ZM. stnilta. w n if v i it m Hp mu isit« UHI. leto. „Slovencti Narod« velja w Lfmbltaal ih don đodavijta: T npnvnBtv« pcejcman: fcek> leto naprej ..... K 24*— celo leto napiej . a . . K 22-— pol leta . -. i#1f>:,. .12-- pol leta w .. ,. . .11-Etrt leta . .I^JkV*-. £- & trt leta „ .*.^. . . £50 toa aiescc »\ V*» #f# • 2— na mcacc » . . • • • 1*90 Dopisi na) se frar.kiiajo. Rokopisi se ne vračajo. SredniJtro: Knailova ullen M. 3 (v ptMfacju levo,) lalaliai il M. hfcsja vsak 4aa aTaaar tsvsaaail amialfa la prasaUkav, last ra ti veljajo: peterostopna petit vrsta aa enkrat po 16 viau, za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vaa. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih tasercijah po dogovoru. UpjavniŠtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, tnseratl L t d, to je administrativne stvari. —— rsiuMiii atavlaka volja lf vftaartav. —— Na ptsassaa aaiočna brez istodobne vpoaiatve naročnine aa M aafca. ■•asapsjaflsai taaaiaiBvs^ aaaaaaai a*, M» .Slovenski Narod" velja po posili aa Avstro-Ogrsko: . za Nemčijo: celo leto skupaj naprej . K 25-— I celo leto naprej . . ; K *k>~t cewlekrta Z Z U>1 ^50 I M Ameriko in vse druge delete:" na mesec m • • • • 230 ■ celo Ido naprej .... K 35.«^ Vprašanje« glede tnseralov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« opiaisiHiin (spodaj, dVoafaoi levo). Kanfiovn ulion it i, lalaiaai ŠL Nr Svetovna vojna. Bitke na severnem bojišču se nadaljujejo. — Junaštvo tretje gorske brigade pri Bileku. — Operacije Nemcev proti Francozom. — Vse francoske obmejne utrdbe zavzete. — Nemci zasedli brez boja Reims. — Nemška konjenica na potu proti Parizu. — Francozi Pariza ne bodo branili. — Grško-turška vojna na obzorju. — Vojni načrt Japonske. Naše zadnje zmage proti Rusom. Dunaj, 4. septembra. (Kor. urad.) Zupan dr. VVeisskirchner je poslal vrhovnemu poveljniku armade, nadvojvodi Frideriku,- v imenu dunajskega prebivalstva povodom zadnjih zmag naše vojske, ob enem tudi ar-madnemu poveljniku vitezu Auffen-bergu brzojavko, v kateri mu čestita k sijajni zmagi. Velikanska bitka v Galiciji. Zmaga, ki jo je armada generala Auffenberga izvojevala nad Rusi, je vzbudila tako v Avstriji kakor v Nemčiji nepopisno veselje. Boj zoper velikanske ruske sile je imel sijajen uspeh, ki se ga spozna iz tega, da je rasa armada vjela 20.000 ruskih vojakov in zaplenila 200 topov. Poleg veselja nad to zmago, je pa vstala v vseh srcih skrb, kako je na avstrijskem desnem krilu. Uradno poročilo o teh bojih je samo reklo, da se je boj vršil z velikanskimi ruskimi silami in da je zahteval mnogo žrtev. To je prebivalstvo, ki seveda ni v stanu rresoditi strategičnega pomena raz- nih operacij in važnosti posameznih postojank, navdalo s skrbjo, da bi znal; Rusi zavze:i Lvov. Vsakemu je bilo jasno, da imajo boji okrog Lvova namen, segnati rusko armado iz Galicije, a gotovosti, da se to zgodi, ni podalo uradno poročilo o Auffenber-govi zmagi. Zdaj pa naznanjajo vojni poročevalci iz glavnega stana: Čim bolj napredujejo naše operacije proti Rusom, tem jasneje se vidi. kako se odigravajo posamezni dogodki, ki navidezno nimajo med seboj zveze, popolnoma po določenem načrtu. Zaupa me v sijajno vodstvo potrjuje domnevanje o posebni naiogi Auffen-bergove armade, da namreč vpliva na dogodke v centruma s tem, da pritisne na rusko flanko. Tako se znajo boji za Lvov presenetljivo zasukati. Junaštvo tretje gorske brigade. Dunaj, 4. septembra. (Kor. i^ad.) Iz vojnega tiskovnega stana se i >ro-ča uradno: Vrhovno armadno p< elj-ništvo je izdalo sledeče povelje: Ob črnogorski meji pri Avt ►vcu stoječa 3. gorska brigada je že red kratkim junaško vdrla aa črnogorsko ozemlje. Vpad je imel p opojen v spe h. Po kratkem presledku je ta majhna hrabra četa že 30. avgusta zopet prodrla proti črnogorskim četam, ki so stale pri Bileku. V večdnevnih junaških napadih hrabre brigade pod po-veliništvom generalinajorja Henrika pl. Pongracza se je posrečilo zavrniti Crnogorce s težkimi izgubami ter jim vzeti en težki top, tako da je bila mejna utrdba Bilek. ki je bila že v hudih škripcih, degažirana. V svojo častno dolžnost si štetem, da sporočim ta dejanja, ki govore o junaštvu in pripravljenosti za žrtve 3. gorske brigade vsem povelj-ništvom in četam z dostavkom, da seveda nisem zamudil poročati o tem junaškem činu naših čet na jugu Njegovemu Veličanstvu. Nadvojvoda Friderik, general infant. * i Z nemških bojišl. — Izborni avstrijski topovi. Berolin, 4. septembra. (Kor. urad.) Veliki generalni štab razglaša: (Iz velikega glavnega taborišča dne 3. septembra.) Pri osvojitvi visokega, v skalah ležečega zatvornega fora Givet so takisto, kakor pri Na-murju, izborno služile in dokazale svojo izredno učinkovitost, gibljivost in strelno sigurnost od Avstro-Ogrske posiane težke motorne baterije. Zatvorne utrdbe Hirson, Les Avvelles, Coudet, La Fere in Laon smo osvojili brez boja; v naših rokah se sedaj nahajajo vse zatvorne utrdbe na severnem Francoskem, razen trdnjave Maubeuge. Proti Reimsu smo pričeli z napadom. Armada generalnega polkovnika pl. Klucka pošilja svoje patrulje že v bližino Pariza. Zapadna armada je prekoračila črto Aisne in nadaijuje svoj pohod proti Marni. Posamne predstraže so dospele do Marne. Sovražnik se umika pred armadami generalnih polkovnikov pl. Klucka, pl. BuIowa, pl. Hausena in vojvode VVurtemberške-ga proti Marni in za to reko. Francoska armada se nahaja, opirajoč se na \ erdun, v odporu proti armadi nemškega prestolonaslednika in je bila južno od tod že potisnjena nazaj. Armadi bavarskega prestolonaslednika in generalnega polkovnika pl. Heeringena stojita še vedno nasproti močnemu sovražniku, nahajajočemu se v utrjenih pozicijah v francoski Lotaringiji. Na zgornjem Alzaškem so na pohodih nemški in francoski oddelki, ki so med sabo v neprestanih bojih. — Na vzhodu žanjejo čete generalnega polkovnika pl. Hinden-burga nadaljne sadove svoje zmage. Število vjetnikov narašča vsak dan in je doseglo že število 90.000. Koliko topov in trofej še tiči v gozdovih in močvirjih, se ne da dognati. Kakor se zdi, so bili vjeti trije poveljujoči ruski generali. Po ruskih vesteh je padel ruski armadni poveljnik. — Generalni kvartirni mojster piem. S t e in. Berolin, 4. septembra. (Kor. urad.) VVolfiov urad poroča iz Milana: Kakor pravi »Corriere della Sera« Francozi Pariza ne bodo branili. Centrum obrambne črte leži nekako v gorovju Morvan in v okolici trdnjave Dfjon. Dolina Aisne je odprta. Časopisje je soglasno mnenja, da se bo utrjeno taborišče pred Parizom dolgo držalo. Avstrija poslala Nemčiji motorne baterije. Berolin, 4. septembra. (Kor. ur.) »Vossische Zeitung« piše k dejstvu, da je Avstrija poslala Nemčiji motorne baterije, da je to storilo avstrijsko armadno vodstvo, da pomaga Nemcem pri bojih proti francoskim utrdbam, kar je dokaz za ozko vojno bratsivo obeh armad. Prodiranje Nemcev na francoska tla. Berolin, 4. septembra. (Kor. urad.) »Berliner Lokalanzeiger« poroča: Od naših čet skoro brez boja zavzeta druga francoska pozicija, je ona, s katero je tolažila francoska vlada ljudstvo v pomirjenje in o kateri ravno sedaj angleški listi pozitivno domnevajo, da nas bo za dolgo zadržala. Francoze in Angleže bo naše prodiranje gotovo razočaralo. Berolin, 4. septembra. (Kor. urad.) »Vossische Zeitung« piše: Iz velikega glavnega stana neprenehoma prihajajoča poročila o zmagah, ne da bi slišali o kakih neuspehih, bi mogla skoro vzbuditi nezaupanje ter so se v deželi faktično že sprejela z nezaupanjem. Temu nasproti izjavlja generalni štab izrecno, da nemška vojska ni imela nobenega neuspeha, ki bi se bil zamolčal. Na stotera dnevna vprašanja naznanja armadno vodstvo, da je nemogoče, vsled neprenehoma se vrstečih bojev in vsled neprestanih izgub na obeh straneh, obenem sporočiti o izidu bitk, naznaniti tudi Je kolikortoliko zanesljive izgube. Izgube Francozov na mrtvih in ranjenih pa presegajo močno nemške izgube. Avstrijske baterije na Francoskem. Nemški veliki generalni štab razglaša: Pri zavzetju visoko v skalah ležeče utrdbe G i v e t so se ravno tako kakor pri Namurju od av-stro-ogrske poslane težke motorne baterije po svoji naglici v gibanju in po zanesljivem zadevanju odlično ob« nesle in nam sijajno koristile. Tako je naša armada koristila tudi nemški zaveznici. Te motorne baterije so izdelane v tovarni Škode v Plznu. * a • Kako so se Francozi pripravljali na vojno. Berolin, 4. septembra. (Kor. ur.) >Wolffov urad« poroča iz Strass-burga: Neki katoliški župnflc v Vo* gezih poroča listu »Der Elsasser«, daj so Francozi še pred mobilizacijo Nemčije na holmih v Vogezah napravili okope. Če odgovarja njegova poročilo resnici, velja zatrdilo, da Francozi niso želeli vojne pač za širše sloje, nikakor pa ne za vodilne kroge. »Der Elsasser« poroča tudi dal so Francozi odpeljali nadzornika kaznilnice Brockhausa v Ensisheimu in ravnatelja Prosbacha v Altkirch* nu ter da se ne ve, kje se nahajata sedaj. Nemški uspeh!. Berolin, 4. septembra. (Kor. urad.) Wolffov biro poroča: V velikem glavnem taborišču razglašajo: Reims smo zasedli brez boja. Vesti o plenu, ki so ga napravile naše armade, se dado le počasi zbrati. Naše čete se pri brzem prodiranju morejo le malo brigati za to. Še stoje topovi fm vozovi zapuščeni po bojnih poljanah. Etapni voji jih morajo šele polagoa LISTEK. Stran 2. .SLOVENSKI NAROD*, dne a. sebtemDra 1914. 209. fttev. ma zbirati. Doslej le poslala samo armada generalnega polkovnika pL BQIowa natančneje podatke. Do konca avgusta je vplenMe 6 zastav, 1233 težkih topov, 116 potok* topov, &9 stroinli pušk ki 166 vozil, vjela pa (12.934 nož. — Z vzhodnega bojišča Javlja generalni poikovnic pL Hinden-fr urg. da |e odposlal več kakor 90.006 neranjeuBi vjetnikov. To pomenja, da je bila uničena cela sovražna ar* raada. Generalni kvartirni mojster pL Stein. m ^ m Pariz se pripravila na obleganje, r Amsterdamski »Telegraat« poroča o položaju v Parizu sledeče: i»Doz>deva se, da pričakuje francoski generalni štab, da bo Pariz v kratkem odrezan od severne strani. Zve-Norddeutsche allgemeine Zeitung« poroča iz Londona: Iz Nordshielda poročajo z dne 2. t. m., da so danes ponoči dospeli tja kanitan in 25 mož švedskega pamika >St. Paul«, ki je naletel v Severnem morju na mino in se potopil. Kapitan in moštvo so se rešili na rešilne čolne. Parniki, ki so prišli mimo, pa so jih pripeljali v Ty-me. >Wolffov« urad dostavlja, da v Severnem morju, kakor je bilo že opetovano omenjeno, ni nemških min, marveč gre le za angleške mine. Vplenjena ruska zrakoplova. Z Dunaja se poroča z dne 2. septembra: Danes sta dospela na letalno polje pri Fischamendu prva dva ruska aeroplana, ki so jih naši vojaki z obstreljevanjem napravili nepo-rabna. Oba aeroplana sta vodila neki polkovnik Martinov in neki kapitan, ki sta oba sedaj v avstrijskem vjet-nistvu. Letalo polkovnika Martinova je skoro popolnoma nepoškodovano, medtem ko je drugo letalo popolnoma uničeno. Vplenjeni ruski topovi. Iz Krakova se poroča z dne 2. septembra: Semkaj so dospeli včeraj pred Krasnikom zaplenjeni ruski topovi. Rusija in Finska. Iz Stockholma poročajo preko Berolina, da so bili na povelje iz Pe-trograda aretirani vsi finski deželni poslanci. Dolže jih, da so skušali fin-5-: narod nahujskati proti ruski vladi. Ruski general Martos vjet. Sa Vzhodnjem Pruskem je bil poveljujoči general 15. ruskega ar-madnega kera, Martos, vjet. Po nekem odločilnem porazu je hotel v avtomobilu pobegniti. Njegov šofer je bil ustreljen. General je hotel potem peš pobegniti, pa so ga ustavili in vjeli.. Moral je vstopiti v avtomobil in so ga prepeljali do bližnje nemške postojanke. Ruski parnik se potopil. Iz Frankobroda o. M. se poroča, da je med Odeso in Nikolajevom zadel neki parnik na mino in se potopil; 254 oseb je pri tem utonilo. Mecheln. Iz Frankobroda ob Meni se poroča z dne 3. septembra: Belgijsko vojaštvo je zapustilo mesto Mecheln. Franktirerji iz L6wena. Civilne prebivalce iz L6wena, ki so streljali na nemško vojaštvo in so bili živi vjeti, so pripeljali v Miinster. Med njimi je en osemletni deček, več dečkov v starosti 13—16 let in dva bivša heidelberška dijaka. Na vožnji od zapadne meje, se je hotel eden franktirerjev rešiti s tem, da je poskočil z vlaka, a drugi vlak, ki je mimo vozil, ga je zmečkal. — Neki kmečki velikan je vrgel svoj zlati denar in uro iz okna in je potem hotel stražnika zadaviti; ubili so ga z bajoneti in s kroglo. Bolgarska protestira proti ruskemu vojnemu transportu čez Donavo. Bolgarska vlada je protestirala proti dovozu municije, vojnega ma-teiiala in vojnih prostovoljcev čez Donavo v Srbijo in sporočila, da bo potrebno odredila proti temu. Nepotreben protest. Sofija, 3. septembra. (Kor. urad.) »Utro« piše k ruski protestni noti zaradi prehoda nemških mornarjev v nevtralno Turčijo v tem smislu, da Bolgarska kot nevtralna država nikomur ne more zabraniti potovanja v Turčijo. Rusija vendar ne more zahtevati, da bi se Bolgarska zaradi nje skregala s celim svetom. Rusija raj ne pozabi, da Bolgarska ni ruska domena m da se torej Rusija nima vmešavati v notranje bolgarske zadeve. Romunska je odredila, da se državni in mestni arhiv iz Konstance takoj prenese v Mediidijo, Ob enem so Konstanco zopet bolj utrdili Očitno je to naperjeno proti Rusiji. * • • Bospor. Carigrad, 3. septembra. (Kor. urad.) Kartografični oddelek mornariškega ministrstva je izdal obvestilo, v katerem se naznanja, da je morska ožina pri Bosporu zaprta ter da je za trgovske ladje odprt le ozek pas, skozi katerega je mogoč prehod le s pomočjo lotsejev in samo od solnčnega vzhoda do eno uro pred solnčnim zahodom. Egipt. »Corriere d' Italia« poroča, da je dospelo v Egipt 25.000 indijskih čet in da pričakujejo še 70.000 mož. Avstrijsko ar m a dr. o povelje na Žide na Poljskem. Avstrijsko armadno vodstvo je izdalo sledečo proklamacijo na Poljake v hebrejščini in v žargonu: v Junaške armade srednjeevropskih držav Nemčije in Avstro-Ogrske so vdrle na Poljsko. Krepak marš naših armad je pri-silil despotsko vlado k begu. Nihče se jim ne bo zoperstavil. Naši prapori varn prinašajo pravico in svobodo, enako državljansko pravico, svobodo veroizpovedanja, svobodo, da nemoteno živite na vseh poljih ekonomičnega in kulturnega življenja v svojem duhu. Predolgo ste živeli pod železnim moskovitskim jarmom. Kot prijatelji pridemo k vam; barbarski tuji jarem je minul. Nova era za Poljsko se pripravlja. Mi bomo vse svoje moči vporabiii. da se ustanove enake pravice tudi za Žide na trdnih fundamentih. Ne pustite se zapeljati s priliznjenimi obljubami, ki ste jih že večkrat slišali. Ali ni car leta 1905. obljubil Židom enake pravice in ali ni to svojo obljubo podkrepil z najvišjim manifestom? Kako je držal svojo besedo, ko jo je zastavil pred vsem svetom? Spomnite se groznih izgonov, ki so se vporabiii proti velikim židovskim masam. Spomnite se mest Kičinev, fiomel, Biaivstok, Siedlec in ostalih pogro-mov, ki jih je bilo na stotine. Spomnite se Beilisovega procesa in truda barbarske vlade, razširiti grozno laž o krvavi pripovedki. Tako je držal car svojo cesarsko besedo, ki jo je dal, ko se je nahajal v potrebi. Tudi zdaj se nahaja med kladivom in nak-lom, in to je vzrok njegovih obljub. Vaša sveta dolžnost je, da napnete vse svoje moči ter sodelujete pri osvoboditvi. Vse moči: vaša mladina, vaše občine, vaša društva morajo nastopiti kakor en mož, da pomagajo sveti stvari. Mi pričakujemo, da boste svoje mišljenje in svojo vdanost dokazali z dejstvi. Večje angleške ladije uničene. Berolinska »Deutsche Tages-zeitung* poroča: Takoj po nanoved-bi vojne med Anglijo in Nerr ijo so prinesli ameriški listi na\ dežno uradno, mnogo govoreče por' ;ilo iz Anglije, v kateri je bilo po dano, da začetni nesrečni dogodki r i morju ne smejo slabo vplivati na trdno prepričanje, da končno mora \nglija zmagati. Izraz »nesrečni dogodki« se je talko rabil, da se je dalo iz tega sklepati, da so se že dogodili faktični dogodki, ki so bili nesrečni za Angleže. Na Angleškem je potem tudi časopisje poročalo, da se v Humbe-ru na vzhodni obali Anglije, blizu znanega pristanišča za nalaganje premoga Hulla, naše lahke bojne moči, ki so prodrle do angleške obali, uničile dve do tri večje angieške vojne ladije. najbrže linijske ladije. Zdaj izvemo od oseh, ki so se v poslednjih vrnile Čez Anglijo v Nemčijo, da baje faktično leže v Hum-beru ostanki več ladij. Kontrola te vesti je iz znanih vzrokov nemogoča. Vsekakor je pa mogoče, da odgovarja to poročilo resnici in da je s tem v zvezi pogumno prodiranje naših podmorskih čolnov do škotske obali, o katerem smo svoječasno poročali. V pismu nekega Nemca iz Novega Jorka na njegovega lipskega sorodnika so sledeča izvajanja: »Vsekakor moremo biti že s tem zadovoljni, kar poročajo ameriški listi o nemških uspehih: Liittich je padel, ruska mornarica oslabljena, Libava gori vsled strelov, štiri dreadnoughti angleške mornarice potopljeni? Mesto Lille — opniceao. Berolinskemu »Lokalanzeigerju« poročajo iz Rosendaala na Hotand-skem: Francozi, ki so iz Lilleja sem pribežali, pripovedujejo, da sta se pariška in belgijska vlada dogovorili, da se en del beguncev spravi Cez francosko ozemlje. S tem hočejo razbremeniti Pariz, kamor je v poslednjih dneh prišlo kakih 60.000 iz severne Francije. Francozi soglasno izjavljajo, da vlada v mestih in krajih, ki so ogroženi od nemškega napada, grozovit strah, ki ga povzročajo škandalozna poročila belgijskega časopisja o dozdevnih nemških grozodejstvih nad prebivalstvom. Vsa pomirjevalna sredstva župana in preiektov so ostala brezuspešna. Najbolj grozno je v mestu Lille. Odposlanstvo meščanstva je šlo na prefekturo, kjer je najponižneje prosilo, naj se mesto ohrani pred bombardiranjem. Odposlanci lillski so posredovali tudi pri vladi, ki je morala končno ugoditi nujni prošnji ljudskega zastopstva. Krasno mesto, kjer so še pred par dnevi z navdušenjem sprejeli angleške vojake, je zdaj popolnoma zapuščeno. Samo še siromašni, zaradi svojih bednih razmer znani delavski deli mesta so ravnotako gosto naseljeni, kakor v mirnih Časih. V teh prenapolnjenih stanovanjih vlada nepopisna beda; razentega je v Lille več tisoč francoskih, belgijskih in angleških ranjencev. 2e zaraditega so opustili obrambo mesta. Prebivalstvo je z odkritim veseljem podiralo utrdbe. Zupan je opozoril prebivalstvo, naj se niti najmanj dejansko ne upira morebitnemu vkorakanju nemških čet in naj dostojno prenaša, »kakor je upati, ne dolgo« zasedenje mesta. Nemški in francoski vojak »Neue Ziiricher Zeitung« priob-čuje pariško pismo, v katerem se pravi, da se odpošilja mnogo Čet, posebno artilerije, proti severu. Prebivalstvo iz okolice Valencienesa in Maubeuga je popolnoma zmešano in je celo prišle Angleže smatralo za Pruse. Tudi časopisje je ni moglo pomiriti. Hitro prodiranje Nemcev provzroča strah. Promet vojne pošte je počasen, cenzura ostra. Vojaki so pripovedovali, da so v Gornji Alzaci-ji pustili teritorialne čete, ki imajo povelje, zapustiti ozemlje pri prodiranju Nemcev. čim dalj se potniki oddaljujejo od Pariza, tem bolj se čuti pomirjenje živcev. Transporti ranjencev, ki jih srečujejo, jih žaloste. Vojaki so skoro uničeni od prevelikega truda. Nihče ni več vesel. Vojaki govore z največjim spoštovanjem o Nemcih, ki na občudovanja vreden način slede svojim častnikom. Strojne puške Nemcev so učinkovale po-gubonosno. Poljska siva barva je izborna. Nasprotnik je, kakor 1. 1870., v premoči. Francoska artilerija ima uspehe. Izumitelj melinitne patrone, inženir Turpin, je baje izročil vojnemu ministru novo eksplozivno tva-rino, ki v svojem učinku presega vse, kar je bilo dozdaj. V ljudski govorici igra Turpinova bomba veliko vlogo. Nemški razstavni paviljon v Lvonu stoji nedotaknjen pod francosko zastavo. Boji za Togo. S holandske meje poročajo: Nezmožni pomagati v Evropi svojemu belgijskemu zavezniku, so Francozi in Angleži poslali svoje črne vojake, da zavzamejo najmanjšo nemško kolonijo, ki leži sredi med angleško in francosko kolonijo. Angleži so zahtevali od posadke, da se brezpogojno vda. Nemci pa so zahtevali vojne časti in stavili gotove pogoje, kar pa so jim Angleži zabranili. Po uradnih angleških poročilih so nato francoske in angleške čete dne 26. m. m. zasedle kolonijo. Nemci so se gotovo do zadnjega dobro držali, ker so imeli sovražniki razmeroma mnogo izgub, namreč mrtvih 2 francoska in 1 angleški častnik in 14 francoskih in 12 angleških kolonijalnih vojakov, razen teh so 1 angleški Častnik, 2 francoska podčastnika smrtno nevarno, 1 angleški častnik težko, 1 angleški narednik lahko in 12 angleških in 15 francoskih kolonijalnih vojakov težko ranjenih. Na angleški strani se je bojeval cel polk. Preskrba Krakova z živili. »Nowa Reforma« z dne 2. septembra št. 380 priobčuje ta-Ie razglas krakovskega mestnega magistrata: Ker ni izključeno, da bi mesto Krakov s sosednimi občinami, nahajajoči mi se v okrožju trdnjave, prišlo v težke aprovizacijske neprilike, pozivamo najnujnejše prebivalstvo Krakova, Podgorza in okolice, da se pravočasno preskrbi za neka] mesecev z moko, rižem, soljo, sladkorjem in z drugimi živili. Grška ki Tartla. »Tasvir i Efkiar.« poroča iz Carigrada z dne 2. septembra: V sls* čaju, da ne bodo imeli pogovori v Bukarešti ugodnega uspeha, bo Grška ostala otamBani V tem sločajn M morali y već* meri a silo aaktevati od nje one privolitve, katerih mirnim potom noče dati. Danes služi lahko Romunija v največji meri miru na Balkanu. Ldwen. Berolin, 2. septembra. (Kor. urad.) »Lokalanzeiger« poroča iz Rotterdama: Po poročilih iz Holandske je ostala mestna hiša v L6wenu nepoškodovana. Cerkev sv. Petra je deloma porušena, vendar bo mogoče jo zopet popraviti. Umetnine in slike so nepoškodovane. Iz Kolna poročajo z dne 3. septembra: Prostovoljce iz L6wena so spravili na vojaško vežbališče, kjer jih stražijo kot vojne vjetnike. Med njimi je tudi neki 81etni deček in mladeniči od 13. do 18. leta. Pri prevozu od zahodne meje se je hotel rešili nei prostovoljec s tem, da je skočil iz vlaka, a ga je v istem trenutku od nasprotne strani prihajajoč vlak popolnoma raztrgal. Neki kmet je vrgel iz železniškega voza svojo zlato uro in ves svoj denar, nato pa je hotel zadaviti stražo. Morali so ga ustreliti. m Poflcovno povelje 16. domobranskega polka. KrakovsKi »Czas« z dne 1. t. m. poroča: Poveljstvo 16. domobranskega polka je razglasilo dne 30. avgusta to-le dnevno povelje polkovnika Diinfelda: Vsled dobljenih ran sem moral z veliko bolestjo v srcu zapustiti svoj polk na bojišču pri Krasniku, kjer mi je bilo usojeno preživeti najponosnejše trenotke svojega življenja, ko sem vodil svoj polk v boj proti sovražniku. Še danes me navdaja vzvišeno zaupanje, ki me je napolnjevalo, ko sem videl hiteti svoj polk k naskoku k Zemijanki, kjer je bil krščen v prvem ognju. Vsak vojak je bil tu junak. Vse pa je s svojim vzgledom nadkrilil stotnik Slawik, ki je s svojim posebnim junaštvom, s svojim navdušenjem in s svojim spretnim vodstvom največ pripomogel k zaželjenemu uspehu. Ker imamo takšne vojake, smo lahko sigurni, da zmagamo. Izročam poveljstvo v roke svojega naslednika v zavesti, da bo to navdušeno razpoloženje ostalo vse dotlej, dokler končno ne premagamo sovražnika. Naj mi bog pomaga, da se skoro zopet vrnem v vaše vrste. Naj vas vse ščiti bog. V duhu in v srcu sem neprestano med vami. Vaše geslo bodi: Mi Hočemo in moramo zmagati. — Polkovnik D ii n -f e 1 d.« — »Czas« pripominja k temu dnevnemu povelju: Stotnik Slawik je v Krakovu dobro znan, iz Krakova je tudi odšel na bojišče. Sredi sovražnega ognja je prevzel poveljstvo in sredi toče sovražnih krogelj vodil svoj oddelek s takšno bravuro, da je sovražnika razpršil in osvojil njegove utrjene pozicije. Za to iunastvo Je bil stotnik SIawik na bojišču imenovan za majorja. Koledar vojnih dogodkov. Dne 23. julija: Vročitev avstro-ogrskega ultimata srbski vladi v Bel-gradu. Dne 25. julija: Mobilizacija v Srbiji. Nepovoljen odgovor Srbije. Prckinjenje diplomatskih zvez. Delna mobiliza v Avstro - Ogrski. Dne 26. julija: Izročitev potnih listin srbskemu poslaniku na Dunaju, Jovanoviču. Dne 28. julija: Napoved vojne Avstro-Ogrske Srbiji. Manifest Njegovega Veličanstva na svoje narode. Dne 29. julija: Razrušen je mosta med Zemunom in Belgradom. Prvi spopadi. Dne 31. julija: Splošna mobilizacija v Avstro-Ogrski zaradi mobilizacije v Rusiji. Proglasitev stanja grozeče vojne nevarnosti v Nemčiji. Ultimatum Nemčije Rusiji. Splošna mobilizacija v Nemčiji. Dne 1. avgusta: Mobilizacija v Franciji. Italija proglaša svojo nevtralnost. Dne 2. avgusta: Vojna napoved Nemčije Rusiji. Nemčija zasede Luksemburg. Dne 3. avgusta: Nemci zavze-mo Kališ in Čenstohov. Nemška kri-žarka »Augsburg« bombardira Li-bavo. Nemčija napove vojna Franciji. Dne 4. avgusta: Radi kršenja belgijske nevtralnosti napove Anglija vojno Nemčiji. Dne 6. avgusta: Avstro-Ogrska napove vojno Rusiji. Vojna napoved Srbije Nemčiji. Dne 7. avgusta: Črna gora izjavlja, da se smatra v vojnem stanju z Avstro-Ogrsko. — Nemška armada zavzame belgijsko trdnjavo Liittich. Dne 7. avgusta. Angleška križarka »Amphion« se potopi, ko je preje razstrelila nemški parnik »K5-nigm Luise«. — Cesarjeva zahvala časopisju. Dni 8. avgusta. Crnogorci ob-strdjajejo brezuspešno Boko kotor^ sko. — Odbit črnogorski napad na Trebinje. — Avstrijska križarka »Szigetvar« bombardira Bar. — Rusi razstrele svoje pristanišče Hango. Dne 9. avgusta. Nemška armada odbije francoski napad pri Miihlhaus-nu. — Govor ruskega carja in mini* stra Sazonova v parlamentu. Dne 10. avgusta. Proglasitev, blokade nad črnogorskim obrežjem. — Nemška zmaga pri Lagardu. Dne 11. avgusta. Crna gora napove vojno Nemčiji. Dne 13. avgusta. Angleški veleposlanik na Dunaju obvesti ministrstvo zunanjih del, da se Anglija smatra v vojnem stanju z avstro - ogrsko monarhijo. — Na potu iz Velikega Lošinja v Trst se potopi Lloydoy parnik »Baron Gautsch«. Dne 13. avgusta: Avstrijska armada zavzame Sabac. Dne 14. avgusta: Odločilna avstrijska zmaga pri Lješnici in Ločnici. — Junaštvo hrvatskega polka. Dne 17. avgusta: Nemška zmaga nad Rusi pri Stallubonenu. Dne 18. avgusta: Nemška armada zavzame Mlavo v Rusiji. Dne 19. avgusta: Japonski ultimatum Nemčiji. — Francoski poraz pri Weilerju na Elzaškem. Dne 20. avgusta: Nemška armada osvoji Bruselj, glavno mesto Belgije. — Bitka med Metzom in Vogesi. — Strahovit francoski poraz. Dne 20. avgusta: Srbski poraz pri Višegradu. — Nemci vjemo 8000 Rusov. t Dne 22. avgusta: Zmaga nemškega prestolonaslednika pri Long-wyju in bavarskega prestolonaslednika pri Lunevillu. Dne 23. avgusta: Vojno stanje med Nemčijo in Japonsko. Dne 24. avgusta: Vojna med Avstro - Ogrsko in Japonsko. Dne 25. avgusta: Sijajna avstrijska zmaga pri Krasniku. 3000 Rusov vjetih, 20 topov vplenjenih. — Francija priznava svoj poraz in izjavlja, da opušča ofenzivo. — Padec trdnjav Namurja in Longwyja. Dne 26, avgusta: Vojna med Avstro - Ogrsko in Belgijo. — Nemška križarka »Magdeburg« se potopi v Finskem zalivu. — Nemške zmage med Cambraijem in Vogezi. Dne 27. avgusta: Nemci razrušijo Loe\ven. Dne 28. avg.: Pomorska bitka pri Helgolandu. Nemške križarke »Ari-adne«, »Koln« m »Mainz« se potope. Dne 29. avgusta: Nemška zmaga pri Ortelsburgu. Nemci vjemo 90.000 Rusov. Dne 30. avgusta: Nemška zmaga pri St. Ouentinu. Nemci vjemo en angleški bataljon. Dne 1. septembra: Zmaga naše armade pod generalom Auffenber-gom pri Zamošču, Tyszowcah in Ko-marovu. Naši so vplenili 200 ruskih topov in vjeli 11.600 sovražnikov. — Francosko brodovje obstreljuje brezuspešno Boko kotorsko in odpluje potem iz Adrije. Dne 2. septembra: Japonci osvoje otok Tašien v zalivu nemške naselbine Kiaocao. Nemci bombardirajo Mecheln. Belgijski kralj Albert ranjen. Dne 3. septembra: Nemška armada zasede brez boja Reims. Prošnja. Na poziv c. r. deželne kmetijske družbe na Dunaju z dne 30. avgusta 1914 št. 4142/1914 in na poziv predsednice »Zveze avstrijskih ženskih1 društev« g. M. Hainisch smo ustanovile damski komite, ki prevzame nalogo izdelovati sadne in zelenjavne konserve za bolnišnice, in ki bodo služile za poživilo in oikrepčilo našim ranjenim bolnim vojakom. V ta namen se obračamo na posestnike m druge blagočuteče ljudi, z iskrenoj prošnjo, naj bi vsakdo po svoji moči darovali v ta plemenit namen nekoliko sadja, sočivja, sladkorja, soli, kompotnih kozarcev, drv in premoga, j Pred vsem potrebujemo čeŠpelj, sliv, hrušk, brusnic, ker se to najlažje vporabi za marmelade, kompote žele, sadni sok, mezge in posušeno sadje. — Obenem prosimo prostovoljnih sotrudnic za izdelovanje konserv. Kakor vedno, tako tudi sedaj upamo in pričakujemo, da se odzove vsakdo po svojih močeh temu našemu vabilu, saj je sveta dolžnost nas vseh, da pomagamo našim hrabrim vojakom, našim sinovom, možem in bratom. Vse pošiljatve sprejema društvo »Mladika« v Ljubljani V Ljubljani, 4. septembra' 1914. -* Za odbor: * Pranja dr. Tavčarjeva, predsednica. * Pavla Levčeva in Silva Lahova, odbora!* t*r^r Bran 4. .SLOVENSKI NAROD«, dne 5. septeasbca 1914. 209. štev. Dnevne vesti. -« »Slovenski Narod« v posebni izdal telde tudi Jatri v nedeljo zjntrat — »Zlata dam za železo«. Da-rovali so: Gdč. Adela Planinec 1 ve-rffloo, 5 obeskov. 1 naprstnik, 2 to* iacfa; g. Marijana Gregorig 2 prstana. 2 zapestnici; g. N. Schiffer 1 brošo, 1 par uhanov; gdč. Hanzi Jasi-ček t prstan, 1 uhan, 1 ključ za uro, 3 zaponice z obeski; gdč. Biener 1 zapestnico, 1 prstan, 1 kravatno iglo, 2 obeska; L. Sch. 1 verižico; patri-jotičnj trak, 2 prstana; g. in gospa sodni predsednik Trenz 2 poročna prstana; g. in gospa Karoi Tauzher 2 prstana; gdč. Viljelmina LSschnig 1 verižico; g. Ivan Soklič 1 poročni prstan; Herman ki Marija Strauss 2 prstana; g. in ga. Drobnič, Soteska 2 poročna prstana in 2 druga prstana; ga. dr. Skubel 1 prstan; gdč. Antonija* C temenz 2 prstana, 1 zaponko, 1 par uhanov; gdč. Viktorija Plsner I T>rstau. gdč. Ludovika VVolfling 1 prstan; gdč. Marija Harraver 1 prstan, gdč. Mici Jurman 1 par uhanov; gdč. Marv Kump 2 prstana; gdčni. Ha in in Roža Božič 1 prstan, 1 par uhanov; g. Oton Ahlfeld 1 cigaretno dozo; gdč. Fani Rode. Domžale, 1 prstan; g. Ela Stark 1 prstan; g. in ga. E. Lang 2 poročna prstana; gdč, Ivanka Franchetti 1 par man-šetnih gumbov, 3 uhane, 1 gumb; ga. Nagv 2 zapestnici; gdč. Frida Eb-ner 1 prstan; gdč. Karner - Eckert 1 prstan, 1 broša in drugo; gilč. Fani Droill uro, 1 prstan; ga. Neža Bre-gar 1 prstan; gdč. Pavla Klemene 1 križec 2 para uhanov; neimenovan 1 prstan; neimenovana 2 zapestnici; neimenovana 1 uro. 1 verižico, 1 obesek; neimenovana 1 križec; ga. Sofija Tscherne 2 sorvijetni držali, 1 pšico za lase, 2 prstana. 2 obeska, 3 denarjev; g. Pavel Goldstein 2 prstana, 1 zaponko; gdč. Frančiška Pichler 1 par uhanov, 2 prstana; gdč. Gusti Spetzler, Trebnje 1 prstan; gospa Tony 1 verižico, 1 obesek; ga. Marija Nagv 5 zapestnic, 3 verižice, 1 brošo, 1 držalo za ključe; ga. Mici Mikusch 1 brošo, 1 prstan, 1 par uhanov, 1 verižico z obeskom; A. S. K. 1 par uhanov; ga. Zalka Je-locmk 2 prstana, 1 obesek; gdč. Kornelija Aschmann, Zgornje Gorje 1 verižico; gdč. Gratzl 1 prstan, 2 para uhanov; gdč. K. Konschegg 1 medaljon; gdč. Karinger 1 obesek, 2 para uhanov, 1 uro, 1 brošo, 1 verižico z obeski; gdč. Jennv Piller 1 medaljon, 1 križec, 1 obesek; gdč. riermma Lunder 1 prstan; gdč. Fani Lunder 1 prstan in drugo; ga. Erika Nargv 1 medaljon, 1 kravatno iglo, 2 prstana, 1 par manšetnih gumbov; g. in ga. rlalbensteiner 2 poročna prstana, g. Kana Kos 1 prstan; gdč. Berta Harbich 2 prstana, 1 zapestnico; gdč. Ana Harbich 2 zaponki: Mala Anica 2 zaponki, 1 prstan, 1 obesek; gdč. Josipina Skok, Domžale 1 prstan. 1 obesek; gdč. Fina Mi-kola 1 prstan; g. Herman f1rowath 1 poročni prstan; ga. Antonija Pajnič 2 prstana; gdč. Željka Plšek - Kuk-man 2 zapestnici, 5 obeskov, 2 prstana, 1 križec; ga. Marija in gdč. Karolina Bodk 3 prstane; gdč. Edlt Bock 2 prstana, 4 broše, 1 zapestnico, 2 obeska; ga. Mana pL Zhuber-Okrog 1 uro, 6 prstanov, 1 zapestnico z obeskom; neimenovan 1 zapestnico; gdč. Karolina Bilek 1 zapestnico, 1 prstan, 1 par uhanov; ga. Marija Semen 1 zapestnico; ga. Fina Jerovec 1 par uhanov, 1 zaponko; gdč. Albina Arch 1 križec in gdč. Julija Arch 1 križec. — Ranjenci v Ljubljani Včeraj in danes ponoči so zopet pripeljali več ranjencev s severnega bojišča, tako, da je danes v Ljubljani 36 ranjencev. Trije so težje ranjeni, drugi nekoliko lažje. Ranjenci so deloma od 17. pešpolka, deloma od 27. domobranskega polka, deloma od 97. pehotnega polka in pa par lovcev. Pripovedujejo, da je bila bitka zelo ostra. Rusi delajo neusmiljeno. Celo sanitetne oddelke napadajo in pobijajo ranjence. — Javna knjižnica „Gospodarskega In izobraževalnega društva za dvorski okraj". Pred igriščem St. 3, je izposodila v mesecu avgusta 2246 knjig, v prvih 8 mesecih letošnjega leta skupaj 21.007 knjig. „Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj" izreka svojo najiskrenejšo zahvalo go-spiet Marici Rus in slaščičarju gosp. Franu Rozini, ki sta blagovolila društveni javni knjižnici podariti več lepih knjig, in se priporoča tudi drugim rodoljubom, da ne pozabijo njegove društvene knjižnice. Knjižnica posluje v društveni sobi Pred igriščem it 3, (nasproti M a r č a n u naRim-ski cesti) in je odprta vsako sredo in petek od 6. do 8. zvečer in ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. dopoludne. — Zemljevidi vseh bojišč so razpeti za obiskovalce knjižnice go- spo^ajske« nenmlbtw *drustvg z* laatjakebaki okraj v kajiiaieai aobi Vožarski pot St 2 (končen Flerijanske ulice) v navadnih knjižničnih urah ob torkih, četrtkih in sobotah od 6. do 9. zvečer. Vstop vsakomur prost — Proglašenje nekaterih obratov mestne občine ljubljanske se „državno varovane obrale". C. kr. ministrstvo za notranje zadeve je a odlokom z dne 30. avgusta 1914, št 10 849 M. I, na podlagi določil § 1. cesarske naredbe z dne 25. julija 1914 drž. zak. štev. 155, naslednja obrata mestna občine ljubljanske do preklica in najdalje za čas vojne za »državno varovane obrate« proglasilo: 1. mestno elektrarno, 2. mestne vodovodne naprave, in 3. mestno delniško plinarno. »Slovensko planinsko društvo« naznanja, da je hotel »Zlatorog* ob Boh. jezeru zaprt. V varstvo slov. prebivalstva na Spod. Štajerskem so nekateri poslanci intervenirali na Dunaju m v Gradcu na pristojnih mestih. Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalcu. To društvo je razposlalo na obč. odbor sledeče naznanilo: Vsled nastale hude vojske ni dobilo hmeljarsko društvo redne državne podpore; vsled tega tudi ne more — kakor druga leta — nekaterim občinam pošiljati brzojavnih tržnih poročil; ker je pa za sedaj pri nas hmeljarska kupčija zaspala, bode hmeljarsko društvo vsa došla mu brzojavna poročila takoj pismenim potom razpošiljala vsem občinam hmeljskega okoliša in nekaterim udom. Društveno vodstvo torej uljudno prosi, slavni občinski zastop blagovoli ukreniti, da se bode le-to poročilo razglasilo v nedeljo po sv. opravilu in da se bodo potem došla poročila pritrdila na občinski hiši, ali na kakem drugem primernem kraju. Slovenska trgovska šola v Trstu. Vpisovanje se bo vršilo v šolskih prostorih v ulici Stadion št. 21, I. nadstr. dne 16. in 17. septembra t. 1. od 9. do 12. dop. in od 3. do 6. pop. V I. letnik se sprejemajo absolventi meščanskih in nižjih srednjih šol in po dobro prebitem izpitu tudi učenci, ki imajo manj šolske predizobrazbe. V II. letnik se sprejemajo tudi absolventi I. letnika na drugih trgovskih šolah. V pripravljalni letnik vstopijo lahko vsi tisti učenci, ki so dovršili vsaj I. razred kake srednje ali meščanske šole. Na novo vstopajoči učenci plačajo (takoj pri vpisovanju) K 5 vpisnine in K 4 prispevka za učila, učenci, ki že pripadajo zavodu, pa le K 4 prispevka za učila. Za vstop v pripravljalni letnik morajo biti učenci najmanj 13 let, za I. letnik najmanj 14 let stari. Šola ima pravico javnosti, vsled česar so izpričevala, ki jih izdaja, enakoveljavna onim podobnih javnih zavodov. Ako se oglasi najmanj 20 učenk, se otvori tudi I. letnik dekliške trgovske šole za tiste deklice, ki so dovršile meščanske ali kake tej sorodne Šole, ako se to število ne doseže, se uvrščajo učenke v deški razred. Učenci in učenke rednih trgovskih letnikov plačajo šolnine K 200 v mesečnih obrokih pa K 20, učenci pripravljalnega tečaja pa Šolnine letnih K 80. Revnejši učenci se lahko deloma ali popolnoma oproste plačevanja šolnine, učenke pa se sploh ne oproste. Za zunanje učence preskrbuje ravnateljstvo primerna stanovanja in prosi vse tiste družine, ki imajo zdra- a in zračna stanovanja s hrano za c! ake, da to javijo vsak dan med 10. in 11. dop. v Tržaški posojilnici in hrar Inici pri ravnatelju ustmeno ali pisme o. V pojasnilo bodi povedano, da je Slovenska trgovska šola v Trstu dnevna šola pod nadzorstvom državnih šolskih organov in je ni zamenjati z večernimi trgovskimi tečaji. Nadaljne informacije se dobivajo pri ravnatelju Tržažke posojilnice in hranilnice gospodu Josipu Ulčakarju v predpol danski h urah. Poroka. Dne 3. t. m. se je poročil v Zagrebu odvetniški koncipijent in rezervni poročnik gosp. dr. Milan K o run z gdč. Jelco Florianovo iz Kranja. Slama se bode prodajala ns javni dražbi v ponedeljek, dne 7. t. m. ob 3. uri popoldne v prostorih »Slovenske trgovske Šole« na Kongresnem trgu 5t. 2. Kupci se vabijo. Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 16. do 22. avgusta 1914. Novorojencev je bilo 20, mrtvo-rojenec 1. Umrlo je 13 oseb in sicer 9 domačinov in 4 tujci. Nalezljivih bolezni ni bilo nič naznanjenih. Tatvine. Včerajšnjo noč se je neznan tat vtihotapil na dvorišče gostilničarja g. Jakoba Jesiha na Dolenjski cesti (Pri rdečem križu) ter mu ukradel še dobro ohranjeno kolo, vredno 240 K. Tat mora biti s hišnimi razmerami dobro znan, ker so na dvorišča trije dsi, a ni nobeden nič lajal. Na dvorišča sta bili dve kolesi in si je tat izbral boljše. Izgubljene stvnrl v čase od 25. do 31. avgusta 1914, ki so bile neznan jene pri c. kr. poL ravnateljstvu: črna denarnica s 3 K, bela čipkasta bluza, rjava denarnica z 12 K 32 vf črna denarnica z 19 K in nekaj vi- vršaa suknja, temno selena, zagubljena 22. Julija t L, konjaki komat, denarnica s 40 K, izgubljena na glavni pošti, ovitek s perilom, zlata verižna zapestnica z 2 obeski, denarnica s 20kronskim bankovcem. — Najdena stvari v času od 25. do 31. avgusta t L, ki se dobe pri c. kr. policijskem ravnateljstvu; črna denarnica z 2 K 54 v, Črn baržunast otročji klobuk, denarnica s 101 K 78 v, pasji nagobčnik, denarnica s 120 K, srebrna damska ura brez pokrova in kazal, blazina z monogramom »P. C«, zlata zaponka, denarnica s 70 K v bankovcih, neizgotovljena damska suknja, bankovec za 20 K, kolo z znamko št. 41.516, najdeno 10. avgusta t. 1. Meteor, mesečni pregled. Minoli mesec veliki srpan je bil srednje topel in precej suh. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celzije-vih stopnjah: Ob sedmih zjutraj 13*5°, ob dveh popoldne 23 6°, ob devetih zvečer 17*8°, tako da znaša štednja zračna temperatura tega meseca 183 °, za 0*4 ° pod normalom * največ, namreč 297° je kazal toplomer dne 5., najmanj, namreč 87° dne 22. zjutraj. — Opazovanja na tlakomeru dado 737*3 mm kot srednji zračni pritisk tega meseca, za 1*3 mm nad normalom; najvišje, namreč 744 7 je stalo živo srebro dne 10. zjutraj, najnižje, namreč 730*5 dne 17. opoldne. — Mokrih dni bilo je 7, med temi dva pod enim milimetrom dežja; padlo je pa vsega vkup 165*4 mm dežja, največ, namreč 81*7 mm dne 17. Ta dan je bil sploh kritičen, ne da bi se prav mogel astronomično opravičiti. Natanlko opoldne je iz jugozahoda prihrumei silen vihar, ki je drevesa s koreninami vred podiral in tudi veliko druge škode napravil, k sreči ni dolgo trajal. Popoldne, ko je tlakomer poprej omenjeni minimum kazal, posebno pa ponoči je treskalo in deževalo, kakor da bi iz škafa lil. Ta medigra slabega vremena je trajala 4 dni, od 15. do 18. Od 19. naprej tie do konca meseca pa je bilo vreme krasno, zjutraj megleno, okoli poldne vetrovno, temperature ne previsoke, noči hladne, sama znamenja bližajoče se jeseni. Razne stvori. * Zvonenje s cerkvenimi zvonovi prepovedano. Vojaški poveljnik v Gornjem Alzaškem je odredil: Zaradi varnosti vojaštva se od danes naprej brez izjeme prepoveduje za časa vojnega Stanja zvonenje s cerkvenimi zvonovi. Prestopke proti tej odredbi kaznuje vojno sodišl*. * Najden zaklad morskega roparja. Iz Rima se poroča: V Malatriji v Tesaliji so v bližini obrežja našli pri popravljanju neke hiše, v zemlji zakopan lonec, napolnjen z zlatimi tolarji izza časa Marije Terezije. Domneva se, da je to kak skrit zaklad kakega morskega roparja iz prejšnjih časov, ki je svoj zaklad tamkaj zakopal, ne da bi imel pozneje priliko, ga zopet dvigniti. * Angleški diplomati nemškega pokoljenja. Zanimivo je. da sta slučajno nemškega pokoljenja oba bivša angleška veleposlanika na avstrijskem in nemškem cesarskem dvoru. V Berolinu je bil sir Goschen. ki je iz znane knjigotrške rodbine Goschen. Na Dunaju je bil veleposlanik sir Bunsen, vnuk pruskega državnika barona Bunsena. Piše se zdaj »de Bunsen«, kar se izgovori »benzn*. * Izdajstvo. »Gazeta Wieczorna€ poroča iz Stanislavova: V neki občini onkraj ruske meje se je pokazal oddelek avstrijske kavalerije, da bi preiskal teren. Prišli so v občino in župnik jih je povabil, naj bodo njegovi gostje. Častniki so sprejeli povabilo. Med obedom se je župnik za par hipov odstranil. V tem je prihitela v obednico služkinja, Poljakinja, ter opozorila poveljnika, da so v kozolcu skriti kozaki, ki jih je šel ravnokar župnik opozorit na avstrijsko patruljo. Oficirji so takoj alarmirali svoj oddelek. Župnika so prijeli in razorožili sto kozakov/ Vjeti župnik je bil na mestu ustreljen. * Harem perzijskega šaha Je pred leti dobil dovoljenje, da se sme dvakrat na teden sprehajati po teheranskih ulicah. Ta sprehod se vrši v posebnih visokih vozovih na dveh kr> lesih, ki so od strani zakriti z belimi zastori. Na posebno znamenje, ki ga daje sluga, ki teče pred sprevodom, morajo vsi, ki gredo mhno sprevoda, proč gledati. Tujci niso bili navezani na to odredbo in so vsled tefcta tem raje gledali in občudovali — v kolikor so Jim to dopuščali zastori — šahove odaliske. Kmalu nato pa Je perzijska vlada pozvala zastopnike tujih držav, na] pozovejo svoje podanike, da vpoštevalo domače običaje. la tako imajo od tedaj haremske dame mir tudi pred tujimi radovedneži. * Zeaa svađate ssorša. Pred vojnim sodiščem t Vrattalavi na Nem-škctn je bils obravnava proti učitelja ki ga je ovadila njegova lastna, lena, I da je za angleške časopise pisal član- I ke o nemški mobilizaciji. Sodniki so ženo vprašali, zakaj da je moža ovadila. 2ena je rekla, da iz domovinske ljubezni, češ, ona da Je Nemka, mož pa Anglež. A glej, v Časih take vojne, kakor je sedanja, v časih takega sovraštva, kakor je sedaj med Nemci vzplamtelo pri Angleški, pa je vojaško sodišče obtoženega Angleža oprostilo, češ, da Je svoje članke pisal pred vojno in da ne verjame njegovi ženi, da je iz domovinske ljubezni ovadila svojega moža. Brzojavna poročila. Cesar za brezposelne. Dunaj, 4. septembra. (Kor. urad.) Njegovo Veličanstvo cesar Franc Jožef je blagovolil za preskrbo onih, ki so vsled izrednih dogodkov postali v Avstriji brez dela, najmilostlji-veje iz svojih privatnih sredstev darovati vsoto po 100.000 kron. Za brezposelne na Ogrskem je Njegovo Veličanstvo darovalo isto vsoto. Zavzetje trdnjave Longwy. Beroiin, 5. septembra. (Kor. urad.) Poročevalec »Vossische Zei-tung« v glavnem taborišču poroča o padcu trdnjave Longwy: Trdnjavo Longwy smo osvojili dne 26. avgusta in sicer po izredno ljutem odporu. Po petdnevnem obstreljevanju po naši artiljeriji je bil samo še en francoski top sposoben za streljanje. Zgornji Longwy, ki ga je preje zapustilo vse civilno prebivalstvo, smo razstrelili v besede pravem pomenu. Pri tem pa se niti nismo posluževali naših težkih topov. Francoze je naš bombardina popolnoma presenetil. Takoj prvi strel je zadel in napravil silen učinek. Ko so Nemci prišli do pozicij, s katerih so nameravali napraviti naskok, in ko je poveljnik trdnjave d' Arche imel samo še en top, se je vdal z vso posadko, ki je štela 3700 mož. Od posadke je bilo 400 mož ranjenih, 100 pa jih je padlo. Prestolonaslednik Viljem je dovolil, da je poveljnik d' Arche smel pridržati sabljo, v priznanje, da se je junaško branil. Naše artiljerijske pozicije za Časa obstreljevanja so se nahajale 8 kilometrov severnovzhodno od Longwyja. Ko smo si ogledali citadelo smo našli patrone s prirezanimi krogljami in dum-dum naboje. Tu smo našli tudi stroj, s katerim so se pri reje vali ti naboji. Ko so odpeljali 20 vjetnikov, med temi nekaj starcev in napol doraslih dečakov, smo vprašali, kaj so ti ljudje zagrešili. Izvedeli smo, da so to vojne hijene, ki so na bojišču morili naše ranjence in jih ropali. To je sramota za francoski narod, ki se toliko postavlja s svojo civilizacijo. Še Hereri in Hotentoti v Afriki niso izvrševali takšnih grozot, kakor jih izvršujejo sedaj pripadniki velike francoske nacije. Budimpeštanska borza. Budimpešta. 4. septembra. (Kor. urad.) Za danes določeni vplačilni dan na budimpeštanski efektni borzj je potekel popolnoma gladko. Niti en slučaj insoivence ni bil priglašen. Odhod belgijskega poslanika z Dunaja. Dunaj, 4. septembra. (Kor. urad.) Belgijski poslanik je včeraj z rodbino in poslaniŠkim osobjem odpotoval v Švico. Francoska banka se je preselila. »Secoio« poroča, da je francoska državna banka prepeljala svoje zaklade iz Pariza v Bordeau*. Angleške izgube. London, 5. septembra. Izkaz o izgubah angleškega poročevalskega urada, navaja, da je mrtvih 18 častnikov in 62 mož, ranjenih pa 78 častnikov in 312 mož. Pogreša se 86 častnikov in 4672 mož. Od pogrešanih se jih nahaja 2862 mož najbrže v bolnicah. Železniška nesreča. Dunaj, 4. septembra. (Kor. urad.) Ko se je pripeljal na dunajski Južni kolodvor vlak št. 510, je odpovelala parna zavora. Vlak le zadel ob odbi-jaiec, lokomotiva je skočila s tira, oba prva paketna voza in dva osebna voza sta bila popolnoma razdejana, 19 oseb je bik) poškodovanih, deloma težko. Potopljeni parnlld. Amsterdam, 5. septembra. (Kor. urad.) Po zanesljivih poročilih javljajo angleški ftsti, da Je v Severnem morju več ladij zadelo ob mine in se potopilo. Ob ustju reke Tyne se je potopil en švedski in en danski parnik. Novi papež. Rim, 4. septembra. (Kor. urad.) Papež fe sprejel svojega brata kon-treadmtrala Oiovanija della Chiesa, ki s#|e bil pripeljal v Rim, v dolgi posebni avdijenci. Po avdijenci Je odšel papež v Sikstinako kapelo, kjer je prisostvoval načanoatnt *a> tali* *m iMK:, KardkaU rerrata državni tajnik. Rim, 4. sepembra. (Kor. urad.) Papež Benedekt XVL je imenoval kardinala Domenika Ferrato za državnega tajnika. Prvi konsistorij bo 8. septembra. Knez Viljem albanski zapustil Drač. Rim, 4. septembra, (Kor. urad.) »Agenzia Štefani« poroča iz Drača z dne 3. t. m. sledeče: Včeraj zvečer se je vršilo pod intervencijo policije in orožništva protestno zborovanje. Ob 10. zvečer se je zbralo mnogo oboroženih meščanov pred kneževo palačo in pred stanovanjem finančnega ministra ter zahtevalo plače. Kontrolor Travesky je množico pomiril s tem, da je obljubil, da bo kontrolna komisija izplačala plače. Ko se je zdanilo, je bilo v mestu zaradi odpotovanja številnih oseb zelo živahno. Ob 5. zjutraj so se izkrcali italijanski mornarji ter se postavili na cestah in v okolici kneževe palače. Malo pred 7. zjutraj sta zapustila knez in kneginja, spremljana od Turkan paše, Aklr! paše, Sami bega, Ekrem bega in Ubohova s soprogo ter od diplomatičnega zbora palačo, člani kontrolne komisije so se zbrali na vrtu palače ter so izkazali odhajajoči knežji dvojici čast. Orožništvo je salutiralo. Knez in kneginja sta se pogovarjala nekaj časa s člani kontrolne komisije, nakar sta nadaljevala pot. Prostor je bil popolnoma izpraznjen od občinstva. Mornarji in romunski prostovoljci so takoj odstranili zastavo s knežje palače. Malo pred 8. zjutraj je razobesila italijanska vojna ladja »Misurata« na zadnjem delu italijansko, na sprednjem pa italijansko in albansko zastavo. Med salutom italijanske ladje »Libia« je »Misurata« odplula v smeri proti Benetkam, peljala se je ob italijanski obali. Knez je izročil kontrolni komisiji vlado, kar se je sporočilo tudi ljudstvu. Danes zjutraj se }e odpeljalo 1200 Kosovce v, ki so mesto branili proti Medovi. Homerule. London, 3. septembra: preko Berolina. (Kor. urad.) V poslanski zbornici je prišlo zaradi homerule do hudega spora. Ministrski predsednik Asquith je govoril pomirjevalno ter predlagal odgoditev zbornice do 9. septembra. Obnovil je zagotovilo, da naj ne ima nobena stranka vsled od-goditve tega političnega spora kak dobiček ali kako izgubo. Sklep vlade, da stori zakon homerule in warrski cerkveni zakon pravomočen, je neiz-premenjen. Ker pa je predložen irski dodatni zakon, bi bilo neupravičeno, odgoditi parlament tako, kakor da bi ta dodatni zakon ne bil predložen. Vlada upa, da bo mogla priti v prihodnji seji s predlogi, ki bodo našli splošno, če že ne popolno odobravanje. — Bonar Law je podpisal ta predlog in je izrekel upanje, da se bo mogoče izogniti sporu. Narod ne bi lahko odpustil onim, ki bi kršili premirje. — Redmont je zahteval energično, da se vresniči homerule, kar koU se naj zgodi tudi z dodatnim zakonom. — Balfour je odgovoril rezko, da je nemogoče govoriti o irskem vprašanju brez velike grenkobe, zaradi česar naj se to tudi ne poskusi. — Govor Balfoura je vzbudil pri Ircih in radrkalcih veliko jezo. Njih jezni medklici so izzvali pri avtonomi-stih živahen odmev. Bil je mučen prizor. Ze dolgo ni vzbudil noben Bal-fourjev govor takega izbruha sovražnosti. Ko je Balfour med govorom sira Josipa \Valtonsa zapustil zbornico, so radikalci glasno izražali svoje veselje, kakor da bi se veselili, da se oproste njegove navzočnosti. Balfour je bil od strasti, ki jo Je vzbudil njegov govor, očividno pre-seneten. — Ministrski predsednik Asquith je posredoval in pomiril zbornico s svojo svečano prošnjo, da naj za enkrat opuste to tako nevarno debato. Končal je z besedami: Ostanimo složni, dokler moremo. — »Dai-ly telegraph« piše k temu: Ministrski predsednik je rešil situacijo ter je dal pametnim ljudem mirnejše dihati, bil pa je to nevaren povratek v stran-karstvo, ki je moral marsikaterega očividca pretresti. Še ena taka epizoda bi bila ravno tako obžalovati kakor izgubljena bitka Narod naj obstoja na tem, da se irski sporazum vresniči, predno se zbornica zopet sestane. HMELJ. Norimberk, 3. septembra. Dovo-ženih 300, prodanih 250 bal; srednje-dobri in semenjsko blago za 5 do S mark vrednejši. Cena 40 do 85 mark (48 do 99 K) za 50 kg. ______Hmelj, društvo v Žalcu. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za Rdeči križ: I. Dobrarvec v Litiji 15 K, nabral v veseli družbi, i. s. so darovali: O. Wanzzo, R. Šribar, L Dobravec, O. Oblak, J. KunsUer, Jootes in Srnovoinik. . l> 209. Utr. »SLOVENSKI NAROD", dne 5. septembra 1914. Stan 5« Ihji H]e nm. C kr. đeiebia vlada razalaia: Spreminjaje, oziroma popolnuK>č fuuradna razglasa z dne 29. julija t. 1., št 227 MOB in z dno 1. avgusta t. L, št. 313/MOB, določa deželna vlada za deželno stolno mesto Ljubljano do preklica za prodajo blaga, navedenega v naslednjem seznamku. iz seznamka samega razvidne najvišje cene. V kolikor se vrši prodaja tega blaga v prostorih ali na sejmskih stojnicah, morajo imeti obrtniki nabite najvišje cene v svojih prostorih, oziroma na svojih stojnicah. Kdor bi s© ne držal teh predpisov, se bo najstrožje kaznoval po določilih obrtnega reda za vsak posamezni slučaj z denarno globo do 1000 kron, ali z zaporom do treh mesecev. Nastopne najvišje cene stopijo v veljavo z dnevom razglasitve in veljajo do preklica v detajlnem in trgovinskem prometu. Seznam blaga« r Kron Pšenična moka št. 0 . . q 55-— » * » 0 . . kg — 60 » » *■ 2 . . q 54'— » * » 2 . • kg —59 » *»£••( 53'— » *■ » 3 . . kg -'58 Ržena moka . . . . q 40*— » » .... kg —-44 Koruzna moka . . . q 2S*— » » ... kg —*30 Ajdova moka . • . q 56*— » » ... kg —60 Pšenični kruh, izvzemši zemlje in dr. luksori- jozno pecivo . . . . * ■—*58 Rženi kruh . . . , • » —*46 Mešani kruh . . * « » —'42 Riž, zdrobljen . . . ■ > —"52 » srednji . . . . » —'68 » italijanski 6/a . « » —'SO Karolina . • . • » —*94 Ješprenj b . . ■ * > —*3S Pšeno .....i » —'40 Ješprenjček, debel . , » —*48 » fin . i ■ » —"64 Fižol ....... » —44 Orah ....... » —'12 Krompir . . . . . » —*10 Kislo zelje.....» —14 Kisla repa.....» —'12 Kava ....... a 4*— Čaj, navaden, odprt . . ■ "-50 » » » . . dkg —-10 Kakao ......kg 6S0 sra/cikor, v kockah . . kg 1*— » » kapi . . . > —'96 Sol .......» —-24 Pivo, izvzemši specijalne vrste......» —*4S Navadno namizno vino • 1 1*20 Jesih .....«.» — '36 Namizno olje . . . . » 2'— Jedilno olje.....» 1*20 Goveje meso L vrste .kg 1*90 » » IL » ia. a 1*60 Ovčje meso .... » 1*50 Svinjsko meso ...» 2*— Kozje meso.....» 1*50 Telečje meso .... » 2*— Prekajeno meso ...» 2*40 Salame ...... » 5*50 Slanina...... » 2*— Svinjska mast, čista . » 220 Surovo maslo ...» 4*— Sir. navadni . . . . » 2*20 Mleko ......1 —*24 Jajce.......kos —*10 Les, trdi......m3 13'— * mehki .... m* 10*— Premog, kranjski, staj. . q 3*50 Petrolej......1 —*38 Spreminjale, oziroma popolnju-joč tuuradni razglas z dne 1. avgusta t. L, št. 249/Mob., in tuuradni razpis z dne 7. avgusta 1914. it 481/Mob., določa deželna vlada do preklica za celo deželo Kranjsko, izvzemši stolno mesto Ljubljano, ki se glede njega obenem izdajo posebne odredbe, za prodajo blaga, navedenega v naslednjem seznamku, iz seznamka samega razvidne najvišje cene. V kolikor se vrši prodaja tega blaga v prostorih ali na seimskih stojnicah, morajo imeti obrtniki nabite najvišje cene v svoiih prostorih, oziroma na svojih stojnicah. Kdor bi se ne drža! teh predpisov, se bo najstrožje kaznoval po določilih obrtnega reda za vsak posamezni slučaj z denarno globo do 1000 kron, ali z zaporom do treh mesecev. Nastopne najvišje cene stopijo v veljavo z dnevom razglasitve in ve liajo do preklica v detajlnem in trgovinskem prometu. Seznam blaga. Kron Pšenična moka št. 0 . . q 55*— * » » O * • kg —60 » » » 2 « « q 54*— » » 2 . « kg —59 » *■ > 3 0 . q 53'— » » * S . . kg —'58 Ržena moka « ■ « . q 40*— » » . • v.;. kg —'44 Koruzna moka •*• ■ q 28'— * ■ mkm ■ k* —* Ajdova moka / *2«' ■ Q &'— Kron Pienični kruh, azvzeniei žemlje in dr. lektori- .;# Jozno pecivo • . . • » —"53 Rženi kruh . • • • i » —*4d Mešani kruh • . • « *■ —*42 Riž, najfineJS . • . * —80 » srednji « * *> . . » — *64 » navadni • • • • » —*50 Ješprenj .....» —*38 Pšeno ......» —*50 Ješprenjček, debel . • » —-48 » fin ...» —-64 Fižol.......» —-44 Krompir, izvzemši kraje, ki se zanje določijo >!** posebne izjeme ... » —-08 Kava.......» 3*60 Caj, navaden, odprt . . » 7*50 ■ i ■ . . dkg —10 Sladkor, v Kockah . . kg 1*— » » kapi ...» —96 Sol .......* —m2d \'ino, navadno .... 1 1*12 Pivo, navadno, izvzemši kraje, ki se zanje določijo posebne izjeme . » —"48 Jesih......i —-24 Namizno olje . . . . » 1*60 Jedilno olje . ...» lOO Goveje meso, I. vrste . kg 16S * ► II. » 9 m 1*44 Ovčje meso . , . . » 1*48 Svinjsko meso ...» 180 Telečje meso .... » T80 Prekajeno meso ...» 2*— Svinjska mast, čista . » 250 Surovo maslo ...» 3*60 Sir........» >20 Mleko ......I —-24 Jajce.......kos —10 Les, trdi......m* 8'— * mehki .... m3 6*— Premog......q 3*— Petrolej......1 —*40 Darila „Mmm križu". Dež. in pomožno dnzštvo »Rdeči križ« za Kranjsko. Za »Rdeči križ«: Marija pl. Strahl, grad Stara Loka (po Nt ekscel. gospe baronici Schw arz) zbirko 677 K 60 v; Uslužbenci poštnega urada Ljubljana I. darovi iz plač pro sept. 110 K 95 v; Anton Klein, okrajni nadkomisar v p. od mesečnih prispevkov, pro sept. 2 K; Mazi, nadzor j. ž. v p. 6 K; rod-I bine Wessnerjeve (po dvornem svetniku dr. Zupancu) 20 K; Jakob Zupane 10 K: gospa Baver »za volno« 2S K; gospa Franja Fritsch 20 K; učitelji v Zagorju - Toplice 1% plače, 9 K; Ignac Zor za »Rdeči križ« 3 krone; za družine 2 K; selski svetnik 2akelj, za družine 5 K; Hermina Ne-metz, zbirka v gostilni Ignaca Mer-ha v Stari Loki pri Ribnici 25 K: župan Ignac Merher v Dolenji vasi pri Ribnici 20 K: društvo slov. trgovskih pomočnikov za Kranjsko 20 K; orožniška postaja Gradac 6 K; Cen-ka Jerele. poštarica v Mojstrani »mesto rokavic« 3 K; podružnica Kočevje 619 K 22 v (in sicer zbirke: obč. Stara Loka 100 K: vas Trava 56 K 60 v; vas Srednja vas 20 K 42 vin.: vas Planina 17 K, vas Stari Vinkelj 43 K 50 v; občina Željne 75 kron; občina Polom 54 K; obč. Mala Gora 66 K; omizje v Tomiču 5 K 82 v; članarina gospoda župnika Josipa Eppicha v Srednji vasi za 10 let 20 K; c. kr. okrajna sodnija v Kočevju denarne kazni 50 K* člai rine obč. Velike Lašče 112 K; odrač ;iav-ši 1 K 12 v (poštnina in dostav ina). Računski uradniki in pridelieni 'avč-ni uradniki finančnega račun :ega oddelka 1% plač pro sept. 55 K; Čitalnica v Spodnji Šiški (po »Slov. Narodu-) 20 K; gospa Agneza Kralj, gostilni čarka 10 K. 2hkhm4mr*¥ n »R2-83. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu avgustu 1914 je 124 strank vložilo 37.564 K 78 v, 295 strank vzdignilo 52.614 K 55 v, 6 strank-m se je izplačalo posojil 5250 kron, denarni promet 181.526 K 75. — Za vinogradnike in sadjarje. Vinogradniki in sadjarji se s tem opozarjajo, da se dobe samo čiste vinske droži (čistorejne kipelne glivice) za pokipenje vinskega in sadnega mošta tudi letos pri kmetijsko-kernijskem p res k u ša 1 i š č u za Kranjsko v Ljubljani. Cevka s samočistimi vinskimi drožmi stane z navodilom o uporabi 25 vinarjev, s poštnino in zavojem pa 50 vinarjev. Kdor naroči najmanj 5 cevk, plača za cevko s poštnino in zavojem le 40 vinarjev. Znesek se mora plačati naprej, ker se sicer povzame in se s tem stroški povečajo. Pri malih naročilih se sprejemajo tudi poštne znamke v plačilo. Ena cevka s samočistimi vinskimi drožmi zadostuje za pokipenje 5 do 10 hektolitrov vinskega ali pa sadnega mošta. Naročiti je sa-moči te droži, vsaj 5 dni pred njihovo uporabo. S pravilno rabo samočistih vinsk h drož so zajamčene vinstvu tako velike koristi, da bi se jih moral posluževati prav vsak vinogradnik v svojem vinogradstvu. Ne le, da Čiste vinske droži pospešujejo čisto in zanesljivo kipenje mošta, ampak s pomočjo teh pridelana vina se tudi mnogo hitreje čistijo in imajo boljši ter prijetnejši vonj in okus. Umrli so v Ljubljani: Dne 1. septembra: Marija Minx, zasebnica-hiralka, 79 let, Zaloško cesta 11. Današnji list obsega 8 stran?. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«. Kapi so dobro ohranjeno moško kolo. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3159 ¥ najem ae odda, bar le gospoda? poklican pod orožja | mešana trgovina dobro vpeljana na prometnem kraju ter z manjSo zalogo pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3157 Za buffet in delikateso se sprejme gospodična dobra računarica, takoj. Jzvežbane v tej stroki imajo prednost. 3154 Kje, pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«. Učenec zdrav, poštenih starSev s primerno šolsko izobrazbo, vešč slov. in nemšk jezika. se s-prejme ▼ trg©viao meš. blaga A. Botho v Žužemberku Dolesjsfeo- Prednost imajo tisti, kateri so že nekaj časa bili mogoče v kaki trgovini. 3158 KaJHci! fatriotje! Uradno je dokazano, da je znamka cigaretnega papirja BEZ ABADIE 3155 last Socićte Anonvmo des Pa-piers Abad e v Parizu torej last Francozov. PATRIOTJE! Kdo če kadi sedaj to francosko znamko? MeteoroIoSKno poročilo. VlšlM nad morjem Ste-2 Srrtaji irafal tlak 731 na fm ! Stsnje i g£, I S* °P"°-mert£ IS . Veti ovi Nebo J t mm fi: 3 4. 2.pop. 7365 j 25 6 sr. ijzah. del. oblač. „ 9. zv. < 735 4 I 18-3 ' si. szah. jasno 5 7. zj. 73V5 14 5 sr.svzh. „ Srednia včerajSnja temperatura 18*7°, norm. 1641 Padavina v 24 urah mu 00. Stanovanja po eno in dve sobi, kuhinja in drvarnica, so oddalo ▼ Ifad-rolTode rridorlka coata ftt 1 (Grubarleva costa). 3153 Vojne uniforme po meri 3146 ▼ nalbr&JSem času Ugotavlja Jos. Rojina« Ljubljana. ------------------- Pošteno tar pridno 3147 dekle Išče slnine kot strojna pletilka. Gre tudi za skupna dela tudi izven Liubljane, proti zelo majhni plači. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo »Slovenskega Naroda«, pod naslovom „Pridno deklo 3147." ------------------------------------------- « vešča slovenskega in nemškega jezika, izurjena v pospravljanju, likanja in drugem, prosi za službo. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na naslov: E. Wajt, Kras], postno ležečo. 3156 [Ulov m\ zavili vpisuje ves september vsak dan od 12. So 3. are pop. v Sodni ulici 1« Šolsko leto prične kljnb vo|ni dna 1. oktobra 1914, ob 8. url zfutraf. Zavod je najbolje obiskovano zasebno uči-lišče v Ljubljani ter pridejo absolventi istega najhitreje k dobremu kruhu. ■— Ker bo zavod gotovo prenapolnjen in se sprejme le omejeno število gojenk in gojencev, naj se vstop čimpreje prijavi. 3148 Izjava. Anton Zupan, bivši tovarnar za sukno pri Radovljici, pozneje agent tu pri Toniesu, Lehnerju, Tavčerju itd. že davno več ne deluje zame glede prodaje veleprima češkega premoga in briketov, in da tudi nisem več plačnik njegovih dolgov, popravljanja oblek itd, če tudi zoper mojo voljo nosi s seboj Še nekaj mojih tiskovin. Veleprima češki premog in briketi se dobe po originalnih cenah edino le pri meni, prodajna pisarna J. P auli n v Ljubljani, Nova ulica 3- 3134 G. Flux mm- Gosposka ulica 4, -« L nadstropje, levo. 3149 Uradna dovoljena, io 20 lat obstoječa najstarejša ljubljanska mtealia stanovanj io slnžeb «**>«-» finn&fnm*»« Čednega slugo (tudi začetnika), nekal trnharic in sobaric, konjskega hlapca, S orozniskl U uharici, gospodinjo, perico in Ukarico, kavarniško servirao blagajslcarko itd. Ifaftoplefe se priporočajo bol se pestunie, spretne prodajalke in brhke natakarice. Pri vnanjib vprašanjih se prosi za odgovor zuaka. A Proti 9 zobobolD in gajiltbi zsb izborno deln]e dobre znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki utrdi dlesno in odatranlnie neprijetno sape is nsi. 1 steklenica s narodnom 1 mrcnia. Deželna lekarna Milana Lensteka t Mettlani, nesljeva cesta Man. t potez Fraac Joiefovera jaMlejnera sneta. V tej lekarni dobival* zdravila trdi dUal Mlatiti* tlafajB jot.*elezaiee. czr.ttbačae tovmrac ia okr. »d. blarajae v LjiMjoaC Melnslns nslns ta zobna rada Sonja, HrvaŠko, 22. februarja 1908. BIaa> |?*Pod lekarnait Prosim vljedno« pesnite ari seoet tri trtelrtenice Vase fzborao delujoče rede, katera je nepfekozJjhro siredstto soper zoboboL otrja dietno ta ed-stranja ntprlleuio sapo iz ust Za ohranjenje sob ni oiraisnje sat io bosi vsakomur kar najbolje pdporoari. ^postofin|ozt Maso Kaoftuorič. kr. poHe atesnu Na prvi pogled sp«xui u Bal lsdeljarl, da ]• Mag« oi prva l|aU|aaska trgovlae % araaid, Blataiae, sraprataia, kadar kapu aajaaaa'a la al aa]bal|« poilroloH predmeti poletne sezije so Prva eksportna tvrdka Tovarniška znamka P. ČUDEN !'*u",0""■, ■al ■ ^ssa^ ^-mmaT sssssm^ ■■■ ■■ ^1 Tvrdka P. Caeea Je saao Fiescimofi alka 1 ta H l# let rim-« Mesteca trn piirifalfe pobijana 81 — preJenova aKa 1. Zahtevajte aav OOBIbI »stea*. Strma 6. »ltPVCNSKi NAtOP", ome S. leptetabfi itti. 209. štev. V^^^k^ _____________ _«_k SOOM stanovanjo (3 sobe s pritiklinami ter elek. razsvetljavo) se seradi družinskih rumer taJtoef ali m ■■w«lffiM e*Ma v itfelj-eld asM M. 4/HL Vprašati istotam. 'ii — - i ■ Stferinmeiianik t*4e eJste* sa tak«.. Ponudbe na upravniStvo »Slov. Naroda« pod „avtomobil". 3142 Gospodična ilče službo vzgojiteljice. [ma dobra spričevala. Ponudbe se prosi pod „vrtnarlca" na upravništv o „Slov. Naroda" do 15. sept 1914. 3143 . ■ — ... - —_____________ Učenko od 10 do 14 let se sprejme v boljšo družino 3144 na stanovanje in hrano. Glasovir na razpolago. Kje. pove npisrvništvo »Slov. Naroda«. Pioilii se takoj sprejme v av-tomobilni garaži. L. Hdr-mac. tovarna voz Peter Eeršič v Šiški. 3152 Absolviran šestošolec OSI?" se sprejme kot ~&tZ iamiiispnt pod ugodnimi pogoji v lekarni na Kranjskem, Ponudbe pod „Aspirant" na upravn. »Slov. Naroda«. 3150 lepo stanovanji ca deželi, pod planinami za celo družino z vso opravo in kuhinjsko oosodo, se odda po nizki ceni v najem. Tudi se sprejmejo samski gospodje ah gospe na stanovanje in hrano. Pojasnila da e Anton Burkeljca, posestnik Laze v Tuhinju nad Kamnikom; 3136 Oddati imam večjo množino belega po novem sistemu in snažno napravljenega garantirano pristnega namiznega vina. Vzorci resnim kupcem na razpolago in franko. Vino stane 34 K hI, postavljeno na post Ajdovščino proti takojšnjemu plačilu. Manj kot en sod, to je 15 hekto, se ne more oddati. 5064 Franc Dolenc, posest, v Vipavi št. 44. Hajstarša in glavna potniška pisarna in denarna menjalnica I. N. FERRIC M Via Lazzaretto Veccbio št. i nasproti Excelsior Palače Hotel. Odprava potnikov z najhitrejšimi par-niki domačega društva iz Trsta in to v Ameriko in = == Kanado. Odhod vsako soboto; ob ponedeljkih odhod z železnico iz Trsta čez Havro Bremen, Botterdam In Aatvrerpea o Ffew Tork in dalje z amerikansko železnico do mesta namembe. — Za najhitrejše, najcenejše in za varno potovanje se skrbi in garantuje. — Da ! more vsakdo takoj odpotovati, treba zagotoviti mesto z 20 K aro. Vsakdo lahko v menjalnici zamenja denarje v amer. dolarje brez odbitka. ■*- Vsa pojasfliifl D-^MfTl tW___tldCQ0u £532 ~————- ■" ™' --«--"--^--^--^---p-»-_-_-_-_-»-' Perje ia posteljo bi puh priporoča po ujalfjia ceaafe EMIL KRAJEC prej« F. Niti Pred Škofijo Mo«. M. Zananja aarotila se taca* izvrssjejt. BifnOi žalna imtaii a ujatBa otroških vozičkov la UfMbu .0 -m_—-tO žime. aLFaklt v Ll«U|a_L MZBUIB MTVCIntVP St milj* 1 »virim. Parno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. Apretura sukna. JOS. REICH Poljanski nasip • Ozka ulica ft. 4. Sprejemališče Selenbargova nlica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. 1. flOU i Piani, Dunajska cesta 21 Velika zaloga steklenlne. porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov Ltd. gostilniška in kavarnar-ska namizna posočia po najnižjih cenah. Zdrave. lilne otroke 72 hočete imeti? Potem jim dajte uživati Izboljšano, aromatično rib te olfe iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K I "80. Zoper kaielf, aa.liio-noit ia prohlaloaje je v tem času za otroke najboljše preizkusen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono. Zaloga rseh tu- in inozemskih specialitet ter preizkušenih domačih zdravil. Izbe rna toaletna sredstva l9_f_____Cf« Viln iRtt niHm Jpedaltifc OddaIa|e ae tmM »dravila sa lazaaiilja ae 2krat aa iaa aa vat start, iBharaa pri ditm irii \ SANATORIUM JEMONA/i /L JJBLvJ*_NA KOMENSKEGA ULICA 4 ta f SEF^ZDR^NK PRTWlJ.D^fTŽ DERGAISŽC j| Ljudevit Borovnlk puškar v Bof-ovlja.lt (Fer- lacba) na Koroškem. ae priporoča v izdelovanje »osaoaiaiala eoeek za lovce in strelce po naj ne vej Jih sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi »re-eeJoJe stare samo kresnice, sprejema vsakovrstna popravite, ter jih točno in dobro Izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preizkušene. — liustre- A\ umni AAM.i_ri •_ia»AMl - raoiaifl! -Supcrfosfati so v ceii precej znižani Dokazano najučinkovitejše, naleenefše nadome-sttlo za fosforjevo kislino sa vae vrste zemlfe in vso vrsto sadetov. prekašajo po zanesljivem, hitrem učinku vsa druga priporočena gnojila s fosforjevo kislino. Amonijakovi, kalijevi, solitrovi bupertosfati najcenejša, najdonosnejša gnojila dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil, kupče-valci in kmetijska društva. Centralna pisarni: 7 Ludvik Fortner, Praga. Pfikopj 17. M. ROSNER & Co. E v Ljubljani .s pelcžgctnjarno 5«djo in teuerno liRcrjeu priporoča v svoji lastni žganjarni kuhane izdelke i. s.: slivovko brinjevec hruševec tropinovec pristnost zajamčena. Vermut-vino najboljše kakovosti. Ugodae ceaol ===== =____= Vzorci aa razpolago. liimi rabilo trati kašlju hrleavostl, katar« In ia*lo- zenju, krč nema in oslovske- os« kašlja« nego slastne Sf Kaiserieve prsne karamel« a „tromi jelkae»lMv __^ ffl fl not. poverjenih 1*^*1 hll Ml izpričeval od aT^ I zdravnikov in |»T*aF VVHV zasebnikov za-jamčuje gotov uspeh. Izredno prijetni in slastni bonboni. 1562 Sailtan SO Ia 40 vam.. aaSafa t* v. Piodeja m * H«W|aai: Ub«M pl. TrnkocsT, lekara«. Rlh. Sninlk, 1^ karo«. Dr. O. PlccoM, Mkmnm. D^tmtmm to-karo«. Mr. PIl kmđ. Bofctac, Itfea ■■ prt krooL Sto. P*. Jc«.ataoff lok-rn«. Ani. Km, Sro-fertl«. B. C lit—, orogertia _Aort|a-. D-aal Pire, latuama W-A**P!&J» pava. Ml ao Waca_^ tokarav MaOaa. A. Iro-Gak, tekama, RoaovHica. tlto_o BriDI, I«- Ttojfd-, Krm). Pr.Btuaairlt,Jak, PuljJ^ Joa. Motnlk, tek—nM, KaaMBiB- E. aaM *a_y, lakanMV Sk. Loki. M«.PS.a LavteSa.Jafcam Trt«. Ph. Mr. E. Koicft. Ww*aia, JaialM. V.Afko, tajoooe, SaooioM. Joa.JRvdo^Aiog. Uttja. J. KaodoSar, tw Miaail Jaa. Aa__k___ kaaa v RakocL I E. aaowar» lak. oa VtkaJa A. KUMST LfaMlaaa Židovska ulica *tev. 4. Velika zaloga obuval Uavj-spa tvaolhs m aaaSa loapasT ia otroka fo voaao aa liaaro VsakrSaa naročili se izvršujejo tocao ia pa sizki cesi. Vse etre se sbrtnjsjejo in sazaaaijcjo. — Pri zanaojih naročili- naj se blagovoli vzorce poslati. 40 Josip Stupica jermenar in sedlar v Ljubljani. Slomškova ulica št. 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših koniskih oprav - krasno opremit ene ■ kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebit ščine, že obrabljene vozove in si —^— konjake oprave. —•— Lasne kite najlinefe kakovosti po 5, 7,9 in 12 kron — vse vrate lasne podlage in mrežice — barva za lase In brado „Neril" po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasnlfe, brade in druge potrebščine za maskiranje, vae po zelo zmernih cenah priporoča Štefan Sfrmoli brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (vogal Mestnega ia Starega trga). :: Postrežba točna in vestna. k Roji modni ntelije : za gospode : LJabljaaa, Franca Jožefa cesta 3. nalnoveisi londonski kroi. pristno angleško btago. Elegantna izdelava. Točno in solidno. :TONI: JAG6R LJUBLJANA, l\mi m s. 5. Froitji-tirija ■ajnovojoih vzoroov za mm obleke In bluze. Sprejme se v privatno hišo navado kuharica Ponudbe poštne leŠOČO Blei Pod 9|B. 400M. 314 ^Vo>la_a*4femaao3 vam-«**« trgovski sotrodnil mešane ali manufakturne stroke, vajen tuc pisarniških del in lesne trgovine želi mest premeniti. Službo lahko nastopi takoj. -Ponudbe pod fl8otni___Jku na upravništv »Slov. Naroda«. 314 Odda ao vet voz 112 koijskena gnil Vprašanja na: Orosio? DoiECu LiBMiani ifolfoia ulica 11 M đk Wk WM dobro ovitijenc, star VIIII| in novc» malc in ye tat IIIIM : Hke ima na prodaj Ivan Bnggenig. 306 sodarski mojster*, Ljubljana Cesta na Rudollovo železnico 7 Deček star 15 do 16 let, se sprejme z vse oskrbo v trgovino z meš. blagom Kje, pove upravništv o »Slov Naroda«. 310- Odda ae lepo pritlično stanovanje, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, shrambi ter poraba pralne kuhinje za UOVOm ber-terrain na Dunajski cesti št 66, za topnicarsko vojašnico- - Pojasnila se dobijo v pisarni istotam 3057 n Zrele sveže a češplje m hruške (tepke) kupuje in plača po naj boljši ceni M. Rosner & Co. veležganjarna sadja v L j ubijan zraven pivovarno „Union"« Vsled smrti solastnika se prodi po nizki ceni in pod ugodnimi pogoj z vsemi modernimi stroji bogate preskrbljena paiopii tik ob večji postaji južne železnice na Spodnjem Štajerskem. Pojasnila daje dr. R< PipuŠ 1 Mariboru, 277; Zo od I. 1808 sijajno preizkušeno Bergerjevo medicinsko kotranovo milo tvrdko S. HfiU * COMP. ki _. priporo&ajo odlični zdravniki, skoro v v_eh evrop__h držav—b s odličnim nspehom uporablja proti vsake vrste izpuščajem ilaari proti kroničnim in ln.kina.tim lilajem in p«_*ttarnim iznniČAJem, luskinam n» glavi in v bradi, ima • -«bl 40 odstotkov looaoga k«%aM in a. ruliknj. bbtrmo od vseh drugih kotranovih mil, ki sa nahajajo ▼ trgovini. Pri trdovratnih kotnih bolesnih rabit, jako uspeino Bergerjevo kotranovo - žvepleno milo. Kot alat|o aoaaaaal «U* n -«13-« m otroka: Bergerjevo glicerinovo-kotranovo mila Dalj. brot kotran. jako tlovito: Bergerjevo boraksovo milo Cena koatada vsaka vrata s aavoailom o maoraal 70 vlmar|ov. Novo: Bepoepjevo tekooe kotranovo aillo j« »vrstnega učinka pri kotnih bol-mih hi* A ■ ^, ta ▲ ■_«--■■ b. glavi ia v bradi kakor tudi ko*B^Maa| sredstvo sa rast las. Steklenica 1 K 60 vin _■*!_[ 1a^__i Zahtevajte po lekarnah in tadrvaih trgovinah _K__________H bkliučno Bo»_aa_a-»a kotranova mila in _L _W4T-f ^A. p_rite na polog s»>jooo vaaotvonor snamko ^^»frjrf^1 _Srws__ar__. a£a&£-< Odukovo. s častno diplomo no _^ ^ •"*"*■ ""• •'^"^_a» !>__.> iw hiaa) y*_r . ____ ^ Tvornica: LM!(a*.IPMh|e4t V LJaMjaal te «oirf a-» lekaraafe: inaaa I »ailka aooaa% Vav atr. Jeato ofilior. J. atatrTiTnavoali naMpL Tf aaocii ia f mi |ra__a \eusmk aaKraaJoto 209. štev, .SLOVENSKI NAROD", dne 5, septembra 1914. Stran 7. po jako nizki ceni in najaolidoeje izdelano dobile edinole pri Jrvi kranjski mizarski »dragi* t SL Vita nad QiMjaao Spala« ■—i m ■■mir. plaM. a« itmI tiiMI aapral. Ixd«la|«Jo m tatu vMkavntaa ttavMaafca aala. s litim iIjhM lan. Ui i Mi 5 BRATA trtodikarja. lakirana jta? ha Proda jalnica i Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union". EBERL ii pohištvena pleskarja .*. 41 Delavnica i Igriška ulica štev. 6. Električna sila. Žagni polno jarmenik fn stroji za obdelovanje lesa vseh vrst zlasti patentni brzodelni jarmenik, jarmenik! cepilsiki. (samice>. benečaa-.% .«. ski jarmenik .*. .v enolistni in dvolistni. Vsi stroji n mizarje, kolarje, strugali«, so-dar je, tesarje itd. itd. Vsi strofi za Izdelovanje pohištva iz vpognjenega lesa. Strofi sa lupljenje lasa. ^ RtoAff «i I««ha volna. TURBINE ia vse rodno razmera z največjo izrabljivostjo. Precizijski regulatorji. ------Patent prijavljen.------ MODERNE 320 TRANSMISIJE. Prevzem kompL tvor- niškia oprav sa vso :: lesno industrijo. :: Najfinejše reference mnogovrstnih obratov tu in v inozemstvu- Sedaj se Izdeluje turbinska naprava aa Z. kranjsko elektr. cen-L tralo: 2 turbini no 1600 *------ konlskik sil. ------ Tvornica strojev O. TONNIES, LJubljana P. L ir. wfi. zavarovalna in&a. ^f L h. pri?, zavamv. fraZka za življesje. „AwtfflsM Fenlfis" no Dunaju. Vplačana delniška glavnica K S.000.000. Družba zavaruje: a) proti škodam vsled ojpija* strele ii parne ali plinove razstrelbe, kakor tudi proti Škodam vsled gašeaja. podiranja poslopij ia proti škodam vsled odnašanja premičnih stvari, nadalje proti požarnim škodam živine, zalogo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.: b) proti polarnim škodam poljske priuefie is klajo v poslopjih ia kopkan; e) proti škodam vsled slučajnega nbitja zrcalnega stekla; i raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi; t proti škodam vsled tatinskega vloma fn vsled tatvine iz zaprtih in odprtin prostorov; f) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtni!] podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd. Delniška glavnica. .... K 6.000.000 Stanje zavarovanih svot . . K 250,000.000 Premijske rezerve ..... 60.000.000 Letni dohodki na premijah . „ 12,000.000 Družba zavaruje na človeška življenje po aajraznovrstnejšin kombinacijah, kakor: a) za slaćaj smrti: da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali kako drugo določeno osebo; 6) za slučaj smrti ia mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti, nadalje sprejema c) zavarovanja za doživetje, preskrhljenje za starost zavarovanja otroških dot. plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega; d) zavarovanje dosmrtnih rent za preskrbo vdov in vzgojinskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor neza^fmost m nezapadiost police, jamstvo tudi za Mucaj vojske brez posebne premijske doklaOe itd Natančneja pojasnila daje ra dovolj no Generalni zastop v Ljubljani Sodnijska ulica štev. 1. „CROATIA" zavarovalna zadruga v Zagrebu, Edini domači zavod, ustanovljen leta 1884. Tslefaa štev. 165. Teletom sto*. ItS. f011 trJll3 v £*£rebu v lastni hiši, vogal Marovske fAnff]]l UIIIICIU ===== in Preradovičeve ulice. ------------ uBllfllll Glavna zastopstva: Ljubljana, Osjek, Reka, Sarajevo. Podružnica v Trato, Via dal lavatoio »tov. 1, II. ataastr. Tel slon 2 S—§4. Ta zadruga prevzema po ugodnih pogojih sledeča zavarovanja: i. Na življenje. 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja ia smrti; 2. zavarovanje dote; 21 3. zavarovanje življenske rente; II. Proti »kodi in požar«. 1. Zavarovanje zgradeb, (hiš, gospodarskih poslopij, tovaren). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev; blaga itd. itd). 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) III. Zavarovanj« steklenih alfi. Zadružno Imetje vseh oddelkov znaša . • . . . # . # , K 3,375.05038 Dohodek letne premije s pristojbinami ••••#...#K 1371.13597 Izplačane odškodnine ...... ••«.•.., »K 6,400.996 52 Natančnejše informacije daje glavni zastop za Kranjsko, Koroško In Štajersko v Ljubljani pri tvrdki Kmet & Komp., Marije Terezije cesta ittv S. SiKilmi lotii RisRia?ald ii tMzitNji a wWi N mtM HHJL Ani Mer krojač " Ljubljana, Sv. Petra c 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopio in plaščev za gospe, nepnemoči j ivi h havelokov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših v2or. cih in najnižjih cenah izvršujejo. Vsak dan svež sladoled in ledena kava se dobi v slaščičarni J. ZALAZNIK Stari trg it. 21. 5. Čadež v Ljubljani Mestni trg št. 14 poleg Urbančeve macnf. trgovine priporoča klobuke slamnike čepice, razn vili urili, kratite, nratiike iti iti Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. L MIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber •tazsslkav Ia a*4n6»ika>v. Popravila se izvrtujejo točno in solteao. PATENTE vseh dežela tzposluje inženir 33 ■s« &MEMjWBBMJ±MJUkn oblastveno avtor, in zaprisežen! patentni odvetnik ______________ag Paaaja Vl^ ■artaUUHaratr. stev B^^ • • _g_____■ Knsne Mvtsti spomladanska in poletaih oblek, površnikov | |||Q| |J|||J| ■ m_*k V BV ■ ■Wlslfa liielka. Zt naročila po meri največja izbera kJUDLJnilllj 1 II I I mm ^ tn- in inozemskega blaga. ===== _ • VIVI fcl imtataMNi miuimmi.1 N.tnHi.c.«i Mestni trg št. 19. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ■■ P«lnl*fc» 9l«wnlc. «,000.000 kr»»~ii 233° StpitSPJeVa llliCa ŠteV. 2. R««er»nl f.ndl okroiiri,OOO.OOQ kron. Poslovalnica I. e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Spljetu. Celovcu. Trstu. Sarajevu. Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči racaa j| II 0! Kupnje ln prodaja srećke in vrednostne papirje :: ter Jih obrestuje od dne vloge po čistita s Hnr |2 O s a s vseh vrst po dnevnem korzu. :: Nizozemska zavarovalna dražba za fivljeije Ravnateljstvo: Dunaj I., Aspernplatz I se priporoča za sklepanje zavarovanj za življenje, rente, doto, za zavarovanja za čas vojaške službe po najugodnejših pogojih ter najnižjih cenah. Zavarovalna glavnica koncem 1.1913 K 423 milj. Rezerve koncem L 1913 K 125 miljonov. Oener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu I., Schmiedgasse 40, kjer strogo reelni, delavni sotrndniki vsak čas dobe dobre službe. Nadzornik za Kranjsko: Ljubljana, Hrvatski trg štev. 4. VlZliniCS fl*ni!>« I i Vsakovrstne mlatilnice in čistilnice najnovejših sistemov, kakor tudi vratila in motorje za nagon mlatilnic, mline in preše za sadje ia grozdje dobi se najceneje pri tvrdki Karol Kavšeka nasled. 2685 Schneider & Verovšek trgovina z žs aznino in sss= zalogo strojev — Ljubljana Dunajska cesta št. 16. Zahtevajte cenike! [velni salon Viktor Bajt Umkqm o!. 6, iravsB glin« pose. Šopki, venci s trakovi in napisi se izdelujejo po najnižjih cenah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev. Priporoča se z odličnim spoštovanjem Viktor Bajt Naslov za brzojavi: Viktor Bajt, cvetlični salon, Ljubljana. A. Hauptmanna nasledniki A. ZANKL SINOVI ——— LJUBLJANA. =__ Tvornica kemičnih barv, lakov in Jirnežev, priporoča: Oljnate b ar ve Suhe barve Emajlne barve Fasadne barve Vse vrstei si firnežev, 01 ii čopičev, ii :s lakov, is Mavec (Gips) Olje za pode in stroje Kar&oU Naslov zadostuje; 131 A. Zanki sinovi v Ljubljani. Ceniki zastonj! Ceniki zastonj! Vojaški trpežni če 11ji se dobe v zalogi tovarne (Peter cKozina 4 c%°* Enotne cene K 14 —•, 17—, 20—. Nepremočljivo (TVaterproof) usnje £jubijam $reg SO. Mestna hranilnica ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. ^Taj^reojst sl©T7-eaa.s]s:ei la.rsu3a.il3a.ioa*I Denarnega prometa koncem leta 1913 ...... K 700,000.000•— Vlog koncem junija 1914 nad.........« 45400.000-— Rezervnega »iaRTaHa.............»» l,330.000v- Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po J\ II brez odbitka. Hranilnilnica j« pupuarno varna in stoji pod kotrolo o- kis ■sl»lns vlade. Hranilnic« poeoja na zemljiKa in poalopja proti 5'/.% obrestim in najmanj »AV. amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane Učne domače hranilnike.