V Trstu, v soboto 23« a'&husfca IthM i v-ak dan, udi od r.eJeijah in pr znikili, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv ' a iški Asiškega štev. 20, L n .-Jsirople. — Dopisi naj se pošiljajo ured-rl tvu. — >;?f'jnkirana pisma se ne «prejcm*Jo, rokopisi se ne vračajo. — fruajr-telj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista 1'di::osti — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3-—, pol let - L 13 — in celo lelo L 36-—. — Telefon iredništva in uprave štev. 11-37. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 st.-iifnk. — O ;list se računajo * žirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev iri r,brtnia 14 kron. Nurno potrebna ie grr<>odarska organizacija. Civilni komisar dr. Laln 1-5 je svoje iniorm ci;a zakliućsl s prošnjo, najj bš venski časopisi v kar največjem številu pri-hajo-H v Prekmurje, ker jih prebivalstvo željno ij>ri- ^ n klT'0. Wiestner Izjavil. da ni srbska vlada sokriva pri sarajevskem atentatu. CURIH, 22. Bivši minister Friderik VViesmer, ki je vodil preiskavo v sarajevskem umoru, zatrjuje v -Oes :errechische R;:ndschau-, da se je izkazalo, da n: bila srbska vlada sokriva pri atentatu na nadvojvodo Ferdhi:nda. Mmister piše: Jaz sem ptincipijelno nasproten in sovražnik vsem razkritjem, toda v tem slučaju morem odkrito izjaviti, da ni nobenega dokaza in nikake sumnje ki bi mogla dokazati, da je beograjska vlada sokriva pri sarajevskem atentatu. Čeravno mi ni dobro znano, kako se je razvijali seia mi- PODLISTEK ni str skesa sveta, smatram za izključeno, da bi bil Konraid — kateri trdi v Novakovi knjigi ravno nasprotno — dobil drugačne informacije, nego so one rgoraii navedene, in da je mogel dobiti vtisk, da sta Pašfč in srbski narod vmešana v sarajevski dogodek, " Baranja pripadla Jugoslaviji. BELGRAD, 22. Časopisje se veseli zaradi vestfi, ki so prišle iz Pariza od jugoslovanske delegacije in ki naznanjajo, da je določila mirovna konferenca Baranj.. z mestom Bečuhom do Baje ob Donavi končnoveljavno državi S-IiS. Jugoslovanske oblasti so pozvale Madžar je. ki so še imeli nekatere uprave in javne urade, naj jih takoj izpraznijo. Provizoričen most med Vranjo in Vranjsko Banjo zažgan. PARIZ, 22. (S.) Listi poročajo iz BeljJrada, da sta dva individua ofclila s petrolejem v noči dne 18. t. m. provizoričen most med Vranjo in Vranjsko Banjo na železniški .progi Niš-Skoplje in ga potem zažgala. Promet med Nišom in Solunom je bil nekaj dni ustavljen. Klobuk z glave: »Salzburger Volksblatt« govori.«, CURIH, 22. (S.) Iz Salzburga poročajo: > Sakdburger Volksblatt« piše, da je v interesu -sega nemškega prebivalstva, da pripade Reka Italiji, ker bi priklopiiev Reke k Jugoslaviji pomenjala usužnitev vseh neslovanskih narodov. — Srečen tisti, ki se tolaži, da piše tako sveiovnoznan list, kakor je — »Salzburger V oksblatt«-. Reško vprašanje. REKA, 20. (»Nuovo Giornale«.) Odposlanec ita-Ifjanskega narodnega sveta na 'Reki Ossoinach se je .pred nekoliko "tednov vrnS iz Pariza v Roko. Ossoinach je' bid v Parizu v ožjem stiku z ita-lij-aniko dolegaoiio in razviial sporaeumno z no svt>;e politična -ielo-»-anie. Toda, .ko so se pojavili na obz-orj-u kompromisi in vmesne državice, v ka-iere se je po usodepolnih dogodkih vpletlo .tudi-dedovanje italVanske delegacije, n-i več smatral na-•redni svet za ugot*wo, da bi mesa! njegov 'zastopnik svoje lastno delovanje z delovanjem ital:Van-ske delegacije; njegovo delovanje se mora skla-z iz>l:Ii;ttčno volio reškega Jt-Jijanskega prebi-vaistva, ki hoče biti prikl opij eno edino le italijanskemu kraljestvu. Zaradi tega je eapustH Ossoinach Pairiz in se vTnil na Reko. kjer si privošči kratek, zaslužen počitek v svoji v3l v MoŠčenicah. Namesto njvega sta od.pr-t-ovtali 2 dru«gi osebi edino Je kot zaprisežena sporcoevaica narodnega sveta in sicer doktor Antoni in doktor Ohiopri. Reško vprašanje ne ogrožajo toliko sovražniki kolikor ije ogroža italijanska vlada sama. Italijanski Rečanje bi si želeli rajši počasno rešitev, label italijanski diplomatički položaj. V slučaju, da Oi se sktenil mir z Avstrijo, ne oziraje se na reško vprašanje, postanejo sklepi preiskovalne komisije zelo važni ne toliko zaradi tega. klr pravijo o preteklosti, kolikor izaradi predlogov za bodočnost. K^:kor poročajo listi, je predlagala komisija rznaćenje itaHjanskih čet z zavezniškimi, kar bi pomenilo odpravo italijanskega poveljstva. Ce bi se sprejeli in udejstviđi taki sklepi. bi to težko užalilo "prebivalstvo, ki bi v tem videlo možnost, da bo vojaški Izročeno tujcem, ki ne skrivajo svoje naklonjenosti do sovražnikov ita-Ifianstva. Taka odpravi te v italijanskega poveljstva bi bila večen vir motenja miru in bi ipomemala konec možnosti zmagonosne borbe za narodne pravice. Nujno potrebna ie rešitev valutnega vprašanja, ki .povzroča v mestu žalostne gospodarske raz-m&re. Do\x>lj te. če pomislimo, da je R-eka za nakupovanje odvisna izključno od Italije in da je krona vredna le 20 stotink. Rečanje morajo torej plačati vse petkrat dražje, dočim pa Acht Uhr Abendblajits, piše o madžarskih dogodkih in pravi, da smatra Len ji n po madžarskem preobratu sverovno revolucijo za ne-mogejo in .pripravlja ustanovitev zmerne soctjcli-stične vlade, ker se boji, da bi prevzel kakšen ruidvojveria njegovo mesto. S arg^snentom se bavi tudi >Vossische Zeititng«, kamera trdi, da pripravka rus,ka sovjetska vlada važne »zipremembe in nagibanje proti desnici. Len j in je bače iardal pred kra-tkim ukaz, s .katerim priporoča svojim tovari-še«m mirnost rn treznost, dc=č;rrr je Trockii opustil vsako politično delovanje. Civilno vlado nadomesti vojaška, %polici3o nadomesti vojaško orožrrištvo, in Koreičani bodo imeli iste pravice k2kor Japonci. Prihod Pershinga ▼ PARIZ, 22. (S.) Danes je general Pershing. Pariz. prispel semkaj proti Tsta&em* CURIH, 21. (S.) Iz Beusrtena poročajo: Redne čete nadaljujejo operacije proti vsta-šem v Zgornji Šleziji. Zavzele so Lipane. Polk z oklepnimi avrtomobili je zasedel pet premogovnikov .pri Jananu. Vitaši drže (poti, ki peljejo iz Kattovitza pod strojniškim ognjem. Kazensko postopanje proti Hellerichn. BASEL, 21. (S.) Iz Berolina |>oročajo, da je poslal bivši finančni tajnik Helferich državnemu predsedniku Ebentu pismo, v katerem zahteva, iiaj se uvede preiskava, da se ugo-tove dejstva, ki ustvarjajo podlago formulirani obtožnici za sodnijsko postopanje proti Erzbergerjtu. Iz Weimarja poročajo, da je dobil minister za pravosodje na Erzbergerjev predlog nalogo, da prouči podlago za sodnijsko postopanje p^oti Helferichu radi obrekovanja in razširjanja lažnjivih vesti proti Erzbergerju. Zapadnomadžsjr^Va vprašanja. CURIH, 21. (S.) Z Dunaja poročajo: Velika komisija naredne skupščine se je bavila z vprašanjem zapadne Madžarske. Zaslišala je poročili državnih tajnikov Elderscha in Bratuscha in je sklenila, da izrazi svoje strinjanje z noto, ki jo je poslal kancelar Rervner dne 14. t. m. zavezmiskemu vrhovnemu svetu. Kolonijsko vprašanje. WASHINGTON, 21. (S.) Tekom seje v Beli hiši je predsednik Wilson izrazil, da se Nemčija odreka po pogojih mirovne pogodbe vseh pravic na svoje prekomor&ko posestvo v prid glavnim zaveznim in pridruženim državam. Pripomnil je, da to pcmenja samo, da dobe te velevlasti pravico na zaščito omenjenih posestev. Rekel je, da obstoje samo provizorični dogovori glede usode ne.aikih kolonij, toda o končnoveljavni priklopi t vi in pripadnosti da odločbo Zveza narodov in Zedinjene države kot član te Zveze. Wilson je zaključil, da obstoji, v kolikor je njemu znano, edino dogovor med Francijo in Veliko Britanijo glede afriških kolonij, ki izp^polnuje sistenjizacijo pravic, ki ste jih te dve državi že imeli. Sklep senatorske komisij© ta zunaje stvari. \VASHINGTON, 22. (S.) Senatorka komisija za zunanje stvari je sklenila, da zasliša o mirovni pogodbi osebe, ki so pooblaščene, da govore v imenu Grške, Litve, Estonske, Irske in EgLp>ta. Protest mehiškega poslanika. WASHINGTONf 22. (S.) Mehiški poslanik v Washingtonu je protestiral proti temu, da so ameriške čete prešle na mehiško ozemlje; zahteval je, naj se a druga Mz šaistM. V včerajšnji jutranji ^Nazione« smo čitali, da dobi Trst z novim šolskim letom 1919. in 1920. zopet svcije itaJ'jansko žensko učiteljišče, katero so leta 1882. odpravile avstrijske oblasti. »Nazione* je pospremila to vest z lepimi spomini, ki jih :mr*jo tržaški Italijani iz svojih šclsVih let, preživljenih na tržaških italijansl 'li šolah, ki so bile, kakor pravi, narodni »paladij« za neodrešeno - italijansko ljudstvo ped tujim gospodstvom, edina zaščita italijanstva. »Nazicne* pripoveduje, kako je ta ali oni profesor znal vzibuja/ti v dijaštvu narodni čut, kako je znal navduševati mladino za narodne ideale in jo pridobivati za ti- meščanska dekleta. Da, gospa Jaga ni niti dovolila, da bi hči jedla žnjo za isto mizo, temveč je morala Mara jesti v kuhinji z ostalo služinčadjo, da se to izpokori, da se je zlomi ošabna narav. Stara Pepa je torej imela dovoli prilike za poučevanje mladega dekleta o dekliških dolžnostih, in ker ji je jezik letel zelo hitro, je obsipala Radičevo hčer z vsem obiljem zlatih naukov. — Da, da, — bi znala reči, — vaša mati dela popolnoma prav, da vas drži na uzdi, kajti dandanes gre vse po zlu, ker je dandanes vse pokvarjeno. Sveti Bog in mati božja, kakšen je svet dandanes, kakšno je ženstvol Bogu bodi potoženo! Moj Bog, kedar se spomnim svoje mladosti; kako smo me molile in se postile ter nosile preprosta volnena krila; moškega pa niti pogledati, Bog ne daj! Pred poroko nismo niti vedele, kaj je moški. Toda danes, danes, le poglej jih, kako se vse to lepotiča in napihuje, da bi človek rekel, to je kraljica ali pa vsaj banica, v resnici pa ni drugega kot čevljarjeva, opančarjeva ali pekova hči. Če bi je pa človek mogel pogledati v dušo, kjer se kote črni vragi kakor miSi, uh, kedar vidim kako tako.... prsti se mi kar sami krči>o s kuhalnico bi nakiestila sto misel, ki mora končno dovesti do odrešenja tlačenega naroda izpod tujega jarma. Lepi so ti spomini in privoščimo jih našim sosedom, pri čemer pa nam gotovo, celo nehote, prihajajo p~ed oči tisti časi, iz katerih črpajo tržaški Italijani te svoje lepe spomine, in naravnost se nam celo vsiljuje primerjanje tudi naših tedanjih časov s sedanjimi. V tistih časih smo tržaški Slovenci bili v začetku svojega boja za največjo, za najupra-vičenejšo kulturno potrebo in zahtevo vsakega naroda, za pouk na podlagi materinega jezika, katere nam niso hoieli priznati odni-koder. Zastonj so bile vse prošnje zastonj vsi protesti: slovenska mladina v Trstu ni dobila svoje slovenske šole. in je ni dobila. Bili so ti časi res hi*di, neznosni, in treba je bilo res jeklene volje in svetega navdušenja za narodno stvar, da nismo obup. li tedaj in se vdali usedi, k.^kor se nam je krojila preti naši volji od vseh strani. Ali nismo obupali in nismo se uklonili: naša vztrajnost in žilavost je zmagala. Česar nam niso hoteli dati tisti, ki je bila to njihova dolžnost, smo si .ustvarili sami, odtegavajoč si od svojih ust grižljaj za grižljajem, samo da je naša mladina dobila, kar je potrebovala najnujneje — slovensko Sclo. ki rastla je ta naša šola od leta do leta, nam v zadoščenje, naši mladini pa v neizmerno korist. Zrastla je pri Sv. Jakobu šolska palača, kakor je ni v Trstu, a postala •nam je celo ta ogromna zgradba preozka, in na Acquedottu že ni bilo več nikamor mogoče z vso ono našo deco, ki naj bi bila uživala tu pouk v svoj i materinščini. Ncodvrnljiva potreba je kl;c^ila po otvoritvi novih razredov, novih zavodov. V šentvidskem okraju je .tako, rekli bi, skoraj preko noči vs' la nova idvorazredn-ica/ ki je i-mela vse pre ij-iogoje, da bi se bila v najkrajšem času razvila v enak zavod, kakor so bili oni pri Sv. Jakobu in na Acquedottu. Z novimi česi pa so prihajale tudi vedno nove potrebe in žnjimi tudi novi šolski zavodi: trgovska šola, obrtna nadaljevalna so!i,.meščanska šola*, obrtna šola, in končno Ludi slovenska gimnazija in učiteljišče, četudi le v obliki zaposloval^:h ter?.jev, za katere pa je bilo trdno pričakovati, da se v kratkoai Li-premene v redne zavcHe. Nad 5000 na^c vladine iz mesta se je izobražalo na teli zavodih. In danes?! Minilo je že eno ce!o šolsko Ie4o, v katerem vsa ta naša mla^'rsa ni bila deležna neprecenljive dobrote šolskega pouka, in ni več daleč začetek novega šclskega leta, a n^ša mladina še ne ve ničesar, kaj bo žnjo, kaj bo z njenimi šolami. Ko se je oglasilo odposlanstvo političnoga društva »Edinosti« 16. t. m. pri novem generalnem civilnem komisarju in želelo izvedeti namene zasedbene oblasti glede našega šolstva, je generalni civilni komisar priznal tipravičcnoist zahteve, da naj se pouk vrši na podlagi narodnega jezika in da naj so v sedanjih razmerah šole vzpostavijo, kakor so bile, dokler ne pride do stalne ureditve in se ne prouči vprašanje potrebnih reforem. Dodal pa je, da se šole, brez razlike učnega jezika, ne odpro pred 1. oktobra, in da upa, da bo najpozneje sredi septembra objavljeno, katere slovenske in hrvatske šole se vzpostavijo že z začetkom šolskega leta. Drugje se Šolsko leto začenja sredi meseca septen»bra, pri nas v zasedenem ozemlju, zlasti v Trstu, pa naj čakamo vse dotlej, da morda izvemo potem, da se naše šole ne o-tvore. In kam potem z našo deco? Za starše je to vprašanje naravnost grozno, nič manj pa tudi za mladino, ki je že izgubila eno leto pouka, eno leto življenja, in naj morda izgubi še eno leto, ali pa sploh vso tisto bodočnost, ki bi ji jo moglo zagotoviti redno nadaljevanje izobrazbe, katero bi se pa moralo hipoma pretrgati za vedno, če bi ne bilo učnih zavodov, na katerih bi bilo to nadaljevanje sploh mogoče. Naše zahteve so bile vedno sVrrrane. Saj nismo zahtevali nikdar nič drugega kot edind le splošno priznavano in obče priznano pravico narodov do svobodnega, neoviranega razvodja. Bili smo celo tako skromni, da smo celo tam, kjer je bila dolžnost drugih, skrbeti za nas, posegali rajši po samopomoči, da smo žrtvovali sami, namesto da so nam dajali oni, ki bi nam bili morali dajati, kar nam je šlo. * tako jaro gospoščino! In vi.... vi ste tudi takal Da, da! Samo če bi vam človek popustil va-jete, pa bi tudi naša gospodična zletela v svet! Bog pomagaj ubogi, dobri materi.... Mara je mirno poslušala tako klepetanje in se delala, kakor da ne sliši ničesar. Če pa se je ženšče le preveč zadirala, je Mara dvignila glavo, zardela, in odbrusila: — Jezik za zobe, Pepa! Pometajte pred lastnim pragom. Vsaka duša nosi svojo vrečo grehov, in tudi vaša ni prazna. Za svojo pokoro imamo sveto mašo, pridigo, spoved, te babje zbadljivke pa so rastle na vrtu nečistega duha! Molčite, vam pravim, kajti tudi jaz sem gospodinja v tej hiši in ne pustim, da bi mi tak klepetec brenčal okoli glave. Toda Pepa se je malo brigala za te Marine odgovore, ker je vedela, kako je njeno ravnanje všeč gospodinji. In res je Jaga ravnala žnjo kakor s sestro. Pepa je bila zelo pobožno, * izredno stroga, toda imela je še drugo dobro lastnost, ki je zelo ugajala trgovki. Pepa je bila bistrovidna, prekanjena, molčeča. Videla je in ni videla, slišala je in ni slišala, govorila in molčala, in skrivaj je znala gospodinji pripraviti vsako dobro priložnost in sporočati stotniku, kar je bilo treba, vse pa tako, da Str** a »EDINOST« Štev. 22* \ Trsta« Na-zkute«, ki se tiska celo na is-tem stroju kot naš Ust, v naši -tiskarni. in ga dobi vsak reaš čitatelj prav tako Jati ko v v>aki trčaški tobakarni, kakor a. Tedaj jih cenztina ni crtala rae v »Nazione«, ne v naišem listu. se»daj pa so ostala nedotaknjena v xNozione-, dočim pa so bMa v »Edinosti« črtana od zučjtka do konca. Bojf ne daj, da bi očitaJi cen-zorncsmi uradu nedoslednost, ali kaj poc'obnega; a ostalo \e uredil med Trstom in Opčinami avtomobilski promet s pomočjo šestih avtomobilov, fci odhajajo vsakih 20 minut z Oberdankovega trga. G i jutri, nedelje, dalje pa bodo najbrž že zopet vozili tramvajski voecvi -od zisorele remize do Opčin, tako da bodo avtomobil vozil; potem po stari openski ce^ti samo do križišča te ceste z vzpenfečo. Kedaj se zopet otvori popoln promet na vsej progi st ne more še reči tričesar, ker ni mogoče dobiti noveh strojev. Misli se pa na to, da t» se zgradi'a nova proga po stari openski cesli, kjer bi se uporabljali $aiiko tramvajski vozovi sami, brez posebnega stroja. Ta nova proga bi se stikala s staro progo na Skorkljanskem vrhu. Podružnica »LjudsL:ga odra<- pri Sv. Ivanu. V nedeljo, 24. t. m., ob 11 vpisovanje za pevski 7bor. Tržaška kmetijska družba. V nedeljo se je vršil test n;k katmarskah kmetovalcev. Razgovor se je prhiel točno ob 18 ob prilično pičli udeležbi. Govorilo se je o žetvi in škodi, ki jo je povzročilo neugodno vreme za časa žetve in o raznih kmetskih delih. Pol ure poznete prišli so tudi gospodje zaupniki. Rac-iprav.ijalo se je o načinu izdelovanja naših domačih vin. o živinoreji, mlekarstvu, sadjarstvu, poljedelstvu in zdeniadarstvu pri nas in v o&^la Primorski in ls4ri, ter se je nagn^šala potreba skupnega deJover3;a vseh kmetovalcev na gospodarskem pol.u v vsej Juiij&ki Benečiji. Nato se je debariralo o socijalnem vprašaju in bodoči urodb; človeške družbe, pri čemer se je prišlo do kocičnega sklepa, da se bo človeška kultura šele toda*- povzpda na višino svoje misije, ko izginejo iz človeškega srca eaonji sledovi zavisti. Promet v pristanišču. Pršila včeraj: »Vene-zia -I.« iz Benetk. ^Famigli-a« iz Neajpo^ja. Od-pluđa: »Tel>e< v Benetke, »Szant Saszl«)« v Pulo. se ljudem v V6em tem niti sanjalo ni. Vse je dobro, samo da svef ne vidi, in služabnik mora biti zvest gospodarju, ki takoiniako odgovarja za služafcffiikove grehe. Nekega dne je gospodinja prihitela domov vsa brez sape. — Pepa' Pepa! — je zaklicala že pri hi-šnih vratih. — Tu sem, gospodinja! — se je oglasila Pepa. — Kaj je vendar, za božjo voljo? Varujte si svoje ljubo zdravje! Kako ste se razburila! — Pepa! Skoči hitro k odvetniku Jelufciču! Naj pride takoj sem, takoj. — Grem, grem, sladka moja gospa! — je odgovorila čevljarka, in pristavila sama zase: — Kakšna turška sila pa je zopet -to? Vdova je odšla v svojo sobo. Odloživši robec in prekrižavši roke je začela nemirno stopati proti sobi. Lica so ji gorela, oči plam-tele in prsi so ji silno plale. Na vsak ropot, na vsak korak se je zdrznila in pogledala proti vratom.. Končno je vstopil odvetnik. Vdova je stopila s prekrižanimi rokami pre-denj: — Jelušič! — Kaj je, f-rspa? —* je vpraša! mirno odvetnik, — mislil sem, da vam hiša gori. — Ne šalile se. Potrebujem cenarja. dana Kiavdi?, star 27 JeL Drugi vojaki ®o že prišli iz morja in se soinčili na obrežju, a četovodje še vedno ni KHo. PogledaJi so na morje, kjer se je kopal, toda tudi tam ga ni bilo več. Dva nj&povci iprijatelia sta nato skočila v vodo, da bi ga poiskal. Našla sta ga sicer, toda nesrečni četovodta je že bil nrrtev. Vojaški zčrav-nik >e ugotovil smrt, nakar so ga odpeljali v mrtvašnico pri Sv. Justu. 2ivo apno ga le oblilo. Marin Kocjančič, star 25 let, stanujoč pr^ Sv. M. Al. Zg. je včeraj korakal ob vazu. na katerem se i:e peljalo živo apno. Nesreča je hotela, da je kdo sun-ilo ob kamen. Voz se jc zazibal, »in živo apno je pijusknšlo v ubogega Kocjančiča. Revežu je prišla kaplja apna tudi v oko, ki so mu ga na rešilni postaji dobro izprali, tako da ni nevarnosti, »da bi izjgubil vid. Priporočili so mu pa. na' gre vendar v bolnišnico. Ta nesrečen »Cfcšassti«! V-icio »Chianti« ima res vodiko moč. Ne samo. da vrže človeka ob tla, oe iga prje, temveč večkrat -tudi, oe samo na njem sedi. Ta poslednji slučaj se :'e zgodil včeraj. Ivan Benverruti je sedel na vozu, polnem »Ch'antija«. Brl je sicer popolnoma trezen, toda nesreča te hotela, da je pade! z voza. Zlc-mi! si je ce^no reko. Ponarejevalci petllmih bankovcev. Med drugimi ponarejevaJci ki so zbežali čez premirno črto. ;e bržkone tudi nek; Robert P.fovič iz L-jubljane, brvši revident na južni železnici. Leta ;'e bil v zvezi z mojstrom Gropaizom. ki je zelo pržfno delal v svoji tovarni bankovcev. Falovlč je m>:' naV>go razširjati te bankovce. Govori se, da jih je veliko spravi! čez iprerrnrno črto. UgotovHo se je, da se je tovarna bankoveev nahajala v neki hiši ob Ga-ribaldij-evern trgu, toda treki so zbrisali vse sledove. Opozar^mo naše obč-ijistvo, nai pazi na ponarejene bankovce, ki se prav lahko spoznajo. Večina teh bankovcev ie zelo sfcibo izdekma. Q!ava iU 'ijanskega kralja je prece- slnbo posneta, a (druga stran Je -izipadfa zelo mo 110. Glavna napaka, po kateri se ponarejeni bankovci prav lahko spoznajo, obstoji v tem.da mauka števlika v prozornem krosu. borzna poroč!!^ V Trstu, 22. avgusta 1919. Tečaji: ko se rušijo komunistične vtodc, da se zopet postavijo na prestol osovraženi Hahsburžani. Albin Krušovnik, strojnik je obtožen, da ie zmerjal karabinjerje. Obtoženec trdi, da je samo protestira*, ko je videl, da pretepa skupina mkidib fjudl nekega starca. Sodišče obsodi Babuderja in Novaka na 3 mesece. a ViLtorija na 2 meseca zapora. Kazen ie pogojna. Obtoženec Krušovnik je oproščen. NALI OGLASI se račucajo po 10 stot beseda. Najmanjša pristojbina L 1'—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša prisvoibina L 2*—. PISALNE mize in pisarniška oprava se proda. Nasiov pove ins. odd. ^Edinosti«. P 132 BREJA krava, velike (pasme, posebno pripravna za vpres©, ee proda takoj. ViJa Schultze, Grijan pri Trstu št. 299. 3992 ISCE se vajenec za trgovino klobukov. K. Cven-kel, Corso V. E. III. št. 28. 3990 ČEVLJARSKA KOPITA so na prodaj, približno 80 parov več vrst. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 3991 UČITELJ poučuje otroke Ihidske šole. Pride tudi na dom. Cene zmerne. Pojasnila: Sv. Ivan Spodnji 628 I. 3973 VSAKDANJI DOHODI SOB in posameznih delov pohištva, novih In rabljenih, v najboljšem stanu. Prihodnji dohod kuhinjske oprave. — Stalna razstava najrazličnejših predmetov. — Sprejemajo se ponudbe. — Vsakdanje dražbe od 10-12 in od 17-19. Lilica Chiozza št. 7. Teleion 34-92 P 131 notranjsko posojilnica o Postojni re&strovaoa zadruga z omejenim poroštvom vabi na svoj redni oMni zbor Id se bo vršil 2. septembra 1919 ob 14 v zadružni pisarni v Postojni. Dnevni red. 1. Poročilo ravnateljstva s (predložitvijo bHance iza 36. upravno leto 1918. 2. Poročilo naidzorništva. 3. Sklepanje o teh poročtHh. 4. Sklepanje o razdelitvi dobička. 5. Volitev članov ravnateljstva. 6. Volitev članov nadizcmkštva. 7. Predlogi zadružnikov. Pripomba: V slučaju nesklepčnosti ob določeni uri, se bo vrša eno uro pozneje drugi občni, zbor z istim dnevnim redom, ki bo brezpogojno sklepal. Ravnateljstvo. r Lep izlet o Bollunec! V nedeljo 24.. in ponedeljek 25. t. m. se bo vršil VE! U PLES SV. III. 2a obilno udeležbo se priporočajo DOMAČI FANTJE. nova, s 5 sobami In kuh njo, z dobro idočo trgovino jest vin. vse priprave za podjetje, napeljava plinskih cevi, s plinom in vodo in K/0 kvadratnimi sežnji vrta je radi selitve Hooo po$re¬lruS{uo pri S». iuanuni prodai Kje'pove inseratni odd Ediflostl na Ferdeniču štev. 1201 vabi na svoj SLAVICA. Vsakovrstne slovanske knjige kupuj" dr. G. B. CorgnaH v Vidmu (Udine). 3306 Jadranska banka Cosuiich (Ausiroamerkana) Daimatia (Parob. ar.) Gerc^im-ich Lloyd Lussino Martinolich iNavigazione Libera Triestina Oceania Premuda Triocovich Assicurazioni Oener^ii Riunior.e Adrlatica Ampelea Cement Daimatia Cement Spa'ato Oist.'inva petroleja (Rafi. OHi. Min.) Čistilnica rrža (Pilatura riso) Krka Ladjedelnica v Tržiču (Cantiere) Tržaški Tramway Tržaška tvornica olia KROJACNICA Avgust Stular ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34, III. je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu. 3367 250— 255 605— 615 300— 310 1500— 1550 980— 1000 15e obtočen, da je Izpodbulal na stavko delavce v IJoydovem arsenalu in da rim je reke!: »Ne bojte se karaK-njerjev, teh »Irezaronov«! Stavka se mora nadaljevali na vsak naoin!« BraniteU '-r. Zenmaro. trci, i-a m v tem tJučaiu meredajno vojaško sodišče, ker je Llojdov arzenal privatno podjetie. Sodišče zavrne to trddtev. Obtoženec trdi, da nI izreke! omenjenih besedi. Karabinjerski marša*, A tili j Ccpr.la, vztraja pri svoji obtožnici. Marij Gaude-1, vodja v (delavnici »Lrncleuma«, trdi, da je obtoženec izpcdttaal delavce na stavko. Luoian Visintšni ipoda pismeno izjavo, da ari obtoženec izpodbu ai nikogar na stavko in iz ni iz\il karabinjeriev. Soiišče obsodi obtože^ica na 8 mesecev izapora. Obtoženci Kard Novak, Marin Babuder in Viktor Vittori so obtoženi, da so kričaii po Korsu: »Hočemo boljše v: št vo!« Ko so jih are tir !i, so naš4i pri Rabuderiu nož. Bdbuder prlpovedue, kako je bil aretiran. Pil ;e s svojima prijateljema v gostHni. Iz gostilne je odšel z Novakom in Vit-torijem precej vinjen^ Šli so po Korsu ki peli neko nedolžno tržaško pesem (tu začne B-ibta^er to »re-sem peti. toda predsednik ga ost:vi). Naenkrat je prišel neki vojak, ki itfi je nahrukil, da mot'jo nečni mir in jih aretiral. Odpeljal jih je v mestno zastavljalnico. Tu je plani! proti nremu neki be^sailer. ki ga je butnil s aušknim kopitom po glavi. Neki karabinjer je posredoval in ga obranil nrda!?nih nnnadov. Iz zastavljalnice so jih peljali v zapore v ulici Coroneo. Orožje, ki so ga ni^Šli pri njem, ni orožje, temveč orečje, ki ga on rabi pri delu ea dviganje vreč na pleča. se priredil fuiri, 24. avgusta v Koprivi na Karahiirersk: maršai Aloizij Moretti trdi. da jc Svira godoa iz Sv. Križa. K obilni udeležbi s&šal obto/.ence, kinko so kričaii: »Hočemo beli-Sevištvo!« ,m kako so pehali druge ljudi. Obtoženec izravlia, da so pričine izpovedbe ia-orive. pr'.-ča vztraja pri svojih trditvah. Tn-ii tudi, da ni obtožencev mhče pretep"!. Branitelj, dr. Zennaro. zahteva, naj se vnese ta izjava v zap:«rik, ker je že iznan tudi vojak, ki je Babuderja butnil s puškinim kopitom. Vojaški obtožite!; dzjavlla. da je obtožnica ute- FStrajza luijs jnvszisjeprani namSki uzor-i | Seldel & Neumann In »Singer* Gast & Gasser Tvrdka ustanrvljea l. 1878 FRSHCESCO BEDMAR Trst, ul. Canap;iu le 1 ) j Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehaničn. delavnica za vsako popravljanja. se bo vršil jutri, v nedeljo, 24. t. m., in ponedel ek, 25. t. m., pri „Tirolcu", Sv. M. M. Zgornja 76. K oblini udeležbi vabi mladiua. Nastop s prvini oktobrom t. I. Piošnje je vložiti pri odboru omenjenega društva vsaj do 15. sept. Pojasnila glede pogojev daje odbor. o K!eitt!ra:'r|sva iialijan^kega ieiika zelo pri očna in t r-Ktič-na z va am«, razgovori, p'sml, bese Inim zakK-dom »n z 2500 iz'azi Je prsvkirizlla. ,ro Mja in razpošiljajo J. Ltcka« \rit, ul. Mlia to Cen i le L 3.60, vezana L 1 o!J. I o p »št. 50 stol. v č. Zaloga ie nanovo preskrbljena navedenim materijalom. Trsi, trg Viitorio Veneta i«. 4 (Prej trg delle Poste) V. & Co. — Teleff. 2342. ZOBOZDRAVNIK Krasu, vabijo MLADENIČI. UKEH ZOBJE z in brez čel usti, zlate krone In tudi obrobki VBUEM TUSCHERi^iS TRST, ul 30. oktobra (ex Caserma) 13, U. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. — Denarja? Saj vam ga da Joso. — Jelušič! Ne mučite me. Potrebujem veliko der-arja. Joso nima toliko. — Veliko? Ali čemu? — je nadaljeval odvetnik, skrivaj motreč razburjeno žensko. — Čemu? Čemu? Zakaj me vprašujete? Dajte! — Ali s«te čudna. Vi zahtevate od mene veliko denarja, io jaz kot upravitelj zapuščine, ki še ni razdeljena, imain menda vendar pravico, da vprašam, čemu? — Pustite odvetniška zavijanja, dajte mi denarja, — je udarila vdova srdito z nogo ob tla. ! — Ne morem drugače, kot da vas ponovno vprašam, čemu? — Sedite, — ie dejala razburjena žena. — | Vi vrag! Povesivši oči v /tla, se je naslonila s hrbtom na omaro in nadaljevala, dočim jo je odvetnik s povešeno glavo pozorno poslušal: — Bila sem pri..... stotniku. Dal me je poklicati. Bil je zelo hladen. Komaj me je pogledal. To me je bolelo, ker brez tega človeka ne morem živeti. Rekel mi je, da je konec na-, jine ljubezni. Bilo mi je tako, kakor da me je udarila st-ela iz jasnega, kako da nimam ftii! kapljice krvi več v sebi. Vprašam Zakaj. (Dalje.) D". fc^MEIC TKST Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3-6 pop. Er2zfcs!3sf30 izđinuja žil, jMiraajg in mM zM d JAMSKA BAMfP Deln glav. K 30,)0J.0 K), Ressrve K 3,5J > i <) Central ii THIf fia lm ii Bispimii 5 - 'fh 5. M)) Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor. I ju*> -ljana, Metkovič, Opitiji Sp'it. Šibenik. Zndz; Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v binčno strogo -piJije!e ph j Sprajema vlaga na hrsnilne knjižice proti 3i/*% letni:n o!»re stim v baneogiro-prometu proti 3Va letnim > brestim. Ha odpoved navezane zneste s^r jema po najugodnejŠ h pogojih, ki se iin.ijo pogoditi od slučaja do slučaja. Daje v mm vanis!« pnliU (ijfh dvuiln). Blagajna posluje od 9 do 13 ORis^iflpniipiiamB^ "> -"71 i r; OR! POZOR! Velika poe3ru2nl:a v BcZjempolju pri Prošeku tvrdke G. WES[S v Trstu, ul. Valdirivo št. 23v telefoi 29-78, nazranja svojim naročnikom, da je njena zaloga dobrO preskrbljena z najrazličnejšimi vini, belimi in rdečimi, žganjem, marsalo in vermutom po konkurenčn h cenah. r 1! Prm u d isŠ9 r, nan V ponedeljek, torek, sredo, ve ika likvidacija našega oddelka kuhinjske oprave I Hišne gospodinje, lastniki in voditelji hotelov in gostilen, čitajte naš. nedeljski oglas! Velika skladišča OHLER v Trstu, Corso V. E. III. it. 16.