Poštnina plačam T gotovini. Leto XIV., štev. 57 Ljubljana, sreda 8. marca 1933 Cena Din Upravništvo: Ljubljana, K.ouiijev& ulica 5. - rele ton št 3122. 3123. 3124, 3125. 3126. Lr seratni oddelek: Ljnbljana. Selen* bargoTa aL 3. - TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 5tev. 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: tfLocenova ulica št 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana it. 11.842. Praga čisto 78.180. WiOT 5t 105 241 Po sodbi Sodba državnega sodišča v šenčur-skem procesu je v vsej naši javnosti napravila globok vtis, saj odgovarja pravnemu čutu širokih plasti našega ljudstva in je prinesla zadoščenje globoko užaljeni državni in nacionalni zavesti. Ne gre tu za višino kazni in dobro je, da je državno sodišče sodilo milo in da roka pravice ni nikogar kruto udarila. Državno sodišče je posebno upoštevalo položaj onih obtožencev, ki so bili le orodje drugih in katerih subjektivno krivdo zmanjšuje pomanjkanje politične preudarnosti in razumevanja za da-lekosežnost njibovih dejanj. Sodba je podčrtala vodilno vlogo, ki sta jo igrala obtoženca Janez Brodar in župnik Matija Škrbec. Bivši narodni poslanec Brodar se je kot dolgoletni politični voditelj moral vse drugače zavedati svojega postopanja, saj mu je moralo biti znano, da taktika, kakršno je on vodil, v svojih posledicah ne zadene toliko dozdevnih političnih nasprotnikov, kakor interese naroda in države kot celote. Janez Brodar je bil težje kaznovan nego župnik Škrbec. Toda navzlic težji kazni, Brodar ni glavni obsojenec v tem procesu, marveč je to župnik Matija Škrbec, ta prototip politično pretkanega, stalno za kulisami se skrivajočega, ali s tem večjo zagrizenostjo delujočega političnega prenapeteža. V obsodbi župnika Škrbca je državno sodišče podčrtalo in jasno poudarilo ono ozadje šeneurskih dogodkov, ki so v primeru z njim spomladanski izgredi v kamniškem in kranjskem srezu le manj važne podrobnosti. Zagovor župnika Skrbca je bil tipičen ptimer za taktiko gotove separatistične družbe, ki se je bila etablirala v naših krajih. Poslužujoč se vseh sredstev lemagogije, hujskanja in politične fantazije, skuša ta podzemeljska mafija v politično nesamostojnih plasteh našega ljudstva sistematično vzbujati mržnjo in odpor proti vsemu, kar je v zvezi z odinstvom naroda in države. Kdor nekoliko zasleduje Dlazno literaturo prodre zimski h letakov, se mora zgroziti nad brezvestnostjo. s kateio se poskuša politično in nacionalno ne dovolj poučeni del našega ljudstva spraviti v najusodnejše zmote. Toda voditelj! tega drzne-;a subverzivnega delovanja so korajžni samo. dokler se skrivajo v temi. Čim ga irvlečeš na beli dan in mu potrkaš na prste, ti napravi nedolžno lice in preden našteješ do tri, ti je že dal izjavo svoje popolne lojalnosti in že je zakli-cal: Živela jugoslovenska ideja! Po cele mesece separatistično časopisje pri nas molči o vseh brezvestnih akcijah, ki se zdaj tu zdaj tam. na srečo z minimalnim uspehom, pojavljajo v naših krajih, dokler naposled država ne udari s svojo pestjo. In naenkrat se pojavijo patriotični članki in ogorčeni protesti proti vsem tistim, ki bi hoteli le samiti v popolno državljansko korektnost gospode, ki jo to časopisje krije. Nimamo utemeljenega razloga obtoženega župnika Škrbca dolžiti, da spada, med fabrikante subverzivne propagan-distične literature in med iznajditelie raznih punktaških samostojnih Slovenij. Potek razprave pred državnim sodiščem pa je utemeljil sodbo nacionalne javnosti, da je bil ta strastni politik eden izmed tistih, ki so s svojim obnašanjem in s svojo protirežimsko aktivnostjo pomagali, da se je med ljudstvom lahko ustvarjal ploden teren za čisto protidr-ž ivne akcije razdiralnih elementov. Župnik Škrbec se je pojavljal povsod in proces je pokazal, da njegova navzočnost ni bila baš gvečeniškega značaja. Toda pred državnim sodiščem ni stal cm škrbec, ki je na Primskovem in v Šenčurju stal pred množico kakor general pred vojsko; pred sodniki je stal miroljubni duhovnik, ki se je tako rekoč le slučajno znašel na shodu, hoteč pobarati poslanca glede neke cestne zadeve. n med množico je šel le zato, da vot ečenik miri in v ljubezni zopet :drr:.;i skregane brate. Pred državnimi ?odr id župnik Škrbec ni moško utemeljeval svoie samostojne Slovenije, temveč je pred njimi stal patriot, ki je obsojal separatistični pokret in vzklikal Jugoslaviji. Oni Škrbec, ki je predobro znan ljudstvu kranjskega okraja, je na potu v Beograd izgubil svoje življenje. Justificiral ga je sam ond župnik Škrbec, ki je z ogorčenjem zavračal vsak sum, da ne bi bilo njegovo življenje tako rekoč prepleteno same ljubezni, navdušenja in skrbi za jugos-lovensko idejo, za jugoslcvenski narod in njegovo državo. Pomen te moralne samoobsodbe sega daleč preko neposredno udeleženih oseb. Ves tako zvani »pokret«, ki ga vodijo gotove brezvestne centrale s slovenskimi nacionalnimi gesli, toda v stvari proti življenjskim slovenskim nacionalnim interesom, ni do današnjega dne mogel postaviti pred javnost niti enega svojega spoznavalca, niti enega moža, ki ta imel moraličen pogum, da bi se odkrito priznal k svoji politiki. V tem leži glavni defekt cele akcije, ki je že samo zato PO NEMŠKIH VOLITVAH Ofenziva proti nehitlerjevskim deželnim vladam — Pred važnimi izpremembami na Bavarskem - Borba proti republikanski državni zastavi Berlin, T. marca g. Državni predsednik Hindenburg je danes sprejel kancelarja Hitlenja, podkanwlarja Papena, državnega notranjega ministra dr. Fricka, državnega komisarja za prusko notranje ministrstvo Goringa in vojnega ministra generala Blom-berga. Na konferenci so razpravljali o notranjem političnem položaju, predvsem pa o sklicanju državnega zbora in o ukrepih za ohranitev reda in mira. >Deutsche Allgemein« Zcitung« javlja, da se politični krogi bavijo z vprašanjem, ali naj se v primeru potrebe proglasi vojaško obsedno stanje. Vsekakor obstoji prizadevanje, da se dosedanji mnogobrojni važni ukrepi združijo na ernotni podlagi. Če je informacija lista pravilna, je potem razumljiva tudi prisotnost vojnega ministra na današnji konferenci pri državnem predsedniku. Državna vlada &e j« popoldne sestala k seji, na kateri je razpravljala tudi o ženevskih pogajanjih Domneve inozemskih listov. drs bo Hitler sam odpotoval v Ženevo, v merodajnih krogih zanikajo, ter izjavljajo da sedanji položaj brezpogojno zahteva navzočnost državnega koncelarja v Nemčiji. Papen pruski ministrski predsednik Kot nujino potrebna se smatra sedaj predvsem ureditev razmer v Prusiji. V me-rodajnih krogih so mnenja, da je postala z izidom volitev pritožba bivše pruske vlade proti ukrepom državne vlade in razpustu prejšnjega pruskega deželnega zbora brezpredmetna. Sicer more državno sodišče formalno izreči svojo razsodbo o pritožbi. vendar pa bi bila praktično brez pomena, ker more novoizvoljeni deželni zbor postaviti samo redno vlado. Kot samo po sebi umevno smatrajo, da prihaja kot edini kandidat za ministrskega predsednika v Prusiji v poštev ponkancelar Papen, zlasti zato, ker ni pričakovati v sestavu državne vlade nobenih izprememb. Zato bodo tudi bodoči pruski ministri ostali člani državne vlade, kakor so bili komisarski ministri. Da bi se izvršile po izvolitvi pruskega ministrskega predsednika kake izpremembe v sestavu sedanje pruske vlade, se ne zdi verjetno. Kar se tiče odnošajev ctržavne vlade napram ostalim deželnim vladiam, poudarjajo glede na izjavo ministra Goringa, da vlade južnih nemških dežel ne morejo več govoriti v imenu prebivalstva, osi sklepi državne vlade pa bodo odvisni od zadržanja deželnih vlad. Izprememba režima na Bavarskem Monakovo, 7. marca. d. Ker eo postali narodni socialisti na Bavarskem najmočnejša stranka, dočim je bavarska ljudska stranka prišla na drugo mesto, ee je pojavila sedaj zahteva po novih volitvah v bavarski deželni zbor, ki naj bi popravile izid deželno-zborskib volitev pred letom dni. V krogih bavarske vlade so nasprotno mnenja, da ne more biti izid državnozborskih volitev nobena ovira za njen nadaljnji obstoj na dosedanji parlamentarni podlagi. V merodaj-nih političnih krogih razpravljajo kljub temu že o možnosti razpusta bavarskega deželnega zbora za primer, ako pogajanja med narodnimi socialisti in bavarsko ljudsko stranko za sestavo nove vlade na Bavarskem ne bodo uspela. Danes se je sestala bavarska deželna vlada k seji, da zavzame v tem vprašanju svoje stališče. Tudi dežel-nozboreka frakcija bavarske ljudske stranke ie danes razpravljala o vprašanju preosno-ve bavarske deželne vlade. Novi komisarji Stuttgart, 7. marca. AA. Narodni socialisti so priredili veliko protestno zborovanje proti wiirttemberški vladi. Na zborovanju je poslanec Murr zahteval, naj wurttember-ška vlada takoj odstopi. Frankfurt. 7. marca. d. Hessenska vlada, ki je bila sestavljena iz zastopnikov socialnih demokratov in cemtruma. je včeraj sklenila. da bo predlagala deželnemu zboru razpust zaradi izpremenjenib političnih razmer, lri so jih ustvarile državnozborske volitve. Deželni zbor bi v tem primeru pristal na razpust in imenovanje nove hessenske vlade, ker imajo v njej centrum in socialni demokrati večino. Snoči pa je prišel k hes-senskemu deželnemu predsedniku dr. Ade-lungu za državnega policijskega komisarja imenovani narodno - socialistični poslance dr. Mtiller-Alsfeld ter mu sporočil, da je prevzel državni notranji minister dr. Frick kot politično nezrela in moralično gnila sama po sebi obsojena na neuspeh. Sodba državnega sodišča je končno pomembna še zato, ker je pokazala, da ima tudi pnzanesljivost države svoje meje. Nihče ne more nikogar siliti, da je pristaš režima, toda nikomur ne more biti dopuščeno, da v sleoi strsjcH pozablja, da sta narod in njegova država dobrina, ki jo moramo skupno čuva a vsi brez razlike na to, kako ta ali oni med nami o posameznih političnih vprašanjih misli. Dobro je, da je sodba državnega sodišča izpadla milo proti osebam, in nikomur ni na tem, da želi svojemu rojaku nesrečo. Važno je edino, da znači ta sodba najostrejšo obsodbo akcije in dela, ki sta ustvarila predpogoje za šenčurske dogodike, in da je dokazala, da ima država dovolj moči, sredstev in odločnosti, čuvati svoje in celokupnega naroda interese. vladno oblast na Hessenfikem ter imenoval njega za namestnika Deželni predsednik mu je odvrnil, da bi morala državna vlada o tem obvestiti najprej njega samega, ter je odklonil zahtevo, da bi izročil vladno oblast osebi, ki nima nobene legitimacije. Bremen. 7. marca. d. Kakor v Hamburgu, je tudi v Bremena prišlo do izpremembe v senatu. Tudi tu je državni notranji minister dr. Frick prevzel vodstvo vladnih poslov na podlagi § 2. nove- zasilne odredbe za zaščito naroda 'in države ter imenoval za svojega namestnika ravnatelja urada za delo dr. Markerta. Liilieek. 7. marca. A A. Ker Je notranji minister Frick podredil policijo v Lubecku pod poveljstvo krajevnega inšpektorja hit-lerjevskih napadalnih čet, je senat podal ostavko. Krvavi izgredi v Hamburgu Hamburg, 7. marca. d. Od državnega notranjega ministra dr. Fricka imenovani komisar v Hamburgu, narodno-socialistični poslanec Richter, je včeraj odstranil z javnih poslopij hitlerjevske zastave. Izjavil je, da v Hamburgu za sedaj ne nameravajo uvesti pomožne policije z narodno-sociali-stičnimi napadalnimi oddelki in drugimi nacionalnimi organizacijam:, kaT se bo zgodilo le v potrebi. Snoči je prišlo v Hamburgu do hudega streljanja med policijo, komunisti in narodnimi socialisti in sicer v razvpitem okraju »Velike svobode«. Komunisti so po načrtu napadli policijo in hitlerj evske čete in ker se policija ni mogla ubraniti, so morali pozvati na pomoč oklopne avtomobile in strojnice. Zbrali so vso rar-položljivo policijo na mestni meji proti Altoni, da 90 vzpostavili zopet red. Ena oseba je bila ubita, 18 pa ranjenih, med njkni štirje policisti. Proti republikanski zastavi Berlin, 7. marca. AA. Goring je pozval predsednike pruskih okrožnih oblasti, naj se ne upirajo, če bodo narodni socialisti razobesili z javnih poslopij hitlerievske in cesarske zastave. V Heidelbergu, Reckling-hausnu in Pforzheimu so na javnih poslopjih že razobesili hitlerjevske in cesarske zastave. Župan v Miinstru na Westfatekem ni hotel izročiti hitlerjevcem in članom »Stahl-holma« ključev magistrata, zaradi česar so tamkajšnje vladne stranke brzojavno zahtevale od Goringa, naj župana odstavi in pošlje v Miinster državnega komisarja. Svoje zastave so razobesili hitlerjevci na javnih poslopjih zlasti v Sleziji in Pore-nju To se je zgodilo tudi v saškem industrijskem mestu Chemnitzu. V Dessauu so izobesili hitlerjevske zastave v prisotnosti ministrov Poleg hitlerjevskih so razobesili ludi črno-belo-rdeče zastave. Isto se je zgo dilo v Weimarju na poslopju turinškega deželnega zbora Radenska vlada je proti izobešanju hitlerjevskih zastav na javnih poslopjih protestirala pri državni vladi, ki pa je odgovorila da nima z zadevo nobenega opravka. Včeraj so pred poslopjem hessenskega deželnega zbora v Darmstadtu zažgali črno-rdeče-rumeno zastavo, na poslopju so pa razobesili hitlerjevsko. Tudi v Stettinu so narodni socialisti davi razobesili na mestni hiši zastavo s kljukastim križem in črno-belo-rdeoo zastavo. Zatiranje marksizma Berlin, 7. marca. AA. Na zborovanju v Sportpalastu je šef hitlerjevske propagande Gobbels med drugim izjavil: Marksizem danes ne spada več v politiko, z njim se bo poslej ukvarjala samo še kriminalna polici- Naročntn* ujoccuo Ju 25— Za mozemsrwo Dtn 40.— Uredništvo: Ljubljena. Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124. 3125 3126. Maribor, Gosposka ul'ca 11. Telefon št. 2440 Celje. Strossmayerjeva ul. 1. Tel. Hfi. Rokopisi se oe vračajo. — Oglasi po tarifu. ja. Rasistična zmaga je največja, kar jih je kdaj dosegla katera stranka. Poslej se nam ni treba več bati, da bi potsdamsko cerkev, kjer 6e aeetane državni zbor. oskrunil marksizem. Hitler namerava v kratkem ustanoviti propagandni komisarijat, ki ga bo vodil njegov pobočnik Gobbels. Stampfer, glavni urednik socialističnega glasila >Vorwartsa«, je izjavil: 5. marc bo ostal dan slave za nemško socialno demo: kracijo. Čeprav so ji zamašili usta in ]o pereekvirali, je vendar izgubila od 121 -poslanskih mandatov samo.enega. Policija je ukinila prepoved lista -uhrblatt«. , ** Oberhansen. 7. marca. Včeraj sta bila ustreljena na dvorišču tukajšnje realne gimnazije aretirana komunistična voditelja De Longeville in Classen. ker sta skušala pobegniti. Riga. 7. marca. AA. Zadnje dni je valo preko Litve mnogo Nemcev, po večini komunisti, ki so zbežali zaradi Hitlerjeve diktature. Hitlerjeve oblasti tem potnikom niso delale nobenih težav. Princa hitlerjevska poslanca Državni zbor se bo bržkone sestal 20. marca. Narodno-socialistični državnozbor-ski frakciji bo odslej načeloval Adolf Hitler, ki prihaja sedaj prvič v nemški državni zbor. Med na ro dno-soc ia 1 i sti čn i mi poslanci je tudi v Potvdamu izvoljeni princ Avgust Wiilhelm, četrti sin NVilhelma II., ki je prvi Hohenzollernec. izvoljen za poslanca v državnem zboru. Na kandidatni listi je označil kot svoj poklic, da je vrhovni vodja narodno-socialističnega napadalnega oddelka. Razen njega je postal v vrstah narodnih socialistov poslanec tedi princ Josia \Va!degg-Pyrmont. ki je navedel kot svoj poklic, da je vodja oddelka narodno-socialistični h zaščitnih čet. Lfibbe obtožen veleizdaje Berlin, 7. maTca. s. Na predlog vrhovsve-ga državnega pravdnika je bila proti požiga lcu zbora Liibbeju odrejena sodna preiskava zaradi veleizdaje v zvezi s požigom. Za ta zločin se more prisoditi dosmrtna ječa. V dveh dneh dva prevrata v General Plastiras izročil v ponedeljek vso oblast vladi generala Otonaiosa, ki pa jo je že včeraj odstavil general Kondilis Atene, 7. marca & Kakor poroča tukajšnji tisk, je doživela Venieelosova vlada pri nedeljskih volitvah hud poraz. Dobila je samo 115 mandatov, dočim bo imela opozicijska koalicija v bodočem parlamentu 135 poslancev. Pri volitvah je prišlo do hudih spopadov med političnimi nasprotniki. Ker j« bila nevarnost, da izbruhne revolucija, je v splošnem razburjenju general Plastiras izvedel državni prevrat, ki pa je trajal he| nekaj ur. Na konferenci, ki se je vršila včeraj popoldne, so se namref voditelji strank pod predsedstvom predsednika republike nima mnogo vpfliva na generala Plastira-sa, da pS ga bo k!!iub temu prosil, naj se odpove svojim namenom in odloži oblast Novinarjem je Tsaldaris izjavil, da diktatura gotovo ne bo trajala dolgo časa in da bodo celo republikanski voditelja nedvomno in ter ven i»r a H za njeno ukinitev. Med tem se je atenska javnost zanimala zlasti za generala Kondilisa, o katerem so inenili, da se bo takoj vrnil po volitvah iz Soluna v Atene in proglasil protirevoliucijo, do česar pa ni prišlo. General Kondilis je Žaimisa sporazumeli, da se sestavi poslovna vlada z generalom Otonaiosom, šefom grške < imel včeraj v Solu-nu veliko zborovanje, na vojaške lige na čelu. katerem je silno napadal Ven iz el osa, češ, Nova vlada, ki ji je general Plastiras takoj izročil vso oblast, je sestavljena slede*©: predsedstvo in vojska: general Otonaios; promet: general C. Manetas; kmetijstvo: general T. Manetas; prosveta: general Mazarakis; finance: Korizie; zunanje zadeve: Mauradie; pravosodje: Gidopulos; narodno gospodarstvo: Koronis; narodno zdravje: admiral Panas; mornarica in letalstvo: podadmiral De-mestikas. Ministri, ki so aktivni generali, eo takoj prisegli na ustavo, ostali ministri pa davi. Nova vlada je takoj ukinila cenzuro, katero j»e uvedel general Plastiras. Nato je Izdala komunike, v katerem pravi, da je naloga nove vlade, zagotoviti mir i ob 19. uri izdano uradno poročilo. Kakor zatr5 »ejo dobro poučeni krogi, bo Kondilis pripravil vse potrebno, da bo votf-Ja opozicije Tsaldaris še nocoj lahko sestavil parlamentarno vlado na osnovi rezultatov nedeljskih volitev. Zapleti ja j v razorožitvenih pogajanjih Macdonald bo bržkone ponudil svoje posredovanje za sporazum med Francijo in Nemčijo 2eneva, 7. marca, s. Politični odbor rflz-orožitvene konference je danes nadaljeval razpravo o francoskem predlogu glede kontinentalnega evropskega pakta o medsebojni ponr^oči. Madžarski delegat je izjavil pripravljenost Madžarske, da sodeKije pri takem paktu, afco bo splošen in bo nudil za vse države iste varnosti in iste možnosti oboroževanja. Po madžarskem mnenju bi bil deln; evropski pakt v nasprotju s paktom Društva narodov ter bi le še povečal nezaupanje v Evropi, ki so ga povzročile doslej obstoječe zveze. Nizozemski delegat Rudger je izjavil, da Nizozemska more pristopiti k takemu paktu brez Angbje. Angleški državni podtajnik Eden je poudarjal, da Velika Britanija nikoli ne bo sodelovaal pri takem paktu. Locarnska pogodba je bila največ, kar je mogla angleška vlada storiti iza kontinentalno Evropo. ^ Pri glasovanju 9e je 14 držav izjavilo načelno za predlagani kontinentalni pa.kt, pet držav pa proti. Proti so glasovale Nemčija, Avstrija, Madžarska, Nizozemska in Italija, glasovanja pa so se vzdržale Rusija, Anglija in Švica. Dopoldne ie nadaljeval razpravo tudi odbor za letalstvo, m s;cer o mednarodni zračni policiji. London, 7. marca. g. Kakor zagotavljajo v pol tičnih krogih, meni angleška vlada, da ima razoroži t vena konferenca še štiri možnosti, da pride do zaključka, in sicer: 1. Z i:-javo, da dogodki na svetu cnerr.ogočajo nadaljevanje konference n da se mora konferenca zaradi te2« za nekaj časa odgod:ti. 2. Da se dosedanji rezultati konference združijo v majhni konvenciji in konferenca nato odgodi. 3. Odgoditev konference do onega časa. ko se bosta Nemčija in Franc ja s posredovanjem nevtralne države sporazume!'. o medsebojnih spornih vprašanjih. 4. Proglasitev splošnega oborožitvenega premirja za dobo dveh do pet let in pod-i-som izjave, da se v tem čaau nobeno vprašanje ne bo reš lo po nasilnem potu. Angleški ministrski predsednik Macdonald in zunanji m nister Simon bosta OS i i- — la v Ženevi najbrže dva do tri tedne. Najprej bosta najbrže predlagala ustavitev oboroževanja za pet let. Morda bo Macdonald tudi izjavil, da je pripravljen prevzeti posredovanje med Nemčijo in Francijo. Končno bo Anglija delala na to, da se doseže sporazum o prepovedi izvoza orožja na Daljni vzhod. Ako ne bi to uspelo, bi sedanja prepoved ukinila. Kdaj odpotujeta predsednik angleško vlade Macdonald in zunanji .ninister Simon v Ženevo, še ni določen^. Atentator Zangara obtožen umora Miami, 7. marca. A A. Ker je sodišče Izjavilo, da je smrt čikaškega župana nastopila zaradi krogle atentatorja Zangare, ja bil le-ta obtožen zaradi umora. Jutri opoldne se bo moral atentator zaTadi tega zagovarjati zaradi umora. Če bo razsodba p'* zitivna. bo Zangara obsojan iu smrt rj električnem stolu. po Nova bitka med Japonci in Kitajci Peking. 7. marca. s. Pri prelazu Kupaj-kov, kjer brani postojanke maršal Čang-siliang s 30.000 vojaki, se vrši ljuta bitka. Japonska letala bombardirajo kitajske čete, ki branijo prelaz, ter vodijo japonski topniški ogenj. Japonci so odločeni, da zase-dejo ta prelaz. V Pekingu vlada veJiko ra>~ birrjenje. Jugoslovenska vojska v italijanski luči Fašistična „razkritja" o vojaški moči in oborožitvi Jugoslavije — Naša vojska je močen in sposoben čuvar države in evropskega miru, ne ogroža pa nikogar Ljubljana, 7. marca. Dunajski dopisnik znane fašistične tuj-Lnske »Stampet italo Zingarelli objavlja v svojem Listu »odkritje« o oboroževanju Male antante. Dosedaj se je v treh člankih, ki jih je A?enzia di Roma razširila po vsem fašističnem tisku, bawil predvsem z oboroževanjem Male antante kot celote, v zadnjem članku pa razpravlja predvsem o oboroževanju Jugoslavije. V tem članku piše mod drugim: Takoj po premirju je komanda francoskih č<-t v Dalmaciji objavila tajno nare-dbo, ki siuži za ključ poznejše politike Francije v Sre'ln;i Evropi in na Balkanu. Ta naredba se glasi: »Predstavniki francoskih oblasti marajo uporabiti vsa sredstva, da okrepe sedanje prisrčne odnošaje z /zavezniki (mišljena jc tu predvsem Italija), vendar pa morajo pri tem paziti, da delajo v prilog kombinaciji, ki omejuje teritorialni in gospodarski razvoj zaveznikov. Nemčija je iz-š'a iz svetovne vojne sicer poražena, toda no popolnoma premagana. Nemški in italijanski interesi so tako skladni ter v največjem nasprotju s francoskimi interesi, da bo slej ali prej prišlo do zbližanja med Italijo in Nemčijo R^unati je z eventuelno i"jjlijansko-nemško zvezo, ki bo mnogo nevarnejša. kakor pa je bila zveza med tema o verna državama pred letom 1915. Ker je propadla Avstrija, je sedaj treba z vsemi silami podpreti Jugoslavijo, da bo lahko uspešno konkurirala italijanskemu gospod-stvu na Jadranu in da se na ta način zmanjša moč Italije na Sredozemskem morju-.. Že teh nekoliko vrst pojasnjuje francoska politično koncepcijo, ker se vidi, da ie Francija iz izključno vojaških razlogov obvezana vzdrževati Jugoslavijo odnosno Malo antanto in to organizacijo podpirati % vsomi sredstvi tako materialno kakor moralno. V Evropi in v svetu sploh je znano, kaj i** po svoji politični vsebini Jugoslaviji Ve pa se tudi. da je njen giavni steber njpna vojaka Sedanji sestav jugoslovanske vojfke tvori pet armij, vsaka po Z do 4 divizije brez konjenice. Vsaka armija ima še svojo tehnično komando s tehničnimi četami, en težki artilerijski polk in potrebna skladišča. Že par let se govori o osnovanju šeste armije, ki bi imela svoj sedež na Cetinju. Efektivni kader v mirni dobi ima 17 divizij pehote, dve in nol diviziji konjenice in eno divizijo trdnjavskih čet. Točno število ljudi, ki služijo v jugoslovenskem kadru v mirni dobi. ni znano, sodi pa se, da se giblje rn^d 125.000 v zimski do 185.000 mož v l^Metni dobi. V poletni dobi se poziva veliko število rezervistov. Po statistiki yl leta 1S31 bilo v tem letu na orožnih vajah 7528 rezervnih oficirjev. 8393 podoficirjev in 95 tisoč vojakov. Vojaška služba traja 18 me-s^rfT. Od 21 do 40 leta so odsluženi vojaki prideljeni v rezervo operativno vojske, od 40 do 50 leta pa v rezervno vojsko. V Jugoslaviji pa velja načelo, da se mora v primeru vojne dvigniti ves narod. Minister vojske ima pooblastilo vp-oklieati v primeru vojne v vojaško službo vse moške od 17. do 35. leta starosti. Osnovno načelo •Itisroslavije je. da mora v času vojne služiti domovini vsak moški državljan. Tako vidimo, da se celo v mirno dobi uporabljajo neborei v vojski kot kuharji, kot pisarniško osobje itd. Glavno načelo jugoslovanskega generalnega štaba je, da se vse narodne sile čirr.bolij izkoristijo ter da uporabi za vojno službo vse., kar more nositi puško V primeru vojne lahko pošlje Jugoslavija na fronto 28 divizij pešadije, 5 do 6 divizij konjenice ter eno divizijo trdnjavskih čet. Okroglo število, s katerim lahko razpolaga Jugoslavija v primeru mobilizacije in s katerim je lačunati, znaša 2 milijona mož, to je vsekakor ogromno število za državo, ki Ima komaj 14 milijonov prebivalcev. Vojna oborožitev Jugoslavije znaša 2 milijona pušk, 17.000 lahkih in tc-žkih mitraljez 4000 topov, 150 tankov in 50 oklopnih avtomobilov. Vsaka divizija i m", štiri polke po 4 bataljone pešadijc. Posebno močne so divizije tretje armije. ki ima svoj operativni cilj izdelan proti Albaniji in 4. armije. ki je odrejena za akcijo proti Italiji. Ta armiija je dobila v zadnjem času tudi planinsko brigado, ki ima dva polka planinskih čet in en polk gorskega topništva, ki se baš sedaj formira. Vsaka divizija ima razen tega še dva artilierijska polka. Reorganizacija topništva še ni končana ter predstavlja v velikem delu še star materij-al. V zadnjem času pa je bil tudi na tem polju storje-n velik napredek. Jugoslavija ima najbo'jše topove kalibra 30.5 cm. ki so znani po svojih uspehih iz svetovne vojne. Poleg tega so v jugo-slovenski vojski uvedeni tudi Schneiderjevi topovi kalibra 17.5 cm, ki streljajo 26 km daleč. Motorizacija vodske je nekoliko zastala, pač pa ima Jugoslavija zelo dobro vojno letalstvo. Že v mirni dobi irr.a 700 za bor' pripravljenih letal, vojno stanje pa bo takoj doseglo najmanj 1000 letal, brez ozira na dejstvo, da ima Jugoslavija že 5 tova-ren za letala, ki skrbe za to, da se dnevno množi jugosloveiska letalska flota. Jugoslavija je uporabila milijarde frankov za povzdigo svoje vojske; izdatki za vojaštvo znašajo 22 do 25 odstotkov državnega proraeu-r.a, pri čemer se 83% celotnega vojnega proračuna porabi za nabavo novega materijala. dočim odpade za vzdrževanje oficirjev in moštva samo 17 odstotkov. Znano je tudi, da je jugoslovenska vojska ohranila svojo staro tradicijo kljub vsemu francoskemu vplivu. Dočim sta Češkoslovaška in Poljska pozvali v svrho organizacije svoje vojske francoske vojne misije, Jugoslavija na to ni pristala kljub svojim tesnim zvezam s francoskim generalnim štabom. Poleg redne vojske razpolaga Jugoslavija še z raznimi organizacijami, ki imajo popolnoma vojaške cilfle. Med te spada pred vsem organizacija četnikov pod vodstvom proslulega vojvode Ko6te Pečanca. Cetniki in dobrovoljci predstavljajo svoje VTSte narodno gardo na mejah, pripravljeno za gverilsko vojno. Morda je celo preveč časten naslov za te ljudi, ker so naloge, ki jih daje Kosta Pečanac svojim ljudem bolj banditske kakor pa vojaške. Dobrovoljci so že davno morali pustiti mirno življenje, ker jim vlada, ko jih je naselila v obmejnem ozemlju, da bi ea posrbila. ni dala niti živine, niti denarja, niti semen, niti potreb- nega orožja, tako da so se mora4i odločiti za drugo akcijo. Ob avstrijski, bolgarski in madžarski meji služijo četniki in dobrovoljci za vpade na tuje ozemloe. Napram italijanski fronti je jugosloven-ski generalni štab izgradil v zadnjih letih številne strategične ceste. Samo leta 1930 je bilo zgrajenih šest takih cest. Na bolgarski meji je Jugoslavija svojo mejo tako utrdila, kakor menda nobena druga država v Evropi. Vse je pripravljeno, kakor da bi že jutri izbruhnila vojna. Izkopani so strelski jarki, volčje jame, postavljeni španski jezdeci in treba je samo oddati signalni strel... Takih in podotanSi »razkritij« jc v zadnjem času po fašističnih Ustih vse polno, posebno od sklepa nove pogodbe med članicami Male antante. Njihov namen je deloma ta, da prikažejo svetu Jugoslavijo in vso Malo antanto kot militaristione države, ki odražajo mir, še bolj pa ta, da obrnejo pozornost evropske javnosti od resničnih razkritij, kako Italija oborožuje Madžarsko in Bolgarijo. Pri vsem tem je zanimivo, kako veliko moč pripisuje italijanski tisk naši vojiski, tako da zveni iz vseh takih »razkriti?« neka vznemirjenost, ako ne celo bojazen. Točnosti italijanskih senzacf! seveda ne moremo kontrolirata. Pa to za enkrat tudi ni tako važno- Točno pa je vsekakor, da vsi Jugosl,oveni želimo in tudi trdno hočemo, da bi bila naša vojska, naša narodna in državna obramba ,dobra In močna, vedno sposobna braniti našo državo in našo svobodo, priborieni s tolikima žrtvami. Močna jugoslovanska vojska pa le ob enem močno obramba evropskega miru. Zgladi naše vojske ki njene oborožitve evropski mir ne bo prišel nikdar v nevarnost Da pa smo pripravljeni na vse mogoče v nevarnosti, to nI Samo naša prtavica, marveč naša sveta dolžnost Nimamo prav nobenega razloga, da bi to skrivali pred komerkoli v času, ko se baš pod vodstvom italijanskega tisfka poskuša na vse načine dokazovati pobreba revizaje mirovnih po-godlb, smo mi samemu sebi, našemu miru in naši bodočnosti dolžni, da se pripravimo, da nas ne bi iznenadtli dogodki, marveč da nas najdejo pripravljen« za vsak primer. Mi ne bomo nikogar napadli, če pa bi napadel kdo nas, se bomo znali braniti. Naša dolžnost je, da si za obrambo svojih svetih pravic pripravimo vsa potrebna sodobna sredstva. Naša vojska pa bo vedno samo buden čuvar naših meja, mirovnih pogodb in evropskega nvru. Te dobrine je pripravljena braniti z orožjem v roki pred vsakomur. Komur je do mirti, temu se tudi ni treba bati našega oboroževanja. Mi nimamo prav nobenih agresivnih namenov in načrtov, a se tudi takih načrtov in agresivnih namenov s strani drugih proti nam ne bojimo, dokler bo moralno močna, (fisclpiiniitana in čvrsta naša vojska opremljena z vsemi potrebnimi modernimi tehničnimi sredstvi. Italijanska letala za Madžarsko in Bolgarijo Pariz, 7. marca. AA. »Echo de Pariš« poroča ii verodojstojnega vira, da je italijanska tovarna za letalske predmete »Ca-proni« v začetku lanskega leta instalirala v Sofiji svoje delavnice, kjer od tedaj izdelujejo vojaška letale za bolgarsko vlado. Te delavnice lzgotovijo vsakih šest mesecev 40 do 50 letal. Lani so na ta način iz-gotovile kakih 100 letal dveh tipov za šolske namene. Vsa ta letala se lahko v vojnem času izpremenijo v izvidniiška letala, lahko pa se porabijo tudi kot letala za bombardiranje. Capronijeva podružnica v Sofiji izdeluje tudi letala s 3 motorji S. A. 101. List zatrjuje, da so ti podatki absolutno točni. Nadalje navaja novo obtožbo proti Italiji. Dne 20. januarja, istega dne, ko je Italija poslala na Madžarsko zadnjo partijo italijanskih letal za Madžarsko, je dobavila tudi še dve kompletni eskadrili aparatov za bombardiranje. Vsaka e9ka-drila šteje po 6 letal Italija je torej v dveh mesecih, od 29. novembra 1932 pa do 20. januarja 1933 dobavila Madžarski 60 vojaških letal Vsa ta letala so trimotorna ki Gapronijevega tipa. Na vsakem letalu je bila po 1 tona razstrelilnih 9novi. Italija je na ta način poslala n« Madžarsko 12 ton razstreliva. Letale so bila tudi opremljena za pristanek na zimskem terenu in so jih poslali z letališča v Tolmezzu preko Beljaka. Celovca in Kormina na letališče v Sobotišču. Skupščina Srbske akademije Beograd. 7. marca. p. Danes popoldne je imela Akademija znanosti svoje svečano letno zborovanje Skupščini je prisostvoval tudi kraljev odposlanec general Ječmen i č. Patriarha je zastopal dr. Vujič. Predsednik akademije dr. Bogdan Gavrilovič je otvoril zborovanje, posebej pozdravil zastopnika kralja in patriarha ter odposlance Ju-slovenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Spomnil se je tudi umrlih članov akademije. Nato je podal referat o delu akademije. Njegov referat se v glavnem nanašal na priprave za izdajo slovarja srbohrvatskega književnega jezika. Za to veliko delo delujejo poleg Srbske akademije v veliki meri tudi znanstveni zavodi v Zagrebu in v Ljubljani. Dr. Belič je referrral o tehničnih osnovah akademije v preteklem letu. Po obeh referatih je bil izbran za rednega člana akademije dosedanji izredni član vseučilišk.i profesor in znani ruski znanstvenik Tarsnovski, ki deluje v Beogradu. Borba za francoski proračun Med francoskim senatom in zbornico ee 5e vedno vrši borba za novi državni proračun. Državni deficit ki je narasel v mi-lijardne zneske, dela vsem vladam, ki w> od lanskih volitev na krmilu države, naj-resnejše težave. Da finančno stanje države m preveč rožnato, je že pokazal prvi proračunski predlog za finančno leto 1933, k' se v Franciji ujema a koledarskim letom. Vložil ga je že 16. julija lanskega leta Ger-main Martin, finannči minister v tedanji Herriotovi vladi. Izdatki oo bili v tem predlogu določeni na 55.980 mil:jonov frankov, dohodki pa komaj na 43..880 milijonov, teko da bi ostal primanjkljaj nad 12 mil:jard frankov. V primeri z lanskim proračunom, ki je bil vsaj na zunaj in službeno uravnovešen, so se znižali dohodki države za 9100 milijonov, dočim ^o izdatki poskočili za 3 milijarde. Zbornici se je sicer potem v dolgih proračun sikih debatah posrečilo znižati deficit za 8 milijard frankov, med tem se je pa poka/alo, d? je spričo splošnega nazadovanja gospodarskega življenja bil dohodninski davek mnogo previsoko zaračunan :n deficit je ob začetku letošnjega leta zopet znašal okrog 12 milijard. Francoski parlament je tedaj uvidel, da mu ne bo mogoče uravnovesiti proračuna na podlagi finančne osnove, ki je veljala za zednja leta. temveč d« bo treba vso finančno poliriko temeljito preurediti, če hoče Francija obdržati svojo valuto in svoj domači in inozemski kredit. Ker proračuna za leto 1933 ni bilo, si je bilo treba pomagati z dvanajstinami. Dvanajstim za januar in februar i?ta bili odobreni brez posebnih težav, ker sta bili sestavljeni na podlagi lanskega proračuna in brez ozira na letošnji deficit. Zato je pa nastal« tem hujša borba za marčno dva-najetino, ker ta ni bila sestavljena več n« temelju lanskega proračuna, temveč n* podlagi novih določb, na katerih bo zgrajen definitivni proračun za tekoče finančno leto. Pri obravnavi finančnega zakona se poslužuje francoska zakonodaja dokaj čudnega postopka. O proračunskem predlogu razpravljata in glasujeta zbornica in senat istočasno vsak za sebe in zakonski osnutek potuje sem in tja med obema zbornicama, zaradi česar je dobil v parlamentarnem žargonu ta postopek naziv »navette«, kar pomeni ladjico pri tkalnem stroju, ki tudi neprestano teka od ene strani na drugo in nazaj. Senat, ki ni neposredno odvisen od volilnih množic, se seveda Z*-sto upira sklepom poslanske zbornice, kjer mora vladna večina v prvi vrsti upoštevati in računati z željami in zahtevami svojih voliicev in kjer je tudi borb« opozicije mnogo bolj živala in nevarna. Zaradi tG^a ima senat zlasti letos težko stališče do parlamenta, kjer bi d&ncs vodeča stranka, radikalna, ki jo sestavlja po večini malo-meščanstvo (cvali trgovci, obrtniki, boljši kmetje in mali uradniki) rada prevalila proračunski deficit na pridobitne kroge s tem, da poveča dohodarino za 20 odst., dočim naj bi se ostanek kril s črtanjem izdatkov za vojsko in mornarico in z redukcijo plač višjim uradnikom. Senat je 9tališče zbornice označil za de-magoško in nepravično, ker ne upošteva tciiko potreb francoskega narod«, temveč predvsem strankarske interese vladajoče veČine. Po hudih debatah, med katerimi je žla »ladjica« mnogokrat med senatom in parlamentom, pa se je senatu slednjič le posrečilo pridobiti parlament za kompromis na naslednji obnovi: proračun je sicer treba uravnovesiti, toda le tako, da pri tem ne bo trpel ugled države in da se 9 črtanjem vojaških izdatkov ne poslabša varnost Francije; zlasti pa je treba gledati, da se francoskemu državljanu vrne zaupanje v gospodarstvo države. Sklicujoč se ra ta načela je senat zahteval, da se vojaški krediti ne smejo črtati na škodo polno-vrednosti francoske obrambe in da se nova davčna bremena ne smejo naložiti samo na industrijo in trgovino, ki se že sedaj z vsemi silami bori za svoj ob9toj; če se slednjič že morajo znižati plače, naj se znižajo vsem uradnikom v pravičnem razmerju. Preostali deficit v pričakovanem znesku treh milijard naj 9e krije z notranjim posojilom. V poslanski zbornici je bilo dolgo Časa neizvestno, kaj bo s temi senatnimi proti-predlogi, in položaj vlade je bil večkrat na ostrini noža. Nevarnost je prihajala pred vsem od zveze državnih nameščencev, ki se je z vsemi silami uprla splošnemu znižanju plač in v znak protesta oelo organizirala generalno stavko. Njeno akcijo naj bi podprla v parlamentu socialistična stranka, ki bi odretkla svojo pomoč viadi in jo s tem strmoglavila ter s tem onemogočila sestavo proračuna na novi podlagi. Toda slednjič so socialisti le uvideli, da se samo s strmoglavljenjem vlade ne da rešiti finančna kriza, in so pod pritiskom neobhodne državne potrebe odrekli svojo pomoč Zvezi državnih nameščencev. S tem si je Francija vsaj za enkrat prihranila novo vladno krizo in njen proračun je dobil sedaj glavno ogrod;'e, tako da bo z veliko verjetnostjo še čekom tega meseca odobren. » Vode naraščajo Zagreb, 7. marca. n. Sava je v zagrebški okolici danes popoldne narastla za 2 35 m nad normalo. Karlovac, 7. marca. n. Včeraj je Kolpa preplavila bregove. V karlovški okolici se je razlila tudi po vaseh. 10 krajev ie pod vodo. V vasi Rečici je voda dosegla tišino poldrugega metra. Tudi Korana je prestopila bregove in se razlila po okolic:. Pre-plavila je nekaj vasi. Kostan]n\ca, 7. marca. n. Una je narastla za 3.60 m nad normalo. Blizu Kostajnice je prestopila bregove in se razlila vse do mesta. Sisak, 7. marca. n. Tu je Kolpa dosegla 5.66 m nad normalo, Sava pa 6 m. Obe reki še vedmo naraščati. Pred proračunsko debato Proračun bo kljub kratkemu času najbrž še pravočasno sprejet, tako da dvanajstina ne bo potrebna Beograd, 7. marca. v. Danes dopoldne se ie vršila ponovna konferenca Hanov večine finančnega odibora in vlade, ki so jo zastopali ministrski predsednik dr. Srškič, minister dr. Kramer ter fšnaučni minister dr. Djordjevič. Na konferenci ie b?l določen postopek, ki bo omogočil, da bo proračun sprejet do konca maTca v obeh zbornicah, to je v Narodni skupščini in senatu, tako da se bo mogoče izogniti dvanajstina m Za jutri pojtrt>o je tudi i-23poln.il!. Pripominjamo, da je prošnjo Splavarske zadruge prav to?>!o priporočala tudi ž-elezimska direkcija v Liubijam. Legitimacije za splavarje ima v zalogi občinski nrad na Ljubnem. Velnavne so samo, ako so opremljene s fotografijo lastnika, potriejie no žunansb/u in o veri ene no že-lezmisfci direkciji. Naj bi ne b;k> nobenega s$Za-va-r}a. bi hi ne b?! član nov« vsedržame stranke! Zborovanje trboveljskih rudarjev Trbovlje. 7. marca. V ponedeljek popoldne se je vršil velik shod rudarskega delavstva, ki ga je sklicala II. rudarska skupina. Shod je potekel v popolnem miru, kajti delavstvo se zaveda težkega položaja, v katerem se nahaja zaradi splošne krize naše gospodarstvo. Delavstvo tudi ne pričakuje ničesar drugega kakor to, da bo splošnost skrbela za delo m zaslužek. Med vsemi žrtvami današnjih težkih razmer so naši rudarji na najslabšem. To v polni meri uvidevajo tudi drugi sloji v rudarskih revirjih m se zlasti priznavala upravičenost te zahteve, ko pa je prišlo do prakse, se je vedno sklicevala na svojo pogodbo z Amer ko in odklanjala j/referenčne carine nam rn drugim državam. V septembru prešlega let« je Nemčija na enkrat ua enostransko odpovedan nekaterim državam, mod njimi tudi Jugoslaviji, veijavue trgovinske pogodbe, irtor-la je to, čeprav je biLa njena trgovinska bilanca z jugoslavijo vedno aktivna in čeprav Jugoslavija ni stavila n kakih zaprek za uvoz industrijskih produktov iz Nemčije. Ko se je biižal rok poteka veljavne trgovinske pogodbe, je oušia naša delegacija v Berlin, de uredi trgovinski promet po tem teiminu. ker zaradi notranje političnih razmer v Nemčiji, zlast: zaradi parlamentaren volitev, ni bito pričakovati, da se bo v tako kratkem času dosegla nova trgovinska pogodba, je naša dclagacija predlagala, naj e« začasno podaljša dosedanja pogodba. Ne>ntš»ka vlada je dvea povišana od sedanjih 5 na 79 mark, icar bi znači-lo popolno onemogočen je uvoza jnjc iz Jugoslavije v Nemčijo. Postavljen« >red tako ak&mativo »s je naša vlada odločila za prekinjen j« pogodbenega stanja, ker bi tudi drugi nemški alternativni predlog pomenil za naš i-zvoz popolnoma negativen efekt. Nadejati se da se bodo pogajanja za obnovitev trg vinske pogodW kmalu nadaljevala, ker je Nemčij« zelo mteresirana na tem, da 2« svojo industrijo ne izgubi vel"kega jugo-slovenskega trga. Položaj ?a Nemčijo jc tem manj ugoden, ker ponujat« industrijske produkte kj jih je k nam uve/ela Nemčija, večinoma tudi Avstrija in Češkoslovaška, ki bosta seveda stremeli za te»n, da izkoristita csi-msko vojno med Nemčijo in Jugoslavijo n« korist svoje industrije. »Novosti* v svojem fiankiu končno ponovno konststirajo, da je Nemčija sam* tako zaostrila tigov^sko-poHtične odnošaje z Jugoslavijo, ker je ona odpoved-at« pogodbo in ker je otna stavila take predloge, da v danih re.7rpe!mh ni bik) drugega izhoda kakor brezpogodbeno Ptarne. organizacija JRKD v Trbovljah trudi 33 vso moč, da bi rudarjem zajamčila zaslužek. V vsem revirju se v veliki meri občndjo posledice rudarske bed«, ni p*a pozabljeno, da bi se bilo marsikaj lahko boljše uredilo takrat, ko so bili za TPD časi najboljše konjunkture Po poročilih, ki jih je dobila krajevna organizacija JRKD od merodajnih činiteljev, bo dobila TPD tekom tega meseca za 5000 ton več državnih naročil, ko? sicer ne pomeni znatnega izboljšanja, a je v teh težkih razmerah vendarle nekaj. Prš pogajanjih za bodoče nabave pa je »peti na izboljšanje v toliki meri, da bi »e delaio v rudnikih stalno vsaj štiri dni nsi teden. — Na zborovanju je predsednik H. rudarske skupine g. Pliberšek .rudarjem vse to razložil ter jih pozval, naj se zavedajo, ca je vsa občina v veliki meri odvisna od njihovega položaja. Rudarji so zvesti državljani in jih zaradi tega tudi država ne b>o zapustila v najtežjih časih. Iz zdravstvene službe Beograd, 1. maroa- p. Z odlokom ejj»>-s4ra za socialno politiko m narodno zdravje je premeščen zdravnik-popravnik dte. Bogol-jub Maksimovič k Topo-jčl-ce v z>dra-viiišče v Su rdulici. Spremembe v bolgarski dlplomac^ Sofija, 7. marca. p. Znani bolgarski novinar Nikolaj Antonov, urednik li-sta »La Bulgairie«, je imenovan za bolgarskega poslanika v Ankari. Dosedanji poslanik t Varšavi Radev je premeščen v Daikarešio. Vremenska napoved A Zagrebška rremenska napoved sa dane*: Oblačno, pozneje vpremenljivo, ponekod padavine, blage temperature. — Situacija včerajšnjega dne: Velika barometnska etepre-eija se je razširila na evropski kontinent in je v Južni Evropi povzročila porast temperatur. Na izobarično razdelitev je vplival tudi sekundarni ciklon, ki spremlja depresijo ob njenem južnem robu. Zaradi tega se je poslabšalo vreme. Pritisk je narasel za 3.5 do 6 mm bolj na severu nego na jugu, temperature pa eo padle za 1 do 5 stopinj, najbolj v vzhodnih in centralnih krajih ter v Gorskem Kotarju, manj v Liki in Pri-morju. Dunajska vremenska napoved sa sredo: Mirno vreme, ponekod zelo oblačno, zjutraj mrzlo, podnevi do 5 stopinj nad ničlo. 1 J 1 Naši kraji in ljudje Sedemdesetletnica zaslužnega Braslovčana Danes praznuje v Braslovčah v ožjem rodbinskem krogu svoj sedemdeseti rojstni dan obče spoštovani in daleč okrog poznani trgovec in veleposestnik g. Josip Pauer. j>e vedno je živahen s svojim humorjem in neumorno delaven. Vse življenje se ie udejstvoval v vseh naprednih društvih in korporaoijah v trgu samem, kakor tudi v okolici ter je seveda bil vsemu narodnemu pokretu v pomoč z besedo, a tudi z gmotnimi žrtvami. Bil je soustanovitelj prvega sokolskega društva Savinjske doline, v Mozirju ia na te čaae se jubilant še danes večkrat spominja, na čase, ki so dru-r3j vse napredno misleče ljudstvo vse doline. Bil je nadalje ustanovitelj hranilnice in posojilnice v Braslovčah ter je še danes njen zaslužni načelnik, ki ima vedno očetovsko odprte roke nasproti domačim in tujim naprednim društvom. Bil je tudi med prvimi, ki so sadili Jcultivi rali in širili hmelj po dolini. Ni mogoče našteti vseh adimic, pni katerih se je in se jubilant še clanes aktivno udejstvuje, in tudi gmotno podpira. Nikakor pa ne smemo prezreti braslovškega Sokola, kateremu je pristopil 'arri pri graditvi doma na pomoč z gradbenim materialom in znatno gmotno podporo, ter šole v Braslovčah, katere odboru je načelo val mnoga leta ter velikokrat razveselil šolsko mladino na raznolik način. Kakor je bil vzgojei, sam t narodnem duhu, je vzgojil tudi svoje tri hčerke. Stevil-tmto gratulantom, ki se spominjajo danes svojega velikega dobrotnika in prijatelja, )d je posvetil vse svoje moči le napredku, t,« pridružujemo ludi rrn: Na mnoga leta! WU. F." nI parfim, ni milo, niti film• Kaj je prav za prav „U. F."? ~ Rdeči križ manifestira KK šteje 50.000 članov bi 300.000 Podmladka v državi Ljubljana, 7. marca. Rdeči križ je po vsem svojem delovanju ▼ povojnih letih sicer naši javnosti že skoraj dovolj znana organizacija, vendar pa si ljudje v splošnem še zmerom predstavljajo pod Rdečim križem društvo, ki ima namen, da z obvezovanjem ran in lečenjem majhnih bolečin od daleč pomaga prirejati tiste strahotne katastrofe, ki jih enkrat za vselej že dovolj brutalno poznamo izza velike vojne. Rdeči križ je zlasti v Ljubljani v zadnjih letih razvil tako širo-kopotezno humanitarno, socialno in miro-tvorno delavnost, da je moral njega misijo že zdavnaj spoznati slednji človek, vendar pa v širokih plasteh še zmerom prevladujejo o njem zelo neurejeni mračni pojmi. Zato je v vsakem pogledu prav, ca RK razen svojih človekoljubnih, podpornih akej prireja od časa do časa tudi poučne, propagandne večere, ki naj bi s težnjami in cilji te zaslužne in pomembne organizacije seznanili tudi najširše kroge. Snoči se je v dvorani Delavske zbornice vršil »Zimski večer«, kakršni so v zadnjih letih tudi pri nas v običajni v spomin 6. februarja 1876. ko je bil u-stanovljen srbski RK. Dvorano je že zdavnaj pred začetkom napolnila predvsem mladina, do osmih pa so se napolnili zadnji kotički, tako da je moralo mnogo občinstva ostati v vestibulu. Ta večer je po ogromnem obisku izpričal, da je za težnje RK dovolj razumevanja, dasi je o pravem namenu društva občinstvo doslej še prav malo poučeno Uvodno besedo je izpregovoril predsednik g dr. Fettrch, ki je po kratkem uvo- da, v katerem je naglašal težnjo RK, da po vsem svetu utrdi ljudske množice za miroljubno in miroivorno propagando, označil pomen ki namen ter razširjenost RK naslednje: »RK je nepolitična, nestrankarska, mednarodna, univerzalna humanitarna ustanova, ki se s svojo pomočjo pokaže povsod, kjer se pojavi ljudska beda in kjer človekoljubna solidarnost zahteva, da se nesrečnikom dejansko pomaga. RK podpira invalide sirote in bolnike. RK sodeluje v borbi proti nalezljivim in kužnim boleznim, RK deluje za izboljšanje ljudskega zdravja, pobija nevednost s poukom o higieni, negovanju dece in bolnikov, RK prireja samaritansike tečaje za pouk o prvi pomoči ki za vzgojo bolničarjev, RK izkazuje prvo pomoč ob velikih elementarnih nesrečah, RK zbira vsa sredstva, ki so potrebna za izvrševanje njegovih velikih humanitarnih nalog v miru in vojni. Pod zastavo RK se zbirajo vsi narodi »veta. Na njegova gesla prisegajo to- in onstran oceana. Armada RK ne pozina razlike političnih strank, ne verske ne stanovske razlike. Kdorkoli je prožet velikih človekoljubnih misli, je wisrčno povabljen, da vstopa in sodeluje v tej armadi. Danes se zbirajo člani RK v naši drža-vi v stotero organizacijah, ki štejejo okrog 50.000 članov in okrog 300.000 Podmladka. Samo Ljubljana šteje danes preko 1600 članov.« Svoj pomembni govor je g. predsednik zaključil s pozivom mladini, naj se z vsem srcem oklene Podmladka RK — v tem znamenju se namn ni treba bati za bodočnost našega naroda. Sledil j« zabavni in koncertni del, ki je v celoti prav lepo uspel. Otroci prvega razreda x vadnice drž. učiteljišča so ljubko zaigrali sliko M. Kokailj-Zeljeznove »Cvetka čudovita«. Gdč. Igličeva z učiteljišča je kakor prava umetnica zapela dve pesmi, član opere Dermora je dosegel uspeh, kakor ga je že to j en s številnih javnih prireditev, ga. prof. Verbičeva (pri klavirju gdč. Menardijeva) je z umetniškim občutjem podala tri pesmi, na koncu pa sta občinstvo povsem osvojila nastop dijaškega pevskega zbora drž. učiteljišča in pa simbolična alegorija, ki jo je naštudiral g. Ka-rus. — Podobne večere naj bi RK za propagando svojih humanitarnih stremljenj še večkrat priredil. Denar je prišel Ljubljana, 7. marca. Ljudje imajo čudovito razvit voh. Prav res, bolj menda kakor druge čute, zato ni čudno, da so danes na kolodvoru takoj zaslutili denar. Iz Beograda je prejela danes ljubljanska Eodružnica Narodne banke večjo pošiljko ovanega denarja in sicer po 50 in pa po 20 Din. Vsega skupaj je prišlo 70 zabojev v vrednosti več milijonov, pripeljal jih je poseben vagon, ki so ga seveda tudi med vožnjo stražili orožniki. S kolodvora so s tovornim avtobusom prepeljali kovance pred palačo Narodne banke v Knafljevi ulici. Delavci, ki so bili zaposleni pri razkladanju in nakladanju denarja, so rekli med delom marsikakšno originalno. Pa tudi drugi so sekundirali. 2« na kolodvoru se je kmalu zvedelo, da je prišla večja pošiljka denarja. Zbirati so se pričeli radovedneži in je množica čedalje bolj naraščala. Enako nato tudi v Knafljevi ulici. Zaboji z dragoceno vsebino pa so bili kar hitro zne-šeni v notranjost banke, odšla je tudi straža, pa so se razšli i radovedneži. Novodo-šli kovanci so bili kovani v naši državi, v beograjski kovnici, dočim so bili prvi kovani v Angliji. Smrt radarskega veterana Hrastnik, 7. marca. V nedeljo, ko je bil v »Jutru« omenjen življenjski jubilej g. Alojzija Mastnaka, ki je dovršil 85. leto in je služboval pri rudniku polnih 62 let, je po kratki bolezni umrl njegov svak g. Alojzij Šauberger, ki je bil star 83 let in je bil tudi velik zgodovinar našega največjega rudniškega podjetja. Rodil se je 1850. v Trbovljah, kjer je bil njegov oče, po rodu Notranjec, steklar v nekdanji glažuti. Po očetovi smrti je 171etni sin našel delo v rudniku, kjer je ostal nepretrgoma 35 let. Kakor svaka Mastnaka, je tudi pokojnega Šaubergerja prevzela v službo TPD ob svoji ustanovitvi leta 1874. Istega leta se je pokojnik poročil s Frančiško Mastnakovo, ki je bila takrat uslužbena pri prvem rudniškem zdravniku v Hrastniku. Dolga leta je delal v ojstrškem rudniku, sodeloval pa je tudi pri ureditvi ojstrške j rudniške žičnice, ki je bila prva naprava te J vrste na področju nekdanje avstrijske mo- 1 narhiije. Leta 1902. je bil upokojen s po- kojnino mesečnih 72 kron, ld pa je po prevratu skopnela na nekaj dinarjev. Kot upokojenec je še dolga leta opravljal po raznih krajih priložnostne službe, zadnja leta pa je preživljal v vasici Savi nasproti hrast-niške železniške postaje. Tam so ga danes popoldne pri mali cerkvici Sv. Miklavža tudi položili k večnemu počitku. Blagi pokojnik, ki se je živo spominjal vseh važnejših dogodkov okrog rudniškega podjetja in ki je posebno rad pripovedoval, da je vodil prvi vlak trboveljske rudniške železnice, je zapustil 831etno soprogo ter dva sinova, ki sta ugledna strokovna mojstra pri rudniku. Veteran dela bo ohranjen v lepem spominu, žalujoči rodbini pa izrekamo iskreno sožalje! Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Trije pred senatom Ljubljana, 7. marca. »Znašli so se kar trije bratci!« je pripomnil senatni predsednik g. Ivan Kralj nasproti trem vlačugarjem, tržaškim svedrovcem, ki so prišli na zatožno klop zaradi številnih tatvin in tudi vlomov. Vsi so po rodu Tržačani. iz proslulega starega mesta, majhne, čokate postave pa srepih pogledov kakor levi razbojnik. Ti trije profesionalni tatovi so: 281etni Emil Omerza, nestalnega bivališča, 251etni Ernest Bischof, ki se še posebno rad klati po svetu, in pa 31 letni oženjeni brivec Silvij Skrbeč. Omerza je po okolici izmikal pericam razno perilo. Bischof pa je kot podstrešna podgana na kradel mnogo blaga; tako je odnesel upokojenemu računskemu inšpektorju g. Raj-ku Mlejmiku 12 m dolgo plahto in 40 kg štajerskih orehov, dalje ravnatelju TPD dr. Vinku Vrhuncu vojaški plašč, smučarsko obleko in druge stvari. Obtožnica ceni vrednost Omerzovega plena na 3000 Din, pri Bischofu na 8000 Din. Oba sta ukradene stvari spravljala pri tretjem obtožencu v neki baraki za mestno elektrarno. »Prvi obtoženec( Ali ste storili, česar ste obtoženi?« je predsednik vprašal Omerzo, ki je malomarno odvrnil: »Seveda sem. Res sem kradel v Spodnji Hrušici. Pri Mlejni-ku pa nisem bil.« Predsednik: »Odkod poznate Skrbc.a,« Omerzu: »Spoznala sva se fcukajle v jetnišnici.« Drugi obtoženec je lomU smešno sloven-sko-i tali jamsko »padedranščino: »Ma si ga sem vzela. Tista plahta sem ga kupila od neki Bozarnc. Dala mi ga je ta Bozanc tri kufere in plahta ga jc bila not.« Predsednik: »Kaj je z orehi?« Obtoženec: »Ma si Grenčica Htm vadi Jano« je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Triumf slovanske filmske umetnosti! Premiera prvega če• škega govorečega filma PRED mmiiRO PčED MATURITOU Režija Svatopluk Innemann Prekrasna filmska drama iz življenja naše dozorevajoče mladine V predsporedu Nj. Veličanstvo naš kralj v razgovoru s poslanikom češkoslovaške republike dr. Fliederjem in najnovejši Ufin zvoč. tednik Predstave ob 4, '4 S. In >410. zv. Elitni kino Matica Telefon 2124 KULTURNI PREGLED Dva koncerta v Ljubljani » čirilo-Metodijski kor« iz Zagreba Zagrebški mešani zbor Cirilo-Meto-d i j s k i kor je gostoval v Ljubljani preteklo soboto s sporedom duhovnega koncerta cerkvenih pesmi na staroslovenska biblijska besedila — ne, kot so morda poedinci na podlagi sporeda m;slili, da so glasbene mi6li kompozicij staroslovenske, dasi se ponekod naslanjajo na rusko sematsko cerkveno pesem (znamenni rozpjev). Pričakovaje po pompoznosti napovedi in nekoliko ne-duhovnem priporočanju naj bi imeli opravka z ogromnim, kar najbolj vzornim zborom. To pričakovanje je bilo nekoliko razočarano: zbor je bil številčno — ako primerjamo naš reprezentativni zbor, Glasbeno Matico — šibek, saj ni štel niti 50 članov, pa tudi glasovno še izdaleka ni izenačen. Praznim in nezanesljivim sopranom se pridružujejo lepozvočni. krepki in izdatni alti, nekoliko indiferentnemu tenorju — pastorki veakeea mešanega zbora! _ še neizpi-Ijen, a tudi ne potrebno profjnden bas, tako da je vtis zbora še dokaj neenoten. Pač pa je bil temu nasproti epored odlično izbran ik je kazal veliko, enotno linijo ter nam predstavil devet, deloma ogromno dimeo-zkmiranih pesmi skladateljev Cajkovekega, Lomakma. Arhangelskega, Bortnjanskega, Kadrava, Pančenka, Česnokova in Nikolj- skega. Ker je bilo temeljno nastrojenje veeh napevov duhovnega značaja — kar bi tudi ne moglo biti drugače na podlagi besedil — je bil program skoroda malo enoličen ter bi morala biti kvaliteta izvajanja višja, da bi mogla obdržati nezlomljen interes do konca. Disciplina zbora je velika in njegovo prednašanje osobito v dinamičnem oziru vsega spoštovanja vredno. Kadar bo lahko izpopolnil število sodelujočih in jih kvalitativno opredelil, bo vsekakor upoštevanja vredna enota našega koncertnega življenja Misel, obuditi pri nas smisel za cerkvene napeve vzhodnoslovanskih skladateljev, je lepa in propagande vredna, saj imamo tam neizčrpen zaklad liturgičnjh napevov. Najbolj impozantna točka večera je bil Bortnjanskega vokalni koncert »Skazi mi gospo-din končinu moju«, ki ga je zbor tudi into-nančno najdovršeneje zapel. Vodja zbora je Boris Komarevski, natjren muzik, ki podčrtava zlasti melodično linijo. Koncert je bilo dobro obiskan in izvajalci deležni bogatega aplavza. K razumevanju koncerta je mnogo pripomogla lična programska knjižica, ki je navajala vse potrebno, da ee je poslušalec mogel približati skladateljem in vsebini pesmi. »Trboveljski slavčki« Sloves, ki ao si ga anali pridobiti 13 naši mladi pevčki povsod, kjerkoli so jih imeli priliko čuti, je v nedeljo dopoldne napolnil prostorno unionsko dvorano prav do zadnjega kotička. Neumorni učitelj - zborovodja Avgust Šuligoj, je sestavil za ta koneert niz jugoslovanskih pesmi najplodovitejših naših zborovskih skladateljev Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prve je zastopal s tremi pesmimi Stevan Mokranjac, drage skladatelj Grgoše-vič, Tajčevič, Pozajič s šestimi pesmimi, poslednje pa Adamič, Kogoj, Bravničar in Mirk, skupaj z desetimi napevi; med Hrvati in Slovenci pa so takorekoč posredovali Istrijan Matetič s štirimi in Medjimuree z eno pesmijo — poslednji je bil tako označen na naslovni strani, medtem ko je bila v besedilu ista pesem pripisana Adamič« — ni mi znano, komu pripada lastninska pravica. Naištevilneje je bil seveda — tako se tudi spodobi za najplodovitešega našega zborovskega skladatelja — zastopan Emil Adamič, ki je prispeval šest pesmi, pa tudi naša modernista Kogoj *i Bravničar sta se srečno predsrtavila; posebno poslednjega »Dva polža« je zaradi drastičnosti ugajala in so jo morali ponoviti. 0 kvaliteti mladega zbora bi bilo skorajda odveč govoriti, ker je naši koncertni publiki že dobro znan izza poprejšnjih koncertov. Lepa izgovarjava, dobra, skoraj vedno nepogrešljiva intonacija in dinamično pestra interpretacija so kvalitete, ki so zboru prinesle upravičen sloves. Za otroke - poslušalce in njih starše, pa tudi za glasbenika bogat, pester in različnih nastrojfenj poln koncertni epored, pri katerem so seveda oeobito ogrele posboo- w ____ tem f a kupila m ptee. Ma d t* sem napravila potic.« Predsednik je obtožencu izražal razne dvome o poštenem izvoru orehov, toda obtoženec je trdil svojo: »Skrbeč — baraka ga ni imela nobena oreha. Sem nosila blago v baraka. Sem rekla, da sem kupila, potlej pa, da som krala.« Nekoncesionirani brivec Skrbeč, ki j« ▼ baraki bril delavce in potepuhe, je zatrjeval svojo popolno nedolžnost. Tudi v jetnišnici je bil brivec in se je tako seznanil z obema pajdašema. Ko 90 bile zaslišane priče, se je Bischof o priči Zadravcu izrazil: »Signor prezidente! Ma sd ga ta je taka priča, če bi mu dala jaz 100 Din, pa bi prisegla, da sm vam mater ubila.« — Bili 90 obsojeni: Emil Omerza na 20 mesecev rebije in v izgubo častnih državljanskih pravde za 3 leta, Ernest Bischof na 2 leti in 6 mesecev robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic, Silvij Skrbeč pa na 5 mesecev strogega zapora in 180 Din denarne kazni od nosno še nadaljnje 3 dni zapora. Vsa trije so sodbo sprejeli. e. Tu BOLI GLATA aH ZOBJE, te imate MIGRENO ali NEURALGI JO nblažnjc bolečfna JUTRO« St, 57 Sreda, S. m. 1933 •^oro icolo drž. razr. Utertfc Srečke so dospele in so od danes dalje občinstvu na razpolago, da si jih nabavi Srečke se dobijo v vseh podružnicah »Jutra«, pri obeh oglasnih oddelkih »Jutra« v Ljubljani in v Zadružni hranilnici r. z. z o. z. v Ljubljani Sv. Petra cesta štev. 19. Žrebanje za I. razred se bo vršilo že 11. in 12. aprila t. L vesti ♦ Tragična smrt chicaškega župana Čer. maka je gotovo hudo zadela ves nacionalni slovanski živelj v Severni Ameriki. Kakor sklepamo iz pisma, ki smo ga v prav včeraj prejeli od prijatelja iz Amerike, je Čermak snoval zvezo slovanskih društev v Ameriki, ki naj bi se zlasti ob svetovni razstavi v Chicagu uveLjaviLa s koncerti, nastopi v radiu in z drugo propagando. V ta namen je čermaK tudi z društvi naših rojakov že navezal stike, zdaj je žal prerana smrt ugonobila njegov načrt in tako tudi mi trpimo veliko moralno škodo Tembolj, ker bo Cer-maku po organ izatorični sposobnosti in slovanski zavednosti t<'žko najti naslednika ♦ Strossmayerjev večer v Brnu priredi v soboto 11. t. m. ondotna ČJ liga in Akademsko društvo »Jugoslavija« in to v restavracijskih prostorih v Lužankah. Govorila ;>osta predsednika obeh društev prof. Filku-ia in inž Svetinaa, sodelovali pa bodo član dež. gledališča Ju raj Hančevič, operna pevka Sonja Skopalikova, inž. Radev in pevski zbor »Jugoslavije«. Po sporedu bo prijateljska zabava. ,,U. F." ni parSIssi, ni milo, niti £i!m. Kaj je prav za prav ,,U. F."? ♦ Kongres združenja geometrov in geodetov kraljevine Jugoslavije v Ljubljani se bo vršil 19. t. m. To !>o prvi kongres združenja Tk> uedinjenju geouetrov in geodetov dne 25. januarja 1932 v enotno organizacijo. Organizacija in njeni člani nastopajo kot važni kulturni, gospodarski in tehnič. činite-V.i v našem javnem življenju in jim zato posvečaj mo ono pozornost, ki jo kulturni pionirji zaslužijo. Spored kongresa se bo objavil v dnevnikih, čim bo definitivno določen. + Premestitve v železniški službi. Premeščeni so: uradnika VIII. položajne sku-T>ine Lavrenčič Gabrijel, z Rakeka v Zidani most in Pšeničnik Anton iz Maribora za šefa postaje Iiače-Fram; IX. položajne skupine: Hodelj Antonija iz Litije v Novo mesto; X. poožajne skupine: Rižnar Alojzij, pomožni vlakovodja. iz Murske Sobote v Celje; uradniški pripravniki: Ahlin Stanislav iz Logatca v Zidani most Požar Herman iz čakovca na Rakek; Podgoršek Martin iz Rajhenburga v Celje; Jordan Dragomir iz Zagorja v Litijo; zvaničnika v kategorije: Sodja Janez iz Jarš-Mengša v Medvode; Miculinič Ciril, prometni zva-ničnik. iz Medvod v Jarše Mengeš; zvaniS-n i k i II. kategorije: Kotnik Franc iz Maribora v Zagorje ter Skok Filip in Jevšovar Janez iz Maribora v Celje. ♦ Duhovniške vesti. Odpovedal se je žnp-niji Zavrče tamkajšnji župnik in dekan Anton Podvinski. Za upravitelja dekanije Zavrče je imenovan škamlec, župnik pri Sv. Andreju v Halozah. Za župnika v Gomil-Pkem je imenovan Franc Satler, doslej kaplan pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Župniji sta menjala Franc Grobar, novo imenovan i župnik na Črešnjlcah in Franc Hlastec, župnik pri Sv Marku niže Ptuja. ♦ Higijenski zavod v Splitu. V Splitu bo ta mesec dograjena in svoji svrhi izročena palača Higienskega zavoda. Palača je zgrajena v modernem stil uv novem delu mesta. Občina je brezplačno dala stavbišče iz higienskega fonda ministrstva za socialno politiko pa je bilo votiranih 2,700.000 Din. KINO LJUBLJANSKI DVOR Telefon 2730 Danes nepreklicno zadnjikrat GRETA GAEEG v prekrasnem filmu ljubezni Ob 4., y28. in 9. uri zvečer pri najnižjih cenah 3.--, 4.— in 6.— Din ♦ Državni strokovni izpit diplomiranih inženjerjev pri ministrstvu za gradbe v Beogradu je s prav dobrim uspehom položil arhitekt pri kr. banski upravi v Ljubljani g. inž. Božidar Č u I k. ♦ Zdravniki Dolenjske in Bele Krajine 90 v nedeljo priredili svoj 5. sestanek v banovinski ženski bolnišnici v Novem mestu. Tega stanovskega sestanka so se udeležili tudi zdravniki iz Zagreba in Ljubljane. Stanovski sestanek je otvoril šef ženske bolnišnice primarij g. dr. Červinka. Po otvoritvi pa je predaval univ. prof. iz Zagreba g. dr. Franc Kogoj o potih in ciliih v moderni dermatologiji. Za njim je predaval šef infekcijskega oddelka ljubljanske državne bolnišnice, primarij g. dr. Valentin Meršol o davici in o pomenu pravočasne diagnoze praktičnega zdravnika. Po predavanjih se je razvila živahna strokovna debata, v kateri so se zlasti obravnavale zdravstvene razmere dolenjskih in belokra-jinskih krajev. Udeležencem sestanka je ndni nevarnosti nalezljive hripe. Najdiskretnejše in najboljše varstvo pa vam nudijo okusne pastile Ana-cot dr. Wanderja, ki se dobivajo v vseh lekarnah za 8 Din. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Joa. Reich. Iz LluMjane u— Polag 7 izvenljubljanskih zborov nastopi v nedeljo 12. t. m. ob 15. v Unionu tudi 8 ljubljanskih zborov: Tabor, Hugolia Sattner iz Most, Bežigrajsko pevsko društvo, Narodna čitalnica v ŠiSki, Crafika, Sava, Ljubljanski Zvon in Glasbena Matica To bodo zopet velike pevske tekme, vendar s to razliko, da bo sodbo izreklo občinstvo in kritiki, ne pa stroga juryja, kakor pri lanskem festivalu. Vstopnice in programi so že v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu po zelo zmernih cenah. u— H koncertu ge. Pavle Lovšetove. Daleč od nas so skandinavske dežele. Morda je to krivo, da tako malo poznamo in redko čujemo nordijsko muziko. Edini Norvežan Grieg se je pri nas dokaj udomačil. Švedov pa skoro nič ne poznamo. Na ponedeljkovem koncertu nam bo Pavla Lovšetova predstavila štiri najpopularnejše in najbolj uvaže-vane švedske skladatelje. Trije od njih: Sjogren, Stenhamar in Jonsson so zastopniki gladko tekoče lirske pesmi, sentimentalnega in veselega nastrojenja. PetersoD- Zvočni kino Ideal Danes nepreklicno zadhjikrat ob 4., 7. in 9. nri zvečer globoko pretresljiva drama Vzvišena himna očetovske ljubezni Film, Id bo slehernega ganil do solz Gustav Frohlkh MAKS ADALBERT — LUCIE ENGLISCH - HARALD PAUL-SEN — HERMANN THIMIG Kot dopolnilo najnovejši FOX zvočni tednik 1 s Berger pa Je glasnik globokih, pretrealjivih srčnih krikov, ki jih rodi obup severne noči in pravljičnost močvirnate pustinje. V dveh izredno težkih arijah (iz muzikalne drame Arnjot) uporablja za te silne dramatične izraze vse registre ženskega glasu. Kdor je čital opise strahotnih severnih močvirij v '^agerloffinih ali Hamsunovih romanih, bo s tem večjo na-siado lahko sledil Peterson-Bergerjevi globoki glasbi. Vstopnice so v prodaji v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah, istotam se dobi tudi spored. u— Prva cvetličarska mojstrovka v Zagrebu. Kot prva ženska je položila 17 febr. v Zagrebu mojstrski izpit v cvetličarski stroki za proizvajanje vencev in aranžma-nov Ljubljančanka gdč. Dady Kaise rje-v a. Kolikor je nam znano, je tudi v '.Ljubljani dosedaj bil opravljen le en tovrsten izpit. Mladi podjetni niojstrovki čestitamo in ji želimo obilo uspeha. u— Proslava prve obletnice društva »Krke«. Dne 11. t. m. poteče eno leto, odkar obstoji agilno društvo »Krka«.. Zato priredi društvo v petek 10. t. m. pri Mikličn pro-svetno-družabni večer z zelo pestrim sporedom Spored obsega: 1. film Dolenjske, 2. kratko poročilo dosedanjega delovanja, 3. pozdrav novomeškega župana dr. Režka, 4. pevske točke operne pevke ge. Ribičeve in opernega pevoa g. Banovca. Po tem ofici-jelnem delu bo igrala godba jazz Odeona. »Krka« vabi na ta večer vse svoje članstvo in prijatelje. Vstop je vsem prost! Brez vstopnine! u_ O našem kmetu ob Soči m na Krasu pred 500 leti bo v soboto zvečer v društvu »Soči« v salonu pri »Levu« predaval vse-uč. prof. g. dr. Milko Kos. G. predavatelj bo pri tem zelo zanimivem znanstvenem predavanju pojasnil zgodovino primorskega kmeta njegovo življenje in trpljenje, nadalje njegov socialni gospodarski položaj ter njegove pravice in dolžnosti. K zanimivemu večeru pridite poinoštevilno! Vstop vsem prost. u_ O bančni krizi. V petek 10. t. m. ob 20. priredi Društvo za zgradbo Sokolskega doma v šiški pod okriljem ZKD predavanje o naši bančni krizi. Ker je predavanje zelo zanimivo in bo predaval pravi poznavalec tega problema, se ga bo šišensko občinstvo gotovo poinoštevilno udeležilo. Po predavanju se bodo predvajali kulturni filmi. V JafSa pomarančah dobite vse najpotrebnejše za življenje posebno mnogo vitamina C. u— Društvo »Pravnik« priredi predavanje danes ob pol 21. v restavraciji »Zvezda« in ne ob pol 1., kakor je tiskovna napaka pokvarila včerajšnjo objavo. Predaval bo, kakor smo že objavili g. univ. prof. dr. Metod Dolenc. u— Pred preureditvijo cerkve Sv. Krištofa Društvo za zidavo cerkve sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu objavlja: Naj se zgodi s pokopališčem pri Sv. Krištofu karkoli, cerkev sv. Krištofa pa bo ostala kot trajni skupni spomenik vseh naših dragih, ki tu spe svoje smrtno spanje. V kratkem jo bomo še povečali prav na pokopališču samem in jo preuredili tako, da bo lep zgodovinski spomenik tega pokopališča Pokopališka uprava je te dni razglasila, da se morajo do 1. maja odstraniti vsi nagrobni spomeniki z onega dela pokopališča, kjer bo šla cesta k Sv. Križu, ki jo bodo začeli v kratkem graditi. Vse, ki imajo tam svoje grobove, kakor tudi vse druge, ki imajo sploh kje na te.m pokopališču svojce, prosimo, da bi te spomenike darovali cerkvi Sv. Krištofa, v sklad za povečavo cerkve. Mi bi te spomenike ali porabili v kritje stroškov povečave, ali pa bi jih po Plečnikovem načrtu vzidali v zid novega prizidka, kjer bodo ostali nemoteno za vedno. Tudi imamo drug načrt, s kateromi bi ohranili zgodovini imena pokojnih s tega pokopališča kar v cerkvi sv. Krištofa. Pojasnila daje duhovnik pri Sv. Krištofu. u— Ustanovni občni zbor Narodne odbrane za Šiško bo v nedeljo 12. t. m. ob 10. dopoldne v Sokolskem domu v šiški. Nacionalisti, pridite! u— Ciril Metodova mestna ženska podružnica ima svoj občni zbor v ponedeljek 13. t. m. ob 5. popoldne v družbeni pisarni Beethovnova ulica št. 2- u— Občni zbor Splošnega ženskega društva in odseka Zveze gospodinj bo danes ob 16. v društvenih prostorih na Rimski cesti 9. članice — gospodinje vabimo k obilni udeležbi. u— Turnir Ljubljanskega šahovskega kluba. Pred kratkim je bil zaključen splošni turnir. Udeležilo se ga je 26 šahistov; od teh ima 14 pravico igrati v ožjem turnirju. Drevi ob 20. uri bo v kavarni »Evropa; žrebanje za ožji turnir. Igralo se bo z arami in trikrat do štirikrat na teden. Naj se prijavijo tudi oni močni šahisti, ki so se po nazadovanju LŠK pred par leti odtegnili društvenemu življenju. u_ Pevsko društvo »Slavec« poziva vse svoje članstvo, da se korporativno udeleži pogreba častnega, dolgoletnega aktivnega člana pcvca in zastovonoše br. Zamljena Ivana. Zbirališče bo danes ob 14. pred hišo žalosti. Gradišče št. 4, od koder se bo vršil pogreb. Ali potrebujete sredstvo za iztrebljenje? Zjutraj zarano boste Imeli normalno milo izpraznjenje, ako boste na večer poprej vzeli 2—3 dražeje AKT DR. VVANDERA. Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatlice za 8.— Din zadostuje za 4 do 6 krat. 3705 Odobren« po mbd» trssv« »oe. pmitšk« H ba rvdaegt »irsvja, saai. oJUe.ei o. br. od 11 juliji 1933. u— Klub ljubiteljev športnih psov je im^i r soboto svoj 12. redni občni zbor v levo okrašeni dvorani nebotičnika. Predsednik g. dr. Cepuder je podal obširno poročilo klubo-vega delovanja na kinološkem polju, tajnik pa je podrobnejše poročal o uspehih lanske kinološke razstave v Ljubljani ter o vnreji ilirskih ovčarjev. Ker je dosedanji predsednik g. dr. Cepuder odklonil ponovno izvolitev, je bil za predsednika izvoljen g. Ivan Rostan, za prvega častnega člana kluba ni njegov dolgoletni požrtvovalni član s. dr. Jamar. u— Pomlad se oglaša. Južnega, deževnega vremena, ki je trajala že nekaj dni, smo bili kar hitro siti. Ceste so bile naenkrat vse razrite in je bila brozga silna zlasti pc okoliških cestah. Kakor hiiro pa se je vče raj nebo zjasnilo in je posijalo solnce, ie smo se počutili popolnoma pomladno. Bil je pa tudi res izredno topel dan, ki je izvablja; trume šetalcev t Tivoli in drugam na prisojne kraje. u —Da so se greti revežL Zime »takrat tako rekoč konec in nam ne bo treba več zmrzovati. To se pozna tudi y mestnem socialno-političnem uradu, kjer je naenkrat ponehalo povpraševanje po kurivu od strani revežev. Mestni socialno-politični urad je razdelil v teku zime med res potrebne prosilce 12 vagonov premoga in 6 vagonov drv. u— Tudi »posli«. V zadnjem času so so pojavili pri nas številni razpečevale! pam*> grafskih slik, ki so jih prodajali prev čeden denar. Razpečevalci 90 blago prinašali seveda iz inozemstva, v glavnem 3 Dunaja. Včeraj je policija aretiraia par takih prodajalcev pornografskih slik in ogledale ter jim zaplenila tudi blago. u— Okradena v zdravnikovi sobL Tatovi prihajajo dandanes vsepovsod. V cerkve, v urade in celo v čakalnice. V čakalnici zdravnika dr. Zajca v palači OUZD je bil ukraden Silvi Doberletovi nov ženski dežnik, rreden 200 Din. Oškodovanka je zadevo eeveda prv javila in policija i&če neko sumljivo žensko. u— Pijanec pred sodiščem po spisih Frana Milčinskega se glasi tema, ki bo o njej predaval g. Lavoslav Puhar na sestanku društva »Treznost« v petek 10. t. m. ob 2<>. v dvorani palače OUZD na Miklošičevi e»-sti. K temu predavanju vabimo poleg članov zlasti vse prijatelje n pozab nega n>la-dinoljuba, dalje juriste in — kritike. Vstopnine ni nobene. — Odbor. u— Preporodov3 redna plesna vaja «e bn vršila izjemoma v četrtek, 9. t. tn. Igra priznani Ronnv jazz. Iz Celja e— Knjižna nabiralna akcija sa Slovence v tujini, ki se vrši tudi v Calju, beleži že lep uspeh. V ponedeljek in torek so nabrali okrog 6fM) knjig. Nabiralna akcija se nadaljuje. Knjige se lahko oddajajo tudi članom dijaške organizacije »Sloge« in mladinske sekcije »Soče«. Prosimo občinstvo, da bi ne odklanjalo nabiralcev, marveč naj pripravi knjige, ki jili namerava d-aiovati za brate v tujini. e— Za gostovanje toariborske^a glada-Hšča K t m. s Kaitnanovo opereto »Grofico Marico« je na razpolago še nekaj lož in sedežev v parterju. Opozarjamo, da mora biti gledališče do petika 10. t m razsprodano, ker se sicer gostovanje zaradi velikih stroškov ne more vršiti. e— Komorni koncert Ljubljanskega go dalnega kvarteta se bo priče.1 danes ob 20.15 v mali dvorani v Celjskem domu. e— Predavanja za živinorejce, Sreski veterinarski referent g. Maksim šrfbar bo nadaljeval svoje predavanje o prvi pomoči pri obolenjih živine v petek ob 20. v gostilni g. Fazarin-ca na Ostrožnem. Tretje predavanje o tem predmetu bo imel predvidoma 16. t. m. ob 20. t gostilni g. šupergerja na I»peh. Ta predavanja prireja krajevna orpamr«-cija JRKD za Celje-okoHco. e_ Pričetek regulacije Koprivnice. OteaE-ška občina je pričela v ponedeijek a deli ®a regulacijo Koprivnice na njegovem csem#u. Zaposlenih je 60 brezposelnih in sicer 30 iz okoliške, 20 iz škofjevažke In 10 iz teharske občine. Od odobrene po<*pore v raeakn 22-5.000 Din je prejela okoliška občina -slej šele prvi obrok 25.000 Din. Kakor ssa-no, bo mestna občina izvršila regulacijo Koprivnice na svojem ozemlju z domačimi brezposelnimi v lastni ivžiji. da nKno etično stremljenje nima takih vzgonov kakor moževo. V najglobljem bi-stvu je še vedno »dekle od spodaj«. To pokaže najbolj v zvodniški sceni 9 £!ojmom v tretjem dejanju. Njei ni do moralne strani hčerkinega življenja, tfmveč le do njene »poštene meščanske kariere«. To je slavna razlika med Rifkelino materjo in očetom. Izoblikovala jo je z močnim vzgonom ga-7-akrajškova Hčer Rifkelo je pa kreirala kot debulantka sdč. Marija Mlekuševa 'z Ljjbliane. učenka Milana Skrbinška. 2e ta prvi njen nastop je pokazal, da je inteligentna. nadarjena in ambiciozna ter razpolaga tudi že z znatnimi tehničnimi sredstvi, tako. da bi jo prav radi videli v našem ansamblu. ki io nujno potrebuje. Štiri blodnice, Hindo. Manjko, Zmko tn Basjo so upodobile gdč. Udovičeva in Starčeva ter ere Gorinikova in Savinova s posrečeno diferencirano tipiko. Rearstič^n tip zvodnika m Hindinesa ženina Šlojma je odigral g. Furijan z njemu la«tno originalnostjo. Ženitveni posredovalec Reb Elje je naše! dobrega interpreta v e. Pavlu Koviču. opisovalec tor Reb Aron pa v dostojanstvenem g. Gromu Ostale like so podali: Gorin-še neznanega Zida, Pragutinovičeva enooko Židinjo, Tovornikova Zidajo, štiri Žide pa Tovornik. Nakrst, Blaž in Crnobori. Obiek je pri >Bosiu maščevanja> vedno dober. R. Rehar. Pripravite in darujte knjige ob priliki nabiralne akcije. Podprite plemenito delo mladine! Iz revij »Zdravniški Vestnik«. Pravkar je tzs!a številka Z. V., strokovnega glasila zdravni-štva v dravski banovini. Priobčuje med dragim razprave: Nekaj statistike o uporabi m učinku chinina in solvochina pri pljučnicah (avtorja: šef primarij dr. Ivan Jenko in dr. Boža Merljak. sekundarij); Racionalna terapija sifilide (univ. prof. dr. Fr. Kogoj). Dalje članke: Hans Much (Vladimir Čepu-lic); Ob lOletnici zakona o zavarovanju delavcev; Prinos k zdravljenju bronhialnih obolenj (dr. A. Schweitzer). — Na koncu običajne rubrike. »Zdravniški Vestnik« ja dr. R. Neubauer na Golniku. »Modra ptica« priobčuje v pravkar iziSll 4. številki: noveli Miško Kranjca »Majheu dogodek v provinci« in Filipa Kalana »Poročilo o neizgubljeni ljubezni Frančiška Otepa«, dalje članek Thomasa Manna o Johnu Ga!sworthyju in prozo Galsworthyja »Dobra kvaliteta<, oboje v zvezi s prevodom prve knjige »Sage o Foreytih«, ki izide še pred Veliko nočjo. Številko zaključujejo kritike, gledališka poročila in drobiž. »Književnost«. Četrta številka prinaša članek Petra Lema »Kari Marx«, Ilje Ehrenburga aktualno črtico »Higenberg, Ufa iu nemški patriotizem«. Toneta Brodar-ja razpravo »Nacionalno vprašanje kot znan- stveno vprašanje«, dalje Zapiske polemične vsebine in druge krajSe sestavke. »Foto - amater«. Izšla je 3. številka tega mesečnika za foto- in kino - umetnost. Prinaša to-le vseb no: Rdeči spomini (prof. Janko čuček); Fotoregister (Janko Sker-lep); Sredstva za razstavljanje in sestavljanje televizijskih ©lik (univ. prof. Marij Osa-na): Globinska ostrina in uporaba zaslonke (prof. ing. Leo Novak). Rubrike: Po filmskem svetu. Kaj dela amater v marcu. Pretres amatersk h uspehov. Od vseh strani. Na poti k uspehom. Naši nasveti. Meh za smeh. Iz foto - posvetovalnice in šole. Novosti s foto - trga. Zvezek obsega na posebnih prilogah umetniške rolourafive Ervina Zjpana, Srečka Grona, dr. R! del Cotta in Zdenke Pipenbacherjieve ter več ilustracij v tekstu. »Gruda«.- V pravkar izišli drugi številki je objavljen na uvodnem mestu članek v spomin 360letnice mučeniške smrti kmečkega voditelja Matije Gubca. Temu jub leju je posvečena tudi pesem Lojza štilarja. Ivan Albrecht je prispeval novelo »Zemlja kliče«, Es6n pesem »Kmetica v mestu«. Dr. Jan/e Novak razpravlja o vprašanju »Kmetska mladina in inteligenca«. Miško Kranjec se je oglasil v »Grudi« s povestjo »Sreča«. Jože Petrič je prispeval članek »Mladi in stari rod«, Jože L-avrič nadaljuj« spomine iz ujetništva, Jaroslav Dolar pa je avtor črtice »Vse bo zopet po starem«. Zvezek zaključujejo ob:ča.jne rubrike. Glasbena revija »Zvuk«, ki izhaja v redakciji ge. Stane Ribnikarjeve v Beogradu, je že po opremi najlepši glasbeni obzornik v Jugoslaviji. Lepo pa se razvija tudi vse-h nsko. V pravkar izišli marčevi številki je objavljen tehten esej Predraga Miloševiča »Uz problem moderne opere«. Rihard Sch\varz karakterizira v zanimivem sestavku glasbeno delo Medžimurca Joepa Stol-zerja-Slavenskega, ki je evropsko najbolj znani sodobni jugoslovensfci skladatelj. Iz ostale vsebine omenjamo Osterčevo glasbeno poročilo iz Ljubljane, zlasti zaradi primerjave med »Koštano« in »Morano«. Miha j lo Vukdragovič (Beograd) in Milan Graf (Zagreb) polemizirata s slovenskim skladateljem in kritikom L. M. Škerjan-cein, ki je očital glasben1"m krogom v Beogradu in Zagrebu, da premalo upoštevajo slovensko glasbo. Odgovor Vukdragoviča in zlasti še Grafa pa ne prepričuje. Priznati moramo, da je očitek g. L. M. Škenjan-ca pravilen. Zares nam je treba večjega zbližanja med naš:rni kulturnimi centri. Slovenska glasba zasluzi, da io v Beogradu in Zagrebu bolj upoštevajo. Mi fino že ponovno konsta tirali nemarnost odločilnih krogov Bewgrada in ZagTeba nasproti slo-vemski dramatiki. Vzlic vsemu pa je ameriški izvozni repertoar še vedno bolj upoštevan kakor slovenska drama teka dela. ki so karakteristična za jugoslovensko celotnost. Nova nnietnostna ra^tava r Ljubljani. V nedeljo ee bo v Jakopičevem paviljonu otvo-rila razstava novejših slik našega priznanega umetnika, mojstra Matije Jama, Sinriairja Lewisa novi roman »Ann V}-ekers« je izšel istega dne v Ameriki, Franciji, Angliji, Avstraliji, Kanadi. Holancfeki, Nemčiji, Italiji, Španiji, Jugoslaviji, Češkoslovaški, Turč:ji, Poljski, švedski, Danski, Norveški in Madžarski. To j© prvi primer, da je pri sočasni svetovni izdaji novega leposlovnega dela udeležena tudi J 1-goslavija. Pri nas »Ann Vickers« izdala v prevodu Stane Oblakove in v prav okufmi opremi znana založba »NoliU v Beogradu. »Ann Vickere« je prvi roman Sinriairja Le-\visa, ki ga je spisal po svojem najvišjem literarnem odlikovanju: Nobelovi nagradi. V »Anni Vickers« pripoveduje o življenju na dnu današnje ameriške družbe, o ljudeh iz irodzemlja ameriških velemest- Glavna junakinja romana je Ann Vickers, ki jo i« pisatelj mojstreko izoblikoval. Njene borbe e sovjetskim okoljem so opisane živo in pretresljivo. Kdor ne pozna Sinclairja Lewis3, se bo ž njim temeljito seznanil baš ob knjigi »Ann Vickers«, ki jo označujejo za najsmelejši roman Sinclairja Liewisa. — Ta sloveči ameriški pisatelj bo najbrž letošnjo pomlad obiskal Dalmacijo. V slovenščini bo izšel v poletij njegov roman »Dr. Arrrw-smith« v izdanju »Modre ptice«. Pregled jngoslovenske literature ▼ francoščini. Pri Alcanu v Parizu ie izšla knjiga Pavla Popoviča »La Litt&ratjre Yougoela-ve«. Vsebuje tri predavanja beograjskega profesorja Pavla Popovi ča na pariški uni-vferzi in obenem kot dodatek »Essai de Bi-bliographie frangaiee de la h'tt^rs tur« Yo«~ (Coeiavec. Obupen Mn da«6nega sluge. T ponedeljek okrog 16.45 si je 49 letni davčni sluga JoBip š. iz Celja v mestnem parku z brrtvjjo vrez al y vrat. Z reševalnim avtomobilom so ga takoj prepeljali r bolnico. Poškodba k sreči ni nevarna S. je storil dejanj« iz obupa, ker je bil pred dnevi odpuščen iz državne službe. e— Elitni kine Union. Danea ob pol 17. in pol 21. pustolovski film »Butffalo Bili« ia tri zvočne predigre. S Iz Maribora a— Učni tečaj za avtocano varjenje se 39 pričei v poeedeijek. Prijavilo se ie 33 udeležencev in se je moral pouk razdeliti na dve skupini, od katerih vežba prva dopoldne praktično, druga pa popokine, dočim je teoretičen pouk skupen. Tečaj je organizirala mariborska poslovalnica zborničnega zavoda za pospeševanje obrta, ki je prevzela tudi stroške tečaja. Tehnično vodstvo je v rokah inž. g. Leona Kneza iz RuS, ki mu je v pomoč varilni mojster g. (Jjurokovič. Tečaj bo trajal do 17. t m- a—■ Pred malim kazenskim senatom se :c včeraj zagovarjal 431etni posestnik in trgovec Franc Kurnik iz BaSkove v Slov. goricah. Lani 22. ma.rca je petja! na svojem vozu zgodaj zjutraj v Maribor več steklenic vina- Na cesti sta ga ustavila finančna stražnilca Javševec in Logar, ker :t pač bil Kumik že veSkrat osumljen zaradi tihotapstva pijač. V hipu, ko je Javševec stopil na voz, ie Kumik konja pognal In stražnik ie pade! na voz ter dobil notranje poškodbe. Pri današnji razpravi ;e Kurmk zanka!, da bi bi! nalašč pognal konja, kljub temu ga ie pa senat obsodil na dva in pel meseca zapora, na 50 Din plohe in 50 Dn odškodnine Javševcu. — Drugi se »e zagovarjal 36'etni posestnik ^ra^nce 2eks iz Podgore. 10. januarja se ■e vračal z gasil-ske veselice v domačo vas mimo gospodarskega poslopja posestnika Zemlfiča, kj je bilo s slamo krito. Prižgal si je cigareto in vrge! gorečo vžigalico na slamnato streho, ki ie biLa k sreči deloma pod snegom. Dejanje je videlo več prič. /.eks je pri razpravi zanikal, da je ime! namen poslopje zažgatri, vendar ie preiskava pokazala, da je dejanje hotel izvršiti iz sovraštva. Ofcosojen ie bil na leto dn-L zapora, pogojno na 5 let a— Obup. V ponedeljek zvečer so našli v neki tukajšnji tekste! ni tovarni na kljuki vrat obešenega 201etne^a delavca Ivana S. iz Delavske uiice. Ker ie kazal še znake življenja, je bil poklican na pomoč reševalni avto. ki ga ie prepeljal v bolnišnico. kjer so zdravniki obupane« rešili življenje. Iz Krasila r— Krajevna organizacija JRKD v Kranju bo imela redni letni občni zbor v četrtek 9. t. m. ob pol 20. v Narodnem demu. L>nevni red: kakor določa 14. točka organizacijskih pravil. Vabljeni vsi Člani. Odbor. Iz Litije i— Zanimiv« predavanje bo imel v četrtek 16. t. m. pod okriljem Zveze kulturnih društev kapetan g. Zika Stanojevič, sidjutant komandanta dravske divizije o tiaikanskih vojnah s posebnim ozirom na solunsko fronto in oersko bitko. Predavanje bo poživljeno s skioptičnimi slkami in se bo vršilo ob 20. v -litijskem Sokolsikem domu. i— Lepi zneski za društvene namene. V nedeljo popoldne je imela litijska Okrajna posojilnice redni letni občni zbor. ki se ga .ie udeležilo precejšnje število zadružnikov. J'o poročilu funkcijonarjev se je določi o «>rccej zneskov v koristne nsrnene: Sokol-rkemu društvu 3000 Din, gasilcem prav to-'!iko, litijski ohrtni šoli 1000 Din, Tujsko prometnemu društvu 1000 D n. domači SPD 500 Din, »Lipi« 500 Din: — sploh so zelo vpoštevali domača društva. Odbor pa je *na rlaga v %. fi. smer ln brzina vetra. 6 oblačnrmt l_JO. 7. vrsta padavin 8 padavine v mm Temperatura: prv« fe te vlite pomenijo najvišjo, druge najnižjo tempe-aturo. 7. marca LJubljana 7, 762.8, 4, 93, NNE1, megla, 5.9, dež; Ldubijana 13, 76^.3, 9.7, 81, Wl. 3, —, Maribor 7, 761.0, 5, 90, mirno, 8, 1.0 de4; Zagreb 7, 762, 7, 90, mimo 10, 0.3, dež; Beograd 7, 761.6, 7, 90, SW1, 10. 1.0, dež; Sarajevo 7, 761.9, 6, 80. mirno, 9, Skoplje 7, 763.0, 5. 90. mirno, 9, _; Split 7, 762.0, 10, 90, mimo. 10, 0.4, dež; Kumbor 7. 761.6, 10, 90, El, 1, -, -; Rab 7, 762.8, 8, 90, mimo. megla, 2.0. dež. Temperatura: Ljubljana 10, 3.5; Maribor 8 4, 5; Zagreb 11, 7; Beograd 17. 7; Sarajevo 16, 6; Skoplje 16. 3; Split 14, 9; Kumbor _, 10; Rab — 0.0. Sonce vzhaja ob 6 29. zahaja ob 17.55 Luna vzhaja ob 12.20, zahaja ob 4.31. Gospodarstvo Potek glavne skupščine Narodne banke Glavni zbor delničarjev Narodne banke se je vršil, kakor smo že kratko poročali, v nedeljo 5. t m. Prijavilo se je za zbor 285 delničarjev s 34.336 delnicami in z 2474 glasovi. Pri volitvah novih članov za upravni in nadzorni odbor pa je g-lasova-lo le 142 delničarjev s 1898 glasovi. Zbor je vodil guverner g. Igmjat B a j-1 o n i, ki je med drugim zborovaleem predstavil državnega komisarja g. Milana Do-staniča. Prvi direiktor g. dr. Milan Proti č je zatem podal pojasnitev bilance. Rezultat vsega bančnega poslovanja lani so ko. smati dohodki v znesku 132.33 mili jen a dinarjev, izdatki 108.35 milijona in čisti dobiček po odbitiku 5 % (1.20 milijona) za rezervni fond 22.78 milijona za razdelitev med delničarje in državo. Država dobi od tega 4.19 milijona, a delničarji 18.59 milijona Din. Upravna odibor je predlagaj zboru, da se razdeli med delničarje 18 milijonov po 300 Din na delnico, a ostanek se vnese v sklad Nj. Vel. kralja pri Na. rodni baniki za pospeševanje kmetijstva (0.19 miiijonaj in v sklad za divzaende (0.40 milijona j. Izplačevanje divtdende se bo pričelo 8. L m. Ko je še predsednik nadzornega odbora g. Dimitrije Živadinovič podal poročilo nadzornega odbora, v katerem se izjavlja, da je Oilo poslovanje banke najdeno v redu, in se predlaga upravnemu odboru razrešmica, se je pričela diskusija. Prvi je dobil besedo g. Iiija D j u k a n o. v i č, državni svetnik v pokoju, ki je v uvodu izjavil, da se je Narodna banka ustanovila 1. 1883. v budili razmerah in da so take razmere tudi zdaj ob 50-letnici zavoda. Vendar je zavod vedno v redu prebio. dil vse težave. Zatem je poudarjal, da u0« 450 — 455: banatska. »Oa« 460 do 465. + Novosadska blagovna borza (7. t m.) Tendenca stalna. Prometa ie bilo 28 vagonov. Pšenira: baška. okolica Sombor in okolica Novi Sad, gornjebaaka. srednjeba. ška. baška potiska in sremska 222.5o — 225: ■iornjebanatska 222 — 224 Turšcica: baška in sremska garantirana 64 _ 65; za marc, april, maj 68—70, banatska garantirana 63—64. Jermen: baški in sremski. 64/65 kg, 110—115; pomladni, 66/67 kg 117.50 do 122.50. Oves; baški in sremski 98—102. Moka; baška in banatska, »Og« in »Ogg« 355—370; >2« 335—350; >5« 315—330; >6« 290—300; »7« 195—205; »8« 80—82.50. Otrobi: baški in sremski, v jutastih vre-čah 65—67.50; banatski. v jutastih vrečah 62.50—67. Fižol: baški in sremska beli 117.50—120. + Somborska blagovna borza (7. t m.) Tendenca prijazna. Promet 38 in pel vagona. Pšenica: baška. okolica Sombor, gornje-baška. banatska potiska 224 — 226; sremska in slavonska 222.50—225; banatska 220 do 222; banat. potiska 222—224. Turšcica: baška. promptna 63—65; za marc, april, maj promptna 64 — 66; za marc, april, maj (i8 — 70; Dunav in Tisa šlep za april, maj 69 — 71. Moka: baška in banatska *0g« in ,022* 350 — 365: >2« 330 — 345; 310 do 325; »6« 285—295; »7< 172.50-177.50; »8« 75 _ po. Otrobi: baški pšenični 66 — 67.50. + Budimpeštanska terminska borza (7. t. m.) Tendenca slaba. Promet sreden. Pšenica: za marc 14.42 — 14.47, za maj 14 36 do 14.38. Rž: za maj 9.75 — 9.76. Turšcica: za maj 7.46 — 7.48, za jul j 7.88 — 7.90. Gospodarsko stanje dolenjskega kmeta Škocijan, 7. mavca. Splošna gospodarska kriza je dolenjskega kmeta podačila v pomanjkanje, da je zavladala tudi že med nekdaj premožnimi posestniki beda. Vsak posestnik, ki v znoju svojega obraza in z žuljastimi rokami obdeluje grudo, nam bo povedal, da je glavni razlag nazadovanja ogromen padec cen kmetskih pridelkov. Za svoje blago kmet ne dobi skoro ničesar, industrijske proizvode pa mora drago plačati. Na sej-movih se ponekod opaža, da so začeli kmetje med seboj zamenjavati pridelke, kar je na vsak način pametnejše, ker kmet med seboj že tako uredi kupčijo, da nima izgube. Ta nova kmetska metoda prodaje nag vrača v dobo naturalnega gospodarstva. Kako kažejo letos njive, travniki, vinogradi in drugo? Žita so vendarle dobro preži mala, o plesni in nagnit ju ni sledu ;seme je popolnoma zdravo in je upati, da tudi kasneje ne bo nastopila kaka nezgoda. Na poljih je ponekod še okrog 10 cm snega in po splošni sodbi to ne bo škodilo pridelku. Ječmen in pšenica sta se ped sneženo odejo zelo lepo razrasla; nekateri sodijo, da zato, ker je bilo zaradi lanske suše vse bolj pozno sejano in se v jeseni ni moglo razrasti. Pač pa je začelo pod snegom lepo uspevati, ker je sneg padel na gorko in otaljeno zemljo. Žitarice torej obetajo dobro letino. A vinogradi? Ker je bilo pred dvema tednoma že pravo pomladno vreme, je dosti vinogradnikov že obrezalo trte. Dolenjski pregovor namreč pravi: Trto obreži v lepem, solnčnem vremenu ob svečanovi polni luni, potem boš imel v jeseni poln sod. To se je letos izjemoma lahko opravilo. Tudi kole so dolenjski vinogradniki popravili ali postavili nove. Za vinograde je bila letošnja mila zima nadvse ugodna. Na travnike so poljedelci navozili gnoja in gnojnice. Kmetski preroki napovedujejo, da bo letos obilna košnja, ker že sedem let na voda trikrat poplavila travnikov, kar se je dogodilo to zimo; poleg tega je upati, da se bo to še nekaj krat ponovilo. Kljub poplavam je po travnikih vse polno krtin, znamenje, da je polno hro-ščevih podjedov v zemlji. Krst je napravil s svojimi rovi obilo dobrega, ker je zemljo zrahljal. Kmetje bodo imeli le to delo. da bodo krtine razgrcbli in poravnali in to bo mnogo koristilo travi, da bo lepo rasla. Še je dosti takih ljudi, ki mislijo, da je krt škodljiv za travnike; so pa v zmoti, kajti kakor kaže, bi letos bilo zelo malo košnje, če bi ga ne bilo. Večkrat se je že zgodilo, da je ob času košnje travnik imel videz požganih polj, ker so podjedi travne korenine popolnoma spod-jedli in travniški pridelek uničili. Kmetje so zelo skrčili število živine, v prvi vrsti zato, ker so lani nakosili komaj tretjino običajnega pridelka. V jeseni je skoro vsak kmet po nekaj glav živine po-klal in prodajal meso po 3 do 4 d'narje. Sedaj pa nima s čim kupiti potrebno živino, dasi bi sd jo lahko nabavil poceni, — napel zastonj. Tudi s svinjerejo je težko. Ker lani ni bilo skoro nič repe, korenja in krompirja, kmetje niso plemenili svinj. Sedaj je mnogo takih posestnikov, ki »imajo pod svojo streho niti enega rilca, drugi pa, ki imajo nekaj svinj, so zopet v stiski, ker nimajo pridelkov za rejo. Pri čebelah dosedaj ni bilo opazita, da bi bili panji uničeni; bati pa se je vendar, da bo hrana prej posla, kakor ae bo začela vsaj zasilna pa=a. Da bi čebelorejci kakor pred leti hranili čebele s sladkorjem, o tem se sploh ne da govoriti, kajti še za najpotrebnejše gospodinjske stvari ni denarja. V občini Bučki je mnogo kmetov, ki še niso poravnali lanskih davkov: tudi takih je nekaj, ki niso plačali davkov iz leta 1931 Lani ;e bilo v Bučki dvakrat okrog 80 dražb, ali le malo se jih je izvršilo, ker •i bito kupcev. Dolžniki a« plačujejo obresti, tako da je popoln zastoj povsod. Ker trgovci nimajo kmetskih odjemalcev, tudi njam prede trda. Najhujše je pa Se pred durmil Hrane ni, ker je lanska suša uničila vse poljske pridelke, posebno pa krompir, glavno hrano kmeta, ni žita za kruh. Krompirja za seme ni, kajti še ona mala količina od lani je zaradfi suše skvarjena začela v shrambah roditi gomoljčke in krompir je zgubil semenjsko vrednost Tako približno stoji dolenjski kmet. Bili so že hudi časi ia tudi sedaj je težko, pa vendar ni klonil pred nezgodami Stiska je dosegla višek in sedaj mora polagoma pojemati Razmere se morajo obrniti na boljše. Novi grobovi V Zagreba je po kratki bolezni nepričakovano umrl zdravnik g. «ir. Le« L e m e ž, asistent otroške klinike. Bil je iz ugledne slovendbisti iške rodbine sivolasega narodnega delavca g dr. Urbana Lemeža. Po greb mladega zdravnika bo danes ob 16. na zagrebškem Mirogoju. — Enako je po kratki bolezni umrL g. inž. Zdenko S k a 1 i c k y prokurist in tehnični vodtja tovarne klobukov >šešir< v Škofji v^oki, po rodi? pa iz znane novomeške družine. Pogreb bo jutri ob 15. r Novem mestu. — V Ljubljanski bolnic! je umrl policijski nadzornik g. Jakob Podreberšek. Poznala ga Je vs-j Ljubljana, a tudi on je ▼ dolgotrajni »vesti službi temeljito spoznal vse življenje našega mesta Zaradi svojih sposobnosti in lepega značaja je bil pri tovariših kakor tudi v širokem krogu prijateljev močno priljubljen. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob 16. — V Dramljah pri Cel(ju je umrl t starosti 86 let g. Gregor Raj h, posestnik in splošno dobro znani najboljši mojster za izdelovanje kozolcev v celjski okolici. Pokojnik jc bil stric g. dr. Štefana Rajha iz Celja. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Iz življenja na deželi MOSTE. V petek 10. t. m. priredi pod okriljem Z.KD (Sokolsko društvo v Mostah J v svojem domu predavanje g. dr. Frant« Misa o izredno lepi tem:: »Higiena duše*. Po predavanju sc predvajajo lepa kluturm filmi m filmski tednik. VENČESL POD POHORJEM. Na tukajšnji naredai šoli se je vršila letošnji j zimo od kr. banske uprave dovoljena gospodinjsko nad3lj<-\alna šola, ki je izobrazila 13 gojenk v kuharstvu ;n drugih, kme-t-stvu potrebnih znanostih. Ob skromnih sredstvih kmečkih deklet n s sodelovanjem domače šol?ke uprave so se dosegli prav lepi uspehi kljub raznem gmotnim ©v ram. Gojenke so zaključile svoj tečaj s prav praktično in lepo razstavo mnogoličnih izdelkov in ročnih del v okrašeni sobi I. razreda, dočim so v sobi II. razreda uprizorili lepo in šaljivo enodejanko »Čašica kave« z nekaj deklamacijami, melodrami in zbornim petjem. Udeležba občinstva je bila naravnost presenetljiva in tudi gojenke f»o dobile za svoje delo veliko priznanja v burnem aplavzu, ki je «!ed;l na koncu proslave. Čisti dobiček se je razdelil deloma javni knjižnici, deloma z* izpopolnitev odra, nekaj pe se je odstopilo revnejš m tečajnicam, aa so krile svoje stvarne izdatke. Repertoarji DRAMA Sreda. 8.: Goppa ministrica. C. Četrtek. 9.; Dame z zelenimi klobuki. Premiera. Izven. OPEBA Sreda, 8.: Baletni večer Pia fn Pino Mlakar Sreda. Četrtek, 9.: Zaprto. ★ Premiera r drami. Veseloigra »D«me * zelenimi klobuki« prikazuje življenje štirih starih gospodičen in profesorja Hyacinta. Predigra, prvo in tretje dejanje se vrši na stanovanju teh gospodičen, dočim se vrši drueo v šolski sobi, kjer poučaje profesor Hvacint. Že na meji. kjer grozi pozabljen;e, reši najmlajšo sestro Marijo njena sestrič-na in jo na zabaven in ljubezniv način privede nazaj k njeni mladostni ljubezni profesorju Hvacintu. Štiri sestre kreirajo Ni-blocka, Juvanova, Medvedova in Mira Danilova, sestrično Arletto Vida Juvanova. profesorja Hyacinta Železn k, hišnega lastnika Jerman, njegovega sina Jecqa Jan. šolskega 9lugo Sancin, dekana Lipah. Priglasi za novo razpisani poletni abonma z izredno ugodnimi cenami in obroki se sprejemajo v blagajni gledališke uprave v dramskem gledališču dnevno od 9. do 13. io od 15. do 17. Vhod iz Gradišča. MARIBORSKO GLEDALIŠČE ZaFeirfc ob 20. Sreda. 8.: Zaprto. Četrtek, 9.: Faust A. Gonnodovo opero »Fanst«. ki je ob teto- šni ponovitvi dosegla popoln uspeh, ponovijo jutri v znani zasedbi. Naslednja dramska premera bo v soboto. Uprizorili bodo tragedijo francoskega pisatelja Paula Ravnala »Grob neznanega vojaka«, ki je dosegla evropsko slavo. To delo, ki je z velikimi uspehi obšlo tudi vse velike j igosiovenske odre-, ima vse karakteristične znake klasične tragedije ter sodi o njem tudi najostrejša kritika, da je najboljša vojiTo je vendar čisto jaano, oa s£ ItoCeni' končati itvžjenje! Zame ni vr» »panja,« »Neumnost! Imej pntopi^etrje ki počakaj. Sedaj je steer siatoo, zek> stefeo. a ima. roo vendar petletko to po petih letih bo vm dobro. Počakaj to se boš prepričal.« xNe, ne, ne morem čakati, če hočem po, gafcatl, da se pettetka zaključi, tedaj ne bo ▼ tej reki ndbene več, da bi v nji lahko obrnili.« Iz življenja in Novi ameriški predsednik Roosevelt (z naočniki) se pelje s starim predsednikom Hoovrom na vvashintonski Kapitol, da prevzame od njega državne posle Elektrika proti padavici Indirektno zdravljenje živčnih središč I>ya zdravnika, dr. Roman Groth in dT. Boris Jegorov sta s pomočjo diatermije, t. j. visoko frekvenčnih tokov, ki prodirajo v organe in jih segrevajo, dosegla v več nego 40 primerih popolno odpravo epL leptičnih napadov. Elektrode polagata na obe strani vratu v okolišu zgornjih sim-patskih živčnih vozlov na vratu. Toki imajo moč pol do enega ampera, postopek pa se vrši dvajset do trideset sej po pol ure. Novo pri tem zdravljenju je to, da se vplivanje po toku ne vrši direktno na obolele organe, temveč na posamezna žrivčna središča, ki oskrbujejo te organe. Na ta način sta dosegla izredne uspehe tudi pri obolenjih želodca in angini pectoris ter pričakujeta istih uspehov še za druge or_ gansike bol ezmi. Džehol Dežela, ki so jo Japonci iztrgali Kitajski Dežela Džehoi je tvorba novejšega datuma, kajti šele 1. 1927. jo je nanikingšika vlada osnovala kot eno izmed obeh krajin, v katero je bila razdelila notranjo Mongolijo. Zapadna pokrajina se imenuje šar-har, vzhodna Džehol. Med tem vzhodnim delom MongoMje in Mandžurijo obstoje stare vezi in k čang_ suliangovi mandžurski »vladi severovzhoda« je prej Džehol tudi pripadal. Cang-suliang si je oblast nad tem delom Kitajske pridobil kot prvorojenec znamenitega maršala čangtsolina in nihče ni džehol-skih Mongolov vprašal, da-li jim je ta novi vladar všeč. Všeč jim pa ni bil in se tudi nikoli niso čutil posebne prjatelje Kitajcev. Zato ni nič čudnega, če smo o priliki zadnjih bojev med Kitajci in Japonci čitali, da so prehajali mongolski (džehol-ski) najemniki kitajske vojske na japonsko mandžursko stran in da so je končno ves kitajski odpoi zlomil ob izdajstvu vo_ ja.škega poveljnika važne obrambne točke čifeng, ki je džeholski Mongolec. Sam kitajski vojaški guverner Džehola, general Tangdžulin, je bil zelo nezanesljiva oseba. še lanskega februarja je šel skupaj z mandžurskimi voditelji, ko so proglasili >neodvisno« Mandžurijo, pozneje je sicer često delal tako, kakor sta želela od njega nankingška vlada in maršal Cangsu-liang in je po&iijal preko meje tisoče pro_ stovodjcev in i regularnih vojakov, ki so delali Mandžukuju (mandžurski državi) in Japoncem velike preglavice, obenem pa ni preklical v a žalske prisege, ki jo je bdi dal mandžuraki vladi. Isto tako nejasne kakor zadržanje domačinov so bile džeholsike meje, zlasti napram Mandžurija, zato ni čudno, da je moralo priti v tam pogledu prej ali slej do sporov- ki 90 jih Japonci končali z energično gesto tako, da so ves Džehol kratkomalo zasedili za Mandžurijo, to se pravi zase. Džehol je zelo gorata dežefta, zato »o Kitajci upali, da jo bodo napram napadalcem branili lahko dalj časa, nego so jo mogli v resnici. Rek je malo, a zemlja je vendarle precej rodovitna. Mongoli so ve_ činoma nomadi in pastirji, Kitajci pa so se bili ustalili kot poljedelci. V deželi prevladuje živinoreja in le vzhodni Džehol je obdelan. Tu pridelujejo zlasti mak (opij!) in maršal čangssiuiMang je imel od njega velikanske dobičke, zato je razumljivo, da te pokrajine ni hotel kar tako prepustiti Japoncem. Prebivalstvo Džehola cenijo na štiri in pol milijona duš. Zbiralka polarnih rastlin Žena kanadskega poslanca Georga Bla-cka h Yukooa si je izbrala originalen poklic raziskovalke polarne flore. Živela je dolgo vrsto let v arktičnih deželah m je bila prva ženska, ki je 1. 1898. prekoračila Chilkootov prelaz. Danes živi pozimi v Ottawi, poleti pa v Yukonu. O svojih polarnih raziskovanjih ima celo kopo gradiva. Nekoč je odkrila na tri m dolgi in 4 m široki lisi remije celih petdeset rastlinskih vrst. Njena zbirka polarne flore obsega danes 450 raznovrstnih polarnih rastlin, ki pa še davno niso vse. lcajti v polarnih deželah uspeva kakšnih 3000 primerkov arktične flore. Najs vo je vrstne jša polarna rast-l:m je tista, ki jo je ga. Blackov« krstila aa polarni mak. z latinskim imenom Splach-num luteum. Ta rastlina je nekakšna vrst* mahu z drobcenimi rumenimi cvetovi in ima dolg oranžni pecelj. Dežnik na glavi V Parizu so si izmiislŽM pokrivata — ki se ne bo obneslo. Gre za klobuk, ki J® obenem dežnik V dežju pritisneš na poseben gumb na klobuku in krajci se na vse strani razširijo za 25 cm Klobuk se s tem spremeni v dežnik. Devetdesetletnik se }e oženi! V Gradcu se je nedavno oženil 91 letni bivši vojaški računski ofioal Edvard Kne-ževič z žensiko, ki je lani obvdovela in mu je celih trideset let vodila gospodinjstvo. Kneževič je veteran maršala Radeckega. Dve krasni dogl V Berlinu so Imeli nedavno razstavo z geslom »Dama in pes«. Prvo nagrado je prejela deklica z dvema krasnima dogama Kitajsko ozemlje, ki si ga lastijo Japonci »Kaj ste naročili, gospod?« »Naročil sem, Martinovo gos, ampak zrtkj že t«ko dolgo čakam nanjo, da bo najboljše, če mi prinesete jagodet« sveta Smučarske tekme v Holmenkollnn Stari ln novi predsednik Amerike Ladje sodaste oblike Londonski »Daily Erprcos« poroča • novem angleškem izumu za gradnjo ladij. Izum bo baje postavil na glavo vso sedanjo gradtteljsko prakso. Srednji del tadij bo imel soda sto obliko. S tem se bo povečala nosilnost ladij za eno četrtino, gradbeni stroški pa bodo za 30 odst. manjši kakor doslej. PorabHo ae bo vrhu tega mnogo manj premoga kakor pri sedanjem ladijskem tipu. Avtor izuma j« tnženjer Joseph Lshervrood. Iznajdbo proučujejo zdaj v angleškem državnem laboratoriju za fiziko. Analiza vitamina C Gottinški privatni docent za organsko kemijo dT. Fritz Michel je napravil važno odkritje: posrečilo se mu je objasniti kemično sestavo a nt iskorb u tnega vitamina C. Vitamin C je po tem takem prvi med vitamini, o katerih imamo popolnoma jasno kemično formulacijo. Stvar je tembolj razveseljiva, ker so na tem odkritju delali zadnje čase sloviti k«mi3ci mnogih držav. Vitamin C se je posrečilo pridobiti v popolni čistosti šele pred dvema letoma Norvežanu prof. Ruehnu iz 15.000 oranž. Ruegh je bil dijak profesorja Windaua, ki je bil za svoje delo v kemien stroki odlikovan z Nobelovo nagrado. Norvežani so obhajali v nedeljo 5. marca znamenito športno obletnico, 50-letnico prve smučarske tekme v Holmenkollnu. Tu se vrše vsako leto športno svečanosti Norvežanov, ki se jih je letos udeležilo nad 50.000 gledalcev. Nazvoč je bil tudi norveški kralj (na sliki levo) Ognjišče sedanjih bojev med Japonci in Kitajci leži v pokrajini Džeholu med Mandžurijo in Velikim zidom, označenim na zemljevidu s francoskim imenom »Grande MuruiHe« Sto milijonov lir za jetnišnico Rimska jetnišnica »Regina Coeli« je v vsakem pogledu zastarela. Pišejo, da jo bodo letos konec leta podrli, ker stoji izven regulacijskega načrta novega Rima. Predvidena je nova jetnišnica, ki pa bo treba zanjo žrtvovati nad sto milijonov lir. Zgradili jo bodo predvidoma na kraju, kjer je ftala nekoč utrdba Boccea. Zanimivo je pri tem vedeti, da bodo oelice za s."motni zapor močnejše kakor doslej. V načrtu stoji, da mora biti v novi jetnišnici več nego pol celic za kaznjence te vrste. Arhitekt ima poleg tega nalogo, dati novi stavb; lice. ki ne bo prav z ničemur spominja1© na kaznilnico. Pri lenivostf črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke odpravi naravna »Franz Josefova« gren-čica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Frana Josefova« voda iz borno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenoica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kako nastajajo vojne Zakaj se bojujeta Peru in Kolumbija Hindenburg voli Predsednik nemške republike pri nedeljskih državnozborskih volitvah Neprestanim oboroženim konfliktom med južnoameriškimi državami ne pripisujemo v Evropi sicer nobenega pomena vendar pa je videti, da je sedanje razpelo, ženje tam spodaj malo bolj resno nego običajno in da bo utegnilo imeti še nedo-gledne posledice za vso južnoameriško celino in kolikor toliko za ostali svet. Vojna med Bolivijo in Paragvajem še ni končana, Peru in Kolumbija se bijeta že po vseh pravillih, vse kaže, da bo posegel v ta spor še Ecuador, Brazilija pa je tudi že zagrozila, da bo znala svojo — nevtraL nost očuvati z .. orožjem Zanimivo je ozadje perujsiko - kolumbijskega spora, ker nam kaže z vso jasnostjo, kakšna so ozadij a večnih nemirov v Južni Ameriki L. 1922 sta obe državi sklenili dogovor, po katerem je Peru odstopil Kolumbiji neko ozemlje, da bi ta dobila direkten do. hod do reke Amaconke. Perujski parlament je še 1. 1928. ta dogovor priznal po vseh pravilih, vendar so Perujci pozneje očitali svojemu bivšemu državnemu predsedniku Legnaji, ki je umrl v ječi, da je odstopil to ozemlje Kolumbijcem za visoko podkupnino. Ta očitek je iz trte zvit in ga je mogoče razumeti le po čudnem zna. čaju Južnih Američanov. L. 1929. je prišel v Kolumbijsko prestolnico Bogoto neki Perujec po imenu Ordo-nea in je zahteval, naj vlada za 80.000 pe-zov (približno 80.000 dolarjev) odkupi nje. govo posestvo v dežela, ki jo je njegova država odstopila Kolumbiji. Ta vsota je za kohimbijske razmere neznanska, zato je vlada Ordonezovo ponudbo gladko odklonila. čez nekaj mesecev pa se je pojavil prt kolumbijskem poslaniku v Peruju Ondonezov sin in mu je velel, da bodo nastopile za Kolumbijo hude posledice, če ta od njegovega očeta ne odkupi posest, va. Ta poskus izsiljevanja je poslanik kvi-thral s tem, da je dal Ordonezovega sina vreči Skozi vrata. Lanskega septembra pa je vdrlo pod vodstvom mladega Ordoneza 300 težko oboroženih mož v mesto Letici-jo v ozemlju, tel ga je Peru odstopil Ko-lumMJi, zasedlo vse javne urade in prevzelo v Imenu Peruja javno upravo. Peru je sicer izjavil, da nima s to avanturo ni« skupnega, a vendar je kmalu potem začel pošiljati svoje vojaštvo v to ozemflje in ga zasedel po vseh pravilih. To je prišlo za Koflumbijo tako nepričakovano, da ni mogla svorje lasti! ndti braniti. Sicer pa traja pri tamošnjih daljavah, redki naseljenosti ta slabih prometnth zvezah mesece ta mesece, preden more država. motofEzi-rati kakSoo posmemfcnejSo vojaško moč to jo odposlatl na bo^Sče. Tako so se spo_ padi med Perurjd in Kolumbije! začel šele v zaetajam času. ___ V vojnah med južnoameriškimi di Sajasti se bojujejo na obeh straneh sicer le »armade« po nekoliko tisoč mož in iagu-be niso nikoli bogve kako pomembne, vendar pa aadržudejo neprestani nemiri vsako pametno delo in vsak napredek, izredna naravna bogastva teh dežel se ne morejo dvigati v takšni meri, da bi imele te de. žele in ves ostali svet vso možno korist od njh. Kolumbija se je pritožila zaradi perujskega postopanja pri Društvu narodov, ki jo šteje kakor perujsko državo za tvojo članico. Peru pa po vsej priliki ne da mnogo na kakšno posredovanje, kajti na sejo, ki jo je bil sklical v ta namen svet Društva narodov, ni poslal niti svojega za. stopnika. Predsednik Sveta je tedaj izjavil, da je Peru s tem ravnanjem prevzel nase težko odgovornost — a tašne ugotovitve, kakor znano, praktično nič ne zr.le-žejo. - Spomin ga je zapusti! V maržarskem mestcen Bekes-zaba se je zgodil nenavaden primer otemnitve spomina. Crnovojnik Nikolaj Duibo je b;! 1. 1916. ranjen na bojišču v glavo m je prišel v rusko jetništvo. Tam je popolnoma ozdravel, sfmo spomin ga je popolnona zapustil. Njegovo življenje se ye začelo » e-kako iznova. Leta ki leta niso mogli ugotoviti, kdo je in kje se je rodil. Naposled je prišel v neko taborišče, kjer ga je spo-isnal vojaški tovariš. Ta je povedal, kdo in odkod je in na podlagi njegovih repov od i so ga poslali v domovinsko občino. Roditelja sta domov vmivšoga se sine takoj spoznala, sin pa šel mimo očeta in matere kot neznanec. Zdaj si zdravniki prizadevajo, da bi nesrečniku vrnili ali vsaj osve-£i!i spomin, dvomijo pa, da jiim bo rtver uspela. Ločitev cerkve od države Po revoluciji so v Španiji izvedli lpčltev cerkve od države. Ker je s tem cerkev Izgubila svoje dohodke, se »daj zbirajo prispevki za vzdrževanje poslopij s kolektaml pred vhodom v cerkveni hram > JUTRO« št. 57 . 7 ■ Sreča, g. m 1933 k o 1 s t v o Vzorno deio Sokola matice v Mariboru Zaradi pomanjkanja prostora malo zakasnelo poročamo o lepo uspelem občnem zboru največjega mari'morskega sokolske. ga društva, Sokola-rnatice, ki se je vršil predzadnjo nedeljo ob zelo dobri udeležbi v mali dvorani Narodnega doma pod vodstvom staroste dr. Boštjančiča. Br. starosta se je najprej spominjal 100-letnice Tyrševega rojstva, dalje proslave društve. ne 25ietnice in drugih pomembnih dogodkov. Važno je za društvo vprašanje letnega telovadišča, ki pa bo gotovo kmalu ugodno rešeno. Naposleo se je dotaknil tudi znanega napada kat. škofov na Sokol-stvo, ga primerno obsodil ter poročal, da je društvo protestiralo pri Savezu in pred. sedniku vlade. Takoj nato je bila prečrtana poslanica Saveza za glavno skupščino in potem tudi pastirsko pismo katoliških škofov v ceioU. ki je vzbudilo pri navzočih članih razumljiv enodušen odpor. Porodila tajnika br. Erhartiča, podnačelni-ka br. Hvalenca, blagajnika br. Kovara, prosvctarja br. dr. Kovaoiča ter vseh oeta. mi društvenih poročevalcev so bila zanimiva ter so krepak dokaz, da matično sokol-stvo v Mariboru prav živahne, deluje. Saj ima v svojih vrstah 944 članov in članic. 155 naraščaja ter 332 dece in je vkljub osnovanju še treh društev v mestu in nekaterih društev in čet v okolici pri istem Številu kakor poprej. O delavnosti pa priča nafbeli dejstvo, da je telovadilo redno 634 oseb. med njimi 75 članov, 72 članic, 105 moškega in 50 ženskega naraščaja ter 126 moške in 206 ženske dec? v skupno 14 oddelkih. Vse to delo je izvršil požrtvovalni prednjaški zbor 26 članov. Ker društvo nima svojega krava, je navezano na 3 šolske telovadnice, da se vse delo lahko opravi nemoteno. Poleti je pa vse osredotočeno na premajhnem letnem telovadišču. Poleg telovadbe se goli v društvu tudi plavanje in smučarstvo v posebnih odsekih. Tesno vzgojno delo je prišlo do izraza največ na raznih javnih telovadnih nasto_ pih, tekmah itd. Povsod je bil uspeh prav dober, zlasti pa pri lahkoatletskih tek-mah mariborske župe. V Prago je iz Maribora pohitelo na vsesokolskS žlet vzgled-no število 52 članov in 18 članic in je baš Maribor postavil vse zvezne vrste za tek. -no v odbojki za slovansko prvenstvo. Pri jesenskih zveznih tekmah v Beogradu od-r.osno Novem Sadu je društvo doseglo prvo mesto v igrah članov, članic ir. moškega naraščaja dm-go pa pri ženskem naraščaju Iz poročila prosvetarja povzemamo, da je prosvetni odbor izvršil svojo dolžnost in skrbel za primerna predavanja, nagovore, interne zabave za naraščaj in deoo ter se je tudi s pridom brigal za sokoiski tisk. Vršil se je tudi upravni te. čaj. ki ga je obiskovalo 57 udeležnikov. V denarnem oziru se opaža, da prireditve zadnji čas zaradi prevelikih obdavčenj ni-so preveč prinesne. Vendar je že 594 tisočakov zbranih za bodoči Sakolski dom. Uspešno se je udejstvoval tudi lutkovni od-Ffk. fcf -le igral 22 iger s povprečnim obi_ s"-;ora j45 oseb. Vodi ga br. Ipavec. Glavna skupščina je odobrila vsa poro-."-"a ter poverili aadaljnje vodstvo društva p-večini stari xpravi, katere glavni predstavniki so: starosta dr. Boštjančič, pod-sfarcrsta Bureš. tajnika Kralj in inž. Vi. načelnik Apih. podnačelnika čelhar in Vrunč, načelnica Mara živiceva, podna, čelnici Makučeva in Mihaličeva, prosvetar prof. Medic. Iz vseh poročil izhaja, da vrši mariborski Sokol-matica svojo nalogo kot vodilno društvo mariborske župe zgledno m dobro. Z jakim svojem delom izžareva tudi vsem ostalim društvom jačino svoje v?.1 je in dovaja celemu ustroju ob severni meji ono živahnost, ki je potrebna in ki Jo naša najsevernejša župa tudi pokazuje vf&no in povsod. Naprej! G°dbeni ok Sokola L v letu 1982. Na letnem zboru tega odseka taborskega Sokola smo čuli, da ima danes pihalno godbo, Id šteje 42 stalnih članov, dalje obstoji še veliki orkester 30 bratov, salonski orke. ster 12 in plesni orkester 12 bratov. Veliki orkester se ie ustanovil šele v septembru T 032 ter je" nastopil samo na društve. ni 251etnici, medtem ko so bili pihalna gocSba in ostali oddelki zaposleni zadovo. liivo vse leto, zlasti poleti. Pihalna godba se je udeležila z 38 člam! IX. vsesokol-skcjr^ tfeta v Pragi ter je pokazala zna- i o Sreda. 8. marca. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — 18: Angleška glasba na ploščah. — 18.30: Vrbova šibica. — 19: Ruščina — 19.30: Plošče. — 20: Večer dr Beniamina Ipavca. — 21.15: Prenos iz Zvezde. — 22.15: Čas. poročila. četrtek. 9. marca. UUP JANA 12.15: Radio - kvartet. — 12 45: nevne vesti. — 13: Čas, radio-kvar-•za. — 17.30: Salonski kvintet. — •vin. Italijanščina. — 19: Korist rastlinstva. — 19.:»: Po industrijskih krajih severne Češke. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Čas. poročila, salonski kvintet. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 1«: Plesna glasba. _ 19: Lahka godba. — 20: Prenos iz Zagreba. — Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Operetne arije. — 17: Orkester balalajk. — 20: Koncert solistov, — 22.10: Plesna glasba. — PRAGA 19.40: Koncert iz Moravske Ostrave. — 20.30: Prenos iz Brra. — 22.15: Godba za ples. — BRNO 19.35: Godba na kromatično harmoniko. _ 20.30: Dramski večer. — 22.15: Plesna glasba. — VARŠAVA 17: Beethovnova glasba. — 20^ Ukrajinski zborovski koncert — 20.55: Lahka glasba. _ 23: Godba 7Z pi^ _ DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 15.35: Brahmsovi solokvarteti. — 17: Nev\-yor5ki filharmoniki na ploščah. — 20 05: Orkestralen koncert iz Monakovega. -22.10: Barska mizika. - BERLIN 20.20: Plesni večer. — 22.20: Mešan program. — 24: Petrarkovi soneti. - KONIGSBERG 19: Pesmi. - 20.10: Slušna igra. — 21.10: Plošče. - MOHLACKER 19.35: Orkester mandolin — 20: Stari plesi in koračnice. — 2130: Mozartova glasba. - BUDIMPEŠTA 18 45: Klavirski koncert. — 19.45: »Kono-lan«. — 21.45: Lahka godba orkestra. — 23.15: Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: Sunfeeiičen koreeTt ten napredek. O notranjem deli najbolje svedoči, da je bilo v odseku skupno 167 vaj raznih oddelkov s celoletnim skupnim obiskom 4033 oseb in znaša povprečni obisk na eno vajo pri pihalni godbi 33, pri velikem orkestru 30, salonskem orkestru 8 in pri jazzorkestru 7. Poleg tega se je gojil tudi godalni kvartet teT je odsek tudi dostavljal vsakokratnim lutkovnim predstavam svoj orkester >Ajax okoli 20 težko atletov vseh kategorij, med njimi znani ljubljanski atleti Tičar, Stare in drugi. Želimo, da bi nastopili tudi atleti Vičani, ker je med njimi gotovo nekaj dobrih močnih fantov. SK Ilirija prireja ciklus svojih propagandnih težko atletskih nastopov, da vzbudi smisel tudi za to panogo športa, ki se je v zadnjem času po vsem športnem svetu zelo okrepila in pridobiva vedno več navdušenih pristašev. Vstopnice za ta večer se bodo dobile po običajnih cenah od petka dalje v Sokolskem domu na Viču in pri g. Jeiočniku v Rožni dolrri. Ker je to prvi nastop težkoatletov Ilirije na Viču, se pričakuje polnoštevilna udeležba. Službene objave LHP. Danes ob 18.30 v damskem salonu kavarne Emone seja upravnega odbora. Na dnevnem redu je referat delegatov o glavni skupščini .THS ii» žrebanje pomladnih prvenstvenih tekem. ASK Pnmorje (nogometna sekcija). Danes od 15.30 strogo obezen trening za prvo skupino. ASK Primorje, lahkoatlstska sekcija. Danes ob 15 30 redni crosscountry trening. Grad, Oigrin, Srflkar, Fric, Alefks, Hansi, brez izjeme točni z opremo na igrišču. SK Svoboda — Ljubljana. Izredni občni zbor kluba bo v petek 10. t. m. ob 19. v klubskih prostorih v Delavski zbornici. Ker se bo razpravljalo o izredno važnem vprašanju, je dolžnost vseh članov, da se občnega zbora točno udeleže. ŽSK Hermes. Seja centralnega odbora odbora jutri v četrtek ob 20 pri Beliču. Vei odborniki sigurno. Konkurs za izradu skice i ornamenta srečaka Državne klasne lutrije. Državna klasna lutrija na osnovi odluke svoga upravnog odbora od 3. marta t. g. ovim raspisuje konkurz za izradu skice i ornamenta za srečke nastupajučeg 27. kola. Rok za podnošenje skica je 10. april 1933. god. Primi j ene skice pregiedače 1 eeniče Upravni odbor Državne klasne lutrije uz dodeljivanje nagrada i to: L nagrada Din 5000.— n. nagrada Din 3000.— m. nagrada Din 2000.— Uslovt se mogu videti svakog radnog dana od 8—12 časova pre podne u admini-strativnom odeljenju Drž. klasne lutrije. Iz kancete.ri.je Državne klasne lutrije KLBr. 3415 od 6. marta 1933. god. u Beogradu. 3719 Nova koža v 3 dneh! SQ JEDCI, RAZŠIRJENE ZNOJNICE, ČRNE PIKE IZGINEJO S POMOČJO TEGA NOVEGA ENOSTAVNEGA SREDSTVA. Uporabljajte sedaj to novo fevanredno odkritje. In, ko ie boste gledali v rrcalu, bodete vzklinili: »Čudo!« Vaii tojedci bodo izginili. Dobili bodete novo, svetlo, baržunasto kožo ta krasno polt. Po 7 letih razizkavanja in eksperimentov iznašli so učenjaki kremo Tokalon, hrano za kožo (bele barve) ne mastno. Ona vsebuje preparirano svežo tolčeno smetano in olivno olje kombinirano z dodatki, ki krepe in napno kožo in ji dajo belo barvo. Prodira takoj v kožo ter razkraja nečistosti na dnu znoinic. vsled česar črne pike hitro izginejo. R .idra-žene kožne žleze se hitro umirijo, a razširjene znojnice se skrčijo; tudi najtemnejša in najodpornejša koža postane bela, nežna in mladostno sveža. Ona daje koži nov čar in novo dražest ter svetlo in belo polt, katere na drug način ne morete dobiti — a tako. samo t 3 dneh. Vaše zdravje, življenjska sreča, velike denarne žrtve zavise od kvalitete. — Zahtevajte same »OLLA«! Vaše zaupanje zasluži samo blago, čigar Kvaliteta je preizkušena in ki je že de-cenije poznano po vsem svetu. Specijelni enteJ oblek, ažuriranje, predtisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela štrukel. Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 79 Čitajte tedensko revijo •ŽIVLJENJE IN SVET« Javljamo vsem, ki ste ga poznali in ste mu stali blizu, da nas je naš MU©p. Le o Lciibcž ASISTENT OTROŠKE KLINIKE V ZAGREBU dne 6. marca t. 1. na večer po težki in kratki bolezni nenadoma in nepričakovano os ta vil. Umolknil je in ▼ sredo, dne 8. marca t. L popoldne ob 4. uri ga v Zagrebu pospremimo iz mrtvašnice na Mirogoju na njivo, kjer bo sanjal svoje večne sanje. Zagreb-Slovenska Bistrica-LJubljana, dne 7. marca 1933. DR. MTLADA BENESOVA-LEMEŽ; žena, HOSI in ZDENKO, sinova; DR. URBAN in LEOPOLDINA LEMEŽ, starši; DR. MILAN LEMEZ, brat. 3717 -> .^r' » * -' v -_-■.» . Meetnd pogrebni tarod 0W!!ivs Ljnbija-n* V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nam je naš srčnoljubljeni soprog, oče, sin, brat in nečak, gospod ing. ZDENKO SKALiCKY dne 7. marca po kratkem, mukapolnem trpljenju, previden s svetotajstvi mirno preminil Zemski ostanki se prepeljejo iz Ljubljane v kapelico na pokopališču Šmihel pri Novem mestu, kjer se vrši dne 9. t_ m. ob S. uri popoldne pogreb. Novo mesto-Ljubljana-Skofja Loka, dne 7. marca 1933. OLGA SKALICKY, mati; LIZIKA SKALICKY, soproga; ZDENKA, hčerka; DR. BOGO SKALICKY, brat; LJUDMILA SKALICK1, sestra in ostalo sorodstvo. 3/22-a .v: ••;•• ' , . V": • / -/"•i.-.. I bloku hiš nebotičnika se oddajo: LOKALI STANOVANJA PISARNE samska stanovanja 3 sob s pritiklinami, poedine sobe ali več skupaj, z eno ali več sobami Po znižani ceni. Pojasnila: Gledališka ul. 8-m^ soba St. 2 Po znižani ceni! Zakupodaja travnika »Mesarica« ob Ljubljanici nasproti mestnega kopališča; njive ob Veliki Čolnarski ulici; njive za Trnovsko cerkvijo in na Cesti na Loko 26; travnikov v mestnem logu šupe in kozolca za Trnovsko cerkvijo se izvrši potom javne dražbe za dobo treh let ▼ nedeljo 12. marca t. L ob 2. uri (14.) popoldne. Interesenti se zbero pri mostu koncem Opekarske ceste. 3716 Kurja očesa kurjMB oieeom »C9»v4n« je DUM rrj«b aH oarsmoet ts Wor nioi- in ff»m«r« skladiWa Ouvijte m ponarediti 16 M. Hrnjak lekarnar — Sisak I Čl&ne bivših likvidiranih in v likvidacij na-hajajočih se pomožnih blagajn (Vzajemna pomoč, Eksportna zadruga, Maribor itd.) sprejema pod izredno ugodnimi pogoji in proti skrajno nizkim dajatvam Sociialno-zavarovalno društvo »IIUMANITAS« rep;, pomožna blagajna, LJUBLJANA, Novi trg 5. 3718 PIŠITE SE DANES PO PROSPEKT! "I" Občina Ljafcijaoa Mestm pogretru n-mi V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod policijski nadzornik danes, dne 7. t. m. ob 14. uri, po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v četrtek, dne 9. marca 1933 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. marca 1933. 3721-a Globoko žalujoča soproga, otroci in esiaii. sorodniki. W. MECKAUER: 9 Hana mee poti Roman. »'Nočem vas mučiti. Samo nekaj bi še rad vedel. Videti je, da ste navezani na poklic m da si sami služite denar. Zakaj vas vaš prejšnji mož ne vzdržuje, ko je bil zakon ločen po njegovi krivdi?« Dokaj časa je trajalo, preden je odgovorila. Njene ustnice so bile blede, itn glas ji je drhtel. »Ntikoli ni prebolel tega, da sem šla od njega. Zapil se je, in njegovo življenje je šlo čedalje bolj navzdol. Najprej s tisto prijateljico izza mladih let, potem pa z drugimi. Oh, hudoben, nasilen, večno piian favn je postal! Izgubil je vse. kar mu je oče zapustil. Sodišče ga je obsodbo, a kako naj plača, ko nima ničesar več! Nekajkrat sem ga še srečaia, čisto izgubljen je bil videti. Prisiliti me je hotel, da bi se vrnila k njemu. Celo tepel me je. Tedaj sem podrla vse mostove in spet sprejela svoje dekliško ime, da vsaj ne bi vedel, kje živim.« »Kako je bilo ime vašemu prejšnjemu možu?« »Oton Wendler.« »Ali je v Berlinu?« »Dolgo je živel v tem mestu. Ko sem dobila vnetje slepiča, sem morala zapustiti službo m odpovedati sobo, kij sem jo imela. Od tistih dob sem ga izgubiila izpred oči.« »Ali se ni obrnil do vaše sestre?« »Tega se ne upa. Svak mu je enkrat za vselej pokazal vrata. Liza mu tudi ne bi bila povedala, kje sem.« »Tak človek je vendarle strahopetec!« »Ne strahopetec ni. A sram ga ie. Popolnoma demoraliziran je in se ne upa več stopiti spodobnim ljudem pred oči. Ko sem ga zadnji- krat videla, /e imel dote, ogoljein pfetšč in klobuk potisnjen na ofcraz; kdor ga je videl, ga je moral imeti za potepuha.« »Seveda,« je dodala, kakor da bi hotela ublažiti pomen svojih besed, »morda ga opravičuje vojna. Kot mlad dobrovoljec je odrinil na bojišče, kjer je potem toliko doživel in pretrpel!« Umolknila je. Pravkar so bidi vstopili novi gostje. Dr. Schroter je zamišljen sedel na svojem stolu iin opazoval lepo ženo, k mu je bila dovolila globok pogled v svojo usodo. Mlada je še bila, nekako sredi dvajsetih let, in vendar je bila izkusila že toliko gorja. V teh lenih, ko se druge žene posvečajo domačemu delu in uživajo dobroto varnega zavetja, je morala stati na svojih lastnih nogah m si sama služiti kruh. Da, dandanašnji ie bilo mnogo takih pogumnih mladih žena! Njegov pogled je zajel vso njeno vitko postavo, njene rdeč-kastorjave, kodraste lase, ki so se valovito ulegali po tilniku, njen ozki obraz s krepkim, odločnim podbradkom in njene nežne bele roke. A zdajci se je Hana zdrznila in pretrgala molk: »Poglejte, tamle je vaš slikar Sevarin!« In res je bil med družbo, ki je bila pravkar sedla nedaleč od njiju, tudi Sevarin. Ko je začul svoje iime, je vzdignili glavo in vzradoščen planil pokoncu, spoznavši dr. Schroterja in njegovo spremljevalko. Z iskreno radostjo jima je podal roke. »Pozdravljena, pozdravljena!« je vzkliknil. »Ali sta prespala vso reč in sta spet dobre volje?« Prisede! je k njuni mizi, ne da bi počakal vabila. »Vso zadevo sem potem še enkrat premislil,« je dejal. »Po vsem, kar ste mi povedali o svojem plesalcu, bi utegnil biti samo dolgi Koster. Ali. čeprav ga poznam šele malo časa, si vendar težko mislim, da bi mogel biti ta dobri dečko tat.« Dr. Schroter je vzel kozarec, ki je stal prazen na mizi, in nalil prijatelju sauternca. »Oafte, popfllte z nama ta kozarec na uspeh svojega novega dela »Kitajski menih'. Nedavno tega sem skrivaj pogledal v vaše prepovedano svetišče in sem kar ostrmel. Vaše delo ima silo izraza, ki me spominja starih mojstrov, če se vaš sodobni duh ne upira taki primeri. A po pravici vam rečem: vaša umetnost leti proti najvišjemu vrhuncu.« »To me veseli, dragi Schroter! Saj veste, da sem vašo sodbo zmerom cenil in spoštoval. Odkar ste bili v Rimu, ste postali izvrsten poznavalec umetnosti. Bog vas živi!« In vsi trije kozarci so veselo zazveneli drug ob drugega. Sevarinovi tovariši so se jeli ozirati, kie je ostal prijatelj. Med njimi je bilo nekaj mladih dam, ki so bile snoči na veselici. Tudi obraz Elze Vollscheidtove se je pokazal, ki je bila Mani čudno zoprna. Saj je bilo jasno, da se je morala zelo prestrašiti, ko ie mahoma pogrešila prstan, a način, kako je brez ozira na hišnega gospodarja poklicala policijo, je bil vendarle nezaslišan. Hana je morala z dr. Schroterjem vred prisesti k veselemu omizju umetnikov, in dasi je na tihem obžalovala, da so ji spet tuji ljudje pokvarili sestanek, je vendar pokazala prijazen obraz m se jela udeleževati obče zabave. Zdelo se ji je, da tudi dr. Schoter ni zelo vesel presenečenja, a z gotovostjo se ni mogla zanesti na svoj dojem. Vsi so jo izpraševali, kako je bilo snoči na stražnici, jn ko je še iskala odgovora, je zdajci videla, da je Elsa Vollscheidtova, ki ji je sedela nasproti, izvlekla žepno knjižico in si jela nekaj zapisovati. Nekam začudeno in ošabno jo je pogledala: »Pa ne, da bi si zapisovali moj odgovor?« je vprašala. Gospodična Vollscheidtova se je zasmejala: »Ali ne veste, da sem novinarka? Baš zdaj pripravljam interview s slikarjem Se-varinom, in zgodba o prstanu mi je dobro došla zabela.« »Za kateri list pa pišete?« je vprašal eden izmed navzočnih. Cene malem oglasom Zenitve tn dopisovanja, vstsk-a beseda Dm tet trikratna pri- tmjbma ca Ufro ell u* dajanj t naslova Din S.—, Oglasi trgovskega trn rvklamtega cnečuta: vsaka bexoda D» l.—. Po Dm l.— ta besedo sm saračunajo n&tjaije w oglasi, ki e podaja pod rubrike »Kam pa kam«, mAuto-nioto* »Kapital*, »I' oa;em«. oPosesr* »Lokali*, »Sta movanfa odda*. »Stroji* »V rednoie*. »Informacije*, mZivali*, •Obrt« tn »Les« tet £*.»< rubrikama »Trgovski potniku In »ZmsIu-lek*, če s* t oftlasom nudi tasluiek, miroma, če se tiče potnika. Kdor si pa pod tema rtihrilcama tiče easluika ali tluiba, plača Ta Za odgovor vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki m taračunajo po Din L— trn besedo, m zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta Ufro ab ta dajanja naslova Vsi ostali oglasi socialnega enačsja te računajo po 50 psa ta vsako beseda Enkratna pristojbina ta Ufro ali za dajan t* naslova pri oglasili, ki se taračunajo po 50 par ta vsako beseda, tnnia Din 3,—v NajmanfB znesek pri oglasih po 50 par ta besedo, h Din 10.—. tri oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.—. Vsm pristojbine ta male oglas« fe plačati pri predaji naročilu, oziroma hA Jt vposlfdi r rastna obenem t naročilom. Vsaka beseda u dajanj« = ta gifro pa S Din. d) j 50 par. j ali I Starejšo žensko lAattl.jiTO, bi zna neko-liko kuhati, ^pravijati biš-riA dola in vajeno frtr-ok, »prejm^m prot: brani n stanovanju. Naslov v ogl. oldeiku »Jutra«. 7254-1 Foio pomočnika m zunanje slikanje in oi>-mm za akv.-zi-cijo sprejme Fototehnika, Prešeroo-va ul. št. 9. 7288-1 "lapca »aaa»»trtjnega. pridnega '.m treznega. vajenega konj, kmečkega (Ma :n vožnje lesa, sprejmem s 15. t. m. prosi plati po dogovoru. — Andrej C e r n e, Kranjska pora. 7278-1 Branievka dr"*« takoj zaposlitev. Naslov pove o-ni oddelek »J irtra«. 7:S?6-it Brivski pomočnik n: ad dobro »zurien. do-stalno službo. Pojasnila d .je Fr-.njo 2-abjek. Ljnb-l:«na. Cerkvena ulica 1. 7:« 1 Gospodično i wia.nje.ro nemščine in klavirja, sprejmem takoj k 3 otrokom. Predstaviti s-1 ji-v Sr«j"TŠn! S:t*vjan?ek. Pr«-d Škofijo 21. 7293-1 Gospodično « 4 razredi gimnazije 'n popolnim obvladanjem nemščine. ^prejm m za poni">5 v drogeri.ji. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. S60i>-1 Stavbni delovodja prvovrsten ri^ar. kalkmant tn statiker v železobetio-iiu, 7. del jšo p r a k f- o., išče ?'ii?,bo. Naetov pove oprtal-. Oti-deiek »Jutra«. 7272-2 Valilna fajca štajeriska komad po 2 Din, j Rbo.de, Island po 3 Din I komad predaja Franc Vidmar, Groeupije. 7255-6 Fant poštebro tinrjoTia. gre po nit ki ceni šivat na dom. Na-pove oglasni oddelek -Jutra«. 7290-2 Trgov, vajenca poltenih staršev, ki iima veselje do trgovvne primemo š.oipko ieobraTbo, sorejiroe Ivan Vinvvižek, Za', t- c. 6037-44 Pekov, vajenca močnega zdravega, sprejmem takoj. Pogodba rvi dogovoni. S'an'f. pekarna, Craomeij. 6690-44 Be^oia 1 Din; u da janje naslova ali ta šifre 5 Din. Dijaki, ki išAf-i« instrukoij«, p!a-'Sajo vsako besedo 50 pa-r; la iifro aH za da-jvinje na?lov» 3 Din. (4) /aaita 50 [«.r; j ta rlajenj^ naVova aH i ta Sifr«, no 3 Din. (2) I Knjigovodij \ eni veščak a,vaja ia reorganvt'r» knjigovodstvo na razme aadvne po zahtevi. Lrvrširje revizije ia ses"avlja btlance. Ponndbe na og!a*. >id«!ek »Jutra« t>r>"l »Revi^iia« 6.128-ž 1000 Din dobi t'»ta, ki preskrbi kakršnokoli >!i:?bo ssarejšemn za-rešljivemu mioškemu. Ponudbe na o-giae-ni oddelek »Jutra« pod značko »Xa-g:tda IftB«. 724S-2 Šofer, šola E. Čeh Trrševa fDnnajfika') eeMa št. 36. Zahtevajte proepekt iOslasi trg. značaja po 1 l>i» beseda; za da ) Janje aatlov* tli ta i 1 šifro 5 Din. — Oglasi j j ^leialres'* tna^aja vsa j ] ka b»sea 5 Din. (9) Radk) in zvočnik ak-umulatior, trudi na obroke za 900 Din proda Fur-lan, CanikarjeTW nabrežje št. 1/3. 7367-0 V soka beaedo 1 Dim; o lajanj« oaalova ali ta Si £m» po S Dm. fW) Hranilne knjižice od 5000—^10.000 Din, ljubljanskih Hranilnic, kupim. Naslov oove ogiastii oddelek »Jutra c. 6802-16 30.000 Din posojila pr«ti 14«/» obresti, rabim za poisek lesa. Garancija v posekanem leen in velikem po.aes.tv-u. Na&kwv v og'as. oddelku »Jutra«. 7277-16 Ogli«! trg. značaja po 1 Dio besed«; ta dajani« nanovo «2i u šifro S Din. — Oglasi socialnega enačaja Tiva ka beseda 50 par; ta dajanj« c&sk»va aU » pa 3 Din. (r) Semena za polje in vr; kupujte v trgovinah Franc Senča-r, Mala Nedelja in Ljutomer 7239-7 Gumi masivne, z ali brez kole«, »tare e>vent. tradi nove kupim za gik. N"s&'ov v ngl. oddeliku »Jntra«. 7242-7 M^ar Kice Bnrronsrfis: Tarzan, Icralf džunsrle DRUGI DEL Vsaka beseda l Din; ta dajanj« oatfo-v« ali ta Šifro p® 5 Din. (10) Motorno dvokolo rabljeno, dobro ohranjeno, štiri taktna stroj z vrhn'm kirmilom kupim. Ponudbe na naslov: Vo-Iarie. Mojstrana 130. 7235-10 Vrednote -4-20 S Vsaka beseda l Din, ! j za dajanj« naslova ali [ j ta šifro pa 5 Din. (19) I Loka! v centru Ljubljane prev-zam-em. Pciirudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Oalanrterija«. 7268-19 Obširen lokal v Ljubljani. Mestni trg ]7 v I. nadstropju, pripraven za pisarne, skladišče, restavracijo ali menao, tjko; oddam. Pojasnila v trgovini Kenda. 7192-19 Dva lokala za fcrg»>vino, nišami) ali brkvmieo takioi ali pozneje odda Rovšek, fosograf. KciodTorsika ulica štev. 35 7292-19 Državni uradnik išče za tričlansko družino i-H'3s.obno stanovanje za ma. : Podpritličje izključeno. Po-i nudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prijazno«. 6G80-21/« j Vsaka beeeda 1 Dta: I ra dajanj« nas-lova ali I ta Šifro pa 5 Din. (31) Trisob. stanovanje kiomfortno. s kopalnico na plin. oddam s 1. aprilom v Ilirski is ici 17/1. — In formacije med 8. in 9. uro. 7187-21 Stanovanje oddam takoj ali pozneje v okolici Stadiona. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 69S3-21 Komfort. stanovanje trisobno oddam t Koprski ulica 25. 7265-21 Štirisob. stanovanje s kopalnico. 2 stranišči, solmčmo in brezprnšno, z razgledom na velik vrt. tramvaj, takoj ali pozneje oddam. Bruto najemnina 1300 Din. Pojasnila daje upravitelj Gons-povih hiš. 7258-21 Trisob. stanovanie oddam. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 7246-21 Stanovanje 2—8 sob im pritiklim. iščem s 1. majem. Ponudbe na oirlas. oddelek »Jutra« pod iifro »Primerna najemnina« 6986-21/a i Vsaka tejseda 60 par; 1 za dajanj« M ulova ali j ta iiitro 3 Din. (23) Dve pisarniški sobi v I. nadstropju, pri sodišču odda drogerija »Her-mrj«, Miklošičeva c. 30. 7207-23 Sobo s bran« in v*o poatrejfoo r a 500 Din m esečno oddam na Sv. Jakoba trgu št. 5. 7180-28 Lepo, solnčno sobo na mirnem krajn oddam stalnem« gosipodu. — Gruberjevo nabrežje šte^. 16 6SSm-23 Sobo prt}an>o opremljeoo. • posebnim vbodom ln elekt?!-k o. telo ZTaSno in 6ist>o. e h'ano. w.ir. ve« oskrbo nudim gospodični: ali gospodu lelo poceml Nasiov v oglasnem oddelku Jutra 6162 33 4 pisarniške sobe v pritličju takoj oddam v najem PojaRnsla daje Ro jima. LiubLjana. Kolodvorska ulic« 8. 5408-23 Opremljeno sobo oddam takoj blizu kolodvora. Nasio-v v oglasnem oddelku »Jutra«. 7:506 23 Sobo oddani v vili blizu bolnice, onkraj novega m>o-stu nospro-ti Leonišču. Separiiran vhod vodovod, elektrika. Ona zmerna. Na Kodeljevo 13. 72S7-33 2 gospodični ali 2 gospoda sprejmem na hrano in sta-nwa.nje v lepo sobo, na najlepši točki mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 7350-28 Opremljeno sobo lepo iai snažno, s posebnim vhodom s st-opnjic oddam. Nasov pove oglas, oddelek »Jutra«. 7251-23 r/7/ 2 pisarniški sobi s posebnim vbodiom. v najstrožjem centru mesta oddam. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7182-23 Opremljeno sobo z električno lučjo in hrano takoj zelo poceni odda Kuder, Gosposka ud. 10/1. N eraškia konv erzacija. 7S56-3S Sobo lopo opremrljeno. solnčno, e posebnim vbodom s ss.op-njic, oddam stalni osebi v viili na Mirjiu — v Mižimo tehnike. Naslov pove ogl. oddelek »Juitra«. 7241-2:3 Akademičarka iftče sostanovalko — bi i®« univerze. Naf'ov t oglas, oddelku »Jutra«. 7345-23 Majhno sobo v soJnčni legi. t električno razsveitljavo, v sredini mesta oddam s 16. marcem t. 1. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 7247-33 Sostanovalca gprejimem t tsk> oskrbo aH bret* Naslo o. i. v Ljubljani, naznanja eej»j. občinstviii da prične zopet z rednim obratovanjem iin« 14. marca na vsej prog: Celje—LiuMjana in obratno, po dosedanjem veljavnem voznem redu. — Za čim večji obisk »e priporoča podjetje. 7201MJ1 Onega kt je ft. marca t. 1. kapi! na dražbi ljublj. mest. zastavljalnice zlato uro z monogremom M. P. t verižioo. s« prosi radi ugodnega odkupa to obvesti o pod »Drag spomin« na oglasni oddelek »Jutra«. 7384-31 Izgubljeno Vsaka beseda 50 paT; ta dajanj« Daslora ali ta Šifro pa 3 Din. (281 Zapestno uro srebrno, na jormenčku, sem iagubila. Pošten aa jditeJj se na-pnoia, da jo proti nagradi odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 7184-28 Vsaka beseda 1 Din; M dajanj« naslova al* m iifro pa S Din. (®) 3 šivalne stroje vPfaff«, -relik«, kroja&e, po^K^Dom* proti go- tovimi teto Bg>odno proda Kaasig, LjnMjana. 7,M«*v- eka alic«. !v'saka beseda 1 Din: 13. dajanje naslona ali J za Šifro s>a 5 Din. (31) I Posteljno mreže izdeluje in popravlja najceneje Alojzij Andlov^, Komenskega olica št. 34. 6020-30 Vsaka (>eaeda 1 Di: ml dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din. | Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št DLAČICE IZGINEJO takoj in brez duha z uporabo ,Roli' plošč Is ta odstranjevanj« dtetk-. Dobrvajo se povsod. — Eo^roe: »COSMOCHEMIA* Zagreb, Smlč^tnsova ul. 2J 2>654 Stanovanje z S ra 3 »^-bami oddam z majem na Starem trgu 24. 7253-21 Dvosob. stanovanje s priti.klimami tak^j oddam po nizki ceni v Val. Vod-niikovii ulici 30. 7276-21 Dvosob. stanovanie s kopalnico ali bre?.. z vve- mi priit-iik linami oddam z aprilom. Naslov v og'a«. oddelku »Ju^.ra«. 7279-31 Stanovanje podpri H ično, sobe. kuhinje ifi pririki.n. ler>o. so'nra.0. oddam r Ve-revškovi ulici št. 62. 7269-31 TTpravni svet ta uradništvo TOVARNE KLOBUKOV »SESIBoc D. LJUBLJANA -ŠKOF J A LOKA, naznanjata tužno vest, da je danes po kratka bolezni preminil gospod mg . ZDENKO SKALKKV proknrist in tehnični vodja podjetja Vsa-ka iKaHMla 50 par; sa dajanje naslova ali ta ftifro 3 Din- (21-al Večje stanovanje z 2 ali 3 sobnimi in vsemi pritnkiimami, iščem za april Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7381-23/a Enosob. stanovanje iščem s 1. aprilom. Po-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tri člani«. 7371-31/a Pogreb blagopokojnika se bo vršil ▼ četrtek, dne 9. marca ob 3. uri popoldne v Novem mestu. Našega zvestega sodelavca in priljubljenega tovariša ohranimo v trajnem spominu. Ljubljana, dne 7. marca 1933. 3722-a Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.