117. Številka. Ljnljasa, v soboto 24. maja 1902. XXXV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, isdmBl nedelje ln praznike, ter velja po poitl prejemaj m avs1ro-o|rs«e deSelo n vse leto 25 K, aa pol let« 13 K, « četrt lete 6 K 00 h, m Jeden meeeo 9 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na đom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt lete 5 K D h, za jeder, mesec 1 K 90 h. Za pošiljanja na dom računa seB»vseIeta2K. — Za tuje dežel* toliko več, kolikor znafia poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatte naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačajo as od Btiriatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h So se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankojati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlstvu naj se bla govobjo posijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. .Slovenski Narod1' teleftn št 34. Narorlna tiskarna" telefon št 85. Tržaški škandali. Iz Trsta, 22. maja. Tudi Trst ima svojo »maffio« in naši mafiozi so si znali zagotoviti absolutno gospodstvo nad mestom, največji vpliv nanamestništvo in na cerkev ter si osigurali tako moč, da je treba izrednega poguma, ako se jim hoče kdo ustaviti. Tržaški mafiozi nosijo rumene rokavice in svetle cilindre, imajo naslove in časih tudi redove, a so brez-vestnejši, drzovitejši in zavrženejši, kakor tisti proletarci, ki se v temni noči pri. plazijo iz starega mesta, da gredo J|a plen . . . »Maffia« je korumpirala ves Trst in zastrupila vse ' a v n o življenje. Kdor se jej zoperativi, tega ubije. Bivši župan Dompierije to občutil. Dejstvo, da je Dompier/ padel, to dejstvo priča, da pri nas ni v e č m o -ralevjavnem življei,ju. A tudi v zasebnem je že ni. ,£aška bourge-oisija, ki ima v rokah gospodstvo nad mestom, je tako pokv£rjena in degenerirana, da s$di tudi o največjih lopovščinah in sleparijan jafc0 mji0 jn pri_ zanesljivo; izgubila je vsak0 morali č n o merilo ijj to je vzrok, da pri nas ostanejo nel/SUOfane stvari, ki bi še v klasični 4eželi korupcije, na Ogr-skem, ne ostale j,rez posledic. Škandali se, v Trstu ž e dolgo let na dnevnem reqUi zdaj večji, zdaj zopet manjši. Zadnji ča3 jma Trst kar dva velika škandala in 0Da pricata, kaka korupcija je tu zavlaqaiaj kako je vse gnilo, pokvarjeno. in podkupljeno in kako brezv.e8tno Bi ljudje polnijo žepe z javnim denarjem. Prvi teh/ škandalov je »L 1 o y d o v« škandal. /»Lloyd«, ta največja paro-brodna družba, ki je za vso državo, za vso trgovin^ jn industrijo najznamenitejšega pomer,a? vzlic bogatim državnim subvencijam ne more vspevati, in ne mora izpolnjevati svojih dolžnosti, ker se gode pri upravi nečuvene nerodnosti. Pri »Llovdu« se je vedno kar na debelo kradlo in goljufalo. »SoIok, iz katerega posnemamo te podatke, pr^vi, da koder je plapolala »Llovdova« /astava, tam ae je goljufalo. Goljufalo seje v Aleksandriji, kjer je bil #Lloydov« zastopnik Battisti, v Gajacu, kjer je bil zastopnik M a -r i no v i c h , v Smirni, kjer je bil zastop-nijt Marenig, v Kotoru, kjer je bil zastopnik J a x i c h , v Solunu, kjer sta bila zastopnika Lombardo in N i c o -lich, v Gružu, kjer je bil zastopnik Pascotini, v Novem gradu, kjer je bil zastopnik M a u d i c h , v Carigradu, kjer je bil zastopnik N a 11 i, v C o 1 o m b u (Cejlon), kjer je bil zastopnik M a r m i g in v Milni, kjer je bil zastopnik B o n a c i c h. »Sole« bi bil lahko dodal še dve imeni: Forni in Rabi. Vse te goljufije so že davno znane. Rabi se je ustrelil, izmed drugih pa je le jeden sam poravnal škodo, vsi ostali so še — avanzirali. Toda tudi v naših dneh se goljufa na vseh koncih in krajih, pri agencijah in pri osrednji upravi. »Sole« pravi, da pri socialnem zakladu goljufa Mordax, pri arzenalu Schoss, pri penzijskem zakladu Eisenstein, Gracchi in drugi. Najnovejše škandale je razkrila vlada sama po svojem zaupniku. Ko je pred nekaj meseci prejšnji načelnik pomorske oblasti, Becher, postal kot naslednik Kalchbergov prezident »Lloydove« uprave, je hitro zapazil, da se gode velike nerodnosti. Na njegovo željo je trgovinsko mi nistrstvo naročilo dru. Verdinu, da napravi nekako revizijo in konstatira, če so se zgodile res kake sleparije in goljufije, o katerih je bil že poprej govoril »A van t i«. In dr. Verdin je že pri površni reviziji dognal, da so se godile velike defravdacije. Njegovo poročilo na trgovinsko ministrstvo je dalo povod, da je bil kot vladni zaupnik v upravnem odboru sedeči bivši namestnik ekscelenca baron Rinaldini prisiljen odpovedati se tej sinekuri, ki je nesla 12 000 K na leto. Rinaldini je že iz vsega začetka slutil, da je novi prezidet Becher rezljan iz druzega lesa, kakor njegov prednik Kalchberg. Krvave dogodbe meseca februvarja so posledice Rinal-dinijevih spletk proti Becherju. Rinaldini se je hotel Becherja odkrižati, morda je tudi sam mislil, da zavzame njegovo mesto, in zato je na jedni strani namestnika grofa Goossa tolažil, da se štrajk kurjačev že iz lepa poravna, da vladi ni treba imeti skrbi, na drugi strani pa je ščuval »Lloydov« upravni odbor, naj vseskoz opravičene in skromne zahteve kurjačev odbije. Rinaldini je hotel provzročiti konflikt in ga je tudi res pro-vzročil, le glede Becherja je napačno računal. Becher ni padel, nego je ostal prezident, razkril z dr. Verdinom dogo-divše se sleparije in s tem provzročil, da je bil odstavljen Rinaldini. Naravno je, da posamičnosti Becher-Verdinovih razkritij niso točno znane. Nekatere je pa »Sole« vendar izvedel ia jih razglasil. »Sole« pojasnjuje, da je »Lloyd« pri kupovanju parnikov plačeval kupnine, ki so bile dosti večje, nego vrednost dotičnoga parnika. Zgodilo se je lo, da so gotovi gospodje pobasali mastne provizije. Dokaz tega je nakup »Nip-pona,« ki je veljal 82 tisoč funtov sterlin-gov in je bil za 25% preplačan. »Nip-pon« je vseskoz slabo zgrajena ladja in neporabna za dolge vožnje. Dasi so bili tehniki konstatirali, da je »Nippon« dobro plačan, če se plača 7 funtov sterlinga za tonelato, a »Lloyd« je plačal tonelato po 10 funtov sterlingov, in ko je »Nippon« prišel v Trst, je bilo za popravila plačati še 200.000 K. »Nippon« velja vsled tega 1,1000000 K, med tem ko je odlično in vzorno zgrajena »Avstria« veljala le 900.000 K. Dalje je »Lloyd« za izredno nizke cene prodajal svoje ladje, dasi jih je sam nujno potreboval, potem pa te iste prodane ladje zopet jemal v najem. Dokaz tega je za 40.000 gld. prodana ladja in v najem vzeta »Ceres«. Tu so zopet odločevale provizije, ki so jih posamičniki vtaknili v žep. Tudi pri nakupu za 25% preplačanih jako slabih ladij »Istria«, »S les i a«, »India« in »C i na« ao izginile znatne provizije v razne žepe. Pa razkrite so bile tudi še druge reči, tako sleparije pri gratifikacijah, raznim špediterjem dovoljene provizije itd. itd. Vse okolnosti kažejo, da znašajo te goljufije več milijonov. Vlada je sicer razglasila nekak dementi, češ, da ni nič res, kar se piše o dogodivših sleparijah, in podkupljeno časopisje molči kakor grob, ali to nikomur ne imponira in dokler prezident Becher in Verdin ne izjavita, da nista razkrila omenjenih sleparij in dokler ekacelenca baron Rinaldini ne toži lista »II Sole«, dotlej se z demontiranjem ne zaduši »Llovdov« škandal. Baron Rinaldini pa ne bo tožil in ne bo dal nikomur prilike, nastopiti dokaz resnice. Še je bil Trst vznemirjen po >Lloy-dovem« škandalu, že se je zgodil drug škandal, in sicer pri b laz niči. Tudi tu ao igrale provizije veliko ulogo. Meitna občina je svoj čas sklenila, sezidati blaznioo in določila posebno komisijo, da dobi za to stavbo primeren prostor. Komisija je takoj začela iskati stavbišče. Najprej je izrekla, da je Cro-nestov svet popolnoma nepora-ben, ker je veliko premajhen in občinski svet je temu pritrdil. Potem je komisija pregledala več druzih stavbišč in naposled nasvetovala, naj 8e sezida blaz-nica na Marenzijevem svetu poleg Goete. Ta nasvet je bil tembolj uvaževanja vreden, ker je bil grof Marenzi ta svet tržaški občini daroval in bi torej občino ne bilo stavbišče niti vinarja veljalo. Valic popolni primernosti Maren-zijevega sveta pa se občinski svet ni odločil za zgradbo blaznice na tem prostoru. Občinski svet je ta, 100.000 gold. Go vala, ka pravimi Ra mantičm bojniki Ne sam radi pos To je je z živ vjeli ra veroval pomilo kradejo grozov in redj riteta zanj r ali pel grozej zani razbj biti,. to nij. ISTEK. hfled „razbojniki". ica Stone nam je pripovedo-je živela šest mesecev med izbojniki! ojniško življenje ima toliko roti v sebi, da nas zanima. Raz-ajo neko čarobno moč do nas. otroci, nego tudi odrasli ljudje šajo pripovedke o razbojnikih, bro vedela Stone in zato nam i barvami slikala, kako so jo ojniki, in ves svet ji je to tudi jo pomiloval. In kdo bi je ne bi 1? Razbojniki so ljudje, kateri lin plenijo. Razbojnik je torej i človek, ki se ne vklanja zakonu nego je sam sebi najvišja avto-zato pa tudi kazenski zakonik nima rdona in mu določa dosmrtno ječo smrt na vešalih. er je torej življenje razbojnikovo ito, zato je tudi »zanimivo«; a še iveje je živeti nerazbojniku med jjniki. Posebno zanimivo pa mora ko živi ženska med razbojniki. Tudi vedela Stone. Pravila nam je, da je vsa Macedo-polna razbojnikov! Pomislite, vsa Macedonija je razbojniško gnezdo! Vse ljubljanske tiskarne imajo premalo klicajev za to. Ali je čudo, da so jo vjeli razbojniki, ako za vsakim grmom čepi razbojniška četa? Na tisoče in tisoče ljudi je oboroženih z najmodernejšimi puškami in revolverji. Ti se skrivajo po gozdovih in gorah, plazijo se po stranskih potih, upajo se celo na veliko cesto, kjer so počakali gospico Stone in njeno družbo. To mora biti res prava zalega, in ves pro-svetljen svet se čudom čudi, kako more Evropa mirno gledati te grozovitosti v Macedoniji! Človek mora obupati in vsklik-niti, da ni več pravičnosti na svetu. Najbolj nedolžna stvarca na svetu, to je go-spica Stone, padla je v pest macedonski »bandi«, in od tedaj je ves svet šest in pol-mesecev trepetal v strahu, kdaj macedonski »razbojniki« zavijo vrat bogaboječi misijonarki. Časniki so tako pisali o njej, da se je moral vsak človek bati za njeno življenje, četudi se ona ni najmanje bala zase. Njej se je dobro godilo v razbojniški bajti, kjer je bila bolj varna svojega življenja, nego kateri njenih rojakov v Novem Yorku! Ali bila je med razbojniki, in to je zanimivo. Ves svet je izvedel, da v Macedoniji pustošijo razbojniki, da je v Macedoniji barbarstvo doma. In ker ae je poročalo, da v Macedoniji prebivajo Slo« vani, slišal je zopet ves svet staro novico, da so slovanski rodovi še na nizki stopinji kulture, a v Macedoniji da so slovanski rodovi sami razbojniki. Nekega dne meseca septembra lanskega leta je potovala gospica Stone z večjo družbo v Macedonijo, da obišče šole, to je evangeliike šole, katere je osnovala na Bolgarskem in t Macedoniji. Na potu jo počakajo in napadejo neki ljudje, ki so bili oboroženi z revolverji in s puškami. Ali je vedela ali ni hotela vedeti, vprašala je, kdo so, in njih poglavar je odgovoril: »Mi smo razbojniki«. Tako poroča gospica Stone sama in je s tem dosegla, da je pred celim svetom postala »interesantna«. Ako bi rekla, da je imela pred seboj navadne bojazljive postopače, to bi ne bilo »zanimivo«. Le pred razbojnikom ima človek smrten strah, ker n« veš, kaj bo. Jaz sicer nisem bil navzočen pri tem prizoru, ali to gotovo vem, da poglavar čete ni izustil one besede, ker v Macedoniji sploh ni razbojnikov v evropskem pomenu besede in ker ima vsak Slovan v Macedoniji toliko poštenja in časti v sebi, da se ne baha z razboj ni-štvom. Poglavar je rekel, ako je sploh kaj rekel: »Mi smo hajduki«, a to je kaj drugega, to je velik razloček. Besedo »hajduk« je pobožna misijonarka nalašč krivo raztolmačila, da bi s tem pred vso Ameriko dokazala, kako nujno potrebna je nje misija v Macedoniji in da bi, kakor tudi drugi store, očrnila Slovane pred svetom. Gospica Stone živi že več let na Balkanu; znane so jej torej balkanske razmere, in čudno bi bilo, da ne bi vedela, za kaj se gre v Macedoniji. Misijonarka ve to, a vedo tudi vsi drugi, a vendar je trosila bajko, da je Macedonija polna razbojnikov in da bi bilo najbolje, da Turčin požge vso to deželo ali pa da jo ona sama »preobrne«. Stonin strah je bil votel. Bila je med hajduki, med bolgarskimi hajduki, a ti hajduki spoštujejo zakon, ne ubijajo, ne more. To so pošteni kristjani, ki se postijo in Boga molijo in lepo živo. Hajduk hoče kaj drugega, on živi za kaj drugega. Ne živi udobno, temveč strada in se ubija po gozdovih dan in noč in hrepeni v svojem srcu po onem, kar človek najbolj ljubi. To ve tudi Stone in zato se tudi ni prestrašila, ko so jej povedali, da zahtevajo za njo odkupnino 25 tisoč funtov, in ker so bili fini diplomati, so pristavili mirno: »Ako ne dobodemo odkupnine, poženemo ti krogljo skozi glavo«. Kakor znano, so hajduki dobili odkupnino. Samo to so hoteli, ker potrebujejo denar za ustajo v Macedoniji. Puške, smodnik je treba plačati. Brez tega vredni svet prodal za 24.000 gld. — koliko provizije so tu gotovi gospodje »zaslužili«, se ne ve — za blaznioo pa z veliko naglico kupil drug svet, takozvano Rume rj evo stavbišče. Za to stavbišče je občina plačala 45.000 gld., veliko več, nego je ta za blaznioo neprimerni svet vreden. Tudi se je takoj začelo s planiranjem tega sveta in z drugimi pripravami, dasi je bilo očitno, da je blaznica tu nemogoča in da je bil kupljen Rumerjev svet samo, da so nekateri gospodje zaslužili provizije. Vsega skupaj se je za svet, za planiranje in za priprave izdalo 11 5.000 gld. Ko se je začelo delati priprave za novo železnico, ki pojde blizu tega Rumer-jevega sveta, so »mafiozi« hitro iztaknili, da je zopet prilika, kaj zaslužiti v obliki provizije. Nakrat je občinski svet izrekel, da je prej Rumerjev svet za blaznico ne-poraben in v četrtek je sklenil sezidati blaznico na Cronestovem svetu, na tistem, glede katerega je bil svoj čas izjavil, da je popolnoma nesposoben. Ta prej Cronestov svet je sedaj lastnina občinskega svetnika Vianella. To pove dovolj. Vianella bo seveda plačal lepe pr o vizij e. S tem sklepom je občina vrgla 115.000 gld. v morje, kajti Rumerjev svet — baje ga dobi Vianello v dar — ni nič vreden in za nič poraben. V četrtkovi seji je obč. svetnik Gai-ringer — osebno pošten človek — tudi izrecno pri po znal, da je občina z nakupom Rumerjevega sveta več kakor 200.000 kron brezvestno zapravila in predlagal je nujno, naj se določi posebna komisija, ki d ožene, kdo so tisti krivci, ki so občino spravili v tako škodo. A kaj se je zgodilo? Občinski svet je odklonil nujnost Gairin-gerjevega predloga in s tem pokopal zahtevano preiskavo. Samo kakih 15 obč. svetnikov je glasovalo za Gairingerjev predlog. Sleparji ostanejo še naprej častivredni možje in ta dobri »popolo triestino« prenaša to z ravnodušno udanostjo, kakor da so to vse samo ob sebi umljive stvari. Popisana eklatantna škandala sta samo dva[ posebno značilna slučaja v nepretrgani dolgi vrsti drugih tacih dogodb. Trst je gnil in pravo barje korupcije. T XJubJJani9 24 maja. Državni zbor. Včerajšnja seja je bila izvanredno dobro obiskana z ozirom na tretje branje proračuna. Pred sejo je odgovarjal ministrski predsednik Korber na celo vrsto interpelacij, med njimi tudi na ono posl. Berksa glede zgradbe ceste od Železne kaple čez Jezerce na Kranjsko in v Solčavo. Posl. Breiterja so nato pregovorili, da se je umaknil s svojim nujnim predlogom poimenskemu glasovanju o tretjem branju proračuna. Proračun se sprejme s 154 proti 114 glasom. Ministrskemu pred- sedniku se čestita. Potem pride šele na vrsto nujni predlog Breiterjev, zakaj se že ne doženejo nagodbena pogajanja. Odgo varjal je interpelantu obširno ministrski predsednik. Ko sta še govorila generalna govornika Chiari za in Zazvorka proti, se je nujnost predloga s 121 glasovi proti 53 glasom odklonila. V razpravo se je vzelo nato poročilo naučnega odseka o naslovu inženerjev. K točki je razun poslancev Stninvvenderja, Svviertnia, Ofnerja, Mazorana, Siegmunda in Seitza govoril tudi zelo obširno naučni minister Hartel. Razprava se je pretrgala ter se bo nadaljevala v prihodnji seji, ki se je določila na dan 30. t. m. Proračunska debata dovršena. Od leta 1897. je avstrijski parlament prvič dognal proračun. Mnogo bojev in mnogo kriz je onemogočilo, da bi bil pro račun tekom petih let kdaj dognan. Ob-strukcija, trakuljasti govori, apatičnost ter različno zavlačevanje je do včeraj se vse lej proračunsko debato zadavilo že pred sredo njenega življenja. Vlada si je morala pomagati vedno s provizoriji. Tudi letos je že slabo kazalo, kajti število govornikov je bila legija. A to število se je tajalo kakor led na soincu in spretnosti, grožnjam in prošnjam Korberja se je posrečilo, da je bil včeraj proračun sprejet tudi v tretjem čitanju. Tega so bili poslanci nenavadno veseli, saj ima parlament sedaj priliko, da se bavi z drugimi važnimi vprašanji, ki leže že več let zakopana. Avstrija ima zopet svoj parlament, ki je delaven in rodoljuben, ki izvršuje svoje ustavne pravice ter more avstrijske interese braniti. Tistega dne, ko so se začela v Budimpešti odločilna pogajanja radi nagodbe, se je dognal proračun, in Korber more poslej nastopati samosvestnejše, saj je parlamentarni položaj ugoden. Pet let ni bilo nobene budgetne debate, štiri leta se ni sklenil parlamentaren budget. V tej dobi se je zdelo večkrat, da je par lamentarizem mrtev ter da je ustava iz-gdbila svojo vrednost. Zato pa je važen notranje političen avstrijski dogodek, da se je proračunska debata tudi v tretjem čitanju končala. Državnega prevrata za sedaj še ni treba, saj ustava še živi in parlament dela, če le hoče. Ali seveda trajen mir še ni zagotovljen. Parlament je delal pod moro nagodbene krize, narodnostno vprašanje, ki je tečaj vseh notranjih avstrijskih zadev, pa je danes še vedno pereče. Nagodbeno vprašanje pa je prav sedaj stopilo v kritičen stadij. Poslej se ne bo obravnavalo več samo med vladama, nego imata parlamenta tudi besedo. Nagodba je sedaj preporno jabolko, in Avstrija s svojim parlamentom se pripravlja na boi za pošteno, pravično, parlamentarno nagodbo. Vsenemci in Wolf. Vsenemška zveza je imela pod predsedstvom SchG;iererja sejo, v kateri je izjavila, da je posl. dr. Schalk objavil svojo brošuro o Wolfovi brezčastnosti s popol- nim pritrdilom a veze, ker se je Wolf častnemu svetu odtegnil in ker se je Sohalk ponudil, da dojaže svoje trditve pred sodiščem. Od Wo|i je torej odvisno, da spravi svojo afer pred porotnike. Vsako drugo pot odklan vsenemška zveza, ker noče, da bi jo zfi iral še nadalje v narodnem delu politiki ki je vsenemški stvari toliko škodil. »'A vsakega moža, ki ima čast, pa je zadela s pesi. Wolfom končana«. Ta sklep )i motiviral posl. dr. Bareuther. Vsenemci fSchonererjanci so torej odklonili vsakršni nadaljnje pogajanje ter prepuščajo ves škjidal sodišču. Schalk čaka tožbe, s katero jo Wolf sicer že zagrozil., a vložil je rnenda še ni. Wolfov list »Ostdeutsche Rundschau« naznanja, da bo Wolf najprej odgovoril na Schalkovo brošuro s suojo posebno brošuro, a potem šele bo dal Schalku priliko, da dokaže svoje trditve pted sodiščem. Vojna v Suzni Afriki. Od nedelje se Trše v Pretoriji mirovna pogajanja, a o jspehih ni še nobenih vesti, dasi so v Londonu že do 21. t. m. pričakovali odločilnih poročil. Angleški dopisniki obveščajo tvoje liste, da so Buri mirovne pogoje spreje\i ter da se proglasi konec vojne že te dni, burski iz vestitelji ter bruseljski listi pa zatrjujejo, da stoji mir še na jako šibkih nogail ter da je prav lahko mogoče, da bo vojna trajala še nekaj let. Resnica je, da prega' njajo Angleži le one oddelke, ki nadaljujejo vojno vzlic posvetovanjem burskih glavnih voditeljev s Kitchenerjem, druge pa puščajo v miru. Velik del Angleške vojske torej počiva, pa tudi Buri so se vrnili deloma na svoje porušene farme ter obdelujejo svoja polja. Ako se bliža nevarnost, se zopet zbirajo v zavarovanih krajih. Angleški generali postopajo brez sistema. Nekateri love ženske, drugi ne, nekateri požigajo, drugi ne. Poročila o vspehih Angležev so zopet silno pretirana, samo da ne umre v Londonu popolnoma samozavest. Angleški mirovni pogoji so baje tile: Vsi Buri postanejo deležni amnestije za vse svoje čine tekom vojne. Po mednarodnem vojnem pravu prepovedani zločini so seveda izvzeti. Vsi ujeti Buri se pošljejo nemudoma v domovino. Uvede se dvojezičnost v vseh uradih. Farme se sezidajo ali popravijo. Milijon funtov šter lingov da angleška vlada burskima vladama, da poravna svoje dolgove pri Bu rih. Dovoli se nositi še nadalje lovske puške. Kafri ne dobe volilne pravice. Uvede se vlada kronske kolonije in pozneje reprezentativna vlada. Te pogoje Anglije so sporočili burski voditelji v Vereegingu svojim oddelkom, ki so o njih glasovali. Sedaj pa se o tem glasovanju pogajajo še v Pretoriji s Kitchenerjem. Najnovejše politične vesti. Pogajanja o južno-tirolskem vprašanju so baje dospela zadnje dni do tega, da je upanje, da se obnovi na-mestniški oddelek v Tridentu, se ustanovi istotam oddelek deželnega odbora ter se tudi deželni šolski svet razdeli v nemški in italijanski odsek. — Turška v denarnih stiskah. Turška vlada je zaprosila pri otomanski banki 150.000 funtov posojila, da bi mogla izplačati mesečne plače častnikom in državnim uradnikom Banka je dovolila le 100.000 funtov. — Španski ministri so med ljudstvom skrajno nepriljubljeni. Ko se je te dni napovedal kralj k neki ljudski slavnosti, odgovorilo mu je mesto, da bo srečno, če bo moglo sprejeti svojega vladarja. Ako bi ga pa spremljal kateri ministrov, bodo izdajalca kamnjali. — Mednarodni rudarski kongres vDUsseldorfuje sprejel resolucijo, ki se izreka za podržavljenje vseh rudnikov. — Italijanski kralj in perzijski šah sta se obsipala z redovi. Med drugim sta dobila italijanski kralj in kraljica od šaha veliki kordon solnčnega in levovega reda. — Ogrska delegacija si je izvolila mesto grofa Szaparvja Klemena Ernuszta podpredsednikom. — Italijanska zbornica se je pečala včeraj posebno veliko s trozvezo. Dočim je zahteval dep. Guiccardini, naj bi se tro-zveda prilagodila izpremenjenim političnim razmeram, posebno prijateljskemu čustvovanju med Italijo in Francijo, je dep. Bar-zilai zahteval, naj Italija izstopi iz trozveze ter se naj ne priklopi nobeni kombinaciji, ker le na ta način bo močna. Ako ostane v trozvezi, bo pri obnavljanju trgovinskih pogodeb razorožena. — Zaradi Albanije obstoji med Avstrijo in Italijo dogovor, kakor je priznal italijanski zunanji mjnister Prinetti. V tem dogovoru pa je baJd skrbljeno za obojestranske interese z vzo-.T^avanjem status quo na Balkanu. _ Z a r"0 k a grškega princa Jurija s črnogorsko princesinjo se izvrši še to leto. \ Dopisi. Iz NoveV3a mesta. Tukajšnje gimnazijsko posi^Pi6 Je N* za sedanje razmere že preslab0 in u5na uprava namerava novo graditi. Kakor je erar doseda] pri vsakem zidanju a f1 stavbi, kateio je v našem mestu delal, zaflteva1' da 86 Je mo" rala naša mala in nbftg* občina ve6 ali manj s kakim prispevki0"1 ah nakuPom prostora angaževati, ta 1*1° zahteva tudi sedaj, da se naj občina 1Zreče Za kak znatni prispevek k tej zgr^bl' katera 'e približno proračunjena na 3!°°.000 -360.000 kron. Naše mesto nima ne :to*arne> n» industrije, ne velike trgovi."6' maIa obrt peša od dne do dne, a p*olJedelJ8tvo Be pri pomanjkanju in dragih deIavclh nitl ne izplača. Prometa nimami sk°r0 nobe nega, torej tudi nikakih doiilodkov- Kar meščanstvo zasluži, je komaj ^a V8akdanJi kruh. Mesto šteje 2000 prebivaj*06* in ko bi ti vsi bili plačevalci na dirjektne. ob" činske doklade, bi se dalo komH ka> več storiti, kakor je naše mesto v ^adnJlh de- Dalje v prilogi. _ je vojna nemogoča. To je torej jasno, in mi to umejemo. Le nekaj bi še rad omenil, namreč, kako Stone opisuje »razbojnike«, ker je povedala mnogo resnice. Na ježi do hajduške koče zgodilo se je marsikaj, kar nam je omogočilo, da smo pogledali v srce hajduku. Spoznati človeka je težko ; za to je treba mnogo časa, več let. Seveda, ako je prilika, mogoče je to tudi prej doseči. Ali ima hajduk »srcea ? Ostanimo odslej pri besedi »hajduk« in vrnimo vse »razbojnike« gospici Stone, naj jih nosi po Evropi in Ameriki in naj jih razkazuje kot pristno blago onim, kateri so toli zlobni, kakor ona sama, da ji verujejo. Stone je bistro opazovala hajduke in je spoznala, da so to jako galantni in dobrosrčni ljudje. Pripoveduje nam, kako so jezdarili in da te ježe ni hotelo biti konec. Prvi je jahal hajduk, bilo je v gošči, in je odlomil vsako vejo in vejico, da se ne bi opraskala nijedna dama. Hajduki so damam pomagali v sedla. Ponekod so tudi peš hodili in tu se je zgodilo, da je neki hajduk Stonino spremljevalko, mlado in krasno pastorko Cilko, tako nenežno prijel pod pazduho, da je imela tam več dni plavo pego. Druge nesreče se ni zgodilo. Med potjo so večkrat počivali. Hajduki so razprostrli svoje plašče in so jih ponudili damam, da sedejo nanje. Kadar pa je bilo treba, ogrinjali so jih s svojimi plašči. Gospej Cilki je postalo slabo in ponudili so jej leka. Imeli so torej lekarnico za vse slučaje in so skrbeli za zdravje svojih dragocenih gostov. Na neki planjavi so zopet počivali. Solnce je bilo gorko, in razbojniki so nalomili vej in napravili iz vejevja kočico, bajto, kakor jih napravljajo pastirji na paši. Dame so se hladile pod zelenimi vejami, hajduki pa so se razkropili, da ni bilo nobenega videti. Stone pripoveduje, da je vendar vedela, da jo opazujejo. Po dolgi ježi so dospeli do cilja, in to je bilo nekje na gori. Tam je bila napravljena borna koliba, katera je po stala njeno bivališče. V tej gorski kolibi, kjer je imela zavetje pred nevihto, mrazom in snegom, preživela je celih šest mesecev, in kakor nam pripoveduje, ni se jej godilo slabo. Vselej so jo vprašali, kaj želi jesti. Imela je vsega dosti, piščeta pečena in ocvrta, mleko, sir, jajca, razne pečenke in raznovrstno dobro pijačo. Tudi paštete. Uživala je pravo slovansko gostoljubje, kajti Amerikanci so morali to drago plačati. Samo takrat se je tresla uboga Stone, kadar je imela »obisk.« Hajduk je prihajal v sobo s puško in revolverjem. Hajduk je odložil puško v kotu sobe, ali v pasu je bilo vse polno patron. No, kdo se ne bi tega bal! In zdaj je Stone za- čela pripovedovati, da ima nekje v Ameriki sorodnike, da ima tam mater, katera bo od bolečin umrla, kadar izve o njeni usodi. Jokala se je revica, a ko je v tem trenotku pogledala hajduku v oči, zapazila je, da so mu bile mokre. Verjeti ni mogla, da imajo ti »razbojniki« mehko srce. Dejala je, da je revna, da ne bo nihče zbral toliko odkupnine, naj jo torej izpuste rekoč: saj smo vsi »božji« otroci. Da, vsi smo božji otroci, je dejal hajduk, a njej se je čudno zdelo, da znajo ti ljudje biblijo, katero ona zmerom nosi v roki. Nekega dne ji je hajduk prinesel šopek samih ciklamen ter ji ga podaril. Ta hajduk je moral imeti res dobro srce! Še neko posebno veselje je doživela v hajduški kolibi. Nje spremljevalka Cilka je v tej kolibi povila zdravega fantka, in tu so slavili, ona in hajduki, novorojenega princa seveda tako slovesno, kakor je to mogoče tam, kjer sploh ljudje ne prebivajo. Deček so je lepo razvijal, bil je v topli sobici, hajduki so ga pestovali in mu peli lepe hajduške pesmi, da je slajše spančkal. Ko je napočil dan rešitve, to je, ko bo Amerikanci poslali denar v one gore, takrat so se vsi, Stone, Cilka, otrok in še drugi otroci zdravi vrnili v Solun. Potem pa je Stone, ta pobožna misijonarka, la tisoče ječah, e v ca- spisala bajko, v kateri zatrjuje, da Je ži* vela med razbojniki. \ Že po onem času, ko je b»a Stone na svobodi, priobčili so mladi Bol&an' kateri študirajo na zagrebškem vWy 1 velevažno spomenico. V tej spc5menlcl naštevajo grozovito sti, katere p,''eI|ašaJ0 njih bratje v Macedoniji. Pravijo, dla in tisoče Bolgarov stoka v azijski«1 a na stotine in stotine jih zdihujF rigrajskih ječah. Turčin preganjaj uk°?o slovansko rajo, ki ne more več pr,onasatl turškega jarma in turške nepravde. ^ ba* kanskem gozdu je rekel poglavar ^naJdu" kov gospici Stone, ko je zahte\"'a* 0(*" kupnino, in ona sama to potrjuje;fy reke* je torej, »naj svet izve, da se ZKiaml ni šaliti,« mi se hočemo osvobodit''' ^a" cedonski ustaši, katere zove narot^ ba'" duke, haidutine, bore se za sveto t jtvar» za svobodo in za vero, zato t ,i0 t0 pravi narodni junaki. Ni čudno, da vselej pretrese n>^raz sultana v Stambulu, kadar poči hajdij ižka puška. Ves svet ne privošči Macedc, svobode, in zato pravi, da so to razbojn* lki in banditi. Kakor pa se je osvobodila Srlvf 1'a in Bolgarska, tako raztrga robske okc°^ve tudi slovanska Macedonija, o kateri praPlV1 svet, da je, ker se bori za svobodo, ra bojniška dežela. Anton Trstenjak. Priloga „Slovenskomu Narodu" št 117, dne 24. maja 1902. Betih letih storilo, nikar pa, ko jih je znatnih plačevalcev direktnih občinskih doklad, od vsega prebivalstva komaj 4»/0-Smelo se lahko trdi, da je — v primeri _ zelo malo ali skoro nič mest v Avstriji, da bi s tako malimi dohodki, kakor bo naši, v zadnjih desetih letih toliko'sto-rilo kakor je to. Naš mestni zastop je storil dosedaj vse, kar mu je le bilo mogoče, ako ne že preko svoje moči. Naše mestne naklade rasejo od leta do leta, kakor gobe po dežju. V zadnjih sedmih letih smo srečno od 25 na 48 odstotov prijadrali, a še ni prav nič upanja, da ne bodemo, prav kmalu, na 60—80% prišli in to le, ako bodemo hoteli o b r e s t o v a t i, kar se je samo dosedaj izdalo. Mestni zastopniki se morajo sedaj pač — radi ali neradi — zelo omejiti pri izdatkih in opustiti nove naprave, ako bi iste tudi dobre, prav dobre bile. Ravno radi tega pa tudi ni upanja, da se bode zamogla naša občina s kakim večjem prispevkom angaževati za zidanje novega gimnazijskega poslopja. Erar naj bi to najblagohotnejše upošteval ter nam s ta kimi zahtevami prizanesel, saj na Dunaju erar marsikaj gradi, a občino nikdar k takim prispevkom ne sili, kakor nas uboge deželane. Saj smo dajali, dokler smo mogli, a kjer nič več ni, tudi ni vzeti! Raznasa se tudi glas, da hočejo gotovi faktorji gimnazijo prenesti iz mesta ven v Stopiško občino in sicer v Šmihel. Misel, prenesti srednješolski zavod iz mesta ven v v a s , kjer ni nobenih pogoje v za šolo, je naravnost gorostasna, in razumen človek si niti predstavljati ne more, da bi se taka misel sploh mogla le en sam trenotek uvaževati. Sodimo tudi, da so te govorice neosnovane, zanašamo se pa tudi na vse merodajne faktorje, da bomo eventuvalne take poskuse z vso odločnostjo in tudi z vso brezobzirnostjo znali preprečiti. Iz Podkraja. Dne 13. maja so se vršile pri nas občinske volitve. Sove. da po tako naporni agitaciji, kakor jo je naš župnik uprizoril, je morala klerikalna stranka zmagati. Naš župnik je znan kot tisti mož, ki je trn izdiral kuharici. Ta nebodigatreba je lazil ponoči in podnevi okoli in ljudi iz spanja dramil. Dan pred volitvijo se je vozil po vipavski dolini in z vso silo spravljal ptujce na volišče. Ti ljudje pa ne poznajo naših razmer, sicer bi gotovo nobeden ne bil prišel. Domov se je pripeljal proti jutru ves truden in zaspan. Pri nas se zvoni k vsaki sv. maši, a ta dan ni nobeden tega slišal. Najbrž ni bilo maše, dasiravno se je reklo enkrat, da je bila ob polu 5., enkrat pa. da ob 5. uri. No, župnik je imel prav, da ni tega posla opravljal, ker ni bil za to sposoben. Raje je šel v gostilno, kjer je svoje ovčice sprejemal. Prišla ga je potem kuharica klicat, da bi šel vpeljat neko zakonsko mater in spovedat neko nevesto. On ji ni nič kaj vljudno odgovoril: »Ali te ne bo nesel hudič domov?« Povrh ji je pomolil fige. Pozneje ;e zopet stala ta nebodijetreba na pragu te katoliške gostilne. Ko se pripelje nekaj volilcev njegove barve in ona se takoj ne umakne, zopet jo nič kaj ljubeznivo sune v ... ta usmiljeni nune. To so gledali otroci in je neka deklica pravila, kako so gospod pijani, kako kolnejo in kuharico tepejo. No, to je že lep vzgled za mladino. Lep vzgled je pa tudi povest o trnu, ki jo že vsi otroci drug drugemu pripovedujejo. Dne 12. maja pride Andrej Tomažič iz Sanabora po dovoljenje za poroko, a župnik ni imel časa tega delati, ker mu je za agitacijo več ko za cerkev. Pride dan 13. (dan volitve), ravno tako ne. Šele drugi dan po volitvi pošlje po cerkovniku pravice tako pozno, da je ženin komaj došel v pet ur oddaljene Šmarje k poroki. Vprašamo pa gospoda župnika, kaj je njegov poklic? Ali je agitacija ali cerkvene stvari? Gospod župnik! V skrbi ste pa vendar bili za zmago, ker ste sami sebi glas dali. Mogoče se tudi še spomnite, kako ste klicali nazaj nekega volilca, ki je zase svoj glas oddal, a je imel še za ženo pravico voliti? Dejal Vam je: »Primojduš, da ne bom več volil.« Torej, ako boste tako priden, Vas bomo že še obiskali v »Narodu«. Iz Srn ■rja pri Jelšah. Letos na binkoštno nedeljo se je naša farna cerkev oskrunila, kri je tekla! Znani Cena, ki je kot hlapec za mežnarska opravila nastavljen, je 11 letnemu Franou Jeclu, sinu Jožeta Jecla, po domače Dobrška, v cerkvi na koru med službo božjo ušesa s tako močjo natezoval, da je kri tekla. Pa to še ni bilo zadosti; priložil mu je še zaušnice tako, da se mu je kri vlila. Ta Cena pravi, da ima v cerkvi pravico le duhovnik tepsti; ker pa on ni duhovnik, ima pa to pravico menda od g. Krohneta, tukajšnjega kaplana. To mora biti poseben privilegij. Ta č. g. kaplan se v cerkvi pridno vadi birmovanja, tako da se mora vsakemu človeku zgražati, ko vidi, kako ta po cerkvi išče mirno stoječe otroke, ki niso ravno pri velikem altarju, ter jih za uho z blagoslovljeno roko bije; da še otroci pri materah niso pred njim varni, ni čudno, da od njegovih pridig ljudje tako radi zbežijo. Samo v nedeljo, dne li. maja so v cerkvi mirno poslušali, ker jim je že 14 dni poprej obljubil, da bo »naprej bral« pismo, kojega so mu tri dekleta pisala. Tukaj jih je pa prevaril, pismo je sicer pokazal, čitanje pa na ugodni čas preložil. Drugi dan, to je na binkoštni pondeljek, gre imenovani Dobršek k č. g. dekanu mu potožit atentat na svojega sina. Dekan ga pa prosi, da naj bo tiho, naj ne toži, ker bi bil on kot dekan za vse to odgovoren, č. g. dekan Franc Jug, ali se ne pravi to, greh zagovarjati? Namesto, da bi priznali cerkveno oskrumbo ter potrebne korake storili, jo pa še zagovarjate. Ali Vam ni znano, da č. g. Krohne po cerkvi otrokom zaušnice deli? Ali ne pomislite, da se s takim dejanjem že v mlada srca vseje mržnja in srd do duhovnikov? Kdo je kriv, da vera peša? Izpred sodišča, Izmej včerajšnjih obravnav, katerim je predsedoval g. deželnosodni nadsvetnik F on, naj omenimo tele: 1. Razgrajači. Na obtožni klopi sedi 31Ietni, že večkrat predkaznovani delavec Tone Hribar, po domače »Kon finarjev« iz Hrušice. Ta človek razgraja silno rad, kadar ga ima malo v glavi. Tako je 2. t. m. sede! v krčmi Načeta Pana v Hrušici in poleg njega je sedel njegov brat France. Tepla, suvala in psovala sta se ves popoldan, akoravno so hoteli gosti in krčmar mir imeti. Končno sta pričela celo ženskam nagajati in posebno natakarica je bila revica. To pa je druge fante razkačilo in — brata razgrajača sta že sedela na travi dvorišča. To pa ju je jezilo. In ko sedijo fanti mirno v sobi in mislijo, da je sedaj vse pri kraju, priletijo naenkrat trije kamenji skozi steklena vrata. Steklo je bilo 7 cm debelo, kamenja pa jo je razbilo popolnoma in zadeli so fante Eckerja in BrunmuHerja ter ju lahko ranili. Nastala bi pa lahko veliko večja nesreča. Konfinarjev Tone pa bode za-to sedel 1 leto v težki ječi in se postii vsak mesec dvakrat, plačal odškodnino in troške. 2. Ljubosumnost. Nabiralec ko-stij, cunj in las Jože Bergant iz Št. Pavla je 51 let star in že drugič oženjen. Drugič se je oženil pred letom dnij. Prve tedne mu je bila ženica Julija prav všeč. Bila sta si zelo prijatelja in živela sta kakor golob in golobica. A ženske, ženske! Nabiralec kostij, cunj in las je čutil nakrat strašno slutnjo: 47ietna Juljana mu je postala nezvesta. Sicer ni mogel mož ničesar pozitivnega dognati, ni je našel nikdar s kakim drugim, a ljubosumnost ga je pekla in gnala — k šnopsu. Pričel je piti in razgrajati. Ženica, ki je po spričevalu vseh prič poštena in pridna, je morala dostikrat pobegniti, ker se ga je bala. Pričel ji je nevarno žugati in pretiti, češ, bode jo zbil, da ne bode za nobeno rabo več. Enkrat je ženica našla pod blazino nož in enkrat je šel nabiralec cunj, kostij in las celo s sekiro nad njo. Sicer mu je pred znMa ona tudi nagajati. V njegovi navzočnosti je enkrat nekega znanca objela in rekla: »Vidiš, raje ga imam o polnoči kakor tebe pri belem dnevu!« Končno je zmešala ljubosumnost Berganta popolnoma, tako da jo je morala žena popihati iz hiše in prenočevati zadnje dni pri drugih ljudeh. In to po nedolžnem, kajti dejala je: »Prisežem stotavženkrat, da nimam nobenega druzega. Samo vo-rengo čem«. — Nabiralec kostij, cunj in las se je pa glasno zjokal, ko je čul sodbo. Dobil je 6 mesecev težke ječe s postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni. Dnevne vesti V Ljubljani, 24. maja. — Nafti klerikalci pri glasovanju o proračunu za to leto. Danes, 23. t. m, se je vršilo tretje branje državnega proračuna, in velezanimivo je bilo opazovati dra. Žlindro, ko je pridušal peščico svojih v državnem zboru prisotnih pristašev, češ, da morajo proti proračunu glasovati. Seveda načelnik slov. centra hotel je vladi pokazati, da nima zaupanja do nje in da jo hoče v prah podreti s svojimi slamnatimi možici in rotil jih je, da morajo pogumno z »ne« proti vladi in proti proračunu glasovati. Ali zgodilo se je, kar se morda še nikoli ni, ukaz načelnika dra. Žlindre je ostal brezuspešen in vsi navzoči člani slov. centra: Pfeifer, Pogačnik, Povše, Vencajz, Žičkar in Žitnik vstali so in izginili pogumno iz zbornice. Ko se je glasovanje pričelo in ko je videl dr. Žlindra, da je "ostal sam na bojišču brez svoje slavnoznane armade, pobrisal jo je še on in klopi slov. centra ostale so zapuščene. Tako se že dolgo časa ni Suateršičev kiub osmešil kakor pri tem glasovanju, kajti vsi njegovi člani so proti budgetu v specialni debati govorili in končno, ko se je šlo za odločilno tretje branje, se ni ne en sam član upal pogumno proti glasovati, kakor se je to prej naglašalo in vsi pristaši dra. Žlindre so pobegnili iz dvorane. Slava takim junakom! Sedaj pa je treba konstatovati, da je bila v proračunu tudi postavka za slovenske paralelke v Celju sprejeta in da so slovenski klerikalni poslanci toliko ljubezni za slovensko stvar pokazali, da so se pri glasovanji za budget, ki nam daje tudi slovenske paralelke, odstranili, ne brigaj oč se zato, ako budget in ž njim tudi slovenske paralelke vCelju padejo!! Ako ni ta politika naših klerikalcev na ravnost smešna, potem ne vemo, kaj je sploh smešno! — »edaj se bode|o morda tudi rodoljubom na Štajerskem oči odprle in oni bodo sprevideli, kje se nahajajo pravi prijatelji in zagovorniki njihovih narodnih zahtev! — Napredni jugoslovanski klub, dr. Ivčevič, Peric, Žafran in Berks glasovali so iz stvarnih in političnih razlogov za budget. Politika slovenskih klerikalcev pa je pokazala, da ti ljudje sami ne vedo, kaj hočejo in da ne poznajo nobene doslednosti! Utaknili so zopet eno blamažo več v žep in to jim ne zavidamo. — Državni poslanec Plantan pri justični debati ni mogel včeraj do besede priti, ker je beseda, kojo je po Em. Hrubem prevzel, bila že od strani predsedstva vsled odsotnosti imenovanega poslanca črtana in ker tudi dr. Herold ni svoje besede oddati mogel ter je sam govoril, kar pa dan preje ni vedel. Poslanec Plantan je hotel od žalostnih službenih razmerah sodniških tajnikov in o prenaredbi izvanspornega postopanja in notarijata govoriti in odpravo raznih ne-dostatkov zahtevati. Ker pa ni mogel do besede priti, vložil je dve obširni tozadevni resoluciji. — Toliko v pojasnilo. — Časnikarski shod. Gospod župan Hribar je dobil naslednje brzojavke : Trst. Opouštčjice slovinskou pudu vzpominame drahych chvil, v lepem kraji Vašem zažitych, jsrne hrdi na to, že pn činenim Vašim mvšlenka slovanska opet tak krasny svatek slavila. Vzdavajice Vam za veškere skvele pohostinstvi svuj vrouci dik prosfme, abyste naš vdčk laskave tlu-močil i vsemu obyvatelstvu. — Cejnek. Vej vara. Šamberk. Dr. Baxa. — (Ko zapuščamo slovenska tla, spominjamo se dragih trenotkov, koje smo preživeli v lepem Vašem kraju, in smo ponosni na to, da je po Vašem prizadevanju slovanska misel obhajala tako krasen praznik. Iskreno se Vam zahvaljujemo za vse sijajno po-goščenje in prosimo, da našo zahvalo uljudno tolmačite tudi vsemu prebivalstvu.) Pardubice. Prosice, abyste ob-čanstvu lublanskomu laskave sdelil vrouci diky za srdečne prijeti, vyslovujeme prani, aby svornost' a vzajemnost slovanska, na sjezdu osvždčena, korunovana byla činy opravdovymi a aby zejmena narod slovin-sky všestrannym pokrokem došel sveho zabezpečeni. — Redakce » O s v e t y 1 i d u«. — Proseč, da ljubljanskemu ob-čanstvu uljudno naznanite prisrčno zahvalo za iskreni sprejem, izražamo željo, da bi sloga in vzajemnost slovanska, na shodu izpričana, bila kronana z resnimi čini in da bi zlasti slovenski narod po vsestranskem napredku dosegel svoje varstvo. Uredništvo »Osvčty lidu«.) Praga. Dospevši v domovino, spominjamo se prelepih, velepomembnih trenotkov, koje smo uživali po požrtvovalnosti vaši, po spretnosti slavnih odborov, ljubeznivosti rodoljubnih dam in po pozornosti prebivalstva glavnega mesta vojvodine Kranjske in uzornega ljudstva slovenskega v dolgi vrsti mest in občin. Vse to nam ostane v trajnem hvaležnem spominu. Živela Ljubljana, živela Slovenija. — češki novinarji v Pragi. Župan J. Peternel na Bledu je dobil naslednjo brzojavko: Pardubice. Vzpominaje velko-lep^ch hor i čarovneho jezera, nad než vsak vznešenčjši jest Vaše laska, vjslo-vuji Vam i obci bledske vrouci diky za uprimne projevy vzajemnosti slovanske. — Z a stupce »O s v e t y lid u«. Dr. K o u t-s k f. — (Spommjajoč se velikolepih gora kakor tudi čarovnega jezera, nad katero pa je vznesenejša Vaša ljubezen, izrekam Vam in bledski občini iskreno zahvalo za odkritosrčne izjave slovanske vzajemnosti. — Zastopnik »O s v č t y lid u«. Dr. K o u t s k y.) Praga. Županu Deklevu v Postojni. Pod mogočnim vtisom svetovnega naravnega čudeža v veličastni jami in spominjajoči se Vaše neprecenljive pazljivosti, kakor i vsega meščanstva postojnskega pošiljamo Vam pri svojem povratku v domovino prisrčni: »Živili!« — Češki žurnalisti v Pragi. — Iz seje c. kr. mestnega šolskega sveta. Učiteljici Fr. Zemme se prizna IV., katehetu Iv. Smrekarju III. starostna službena doklada. Prošnja nekega nadučitelja se priporočilno odstopi c. kr. dež. šolskemu svetu. Ena učenka se izključi radi opetovane tatvine in en učenec radi surovosti in pohujševanja. Za razpisano službo na II. mestni deški pet-razrednici je prosilo 15 prosilcev, iz katerih se sestavi temo. Določi se, da je kopanje na mestni slovenski dekliški šoli fakultativno ter da bo okrajna učiteljska konferenca dne 19. junija t. 1. Predlog glede sistemizovanja začasnih vzporednic se odstopi predsedstvu mestnega šolskega sveta. — Cerkve ne marajo. Iz Trnovega pri Ilirski Bistrici se nam piše: Na Biedu, tako je pisal »Slovenec«, napred-njaki baje ne puste cerkve zidati na občinske troške. Pri nas v Trnovem pa je ravno nasprotno. Gospod Valenčič, vulgo »Jejček«, namerava namreč na svojem prostoru sredi vasi na svoje stroške sezidati krasno podružno cerkev. Potrositi namerava sto tisoč kron. Kdor je že videl trnovsko cerkvico sv. Trojice, katera je iz vasi četrt ure oddaljena, potrditi mora, da je najbolje, da se podere, saj poprave itak ni vredna. Trnovo bi sedaj lahko brez najmanjših stroškov dobilo impozantno podružno cerkev. Zal, da se od strani, od katere bi se Človek nikdar ne nadejal, delajo ovire. Trnovski dekan je rekel gosp. Valenčiču: »cerkev že lahko zidate, jaz je pa blagoslovil ne bodem«. Baje je bil g. Valenčič tudi pri knezoškofu — a opravil ni ničesar. Brez komentara, saj menda vsakdo ugane, od kod to nasprotovanje. Pripomnim le: da je gosp. Valenčič za šolo šolskih sester »De Notre Dame« v Trnovem izdal kacih 120 tisoč kron. — Štajerski nemški Klerikalci imajo svoj list, ki izhaja v Gradcu in se zove »Grazer Volksblatt«. Pred kratkim je došel v Ljubljano poseben zastopnik tega lista, ki je poročevalec in ob jednem agent. Mož usiljuje z raznimi farbarijami ta list po vseh gostilnah in kavarnah, in sicer z uspehom, dasi je »Volksblatt« v primeri z drugimi časopisi prav slab in malo vreden list. »Volksblatt« ni samo klerikalen, ampak tudi Slovencem sovražen. Tako je priobčil članek, v katerem nagovarja »Stid mar k o«, naj skrbi za priseljevanje Nemcev na Kranjsko, zlasti na Kočevsko. Tacega lista pač ni treba podpirati z naročili in z inserati. — Čuden pravni nazor starega slovenskega kmeta. V neko odvetniško pisarno na Kranjskem je prišel te dni star kmetic in zahteval, naj napravi odvetnik proti kmetičevemu mlajšemu sosedu tožbo na plačilo najem- sčine za dobo treh let, ker je imel sosed tožiteljevo ženo tri leta »v Stan t«. Ženica, še mlada, je podajala odvetniku vse date, ki dokazujejo, da jo je imel sosed res tri leta »v štant« in da je odškodnina 360 gold. na leto primerna. Reklo se je možu, naj toži kazensko in naj da soseda in ženo na ričet. Kmetic pa žene ni hotel tožiti. Ko se mu je potem svetovalo, naj toži samo soseda, češ, da je tudi to mogoče, je pa zopet žena odločno ugovarjala. Mož in žena sta bila samo v tem jedina, da mora sosed plačati »štantnino«, ker je imel ženo tri leta v najemu. Mož si kar ni dal dopovedati, da se žene ne dajo »v štant«, in da poznajo Angleži denarno kazen za take slučaje. Ta slučaj pač kaže, da vladajo med našim »dobrim ljudstvom« časih še nravni in pravni nazori, ki pričajo, da krščanstvo tudi v tisočih letih na to ljudstvo ni dosti vplivalo, da je pod krščansko zunanjostjo še jako veliko paganskega barbarizma. Sicer pa bi tudi pri nas morda ne bilo slabo, če bi imeli tak zakon, kakor je omenjeni angleški. Možje hodijo kar tru-moma v Ameriko, a vrnivei se domov, najdejo pomnoženo familijo. — Vzajemno delavsko podporno društvo se je ustanovilo dne 4. maja v Št. Vidu nad Ljubljano. — Vezilni kurz na Singerje-vih šivalnih strojih otvori se v Kočevju v ponedeljek, dne 26. maja t. L, ter bode trajal 14 dni. — Železnica Grobelno-Sla-tina-Rogatec. »\Viener-Zeitung« prijavlja koncesijo inženerju Hugonu pl. Heiderju, vsled katere je koncesijonar primoran, najpozneje v dveh letih od 10. t. m. izgotoviti celo železniško progo ter oddati vsaj progo od Grobelnega do Rogatca javnemu prometu. Ostali del proge od Rogatca do deželne meje sme čakati, dokler se ne izroči na hrvatski strani projektovano nadaljevanje do Krapine javnemu prometu. — Največja trgovina želez-nine na jugu. Peter Majdič »Merkur« v Celju, Štajersko, priporoča v današnjem listu gg. trgovcem železnine, stavbenikom, graditeljem poslopij i. t. d. svojo bogato zalogo vsakojakih predmetov te stroke. Ta tvrdka je znana ne le slovenskemu svetu, temveč daleč preko naših meja in je na glasu velike solidnosti in točnosti ter kot najceneja v svoji postrežbi. Tvrdka Peter Majdič »Merkur« je narodno podjetje, zato je želeti, da se vsi trgovci oklenejo tega velepodjetja, posebno še, ker vsakemu lahko zagotovimo, da ne bode nikjer tako postrežen bodisi glede cene, kakor tudi glede blaga. Več v in-seratu. — Prememba posesti. Mariborski knezoškof dr. M. Napotnik je kupil v Mariboru za 38.000 K Ehrenbergovo posestvo. V tem poslopju bode imelo zavetišče »Katoliško delavsko društvo«. — Srednjeveške viteške obrede še vedno vzdržuje grof Nugent-Pa-llavicini na svojem gradiču »Hausambacher« nad Hočami pri Mariboru. Mogočni ta gospodar si je prisvojil lastno pravosodstvo. Svojo služinčad si je uredil za oboroženo moč s helebardami. Od časa do časa izidejo nove naredbe, ki nosijo v začetku in na koncu dvoglavoga cesarskega orla. Te naredbe se prečitajo družinčadi, ki se mora zbrati na dvorišču med bobnanjem s helebardami in puškami »ob nogi«. Sedaj pa je prišel romantično navdahnjeni grof v naskrižje z državnim pravosodstvom. Neki 661etni graščinski dninar ni mogel vsled starosti več izvajati vežbanja s helebardami. Vsled tega je sprejel naslednji nemški dekret — armadni jezik je namreč tudi v »Hausambachera nemški —: Graščinski urad »Hausambachera. Odpustnica iz službe. Janezu Katzmannu, hlapcu graščine »Hausambacher«. Na podlagi § 37. službene instrukcije za graščinsko osobje »Hausambacher« z dne 2. aprila (Zakaj ne 1. aprila ? Op. stavca) št. 2364 in tuuradne naredbe z dne 16. nov. 1900 štev. 2095 § 1. alinea 3, 4, 5 in 7, se odpustite s tem kazensko iz graščinske službe ter se vam dovoli z dnem 11. marca 1902 ob 12. uri potekli rok za odpotovanje. — Graščinski urad »Hausamhachera, dne 11. marca 1902. A. h. B. oskrbnik: Staliinger. — Ker se tako odpuščenemu staremu hlapcu tudi zaostala dnina kazensko ni izplačala, pritožil se je pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, ki se je zelo začudilo nad novo ustavo v omenjeni graščini ter takoj obvestilo pristojno občino, da avtonomno pravosodstvo grofa Pallavicinija ni oblastveno aprobirano. — Zaradi razširitve gospodarskega zadružništva na Koroškem se bodo vršila v ponedeljek posvetovanja v poljedelskem ministrstu, katerih se bodo udeležili koroški državni in deželni poslanci, zastopniki deželnega odbora, kmetijske družbe in poedinih kmetijskih zadrug. — Samomor ali uboj? V petek 23. maja zjutraj so našli ljudje na desnem bregu Soče truplo nepoznanega moža, kateri je bil še gorak ter le pred malo časom izdihnil, le na temenu je imel malo krvavečo rano. Samokres, kojega je imel pri sebi je bil docela nabasan. Pri sebi ni imel razun zneska 24 K ničesar, iz katerega bi se razvidila njegova identiteta. Baje ga je zadela kap, ko je mislil izvršiti samomor. Iz slovenskih časopisov, koje je imel nesrečnež pri sebi, sodi se, da je bil isti slovenske narodnosti. — Iz Trsta se nam piše: Pred kratkimi dnevi je bilo objavljeno v »Edinosti,« da je barkovljanska podjetniška tvrdka: Ivan, Ante in Svetko Martelanc zabila zadnji steber v podstave namestni-štvene palače v Trstu. Danes nam je javiti, da je isla tvrdka zapričela že mi-nolo sredo pripravljalna dela za zgradbo »Deutsches Hsus« istotam. Taka in enaka podjetja nam pričajo, da uživa omenjena trvdka v naših nasprotnikih — Nemcih in Lahonih — največje zaupanje in popolno priznanje na točni in solidni izvršitvi izročenih jej del. Kaj pa neka vrsta tržaških Slovencev? O vse drugače! Oni goje zaupanje in priznanje le ob kritičnih urah. Tako je! Nemški narodni dom zgradiio^takoj Slovenci, slovenskega bodo gradili pa morda.....narobe. Živijo! Šviga-švaga. — Nova stavka v Trstu. V tovarni za luščenje riža v San Sabba so vstavili delavci delo ter se vršijo pogajanja zaradi zvišanja plač. — Ljubljanska društvena godba igra jutri, v n e d e lj o pri Traunu na Giincah pri vsakem premenu. Člani in otroci prosti, nečlani 40 vin. Začetek ob 4. uri pop. — Pc ljubljanskih ulicah se vale danes gosti oblaki prahu. Ne vemo, ali se čaka na d e ž ali se je vodovod izsušil, da se nič ne škropi. — IVIeJE^arodna panorama. Ta teden se bo videl na »Herrenchiemsee« čarokrasni grad bavarskega kralja Ludo-vika II. Grada Linderhof in Berg istega kralja smo že občudovali v ljubljanski mejnarodni panorami. Chiemsee ali »Bavarsko morje; je največje jezero na Bavarskem bli/o Solnega grada. Največji kras jezera so tri slikoviti otoki. Največji izmed teh otokov je Herrenchiemsee, gozdnat, na katerem je bil v srednjem veku velik moški samostan. L. 1873. je kralj Ludovik II. ondi zgradil z velikimi stroški prekrasen grad. Drugi otočič se imenuje Frauenchiemsee, ki se bo tudi videl v panorami. Tam so imeli pobožni menihi za sosedinje enako pobožne nune, da niso tako popolnoma odtrgani od sveta in da jim ni dolgočasno. Znamenito jezero, prekrasen grad, razni umetniški predmeti v grajskih sobanah itd. bodo gotovo privabili dokaj posetnikov v panoramo. — Prijet tat. Dne 20. t. m. je bil ukraden dijaku Josipu Dovganu v Hilšer-jevih ulicah havelok in dne 22. t. m. je bila vzeta dijaku Ivanu Košmelju na Jurčičevem trgu št. 2 nova obleka. Policija je poizvedela, da je te tatvine izvršil bivši dijak, sedaj brezposelni pisar Jernej Mar-tinčič, stanujoč na Mestnem trgu štev. 10 in ga je aretovala. Policija mu je dokazala še dve drugi tatvini in ga izročila sodišču. — Nogo zlomila si je včeraj zvečer 121etna deklica Jožefa Kalanova, stanujoča na Poljanski cesti št. 58. Padla je čez prag tako nesrečno, da si je desno nogo zlomila. Prepeljali so jo v deželno bolnico. — Dva brata. Delavec I. P. je srečal na Sv. Petra nasipu svojega brata Ivana. Bil je že precej pijan, a zdelo se mu je, da ga ima še premalo. Zahteval je, da mu da brat Ivan eno kronco, da bo šel še pit, ker pa brat tega ni hotel storiti, ga je prijel za vrat in končno sta se začela drug drugega metati po tleh in pi-janček I. P. je dobil jedno po ustih, da mu je kar sapo zaprlo. — Konj aplašil se je včeraj po-poludne na Dunajski cesti posestnikovemu sinu Antonu Cerarju iz Kamnika in je zdirjal po cesti. Pred pošto se je voz prevrnil in konj je obstal. Nesreča se ni nobena pripetila. — Šipe pobijal je po Trnovem včeraj zvečer delavec Josip Marovt. Bil je pijan. Ubil je na treh hišah pet šip. Policija je razgrajača prijela in zaprla. — Razpisane službe. Mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem uradu (III/b) v Kresnicah, pol. okraj Litija, proti pogodbi in kavciji 400 K, letna plača 350 K, uradni pavšal 90 K in letni pavšal 378 K za vzdržavo štirikratne pesne zveze na dan med poštnim uradom in kolodvorom ter za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev. Prošnje v teku treh tednov na poštno brzojavno vodstvo v Trstu. * Najnovejše novice. Državna železnica izkazuje za lansko leto čistega dobička, ki se razdeli med delničarje, 6 257 904 K. — Stavko tkalcev imajo v Milanu. Delo je ustavilo nad 3000 tkalcev. — Voda v rudniku. V Borislavvu je udrla voda v rudniške jame gališke kreditne banke. Dosedaj so izvlekli tri mrliče. — Gledališče fali-ralo. Takozvano Corso-gledališče v Cu-rihu je faliralo s približno dva milijona pasiv. Glavna upnika sta neka bavarska in neka plzenska pivovarna. — Serum zoper revmatizem je iznašel štabni zdravnik na Senterjevi kliniki v Berolinu dr. Menzer. V sedmih dneh baje bolezen povse prežene. — Po vod n j i na Ogrskem so preplavile vse nižine ob Tisi. V Zahonju se je porušil most na splave, ki so se ob njega nakopičili ter ubil več splavarjev. — V pravdi Ala-vantića trdijo vsi obtoženci, da so jim bile Alavantićeve namere povse neznane. Strašen potres je razrušil mesto Quessal Tarango v Guatemali. Potres je trajal tričetrt ure. — Milijonska sle-parka Humbert je pripravila tudi bivšo cesarico Evgenijo ob en milijon frankov. — Zaroto zoper Evropejce so sklenili zamorski policaji v pokrajini Congo v Afriki. Nameravali so namreč vse on-dotne Evropejce pomoriti ter oropati. * Najstarejši drž. poslanec, dr. Ivan Zurkan, grško-vztočni konzi-storialni svetnik v Cernovicah, je umrl 84 let star. Bil je markantna oseba v parlamentu ; mož visoke rasti, dolge brade in z visoko čepico na glavi. Bil je najvztrajnejši obiskovalec sej ter najhvalež nejši slušatelj vseh, tudi najdolgočasnejših govornikov. Vsakemu je prikimaval, pa najsi je govoril proti vladi ali za njo. Žurkan je bil Malorus ter je bil dolgo časa član Hohenvvartovega kluba. Simpa-tizoval je nekaj časa z antisemiti, potem pa se je tej stranki izneveril. Pri državno-zborskih volitvah 1. 1901 pa ni bil več kandidat duhovniškega veleposestva, ker je bil prestar. Bil je več desetletij drž. in dež. poslanec bukovinski ter nekaj časa tudi namestnik dež. glavarja. Po novih volitvah pod Badenijem 23. sept. 1897 je bil predsednik - starosta zbornice ter je vodil sejo, da je izvolila predsedništvo. * Kultura v Galiciji in na Češkem. V Lvovu znaša število analfabetov 47 037. Izmed teh je 133% mož, 16 1% žen. Na Češkem je izmed 1,065 523 za šolo godnih otrok 3740 nezmožnih za šolo radi bolezni, 206 pa ostaja drugače brez pouka. Kako sovražen je narod v Galiciji šoli, kaže tale dogodek: V vasi Miloszo-vvice je deloval marljivi učitelj Aleksander Lesko. Njegovo marljivost so priznale oblasti. A vendar ni bil po godu nekaterim vaščanom. Dolgo so ga mučili in nadlegovali. A ko so videli, da ga s tem ne odpravijo, so ga napali po noči v njegovem stanovanju. Revež je vsled napada znorel. Peljati so ga morali v blaznico. Nesrečnež je ostavil 751etno mater v bedi. * Duhovniki in učitelji. Da ni med tema dvema stanovoma napetosti samo pri nas, temuč povsod, kjer se ne pokori svobodno učiteljstvo duhovniški volji, o tem nam pripoveduje tudi zabreški .,Obzor". Poslanec, vžupnik in mestni šolski nadzornik Makso Snap je zaradi neke učiteljice, ki jo je hotel on protežirati, dočim je moral postopati šolski vodja Bluth po svojih predpisih, istega oklofutal v granešinski šoli pred otroci, tako da mu je zbil ščipalnik z nosa ter se mu je pocedila kri. To priobčujemo z željo, da bi naši resnicoljubni Slomškarji to do-godbo obelodanili v „Slov. Učitelju". * Higijena v cerkvi. Skof v Tanu v Gornji Italiji je poslal nedavno podrejenim žnpnijam sledečo okrožnico: „V vseh cerkvah naj se po praznikih, ko se je zbiralo v njih izvenredno veliko ljudstva, osnažijo tla z žaganico, ki se naj napoji s sublimatno raztopnino (1: 100). Vsak teden se morajo vsaj enkrat cerkvene klopi in spovednice z gobami in mokrimi brisalkami osnažiti. Vsak teden se mora omrežje pri spovednicah z lugom izmiti, potem pa polirati. Škropilniki naj se vsak teden ali pa še večkrat izpraz-nejo in potem izmijejo z vročim lugom ali sublimatom." Nič bi ne škodovalo, če bi tudi naš škof Bonaventura spisal podobno okrožnico, vsekakor bi več koristila kakor pogosti vodeni pastirski listi. * Umetniške zbirke v Vati-kanu. Pod Vatikanom se nahajajo velikanske dupline, kamor ne stopi človeška noga brez izrecnega papeževega dovoljenja. Ta kraj je bolj varna shramba kakor vse ostale vatikanske zakladnice. Zato in pa ker so že vse druge shrambe prenapoljnjene dragocenosti in umetniških zbirk, prenesli so svojedobno v te jame muogo zakladov. Tako se nahaja n. pr. tukaj sarkofag rimskega prefekta Junija Barsa, mozaik z groba cesarja Otona II., edino musivsko delo v Rimu iz desetega in enajstega stoletja, mojstrske skulpture Minotc de Fiesole iz stare Petrove bazilike, podobe Giotta in drugih mojstrov, skupaj nad 200 umetniških zbirk, ki se bližajo v tem muzeju gotovi pogubi. Nihče se ne briga zanje v Vatikanu, iz zunanjega sveta pa se jim ne sme nihče bližati. ' S socialnega polja. V Nemčiji se pripravlja zakon glede bolniškega zavarovanja domačih delavcev (Heimarbei-ter), kar pomeni velik napredek na tem. polju. — V Avstriji stavkajo: Jermenarji v Gradcu; peki v Floridsdorfu, Blaasovi kamnoseki na Dunaju ter kamnoseki \ Bocenu, Voliavi, Cvikavcu, Varndoriu ir Rumburgu; tkalci v Zubstadtlu na Češkem; kovači v Trstu itd. — Kovinska zveza v Avstriji je imela na binkoštne praznike VI. svoj zvezni zbor. Navzočih je bilo 76 delegatov, ki so zastopali 130 društev oz. podružnic. * Mrzlo vreme. Po vsej Ogrski je bil zadnje dni grozen dež, grmelo in bliskalo ter padala toča. Nekatera mesta so že poplavljena; v Pešti pa se je utrgal oblak. — Po vsi gornji Španiji pa vlada hud mraz. V mnogih krajih so imeli visok sneg. Mraz je ponekod uničil ogromne nasade vinske trte in sadnih dreves. * Požrešnost Italijenov in tički pevci. Vsako jesen in pomktd polove v Italiji toliko tičev pevcev in lastovk, da jih je v Evropi čimdalje manje. Italija in Anglija nista pristopili k med narodni zvezi v obrambo tičev. V Angliji so velikanske trgovine s tičjim perjem in z napaženimi tiči. Več tičjih vrat je že iztrebljenih. V Italiji polove vsako leto več milijonov lastovk, zato so tudi pri nas lastovičja gnezda že redka. * Vifo mesto venca je dobil znani igralec Ermete Novelli v Genovi. Lastnik tamkajšnega gledališča Martrherit;i je bil tako očaran, da je podaril velikemu umetniku v prisotnosti občinstva lepo vilo pri Camaldoh. * Borba z biki. Na Španskem prirejajo še vedno o posebnih slavnostih tudi borbe z biki. O priliki kraljevega kronanja so priredili v Madridu velikansko borbo z biki, kateri je prisostvovala vsa kraljeva rodbina. Borba je bila jako lepa: ubili so devet bikov. Kraljeva rodbina je videla torej dovelj krvi ! * Nepotrebne ženske. Po zadnjem ljudskem štetju, ki se je vršilo v preteklem letu, je v osrednjem mestu London (torej brez predmestij) 777 363 oženjenih možkih in 793.097 omoženih žensk in 72 128 udovcev ter 197 517 udov Kakor je razvidno iz teh številk, je udov več nego še enkrat toliko kot udovcev in četrti del števila omoženih žensk; tako pride na vsako četrto ženo ena udova. Temu je mnogo kriva seveda južnoafri-čanska vojna Da je bilo v Londonu 63035 žensk, katerih možje so odsotni, je pripisovati v velikem delu tudi vojni. Mnogo zakonov živi tudi ločenih. V noči štet|a ni bilo v Londonu nič manj kot 47.301 mož, katerih žene so bile odsotne, in tc zato ker je njih zakon nesrečen. Na An gl-škem je nad en milijon deklet in udov ki se sploh ne morejo omožiti in so naravnost odveč. Zato so tudi na Angleškem nehali kričati: poklic žene je postali soproga in mati, ker vidijo, da je to mnogim absolutno nemogoče in uvidevajo, da s mora tudi ženska sama služiti svoj kruh Tudi so se ustanovila ženska izseljevalna društva, ki imajo nalogo pripraviti nepo trebne ženske do tega, da bi se izselile. Društva. — Vojaški veteranski kor « Ljubljani ima v nedeljo, dne 25. maja t. 1 v dvorani »Mestnega doma« ob 9. uri do poludne svoj občni zbor. Dnevni red: 1 Nagovor poveljnika in poročilo o kornen delovanju v 1. 1901. 2. Poročilo o račun skem sklepu za 1. 1901. 3. Posebnosti. 4 Volitev 2 odbornikov, 2 zastavonoš in i računskih preglednikov. — Narodna čitalnica na Vrh niki priredi v nedeljo, dne 7. junija gle dališko predstavo, pri kateri so obljub.' sodelovati člani slovenske drame iz Ljub ljane. — Prost, požarna bramba i Dobu je izvolila svojim častnim članon gospoda Viljema Pelikana, grajščaki v Črnelem. Dalje v prilogi. H Priloga »Slovenskemu Narodu11 St 117, dn6 24. maja 1902. — Bralno društvo v Ribnici priredi prihodnjo nedeljo, dne 1. junija v steklenem salonu g. Arka gledališko predstavo, h kateri jo povabilo člane sloven ske drame v Ljubljani. Vprizoril se bode igrokaz v 3 dejanjih »Oče in očim« ali »Ženski Otelo«. — „Sokol" v Idriji j© razposlalo minoli teden vsem bratskim slo ■venskim sokolskim društvani vabila na slavnost katero priredi o priliki razvitja svoje zastave, in spored proste vaje ki se bodo izvajale skupno. Ako kako bratsko društo ni sprejelo vabila in sporeda pror-tih vaj, naj blagovoli naznaniti odboru »S -kola« v Idriji, da se vnovič vpošljejo. — Pred dvema letoma priredil je enako slavnost »Gorenjski Sokol« v Kranju, na kateri so bila zbrana vsa slovenska so kolska društva. Upamo zanesljivo, da bo tudi na letošnji sokolski slavnosti v Idriji zbrana vsa sokolska družina slovenskega naroda, da se z mogočnim nastopom po kaže zmisel naroda našega za zdravi in krepki život, za sestavno, vsestransko vzgojo telesno v prospeh in korist drage nam domovine, odbor se trudi, da napravi to slavnost sijajno, slovenskemu sokolstvu dostojno in istemu koristno za nadaljni vspešni razvoj in napredek med nami. Hoče se sosebno napraviti veliko javno telovadbo in dolžnost vsakega sokolskega društva je, da se udeleži, ker le s tem dokaže, da društvo neumorno deluje v izvršitev vzvišenih Tvrševih idej. Na delo slovenska sokolska društva in »na svidenje« v Idrije dne 20. julija t. 1! Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 24. maja. Običajna sobotna seja ministrskega sveta je danes izostala. Ministrski predsednik Kor-b er je za danes popoldne povabil češke voditelje k sebi na važno posvetovanje. Budimpešta 24. maja. Poslanec Franko Ste in je dvornemu uradu sporočil, da mu njegova načela branijo udeležiti se delegacijskega dineja pri cesar j u. Budimpešta 24. maja. V ogrski delegaciji je vprašal Rakovszkv grofa Goluchovvskega, če hoče predložiti trozvezno pogodbo, kaj je vsebina dogovora med Bulovvom in Prinettijem, če je res že zagotovljena obnovitev vinske klavzule in kaj je s porazumljenjem med Avstrijo in Italijo glede Albanije. Rim 24. maja. Bivši uditore pri nunciaturi na Dunaju in poznejši nuncij v Monakovu, Tarnaš si, je umrl. Pariz 24. maja. Znani pesnik in nacionalistiški agitatorFrancoisCoppee se je odpovedal častnemu predsedstvu francoske „Lige". To pomeni, da se tudi on umakne iz politike, kakor Jules Lemaitre. London 24. maja. Včeraj popo-ludne je imel ministrski svet dve uri trajajočo sejo, katere so se, iz-vzemši vojvodo Uevonshire, udeležili vsi ministri. Pred „Foreign Office", kjer se je vršila seja, zbralo se je jako mnogo občinstva, pričakuje, da se izve izid, ker je bila oficialna „Saint James Gaze t te" naznanila, da se bo v tej seji sklepalo omirovnih ponudbah burskih voditeljev. Kitchener je bil brzojavno sporočil burske pogoje. Vlada teh pogojev ni sprejela, pač pa stavila proti pogoje. Zatrjuje se pa, da je vlada zlasti glede amnestije in glede uvedbe reprezentativnega zastopstva burskih dežel v mnogih ozirih Burom odnehala. Sodi se, da se vsled tega pogajanja zopet za nekaj časa zavlečejo. VVashington 24. maja. V poslanski zbornici je bil podan predlog, naj se določi, da Združene države ne smejo sprejeti nobenega kipa kakega monarha in da se na njih ozemlji ne sme postaviti spomenik nobenemu monarhu. Ta predle g je naperjen proti nemškemu cesarju. Poslano. Slavno uredništvo! Poslavljajoč se od stolice slovenskega naroda, mesta Ljubljane, v kateri smo preživeli nekoliko dni kot Člani shoda slovanskih žurnalistov, si štejemo v dolžnost našega srca, izraziti globoko hvaležnost za skazani nam dobrosrčni sprejem, visokoblagorodnemu gospodu Ivanu Hribarju, predsednikom odbora za sprejem slovanskih žurnalistov in vsem odborni kom, prečastitemu gospodu doktorju Ev-geniju Lampe in veleblagorodnetnu doktorju Karolu Trillerju; županu Bleda, gospodu Peternelu, gospodu županu in prebivalcem Postojne, vsem članom tržaške čitalnice. Vzamema s seboj najlepše spomine na dragi nam slovenski narod in prebivalce mesta Ljubljane ter jim želimo iz dna ruskega srca najboljše uspehe in srečo. Ljubljana 7. (20) maja 1902. Za ruske žurnaliste. O. Markov, O. Mončalovskv. Borzna poročila. Dunajska borza dnć 23. maja 1902. Skopni državni dolg v notah . . . . 10160 Skupin državni dolg v srebru .... 10150 Avstrijska zlata renta....... 120 70 Avstrijska kronska renta 4°/o .... 9980 Ogrska zlata renta 4°/0....... 120'75 Ogrska kronska renta 470 ..... 97 95 Avstro-ogreke bančne delnice .... 1598 — Kreditne delnice......... 686 — London vista.......... 24o 25 Nemški državni bankovci za 100 mark 117 27*/, 20 mark............2347 20 trankov...........1906 ItalijanaKi bankovci........ 93 65 C. kr. cekini...........1133 Žitne cene v Budimpešti đnć 24. maja 1902. 'IVi-ihIh. Pšenica za junij.....za 50 kg K 8 53 oktober...... 50 „ „ 775 Rž , oktober....., 50 „ „ 6 6tJ Koruza „ maj.....„ 50 „ „ 512 „ „ julij.....50 „ „ 5-18 „ „ avgust . . . . „ 50 ,. „ 624 Oves „ oktober .... „ 50 „ „ 572 Efekti*. 5 vinarjev ceneje. V tekočem tednu je koruza iz Ze navedenega vzroka, da se je odprl export, v ceni znatno napredovala. Avstrijska specijalitet«. Na želodcu boleha-jočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praška", ki je preskuSeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepimo ter pospešimo na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 (12—7) Prav domače zdravilo, katero ze že nad 40 let hrani za vsak slučaj v nekaterih rodbinah, je „Praško domače mazilo" iz lekarne B. Fragnerja, c kr. dvornega zalagatelja v Pragi. To mazilo se rabi z jako dobrim vspehom, da se rana z obližem pokrije, kadar se je kdo nevarno ranil, rabi se pa tudi, da se prepreči nevaren prisad, tako da se rana po hladilnem, bolečino zmanjšu-jočem vplivu mazila hitreje zaceli. „Praško domače mazilo" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat! a Za negovanje polti! Berjjerjeva medicinska in liljjl-Jenaka mila se od 1. 1868 čim dalje bolj uporabljajo ter so se udomačila celo v najbolj oddaljenih deželah. Zdravilna moč in razkužujoči vpliv Berber- jeveja kutranove^a milu je velikokrat dokazana. Kot neizogibno potrebno milo za umivanje in kopeli za vsakdanjo rabo služi Berger-Jevo glieerln-kotra-nnvo milu. Berger-jo»a me-dleinHka in hlgljenlčna mila se dobivajo v vseh lekarnah avstro-ogrske drŽave in v inozemstvu. Vsak komad ima vtisnjeno sledečo varstveno znamko. 4 (1C69—1) O ohranitvi lesa. C na lesa se je v zadnjih letih, ko se povsod tako živahno zida, precej povzdignila, tako da m' rajo konzumenti po pravici na to misliti, da trpe^iost lesa, kolikor možno, povišajo. To se doseže čisto lahko in po ceni s povsod rabljenim oljem za ohranitev lesa Carbolineum Patent Avenarius. Koristnost istega se je v dolgoletni praksi izborno izpričala in za dokaz tega bodi le bledeče navedeno : Pred kratkim sta bila v Ahenu, kakor to potrjuje notarsko izpričevalo, izkopana dva kosa lesa ki sta dosedaj vštric v zemlji ležala. En kos, pri katerem saje uporabil Carbolineum Patent Avenarius, je bil še po 20 letih v jako dobrem stanu, dočim je bil drugi nenamazani kos že po 5 letih gnil. Daljšega dokaza o uporabnosti Car-bolineuma Patent Avenariusa pač ni treba in kdor hoče ohraniti les, bodisi nad ali pod zemljo, pred vplivi mokrote, stori prav, ako ga pomaže s Carbolineumom Patent Avenariusom. Ker se pa pod imenom „Carbolineum" jako pogosto ponuja manjvredno blago, zato se priporoča onim, ki hočejo imeti pristno blago, da izrecno zahtevajo edino patentovano znamko .Avenarius". Carbolineum - tovarna R. Avenariusa v Am-stetten Spod. Avstrijsko) postreže drage volje s prospekti ter da zaželjena pojasnila. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznana Tanno-climm tinttnra za lase katera okrenčuje laslgee, odstranjuje luske in preprečuje izpadanje las. 1 steklenica z navodom 1 H. Razpošilja se z obratno pošto ne manj .kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. (520—13) Deželna lekarna Milana Lensteka v Ljubljani, Resijeva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil. mostu. Jato« železnica postaja: Po! t« ne (Po' Krasno prebivališč« za ♦ K6pel Kra.no prebivališča ^of^Uttt a~t . Preizkušeno zdravilišče za bolezni f rcOCJlTPP Želodcu, aa jetrih in ledvicah, aa ■VVJ^«.IV,V, sladkorna bolezen (diabetis), ioilam ,, kamene, katarna v goltancu ia aa V. Slatina, krhiju itd. Prospekti se dobe pri ravnatelja. Umrli so v Ljubljani: Dne 20. maja: Alojzij KoSir, krojačev sin, 11 mes., Hilšerjetre ulice It. 3, jetika. — Andrej Kovačič, umir. želez, čuvaj, 76 let, Ravnikarjeve Uiice Bt 5, 08tarelo8t. Dne 21. maja: Viktor Lokoda, zavirača sin, 18 mes., Zalokarjeve uiice St. 7, vnetje možganske mrene. — Elizabeta Hicinger, kuharica, 74 let, Pred Škofijo St. 14, ostarelost. Dne 22. maja: Anton Oblak, posestnikov sin, 3 leta, TržaSka cesta St. 17, vnetje sop. organov. V deželni bo Ini ci: Dne 11. maja: Ivan Novak, dninar, 64 let, srčna hiba. Dne 12. maja: Barbara Mestečnik, delavčeva žena, 48 let, rak. Dne 13. maja: Fran Jančar, dninar, 64 let, naduha. Dne 14. maja: Ivan Martinelli, delavec, 32 let, Brighthova bolezen. — Terezija Hickmann, delavka, 37 let, rak. Dne 16. maja: Peter Vrečar, gostač, 62 let, pljučnica. — Ivan Oven, dninar, 24 let, jetika. Dne 18. maja: Luka TuSer, gostač, 82 let, pljučnica. Moteorologično poročilo. V ift.ua nad morjem 306-2 m. Srednji zračni tlak 786-0 mm. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. a.* s S EH 3 Vetrovi lil Nebo 11Z rs* p * 23. 9. zvečer 738 8 83 brezvetr. jasno 1 d 24 7. zjutraj 740 9 63 si. jvzhod jasno |J » 2. popol. 740 6 18 4 sr. vz8vz. skoro obl. o Srednja včerajšnja temperatura 94", nor-male: 15 0». H 1 Potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naSa ljubljena mati, oziroma stara mati in teta Elizabeta Verbajs v petek, dne 23. maja, ob polu 11. uri dopoludne po zelo dolgi in mučni bolezni, večkrat previđena s sv. zakramenti za umirajoče, stara 82 let, mirno v Gospođu zaspala. Truplo drage rajnice prepeljalo se bode v nedeljo, dne 25. maja t. 1., ob 3. uri popoludae iz hiralnične mrtvašnice, Radeckega cesta St. 11, na pokopališče k sv. Krištofu ter ondi položilo k večnemu počitku. Sv. maSe posmrtnice brale se bodo v župni cerkvi sv. Jakoba v ponedeljek, dne 26. maja. Ljubljeno pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 24. maja 1902. (1207) Žalujoča rodbina. ITIarl)a, Ivana In Fran Veho ve naznanjajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Bog Vsemogočni njih iskreno ljubljeno sestro, oziroma sestrično in nečakinjo, gospodično Josipino Uehovc včeraj v petek, dne 23. t. m., ob 10. uri dopoludne po dolgotrajni mučni bolezni, previđeno s svetimi zakramenti za umirajoče, v starosti 29. let, poklical k sebi Pogreb drage ranjce vrši se v nedeljo, dne 25. t. m., ob polu 6. uri iz hiSe žalosti na Starem trgu St. 3 na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maše posmrtnice brale se bodo v raznih cerkvah. (1211) Blago pokojnico priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. V Ljubljani, dne 24. maja 1902 sprejme se takoj ;(H04) v kavarni Eggia v Ljubljani. najboljša namizna m okrepcujoča pijača preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih vsapilih. V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. (30—3) Šestdesetak! do 300 goldinarjsv na mesec lahko zaslužijo osobe vsacega 3tanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dc« voljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwlg Osterrelcher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (993—5) Trgovski pomočnik izurjen v špecerijski stroki, sprejme se takoj v trgovino (1200—1) A. Domicelj na Raksku. Obrt z velikim iičk je izdelovanje likerov in esenc mrzlim načinom. Vsak, ki se želi te proste obrti poprijeti ali si isto vpeljati, in k temu ni treba niti velikega kapitala, niti velikih prostorov, niti posebnih ■trokovnjaških znanosti, naj vpraša pod šifro: ,,Ohne vlel Capital 1000" anoneno eU*|»«*-tlleljo E«lvai'«l Uranu, Dunaj I, Llenenbrrffjrasse 9, (1194-1) HO zdravniško priporočeno, izborne kvalitete, v buteljkah po '/n ntra se dobiva pri Iv. Fabiana nasl. ANTON KORBAR. (1167—3) ZANIFORSTMEISTERI Ker nam ni bila prilika dana, se posloviti, kličemo Ti (iao3j ,.5raif« —o LUIA. -asa Sovo. Omizje „Z. R." Tirolski porfir iz Branzoll-a priznano najboljši in neprekosni materijal za tlakovanje hodnikov in cesta se dobi po stalnih cenah edino le pri (120G i) Alojziju. T7"ocLnI3s:-u. kamnoseku v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev, 32. TTradno dLo-v-oljea«. (1202) posredovalnica stanovanj in služeb Gospodske ulice st. 6 Uuliarirp za gospodo in restavrante ; IiImiio za Gorenjsko, 12 gl. plače; ver «l>l*.let «a Tunko tlelo, za Ljubljano in za zunaj; U.u~ harlro k posameznemu gospodu, 18—20 gl. plače; itd. itd. — l"o*iii"» tuknj. — A»-taneneje v pisarni. ladovo kavo in ledovo čokolado ^846- 9) priporoča I*ur n»jI»olje L.Kšrblsch-eva slaščičarna. Naročila na zunaj izvršujejo se točno._ LKZoxos2e1 rimski vrelec najfinejša planinska kisla voda, Izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem prebavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (16-21) Dobiva se v večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zastopstvo Fr. II oj ulit. IJublJana, Pred hUoHJo ni. 99* Mpiii panorama. V poslopju meščanske bolnice. Vstop m aadneca trga. Pogatarjev Ljubljanska umetniška razstava I. vrste. Fotoplastično potovanje po celem svetu v polni istini. Danes v soboto, 24. maja, zadnjič razstavljeno i vanje po lepem Trstu in zanimivi grad Miramare. Od nedelje 25. do 31. majaš E^ansHBflBSffSJBSHaai Prekrasni grad bavarskega kralja Ludovika II. fferretiehšemsee. Otvorjcno vsak dan, tudi oh nedeljah In praznikih, od O. ure zjutraj do ». ure »veeer. (1198) Najboljše črnilo sveta. Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bieBčeče in trpežno, naj kupuje aamo Fernolendt čreveljsko crnilo; za svetla obu tala m amo FernolBBdt creme za naravno usnje. Dobiva se povaodl. C. kr. |& pnv. tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji. Tovarniška zaloga: (1161-2) Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ima WBt. Fernolendt. Trgovino v dobrem prometu, v mestu ali na deželi, bodisi v kateremkoli kraju, prevzame na račun, oziroma pod ugodnimi pogoji kupi mlad, polnoleten samski gospod. Pismene ponudbe s pojasnili prosi se poslati pod naslovom: „Promet štev. 10 poste restante Ljubljana". (1208—1) premier kolesa 1902 Vele- s4 zanimiva in fina oprema Ceniki gratis. Ceniki franko. Premier-Werke, Eger (Češko). Najstarejša, najbolj izpričana znamka Red Star Line, Antwerpen v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, ffirimr Gurtel, na Dnnaji ali (1115- 40) Ant. Robe k, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34. Ure na nihalo z godbo je zadnja novost v fabrika-ciji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm dolge, skrinjica popolnoma po narisu je iz naturnega orehovega lesa, fino polirana, z umetniško izrezljanim nastavkom in igrajo vsako uro najlepšo koračnice in plese. Cena z zabojem sasno S alti. — Ista ura brez glasbenega stroja, toda z bi-lom, ki bije vsako pol in celo uro, z zabojem in zavitjem samo )£ld. — Te ure na nihalo ne gredo samo točno na minuto, za kar se jamči, temveč so tudi vsled svoje v istini prekrasne opreme jako lepa in elegantna hišna priprava. Budil-nik z zvončkom in ponoči se leskatajočim kazalnikom i.BO si d. Budilnik z godbo, ki mesto zvonenja igra, B ari ti. — Niklasta remont, ura 3 srld. — Pristna srebrna remont, ura z dvojnim pokrovom, 5.5« ftrld. Pošilja se samo proti poštnemu povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj, denar se povrne, zato nobeno riziko. Veliki ilu-strovani cenik ur, verižic in prstanov itd. gratis in franko. (1109—3) Jožef Spiering Dunaj, I., Postgasse št. 2JC. Kristjanska tvrdka ustanovljena leta 1860. Preobleke^^e^^Po pravila. tovarna dežnikov Ljubljana. MestnLtrg. # # Lepo opremljeno poletno stanovanje v bližini smrekovih gozdov v Ljubljani, se da v najem. iko -i) Natančneje v upravnistvu »Slov. Nar«.. Pušlee po I«. Mi In 30 vin. *e dobivajo povMod. (554 4) 0L2T Vsak poskus vodi do trajne vporabe. Iznajditelj in jedini fabrikant: Fritz Schulz jun. Act. Ges.. Eger, Leipzig. Luxus-kartonaže za 3(očevce in branjevce z južnim sadjem. 5 kilo zavitek, lepa, cenena vrsta .... 18 K 5 „ „ mešana z boljšimi vrstami. 20 „ 5 „ „ „ z najboljšimi vrstami 25 „ razpošilja franko proti poštnemu povzetju na Avatro-Ogrskem (.941—6) Viljem Fuder Terezin (Theresienstadt) Češko. I Ljudevit Borovnik a puMkar v Borovljah (Ferlaeh) na jg Horočkcin 1 se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih J pušek za lovce in strelce po najnovejših O sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi preji deluje stare samokresnice, vsprejema vsako- 2 vrstna popravila, ter jih točno in dobro s izvršuje. Vbo puške so na c kr. preskuSe-• valnici in od mene preskušene. — Ilustro-J (96) vani csniki zastonj. (20) Grammophon je najboljši svetovni govorilni aparat. Sliši se na 300 m daleč. Cena 25, 40, 80, 125 gld. Gr3miTiODioii'BAiiiOii]3t 65024 v katerega se vrže 10 vin , je najboljši vir dohodkov za (|OKtilnce. Cena 12(J in 130 gld. Jakojepo se čuje v daljavo, zlabti na prostem. Plotiee Iz trd«'sra jtiimlja v veliki izberi, tudi slovenske, ima zmirom v zalogi Rudoif Weber, urar Ijlabljana, Stari " O c p , g oe g**3*3 2 £ « C d t. m JE q ~ m £ T3 M > S rt N o to to rt s : ^- ^ a g a a a — i »o S o—--2 Z S, i > rt C/2 c ^ i» . •= M — « 0.S rt-a' S ? -siJrt^S o rt" o o o esiSS -o .o'S, g m 2 9 S" _ ■ a-a £■§. M gs "-2 p S o > d » kj o:™ M "J g T? »"-So « rt j= • .— -j O s ^ So « Glavni trg št 6. Stari trg št. 21. Pekarija in slaščičarna Jakob Zalaznik Prodaja moke In raznovrstnih živil. Prodaja drv in oglja. Stavi trg štev. 32. Sukneno blago za moške obleke po najugodnejši ceni priporoCa 21 R. Miklauc Ljubljana, Špitalske ulice št. 5. 249 R%V Pljučne bolezni, kronični katari in jetika ozdravljivi. Na medicinskem kongresu je konStatoval prof. pl. Levden, da jo v nemški državi okoli 1,200.000 ljudij stalno bolnih za jetiko in od teh jih umrje na leto okoli 180.000 za to strašno boleznijo. Ker vsak človek vdihava vase skoraj dan na dan tuberkulozne bacile (provzročitelje jetike), izmreti bi moralo človeštvo, če bi telo ne proizvajalo tvarine, ki uniči bacile, preden mu morejo šfcodovati. la tvarina se nahaja v pljučnih žlezah, ki so predložene pljučam ter se neprestano bojujejo z bacili in le, ako te žleze vsled prehlajenja, prahu itd. ali vsled nadaljnjega in močnega uhajanja bacilov ne ae-lajejo več, nastopi bolezen. Ker pa so te žleze tudi pri živalih z isto nalogo kakor pri človeku, priSlo se je zlahka na to, da se s pomočjo živalskih žlez, nalašč zato pripravljenih, podpira naravo v boju proti bolezni. Ta teorija se je izkazala izborno pri stotinah praktičnih zdravniških posknsov. To sredstvo se napravlja iz ovčjih bronhijalnih žlez ter pride v promet v tablicah pod imenom „ar. iioii-mannov «-laduI«;n". Vsaka tablica tehta 0 23 gr. ter sestoji iz 005 gr. zmletih bronhijalnih žlez ter iz 0 20 gr. mlečnega sladkorja. »jj Gospod dr. II. v »I. piše : Porabljajoč Vaš Glandulen pri jetičnih bolnikih v raznem stanju, sem se prepričal, da presega isti kot notranje zdravilo zelo vsa dosedaj rabljena sred3tva. Gospod dr. A., SI. Javiti Vam morem veselo vest, da se moj bolnik, ki je jemal večjo moro Glandulena, počuti mnogo boljšega, posebno mu je zginilo nadležao pomanjkanje sape, skoraj nic več mu ni treba izpljuvati, splošno se počuti precej dobro, telo se je navzelo za 2 funta. ,. Gospod II., Kolin. Uspeh Vaših Glandulen-ovih tablic me je resnično osupnil. Kašelj je vidno odnehal, tek je dober, tudi je splošno zdravstveno stanje prav dobro, za kar se imam eumo le Vašim tablicam zahvaliti. Vsa sredstva, ki sem jih dosedaj rabil, niso imela najmanjšega vspeha. . , . ■ • Gospoda prof. U, S. in V. !?■., HT. sta porabljala Glandulen v 31 slučajih jetike v različnih stopnjah bolezni, ko se je poprej že zaman poskušalo z raznimi drugačnimi sredstvi, z uoDnmi u=pehi. Bolezenski pojavi kakor vrocnica, kašelj, potenje, izmečki, slabi tek itd. so polagoma izginili, tako da so se mogli pacijenti po krajšem ali daljšem zdravljenju odpustiti kot ozdravljeni Gospod yi. S. v JeNNpnu. Pred 4»/« leti — v 20. letu svoje starosti — sem bolehal za pljučno jetiko. Dobil sem kreozotne kapsule, kreozotal itd., toda moja bolezen se ni zboljšala, temveč shujšala Vsled teh ostrih lekov obolel sem še na želodcu ter sem vidno pojemal na telesni teži. Zdravniki so obupali nad menoj. Ko sem porabil nekoliko sto Glandulen. ovih tablic, sem že opazil zbolj- tudi v zalogi H. Fragnerjeve lekarne, C. kr. poročila zdravnikov in ozdravljenih bolnikov pošilja tovarna b (362-4) dvornega na zahtevanie gratis m franko Varujte se brezvrednega ponarejanja. Sedlar ki hoče prevzeti urejeno delavnico z vsem orodjem, pohištvom in blagom po nizki ceni v večjem kraju blizu tovarne, naj se oglasi v upravništvu »Slov. Naroda«. (1185—3) 0 ♦ I . i i Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov Alojzij Večaj v Ljubljani,Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9 r... --^t priporoča vsem zidarskim mojstrom in stavbenikom svojo veliko zaiogo raj modernejših, prešanih ter barvanih prstenih pecij g r'.V innajurpežnejših štediiEih C: lastnega izdelka, in sicer ru-javih. zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., po ■najnižjih eenah. Ceniki brezplačno In pošt-(32) nine prosto. ;21) v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17. Zastopstvo najbolje (1042-4) renomiranih Dirkopp - koles in Waffenrader. „Triflfflpl" šieina ognjišča i ;4. za domačije, ekonomije, restavracije, zavode itd. Priznano izboren fabrikat. Jako veliko se prištedi na kurjavi. (780—16) Dobiva se v vsaki večji železninski trgovini. Tovarna štedimih ognjišč »Triumph1 S. Goldschmidt & sin IVels na Gorenje Avstrijskem. Za špecerijsko trgovino v Ljubljani se sprejme spreten in marljiv pomočnik, vojaščine prost, s prav dobrimi priporočili, pod ugodnimi pogoji. Ponudbe naj se pošljejo pod znamko »Špecerijski pomočnik" na upravništvo »Slov. Naroda«. (415—80) RONCEGNO najmočnejša naravna, arsen in železo sodržujoča mineralna voda priporočana po prvih medicinskih avtoritetah pn anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd. Pitno zdravljenje uporablja se celo leto. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah. (995—5) Južno Tirolsko, postaja u'. tt?A.vk* ielezaice, IV4 ure oddaljeno od Tridenta, mineralna, blatna, parna kopel, popolno zdravljenje z mrzlo vodo, elektroterapija, masaža, zdravilna gimnastika. Višina nad morjem 535 metrov, prekrasna lega, zaščitena proti vetrom, dišeč, suh zrak, brez vsega prahu, stalna temperatura 18 do 22 stopinj. Zdravilišče pr'-e vrste z obširnim lepim parkom, prekrasen razgled na dolomite, 200 sob za tujce, obedovalnice in bralne sobe, zdraviški salon. Povsod električna razsvetljava, zdraviška godba, dva lawn-tennis prostora in vsi drugi poletni športi. Senčnata izprehajališča, zanimivi izleti. Sezona maj—oktober. (V maju, juniju in septembru znižane cene.) Ilustrovane prospekte in po. jasnila daje kopališko ravnateljstvo v Roncegnu Kopališče Roncegno Stanovanje obstoječe iz 4~>5 sob s kuhinjo in pritiklniami, na solnčni strani ležeče je pogoj, se išče za meser. avgust, oziroma november. Zeli se tudi kopalna soba. Naslov pove upravništvo 9Slov. JVarofla*. (1094—4) SUCHARD grand prix Pariš isoo. AUTRICHE FRANC CVEK. KAMNltf XSTEIH, K RAJ«.) V „Narodni tiskarni" je izšel * * v proslavo * * Fr. prc|crncuc Stoletnice Prešernov album. * * Cena izvodu K 2 40, po pošti 12 vin. več. Naročila sprejema L. Schwentner knjigotržee ir LJubljani Dvorni trg št. 1. S5 Trgovina z železnino „MERKUR" PETEH *sr O ©1 j tj. 3 Graška cesta. štev. 13 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa, žlindra, naj "boljše umetno gnojilo. " 94 Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih, križev. * Postrežba točna. Gene nizke. j T Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno. une najnovejši facone priporočam jf»« mmMmMsM. ceni. J. S. Benedikt Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu. 22 Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann = urar = v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. ITovostl v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. Popravila se Izvršujejo najtočneje. Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Tu se dobiva: „Luč v žepu!" Sušenih ostankov vedno veliko v zalogi. Za pomladno in f poletno sezono se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x Hugo Ihl T xxxv LjUDjanl xxx v Špitalskih ulicah št. 4. Vzorci na zabtevanje poštnina prosto. Fotograf1^® L. Krema. Solidna in cena izdelava slik VBake velikosti. Izložbe t na Sv. Petra cesti, v Prešernovih ulicah in v „Zvezdi". Največja zaloga navadnih do najfinejših vozičkov in navadne do najfinejše M. Pakič Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem. } Josip Reich > 4 likanje sukna, barvarija in ► i kemična spiralnica na par r \ Poljanski nasip — Ozka ulica it, 4 > 4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča ^ t đeia- r Postretba to6na. — Cene nizke. Ur "V w w ^ar" "v«^ "or^r^r 5b Ljubljana, Židovske ulic* štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke je vedno na izbero. I Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in P I po nizki ceni. Vse mere ue shranjujejo in 5; 3 aaznameiiujejo. Pri zunanjih naročilih b!a-guvoli naj se vzorec vposlati. Cilindre najnovejše facone priporoča po najnižji ceni Blaž Jesenko Ljubijana, Stari trg št. 11 — — — —————v——i——— Avgust Repič, sodar LJubljana, Kollzejska ulico itov. 16 (tt Trnov« zao.) 22 izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstna IfcST sode TSrfJ po najnižjih cenah. £ Kupuje in prodaj staro vinsko posodo. ■— a—a— a^MBalBi al •» Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša) priporoča svojo bogato zalogo I stedilrsi2* ognjišč * naipnprostejslh kakor tudi najfinejših, z žoitc 1 medjo ali mesingom montiranih za obklada i *' pečnicami ali kahlami PoDravljanJa hitro In & po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrfte. L. Lnserjev obliž za tele. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-===== som, žuljem Itd. itd. ===== Glavna zaloga: Schwenk-ova lekarna Dunaj -Meidling. z„tt Luser-jev-^ Dobiva se v vseh lekarnah. VLjubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoll. V Kranju: K. Savnik. (621—12 V kavarni „EUROPA" se dobi vsak dan sveži sliMiiili Ravno tam se tudi oddajo sledeče novine: »Deutsche Zeitung«, »Wiener Zeitung«, »Wiener Allgemeine Zeitung«, »Reichspost«, »Siidsteirische Presse«, »Agramer Tagbldtt«, »Figaro«, »Bombe«, »Pschiitt«, »Wiener Caricatur«, »Uber Land und Meer«, »Chronique Amiisante«, »Simplicissimus«. (1163—3) Bottger-ja podganska smrt za popolno pokončanje vseh podgan, strapa prosta za ljudi in domaČe živali, a 40 kr. in 60 kr., se dobiva samo »■ «1 «■ i e I u I Iraiit „{irl Vlarl Ji ponia-K»»J" M". Eeuste-a in v leku rni Ibald Trnkorzy-ja v JLJublJanl. Z uspehom podgans^e smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem naSel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo. Schweinfurt, dnč 11. februvarja 1899. (260o—26) Ii. Kres, mlekarija. Dobre cenene ure s 31etmm pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom prva tovarna za ure v Mostu HANNS KONRAD eksportna hiša ur in zlatnire 9Io»t (BrUx) Mtrv. 61 (>«ko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka.... „ 5'80 Prava srebrna verižica....... „ T20 Nikelnasti budilec.......... „ 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, iraa zlate in srebrne medalje razstav tor tisoč iq tisoč priznalnih pisem. (2758—45) (taT WkmMtmmmi katalog *aaton/ in. },uii»iiui .«"'"" k IZ! Žrebanje cele a KM — - polovica a K v— J J Srečke narodopis. češkoslov. musea v Pragi i kron 1 r**mja. je.....k ta h ^2. julija priporoča Ljubljanska kreditna banka". Glavni dobitek 300.000 K. V vrednosti 25.000 K. 200.000 K. in 17.822 drugih dobitkov. (1209) Št. 16.665. (1173-2) Vsled zakona z dne 18. januvarija 1902. drž. zak. št. 21, se ima letos izvršiti popis obrtnih, in kmetijskih obratov, s popisom pa se ima pričeti dne 3. junija. Da zadobi popisujoče oblastvo že popreje pregled o tem, kje da se nahajajo obrati, ki se imajo popisati, dobi vsak hišni posestnik po eno ali tudi več takozvanih predhodnih poizvedbenic. Kako da je ravnati pri njihovi izpolnitvi, razvidno bode iz poučila, ki je na njih natisnjeno. Opozarja se pa že sedaj, da se morajo predhodne poizvedbenice nemudoma ter natanko izpolniti. Izpolnjene se bodo od hiše do hiše pobirale po popiso-valnih komisarjih. Dnevi pobiranja se bodo pozneje razglasili. Prebivalstvo se opozarja še na sledeče važne okoliščine : 1. V področju mesta Ljubljane bodo popisovanje vršili 4 popisovalni komisarji in jeden preglednik. Komisarji in preglednik imeli bodo posebne izkaznice, da se morejo v slučaju, če bi kedo dvomil o njihovi uradni lastnosti, izkazati. 2. Popisovalni komisarji in pregledniki so po obljubi v roki ljubljanskega župana dolžni Strogo molčati o tem, kar so izvedeli pri popisovanju. 3. Popisovali se ne bodo samo zglašeni in koncesijovani obrati, ampak tudi tisti obrtni opravki, katere kedo izvršuje brez pravice; nadalje opravila tistih, ki delajo doma za kakega mojstra, ne da bi bili njegovi pomočniki. 4. Da pa se ljudje ne bodo branili popisovalnim komisarjem povedati, če se s kakim obrtom pečajo brez pravice (patenta), zato je v postavi posebej določeno, da se na podlagi pbizvedeb tega popisovanja nikdo ne sme preganjati in kaznovati zaradi prekršenja obrtnih predpisov, ii da se ravno tako nikdo ne sme naznaniti davčni oblasti. 5. Popisovalnega komisarja ali preglednika, ki bi ravnal proti temu postavnemu predpisu, ali ki bi sploh strogo ne molčal o poizvedbah, ali se na kak dru Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 21 Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. (1183—2) redivo lepo kupi ^nton JColenc trgovce v Cclji. Motori na veter ki se sami regulirajo p o smeri in moči vetra ter so varni pred vi- harjem, popolnoma iz jekla in železa, J imajo za 30% večji " uspeh kakor drugi 4» dosedanji sistemi. — Za samcdelavno vzdi-govanje vode, s katerim niso spojeni nikaki stroški, za občine, posestva, tovarne itd., kjer je malo vode, kakor tudi za gonitev mlinov za debelo in fino moko gradi b (1088 - 4) Ant. TšL\x^r\se, c. kr. dvorni zalagatelj Moravske Granice (Sahrisch-Weisskirchen). £3 to* II 1 Tartf. in&mka: Sidro. LINIMENTCAPS.COMP. iz »lehterjeve lekarne v Pragi priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z naSo varstveno znamko „aldro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2622—26) Klehlerjevn lekarna pri zlatem levu v Pragi, I. Elizabete centa B. P rasico domače mazilo Iz lekarno B. FRAGNER-ja v Pragi Je stare, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste In varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. V puiicah a 35 kr. In 25 kr., po poitl 6 kr. več. Bazpoiilja se VBak oan. Ako se vpoSlje naprej gld. 158, se pošljejo 4/1 puftice, ali za gld. 168 6,2 puSic, ali za gld. 230 6 1 puSic, ah za gld. 2 48 9 2 puSic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije. ' Vsi deli embalaže imajo zraven sto-ječo zakonito de-ponovano varst-veno znamko. G-Iavr.a zalega: B FRAGNER, c in kr dvorni dobav itelj lekarna »pri črnem orlu" Mala strana, ogel Nerudove ulice 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V LJubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: O. Plccoll, U. pl. Trnkdczy, M. Mar-a detachlager, J. Mayr. 14-11 Od rseh zdravniških veččakov priporočan ftobin-prepeženec (mlečna beljakova hrana) najbolj naravno, prijetno in uplivno krepilno sredstvo za bolnike, okrevalce in otroke. j Cena zavitku (V* k) 80 h. j V vsakem zavitku so mnenja in analize najodličnejčih znanstvenih veščakov. Dobi se v vseh lekarnah in slaščičarnah, kjer pa teh ni, naravnost v tovarni. Kadar se naroči 4 ali več zavitkov, pošlje se naročeno blago franko na vsako poštno postajo proti poštnemu povzetju. — Zahtevajte brošuro gratis in franko, katero Vam dopošlje: Tovarnas v927- 6) M. Cabek sin, Dunaj X., Laxenhurgerstr. 28. i Kupuj pa „le v steklenicah". V IJ (i It l,| t« ii I pri a?OMpodih F. Groschi A. Kane, drog. I Jožef Kordin T. Mencinger C. Holzer j C. Karinger i Anton Krisper Iv. Perdananasl. Ivan Jebačin Mihael Kastner Peter Lassnik Rudolf Petrič Anton Ječminek Edmund Kavčič Kari Lexander Karol PlaninSek Anton Korbar Kham & Murnik A. Lilleg | J. C. Roger Egled : Oton W61fling, P. Homan. Krško: F. H. Aumanan sin, R. CrnomlJ: Andrej Lackner, Karol Engelsberger. Miiller. B. Schweiger, A. Zurc. Litija Lebinger & Bergmann. Draga: P. S Turk. Lož: F. Kovač. Hrib: A. Bučar, Fran Kovač. Mirna: Jos. Schuller. Idrija: A. Jelenec, J. Šepetavec. Mokronog: J. Errath, B. Sbil, pri Kamnik: Anton Piniar, Fran Škofu. Šubelj. Novo mesto: Kussel & Končan, Kočevje: M. Rom, F. Schleimer, Adolf Pauser. Fr. Loy, P. Peče, J. Rčthel. Polhov Gradec: J. Ana Leben. Kostanjevica: Alojzij Gač. Postojna: Anton Ditrich, K. Cefe- KranJ: Fran Dolenc, Vilj. Killer,' rin, G. Pikel. J. Krenner, Adolf Kreuzberger, Radeče: J. Trepečnik. I. občno Jan. Majdič, Karol Šavnik, le- \ radesko konsumno društvo, J. karnar pri sv. Trojici. | Haller. (836—19) A. Šarabon Viktor Schiffer M Spreitzer Anton Stacul Fran Stupica M E. Supan A. Sušnik. F. Trdina, J. Tonih Uradniško - konsumno društvo. Radovljica: L. Fiirsager, Friderik Homan. Oton Homan. Sodražica: Ivan Levstik. Škofja Loka: E. Burdvch M. Zigon. Šiška : J. C. Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje: Jakob Petrovčič. Tržič : Fr. Raitharek. Velike Lašče: Frd. M. Doganoc. Vipava, Vrpolje. Fran Kobal. Vrhnika: M. Brilej. Zagorje: R. E. Mihelčič, Jan. Miiller sen. Žužemberk: Jakob Dereani. K©mpt©iris>t nemškega in slovenskega jezika vešč, se takoj sprejme. Pisarji s strojem imajo prednost. Ponudbe pod: ,,Z. 100 poste re-stante Ljubljana". (1187—3j Več sto centov (otepov) vsake vrste (1 star cent 1 gld ima na prodaj (1193—2) Havril Mayr, pivovarnar v Kranju, I Površnike! po najnovejšem kroju H priporočata 2(1051—4) O I Gričar & Mejač £ _9 Ljubljana s>_ H Prešernove ulice št. 9. oooooooooooooooo On* .-i O o o o o o o o o § „pri panju Slavnemu občinstvu, letoviščar-jem in izletnikom na Bled uljudno naznanjam, da sem prevzel gostilno o o v vasi M (Bled) It 11 in 48. Q Priporočam letoviščarjem in Q Q potnikom lepa stanovanja po pri-JjJ mernih cenah, s pristavkom, da se Q dobivajo vedno ^orka in mrzla Q £J jedila ter točijo izvrstna štajerska Q Q in dolenjska vina. Imam tudi za- Q Q logo prve gorenjske pivovarne Q Q M. M»yr-ja v Kranju. Postrežba Q Q točna, cene nizke. — Lep vrt s Q Q kegljiščem, kjer je krasen razgled Q 8po celi Kranjski, je p. n. gostom Q na razpolago Q Za mnogobrojen obisk se priporoča Q favoriti Vrinšekg gostilničar. (11C4—2) Q loooaaoooooooooo me- Važno naznan Ker sem se hotel, kakor znano, 1. maja 1902 iz svojih začasnih založnih prostorov na Sv. Petra cesti stalno preseliti na Mestni trg št. 5, in mi je to, žalibog, slučajno izpodletelo, in ker sem zaradi tega odpovedal najem ene izmed svojih dosedanjih prodajalnic, sem primoran nabavljeno blago po ceni oddati, in zato so od današnjega dneva Trse cen.e zria/tn.0 zziižsiELe in od 20. z3Q.aJsi je velika prodaja ostankov za vsako možno ceno. "zsc Vse cenjene kupce upam v istini z jako nizkimi cenami odškodovati, ako morda pri obisku moje sedanje prodajalnice nalete na nekoliko nereda zaradi premnogega blaga v prodajalnici. Z velespoštovanjem FRIDERIK HODSCHAR (487-24) t M Amerikancu", affiff 6. „Pri Amerikancu''.^ Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«