevki s področja gasilstva. Tokrat nam je poslal zanimiv utrinek iz svojega dela. Uredništvo Kako sem bil ob malico Bil sem že mesec dni na praksi v poklicnem gasilskem vodu v Kranju. Delo smo imeli lepo razporejeno. Ob šesti uri zjutraj sta bili obe izmeni razvrščeni pred gasilskim domom, tista, ki je prišla v službo in ona, ki je šla domov. Tedaj je bilo prečitano povelje za 24 urno službo. Odrejeni smo bili po avtomobilih 1, 2, 3, 4. Takratni poveljnik Janez Gros nam ni prizanašal. Ves dan je bilo dovolj dela: vaje, predavanja, vzdrževanje orodja in opreme. Čas za malico je bil odrejen med deveto in pol deseto uro. Takrat so bili kranjski gasilci še v starem domu v središču mesta. Nasproti doma je bila mesnica, kamor smo hodili po salamo za malico. Ob 9. uri smo se posedli okoli mize, ki je bila postavljena na dvorišču. V eni izmeni nas je bilo 19 gasilcev. Pri malici je imel vsak kaj za povedati, največ pa o gasilski službi in takratni disciplini. Medtem pa je nekoč dežurni zakričal. »Požar fantje, gremo!« Ko smo se vrnili s požara nisem dobil na mizi drugega kot nož. Vprašal sem dežurnega, ki je ostal v domu, kje sta moj kruh in salama. Odgovoril mi je: »Kaj pa jaz vem. Vem samo to, da se je prej klatil okrog mize nek pes.« Tako sem bil ob malico. Ivan Petrič TOTRSKE BODICE IZ IRM • Tudi nekaj dobrih pevcev (beri pivcev) imamo. A žal jih ne bom imenoval, ker bi se zanje začela zanimati disciplinska komisija, da bi jih povabila v goste. • Tudi bolniških beležimo zelo veliko. Še največ je angine in želodčnih težav. Težave namreč nastopijo šele tedaj, ko jih zaloti komisija na delu pri zasebnih zidarjih. • V tozdu IPM imamo nekaj takih delavcev, da jih je treba iskati. A žal jih iščemo po tovarniškem dvorišču in v garderobi, še največkrat pa na zavodu za zaposlovanje. Imamo pa tudi takega delavca, ki mu od vseh del, ki jih opravlja, še najbolj ustreza izpolnjevanje listkov za loto. sova Urara SCLVCL SEMPERIT • Tudi harmonikarja imamo v naši sredini. Večkrat se zgodi, da njegova barka zaplava tudi naslednji dan, ko bi moral delati. Njegov obratovodja pa zato nima kaj prida posluha, pa čeprav ima priimek slavnega harmonikarja domačih viž in mu za vsak izostanek beleži plave. • Nekaj delavcev pa je zelo pridnih in vzornih — prav ti pa so bili v mesecu maju nagrajeni s presenetljivo nizkim osebnim dohodkom. • Imamo pa tudi nogometno ekipo, ki tekmuje v meščanski TRIM LIGI. V prvem delu smo se obnašali zelo stabilizacijsko, saj smo dosegli le borih 5 točk in se uvrstili na deseto mesto. V sakega nasprotnika smo zelo varčevali, tako da ga nismo mogli premagati. Želimo si, da bi v drugi polovici tekmovanja med nas ponovno prišel tovariš direktor, da nam pokaže. kako se je treba boriti za barvo Totre. • Zadnje čase pa je prišel do izraza tudi moški šport in sicer boks. Dvoboj dveh boksarjev je bil kaj hitro prekinjen, ker niso bili dani vsi pogoji za borbo. Rezultat dvoboja bo znan prvi torek v mesecu juliju. (Sestanek strankarskih sodnikov — disciplinska). Pa brez zamere TOTR-ČAN! IZID ŽREBANJA NAGRADNE POLETNE KRIŽANKE Večkrat je bilo med sodelavci slišati pripombo, da je v našem glasilu premalo križank za razvedrilo. Ker smo tokrat v uredništvu prejeli le trideset rešenih križank, menimo da temu ni ravno tako. Čeprav velja reči, da je bila ta križanka malo težja in je manjšemu odzivu botroval tudi kolektivni dopust, saj za reševanje križanke ni bilo časa. Prepričani pa smo, da bo v prihodnje bolje. Med pravilno rešenimi križankami je komisija v sestavi: Olga Cegnar, Lidija Bajželj in Peter Bogataj izžrebala naslednje nagrajence: 1. nagrada 200,00 Božo Cvetkovič TKI 2. nagrada 150,00 Nada Gorjanc SOP 3. nagrada 100,00 Jože Valenčič SPS 4. nagrada 50,00 Zofija Grozi SOP OPP 5. nagrada 50,00 Jožica Cuderman FRS Vsem izžrebancem iskreno čestitamo! S. K. 18 INOVACIJSKA DEJAVNOST 27. avgust 1980 SINDIKATI O INOVACIJAH: INOVATIVNO DEJAVNOST ŠE BOLJ PODPRETI (Nadaljevanje z 11. strani) in točnejše navodilo za zajemanje stroškov in učinkov inovacij v OZD, prav tako se je potrebno v okviru podpisnikov družbenega dogovora o inovacijah dogovoriti, da se uvede enoten sistem statističnega spremljanja nastalih in uporabljenih inovacij kot sestavni del družbenih informacij, kar nam bo omogočalo, da bomo razpolagah s točnejšimi podatki o razvoju inovacijske dejavnosti. 6. V SRS je potrebno na ustrezen način organizirati službo za pomoč OZD pri uveljavljanju ustvarjalnosti v OZD, pri izpeljavi posameznih inovacijskih procesov, pri dajanju nasvetov s področja inovacijske dejavnosti in pri zagotavljanju ustreznih informacij na tem področju. 7. Podpisniki družbenega dogovora o inovacijah morajo spodbuditi čim tesnejše samoupravno povezovanje znanstvene1 raziskovalnega dela in njegovih dosežkov z delom in razvojem materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti. Zagotoviti je potrebno učinkovitejše združevanje dela in sredstev OZD z raziskovalnimi organizacijami in skupnostmi ter čimhitrejšo in smotrno uporabo dosežkov v praksi. 8. Za doseganje uspehov na področju inovacijske dejavnosti je potrebno v obdobju uveljavljanja preobrazbe usmerjenega izobraževanja vnašati v učne procese na vseh ravneh vsebinske dopolnitve in metodološke prijeme, ki bodo spodbujali ustvarjalnost ter usposabljali delovne ljudi za sodelovanje v inovacijskih procesih. Pri tem je treba posebno pozornost posvetiti formiranju učnega kadra in pritegniti razvojne kadre in njihove organizacije v izobraževalni proces. V vse oblike izobraževanja moramo vnašati spoznanje o družbeni vlogi novega znanja in tehničnega napredka; zato je potrebno spodbujati motiviranje in popularizacijo razvoja sposobnosti in ustvarjalnosti mladih in vseh zaposlenih ter dopolnilno in specialistično izobraževanje na vseh področjih. 9. V mednarodni menjavi znanja in tehnologije je potrebno načrtno odpravljati odvisnost od tuje tehnologije ter tujih označb blaga in storitev, obenem pa težiti k čim večjemu izvozu proizvodov in storitev z večjim deležem ustvarjalnega znanja in tudi k izvozu našega znanja kot bistvene sestavine višjih oblik dolgoročnega gospodarskega sodelovanja s tujino, še posebej z deželami v razvoju. 10. Pospešeno je treba ures- ničevati družbene dokumente o kadrovski politiki in organizirati p roiz vodno-inovacij- ske oddelke ah druge organizacijske oblike v OZD. Pri tem mora biti razvojni kader, ki prenaša dosežke raziskav v neposredno prakso v čim večji meri programsko in dohodkovno vezan na osnovni proizvodni proces. 11. Ugotavljamo, da je politična klima pospeševanja in stimuliranja inovacijske dejavnosti dokaj ugodna na republiški ravni, ni pa v zadostni meri prodrla v občine in v OZD. Zato je potrebno, da družbenopolitične organizacije usmerijo svoje nadaljnje aktivnosti za pospeševanje inovacijske dejavnosti predvsem v združeno delo; OOS in samoupravni organi TOZD morajo vsako leto obravnavati inovacijsko dejavnost v konkretni TOZD in DO, prav tako pa morajo OOS naloge s tega področja vnesti v letne delov- Stroj za sejanje žvepla — trejše delo. ne načrte, s katerimi je potrebno podrobneje opredeliti svoje naloge. 12. OOS so dolžne, da zagotovijo v OZD dogovor: 1. da bodo samoupravni organi v TOZD oblikovali politiko inovacijske dejavnosti in skrbeh za njeno izvajanje 2. da bo delavcem v OZD v razpravah o zaključnem računu posebej prikazan dohodek, ki je nastal na osnovi inovacij, prav tako tudi posebna nadomestila avtorjem inovacij 3. da bodo TOZD v letnih planih predvidele sredstva za financiranje inovacij 4. da bo pri kadrovanju na vodilna delovna mesta v OZD upoštevan kandidatov odnos do razvijanja inovacijske dejavnosti ter uveljavljanja lastnega znanja v praksi 5. o nalogah poslovodnih organov in strokovnih služb na področju inovacijske dejavnosti 6. o merilih za stimulacijo udeležencev v inovacijski verigi, ki morajo zagotavljati odvisnost posebnih nadomestil od doseženih dohodkovnih in drugih rezultatov; v sistem nagrajevanja je potrebno poleg avtorjev invencij zajeti tudi druge delavce, ki sodelujejo pri uresničevanju inovacij. Z ustrezno materialno stimulacijo je potrebno pospeševati tudi vsako obliko ustvarjalnosti na sploh. 7. o nadaljnjih aktivnostih za sprejemanje oz. dograjevanje ustreznih samoupravnih splošnih aktov s področja inovacijske dejavnosti; v sredinah, kjer so inovacijsko dejavnost že normativno uredili, pa morajo zagotoviti "strežno vsebinsko uveljavitev. 8. o različnih oblikah moralnih priznanj avtorjem inovacij. 13. V svojih internih samoupravnih aktih morajo TOZD upoštevati: z izboljšavo varnejše in hi- — da se inovacijski predlogi formirajo kot družbena sredstva oz. kot materialne pravice — da v proizvodnjo pre-nešene inovacije predstavljajo produkcijska sredstva, oz. delovna sredstva (227. čl. ZZD) — da se v proizvodnji uporabljene inovacije kot materialne pravice prenašajo v osnovna sredstva OZD, če je njihovo trajanje nad eno leto (čl. 228 ZZD) — da se vrednost teh materialnih pravic nadomešča iz amortizacije na podlagi ZZD (čl. 106) in zakona o amortizaciji (Ur. 1. SFRJ št. 58-76, čl. 6). Na ta način bomo ustvarili tudi enega izmed stalnih virov financiranja inovacijskega dela. 14. DIATI, DIGT in druge vključiti v pospeševanje ID. Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav, razna društva inženirjev in tehnikov različnih strok in druge vključiti v pospeševanje inovacijske dejavnosti. Na osnovi sprejetih zaključkov posvetovanja naj koordinacijski odbor podpisnikov družbenega dogovora o inovacijah najkasneje do 30.6. konkretizira sprejete zaključke in naloge vsakega od podpisnikov. Podpisniki naj pri tem upoštevajo usmeritve, ki so bile podane v uvodnem referatu, v razpravi in v zaključkih posvetovanja. Po potrebi dograditi družbeni dogovor o inovacijah. Prav tako naj OOS zagotovijo, da bodo o nalogah in usmeritvah, ki so pomembne za OZD, razpravljali samoupravni organi ter da bodo v okviru strokovnih in upravnih organov v OZD sprejeti ustrezni programi aktivnosti za nadaljnje razvijanje inovacijske dejavnosti, predvsem pa, da bo inovacijska dejavnost v OZD tretirana kot sestavni del normalnega poslovnega procesa. Izboljšava na stroju — olajšano delo, boljši delovni pogoji — odprava ozkega grla. PISALI SO NAM V uredništvu se je nabralo kar lepo število razglednic in pisem. Sodelavci, ki služijo vojaški rok,tudi v poletnih mesecih niso pozabili na savski kolektiv. Želijo nam veliko delovnih uspehov ter nas lepo pozdravljajo, še posebno delavce, s katerimi so skupaj delali. TRIŠIC MIODRAG V. P. PIROT 8297/24 18300 PIROT MLINAR SILVESTER V. P. 1228/5 91060 SKOPJE Dorče Petrov RAVNIHAR DUŠAN V. P. 2646/3 74002 DOBOJ CIMŽAR JANEZ V.P.7325/2c 22002 SREMSKA MITROVIČA Srbija DURIČ RADENKO V.P. 6565/9 78002 BANJA LUKA KOGOVŠEK TOMISLAV V. P.6565/5 78002 BANJA LUKA MAČEK JANEZ V. P.6615/8 POŽAREVAC KONOŠAR VOJIN V. P.4913/3 57002 ZADAR DRAGO DARDlC V. P.1935/6 58002 SPLIT MIJATOVIČ PEJO V. P.7357/3 38002 PRIŠTINA V spomin Veri Slavic DRAGA VERA Besede slovesa ob odprtem grobu so — žal vedno — le odmev, in še to majhen, od vsega, kar bi morali, mogli ali pa hoteli reči človeku tedaj, ko je bil med nami. Kot vsaka neprijetna ali žalostna vest, je tudi sporočilo o tvoji smrti prišlo med nas iznenada in v hipu se je razvedlo med tvojimi sodelavci. Obnemeli smo in zastali, vsakdo si je v spomin priklical spomin nate, na tvoje dolgoletno delo v našem kolektivu, na pogovore in srečanja s teboj. Bila si med najbolj priljubljenimi, pridna in vestna, vedno razpoložena, vedno pripravljena pomagati in sodelovati. Čeprav je bila tudi tvoja šola življenja trda, polna preizkušenj, ti optimizma in volje ni nikoli zmanjkalo. Le malokdo je vedel za vse tvoje bitke za dom, za otroke in za tvoje dostojanstvo; vsi okrog tebe pa smo vedeli, kako pogumno in upajoče si prenašala bolezen, ki te je tako nenadoma, nepričakovano in dramatično iztrgala izmed nas in vsem tvojim, ki so te imeli radi. Umreti je del človekove usode; toda umreti sredi življenja, po vseh naporih in prizadevanjih, da si uredimo življenje dostojno človeka, ko so načrti na prihodnost v glavnem usmerjeni v mir in zdravje — je tragični del te usode. Ne zaradi pregovora; »o mrtvih ničesar, razen dobrega«, ampak zares z najglobljim spoštovanjem, z najlepšimi spomini nate, se z žalostjo v srcu poslavljamo od sodelavke, od prijateljice. Tako ali drugače te bomo pogrešali in za vedno bo ostalo nekaj nenadomeščenega — v tvojem delovnem okolju in še posebej v tvoji družini. Sodelavci ZAHVALE Vsem sodelavcem iz kontrolnega laboratorija in bivšim sodelavcem, sindikatu DSSS-SKZ se iskreno zahvaljujem za tako lepo in nepričakovano darilo, ki mi bo v trajen spomin. Vsem želim veliko sreče. Jožefa Tomažin Vsem sodelavcem Stiskanih izdelkov se ob smrti moje mame najlepše zahvaljujem za podarjeni venec in izrečeno sožalje. Rozka Udir ZAHVALE Ob boleči izgubi naše nikoli pozabljene žene, mame in stare mame Metke Karič, delavke tozda Velopnevmatika se iskreno zahvaljujemo kolektivu delovne organizacije Sava Kranj. Lepo se zahvaljujemo za denarno pomoč in darovano cvetje osnovni organizaciji sindikata tozda Velopnevmatika in vsem njenim sodelavkam in sodelavcem za tolažilne besede ob njeni zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo tudi najbližji sodelavki tovarišici Stanki Gonzd za požrtvovalnost. Iskrena hvala tudi dr. Koselju in osebju ambulante Sava Kranj za veliko skrb in požrtvovalnost v času njene dolgotrajne in trpeče bolezni. Žalujoči: mož Karič Ibro Vodstvu in sindikatu Ve-lopnevmatike se najlepše zahvaljujem za pozornost ob moji bolezni. Hvala za obisk in darilo! Kati Podbevšek Vsem sodelavkam in sodelavcem v stiskami se za izkazano pozornost ob mojem odhodu, iskreno zahvaljujem. Obenem jim želim veliko delovnih uspehov pri nadaljnjem delu in življenju. Erna Mladenovič Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame in stare mame Veronike Slavic se iskreno zahvaljujemo delovni organizaciji Sava Kranj, sindikalni organizaciji Sava Kranj, vodstvu in prodajalnam Sava Commerce, še posebno njenim sodelavkam finančno računovodske službe Sava Kranj za darovano cvetje in izraze iskrenega sožalja. Posebno zahvalo smo dolžni tovarišici Martini Debeljak za nepozabne besede slovesa ob odprtem preranem grobu ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti! Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Mirko, sinova Jože in Andrej, vnuka ter ostalo sorodstvo. Sodelavcem in sodelavkam DE GTI Stiskani izdelki se iskreno zahvaljujem za podarjeni venec in izrečeno sožalje ob smrti mojega brata Franca. Žalujoča sestra Ivanka Vovk Vsem sodelavcem in vodstvu Velopnevmatike se iskreno zahvaljujem za prelepo darilo ob odhodu v pokoj. Želim vam mnogo sreče in zadovoljstva pri nadaljnjem delu. vaša sodelavka Vera Baligač Ob smrti dragega očeta Ludvika Tomšeta se zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem Cevar-ne ter Finančni službi za venec in izraženo sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. hčerki Milena Klemenčič in Sonja Beton $01X1' $ Urojvi Sava, glasilo delavcev delovne organizacije industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj. Glasilo izdaja odbor za informiranje, izhaja štirinajstdnevno, glavna in odgovorna urednica Vera Drašak, tehnični urednik Peter Bogataj, foto- grafije Ivan Draškič. Naslov uredništva: Kranj, Škofjeloška 6, telefon 25-461, interno 482 ali 282. Tisk TK Gorenjski tisk Kranj Glasilo je oproščeno temeljnega davka napodlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturoSRS(št.421-l 72) z dne 27. marca 1973. GOSPODARJENJE DELOVNE ORGANIZACIJE SAVA V PRIMERJAVI Z GOSPODARSTVOM KRANJA, GORENJSKE IN SLOVENIJE ZA L TROMESEČJE 1980 DOHODEK NA DELAVCA - din DO SAVA Gospodarstvo Kranj Gorenjska Slovenija din indeks 59.208 100,0 75.380 127,3 69.751 117,8 68.584 115,8 Doseženi dohodek na delavca v delovni organizaciji Sava v prvem tromesečju leta 1980 je nižji kot v gospodarstvu Kranja, Gorenjske in Slovenije, na kar je predvsem vplivalo spreminjanje pogojev gospodarjenja, ki se je različno odražalo v posameznih dejavnostih. Indeksi prikazujejo, da je gospodarstvo v občini Kranj doseglo za 27,3 odstotkov višji dohodek na delavca kot delovna organizacija Sava, gospodarstvo Gorenjske in'Slovenije pa je Savo preseglo za 17,8 odstotkov oziroma 15,8 odstotkov. OD IN SREDSTVA SKUPNE PORABE NA DELAVCA - din DO SAVA Gospodarstvo Kranj Gorenjska Slovenija din 40.900 40.734 38.850 38.523 indeks 100,0 99,6 95,0 94,2 Ta kazalec nam pove, koliko sredstev se pri delitvi namenja za osebne dohodke in sredstva skupne porabe na delavca. Razvidno je, da je ta kazalec v Savi ugodnejši od primerjalnih skupin in sicer presega kranjsko gospodarstvo za 0,4 odstotke, gorenjsko za 5 in slovensko za 5.8 odstotkov. Cisti osebni dohodek na DELAVCA — mesečno din DO SAVA Gospodarstvo Kranj Gorenjska Slovenija din indeks 8.295 100,0 8.165 98,4 7.835 7.739 94,5 93,3 Kazalec, ki prikazuje izplačani del čistega dohodka za osebne dohodke po izločitvi obveznosti iz OD (neto OD) na delavca mesečno, je v delovni organizaciji Savi tako kot v vseh doslej primerjanih obdobjih višji kot v gospodarstvu Kranja, Gorenjske in Slovenije, vendar presega gospodarstvo Kranja le še za 1,6 odstotka (v letu 1979 za 3,3 odstotke), Gorenjska in Slovenija pa zaostajata za 5,5 odstotke in 6,7 odstotkov. DOHODEK V PRIMERJAVI S POVPREČNO UPORABLJENIMI POSLOVNIMI SREDSTVI -odstotki DO SAVA Gospodarstvo Kranj Gorenjska Slovenija odstotki 6,6 9,4 9,0 8,6 indeks 100,0 142,2 136,4 130,3 Dohodek, primerjan s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi izraža učinek tekočega in minulega dela in ga razumemo kot kazalnik družbeno ekonomske donosnosti. Kazalec dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi osnovnimi in obratnimi sredstvi, ki je poleg vseh dejavnikov, ki vplivajo na celotni prihodek in porabljena sredstva odvisen tudi od izkoristka kapacitet, izrabljenosti OS, smotrnosti uporabe osnovnih sredstev v proizvodnem procesu, smotrnega ravnanja z zalogami reprodukcijskega materiala in nedokončane proizvodnje itd., je v Savi nižji od primerjanih grupacij. Slabši rezultati so predvsem odraz neskladja med rastjo celotnega prihodka in stroškov surovin (neusklajene cene izdelkov glede na rast cen surovin in materiala). AKUMULACIJA V PRIMERJAVI S POVPREČNO UPORABLJENIMI POSLOVNIMI SREDSTVI -odstotki DO SAVA Gospodarstvo Kranj Gorenjska Slovenija odstotki 0,5 1,7 1,6 1,6 indeks 100,0 340,0 320,0 320,0 Kazalec predstavlja donosnost uporabljenih poslovnih sredstev oziroma pove, za koliko so se povečala sredstva za razširjeno reprodukcijo obravnavane strukture. Povečanje obsega proizvodnje je možno le ob doseganju normalne akumulacije, t. j. cca 8— 10 odstotkov na vložena sredstva; iz indeksov pa je razvidno, da Sava po stopnji akumulacijske sposobnosti ne dosega primerjanih grupacij in je občutno pod nivojem normalne akumulacije. V tem kazalcu se odraža težak položaj Save, ki je posledica že omenjenega nesorazmerja med rastjo celotnega prihodka in materialnih stroškov oziroma delitvenega razmerja. AKUMULACIJA Z AMORTIZACIJO (BRUTO AKUMULACIJA) V PRIMERJAVI S POVPREČNO UPORAB. POSLOVNIMI SREDSTVI - v odstotkih DO SAVA Gospodarstvo Kranj Gorenjska Slovenija odstotki indeks 1,7 100,0 2.5 147.5 2,7 158,8 2,6 152,9 To razmerje je kazalec reprodukcijske sposobnosti delovne organizacije oziroma grupacije. Ker poleg akumulacije vsebuje tudi celotna amortizacijska sredstva obračunskega razdobja, nam pove kolikšen del razpoložljivih poslovnih sredstev (denarja) lahko v proučevanem obračunskem razdobju zamenjamo oziroma nadomestimo (nove investicije) oziroma odplačilo anuitet za obstoječe investicije. Tudi s tem kazalcem Sava ne dosega primerjanih grupacij, vendar je razlika v stopnji reprodukcijske sposobnosti med Savo in grupacijami občutno manjša kot v že omenjeni stopnji akumulacijske sposobnosti, ker pogojuje sorazmerno visok delež obračunane amortizacije, ki je posledica visoke tehnične opremljenosti dela tudi v nekaterih tozdih naše delovne organizacije. ustvarjeni Cisti dohodek na delavca - din DO SAVA Gospodarstvo Kranj Gorenjska Slovenija din 41.481 52.082 48.386 48,403 indeks 100,0 125,6 116,6 116,7 Ustvarjeni čisti dohodek na delavca je kazalec, ki opredeljuje del dohodka, namenjenega za osebno in skupno porabo ter sklade na delavca. Delovna organizacija Sava z rezultatom v letu 1979 znatno zaostaja za kranjskim, gorenjskim in slovenskim gospodarstvom; nizek ostanek dohodka je komentiran že v kazalcih 4. in 5. AKUMULACIJA V PRIMERJAVI Z DOHODKOM (delitveno razmerje) — v odstotkih DO SAVA Gospodarstvo Kranj Gorenjska Slovenija odstotki 7,8 17,9 17,7 18,8 indeks 100,0 229,5 226,9 241,0 Delež akumulacije (poslovni in rezervni sklad ter amortizacijo nad predpisano stopnjo) v strukturi dohodka je v delovni organizaciji Sava znatno nižji kot v primerjanih grupacijah.