fiCfuB.
4.
IM.
niiLteto.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dojavljen
celo leto......K 24 -
rol leta........12-—
«.etrt leta........c*—
na mesu:........2-—
v uprav nišavu prejeman:
celo leto......K 22-
pol kta........ 11 —
četrt leta........ 550
na mesec........ 190
lnserati veljajo: pett-rostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Prt večjih insercijah po dogovoru. I pravnibtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
vrti« lt
Dopisi   naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Credui&tvos Hita Ho« a ulica &t. 5, «! nadstropje lcvoi, klttott ši, 34.
Na pismena naročila brez istodobne vposiatvc naročnine se ne ozira.
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25 —
pol leta........13*
četrt leta........650
na mesec    ......    » 2*30
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Nemčijo: celo leto.......K 28
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30-
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamkr
ullea št 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon si. SS
Brezuspešno izzivanje.
Klerikalna atraiika ima veliko
večino v ^fli sio\v nekih di ša?tmzbor->kih in dežefnozborskih inanda&ov v ^okali in zategadelj je vse earndno delo njena dolžno-' in je njena utdi \sa odgovornost. To je stališče, ki BO je svoje dni dosledno zastopali klerikalci sami in ki se pra motajo drža
? tudi sedaj, ko je oblast v njihovih
-kal].
\ -t delo in vso odgovornost! *)oklet so bili klerikalci v opoziciji.
>o ohljuhnvali zlate gmdove.    A sc-«dj,   ko >(> na krmilu, niso izpolnili ničesar. Vse njihovo delo meri samo na to.   da sebi zagotovc   moč   in da javna sredstva in javne naprave izrabljajo, da -i ntrde stališče in pro ter preskrbe svoje ljudi. Za obč- | no korist, za povzdigo gospodarske- | ua blagostanja, za povzdigo prebivalstva v kulturnem, soeijalnem in moralnem ozint ni>o niti s prstom ganili in tudi ne bodo. Tema mora biti, če s   naj svetijo klerikalne zvezde!
Dokler j** bila klerikalna stran-! i v opoziciji, ji je bilo lahko pridobivati ljudi na >v«'jo stran. Čcsjr ni mogla storiti duhovščina z verskimi -redstvi, to .!«• opravila demagogična
agitacija, ki je z eno roko sipala obiju b»'. da so se ljudem kar slin*« redile, z drueo roko pa jr podžigala najnižje v ljudstvu dremajoče iu-stinkte in jih razpihovala v plamene.
Toda -edaj je urnga.-»\ Sedaj imajo klerikalci vse, kar sploh morejo doseči, sedaj so klerikalci gospodarji, srda j je treba z dejanji pokazati kaj znajo in z dejanji je treba po- i <vedočiti, da niso naroda samo varali in vedorna za iseljavali v zmoto, ko so ga obsipali z obljubami.
Nekaj časa so ljudje potrpežljivo čakali uresničenja svojih pričakovanj. A »"akali so zaman in razočaranje postaja vse večje in se širi po vsi deželi.
V* :<j -ti>ki iščejo klerikalci zo-\-( t sredstev, kako bi ljudi ohranili na svoji strani, kako 1»i podžigali v
Ze dlje kot leto sem je v klerikalnem časopisju oči\ idua tendeuea izzvati med Slovenci nekak kulturni
boj, prerekanje o verskih natikin in rerkvenih vprašanjih, ki naj kieri-kalceni da priliko in povod za šču-\ anje proti naprednjakom, za hujskanje na verski fanatizem in za de-nunciranjf napredne stranki" v naj-^ isjih krofih. Tak kulturni boj bi jim bil dobrodošel, ker bi odvrnil pozornost ljudstva od političnih in go--'darskih vprašanj, tako da bi klerikalci lahko v motni vodi ribarili kolikor bi hoteli in ker bi dajal du-IMivščini povod mm versko hujskanje ogoeal stranki ohranili na uzdi svoje pristale, kat »rili rastoča nc-adovoljnost s klerikalnim gospodarstvom in s klerikalno politiko utegne stranki postati še jako nevarna.
Klerikalno   časopisje lanes Slove tire u. j.iiri  ^Mladost«. ]h>tem zopet   »Straža«  ali    Domoljub« res-nično izzivajo na kulturni boj m si-eer - spisi,   ki imajo   na   eni strani tendenco,    ščuvati do skrajnosti, na drugi strani pa postavljajo na glavo vse krščanske nauke, kar se jih je ljudstvo   »»i paiutiveka učilo. Vse, kar je od nekdaj   veljalo za krščansko, vse, k;o udi katekizem in ravno to. kar daje krščanstvu etično velja-j vo. vse to se v teh člankih proglasa ! za popačeno kHstijanstvn in liberal-j stv©!!   t\- bi bilo to najnovejše tol-! mučenje krščanstva pravilno, potem iii na   eelem Kranjskem   siti deset I -a vi h  kristjanov ver.
Nam niti na misel ne bodi, da l»i >e spušoali v kulturne boje. Napredna stranka ima polilične in kulturne, srrtsfiodarske in soiujalne naloge • ti priznava vsakems pravieo. <Ia sme verjeti kar hoče in svoje mnenje faz-i rja t i kakor ve in zna. Na-predna stranka uoee, da naj imajo vsi enako >\ ohoijo in enake pravice, nobi.ia pa klerikalizem, ker ta ne priznava trli principov svobode in enakosti in ker zlorablja vero in cerkev za dosego mo'-i in oblasti in ( f ebnih korist i.
S tega stališča nas vsa kIrrika 1-na    izzivanja ne kodo premaknila,
Za svobodomiselne stranke ni nie laglje na svetu, kakor 1k>j proti veri in cerkvi. Nič ni lagije in nič ni hvaleznejiše, a kot fK>litična in na-eijoualna stranka imajo slovenski naprednjak i preveč nujueiših opravil in nalop:, kakor d« bi se moirli spuščati v kulturne l>ojr.
Izzivanja klcrikalecv torej ne liodo rodila uspeha, pričajo pa, kako bi klerikalci radi imeli kulturne boje in kako so potrebni povoda za versko hujskanje, da bi z njim ohranili mase slovenskega naroda v črnem taboru.
Nove nerednimi Rafaelove droite.
pisr ne\v-našem i istu
"jib klerikalno   stvar,   kako   bi jih ' tem manj. ker nam je eisto aeno, hranili v ognju   in   jih zapletali v ' kako klerikalci tolmačijo in avija--ovražnosti in v boje. In zopet jim    u, verske nauke. To tolmače; je nas
• v i<i dobra vera. Prvo in zadnje sredstvo klerikalcev je v vseh položajih vera in zlorabljajo jo na naj-
rezstidnejši način.
zanima le a- toliko, k .-tli kor s!nži svetnim    name?ioiu  in  s tejr.j stališča    »mu je tudi dr dej zab*1]- zevali m zasledovali.
l*od tem za^rlavjotn v o rš k i » G1 a,s X arod a«:
Zt večkrat smo se v bavili s takozvano Rafaelovo družbo, katero so v starem kraju ustanovili v svrho or§raniiovanea;a izkoriščanja nevednih izseljencev, da jih zamore jo tako tudi potem, ko ostavi-k> svojo domovino, da si v tujini zasluzijo nekoliko denarja, izkoriščali na znani podlajri zavijanja oči in zloraba vere.
Naše ljudstvo, kakor tudi vlada in pristojne oblasti so deloma že podučene o pravem namenu te in enakih družb, kaore niso nič drugega* kakor navadne ag"entnre kake politične stranke, ali pa kake vlade, koja želi, da bi ljudje, ki prihajajo v Ameriko, ne postali Američani, temveč da bi t m It tukaj tavali po onih temnih potih, na katerih se jih onstran Atlantika že stoletja vzdržuje. Vsled tega se je tekom minolega leta na pristojnem mestu ukrenilo vse potiebno, da se takim izkoriseeval-nim družbam po režejo peroti in tako so morali razni takozvani ^nas-el-niski misijonarji«, med katerimi je bil tudi »misijonar« Rafaelove družbo, oziroma znani frater. za vedno ostaviti naselniški otok ter se posloviti od izkoriščanja naseljencev, ko-jt- jim je nosilo lepe novce.
Ker je pa imenovana zlotrlasna družba na ta način prišl-i ob oficijelni značaj svoje »dobrodelnosti'', oziroma* ob svojo krinko,pričria jr potem zasebnim potom poskušati, kako bi prišla do dolarjev naših rojakov in tako je poslala na potovanje svojega
posebnega agenta in sicer v osobi onega istega fratra, kojega so oblasti prepodile iz Ellis Islanda. Toda tudi to potovanje se ni obrestovalo, kajti naši ljudje v Ameriki dobro vedo, kako jim je nastopiti napram evropskim agentom raznih izkorišcevalnih družb. Pri rojakih se ni nabralo niti toliko dolarjev, da bi se pokrili fra-trovi stroški, kajti pri ljudeh, ki so že nekaj časa v Ameriki, se z Rafaelom ničesar ne da opraviti.
Vsled tega so si Rafaelovci izmislili nov način, po katerem najbrže tipajo priti do denarja. Pričeli so zlorabiti slovensko časopisje na Slo-\ čilskem in v kolikor nam je znano, jim je šel na njihove limanice le Bo-naventurov ljubljanski »Slovenec«. V tem listu sedaj poročajo skoraj vsaki teden o — delavskih razmerah v Ameriki ter navajajo imena onih krajev, v katerih je dobiti delo. Med temi i »oročili je tudi citati, kolike so plače delavcev v tem ali onem kraju in kak«* je tam življenje. Med vrsticami je pa čitati enostavno vabilo, vsled katerega naj se oni ljudje v stari domovini, ki se nameravajo izseliti v Ameriko, naselijo v dotičnem kraju, kamor bode potem imenovana poneumnevalna družba poslala svojega agenta, da obere novodošlece za njihove zadnje cente.
Tako postopanje in taka reklama je pa po ameriškem zakonu nedopustna in celo kažnjiva, kajti vabiti ijudi v deželo je protizakonito. Ljudje, ki pridejo v Ameriko ter naznanijo oblastim, da so v zvezi z Rafaelovo družbo, koja jim tukaj, kakor zgoraj razvidno, ponuja delo, se ne bodo smeli izkrcati in večino teh naseljencev oblasti pošljejo nazaj v Kvropo, o čemur se je že marsikak Slovenec na svoj lastni račun in v svojo lastno jezo prepričal. Nekateri naseljenci se doma zadolže, da si nabavijo ix^-trebni denar za potovanje, nakar se slepo izroče imenovani družbi in ko pridejo v Ameriko z družbenim »blagoslovom«, v svoje veliko čudo izvedo, da spadajo k takozvanim pogodbenim delavcem, vsled česar se jih enostavno obsodi v deportacijo, kar je po zakonu popolnoma pravilno.
Mnogo je na kriv taki nesreči naših naseljencev tudi ljubljanski »Slovenec« sam, kajti, kakor razvidno iz poročil, katera objavlja pod rubriko »Iz društva sv. Rafaela«, objavlja pod to rubriko dobesedna nekatere dopise, katere so poslali na«
ši ameriški rojaki našemu uredništvu in kateri so bili potem natisnjeni v »Glasu Naroda«. Ti dopisi so namenjeni rojakom v Ameriki in vsled tega ne vemo, kako so prišli v ljubljanskega ^Slovenca« kot »poročila« družbe sv. Rafaela, o kateri so si naši ameriški rojaki že davno napravili svojo sodilo, da družba ni vredna piska vega oreha, oziroma ; avuo toliko, kakor njen agent.
Skrajna ziobnost pa je vabiti na ta način Slovence v Ameriko, katere se potem pošlje nazaj in se jih pripravi morda ob zadnji cent njihovega premoženja. — Slovensko časopisje na Slovenskem, kateremu je v resnici pri srcu blagor naših ljudi, pa poživljamo, da tamošnjemu prebivalstvu obširno pojasni o nevarnostih, katere prete onim ljudem, ki se nameravajo pod okriljem družbe sv. Rafaela izseliti v Zed. države.
Iz Zosorja ob M.
Vodstvo litijske okrajne bolniške blagajne ima. prav )k> vzorcu lade. tudi dvojno mero in sicer eno za sodruge, drugo pa za Slovenec iti >Sokoie«.
Navedem naj le tale slučaj: Pri telovadbi si je poškodoval neki član te blagajne roko. Oča Čobal mu bolniških Šihtov ne pusti izplačati. Skliceval se je na § 15. Ta se glasi, da ne dobi podpore tisti, ki si bolezen nalašč ali vsled pijančevanja nakoplje. V tem slučaju ni bilo prvo ne drugo. Toda kaj brigajo Michlna paragrafi. »Sokol« si, telovadi] si, pa basta, ne dobiš nič.
Pa tudi razsodišče je prav po salotuonsko razsodilo. Nn ugovor, da je telovadba že z zdravstvenih ozirov, posebno za take. ki si sede služijo krak, jako koristna, je odgovorilo, da se tisto tudi z sprehodom in prostimi vajami doma lahko doseže, ne pa na drogu. Ves omikani svet je že davno spoznal, da telovadba, posebno na orodju, krepi duha in telo, le sta-rokopitne glave krog okr. bolniške blagajne tega ne morejo zapopasti. So pač za najmanj 50 let za nami.
Druga mera pa je bila za bol* nega člana R.. ki je pri volitvah no hribih od hiše do hiše agitira I, seveda za soe. dem. stranko, a vodstvo okr. boln. blagajne se nad tem ni prav nič spodtikalo.    Tmli bolniške
LISTEK.
Pavel fn ženo drugega.
Z oral i smo      stari -amei. vdov-in invalidi ter si    pravili svoje rije. Kdo zmed nas je imel na.i-> -rr«-.o ali smolo   pri ženskah. I > je prišel najl>olj pleairaa is nc-va ega, a Ijntega boja? ;
Prijatelj Karavankar    ni doži-,;i posebnega: Neka natakarica ga nekje in n«-koc hotela poročiti, iti 'r> bi s<- bilo tudi zgodilo, da   se ni sli i.   To  je bilo resnično, kar e povedal. Ive, se je napil vina, i« lagati, in si je izmiš-
eval taksne čuda vile in neverjetne ,  na Milo majali z glavami in ^* i«j^ 1 i toliki   njegovi iznajdljivosti, f ju bil je nune in se shajal ž njimi - • ostanekem vrtu, trikrat se je }>i!      sabljami  in  petkrat  streljal s 1 oni, zapeljal j** toliko in toliko tižnega blaga in onečastil toliko toliko posvečenih, v svetem zako-' >*• veseleči!] žen.
Jaz sem povedal    |x»vcst s\oj<5
ljubezni: Zaljubil sem se v tiho. belo čr-ttolasko. Ljubil sem jo s solzami, poljubljal sled njenih stopinj in hre-I-enel. hrepenel po njeni bližini. A a j >*> je zgodilo? Orjašk in silen dolinski častnik je začel zahajati u jej, in [i reden ie minilo leto, je
moja tiha. lula črnola«ka povila dvojčke. Tako prozaično in tako žalostno pač še ni kmalu končala prva ljubezen. To j«> v-^e. kar >cm jaz izkusil pri ženah, in kav vem o njih. Vse titula s«t --anje.
To sem torej povedal: moji ✓ nanei so se k robota I i in mi čestitali.
Za menoj je bil na. vrsti prijatelj Pavel. Pravil je tako:
-Na \»'s glas s«- ji' smejala, ko je stopila k meni v sobo tisti dan žena mojega prijatelja. Rila je to krasno razvita, debeluhasta. vesela ženka. Malo takšnih s^m š»» srečal na svojih dolgočasnih j>otih.
»Ha ha. moj si ari je zojiet pijan, r«*čenj ti. navsezgodaj se je nasekal brandy-ja. Vso noč lahko ostanem pri tebi, in niti i*»grešil me ne
IIO..
Vidiš, to mene veseli,« sem hitel zagotavljati svojo ljubo prijateljico. To mene veseli. Kar na kana-r»e sedi, in če Rog da. bo to še lep večer in še lepša noč. Toliko počakaj, da napišem drobno pisemce svoji nevesti, in prekrasno —«
>Prosim, prosim,« je zazvrgolela s svojim glaskom. »Ampak, povem ti. da sem skoro ljnbosnmna na njo. t'akaj, čakaj!«
V tem sem jaz hitel zagotavljat ^-ojo nevesto iiajzveetejše ljubezni in udanostjo, ki je mogoča pod zla-tim solncem in pod modrim očesom ltožjim.
Ko seru dogotovi I to stvar, sem se odpravil na kanape k svoji premih in predragi«
Odpel sem ji svilni podvezek nad kolenom in jo vzel v naročje. Smejala se je neprestano in razposa jeno se me ovijala okoli vrata. Kar zaslišiva nerodno hojo po stopujicah. NVkdo se je opotekal in se težko bližal mojemu stanovanju. Utihnila je in posluhnila. Prst na ustnih vsa razdražena in vznemirjena, je strmela proti vratom.
»On je! To je on. moj mož. Poznam ga po korakih. Slišiš, kako sope in se lovi po stopujicah ?«
Res, to je on! Kaj hočeva
»Ali si zaprl, da ne more k nama ?«
«Dvakrat sem zavrtil ključ.«
V tem so že zadoneli udarci |m» vratih, in zaslišal se je glas mojega prijatelja:
Zakaj se zapiraš.' Veni, da si doma. Videl sem te skozi okno. Odpri, s seboj imam steklenko braiidv-ja.«
Bil sem razburjen in sem molčal. Ona v mojem naročju se je tresla in bledela.
»Odpri! Bra«dy-ja imam, saj vem, da ga piješ rad kot jaz, cc ne, te za tožim nevesti, da sprejemaš prijateljice na stanovanju. Čakaj me, kajon.«
Še vedno sem molčal. Njegova zena se je samega strahu komat zavedala.
»Zakj ne odpreš? Pisal bom tudi tvoji nevesti, da podpisuješ i nemire na njen kredit.«
»Saj ni res, lopov!« Je bruhnilo iz mena. Ne da bi poesielil, sam ae iz-
dal. Ona je zadrhtela in bleda, smrtno bleda je padla po divanu.
: H<* - he, glejte ga lisjaka, kako sem ga izgnal iz luknje! Odpri hitro! Jaz umiram od žeje.«
Vstal sem in miren in drzen stopil k vratom ter jih odprl toliko, da sem se izmuznil skozi odprtino k prijatelju. Bil je pijan, in z rokami se je opiral ob zidu, da je stal na nogah.
»Bog te .je dal. dragi prijatelj,« sem ga nagovoril i u mu segel v roko. »Bog te dal, lepo te prosim, pojdi domov k svoji ženi. Mlada sosed-k a je pri meni, saj veš! To bi klel dedec, če bi vedel! Prosim te, pojdi in. rotim te. ne pravi nikomur!«
»Ha - ha,« se je zasmejal prijatelj, »že grem, že grem, in bodi brez strahu. Niti besede ne črhnem. Haba, zares si lisjak!«
>*Veš. da se boji moža. Rad bi te pustil v sobo, ampak zaradi nje ne morem. Tudi jaz bi pil brandy-ja, ali pustiš nama steklenko, meni in mladi sosedki .'«
»Vzemi, vzemi, saj lahko kupim drugo. Ha - ha! In dobro se imej!«
Smejal se je revež na vse grlo, nato se obrnil in počasi in oprezno stopal navzdol po stopnjicah.
»Ha - ha, dobro se ime j ta! Ha-
ha!«
Odprl sem vrata in se zaprl v sobo. Ona je plaho zatiskala oči in si ni upala dihati. — No, kmalu je bilo vse v najlepšem redu, in bilo je prekrasna, vam pravim. Ona ae je smejala se od njenega laona in spila je sa-
ma skoro vso steklenko. Jaz pa sem ji odpel še drugi podvezek. —«
Pavel je končal, a prijatelj Ko-bilar, ki edini še ni povedal nocoj svoje povesti, in ki je imel še domu hudo ženico, se je zasmejal poroglji vo in zakričal:
»Ha - ha, brate, dober spomin imaš! To je Wilke. to je Wilke!«
Prijatelj Pavel pa ga je zavrnil :
»Ne. to tli Wiike, to si ti!«_ >Prisežem, da je to Wilke. še no-(o j ; i dokažem. Sicer pa povej, kdo je bila ta žena, in kdo njen mož, ako je resnična tvoja povesta« »Povedal sem.«
v.Sicer pa vem, da lažeš, bratec Pavle, in dovoli, da grem in se vrnem v pol ure. Tedaj ti dokažem.«
Prijatelj Kobila r je odšel, a Pavel se je ironično nasmehnil:
»Kakšen osel je! Tako je bil tedaj pijan, da se več ne spominja, kako je razbijal na moje duri! Samega strahu, vam pravim, bi mi bila kmalu umrla njegova žena v naročju.«
»H a-h a, torej on je bil to in njegova Helena? No. tudi k meni je nekoč zašla, in res — zelo šarmantna ženska!« !
»Z njegovim konjakom, ne z bratidyjem — to je bila mala misti-fikaeija — sem spravil gospo Heleno zopet k zavesti in dobri volji. Bilo je prekrasno.«
Prijatelj Pavel je vzdihnil:
»Kako je bila lepa gospa! Pijuio v spomin njene mladosti!«
C. CMur,
šibte mu je hm* vsake zapreke izplačala. Taka je pravica pri tej blagajni, ki jo imajo v oblaeti steklarji a
Michlnora na čelo.
Znano nam je. da ae je zoper Sokola«, ki tako lepo napreduje, zaklelo vse nemčurstvo tam od s on* !ico privandranega Michlna in pa gori do rabatelja. Denuncijanstvo je v najlepšem cvetju. Kar ne zmore nemeur, pomore polentar. V slučaju gospoda Kambiča, ki je bil nepristransko vesten in natančen uradnik <to spričevalo mislimo mu mora dati tudi g. pošatr) in mu torej od te strani niso mogli blizo, se je nasla podla duša v osebi laškega »pasa«, ki je zvršila denuncijansko delo.
Dasi se je ta laški »paša- že večkrat javno izrazil, da opusti trgovino, mu vendar slov. kronee tako diše, da se ne more zniazati v deželo polente.
Tudi po listih don unci rajo zdaj tega. zdaj drugega, češ g. ravnatelj ta in ta jo bil na $hodu del. uar. organizacije, kaznujte ga, ker jim je /nano, da se bere v rudn. pis. »R. Pr.« in »Naprej«.
Krivda, da so nastale take razmere, zadene v prvi visti renegata Michelčiča, ta sili v ravnatelja liki t>odrepna muha in črni ter laže čez zavedne in značajne Slovence. Informacije mu daje tisti mlinar, ki je s K) letimi postal invalid, a s** vzlic temu lahko po gostilnah prepira in išče pretepa, in pa Toplišku Tages-i -i 'šta* .
Naši premogarji s<> izostali i>ra\-*ati reveži, tako da se kar tniraoiua na Prusko izsclujejo. Odira jih vse, • lelali pa so ta mesce le po 4 dni na teden. Pobirajo pa za prvi maj, za i rganizaeijo za liste IT. IV.«, 'Naprej« in zadnje čase še za Rudarji . 1 "redoval ga 1xk1c neki študent, ki j* til v Ljubljani strasten klerikalec •er je ž njih pomočjo študiral. Zdaj i»a dobe, recimo, rokovnjaško platilo. Draginja živil je že tako v^t iransko huda. da neznosna, dela se pa še na tale način: siidmarkcr Miehclči da mlinarju B., ki zalaga Michelnov konsum, obvestilo cene moke so te na te dies zur Richtschnurr«. Zaradi tega so cene pri nas dosti višje kot drugod.
Vidite delavci, tako skrbe nem* ^kutarski kapitalisti za vas, zato pa le z njimi v boj zoper lastne brate Slovence, ki so vam šli vedno ua roko. — Nemcurjev pa ne moremo vo-'iti, č« -o Mi«-bi Še desetkrat grenko -olzi in po Dolenji vasi kot nekoč •adi svojega adjutauta ajvka > kaj n^i ;»e za strit, kar k Savi irrom«. — Veliko zgago dela tudi nek? Slovak, ki je bil tudi že tel. član »Sokola«, a je postal zdaj strasten nemškutar. Ta veleum, ki zna tako imenitno hi>o zidati, je bil pred polpreteklim časom od ravnatelja iz pisarne vržen in je bil le na milo prošnjo roditeljev zopet \- službo sprejet, rrti in spletkari povsod proti slovenski stvari, toda svaka sila rlo vremena. Tudi mi ue bo-demo držali roke križem. Zapomnite si to. gospodine Slovak.
8]Drnst!erne - B!5rnson — prijatelj Slovanov.
Inicijativo za izjavo Bjorn-stjerne Bjornsona v korist SI »vakom .je dal — tako piše praški »Dn« — dr. Ed- Lederer s pesnikom ilevdu-lom in pisateljem Kaialom. Dr. Le-n«rer je bil osebni prijaetlj umrlega velikega Nora, mudil se je pri njej u na obisku v Kimu in sc je z njim izgovarjal o razmerah Slovanov, 1 »osebno v avstro-ogr.sk i monarhiji. Pri razgovoru o avstrijskih razmerah je izrazil pesnik začudenje, da v avstrijski državi plačujejo ravna tiste življe, ki delajo revolucijo. »Toda Slovani«, je dodal, miso pri tem brez krivde! Brez korajže so, morda neodkriti, morda celo preveo diplo-matizirajo. Zakaj nu pr. Hrvatje, taje, da hrepene po veliki Hrvaški ' To je utemeljeno hrepenenje. Velika madžarska država, to je igra s senčnimi figurami, toda Slovani bo-ifo dosegli svoj cilj, imajo velike može, veliko kulturo!'< Bjdmson je pwiglan 11. da smatra mir med Slovani in Germani potreben za, evropski mir. »Vprasan.ie evropskega mini bo razrešeno v Avstriji. Habsburška dinastija ima največji interes na tem, da sklenejo v njeni državi sporazum enakopravni narodi. Ni go-spodujočih in hlapčevskih narodov. Ne sme jih biti!«
Dr. Lederer je opozoril pe&nika, • a vsene.mški tisk izrablja zase njo-nff izrek, da je Pangrrman in da je -am cesar Viljem vzel ta izrek a bvaleznostjo na znanje. Bjornson je ogorčeno odgovoril: »Nisem pmski hakatist! Nisem Pangerman po nazoru cesarja Viljema! Meni se zdi zatiranje na Pruskem blaznost, ravno tako kakor na Ogrskem, kjer bu-dič sam plaka nad surovost m L«
Bjornson sc je vedno vračal k vprašanju miru med Slovani in Germani. Predstavljal si je ti dve mogočni nar. skupini združeni v razmerju dveh kulturnih celot, dopolnjenem a kulturno   vezjo latinskih
tem
narodov
vl_.-------.-„ „---
i esaleviaa. ki kanji Varoval ja v veliko prihodnost Slovanov, kateri aa porodili može, kakor na Bu-*kem Gogojja, Turgenvjeva, Dna jevekega. Tolstega, na Poljak« Miekiewiczat na Ceskcu* Huae.
Slavni Kor je bil enkrat v Kostnici pred Husovim kamenom; pravil je dr. Ledererjn o svojem takratnem dojmu: »Stal aem tam na mestu, kjer je dotrpel eden največjih, kar jih je človeštvo porodilo! Odkril sem se pri spominu na takega moža.« Pri teh besedah so se mu za leske ta le solze v očeh.
V razgovoru z dr. Ledererjem se je Bjornson doteknil tudi drugih vprašanj. Tako je obsojal antisemitizem, ki ga je smatral za prav velik madež naše dobe, pravtako se je z gnusom izjavil o klerikalizmu. Zanimal se je toplo za Češko duševno produkcijo, dal se je informirati od dr. Ijedererja o stanju češke literature iu umetnosti in je tudi pravil o svoji domovini, o ločitvi s švedskim, ki ni bila irvedena po njegovi želji. Hotel j**, da bi bila doma ie-publika, Švedi so plemenit narod, če bi jih ne bili oboroženi Nori presenetili, bi dobrovoljno opustili perso-i al no unijo in bi bili po norskem vzorcu pač tudi vpeljali republiko. Tako bi bili ti dve skandinavski državi lahko vzor republik za ostale evropske države.
K Slovakom in njih trpljenju je vedno in vedno vračal. Občudoval je njih narodno umetnost, uji h krasne r a rodne nose, njih orodja. Ta narod gre krasni prihodnosti na->proti. ___
Parlament.
Jezikovno vprašanje.
V zadnjem času so se vršila pogajanja, ki jim je namen doseči sporazum med Cehi in Nemci glede jezikovnega vprašanja. Gre se predvsem za to, da bi s«' kar najhitreje odkazale nacionalne prod loge odseku. Ce se to zgodi, je pričakovati, da bo tudi češki deželni zbor začel delati in da l>ota imenovana češki in nemški minister rojak- Češki deželni zbor bi bil obenem s štajerskim sklican v juniju v svrbo rešitve proračuna. Tako poroča »Oesterr. Volks-zettung«.
Neue Froie Presse« dostavlja temu poročilu, da se gre predvsem za to, onioj^oviti v poslanski zbornici prvo branje vbodne jezikovne pred-loge o razdelitvi v okrožja na Češkem ter doseei dolozmežnost češkega deželnega zbora- Vršila so se na Dunaju že pogajanja, ki kažejo, kako resna je situacija na Češkem in kako je tam potreba reda.
(>d druge strani poročajo da sta dva predloga v ospredju. Prvi meri na to. da bi se nacionalna vprašanja rešila v obliki inioijativnega predloga v nacionalno-politićnem odseku. S tem bi odpadlo prvo branje vladne predlogo. Dr"<ri predlog meri na to. dn bi se mrd nacionalnim \-praša-njem v parlamentu in v češkem deželnem zboru ustvaril junktim.
Obema predlogoma se stavlja jo na pot še razne težave. Skupn.t konferenca čeških in nemških poslancev bo vršila šele, ko bodo hm li neobvezni razgovori kaj konkretnih uspehov.
UnMlanjM občinski svet.
Ljubljana. 3. maja.
Danes popoldne je imel ljubljanski obč. svet redno sejo, katere najvažnejša točka je bila volitev župana i u podžupana. Občinski svetovalci so prišli v slavnostni črni obleki; galerija je nabito polna odličnega občinstva, opaziti je bilo posebno veliko število narodnih dam. Predseduje župan Hribar, ki naznanja, da feta obč. svet- Kobler in Mi-lohnoja veljavno opravičila odsotnost.
Župan pri nadvojvodi Evgenu.
Župan naznanja, da ga je dne L'3. pret. m. sprejel v Inomostu nadvojvoda Evgen. Zupan je govoril z nadvojvodo o namerah nemškega viteškega reda na Mirju. Dobil je najzad o volj ive jša pojasnila. Nemški viteški red bo zgradil na svojem svetu na Mirjn poseben Emonski muzej in še eno hišo. Oboje bo stalo v vrtu. Zupau je naprosil nadvojvodo, naj bi ukrenil, da bo vrt pristopen Širšemu občinstvu, kar je nadvojvoda obljubil storiti. Zupan je dobil zagotovilo, da bo mestna občina dobila brezplačno ves svet ob obrtni soli — torej tudi tisti, za katerega je ponujala kupnino — ki ga potrebuje v s vrbo ohranitve starega rimskega zidu. Nadvojvoda se je zelo pohvalno izrazil o Ljubljani in o nje nem napredku ter tudi o njunih namerah na Gradu. Dejal je, da bo vedno pripravljen — kolikor mu bo mogoče — one namere tudi dejansko podpirati. Dovolil je, da aa glavna ulica na Mirju '
da je dna 19. in 30. pni m. zadela kraljevino Srbijo velika vremenska katastrofa, Nad ftumadtjo as ja rlUa strahovita ploha, v trenutku ja prestopila raka Le-penica bregove in je poplavila mesto Kragnjevac in drage kraje v njegovi okolici. Katastrofa je prišla nenadoma; zahtevala je celo človeške žrtve. Drla je po nit ah K ragu-jevca osla 2 m visoko. Skoda je velikanska. Dolžnost je pomagati. Ko je zadela potresna nesreča Sicilijo in Kalabrijo in je obč. svet dovolil podporo, takrat je govorilo srce. Zdaj, ko se gre za krvne brate, je tem * cčja dolžnost pomagati. Jutri se ustanovi v Ljubljani odbor za pomožno akcijo; župan predlaga naj se dovoli 1000 K za Srbe, prizadete po katastrofi. — Sprejeto.
Dalje naznanja župan, da se »Nar. del. org.« zahvaljuje za podporo za vajenske tečaje.
Društvo »Rdečega kriza« je poslalo letno poročilo v obeh deželnih jezikih.
Nato se odobri zapisnik zadnje
seje.
Nujna zadeva,
Gosp. Predovič je kupil svoj čas us Poljanskem predmestju od mesta nek svet. Ker pa mu ta svet ne zadostuje za nameravano zgradbo btše, bi rad dokupil od mesta še nekaj sveta. Potrebuje 46X m2 in ponuja 4 K za m5. — Odobreno. Stroške pokrije kupovalec.
Dopolnilne volitve v obč. svet
so se vršile kakor je bilo predpisano, za 3. razred dne 18., za 2. razred dne 'JO. in za 1. razred dne 22. aprila, rspeh je sledeči: v 3. razredu je bi lo oddanih o94 glasov; dobili so gg. Mallv 590, Kozak oRt in Kobler o79 glasov. Izvoljena sta prva dva za dobo 3 let. zadnji pa za dobo 2 let. — V 2. raz red ti je bilo oddanih 356 glasov; izvoljeni so gg. dr. Tavčar s 353, Hribar s 352, dr. Majaron s 34* in Sajovic, s 344 glasovi, vsi za dobo 3 let. — VI. razredu je bilo oddanih 227 glasov; izvoljeni so gg. Turk z 224, I^enče z 222, Predovič z 221 in dr. Triller z 219 glasovi, tudi vsi za dobo treh let. — I'govora ni bilo proti volitvam nobenega. zato r bč. >vet volitve odobri.
Volitev župana.
Kol starostni predsednik prevzame predsedstvo obč. svet. Len ček. Za posebnega zapisnikarja o tem aktu imenuje obč. svet. dr. Šviglja, za overovatelja tega zapisnika pa dr. Majaroua in dr. Tavčarja. Nato prebere dotične določbe obč. volilnega v-da za Ljubljano in imenuje slednjič za skrutinatorja dr. Majaroua in dr. TrUlerja. Oddanih je bilo 28 glasovnic, med njimi se je 1 glasila na ime dr. Tavčar, 27 glasovnic pa se je glasilo na ime
Ivan Hribar.
Ko skrutinatorja naznanita izid volitve vstanejo vsi obč. svetovalci s sedežev in z viharnim, par minut trajajočim ploskanjem pozdravijo izvolitev dosedanjega župana. Tudi galerija navdušeno ploska z obč. svetovalci. Ko se ploskanje poleže, povzame podžupan dr. Tavčar besedo :n govori nekako tako-le:
Dragi prijatelj! V šestič Te kliče i lanes Ljubljana na stol svojega župana! fJo>tovo redek in pomenljiv sineaj v komunalnem življenju! Pri krutih vdarcih, s katerimi Ti ni pri-zanesla neusmiljena usoda Ti naj služi v tolažbo, da smo Te soglasno izvolili, hoteč dati izraz svojemu prepričanju, da si »voje inae globoko vtisnil v zgodovinsko knjigo tega mesta, tako da se Te bodo še pozni i od ovi spominjali s tisto hvaležnostjo, «; katero Te nosimo mi v svojih srcih. V čast in tolažbo Ti bodi, da so zasluge, in nič kot zasluge Tvojega cistea*a rodoljubja in ne v zadnji vrsti Tvoje občudovanja vredne, energične delavnosti provzročile, da Ljubljana brez Tebe živeti ne more, in tudi živeti noče. Zategadelj Ti oodeljnje največjo čast — lavori-kov venec svojega županstva. Dasi smo si v svesti, da nosi ta venec tudi trnje. Te prosim da sprejmeš izvolitev, ki Ti je v čast, katera jc pa tudi nam v čast, ker dobro vemo, da smo si izbrali najvrednejšega in najsposobnejšega moža, kateremu hočemo poveriti županske posle v prestol nem mestu!
In spet se jc po tem govoru, ki so ga obč. svetovalci parkrat prekinili z navdušenim pritrjevanjem, vzdignilo dolgotrajno glasno odobravanje in ploskanje. Nato pa je povzel besedo župan Ivan Hribar, ki je govoril nekako tako-le:
»V šestič ste me danes, čestiti gg. tovariši, počastili s svojim zaupanjem, podelivži mi najvišjo čast, katero svobodno meščanstvo svojemu someščanu podeliti zamore. Iskreno ee vam zahvaljujem in to tembolj, ker asm si v uvesti, da aa moje moči skromne in da moje delovanje pri mastni oMtni ljubljanski ni in ne more biti popolno; saj ni nič popolnega pod solneem. Vem, častiti gg. tovariši, da ja  nmogokamri izmed
dovolj, biti nezadovoljen z menoj; v svesti aem si, da morebiti tudi občinski svat kot celota ni vselej odobraval mojega delovanja. Toda sodili sta in vala sodba izpadla je, kakor mi soglasna izvolitev priča, v prilog drugim mojim lastnostim, katere morebiti neznatno nadkrilujejo moje slanosti. Sprejmite zatorej zagotovilo, da uatrajam tudi zanaprej na začrtani si poti, katera vodi k povzdi-gi veljave in gmotnega blagostanja nase slovenske prvostolnice.
Častiti gg. tovariši, čisto naravno je, da človeku, ki stoji na čelu take občinske uprave, kakor je ljubljanska, ne prizanaša kritika. Tudi jaz sem to v dosedanji svoji funkcijski dobi v najobilnejši meri izkusil. A bodisi, saj kritike se nikdar nisem bal. Samo tega sem pričakoval, da bode pravična, O kritiki, ki se je lotevala mestnega gospodarstva pod mojim vodstvom, in ki je zlasti vlekla na dan osebne moje slabosti, tega ne morem reči. Ce bi bilo res, kar se mi je očitalo, tedaj bi vi, častiti gospodje tovariši, nikakor ne bili mogli, danes zediniti se, da me zopet pokličete na čelo upravi tako važnega mesta, kakor jc naša bela Ljubljana.
Razmere so dandanes pri nas take, da se v vsako stvar vlači politika; tolažim se zatorej s tem, da so oni, ki z menoj niso zadovoljni, koli-kortoiiko pristranski. Vem, da nekaterim ni prav, da krepko držim kvišku zastavo narodno, drugim pa, da smatram naprc«dno misel za pa-ladij svobode. Prav nič se zatorej nisem čudil, da so se oglašali proti meni glasovi iz tabora enih, kakor drugih, vsaj politične stranke skušajo dandanes uveljavljati svoja načela z brezobzirnostjo, ki v svojih sredstvih navadno ni izbirčna. A pravičnosti bi bil vsaj pričakoval tako od ene, kakor od druge strani, ^ajti ni kdo mi ne more očitati, da bi ne bil v svojem uradu vedno aepri-stransk. da bi pri meni ne bil našel i^te postrežljivosti in iste uslužno-sti -pripadnik katerekoli politične btruje a" javnem življenju našega mesta, kakor jo je našel najožji moj politični somišljenik.
Žal j bog, da sem te pravičnosti j*ogrešal. Zlasti od onega dne, odkar je nedolžna slovenska kri porosila tlak ljubljanski, z<lelo se je, kot da je izginila objektivnost. Nesrečno ono gibanje, ki je bilo povod nedolžnim žrtvam, pripisovalo se je kaj rado meni in našel se je celo cesarski minister, ki se je tako daleč spozabil, da je javno izjavil, da ti*dno stoji njegovo prepričanje, da >em dogodkov 18. septembra in naslednjih dni 1908. leta kriv edino le jaz.
Častiti gospodje tovariši, vsako zagotavljanje od moje strani, kako napačne so bile te sodbe, bilo bi odveč. Meni se zdi, da je trdno prepričanje onega ministra stalo na pravtako trhnih nogah, kakor njegovo ministrsko kreslo; kajti kmalu potem, ko je te — za cesarskega ministra brezprimerno ovaduške — besede iz-pregovoril, moral je umakniti se iz kronskega sveta. Za imenovanim nemškim ministrom šli so pa tudi nekateri vplivni ljudje, ki slovenske žene nazivljejo svojimi materami in govore isti jezik, kakor ga govorim jaz.
Enim in drugim natočiti hočem čistega vina. Ostal sem isti kakor sem bil preti 14 leti. ko ste me, častiti gospodje tovariši, vprvič izbrali za župana ljubljanskega. Strogo objektiven v uradnih stvareh. nepri-stransk nasproti vsakemu, iz srca rad podpirajoč težnje vsakega prebivalca mesta ljubljanskega, najsi pripada katerikoli narodnosti, katerikoli veri ali katerikoli politični struji, ne morem vendar zatajiti trdnega svojega prepričanja, da našemu narodu izvira največje zlo od duševnega suženjstva in da Slovenci največjo uslugo izkazujemo avstrijski državi, ako vsa dovoljena sredstva porabljamo v to, da se okrepi naš živelj na jugu te tržave.
V mnogih odločilnih krogih tega še ne spoznavajo; zame pa je to evangelij in vem, da ni daleč tisti čas, ko bodo nanj prisegali tudi oni ratrijotje avstrijski, ki imajo sedaj še mreno na očeh.
Tak sem bil, častiti gospodje tovariši, tak sem, tak ostanem, takega ste me danes zopet izvolili za župana deželnega stolnega mesta Ljubljane. Hvala vam na zaupanju!
Tudi govor župana Hribarja je bil sprejet z navdušenim ploskanjem, ki se kar ni hotelo poleči. Župan zavzame spet svoje župansko mesto in odredi
volitev podžupana.
Zapisnikar je dr. Švigelj, overovatelja zapisnika Knez in Lonče, skrutinatorja pa dr. Novak in dr. Oražen. Oddanih je hilo 38 glasovnic, 1 je dobil dr. Triller, 27 pa
dr. Ivan Tavčar. Izid volitve so spet pozdravili obč. svetovalci s burnim aplavzom; tudi galerija ja navdušeno ploskala. Zupan je nagovoril dr. Tavčarja z nekako sledečimi besedami:
izvolitev je bila po-
Zvest si nam bil v političnih in narodnih bojih, zvesto stojiš tudi meni od nekdaj na strani.   Kot najbližji prijatelj   si   mi   tudi v uradu najbližji.  2e  25 let goreče  deluješ v ljubljanskem      občinskem svetu. Upam,   da boš radostno   sprejel za upanje, ki so Ti ga izkazali tovariši obč. svetovalci, da boš sprejel mesto podžupana.«  —  Dr. Tavčar v krat kih besedah   izjavlja,   da izvolitev sprejme in se zahvaljuje za izkaza no zaupanje.
Volitve odseko\.
Volitve odsekov so j*b izvršile soglasno in so imele sledeči uspeh:
Magistratu! odsek: Franehett! Engelbert, Knez Ivan, Lenče Josip, dr. Tavčar Ivan,   dr. Triller Karel.
Personalni in pravni odsek: dr. Majaron Danilo, Mayer Karel, Mi iohnoja Ivan,   dr. Novak Fran, dr. (Jrražen Ivan, dr. Švigelj Anton, dr. Triller Karel.
Finančni   odsek:    Knez Ivan, LenČe Josip,   Mallv Fran, Meglic Karel, Milohnoja Ivan, Sajovic Ka rtd, dr. Triller Karel.
Stavbni odsek:   Kobler Pavel Lenček Alojzij,   dr.   Novak Fran. Primožič Ferdo, Roethl Matija, pl. Tmkoozv ITbald, Turk Josip.
Odsek za uboge: Franchelti Engelbert, Kozak Josip, Likozar Anton, Predovič Ilija, ršenicnik Urban
Policijski     odsek: Franehett! Engelbert, Lenček Alojzij, dr. Ora žen Ivan, dr. Pipcnbacher Josip, dr. ČSvigelj Anton. Turk Josip. Vidmar Josip.
Šolski odsek: Dimnik Jakob. Franchetti Engelbert, Kozak Josip. Likozar Anton, Roethl Matija, dr. Pipcnbacher Josip, Sajovic Karel.
Odsek za olepšavo mesta: Dimnik Jakob, Lenče Josip, Likozar Anton, dr. Majaron Danilo, Malh Fran,    Maver Karel, Roethl Matija.
Obrtni odsek:   Franchetti En gelbert,   Kozak Josip, Lenček Alo.i zrj,   dr. Majaron Danilo, Primožič Ferdo, Turk Josip, Vidmar Josip. Dopolnilne volitve v posebne odseke so imele sledeči uspeh:
Klavnično ravnateljstvo: Ko-za k Josip. Predovič Ilija, dr. Tavčar Ivan.
Direktorij mestnega vodovoda; Sajovic Karel, dr. Triller Karel.
Direktorij mestne elektrarne Mallv Franc. "
Disciplinarna komisija: Dimnik Jakob. dr. Oražen Ivan, dr. Triller Karel.
Direktorij mestne zastavljalnice t
Kozak Josip.
Odsek za regulacijo mesta: Sajovic Karel, pl. Trnkoczv Fbald.
Naborna komisija: pl. Trnke. (zy T^bald.
Ttidi te volitve so se izvršile soglasno in sicer na predlog ob. svetn. dr. Majaroua z vzklikom.
V svrho konstitucije odsekov prekine župan sejo za pet minut.
Konstitucija odsekov.
Kct se seja spet otvori, naznanijo odseki uspeh konstitucije, ki je sledeči: Pors. in pravni odsek — dr. Majaron (načelnik) in dr. Triller (poelnačelnik); finančni odsek — Milohnoja in Knez; stavbni odsek — Turkin dr. Novak; polic, odsek — dr. Oražen in dr. Švigelj; šolski odsek — Dimnik in dr. Pipcnbacher; olepševalni odsek — Mallv in Lcn-čc; obrtni odsek — Franchetti in Turk: klavn. ravn. — dr. Tavčar: direkv. mest. vodovoda — dr. Triller in Lenče; direkt. mest. elektrarno — dr. Novak in Lenče; odsek za regulacijo mesta — Sajovic in Likozar; v ostalih odsekih je načelnik župan.
Slovensko gledališče. Podžupan dr. Tavčar poroča »'» prošnji »Dramatičnega društva« glede slovenskega gledališča. Na občnem zboru tega društva se je sklenilo, naprositi mestno občino, da pod istimi kavtelami kot lani prevzame tudi v prihodnji sezoni vodstvo slovenskega gledališča. Če pa je mogoče prevzemi mestna občina že letos vso skrb za slovensko gledališče sama, prevzemi inventar in vzenii obenem na znanje, da je inventar žaru bi jen. Pravni odsek je mnenja, da se morajo razmere pri slovenskem gledališču stabilizirati; »Dram. dru štvoc; naj bi opustilo vodstvo sloveu skega gledališča in naj bi vstvarilo tak položaj, da vodstvo prevzame mestna občina. Ce jc mogoče, naj bi prepuščal deželni odbor od leta do leta mestni občini deželno gledališče. Če se ta stvar ugodno reši, bo treba mestni občini tudi pokriti dolg »X>ram. društva«, ki znaša celotno okoli 14.000 K. To jc zelo malo, če se v postavajo razmere in velikanski deficiti drugih gledališč. Za deficit »Dram. društva« pa bo najti pokritje v inventarju. Letošnje vodstvo je pokazalo, da se da izhajati. Prejšnja se zona je vzela od letošnje subvencije že SOČO K, in vendar se je letos izhajalo. Dež. odbor je izrazil željo, da bi HI tudi zastopan v intendaacl Proti temu ni pomislekov. Govornik pred lega, naj občina pod istimi pogoji kot lani prevzame vodstvo alovenske-ga gledališča; povabi naj dal. odbor.
Govekar bo pod starimi poli ostal ravnatelj tndi v prihodnji zoni; zato predlaga govornik, da mu da tndi v prihodnjem letn na nagistratu dopust. — Sprejeto brez igovora.
Spomenik sv. Trojice. A a hiši Iv. Kneza na Dunajski •esti je neka služnost glede vzdrže-anja spomenika sv. Trojice pred a varno Evropo. Lastnik hiše prosi, a *e ta služnost izbriše in da mestna ,beina prevzame spomenik v svojo ^krbo. Ker je 1. 1900 bila ta služnost j-brisana hiši graške zavarovala i-proti odškodnini 1000 K, se tudi rosilcu pod istim pogojem ugodi; udi stroške bo moral plačati sam.
Priziv.
M. Berglezova in Iv. Remžgar, Črni vasi sta vložila priziv proti [ločitvi, da morata sama vzdrževa-neko pot. Prizivu se ne ugodi, ker pot sicer de i ure javna, de facto pa rivataa.
k ura torij zavoda za pospeševanje obrti
a Kranjskem se izvolita kot zastopnika mestne občine dr. \Vindischer n Vidmar.
V kura torij podkovske šole
kr. kmet. družbe se izvoli kot za-topnik mestne občine P. Skale, nad-mestne klavnice.
Prošnje.
T*godi se prošnji definitivno na-- » * im šolskim slugam za uradno hleko. V ta namen so postavi 840 K proračun prih. leta. Obleka se jim izna od 1 januarja 1911.
Podpornemu društvu za Slovenke visokošolee v Gradcu« se dovoli on K.
Odkloni se prošnja za podporo Jngoslov. med. društva v Gradeu<-.
Francu Saxu >e dovoli za doplatio večjih stroškov pri elektr. insta-seiji v mestni zastavljalnici 300 K. Obrtna šola.
Oddati je treba mizarska dela okovja pri zgradbi c. kr. obrtne de. Oglasilo se je več ponudnikov, cd njimi g. Tdnnies. ki zahteva Xk>4 K in pa združeni mizarji Pri-ožič. Škafar in tov., ki so za 2687 dražji. Referent obč. svetnik nrk predlaga naj se oddajo dela ajcenejšemu  ponudniku Tdnniesu.
Obč. svetnik dr. Oražen izvajala ni vedno navada, da bi se dela od-ajala     najcenejšemu ponudniku, trovarja referentovemu predlogu in -ova rja združene obrtnike. Ne podarja nacionalnega momenta. Podarja pa. da so domači ljudje vedno postavljani in govori njim v pri-g : narodno - gospodarskega stalili. Vedno se slišijo pritožbe, da ni omačih ljudi, ki bi bili sposobni za ečja podvzetja. Morda je to res. Tu a so se enkrat združili mizarji in »tovo bodo s svojim delom zadovo-jili. Obrtna šola ne bo le zato. da bo zgajala strokovno   izobražene lju-j temveč mora biti tudi fundament, -f katerem se bodo gradile obrtne (sistence.      Domačim obrtnikom anjka denarja. Obč. svet je poki i ;*j.da jih podpira. Veletvrdka dela -< lekapitalom, slovenski obrtniki a se bore s finančnimi težavami.
ljub so obrtniki že lahko siti, tu * enkrat prilika da obč. svet dokupa resnične simpatije nasproti Političnega strankarstva ne bo e I obe", svetu zato nikdo očitati. t so med onimi združenimi mizar-pripadniki obeh političnih strank. Podžupan    dr.    Tavčar pravi: je precej   delikatna. Mestna a stoji na korektnem stališču, loče oddati dela najnižjemu po-idniku. To je korektno — pa le pod sadnimi razmerami. Z juridičnega >r-a se ne more trditi, da bi bil -vet primoran oddati dela najemu ponudniku. V Gradcu je bil r.  slovenski   ponudnik  za celih ' K cenejši, pa je delo le dobil Ne-pf-. V tem slučaju je faktor, ki guzato, da se upošteva dražja po-đba. Tudi država sama tako dela povdarja, naj se gleda na zadrti -Merodajno je. da so se organizi-. 'inači obrtniki. Obrtniki so fak-j ga je treba v zaščito vzeti. Po-l>odo gotovo solidno.    Ce se 'nje 2687 K obrtništvu pri zprrad-je temu obrtništvu namenjena, v. pregreha.
Pri glasovanju je sprejet s prejšnjo večino predlog občinskega ^nika dr. Oražna.
Takoj nato pa izjavlja župan, da ' r» ustavlja, ker je nemoralen, nemiren in na škodo ol>čini. Župan Vfiarja, da so bili oni zd rti žen i mi-v začetku za celih 14.000 K ^ji, šele ko so izvedeli, kako po cele Tonnies, so oferto znižali. Ti pnski obrtniki so pri vseh po-:^ah dražji. Ce se je obč. svet že hotel ozirati pri oddaji del na ■venske obrtnike, naj bi bil vpošte-Zadrugo slov. mizarjev», ki je !ala cenejšo ponudbo kot združeni ^rji. »Zadruge« pa referent niti J*nil nt
Dr. Oražen izjavlja, da bo na žu-**>ve očitke odgovoril v prihodnji
Nato ae brez debate otodajo ska dela najcenejšemu ponudniku Vidicu ft Co. za 13.785 K; ker so bila ta dela proračunjena na 20.000 K, se bo prihranilo nad 6000 K.
Za napravo preklad uad okni in betonskih podlog v zidovih se dovoli 900 K. Dela 1k> izvršil Filip Supan-čič.
Ostale točke odstavi župan z dnevnega reda in zaključi javno sejo; sledi tajna seja.
Dnevne vesti.
-4- Kaj si vse upa natveziti »Slo* venec« svojim braveem?« Včeraj je »Slovenec«   priobčil o draginjskem odseku v poslanski   zbornici notico, v kateri pravi med drugim: »Ta dra-ginjski odsek je izvolil za načelnika Ivana Hribarja. Kako deluje ta odsek, nam pa kaže sledeča zanimiva d o godba: Dan. preden se je sešel državni    zbor, je sklical Hribar sejo svojega   odseka,   in sicer brzojavno vsakega posebej. Te brzojavke so bile   tako   gostobesedne, da so stale okroglo 4000 K. Ne vemo, če bi bih? brzojavke tudi tako drage, če bi jih Hribar plačal iz svojega žepa. Najlepše   je   pa    to,   da se vkljub tako dragemu   vabilu   člani odseka niso odzvali pozivu svojega predsednika in je bila seja nesklepčna. V kuloar-ju so delali razne dovtipe o Hribarjevih brzojavka!*, o draginjskem odseku pa se je reklo: Edini uspeh dra-ginjskega odseka je ta, da je za 4000 kron   podražil   državni zbor. Kdor ima le količkaj soli v glavi, se mora samo smejati, ko prečita to gorostasno neumno notico, in mora le obžalovati tisto »bravee«, ki se jim Slovenec« upa predlagati takšno duševno hrano. Torej celili 4000 K bi naj stale brzojavke, s katerimi so se baje sklicali   na   sejo člani draginjskega odseka! Računajmo: Članov draginjskega odseka je 52, ako izvzamemo predsednika, ki sebe pač ne bo brzojavno klical na seje. .M. Ako se je torej za brzojavno sklicanje ods. seje porabilo 4000 K. potem odpade na vsako brzojavko 51 članov pristojbina 78 K 43 vin., to se pravi vsaka brzojavka je morala obsegati 1307 b^sed. Vprašamo sedaj čitatelje, ako je mogoče sploh domnevati, da bi se bila   članom   draginjskega odseka pošiljala brzojavna vabila na sejo, obsegajoča 1307 besed? Menimo, da kdor ima normalne možgane, ne bo niti za trenotek verjel taki »Sloven-čevi- — raci, ki se da prezentirati samo takim baekom, kakor jih imajo klerakalci. Sicer pa smo se informirali o tej stvari pri gosp. poslancu Hribarju in izvedeli to - le: Gospod poslanec je kot načelnik draginjskega odseka teden pred dotično sejo šel k predsedniku poslanska zbornice, dr. Pattaiju, ter ga prosil, naj poskrbi, da skliče zbornična pisarna, kakor je običajno, na določen dan cdsekovo sejo. Dr. Pattai je to vzel na znanje. Kasneje je gospod poslanec sam dobil kot predsednik od pisarne brzojavno vabilo k seji, čemur se je sam ne m^lo čudil. Zakaj je pisarna vabila k seji brzojavno in ne pismeno, to je njena stvar, in če bi Slovenec« rad    izvedel za vzrok* , naj se obrne naravnost na pisarn«-, ki mu bo prav gotovo dala prav točen odgovor.
—- K imenovanju v deželni zdravstveni svet. Pod zaglavjem Zadnja beseda' besedici včerajšnji »Slovenec« o naših opazkah glede imenovanja v deželni zdravstveni svet in sumniči, da so nam te došle od zdravniške strani. Akoravno nam je znano, da baš zdravniki vseh strank nikakor ne odobrujejo, da je deželni odbor puščal v nemar zanimanje za deželno bolnišnico, kot največji zdravstveni zavod dežele in prezrl nje voditelja, izjavljamo vendar resnici na ljubo, da na naša izvajanja ni vplival nikak zdravnik. Pač pa je to menda pri »Slovencu« tako; saj iz njegove včerajšnje notice se dobro vidi moža, ki tako gorko zastopa svoje lastne interese.
fnki kot nositelji Slomškovega duha. »Mladost« je listič, ki hoče biti duševni voditelj Čukov. V zadnji številki proglaša Čuke za junake-aiakabejce, za kladva, ki bije jo nasprotnike božje misli in kujejo rudo lašega ljudstva v čisto zlato ter jih poživlja na delo v Slomškovem duhu. A kakšen je Slomškov duh? — »Mladost ga uprav klasično označuje, namreč edinole s tem, kar je Slomšek pisal zoper svobodomiselce. Doslovno pravi: »Kako je blagi Anton Martin Slomšek bičal svobodo-miselstvo! I men nje ga »nauk, ki plodi in izgojuje dru hal polno gizdavo-sti in baba rije, druhal vedno modro-
odaruki, goljufi* sleparji, ki
boljše naredbe spodbijajo in blagonosno početja Dokončujejo!« Dalje: »Dokler se tej aamopašni tro* pi krepka jez ne postavi, trudijo as zidarji, ki zidajo naše državno poslopje, zastonj. Majhne izvirke lujejo, silni povodnji pa puščajo ši* ren tok. Naši politični zdravniki ozdravljajo male rane, poglavitnega zia se pa nič ne dotaknejo.« Potem pa uči velik učitelj našega naroda, da se morajo katoličani zoper liberalizem združiti v bojno organizacijo. »Tudi to«, pravi, »je obžalovanja vredno zlo, da boljše misleči del naših tem ljudem nasproti roke križem drži! Gorje tistim dušnim pastirjem, ki so v tem nevarnem času zbeganemu ljudstvu le samo slepi vodniki in mntasti čuvaji, bodisi iz nemarščine, bodisi iz krive bojazljivosti!« — To je izbruh, ki je vreden rajnkega prismojenega Luke .Terana. Imeli srna o Slomšku boljše mnenje. Sodili smo ga po tem, kar je dobrega storil. Zdaj vidimo, da je bil trapast far, ki se inu jc le slučajno primerilo, da je tudi nekaj pametnega in koristnega storil. Na to, kar je storil in spisal pametnega, pa se klerikalci nič ne ozirajo, nego le na to, kar je čvekal proti svobodomiselcem. V teh izbruhih se jim zrcali Slomškov duh, v tem duha bodo delali Čuki. Pa kaj ko je resnica močnejša od vseh psovk, kaj, ko vidijo ljudje in se pre pričavajo vsak dan, da vse, kar je Slomšek zapisal ne velja za liberalce, nego samo edino in sicer do piči ce za klerikalce.
4- »Proč z mehkobo.« Tako se glasi naslov članku, ki ga je obelodanilo glasilo Čukov in kateremu je pisatelj sam dodal podnaslov: xPre-mišljcvanja, ki se ne bodo vsem do-pndla«. Res, prav radovedni smo, kaj poreče duhovščina k temu član ku, ki tako neusmiljeno seka po duhovniški vzgoji. Kajti vse, kar je tu zapisano, to leti edino in izključno na način duhovske vzgoje in na cilje duhovskega v z jr oje van j a našega ljudstva. Pisatelj sicer podtika vse to li-beralizmu, ali pač samo, da bi mogel svobodneje in brezobzirneje tleskati po duhovski vzgoji, zakaj resnica je, j da je vsa šolska vzgoja versko-I nravna in da deluje paralelno s cer-s k ven o vzgojo in popolnoma v cerkvenem smislu. S podtikanjem, da je te vzgoje kriv liberalizem, torej ni nič, tem manj, ker ve vsakdo, da zahteva liberalizem, naj se ljudstvo vzgaja v krepke, odločne, življenja in tudi boja, vesele, podjetne ljudi, ne pa v šleve, ki vedno trepetajo v strahu pred peklom in parkljem.
—   Najnovejši uzor slovenskih klerikalcev je sveti Dominik, »ki je
tako goreče in neusmiljeno bičal al bingenške zapel ji vce ljudstva«. Al-bingenze imenuje zgodovina tisti del južnof ra n coskega prebivalstva, ki jih je v takratni katoliški cerkvi vladajoča pokvarjenost in izpride-nost pripravila do tega, da so se od cerkve ločili. Dandanes nima cerkev nobene moči več nad tistimi, ki jo zapuste, toda v starih časih ni cerkev pustila ljudi, da so si vero izbrali po svoji volji. Rimska cerkev je Albin gen zf hotela prisiliti, da morajo nazaj pod njeno okrilje. Sv. Dominik je Albingenze »goreče in neusmiljeno« hotel spreobruiti. Kako se je to vršilo, priča zgodovina. Cerkev je uprizorila križarsko vojsko zoper Albingenze in ta križarska vojska, je klala, morila in ropala kakor tolpa divjih bestij. Križarska vojska je zavzela mesta Beziers in vse prebivalstvo poklala. 20.000 ljudi je izkrvavelo pod meči križarske vojske. Taka »gorečnost in neusmiljenost« ugaja našim klerikalcem« za to gorečnost so si izbrali za svoj uzor sv. Dominika, tem raje, ker je ustanovitelj dominikanskega reda, ki je več stoletij izvrševal nad »krivoverci« inkvizicijo in ljudi moril, trpinčil in žive sežigal. Res, lepe vzore in plemenite cilje imajo klerikalci, samo vprašanje je, če imajo klerikalci takih nazorov še pravico se prištevati ljudem, ali če niso že stekla bitja.
-f Na potu v nebesa. Klerikalni Posavci so zadnji čas postali »št i mani« kar se da. Vrag vedi, kako so zaznali, da ima škof o njih izvrstno mnenje. Morda jim je to sporočil dični poslanec Dimnik, ki ima gotovo jako dobre zveze s Škofijo. A bodi kakorkoli. Vsak klerikalni Posavec ve, da je v posebni milosti pri škofu in ponosno pripovedujejo: »fikof so rekli, da se nam že na obrazu pozna, da smo na potu v nebesa«. No, zdaj vsaj vemo, kakšne obraze imajo ljudje, ki so na potu v nebesa. Klerikalni Posavci se lahko toliko bolj zanašajo na škofove besede, ker govori zanje tudi sv. pismo, rekoč: »Blagor
vajočo, nezadovoljno, prepirljivo, ki
se kakor peklenska pošast vlači po j ubogim na duhu, kar njihovo je deželi < (Laibachcr Kirchenzeitung; beško kraljestvo«. Da pa so klerikal-1848.) V razpravi: »Kaj je pred vsem ni Posavci na duhu ubogi, če prav storiti dušnim pastirjem v naših znajo mlako ponarejali, priča druga dneh?« (Theol. Zeitachr.; 1849) pra- govorica, ki krosi med njimi in o kavi liberalcem »lainjivci, opravljivci, tari nihče no dvomi. Pravijo namreč, zvijačni   postavodajalci, trdosrčniki, da na koaaatcvcm repa jetrn budio in
aH avet ranbil ali naj
pa denar sejni. Spričo takemu nasi-ra nju prevzamemo še mi garancijo, da se uresničijo škofove in svetopisemske besede in da pojdejo klerikalni Posavci kar gorki v nebesa.
+ Liberalna blamaža pri Sve-tem Bolfenku. Kakor smo vže včeraj poročali, je prinesla ponedeljkova »Straža« pod gori navedenim zglavjem dolgovezen članek, nanašajoč se na shod, ki ga je priredila »Narodna stranka« dne 1. maja pri Sv. Bolfenku nad Središčem. »Straža« je trdila, da se je zbralo do 130 zborova lcev, da je bil shod jako klavern, ljudje pa brez navdušenja. Iz danes došlega »Narodnega Dnevnika« v ponedeljek je bil zaplenjen — pa posnemamo, da je bil shod sijajna manifestacija narodne misli. Zbralo se je nad 300 ljudi pri Zabavniku v Jastrebcih, in ker so bili prostori v hiši premajhni, so morali zborovati na vrtu. O dogodkih v državnem in deželnem zboru štajerskem je poročal dr. Gvidon Sernec. Ožigosal je sedanji vladni sistem kot ponemčeva-len in Slovanom krivičen, kritikoval je Aerenthalovo zunanjo politiko, ki nalaga državljanom toliko novih bremen. Govoreč o štajerskem deželnem zboru, je konstatira!, da so se slovenski klerikalni poslanci začeli sramotno umikati. L'vedejo se nove deželne doklade; najame se trimili-jonsko posojilo brez dovoljenja deželnega zbora in brez najmanjšega protesta s strani slovenskega deželnega odbornika Robiča in klerikalnega časopisja. — Zelo obširno je poročal tudi urednik V. Spindler. Govorili so še žnpan Sinko, Vrabl in Zabavnik. Končno sta se sprejeli dve resoluciji. Prva se glasi: Zboro-valci, zbrani na shodu »Narodne stranke« pri Sv. Bolfenku nad Središčem dne 1. maja 1910 z ogorčenjem jemljejo na znanje poročilo, da slovenski klerikalni poslanci v graškem deželnem zboru ne nameravajo vstrajati v za početem boju proti krivicam nemške večine ter poživljajo slovenske poslance, naj ne odnehajo, dokler se ne spremeni Slovencem krivični sistem v deželni upravi. — Kako je »Straža« in z njo vse ostalo klerikalno časopisje še pred tednom udrihalo po napred-njakih in po naprednem časopisju, ako je le z besedico omenilo, da so štajerski klerikalci kapitulirali pred nemško gospodo v Gradcu! In danes? O govoru dr. Se meča in glede resolucije radi obstrukcije piše »Straža« doslovno: »Dr. Sernec iz Ormoža je govoril prav medlo o položaju v državnem in deželnem zboru. Ko se je potem čitala neka resolucija radi obstrukcije v deželnem zboru in se je dala ista na glasovanje, so ljudje držali roke navskriž. Spindler pa je dejal: »E, saj je itak nadpolovična večina«. Protiglasova-nja seveda ni bilo«. — Tako torej! »Straža«, glasilo bivših divjih ob-strukcionistov, že zahteva, da bi se bilo moralo vršiti o resoluciji radi obstrukcije tudi protiglasovanje. Ne bo dolgo, ko bodo klerikalci nastopali proti obstrukciji z isto divjostjo, s katero so še pred 14 dnevi nastopali za obstrukeijo. Za take ljudi je edino primeren izraz: politični klovni!
-f- Imenovanje- Dvorni in minister i jalni tajnik dr. Ivo Šubelj je imenovan za sekcijskega svetnika.
-j- Iz justične službe, Pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Gustav Barle, je imenovan za avskultanta.
4- Iz učiteljske službe. Za nad-učitelja v Tepanjah pri Konjicah je imenovan učitelj Fran Kerhlan-k o v Cadramu. — Imenovana sta definitivno za Negovo Jože Korošec in Marica R o s, za Marijo Snežno pa Friderik Kožuh in učiteljica Alojzija G o r j a k.
— Trnovski fara ni, ki nimajo imen. Kaplan Koechler, ki je mnogo let služil v trnovski fari, zapušča Ljubljano in se preseli za župnika na Ig. Sinoči je med »Ljubljanskimi novicami« v »Slovencu« izšlo nekako poslovilo od kaplana Koechlerja, spisano v imenu trnovskih faranov. A noben trnovski faran ni podpisan. V celi trnovski fari ga torej ni človeka, ki bi hotel postaviti svoje ime pod zahvalo kaplanu Koechlcrju za njegovo več kot desetletno delovanje. To je vsekako značilno, pa tudi prav častno za trnovske farane, ker kaže, da se nobeden ni hotel osmešiti.
— Hallevjev komet Najnovejša vest o Hallevevem kometu pravi, da
tlja ne najde skozi kometov rep. Na znameniti zvezdoglednici v Greenwichu na Angleškem so astronomi na podlagi opazovanjHallvjeve-ga kometa izračunali, da gre komet po takih potih, da zemlja ne pajde skoči njegov rep. Astronomi dunajske zveadoglednice pravijo, da zna kiti ta račun pravilen. Preračunavanja, na podlagi katerih so astronomi trdili, da pojde zemlja dna 18. maja akoai komatov rep^a teaseljil^na ja-
iwk
je mogoče opazovati daljši del elipse, ki jo preteče komet in je mogoče z večjo gotovostjo izračunati, kako pojde naprej.
— Izlet v Trst. Še malo dni nas loči od dneva, ko bomo videli sinje adrijansko morje, se spominjali na njegovo slavno preteklost, ko je bilo še izkljnčna last Slovanov. Še malo dni — in stisnili bomo desnico slovenskemu tržaškemu delaven, temu neutrudljivemu boritelju za sveto slovansko stvar. In ure našega bivanja v Trstu bodo prešle kot čas poletne noči, a zapustile bodo v naših srcih neizbrisne spomine. Saj se trudi v Trstu vse, kar čuti slovensko* da bo naše bivanje med njimi kar najprijetneje. Razkazovali nam bodo z navdušenjem in požrtvovalnostjo vse tržaške zanimivosti, ki oklenejo duha z vso svojo veličastnostjo; in popoldne, ko se bomo ob zvokih godbe in petja ter plesa oddahnili ter uživali raz veseličnega prostora najlepši razgled na mesto, luko in morje, krasne palače in mogočne tovarne, tedaj bodo skrbele za našo zabavo tržaške gospe in gospodične s svojo slovensko gostoljubnostjo. In kdo ne pozna tržaških dam, teli najbolj zavednih Slovenk? — En sklep naj zaori po celi Ljubljani, po vsem Slovenskem: Dne 8. maja s posebnim vlakom N. D. O. v Trst; vožnja stane čudovito malo, a zabave in užitka bo čudovito mnogo.
— Apel na našo inteligenco. Spričo dejstva, d a se vse tržaško Slovenstvo, od zavednega delavca do voditelja tržaških Slovencev, pripravlja, da sprejme goste iz Ljubljane kar najlepše, ki pridejo dne 8. maja s posebnim vlakom N. D. O. v Trst, tedaj lahko z vso gotovostjo pričakujemo, da se udeleži tega izleta tudi častno število slovenskega razumništva. S tem bomo najsijaj-neje dokumentirali svojo solidarnost s tržaškimi boritelji, ki jih dosedaj poznamo le vse bolj po — časopisju.
— Opozarjamo, da se dobe legitimacije za izlet v Trst s posebnim vlakom N. D. O. še danes zvečer in jutri dopoldne od 9. do pol 12. Voz-nina stane v III. razredu semintja 5 K 80 vin., v II. razredu 8 K 80 vinarjev.
— Javno predavanje. Ljudsko izobraževalno društvo »Akademija« je priredilo sinoči v »Mestnem domu« predavanje, ki je bilo prav dobro obiskano. Gotovo še ni nobeno predavanje privabilo toliko občin-stva,kakor suočnje. Predaval je profesor gosp. Josip Reisnero »brezžičnem brzojavu«. Gospod predavatelj je predaval tako zanimivo, da mu je občinstvo sledilo z največjo pozornostjo. V uvodu je govornik omenjal že starodavnih »brzojavnih« naprav, kresov na stolpih itd. Za tem je prišel najprvo kemični telegraf, ki ga je izumil Sommering 1. 1809. Od tega časa dalje se je telegraf neprestano zboljševal. Z brezžičnim brzojavom se je prvi začel baviti Nemec Herz, ki pa ni mogel doseči posebnih uspehov. Šele 221et-nemu dijaku Marconiju se je posrečilo I. 1896 brezžično brzo javi janje na daljne kraje. Za njegove zasluge se mu je priznala 1. 1909 Nobelova nagrada. Danes pa je Marconijev; sistem že potisnjen v ozadje. Nastopili so drugi možje, kakor Slabv, Arko in Braun, ki so Marconijev sistem že daleč nadkrilili. Po mnenju predavatelja se brezzižčni brzojav v^ poštnem prometu ne bo mogel nikdar uporabljati radi previsokih stroškov. — Predavanje je gosp. profesor pojasnjeval z zanimivimi poiz« knsi. — Za izborno predavanje je žel predavatelj zasluženo pohvalo.
— Združeni čevljarji v Ljubljani vljudno naznanjajo cenj. članom in si. občinstvu, da se dne   6, maja presele s Sv. Petra nasipa 7 v Wolfo-ve ulice v hišo g. dr. Oražna — preje pri Auru — na dvorišče, levo. Vsled premajhnih prostorov na Sv. Petra nasipu smo prisiljeni, ta korak storiti, ker se tndi delavnica »Združenih čevljarjev« nahaja v Wolfovi ulici. Prodajalna usnja se uredi tako, da bo mogoče nam svoje   člane, kakor tudi si. občinstvo bolje postreči. Opozarjamo tem potom svoje člane, da se za svoje lastno društvo, ki so si ga ustanovili na podlagi zadružništva, bodoče bolje zanimajo, ker vodstvo neumorno na to dela, da bi se potem* zadružništvo tudi na Slovenskem bolje vdomačilo. Zahvaljujemo se tem potom g. dr. Oražnu za lepe prostore, ki nam jih jc odstopil in tako moderno uredil; dalje se zahvaljujemo g. Janežu za svoje dolgoletno bivanje v njegovi hiši. Cenjene tovariše   vabimo, da si   ob priliki ogledajo nove prostore, ki bodo marsikaterega presenetili, da bode dobil veselje do društva, ki je danes neobhodno potrebno. Ce se vsi stanovi dana gospodarskem polju organizirajo, zakaj bi se čevljarji ne, saj je to stan, ki potrebuje zavedne organizacije in neumornega dela, da dosele svoj cilj.   Naznanjamo še, da se novi elani sprejemajo vsaki dan v;
— Ljubljansko prostovoljno ga* silno in reševalno društvo bo prisostvovalo dne 8. maja zjutraj ob pol 8. v cerkvi sv. Florjana maši povodom praznika svojega patrona. Povabljenih je več gasilnih društev iz okolice. Po maši obhod po mestu. Svirala bo »Slovenska Filharmonija«. Po obhodu sestanek v restavraciji pri »Novem svetu«.
— Čudovita »točnost«! Dne 28. februarja t. 1. je odposlal neki trgovec iz Prevalj na Koroškem »Kolin->ki tovarni« v Ljubljani neko pismo. Na ovitku je bil nalepljen kolek »Ptuj«. Ker je bil ta kolek takrat zaplenjen, je pismo seveda romalo rae-sto v »Kolinsko tovarno« — na sodišče. Medtem je bila konfiskacija kolka »Ptuj« razveljavljena^ in človek bi mislil, da je »Kolinska tovarna« pismo takoj nato brez zadržka dobila. Kaj pa še! Šele te dni je priroma-lo v Ljubljano ono nesrečno pismo. Radovedni smo. ali so slavne poštne in druge slavne oblasti    tudi tako
točne«. kadar se gre za nemške stranke, ali mordn samo   nas tako
protežira jo«?
Umrl je v Kosezah pri Ljubljani znani gostilničar in kovaški mojster   Ivan K ■ v c i č,   po domače
Svedrač    v   o7. letu   >tar;>sti. N. v m. p.!
Slovo župnika dr. Mauringa na Igu. \ nedeljo 1. majnika se je pa* ^lavljal dr. Manring od svojih ovčič, bil je tako ginjcn, da mu je zaprlo >apo. Na vsezadnje je vendar spravil nekaj besed na dan. Govoril je o svojem stricu in materi ter o nekih biserih, ki jih zapusti na Igu in od katerih ločiti se. mu je grozno težko. Pred fa rov že m so ga č;;kali štirje možici, od katerih uaj bi se župnik osebno poslovi!. Stiskal jim je roke, kar na enkrat pa bruhne v jok, zbeži v farovž, se nasloni na mizo in prav salamcnsko joka. Cez nekaj ča--a se zopet vrne pred farovž, seveda ves v solzah in >amo gl^da prav
alostno po svojih ovčicah, do besede -eveda ne pride, ker   mu je zopet
manjkalo sape. Njegove oči so plašno begale naokoli, bog veti i koga so iskale?! Lahko verjetno, da mu je težko slovo od Iga, ker tu je imel tisoče najpokornejših ovčie, katere vladati mu je bilo veliko veselje, sedaj pa Irka izpreniemba. Ostati mora le gospodar čez sebe samega in svojo kuharico. Pobegnil je proti Ljubljani sam. čisto sam. Nihče ga ni spremljal, ker vse je bilo veselo, da izgine iz Iga. Žalostna pot!
I "mrla je v Kranju posestnika soproga ga. Jerica Šinkovce roj. Hafner. P, v m.!
Izlet Litijsko - Šmartenskega -Sokola« na Vače, ki bo v nedeljo, dne 8. t. m. 1k> nudil mnogo prijetne zabave. To bo prvi izlet imenovanega .Sokola,'. Odhod iz Litije ob 12. uri »iO min. Prihod m Vače torej »kolu 2. ure 30 min. Kakor se nam ^oroča. se udeleži izleta tudi »Zagorski. Trboveljski in Hre-niški Sokol«; »Ljubljanski Sokoi pa pošlje I. vrsto telovaden v. Za ]>etje l>o skrbelo pevsko društvo »Zvon« iz Startna in »Moravsko pevsko dru-stvo«. Kmalu po prihodu na Vače se vrši javna telovadba po redu: 1. 1 'eljske proste vaje: 2. proste vaje araščaja; 3. vaje na orodju. Po telovadbi ljudska veselica na dvorišču župana A. Zamika. Pridite vsi, ki >te dobre volje! Na zdar!
Prostovoljno gasilno društvo v Šmartnem pri Litiji napravi dne 5. t. m. pešizlet to je v četrtek v Javorje in se obenem udeleži sv. maše v -pomiti patrona sv. Flori ja na. Na udeležbo se vabijo vsi prijatelji društva. Odbori iz Šmartna ob 8. uri zjutraj.
Požar na Dvoru. Dne o. t. in. ob
1. zjutraj je nastal na Dvoru ogenj. Na srečo je bila noč mirna in tika, iako da so pridni gasilci in gasilke hitro omejili ogenj. Gospojini' ima občutno Škodo, ker je imel v shrambi »•nogo orodja, krompirja in pese ter ■in skednju seno. Tudi hlev je bil že v ognju pa so ga, pridni gasilci otelL Da občina nima brizgal ne je pač zelo čudno; želeti je, da si jo kmalu * -krbi.
Prememba posesti. Dobro znani hotel g. PVana Gregoriča v Krškem j* pred kratkim kupila novoustanovljena »Prva vinorejska zadrti ga v Krškem« za kupnino 80.000 kron.
Iz Mokronoga se nam piše: Tu imamo osivelega starčka gospoda nadučitelja Lavriča, ki je celih 43 let neprenehoma deloval na šolskem polju in sicer večinoma v Škocjanu. Jubilejni križci in svetinje so se delile v jubilejnem letu na tisoče, — 0 starčka sivolasega nadučitelja, se ni nihče -pomnil. Naj te vrstice slutijo v namen, da mu višja oblast preskrbi od likovanje, katero mu gre po vsej pravici.
Občinski odbor idrijski je imel v petek 29. aprila javno sejo, h kateri je došlo 22 občinskih odbornikov. Kot prva točka na dnevnem redu je bila: Računski zaključek mestne občine idrijske za leto 1901). O tem je poročal načelnik gospodarskega od-- ka odbornik F. Vidic, ki je končno, predlagal, da se odobri izvaemai tac*.
ke iz gerentovega ti katerim se je v ledile prit rikalni virilist Kavčič je opomnil, da je račun pomanjkljiv, ker ni v njem onega zneska, ki ga je zahteval deželni odbor kot povračilo troškov za prezidavo obč. hiše it. 509. Seveda Janezu Kavčiču je neumljivo, da bi bil odlok deželnega odbora protizakonit. Sicer pa mu je to oripomnjo naročil Oswald. in verni sluga je izpolnil dano naročilo. Obširno je kritikova 1 gerentovo poslovanje in gospodarstvo odbornik Pegan, ki je predlagal, da se ge renta ovadi državnemu pravdništvu. Poročevalcev in odbornika Pegana predlog se sprejme proti Kavčiču, ki je edini nasprotno glasoval. Na poročilo svetovalca Dragotina Lapajneta se ugodi prošnji odborov »Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb« ter »Podpornega društva za dijake na realki v Idriji«, da se a) društvu, ki se ustanovi posebej za vodstvo dijaške in ljudske kuhinje, potrebni prostori oddajo brezplačno v pritličju dodelane mestne hiše Št. 509, b) dovoli potrebna vola za nakup priprav in c) da vsako loto primerna podpora. Odbornik A. Pegan predlaga, da se ljudska kuhinja ustanovi v proslavo M Motnega cesarjevega jubileja in otvori z dnem IS. avgusta letos. Se sprejme. Proti glasuje le klerikalni virilist Janez Kavčič. Podpornemu društvu za d^ake na realki a- Idriji fc nakloni 200 K letne podpore. Za vrne se pritožba Fr. Poljanšok in Ivane Vončina v neki stavbni zadevi. V stavbni odsek se izvoli odbornika Vidica, v zdravstveni svetovalca -v   v Pleskoviča. Po
nekaterih slučajnostih zaključi župan javno sejo.
Občni zbo»* »Pivke«, podružnice družbe sv. Ti rila in Metoda za Št. Peter in okolico , vrši /. navadnim dnevnim redom v nedeljo, H. maja 1010 ob Tj. popoldne v prostorih g. Ludovika Šoilarja v Št. Petru na Krasu.
Prva vipavska vinorejska zadruga v Vipavi ima -a >,j redni občni /bor lf>. maja t. 1. ob 3. ]>opoldne v zadružni pisarni. Računski zaključek za leto 19(,»9 je vsem članom isto-tam na vpogled razpoložen. — Kakor >.mo se prepričali se je promet pri imenovani zadrugi nasproti prvemu upravnemu letu več nego podvojil, kar vsekakor kaže, da si mlado podjetje pridobiva vedno več novih odjemalcev. Imenovana zadruga je prva odprla pot vipavskemu vinu na Češko in Moravsko in je menda tudi prva se jK»tavila na pravo zadružno i diairo > tenu da plačuje svojim članom vinske   pridelke po doseženi
rod a.; ni tirni odbivši upravne stro-Le vztrajno   dalje po začrtani poti v korist    in    blagor vipavskih vinorejcev!
Novo odkritje jame v Moravskom Krasu. V binkoštnih praznikih bodo slavnostno otvorjene novo odkrite jame v Moravskom Krasu, jami »Punkvira   in   Katarinska«. Ob»-
Ikril je jamski odsek »Prirodo-znanskega kluba v Brnu« pod vodstvom     speleologa     dr. Ahsolona.
Punkvino . ki sega do Pustega žleba blizu iztoka Punkve, dne 26. ki-movca 1909, Katarinsko . ki je podaljšek znane i Katarinsk*- stoinice« v Suhem žlebu, dne 10. vinotoka 1909. — Nove jame odlik jejo se po krasnih kapninah in zelo lepih in velikih dvoranah, so dobro urejene in električno razsvetljen« in bodo gotovo privlačna sila srednje Evrope. Oficijelna otvoritev novih jam se vrši v soboto, dne 14. vel. »ravna in so k nji povabljene češke in druge znanstveno korporacije in ■.-< :ka narodna društva. — V nedeljo, dne 15. vel. travna bodo izročene jame javnosti.
— Schulvereinska šola v Hrastniku dobila je novega kateheta. Prejšnji voroučitelj, dolski kaplan Gašparič, postal je župnik v Št. Rupertu pri Laškem trgu. Na njegovo mesto prišel je iz Ljuhnega v savinski dolini
}kaplan J. Šiler. Ta, nastopivši kate-hezo na nemški šoli v Hrustniku, je I hitro konstatiraj da nad dve tretjini otrok ta ne razume nič nemško ter bode te poučeval V veronauku seve
— slovensko. Edino prav tako! — To dejstvo je spet dokaz, kako »potrebne« so v nas Slovencih nemške šole ter da tiste nimajo drugega na-
ijnena, nego raznarodovati našo deco.
[in to moderno   tiranstvo protežira
^slavna naša vlada.
^ K učiteljskim izpitom v Mariboru dne 2. maja t. 1. prijavilo se je 28 kandidatov,   med katerimi sta le
— dva Slovenca. Tudi značilno!
Iz Ptujske Gore. Slavnest, ki se je vršila v nedeljo ob priliki imenovanja g. dr. Ploja in posestnika Mari niča za častna občana, se je vršila ob veliki udeležbi v najlepšem redu. Znani hujskač, Repa, ki je bil seveda od nemčurske ptujske klike nahuj-skan, je skušal s par pijanimi barabami motiti mir, pa je grozovito naletel. Repa je bil na povelje g. župana Topol ovca od žandar jev odveden v zapor, kjer je imel časa dovolj si ohladiti svoje »germansko« sme. Ko sn pjegovi pijani privrženci videli, : 4a je* genaral^zaprtt poskrili se se ka-
kor ščurki. Slavnneti udeležili so se najuglednejši posestniki iz cele okolice, zlasti so kili poljane! iz šent-lovrenike in cirkovake občine v obilnem Številu zastopani. — Vest v »Graaer Tagblattu«, da so vdelezen-ei morali bezati, je čisto nesramna nemška laž — edini ki je bežal, je bil Repa, katerega so pa žandar j i srečno zopet prijeli.
Železniška nesreča- Zagorje ob Savi: Včeraj zvečer ob pol 7. je br-zotovorni vlak št. 822 med Zagorjem in Trnovi jem trčil ob voziček za gramoz. Poškodovan ni nihče. Ljudje so se še pravočasno umaknili, razen enega, ki ga je vrglo v kanal, a se k sreči ni nič poškodoval. — Nesreče so vzrok sami delavci, ki bi ne smeli med tem časom prevažati vozička. — Stroj je voz popolnoma razdrobil.
Solo so zaprli pri Sv. Lovrencu na Drav. polju radi škrlatice in davi-ce. Umrlo je že 10 otrok.
Neniškntarska predrznost. Znani Hans Woschnagg v Šoštanju je prišel te dni v tamkajšnjo slovensko posojilnico. Kričal je na bivše slovenske odbornike z besedami: »In der Gemeinde haben alle gestohlen!« Pozneje pa se je mož vstrašil svojih besed ter je prosil napadene Slovenec ivstmeno in pismeno odpuščan ia. Res, lep župan je ta Hans Wosch-nagg ]«> domače Muki.
Prepovedan Sokolski izlet? Nemški listi trde, da je za jutri naznanjeni izlet gorenjske sokolske žune v Št. Jakob v Rožu celovška \ lada prepovedala.
Samomor mladega dekleta. V ponedeljek se je ustrelila gospiea Ana Pnlitzer v Trstu. Samomorilka je bila šele v 21. letu in hči vele-ugledne tržaške družine viteza Puli-tzerja. solastnika več podjetij in zelo bocratnira moža. Vzrok samomora je nesr« čna ljubezen.
Ronarja v tobaku rni. V hiši št. f>2 na Aorpiedottu v Trstu, ki je ena najbolj živahnih ulic. ima svojo to-bakarno neka Ana Bajt. V ponedeljek ob 9 in pol uri zvečer, ravno ko ie lastnica hotela tobakarno zapreti, še pojavita na vratih dva mlada človeka. Ne da bi kaj govorila, po-irrabi eden njiju ženo za vrat, jo vrže ni tla in ji zamaši usta z robcem, da ni mogla kričati, prej ko je dm-eri odprl predal in odnesel iz njega 200 kron, ves skupi ček celega dne. Na to sta ronarja izginila kakor blisk, P boga žena, ko se je zavedla, jo skočila na ulico in pričela klicati t;a pomoč, na kar se je takoj nabralo f-koli nje polno sorehajajočega se občinstva. Ali ni kdo ni vedel, kam sta drzna roparja odnesla pete. Roparjem je na vse strani sledila policija, ali brez vspeha. Po opisu Bajtinem, sta bila lopova okoli 20 let stara mladeniča.
Krvav prenir. V neki vasici po-i<lt Fazi u a je pri šio v soboto večer do prepira med bratoma Josipom in Franom Fornasarom. Poslednji jr' med prepirom potegnil nož in z njim zadal bratu Josipu dve rani na roki in na to /bežal v hišo soseda, ki s** i.]i i > i š j - Fomasar. Ranjeni Josip je
V divji jezi izvlekel revolver in tekel / njiiu /a bratom Franom, a ta mu je pravočasno izginil. —- Skozi okno orvega nadstropja omenjene hiše so na ta prizor gledale ženske in otroci oroti katerim je ranjenec štirikrat ustrelil, ne da bi bil koga zadel. —
V tem trenotku se pa prikaže na vratih hišni gospodar stari Fornazar, oroii kateremu se je sedaj zakadil Josip in ga ustrelil v glavo ter zbežal, med tem ko se je starec v krvi zgrudil. Na brzojavni poziv je prišla tako i na lice mesta iz Pazina sodna in zdravniška komisija, ki je konstatirala, da je rana prizadeta s krogi j o staremu Fomasarju smrtonosna, ker ie kroHja prebila življenske orara.ne. Josip Fomasar je bil od orožnikov aretiran in izročen v sodnijske zapore v Pa/inu.
Društvo jugoslov. medicineev na Dunaju ima svoj I. občni zbor v t>e-tek, 13. mam ob 8. zvečer v gostilni Leeh ner (Mata l on v) I. Aucrspersr-etr. 6. Prijatelji društva dobrodošli!
Akademično društvo slovenski b ajrranomov »Kras« na Dunaju. Občni zbor je izvolil za letni tečaj sledeči odbor: cand. ing, for. Vojko Koprivnik, predsednik: stud. cult. ing. Kari Ftix, pod predsednik; stud. ing. for. Rupert Brovet, tajnik; stud. ing. for. Ivan Gosar, blagajnik: stud. i ner. for. Slavo Pel ban, knjižničar; eand. cult. ing. Ivan Domicelj, namestnik: cand. ing. agr. Albert Veder-njek in cand. inir. for. Viktor Staro-vašnik, preglednika.
Žrebanje. Povodom žrebanja državnih srečk iz leta 1860. dne 2. t. m. je zadela glavni dobitek v znesku 600.000 K ser. 19.758 št. 3; 100.000 K sen. 5906 št. 15; 50.000 K ser. 7995 št. \6; 20.000 K ser. 4953 št. 8 in zopet 30.000 K ser. 6064 številka 18.
Elektroradiagraf »Ideal«. Zraven glavne pojite ima od srede 4. do petka 6. maja ajedeči spored: Soprog v žimniei. (Kentično.) Graačak in ciganka. (Drama.K Bljuvanje Etna. (Po naravi.) Huovdelec in dama do*
brodahsica. (Drama iz romana G. Lebova.) Kolesarji akrobati. (Po naravi.) Junak iz Marsilje. (Komično.) Dodatek k predstavi ob 8. zvečer, trajajoči približno 2 uri: Izlet v Bern. (Po naravi.) Prepovedan sad. (Fantastična projekcija) Bogastvo in uboštvo.
Zaklalo se je v mestni klavnici od 17. do 24. aprila 83 volov, 13 krav, 4 biki, 2 konja, 98 prašičev, 158 telet, 34 koštrunov in 77 kozli-čev. Upeljalo se je zaklane živine: 1 vol, 2 prašiča, 57 telet, 5 koštrunov, 50 kozličev in 386 kg mesa.
Karambol. Ko je včeraj popoldne peljala posestnica Marija Fabja-nova iz Mirne peči po Sv. Florjana ulici na ročnem vozičku košaro z jajci, ji je pripeljal nasproti s tovornim vozom hlapec Franc Černe, ki je zadel v voziček in zdrobil kolo. Pri tem se je Fabjanovi pobilo tudi za 6 K jajc.
Pasjo znamko in usnjat ovratnik je neznani tat ukradel Ogrino-vemu psu na Gruberjevem nabrežju. Znamka nosi št. 143.
Aretiran je bil na južnem kolodvoru 201etni Josip Klepčar iz Male Pristave v postojnskem okraju. Izseliti se je hotel v Ameriko, a ker še ni zadostil vojaški dolžnosti, mu je aadstražnik Večerin preprečil pot in ga aretiral.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 180 Slovencev, 25 Hrvatov in 40 Macedoncev. — V Heb je šlo 100 Hrvatov, v Buchs 90, v Inomost pa 68. — Na Dunaj se je peljalo 40 Lahov, v Pešto pa 72.
Izgubljeno in najdeno. Antonija Novakova je izgubila rjavo denarnico s 24 K in nekaj drobiža. — Delavka v tobačni tovarni, Angela Kuclerjeva je izgubila srebrno uro, vredno 16 K. — Uradnikova soproga, Ana Skalova, je izgubila črno torbico s srednjo vsoto denarja. — Nek gospod je izgubil zelenkasto listnico, v kateri je imel čez 100 K v bankovcih. — Delavka Terezija Ur-sičeva je našla denarnico z manjšo vsoto denarja. —- Čevljarski mojster Ivan Beden je našel žensko ročno torbico.
Izgubila je neka gospodična ua poti od Poljanske ceste do trgovske šole Weinlich zeleno kuverto z računom in desetakom. Najditelj se prosi, da odda na magistratu.
»Slovenska Filharmonija« kou-certira v petek 6. t. m. pri večerni predstavi Elektroradiografa »Ideal«, liotel pri »Maliču« od tri četrt na 6 do 10.
Uradne vesti. Dne 12. maja bo pri okajni sodniji v Senožečah dražba zemljišča vi. št. 49 k. o. Rakov-ljek. Zemljišče je cenjeno 29.185 K, pritiklina pa 420 K . Najmanjši po-nudek znaša 19.736 K 66 v. — Dne 10. maja bo pri okrajni sodniji v Mokronogu dražba zemljišča vi. št. 121 kat. obč. Št. Rupert. Zemljišče jo cenjeno 1400 K. Najmanjši pomidek znaša 993 K 34 v. — Dne 20. maja bo pri okrajni sodniji v Ložu dražba zemljišča vi. št. 179 kat. obč. Stari irg. Zemljišče je cenjeno 1200 K. Najmanjši ponudek znaša 800 K. — Pri isti sodniji bo dne 20. maja dražba zemljišča vi. št. 134 k. o. Stari trg. Cena zemljišču je 1400 K. Najmanjši ponudek znaša 933 K 34 a*. — Dne 27. maja bo pri okrajni sodniji v Ilir. Bistrici dražba zemljišča vi. št. 3 kat. obe. Šembije. Zemljišče je eenjeno 6753 K. Najmanjši ponudek znaša 4502 K.
Slovenski jug.
— »Glasbena Matica« v Zagrebu. Posebni vlak, s katerim se pelje ^Glasbena Matica« v Zagreb, vozi, kakor smo že zabeležili, samo do južnega kolodvora. Tu bo tudi slavnostni sprejem. Ker peron ni dovolj prostoren, bo reserviran samo za deputacije. Slovenske goste pozdravi na peronu odposlanstvo mestnega občinskega sveta, na čelu mu župan Janko Holjac, prireditelj koncerta —■ damski odbor za Strossmaverjev spomenik, »Bratje hrvatskega zmaja« in korporativno pevsko društvo »Kolo« z zastavo. Ker bo jutri v četrtek radi gradnje električne cestne železnice tramvajski promet v Zagrebu ustavljen, je damski odbor naprosil posestnike ekvipaž in avtomobilov, da dado Slovencem na razpolago svoje vozove. Kakor se nam privatno poroča iz Zagreba, se delajo velike priprave za čim najsijaj-aejši in najiskrenejši sprejem slovenskih gostov. Prvotno se je nameravalo prirediti Slovencem na čast slavnostni banket, toda ta misel se .ie morala ua izrecno željo ali bolje kategorično zahtevo koncertnega vodje, Hubada, opustiti.
— »Zgodovina srbskega naroda*« Profesor zgodovine na vseučilišču v Belgradu, Stanuje Stanojevič, ie napisal lani zgodovino srbskega oaroda, ki pa je ie popolnoma razprodana. Zato je priredil nove popravljeno in pomnoženo izdajo, ki to opremljena tudi z 30. zemljevidi.
Knjiga   obsega 25 tiskanih pol in opisuje zgodovino in razvoj bratsL ga srbskega naroda od dobe skupu ga prihoda Jugoslovanov v zapadu alpske dežele in na balkanski pol otok, pa vse do danes. Zgodovina je namenjena   širšemu    izobraženem i, občinstvu in se čita prijetno in glad ko.   A tudi za strokovnjaka je del«, zanimivo, ker je knjigi dodan pr< gled vseh važnejših virov in del za vsako razdobje srbske prošlosti. Knjiga izide te dni in stane 5 K. Na izrecno željo gosp. pisatelja sprej* ma naročila   gosp. Rasto Pusto. slemšek v Ljubljani, in sicer s;, m o do konca tega meseca. Priponi njamo,   da   bo delo v knjigotrštv dražje.
— Tožba vohuna Nastiča. Vce«
raj se je vršila v Zagrebu obravn va na tožbo znanega vohuna, G j o gje Nastie, proti bivšemu odgovn nemu uredniku   »Pokreta«, Veljb: Tomiču, radi razžaljenja na čast Nastič je tožil »Pokret« radi članka priobčenega dne 10. avgusta 1908 pod naslovom »Gonja proti Srbom V tem članku se opisujejo Nastičev: podla dejanja v Sarajevu, na CeL nju in v Zagrebu. Veljko Tomič je v preiskavi nastopil dokaz resnice, 1 mu je popolnoma uspel. K včera; nji razpravi je prišel kot zastopi; Gjorgje Nastiča, dr.Aleksander H(,i vat, eden izmed voditeljev franku ske stranke. — Dr. Horvat je pr« lagal, naj se obravnava preloži, čpš da se mu je treba nanovo informira ti pri klientu, za katerega pa seda ne ve, kje se nahaja. — Sodišče je ugodilo temu predlogu ter odgodi], razpravo. — Ali dr. Horvat mord ne ve, da ima Nastič na Dunaju k:< varno !
-t
Po slovanskem suetu
— Samouprava   v kraljestvi Poljskem.   Načrt o uvedbi občini;-samouprave v kraljestvu Poljske. je odobril ministrski svet v Petr gradu in se v kratkem predloži lr sudarstveni dumi.    Zakonski naer temelji na teh - le glavnih točkah Občinski sveti se volijo za dobo šti rih let. Volilni cenzus je dvojen: v lilno pravico namreč imajo tisti, k posedujejo zemljišča in tisti, ki pk čujejo gotovo vsoto davkov. Žensk imajo samo aktivno volilno pravir Občine, ki imajo manj kakor 10.00 prebivalcev,   volijo   20 odbornikom občine z manj nego 20.000 prebiva ci, 20 odbornikov itd., to je za vsaki nadaljnih 10.000 prebivalcev po odbornikov več,    vendar pa števil odbornikov ne sme presegati števi 100. Volitve se vrše po kurijali d podlagi narodnosti.   V občevanju uradi in uradnimi osebami se mor, jo občine posluževati ruskega jezik V notranjem uradovanju lahko rav-jo poljski jezik.
— Otvoritev razstave »Srh.> žena« v Pragi se je izvršila na s1 vesen način preteklo nedeljo. Ra: stavo je priredilo »Ustfedni spole českyeh žen« s sodelovanjem odlii nih srbskih rodoljubkinj. Razstavlj* ni so razni srbski narodni predme: ki jih izdela vajo srbske žene in de kleta, predvsem najrazličnejše pe stre pletenine in tkanine. Vsakdo, k je imel priliko si ogledati razstavo mora prizrjati, da je ta razstava m kaj izredno krasnega. Razstavo y otvorila predsednica društva češkit žen, gospa Zorka H o v o r k o v a. navzočnosti najodličnejšega praškega občinstva in v prisotnosti srbski v dam iz Belgrada, Sarajeva, Pan&ve in Mitrovice. Otvoritve so se udele žila tudi jugoslovanska akademičar društva »Ilirija«, »Šumadija« m »Hrvat«. Izmed dam so govorilo Eliza pl. Purkyne in Zorka Hbvor kova, v imenu »Slovanskega kluba dr. Vratislav Černv, v imenu pra škega mesta Nahlovsky, za Srbe vi Skerovič in Vidovič.
PosKušen umor s strupenimi pllulaml v Losatcu
Poročali smo že, da je g. p*c iskovalni sodnik izpustil iz zapora enega izmed osumljencev, ki sta bi ia aretirana v Trstu, ker se je izka zala njegova popolna nedolžnos-Danes je bil izpuščen na svobodo m di drugi osumljenec, ker se je takk-t dognalo, da ni zapleten v afero strupenimi pilulami. Sedaj je torej * preiskovalnem zaporu samo še en osumljenec. Da-li se je sum protf te mu po dosedanji preiskavi konden siral, nam ni znano. Kakor se nan1 poroča iz Trsta, je bilo od tu poklica nih v Ljubljano na pričevanje 5 sve dokov in sicer dr. Irgolič ,Mahkots Engelmann, Sink in Dekleva. Ko =*' se včeraj vrnili v Trst, so izjavili na šemu poročevalcu, da niso mogli ni česar izpovedati, kar bi moglo obte zevati katerega koli izmed osuia ljeneev. Po poročilih iz Logatca sum vedno bolj in bolj obrača P1?1! neki osebi, na katero se prvdtno ni11
mislilo. Fran Hladnik je prisni pretekli petek v Logatec ter je izjavil, da odide v Ljubljano in se da zapisati pred preiskovalnim sodnikom, ker ve, da se samo na ta način da najhitreje in najložje stvar pojasniti.
Danes popoldne so poklicane v Ljubljano priče iz Logatca. Med drugimi bodo zaslišani: soproga v preiskovalnem zaporu sc nahajajočega Prana Hladnika ter gospa in gospod Hamerlitz. Te dni bodo zaslišani tudi izvedenci, da oddado svoje strokovno mnenje o pisavi na pismu, podpisanem »Dr. Levičnik«. na spremnici, razglednici itd. Kot grafološka \/vedenca bosta timgirala. kakor čujemo, cesarski svetnik Franke in prof. Vesel. Glede rdečega avtomobili, ki je 3. in 10. aprila vozil na ce->i\ Trst - Ljubljana, se je sodišču ja-\ ilo več prič. ki so videle ta avtomobil.
loMctter.
V ponedeljek popoldne je Hof-riehter zahteval spovednika. Prišel je vojaški superior, monsig. \Vei-gcrt. ki je Hofrichterja spovedal. I Ntal je prav dolgo pri njem.
Včeraj dopoldne so Hofrichterja spet zasliševali. Pojasniti je treba različna namigavanja v pismih, ki nh je Hofrichter skušal tajno odpo-~T;;ti iz ječe.
Kje je dobil Hofriehter eianka-. še vedno ni pojasnjen*). Le toliko cotovo. da si ga je preskrbe 1 pod pretvezo, da ga rabi za fotografiranje. Svojega sorodnika, ki je na suhu, da mu je preskrbe] strop, >kuša razbremeniti.
Kar se tiče gospe Hofrichterje-ui v preiskavi proti nji nobenega <»vega momenta.
Razne stvori.
Amerikansku.    V Trentonu v savi New Jersev, S. A., je mestni - H določil, da sine ulična železnica
lobirati voznino le pri onih potni-ih. ki dobe >edeže.    Kilor mora v električni« stati tistemu ni treba ni-sar plačati. Železnica ima že velike /gube. ker neče nihče jačali kdor ora stati. Pa to še ni \ >a kazrn. ki .   doletela  železniško družbo. Nova estna odredba določa tudi. da mo-a družba plačati za vsakega potnika, ki ne dobi sedeža med 6. in 0. uro jntraj ter 5. In 7. uro zvečer kazen '»0 dolarjev. Ce bo sodišče to odredbo rdilo.   potem je   ilmžba trotovo čeiia.
.iJo novih svetnikov. Berolin-list ,>Post< je dobil iz Rima tjovo-« ilo, da. bod p papež    pi Oglasil 320 rednih zemljanov za svetnjke. Od teb 320 kandidatov za svetniŠtvo odrade na Evropo 2^1 in sicer na Avstrije o in na Ogrske 1. Če se pomisli. rt  prinaša a saka taka proglasitev t j stolici krog :i70 tisoč frankov, <e motajo trositi za razne pristoj-. odloke, priprave, razirh.se. pre-kave, razgovor*' itd., bode v kratim    v    Vatikanu    zopet prometa i*,770.0Oo frankov. To je draira pn»-rw^*ija in svetniško -t^pnjo lahko do--nuo bogataši.   Pap*«ž*»v kaSo-pravi:    R^-. da  >o to rperjšivie svote; pa kaj je ve> denar roti nebeski jrloriji, ki obdaja na -\etniško «"-a>t  p<»vzxlignjeTiejra božje-služabnika !   Pač res!
Mučenica. Pred rimskim po-
• tnim sodiščem je nedavno stala .cila, izstradana zeua. Avgusta 'a. Dasi stara šele 37 let, je ven-Ht že 20 let omožena. V vnem tem [olgem «*asu je imela zelo malo v '--ub-i veselih trenotkov. Kmalu po
• roki jo je začel mož neusmiljeno pretepati. To se jo ]>otem doarajalo •koro redno vsak dan. Da^i je bila
• verkrat  noreča, ^» bili vendar sa-
šiiij*   pravilni  j>orodi.  Vsi dru-.i porodi -*o -o dogodili prete-dnja in       anja njenega moža pred tio. Kesrečniea je morala prestati tajhujše   duševne in telesne muke. Dbup ji je slednjič potisnil nož v mv •. Nekega dne ji je mož pobral vas ieko.   tako rla je bila popoinnma ra. Naslednji dan j«* prišel pijan nov. S psovkami in v |>e^tio je po-•<n il svojo ženo. Pograbila je nož i ga porinila podivjaneu v iiini. ' nekaj   trenotkov   j*- bil mrtev. •/;>« j 11    )>ra\ dnik   >am io je zaero-rjal.    Porotniki so se posvetovali >iaj v>et minut. Vsled soglasnega rotniakega izreka je bila žena po-Inoina oproščena.    N.ien zagovor-jr  ^ "fjel mučenico k državnemu ra -dniku. da sf mu zalivali, ta pa
• je   iz   -poštovanja    poljubil na
• • lo.
* Število porok v Nemčiji >e za-;i desetletja zHo zmanjšuje. Po-ažanje življenskih    potrebščin .je a »-sikaterega    za zenitov godnega moža od vrnilo od tega koraka. Tudi f- ne muc prezreti dejstva, da je kri-» toniu vsiljevanje žensk v boljše -lužbe. s čemer se je moškim vstvari-
• konkurenca. Leta 1005 je prišlo na t in pol milijonov poročenih oseb ►o.750 samcev in samic, to je na 24
t oročenih oseb je prišla ena samske To je še vedno zadovoljivo razmerje,
ki pa iagieda kaj kritično, as dalinaa stavilo samskih oseb no spolu. Na ta
način pride na 100 neporočenih oseb samo 31-4 moških a 68*6 žensk. Od slednjih je tako obsojenih v samski stan nad polovica, tudi za slučaj, da
bi stopili vsi moški v zakon.
!: BJurnaon t. Iz Kodanja poročajo v soboto: Par minut po poiu 12. uri opoldne je prišel vlak z rakvijo, v kateri leži Bjomson. Na kolodvoru so bili zbrani skoro vsi ministri in poslanci, dalje pisatelji, žurnal ihti, igralci itd. Rakev so odnesli na pogrebni voz in takoj sc je jel premikati sprevod. Vse ulice, koder je šel sprevod so bile odete v žalno obleko. Ko je sprevod prišel k pristanišču, kjer je čakala norska, oklopniea Norge-, so postavili rakev na kata-falk in ministrski predsednik je iz-pregovoril v slovo. Godba je zaigrala 1 oral in rakev so odnesli na ladjo. Med grmenjem topov je odplula ladja proti bregovom Bjomsouove domovine. Po naročilu vatle bo govoril v cerkvi v Kristijan i ji s]»ominski govor Fritjof Nanseu. Ker pa je Nansen brezkonfeeijonalce, so morali za to najprej izprositi dovoljenja cerkvenega sveta.
Plodnost krokodilov. V porečju reke Gradi in Kami v južni Afriki so še vedno krokodili velika muka in nevarnost za naseljence, * kljub vsem poskusom, da bi te pošasti uničili. Ti grabežljive! odnašajo in požirajo v veliki množini teleta, ovce, koze in tudi prešiče. Ako-ravno je biio minolega leta v ome-njenem M-aju ubitih deset krokodilov, po javili so se letos v še večji množini, kakor nikdar poprej. Nedavno temu je bila ubita velika samica, a kmalu ^o našli tudi njeno 7Ay. na bregu reke. v njem pa b"J jajc. To je največje število krokodilovih jajc. kar >e jih je našlo v enem gnezdu - doslej na jelenih je največ 42 jajc, ker navadno samica zleze 35 do 4 O jajc.
Statistika frančiškanom. Po najnovejši oficijelni statistiki šteje frančiškanski red 14;*» >amostanov in rezidenc in 1H.970 členov. Red je razdeljen m- 80 provinci j, ki so jkmI-ložne generalu reda. Vsaka provincija ima gotovo število >amostanov. Največ provincij in.a Italija: '22, potem Avstro-Ogrska 14. Španska D. Nemška 5. Fran«*oska 5, Angleška Belgija. Holandska. Albanija in Malta po eno. V Severni Ameriki jih je 5, v srednji Ameriki \- južni Anie-liki 11 in v Sveti deželi z Ktriptom ena. Samostanov in rezideneij je v Itali.ji 420. > Avstro-Ogrski 341. na Španskev ^- r-- \i"n>kem 77. na. Franci-jskeni 5T>. v Albaniji 42. Ho-lan^iji 34. na Angleškem 27. v Bel-giji 20, na Portugalskem 7, ua Malti 4, v Severni Ameriki 106. v srednji Ameriki 50, v južni Ameriki 153, v Sveti deželi 153. Sknpno 1400 samostanov in rezideneij.
Poroka v cirkusu. V deželi raznih euoV«.. v svobodni Ameriki, se je dogodilo že marsikaj, čemur se .ie čudil ves svet. Te dni ?>e j*' zopet dogodil slučaj, o katerem pišejo ne le amerikanski, marveč tudi evropski li>ti. Tam v New Yorku. \ velikem cirkusu na Madison Sfjiiare Garden >e je vršila te dni poroka, kakor^ne so celo v Ameriki redke. Y dotičneni cirkusu >ct se zbrali new-yor<ki klovni, umetniki nižj* vrste *n časnikarji. »Ia dostojno po<-i -te ženina Harrv Ijc Pearla, najin.Ijšega cirkuškega klovna in njegov o lepo nevesto, gdč. Mae Ginlav. Narobe--vi t ]c nri«*e! ze ]iri obleka n. Do-<im so l»ili moški oblečeni v najbolj kriče/o pisano obleke, so imele žen-ske najnavadnejš ► obleko brez vsakega okraska. /S^nin je bil oblečen v rdec jopie z zelenimi našivi in napihnjenimi rokavi; njegove hlače t»ele barve bih- ^ dolao, pod kolenom za - cm presekane. Na glavi je imel rdečo baroko; obraz je bil belo in rdeče pobarvan. Sredi cirkusa je bila velika s cvetjem obložena miza. r.b kateri so zbijali šale cirkuški uslužbenci. Ko so > stopili v areno ženin in nevesta z duhovnom, tedaj se je celo omizje dvignilo ter pokleknilo. Med ceremonijo je vladala »*ve-čana tibota, ko pa je opravil duhovnik svoje ceremonije, so skočili tovariši mladeca moža pokonci, pograbili za čaše ter napivali mlademu paru. P;i to še ni bilo vse. Skakali so oo rokah in po glavah okrog poro-eeneev. Prisilili so tudi mladega mo-7a. da je pok a z ji 1 svojo umetnost. Sedem slonov je dvakrat korakalo ob areni v počastitev mladega para. Tudi šimpanz Mike je imel svoje ve-j-e!je. Pritrdil je na svoje noge drsalke ter obkrožal vesele goste. V zahvalo je dobil marsikako slaščico, ki jo je z vesoljem zavžil.
Prvi panjtodf ko vstopimo v kako stanovanje, nam pade na pod, ki mora biti torej v vsakem rednem gospodarstvu vedno v lepem stanju. Nimate se, cenjena gospodinja, bati kake zle obsodbe, ako rabite za mehka tla „Egtasine", lakovo barvo, ki se v treh urah trdo pesnil in s sijajnim bleskom sveti, vrhntega je pa se zaradi posebne novHna. *
lMfiill ttmn
wcpn ugu*
vinak s maJinjalnini, tammn to sne-
cerijakim biagom. Edini izdelovalci: Tvornica lakov Bratic Eisenstadter na Dunaju, IV/1. Pazite natančno na varstveno znamko »Železni vitez*, vpo-dotdjeno na vsaki ikatlji.
&• najdb** pNkM zadostuje, da se prepričate, da je Kolinska cikorija vsled svojega izvrstnega okusa in lepe barve boljša od vseh konkurenčnih cikorij in zato naj slovenske gospodinje zahtevajo povsod le „Ko-linsko cikorijo", ki se prodaja v korist .Družbi sv. Cirila in Metoda"!
MJuCVmnL
— Novi Akordi. Ta v založbi L. Sehwentnerja izhajajoči zbornik prinaša v št. 3. naslednje skladbe: Vj. Rosetiberg - Rutic: Seherzo; V. Mirk: »Kateri kerub . . .«; E. Adamič: -Najslajša služba«; I. Pavčič: »Stara i^esem«; Lj. Lendovšek: »Kaj mi inar je domovina«; E. Bune: »Sokolska koračnica«. Cena zvezku 2 kroni.
— Knjižica društva Ljudski oder« v Trstu. I. »vezek. Ta zvezek obsega tri poljudne razpravice »Modemi politični položaj« — »Moderni gospodarski razvoj« in Cilji socijalizma«, priredil dr. Josip Ferfolja. Ob sebi se ume je, da so vse tri razpravice pisane na temelju in v duhu socijnlnodemokratičnih naukov. Cena -O vin.
Vse tu naznanjene knjige so dobivajo v »Narodni knjigarni« v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7.
Telefonska h brzojavna porotna.
iz parlamenta
Dunaj, 4. maja. Proračunski odsek ima v petek ob 5. popoldne sejo. Razpravljal bo o postavki »domobransko ministrstvo«.
Dunaj, 4. maja. Vlada predloži državnemu zboru zakonski načrt o imenovanju ]>olitiČnih in policijskih aktnarjev.
Finančni minister Bilinski.
Dunaj, 4. maja. Finančni minister vitez Bilinski je odšel na kratek dopust. S svojo rodbino se je napotil v južno Dalmacijo.
Odlikovan krščanski soc-ialec. Dunaj, 4. maja. Cesar je odlikoval krsčanskosocialnega poslanca in deželnega odbornika Bielohlaweka s kom turski m križem Fran J osi novega reda.
Zaprisega dunajskega župana. Dunaj, 4. maja. Cesarski namestnik grof Kielmansegg je danes zaprisegel novoizvoljenega dunajskega župana dr. Neumaverja. Po zaprisegi je dr. Xenmayer imel govor, v katerem je med drugim rekel, da je Dunaj nemško mesto in da se 1k> on kot župan trudil obraniti nemški značaj dunajskega mesta zlasti s tem, da ho odločen protivnik vseh ne-nemškib šol na Dunaju.
Hofriehter jeva afera na Dunaju. Dunaj, 4. maja. Preiskava proti Hofrichterju bo kmalu zaključena. Preiskovalni sodnik Kuuz zaslišuje Hofrichterja vsak dopoldne in popoldne.
Nov zakon. Dunaj, 4. maja. Danes je stopil v veljavo zakon o trgovinskih so-trudnikih. Po tem zakonu se morajo vse prodajalne zapreti najkasneje ob S., prodajalne za živila pa najkasneje ob 9. zvečer. Trafike po tem zakonu niso prizadete.
Sprememba pri državnem pravdni-štvu v Zagrebu.
Zagreb, 4. maja. Višji državni pravdni k pi. Vancaš je umirovljen, na njegovo mesto pa je imenovan bivši predsednik banskega stola Svetislav pl. Gaj. Državni pravdu i k A ceu rt i je pridel jen višjemu državnemu pravdništvu. Za državnega pravdnika v Zagrebu je imenovan državni pravdnik v Mitrovici Josip Krrž. Ta imenovanja so napravila na hrvatsko javnost skrajno neugoden vtisk.
Volilna reforma na Hrvatskem. Zagreb, 4. maja. Ban dr. Nikola pl. Tomašič se je vrnil danes z Dunaja. Prinesel je sabo volilno reformo, za katero je pri cesarju izposlo-v al predsankeijo. Sabor prične razpravo o volilni reformi baje že v svoji prihodnji seji v petek.
Vstaja v Albaniji. London, 4. maja. »Times« javljajo iz Carigrada: V zadnjih 24. urah ni bilo nobenih spopadov med Albanci in tursko armado. Zadnji boj je bil v nedeljo pri Jakubovu. Ta bitka je bila izredno krvava. Turki so izgubili 4X1 mož. Izgube Albancev niso znane, ker insajo #M*
jo%urk?i*^ s Mk*?pr7$£
čnniku
ga napel    umkaj   Maj js
je Ml Md M.
SrMJI*
Kim, 4. maja. Kralj Viktor Eiua-nuel je daroval za poplavljence v Sumadiji 10.000 lir. Italijanski poslanik v Đelgradu Baro!i je dobil nalogo, da o tem darilu obvesti srbsko vlado.
Vreme.
Pariz, 4. maja. V južni Franciji so strašne po vodu ji. Skoda jc ogromna.
Dunaj. 4. maja. Tu od nedelje sem neprenehoma dežuje. Vreme je skrajno mrzlo.
Gospodarstvo.
— »Mestna hranilnica ljubljanska.« Meseca aprila 1910 je vložilo 1386 strank 836.039 K 40 vin., 1315 strank pa dvignilo 671.452 K 53 vin. Stanje vlog koncem meseca aprila 1910 38,233.715 K 42 vin. Stanje vložnik knjižic 27.882.
— Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu aprilu 1910 jc 301 stranka vložila 144.328 K 02 vin., 316 strank je dvignilo 145.542 K 39 v., 8 strankam se jc izplačalo posojil 19.200 K. Stanje hranilnih vlog 4,518.245 K 60 vin., stanje hipotečnili posojil 2.960.899 K 19 vin., stanje občinskih posojil 479.908 K 32 vin. Denarni promet 400.582 K 92 vin.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustosienišok.
Poslano.
Avstrijska žnecialiteta. Na želodcu bolehajočim  ljudem  priporočati  je porabo
pristnega „Moilovega SeidliU-praška", ki je pre-skušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter nospešilno na prebavljenje in sicer z rastočim vspehom. Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvomi zalagata lj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom.
to
je najboljše toaletno milo sedanjega časa. Izdeluje ga^tirraa Pil-nače k v Kralj. Gradcu na Češkem. V Ljubljani se dobiva pri V. Petričiću na Mestnem trgu.
Mnenje   gosi>oda   dr.    M. Modiana, bivšega    zdravnika Kcneralne medicinske    klinike    kralj, vseučilišča v Turinu.
Solun.
Gospod 3. Serravallo,
Trst.
Že mnogo let zapisujem Vaše Serravallovo kina-vino z železom z izvrstnim uspehom rekonvalescentom po malarienib mrzlicah in po nalezljivih boleznih na splošno.
Solun. 29. maja 1909.
Dr. Modiano.
Izlet v Trst!
»N. D. O.« priredi min 8. maja s posebnim vlakom lllet V Trst, kate-
rega se vaakia lahka udeleži.
Vonrisa staze sen in tje t lil. razreda 5 K SO v, ▼ II. razreda pa • K tO w. - Odkod iz Ljob-fjaae ob 3. ari 2§ min. ponoči, prihod v Trst ob 7. mri 10 ni«, zjstraj. — Odhod iz Trsta dne 9. maja ob 3. vri potoci, prihod v Ljubljano ob 6. zjairaj.
Izkaznic*, s katerimi se na dan izleta dobe enI listki se dobe proti vplačil« vozarae I. D. 0.M vsak dan od 7. •rf v nedeljo in na IO. da It. ura dalji dan vplačila JaS-koiaj.
Mnogi dojenčki kriče
▼eekrat po cele dai in noči, ker jib moči
Kijaaje. ki ga povzroča v debelih kosih strjeno vje mleko v otroškem želodca. Ako pa dano za frvilo k mleko dodatek „Kufeke", pa se mleko strdi v fiaejših kosmičih, otroci pa mirno spe ta sspevsjo izborno.___
S prav dobrim uspehom se
mu«*
alkalična kislina
rabi pri s
omolalmati sopil
katarjih v požiralniku bronhij, vnetju
pljuč in prsne mrena«
Zaloge: Minaol Kastmer, Peter tožnik in A. iarabon v Ljubljani.
Zlata svetinja
'Berolin, Pariz, Rim itd.
HajMjše kozrn
fiitilo n
4^
Izužuje: O. SETĐL
Stritarjev« ulice 7.
9r. J« Z,, zobozaravnik, Moravzba Ostrova. Natančno in temeljito sem preizkusi! Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sani kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svojo mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se-nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zel<* malo Bolniki naj se torej poslužujejo le oneea sredstva, o katerem je preizkušnja in večletna raba izpričala, da |e v resnici dobro, toln jc: Sejdlin".
Mlada, alara, Vsak pove:
Ta pa ja za mež Kar aa aamo z njim
krepčam, Vedno zdrav ielod'c
Najboljši želodčni liker!
Sladki ta grenki.
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-40.
-  - 4-ao.
Naslov za naročila: „FLORIAW", Ljubljana.
Svarimo pred ponaredbami.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 4. maja 1910. Termin.
Pšenica za maj 1910 . . Pšenica za oktober 1910. Rrž za april 19U) . . . Koruza za maj 1910 . . Oves za april 1910   .  . .
Efektiv.
5 vin. ceneje.
za 50 k£ 122t* za 50 kg 10 51 za 50 kg 8 22 za 90 k*r 5-87 za 50 ki 600
t
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsegamogočni poklical našo ljubljeno soprogo, oziroma mater, sestro in teto, gospo
Jerico Šinkovec roj. flafner
po dolgi, mučni bolezni, previđeno s svetimi zakramenti za umirajoče danes zvečer ob 11. uri v boljše življenje.
* Pogreb predrage rajnke bo v četrtek, dne 5. maja 1910 ob S. uri popoldne iz bile žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. mase zadušnice sc bodo služile v tukajšnji Župni cerkvi.
V Kranju, dne 3. maja 1910.
in
soprog.
bratje In sestra.
rna
Zbrani spisi Josipa Jurčiča.
Enajst zvezkov.
Ceaa vsakeaie zvezka, kras. K 1-20,
vez. K 2-— s posto 20 v v o*.
Jurčič je najpopularnejši vseh slovenskih romanopiscev in ni ga pisatelja, čigar dela bi bila tako razširjena in priljubljena kakor Jurčičeva.
Dr. Ivan Tavčar.
Povesti.
Pet zvezkov.
Geaa vs&kezaa zvezke, broš. S 2-40, v pi&fcio vez. K 3- -v v polfraac. vezbi K 4-2C.
Znamenite povesti dr. Ivana Tavčarja spadajo med najlepše in najbolj priljubite umotvore slovenskega slovstva.
Zbrani spisi Iv. Kersnika.
Vezana izdaja v 4 zvezkih.
V platno vez&no po 6 K. v f!nl poZ-irazcoski vezbi po 7 2L
Kersnik je eden najodličnejsih slovenskih pisateljev in spadajo njegovi romani med najlepše v slovenski literaturi.
Zbrani spisi Fr. Levstika.
Pet zvezkov.
Srci. K 2!'—,   v   plutao Težaci K  27-—i   v   poIJranccs!u vezbi K 29*—, v najfinejši K 3!-—.
Levstik je kot pesnik, pisatelj in kritik eden najznamenitejših osebncsii v slovenski književnosti.
P;
I!
Uredil Anton Aškerc
Cona E 2*40, s posto 20 v več.
Ta album je spominska knjiga na stoletnico Prešernovega  rojstva in obsega Prešerna tičbče se spise najodiičnejših slovenskih pisateljev.
Undina.
Spisal Andre Theuriet,
Ceaa 50 v, a pošto 20 v već.
Eden najljubeznivejSih francoskih pisateljev je v tej  knjigi  podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela.
Spisal Rado M urnik.
Ona 60 v, z poeta 70 v.
Ta produkt o nalezljivih  boleznih se bere kakor kak vesel roman.
Kirdžali.
Podunavska povest
Spisal Mihael Čajkovski j.
peftto tO v
Ta povest ima zgodovinsko ozadje; godi se v času, ko se je na Balkanu začelo daniti, in je po svojem dejanju in po nastopajočih osebah velezanimiva.
Spisal Ivan Lah. Ceaa broft. S 1-70, vez. ■ 1*70 a pošto 20 v več.
Krasne in zanimive povesti iz dolenjske preteklosti, iz časa turških vojsk in kmetskih puntov.
Spisal Oblak.
••o.
K 1*0, a peato SO t več.
Nežen in ljubezniv roman iz slovenskega malomesinega življenja.
Obsojenci.
Spisal Vladimir Levstik. Ceaa kras. K 2*0, vez. E 3-90, a posta 20 v več.
Zanimiva knjiga, ki sc odlikuje po ble-stečem slogu in rezki satiriki.
Mali vitez.
Zgodovinski roman iz poljske preteklosti.
Spisal Henrik Sienkiewicz.
Trije ilustrirani zvezki.
Ceaa broft. E 7«—, vez. K 0-50, a poeta 40 e toč.
Sienkiewiczevi romani slove po vsem svetu; med najbolje spada „Mali vitez."
Spisal V. Beneš-Šumovsky.
Ceaa broft. S 1*0, vez. 2*0, e pošto 20 v več.
Ta   odlični  roman  podaja zanimivo in pretresljivo sliko iz narodnega življenja in priča, kako nemška žena uničevalno vpliva na slovanskega moža.
In ii Toro:
Ecmorist čen roman.
Spisal Alfonz Daudet.
Cs-3 broft. S 1-20, vez. E 1-50 s ?oš o 20 v več.
Ta roman je pravi biser francoskega humorja in klasična satira na južnotran-coski narodni značaj.
Kendezvous.
Novela Ivana Turgenjeva. »Ceaa broft. E    *0, vez. E 1.60, s poeta 20 v več.
Ta novela slavnega ruskega pisatelja se prišteva najnežnejšim in najbolj pretresljivim kar jih jc spisal.
Strahovalci dveh kron.
Spisal Fr. Lipič. Ceaa broš. E 2-—, vez. E 4*-—, • pošto 40 v več.
Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarstrom in beneško republiko
Roman iz pole zscflovine.
Spisal Henrik Sieniaewicz.
Trije ilustrirani zvezki.
Ceaa broft. E 10-—, vez. K 10-—. V ea zvezek vez. E 13--, e posto 40 v več.
Ta krasni zgodovinski roman je vreden najtoplejšega prporočila.
trn ••
M
_
Zgodovinski roman iz francoske preteklosti.
Spisal Aleksander Duraas. Ceaa broft. E 5- -, vez. E 0-30, s pasto 40 v več.
„Trije   muškeierji"   so svetovnoslaven roman; ni ga morda na svetu, ki bi bil toliko čitan kakor ta.
Mali lord.
Spisal F. K. Burnett
Cena broft. E 1-60, vez. 2*0, z pošto 20 v več.
To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest, so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v tolarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita.
V naravi.
IziHi jMM
Frana Erjavca.
Uredil dr. Gvidon Sajovic.
Ceaa broft. B 1-20, vez. B 2-20, e pošlo 20 v več.
Od c ac deželnega Šolskega sveta Kranjskega vsem šolskim knjižicam toplo priporočena Knjiga.
Človek.
Spisal Maksi m Gorki j.
Cena broft. E 60-—, vez. E 1*0, s pošto 20 v več.
Ta velečastna apoteoza človeške misli podaja v poetiški obliki celo filozofijo energije.
Vohun.
Roman.
Spisal I. F. Cooper.
Ceaa E 1*0, s peftto 20 v več.
Med mnogimi Cooperjevimi romani iz ameriškega življenja v časih osvobojenja zavzema „Vohun" odlično mesto.
Kurent.
Starodavna pripovedka.
Spisal Ivan Cankar.
Ceaa broft. E 1-00, vez. B 2-80, a posto 20 v več.
Mehka, sanjava povest, katere glavna oseba je Kurent, mladenič hrepenenj ln sanjavosti, kakršne zna slikati pač samo Cankar.
Champol:
Mož Simone.
Preložil Vladimir Le\s:ik.
Ceaa broš. E 1-30, vez. ti 3-—, a pošto 20 v več.
Ta roman, ki provzroča pozor- ■> napetost od kraja do konca, opisuje rnoj^tersko boje in požrtvovalnost žen ;c duše.
Zadnji rodovine Jenalja.
Spisal Fr. Remec. Ceaa E 1*0, a pošto E 1-70.
Velezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem.
Fran Milčinski:
Igračke.
Črtice in podlistki.
B 2-
B 3—, a
Časih ljubeznjivi, časih zbadljivi humor Frana Milanskega odseva iz te njegove zbirke v vsi svoji svežosti.
Čez trnje do sreče.
Spisal Senčar. Ceaa broš. B 1-20, vez. E 2-20, s pošto 20 v več.
Zelo zanimiv roman, poln interesantnega dejanja.
Roman iz francoske preteHosti.
Spisal Aleksander Dumas.
B O-—, voz. B a--, 40 v več.
Ta roman je nadaljevanje
Tre* mušketirjev".
Spisal Leonid Andrejev. Prdožfl Vladimir Levstik
V tem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in is nje po rajajoče se pijanosti krvi bi blaznosti.
Roman.
Spisal Aleksander Dumas.
Dva zvezka. Ceaa broft E 3-—, vez. E 12*—.
Ta slavni roman, ki je preložen že na vse kulturne jezike sveta, spada med najznamenitejša   pripovedna   dela mi-nolega stoletja.
Slovensko-nemška meja na Koroškem.
Spisal Ante Beg.
Ceaa broft. E 1-40, vez. E 2*40, a pošto 20 v več.
Najvažnejše delo za spoznanje narodnostnih razmer na Koroškem.
Spisal Fr. Remec.
I --0O, voz. E 1*0, e pošto 20 v več.
Interesantna povest iz ljubljanskega življenja.
Pevka.
Spisal Anton P. Čehov, ferea. E 00--, vez. B 1*0,
Ta mali umotvor podaja veleinteresantno sliko iz sodobnega ruskega življenja.
Spisal Ivan Cankar.
Ceaa broš. E 1*0, vez. E 2*0, s pošto 20 v več.
Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar.
B t*—, a pošto B 1-20.
Za vsakega obrtnika, naj jC delodajalec ali delojemalec je ta priročna izdaja obrtnega reda velike koristi.
Ljubljana • Prešernova ulica 7 o Ljubljana
MB
728509
KD
8093
26