Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna Številka i din.
Lisi za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon St. 73.
Leto XXIII. 6t. 41.
Kranj, 14. oktobra 1939
Izhaja vsako soboto. Naročnina; celoletno 40*- din, polletno 20-- din, četrtletno 10-- din.
53=
Nepozabna obletnica
Padla je dne 10. oktobra 1920 odločitev, tragična, težka in nepričakovana, ki je z rdečo črto odrezaia kos naše starodavne, lepe slovenske zemlje in na njej absorbirala del našega naroda, ko se je kakor klin zarezala v na^e narodno telo tujčeva roka.
Slovenski Korotan s svojo tisočletno slavno zgodovino je z najjasnejšimi dokazi skozi veke izpričal svoj narodni slovenski značaj, ki ga bo ohranil v dolgotrajno bodočnost. Nisu Karavanke vzrastle iz površja zemlje zato, da nas ločijo, nego zato, da nam podajajo roko, da nam tvorijo most in prehod k onim slovenskim avtohtonim naseljencem na Gosposvet-skem polju, v Rožni dolini in ob Dravi, ki so slavni potomci onega dela in onega vala Slovanov, ki se je ob svoji naselitvi zarezal in zakoreninil globoko v osrčje alpskih deže! prav do ponosnega germanskega soseda. Slovenska je ta sveta zemlja, na kateri so skozi tisočletja gospodarili in umirali slovenski rodovi in nam pripada po naravnem pravu tudi v bodoče. NiJka«" se ji uitm& n se .!■ *'• -ion.4fcix m I
Drugi decenij po nesrečno uspelem in v našo narodno škodo izpadlem koroškem plebiscitu se že bliža koncu. V torek 10, oktobra je poteklo že 19. let. Ni prav, da smo na to obletnico že tako pozabili in če se je ne spominja naša jevnost in naša društva, potem je dolžnost vsaj našega lista, kot glasila Gorenjske, ki meji na naš tužni Korotan, da obudi spomin na obletnico koroškega plebiscitu, da si mi vsi ponovno zestavimo nalogo, da se za-71 imamo in skrbimo za našo kri v tujini. Vsaj v ta namen naj nam služi spomin na obletnico plebiscita.
Slovenci na Koroškem so lani prišli v drugo državo, v veliko Nemčijo. Vodja in drugi pomembni voditelji te države so opetovano izjavili, da na podlagi narodnostnega nučela, katero narodni socializem vedno povdarju, Nemčija noče asimilirati in ponemčiti munjšin, ki bivajo v okviru te države. Tuke in podobne izjave nam dajejo upanje, da se ho naša slovenska Iniarodna, 'manjšina na Koroškem ob izvestnih kulturnih in narodnih pravicah obdržala tudi v bodoče.
Sedanji dogodki v svetu sicer onemogočajo intenzivnejše zveze z brati in sestrami onkraj meje, vendar zato ne sme usahniti naša narodna zavest in briga za koroške Slovence. Ce oni sumi niso malodušni in krepko branijo svojo staro pravdo, tem manj smemo biti zatorej malodušni mi, ki smo v lastni, svobodni državi, ki uživamo vse pravici; svobodnega naroda. Možno je, da se sedanji Ježki časi spremene in izboljšajo, da si bomo zopet krepko podali roke s Slovenci v Korotan u, da jih bomo obiskovali, in bodo tudi oni zopet prihajali k nam.
Naš narodni greh bi bil, pravo narodno izdajstvo ee bi pozabili nanje in jih zatajili. Kakor dobra in ljubeča mati nikdar ne pozabi in ne neha misliti na svoje po svetu raztresene in razkropljene otroke, tako naša skupna domovina Jugoslavija ue sme in ne more izročiti pozabljen ju tiste veje svojega rodu, ki je nu skrajnem severu zapadu stoletju in stoletja kljuboval pritisku politično in gospodarsko močnejšega tujca, priseljenca, čeprav je v tem neenakem boju Zgubljal ped za pedjo svoje zemlje, zgubljal svoje pravice, biti samosvoj narod in govoriti slovenski mater Ili jezik.
Naš slovenski Korotan nam j<' drag i" ljub ne samo zato, ker tam prebivajo ljudje nušo krvi in duhu, istih misli in želja, dragocen nam je še tudi iz drugih vzrokov. Slovenski Korotan je priboril slavo slovenskemu rodu po svoji slavni zgodovini v srednjem veku, ko si je volil in postavljal svoje kneze in vojvode, ki so narodu nu starodavnem vojvodskom piestolu nu Gosposvetskem polju prisegali in potrjevali njegove pravice. V svoji skromnosti le preradi pozabljamo, da je tutli slovenski narod pred stoletji imel neke vrste svojo samostojno državno organizacijo, da se je vladal  in   vodil  ter   upravljal  sam.  Zalo niso
Gradnja poštnega poslopja in še hoj
V najkrajšem času se prične graditi novo poštno poslopje na Maistrovem trgu, ker sta g. minister za zgradbe dr. Miha Krek in g. finančni minister odobrila licitacijo, ki se je vršila 18. septembra na banski upravi v Ljubljani.
S tem je dosežen velik uspeh, ki je največjega pomena za stari trgovski del mesta. Maistrov trg sam bo s tem ogromno pridobil, z njim pa tudi Mestni trg in vsa okolica.
V poštnem poslopju bo nameščena avtomatična telefonska centrlala, ki bo združevala tudi druge telefonske postaje na Gorenjskem.
Pri tej priliki naj navedemo nekaj zanimivih podatkov. Dne 21. oktobra 1937 je sedaliji občinski zastop sklenil darovati približno 700 kv. metrov prostora za starim in novim rotov-zem poštnemu erarju za novo poštno poslopje. Od tlej se je delalo neprestano za uresničenje tega načrta. Napravili so se 3 različni načrti in končno je obveljal oni, ki ima v notranjosti stavbe zelo Iuksurioz.no opremo, ki je vsa v marmorju. Stavba bo visokopritlična, eno-nadstropna. nje fasada bo najmanj toliko visoka, kakor je dvonadstropni stari rotovž ter v isti liniji na Maistrovem trgu, v Bleivveiso-\i ulici pa bo umaknjena za 2 m.
Dne 22. aprila t. 1. so „Službene novine" objavile uredbo ministrskega sveta, s katero se otvarja kredit za poštno poslopje v Kranju, vendar pa je v zadnjem času izgledalo, du vsled splošnih evropskih prilik ne bo mogoče za enkrat misliti na gradnjo samo in na izdatke za njo. Gospodu ministru dr. Mihi Kreku pa je uspelo prepričati vsa kompetentna mesta in izposlovati ta kredit za Slovenijo z ozirom na to, tla duje poštno področje dravske banovine državi velike dohodke.
„Službene novine" so objavile istočasno tudi uredbo, glasom katere naj bi se gradila poštna poslopja še v 14 drugih krujih Savske, Dunavske in Drinske banovine, vendar do danes še v nobenem teh krajev ni prišlo do uresničenja načrtov. Zato smemo biti zadovoljni, da se je moglo izposlovati baš za Kranj v teh nenormalnih časih ta kredit, ki bo velikega pomena ne samo za gradbo pošte same, temveč tudi Za  impulz, ki naj ga da s tem
drŽava drugim podjetnikom in posestnikom, ki naj bi jih ne strašile današnje izredne razmere pred novimi investicijami. Ko bi vsakdo čakal, da se spremene te razmere, potem bi moralo zamreti na enkrat vse delovanje in toliko marljivih rok bi moralo prenehati z delom ter lenariti, kar bi lahko dovedlo do gospodarskih katastrof.
Povdarjamo, da se veseli vse mesto tega uspeha in da je hvaležno vsem faktorjem, ki so se zavzeli za gradnjo poštnega poslopju, osobito pa našemu slovenskemu ministru dr. Kreku, ki je prav razumel vse ponovno mu predložene in pojasnjene prilike in neprilike zadevajoče to gradnjo.
Tako napreduje industrijski Kranj in raste iz malega provincialnega mesta v velik moderno urejen emporij trgovine in industrije In to vsled previdnega in smotrnega dela sedanje občinske uprave, ki se je sestala z kompromisom ob priliki zadnjih volitev. Čeprav s tem, vsem ni moglo biti ustreženo, vendar se je izkazalo prizadevanje v tem pravcu kot edino pravilno. Ce bo imel Kranj tudi v bodoče trezne in uvidevne ljudi, ki na občini ne bodo hoteli reševati strankarskih razprtij, potem mu je zagotovljen tudi še naprej čimda-lje večji prospeh. Edino v složnem in skupnem delu brez medsebojnega nagajanja in diakocepstva je mogoče trezno misliti.
Cim bo zgrajena pošta in položeni kablji po mestu ter odstranjeni telefonski drogovi, je neobhodno potrebno asfaltiranje celega mesta od „Stare pošte"do Roženvenskega klanca. Ko bode pa dograjena mlekarska šola z vsemi svojimi mnogimi in velikimi objekti, bo otvor-jen s tem nov del mesta, ki bo imel že lepo zvezo z starim delom preko mostu čez Kokro.
Velik del teh investicij je finansirala Mestna hranilnica, ki je po vlogah tretja največja v Dravski banovini, ki pa poleg domačih potreb duje posojila za ogromne elektrifikacijske načrte, ki jih' izvaja banovina. Kljub vsem tem velikim angažmujem pa je njena likvidnost prvovrstna, tako da je mogla v zadnjih časih, ko so se ponovno oglašali runi na denarne zavod«- vsled vladajočih razmer zadostili vsem  željam svojih  vlagateljev. Zaupanje
resnične trditve tujih, nam nasprotnih zgodovinarjev, ki bi rudi dokuzuli, da Slovenci ni-majo zgodovine, da so vedno bili le podložni-ki in sužnji. Slovenci res nismo zavojevali drugih narodov, nismo vladali drugim ljudstvom, zato pa imamo svojo kulturno zgodovino, katere se nam ni treba sramovati pred nobenim narodom.
Slovenska Koroška pa je bila ravno v kulturnem oziru zibelka Slovenstva tedaj, ko pravzaprav Ljubljana več ali manj še ni rea-girula na prizadevanja posameznih zavednih in za narodovo kulturo ter napredkom stremečih Slovencev, ki so napovedovali vstajenje tlačenega narodu in se borili za pravice svojega zasužnjenega ljudstva s takim elanom in požrtvovalnostjo ter ljubeznijo in iskrenostjo, kot je tegu najbrže danes zmožen le malokdo izmed nas.
Slovenska Koroška nam je tedaj, to je v drugi polovici 19. stoletja dala celo vrsto duhovnikov in laikov izobražencev, ki so tako pogumno in idealno skrbeli za vzgojo in izobrazi«) zaupanega jim ljudstva, da ga potom izobrazbe in Sol povede j O v borbo za politi«"-' ne in kulturne pravice. To je bila tako lepa in tako herojska doba našega naroda, da si j«- Redanje generacije ne morejo več predstavljati. Prvič je življenje v svobodi mnogo lažje, kei ni borbe in pritiska, drugič pu je dunašnju dobu preveč zmutenulizirano, da bi zamogla razumeti in doumeti vsje tisto požrtvovalno delo, ki edino nudi in prinaša seboj resnično iu pravo veselje in zadovoljstvo.
Celovec je bil v tistih časih najbolj slovensko mesto, središče slovenske knjige, slovenskega duha in prizadevanja. V Celovcu j«- bil sedež Mohorjeve kijige, ki je tam do-
živelu višek svojega razvoja. V Celovcu se je zbiral tedaj cvet slovenske inteligence, ki se je vzgajala in izobraževala v celovški gimnaziji in celovškem semenišču, odkoder se je potem razšla po vsej koroški med svoje dobro ljudstvo, ga bodrila, učila in dvigalu v veri, da gredo slovenskemu narodu prav iste pravice, kot jih uživa vladajoči narod.
To delo, skrb in ljubezen do naroda je v slovenski Koroški prevzela po vojni in po plebiscitu, ki je koroškim Slovencem prinesel usodo pripadnosti k drugi državi, sedanja generacija, ki je ohranila svoja prosvetna in kulturna žarišča po deželi, ki nadaljuje, čeprav pod drugimi okoliščinami, delo svojih prednikov — narodnih buditeljev, da narod še vedno goji slovensko govorico, slovenske šege in običuje, da je zvest svoji slavni pretekli zgodovini, izročilu svojih dedov in pra-detlov, da se shaja v svojih prosvetnih in pevskih društvih, da doma, v cerkvi in v javnosti govori slovensko, da čuva svojo slovensko zemljo in posest, da se končno priznava še vedno v narodnem oziru k tisti slovenski narodni skupnosti, ki veže nas s Slovenci onkraj Karavank. Tudi narodnostno delo sedanje generacije je plemenito, idealno, vzvišeno in požrtvovalno, zraven tega pa težko in zasluži vse naše priznanje in podporo.
Ko se spominjamo te dr.i oble,niče koroškega plebiscita in nesrečne usode koroških Slovencev, ki ne morejo biti združeni z nami, ne gojimo nobenih teritorialnih zahtev, ne gojimo sovraštva do države, v kat«'rh prebivajo, dovoljeno pa nam j«', du se jih spominjamo, da jih bodrimo v njihovem delu in prizadevanju, da ostanejo zvesti svojemu narodu, svojemu jeziku, svoji veri in slovenskemu imenu.
Ob petletnici
Živo nam je še v spominu turobni 9. oktober leta 1934, mračen jesenski dan, ko nam j* srce onemelo in zastal dih ob grozotni nenadni novici, da je naš veliki in ljubljeni vladar in kralj Aleksander I. mrtev. Vsa Jugoslavija je tedaj otrpnila v grozni boli in žalosti, ob tem hudem udarcu usode, ki je zopet kot težka preizkušnja udarila narode Jugoslavije. Zdeli smo se podobni družini, ki je izgubila dobrega in skrbnega očeta - vodnika, in ki sedaj v strahu zre, negotovi bodočnosti v obraz.
2ivo se še spominjamo vseh onih dni, ki so sledili 9. oktobru, spominskih svečanosti po vsej državi, zlasti pa ob poti, po kateri je potoval in se vračal v naročje domovine mrtvi Viteški kralj, ter svečanega pogreba, pri katerem so se zbrali poleg neštevilnih množic ljudstva zastopniki in poglavarji skoro vseh evropskih držav.
Pet let je poteklo v večnost, odkar je Vi-, teški kralj Aleksander L, vojak, drže n. k in tvorec ter viadar velike jugoslovanske države, ki je delo njegovega uma, njegovega truda in njegovih rok - mrtev in od nas ločen. Iz njegovega groba na Oplencu pa nam sije njegova sveta oporoka, njegov zadnji zdihljaj in beseda: „Čuvajte Jugoslavijo!*' Naš Viteški kralj spi in počiva v grobnici poleg svojega očeta, deda in pradeda, njegova mlada, junaška država pa krepke stopa po poti, ki jo je začrtal še on, dalekovidna in mirotvorna državna politika, katero je on nakazal, pa je ravno v teh težkih dneh preizkušnje doživela polno priznanje in vrednost, in je bila država obvarovana vseh viharjev in pretresov, ki hrumijo po nemirni Evropi. Slava spominu Viteškega kralja Aleksandra L!
do kranjske Mestne hranilnice je tolikšno, da
ga ne more omajati noben vihar, kar najbolje izpričujejo vloge, ki rastejo leto za letom in nje čisto premoženje.
Ni izključeno, da bomo prihodnje leto stali ponovno pred razpotjem, ali naj v tem lepo napredujočem melstu merimo svoje politične sile z volilnimi strastmi ali pa s pametnim dogovorom in z uma svetlim mečem. Kdorkoli motri kranjske razmere brez gneva v srcu in z dobni namero koristiti svojemu rodnemu mestu, se bo odločil za drugo in prepričani smo, da je v Kranju l>aš radi uspehov zadnjih let mnogo več pripadnikov te ideje, kakor jih j« bilo leta 1937, ko se je prvič pokrenila. Sle-\hernš je poklican, da doprinese k temu svoj del, ki mu bo plačan z notranjim zadoščenjem, da je konstruktivno pripomogel do dobrega gospodarstva v mestu, ki mu omogoča eksistenco. F,
STRAN 2
Im naših krajev
Kako je s nočno razsvetljavo v Škof ji Loki
Nujno Je potrebno razsvetliti no cesto od mesta do kolodvora
Škofja Loka, dne 12. oktobru 2e pred dobrim, letom smo poudarili v „Co-ifcnjcu" veliko potrebo ruzsvetlitve Kolodvorske ceste ter smo to nujno potrebo tudi u-temeljili. Koliki ■' nam je znano, so se že preje, preden smo mi stavili to zahtevo in Se kasneje vodili pregovori med odločujočimi činitelji, ki so prišli v poštev, tuko med obči-11 >,init šknl'ju Loku in Stara Loka itd., da bi se s skupnimi prispevki napravila razsvetljava po vsej cesti od mesta do kolodvora. Vse pn kaže, da do sporazumu ni prišlo, ker kakor izgleda je edino občiuu Škofja Loka spoznala res nujnost razsvetljave na tej cesti in jo iaz-svetlila z močnimi petimi obločnicami, tako du je cesta od mesta, to je od kapucinske cerkve, pa do Plevne prav dobro razsvetljena z novimi in prejšnjimi obločnicami, ki imajo dovolj svetlobne moči, da se v tem delu promet tudi ponoči lahko brez skrbi razvija.
Ta del ceste, ki teče po ozemlju občine Škofje Loke pa je dolg le kakih 800 m in v glavnem ni bil tako nujno potreben za povečanje razsvetljave, ker je bil že delno razsvetljen, kakor pa oni del ceste od Plevne do Kolodvora, ki je dolg okoli 2 km in ki poteka po ozemlju občine Staru Loku. Na vsej črti 2 km ni niti ene luči. Cestu pa potek« nretej po samoti in je veliko bolj blatna, oziroma prašna, kot prvi del. 2e velikokrat so se pritoževali tujci, izletniki tudi po časopisih, nad stanjem te ceste. Zamislite si satno položaj tujca, ki pride zvečer v temi z vlakom na naš kolodvor, sedaj pa v temi, po blatu, prahu ali sneženi brozgi še tri kilometre da' -č v mesto, ne da bi se mogel radi teme količkaj ogniti neprilikam ceste. Mislimo,, da se bo drugič v velikem krogu vsak tak izletnik
ignil našega mesta in bo rajši odšel kuni drugam, kjer imajo še kaj več smisla za take reči. Občinu Staru Loku puč ne more zanikati 'elikih koristi, ki jih ima od tujskega prometa baš njeno prebivalstvo, ker vsak tujec nujrajši išče sobo na periferiji mesta torej na njenem teritoriju. Ce pa ima prebivalstvu koristi, naj bi se meroilujni krogi tega tudi zavedali in bih voljni nositi vsaj malo /rti • Seveda pu morumo poudariti, velike koristi, ki bi jih imeli od razsvetljene ceste tudi domačini — naj omenimo samo delavce, ki morajo vsak večer in vsako jutro v temi iz kolodvora in zopet na kolodvor — nu delo v tovarno, tako v Kranj, Ljubljano in domačo predilnico na kolodvor, da ne upoštevamo vseli drugih. Du delavci in tudi veliko drugih ljudi ni tuku dobro situiranih, du bi se luhko posluževali avtobusa, je menda vsakomur jasno. Zato je nujno potrebno, da se napravijo obločnice, take kot sedaj že gore na škofjeloškem delu ceste, pred gostilno „Lovrenc" na obeh Cifra-neh mostu, posebno močna pa bi bila potrebna na križišču cest, kjer imenovano cesto kri/a cesta Kranj — Ljubljana, kjer vlada sedaj ogromen avtomobilski promet, nato pri hišali v Starem Dvoru, nakar bi morale do kolodvora slediti še tri ali štiri obločnice, ker je ta del precej samoten in so se že večkrat primerili razni slučaji moške pohotnosti napram potnicam. Mislimo, da smo sedaj vsaj delno utemeljili nujnost ruzsvetljave. Lahko pa l'i navedli še marsikatero dejstvo, ki hi govorilo zanjo. Ce to ne bo zadostovalo, bomo pa še kaj zapisali. Povdarjamo pu že danes, da ne bomo mirovali preje, du se bodo merodujni krogi zganili in sledili zgledu občine Škofje Loke.
Dva požara v okolici Kranja
Okolica severno od Krunju je tu teden bila pozorišče dveh zuporedno si sledečih požarov, od katerih je bil zlasti drugi na Colniku zelo velik in nevaren za ostalo vas. Izgleda, da so bile v obeh slučajih na delu zločinske roke, ki uničujejo tuje imetje.
Požar na Sp. Beli.
Vaščane Sp. Bele je v torek zvečer razburila vest o požaru, ki pa se k sreči ni lotil hiše, ali gospodarskega poslopja, marveč kozolca, ki je last posestnika Lombarja Jožefa iz Sp. Bele št. 10. Kozolec je bil poln krme in znašu skupila škoda po požaru din 3,000.—.
Požara sta bila osumljena dva nepridiprava iz bližnje okolice in sta bila že oba aretirana.
Na Golniku je pogorelo gospodarsko poslopje.
Mnogo večji in nevarnejši pa je bil požar, ki je nastul v sredo med poli lt in 11 uro Ha Golniku, Tum imu nad zdraviliščem svojo do-mučijo posestnik Kalan Franc, vulgo Buknv-nik. Gospodarsko poslopje se je držalo hiše vse pod eno streho in je bil vmes le požarni zid. Gospodarsko poslopje je obstojalo iz hleva, svinjaka, šupe in skednja ter drvarnici' in sicer se je skedenj nahajul nad hlevom. Poslopje je bilo zidano in z opeko krito. Ogenj
je nastul nekje v gospodurskem poslopju in ni bilo preveč težko zažgati, ker je sempatja slama gledala iz skednju. Skoro je za zane-tenje ognja    zadostoval ogorek cigarete.
Požar je uničil do tal vse gospodarsko poslopje, zgorejo je vse poljsko in drugo orodje, stroji, slamoreznica, vsa slama, seno in krmu za živino, rešili so le živino, dočim je perutnina tudi zgorela. Da ni začela goreti tudi hiša, je pripisati dejstvu, da se je med hišo in gospodarskim poslopjem nahajal požarni zid, ki je branil razširjenju požare. Pa tudi zelo mirno vreme je bilo in brez vetra. Zato se ni vžgala poleg hiše se nahajajoča kajža in 6 m oddaljena lopa, niti ni obstojala nevarnost za sosednje hiše v vasi. Kljub temu je bil požar zelo velik in daleč viden.
Ogenj je seveda razburil vso vas in ljudi, ki so se že podali sput. Vaščani so prihiteli
»GORENJEC*
gusit in je zelo primanjkovalo vode. Nosili so jo kar s škafi na streho, kot v prejšnj'h časih, ko še niso poznali gašenja z brizgalnami. Prvi so k požaru prihiteli vrli gasilci iz Nukla, za njimi iz Križev, nato s Trstenika in končno še iz Kranja in Kokrice. Navzočnost vseh teh gasilskih čet pa ni mnogo pomagala, ksr je manjkalo vode, saj ni v bližini nobenega večjega potoka. Ker ni bilo telefonske zveze, so j. avtomobilom iz zdravilišča obvestili gasilce v Križali in Tržiču, dt: na Golniku gori. Kraj je namreč skrit za hribom in se požar v Križe ni videl. Vsi znaki kažejo na to, da je bil ogenj podtaknjen in leti sum na nekega bivšega Bukovnikovega uslužbenca. Ali je to resnica, bo seveda pokazala preiskava. Bu-kovnik trpi škode vsled požaru 100 do 120.000 din, zavarovan je bil le za malenkost, pa še to zavarovalnino je nedavno znižal.
Uspešno delo Zveze društev rejcev malih živali
2e od nekdaj sb se naši ljudje pečan z rejo malih živali. Predvsem s pertitninurstvom in kuncerejo. To zunimanje je pa v sedanjih desetletjih precej naraslo, odkar smo tudi pri nas začeli ustanavljati društva za pospeševanje reje malih živali. Prvo tako društvo je bilo ustanovljeno leta 1906 v Tržiču, kjer je navduševal delavce in male kmete za gojenje malih živali idealist Lehrmun Anton. Njegovo prizadevanje ni biio zaman. V letu 1913 je zrastlo novo |>odobno društvo v Ptuju, pozneje I. 1916 pa enako društvo v Mariboru.
Šele z letom 1928 se pričenja zopet nova pobuda za smotrno širjenje umne reje malih živali, kar je povzročil znani rojak organizator Inkret Alfonz s Senkovega turna pri Ljubljani, V tem letu sta bila ustanovljena pri Kmetijski družbi v Ljubljani kuncerejski in perutninurski odsek, ki sta živahno pričela Z delom. Posledica tegu je bila v letu 1932 ustanovitev novega društva 2ivalice, ki je prihodnje leto   začelo že izdujati svoj list „2ivalca".
Leto 1934 je prineslo ustanovitev novega listu: ..Rejec malih živali", ki je skrbel za ustanavljanje samostojnih rejskib društev. Taka društva so bila ustanovljena v letu 1935 v Mengšu, na Jezerskem, v Kočevju, v Kranju, v Trbovljah, v Grobljah, v G listanj u in Tacnu. Še istega leta v jeseni so ustanovila ta društva svojo Zvezo društev rejcev malih živali z delokrogom za vso dravsko banovinu. V letu 1936 so bila nadalje ustanovljena društva v Mariboru, v Kočevju 11, v Laškem, na Polzeli, v Ljubljani II., Velike Lašče, Tržiču, Grahovem pri Rakeku in Šoštanju. V letu 1937 so bila ustanovljena društva Prevalje, Vrhnika, Fala, lg pri Ljubljani, Nazarje, Litiju, Moravče, Vuhred, Ptuj II., Celje, Konjice in Vodice. V letu 1938 so bila ustanovljena rej-ska društva v Ribnici, Mengšu, Črnomlju in Šmarju pri Jelšah. V letu 1939 so bila usta-
j novljena do sedaj društva v Medvodah, Bre-I žicah, Gružah in Crni. V pripravi je ustanovi-j tev 14 novih društev, tuko da bo z novim letom 1940 že nad 50 včlanjenih rejskih organizacij,
Zveza in včlanjena društva io priredila veliko število razstav, predavanj, tečajev, ružnih prireditev, dalje so razdelila veliko število brezplačnih živali med svoje člane ter tuko uspešno propagirala rejo malih živali med najširšimi plastmi nuroda. Vse delo je bilo izvršeno iz zasebne pobude požrtvovalnih delavcev na polju rejskega pokreta. V zadnjem času je dosegla organizacija rejcev najlepši uspeh, da so sc združili vsi slovenski rejci pod svojo Zvezo, ki vodi smotrno delo rejskega pokreta po vsej Sloveuiji.
Razstava kunčje kožuhovine, usnja in volne bo otvorjena v soboto, dne 14. oktobra od 8. ure zjutraj naprej v dvorani restavracije ..Pri šestici" v Ljubljani, nasproti nebotičnika. Prireja jo agilna Zveza društev rejcev-nialih živali z željo, da zainteresira obiskovalce zu nakup lepe, toda cenene kožuhovine, usnja in volne, ki prednjači v kakovosti in lepoti uvoženi kožuhovini, ki se pri nas prodaja pod raznimi visoko-zvenečimi imeni. Navadno je ta kožuhovina istega izvora kot naša domača, ki jo razstavlja na ogled naša Zveza društev rejcev malih živali, ki lahko prav vsakomur dokaže, da je lepo in pravilno obdelana kožuhovina domačih kuncev enako cenjena in upoštevana, kot ostale dragocene imitacije. Razstava bo odprta samo tri dni.
Veliko manifestacijsko zborovanje prirede združeni slovenski rejci malih živali v Ljubljani dne 15. oktobra 1939 ob 9. uri dopoldne v dvorani restavracije „Pri šestici" nasproti nebotičnika. Na zborovanju se bo obravnavala zgodovina rejskega pokreta pri nas ter organizacijsko delo in smernice za  bodoče delovanje.
Jožu llerfort:
(Nadaljevanje.)
Mimogrede sem pogledal v .sosednje čeri —- kozlić me je radovedno opazoval. Nekje za robom se je oglasila puška in splašila ves trop. Sama mladina! Pa so spet odšli brez škode skozi veliko nevarnost, skozi ognjeno črio. Par hipov mirti, apel strel za strelom, irkljanja grušča, urni skoki — štirileten kozel mi je pokazal vso svojo širino — brez življenjske nevarnosti in pogona je bilo konec. Konec in večer in spet sta žarela Grinto-vee in Kočna, bil je lep večer, poln miru in pokoja, tam v Komalevri pa je bil trop gamsov ono noč: nemiren in krepkega kozlu je tovariš v sv, Hubertu poslal na pašo v večna lovišča, kjer ni gonjačev in kjer ni cevi, ki bruhajo ogenj in smrt.
—No, kje imaš gamsa?
„Pri meni je bilo vse tiho. nič nisem ne slišal, ne videl. Čujte, tovariš je govoril resnico, n.i stojišču ga je premagalo sonce in sladko je za-dremal...
— Ste vi kaj ustrelili?" sem pobaral drugega. Streljul sem, pu je pretimo šlo in nisem zadel." Čujte, čujte, tudi ta je govoril resnico. Tretji pa se je na tnali kar sam oglasil
„Vete prokleto, predaleč je bilo. pa sem vseeno strelja!, jej, jej, vete. nisem prav storil." Pogledal me je postrani, povesil mogočne brke in me pobaral, kje so moji gamsi. češ. pokalo je tam okoli vas. ko( na fronti! Čujte, čujte, luni
jaz sem opravičil kopo svojih zgrešenih strelov tako, da so mi vsaj navidezno verjeli.
Pa še govorite in pravite, da lovci ne govorimo resnice! Za dokaz vam lepo služi tale in-termezzo!
III.
Zunaj je lilo. lilo neusmiljeno. Tovariš je smrčal, smrčal neusmiljeno. Zjutruj so bile planine čiste, kol sam gorski kristal, deviške so bile v prvi snežni tenčici. Nižje je bila padla sluna in jereb je pel ljubko jutranjico. Redke megle so se odvlekle čez Kokrško sedlo in nebo je bilo čisto, res čisto kot ribje oko. Tiho smo odšli proti laški- trdno uverjeni, da bo to jutro vsa divjad na nogah. Tovariš me je tiho povlekel za rokav — na poseki se je pasel srnjak, nižje pod njim srna s srnjačkoni — srečna družinica! Strmo pod laško so nam prečkale pot spel tri srne. komaj pa smo zavili v breg smo obstali. Pod Dovčem se je paslo pet gamsov. Pod Dovško škrbino na mc-liščili drug trop. v Dovču tretji in četrti trop... S tovarišem sva se ločila. S spremljevalcem sva zavila v laško. Vrh dolgih stopnjic naju je nu sosednjem pobočju opazilu srna, pa urno poiskala kritja. Tiho oprezujoč sva šla skozi gosto Gretje (rušje) do razvalin 1'rišaufove koče pod Cirin-tovcem, tipala z daljnogledi melišča in zelenice od Cojzove koče do Špreine, pa vse zaman. Odločila sva se za Dovec. Strmo navzgor, mimo starega rastišča snežnih vitezev — reševcev, mimo starih prostorov, kjer je srnjak s srno plesal ljubavno kolo. do strmih sten pod Hudim grabnom. Tipala sva z daljnogledi melišča in grušče. Kar sva opazila dva močna gamsa. Mirno sta se pasla, niti slutila nista najine nevarne bližine.
„Če hi onadva sedaj le streljala, pa bi nama spodila ta dva prav pred nos!" se je oglasil tovariš. Komaj je to dobro izustil, ko je v Kočni počilo, najina gamsa pa sta se komj toliko zganila, da sta se umaknila v goščo rušja in macesov-ja. Onkraj v Kočni je pa tedaj z zamolklim padcem zgrmel gams raz steno.
Prav do I ludega grabna svaprilezla.se ugno/-dila na rob strme in previsne sknle in čakala. Kmalu je prišel gams nu rob. pa prej ko sem ga našel v daljnogledu, izginil v rušje. Drugega, v ruš j ti ležečega sem zagledal, ko je opazoval rob od naju najbolj oddaljen. Obstal mi je v križu daljnogledu in ukrivil sem kazalce. Bolesten, ta-
vajoč odmev iz Kočne. ves silen pok — vse to ni gamsa niti dvignilo, krogla je padla podenj, druga je sledila prvi. Tedaj sta se dvignila oba in v divjem begu pred odmevom iz Kočne tekla naravnost — v me. Globoko pod steno na zelenici sta obstala. Spet je jeknil strel in gams je na mestu obstal. Obstal, ne padel! Drugi je zginil ze robom.
Odložil sem puško in vzel v roke daljnogled. Močan gams je bil. Razkoračeno je stal in poki-maval. Smrtno zadet! Čakala sva s tovarišem, da hi padel, da se ne bi kam zavlekel ali padel čez čeri. Zaman! Morala sva k njemu. Globoko nizdol po suhi, spolzki in drsni planinski travi, mimo poslednjih planik do tja, kjer je stal moj gams. Sedaj je ležal. Pripravil sem puško, tovariš pa je šel proti smrtno ranjeni živali. Še je vstal, napravil par skokov, pa padel od rešilne krogle.
Ob mrtvem gamsu sva s tovarišem počivala. Okoli naju so krožile planinske kavke, daleč nekje se je oglasil planinski orel — klicali so se in pripravljali na mrtvaško pojedino...
Sonce se je nižalo Storžiču, sence 80 se daljšale. Populila sva gamsu dlako, ono za gamsov šop, za ponos, vzela sva močne roglje in pustila ostalega gamsa, da ga odnese logar v dolino.
Vse navdušenje in vse veselje me je minilo. Saj sem uničil zgolj i/. neke naslade, iz divje sle tako lepo, tako veličastno živalico, ki se je veselila sonca in lepe gorske prirode. Iz dna srca, za naruvo gorečega, mi je vzniknilo vprašanje — čemu?
Za spomin na lep dan, na lepo doživetje, žalosten spomin, ki se ga kri drži —. O. prijatelj, saj ni to golo uničevanje, hlepenje po krvi. saj to je le zakon narave in narava človekova. Če to pomislim, mi ni žal in večerna zarja vsa lepa. čista in mirna me ne spominja več krvi.
Močni roglji, par planik in zelena s krvjo mojega gamsa orošena vejica leže pred menoj na mizi. Zdi se mi, kot če pogledam ljubo pismo, polno ognja, ki je izžareval, ki je zumrl. Vse mine, vse premine, ostane le spomin. Spomin pa je trpek ali grenak včasih pu sladek. Ponavadi pa je tako, da je spomin pomešan z vsem: s sladkostjo, trpkostjo in grenkostjo. In prav taki spomini so lovčeve trofeje.
»GOHBNJEC«
STRAN 3
TEDENSKE NOVICE
IZ UREDNIŠTVA. Tekstilna tovarna Tholler in Brumen iz Škofje Loke uaia je poslala dvoje popravkov, katerih nismo dolžni priobčiti, ker ne odgovarjata zakonitim pogojem. Nočemo pa delati krivice nikomur ter lojalno izjavljamo, da so bile njaše informacije deloma nepopolne in so naše notice imele le namen zaščititi delavstvo ter opozoriti delodajalce, da tudi v težkih časih vpoštevajo pravice delavstva. To je naša socialna, narodna in državljanska dolžnost. Nismo pa imeli namena tvrdki na ugledu kakorkoli škodovati. Veseli nas, ako tvrd-ka upošteva in bo tudi v bodoče upoštevala delavsko zaščitno zakonodajo.
Finančna kontrola — Osebne izpremembe v v okolišu glavnega oddelka Kranj.
Ministrstvo financ je premestilo 14 uradui-kov in 1116 poduradnikov. Okoli 200 Hrvatov, ki so služili v južni Srbiji in Vojvodini, se vrača na Hrvatsko. Iz Slovenije se vrača vseh 5 na Hrvatsko. V Slovenijo se vrača 73 Slovencev.
Tako je premeščen podpoverjenik Bonajo Alojzij iz Djakova v Tržič za starešino oddelka. Preglednik Oežman Franc iz Hotederšice za starešino oddelka v Skofji Loki, Vogrin Frane iz Škofje Loke v Ljubljano, Cankar Pavel iz Karlobaga v škof jo Loko. Nadalje so premeščeni podpregledniki Dvorščak Valentin iz Koprivnice in Lukanič Franc iz Sušaka, oba v Kranj ter Lipicer Teodor iz Kale v Sovodenj, Zurbi Franc od Sv. Ane nad Trži-čem na Rakek, Pasteiner Oton pa iz Sovo-dnja v Hotedršico.
Sol se je pocenila.
V prvih dneh oktobra 1939 so finančni organi popisali jedilno morsko mjeto sol, ker se je pocenila. Kilogram take soli stane odslej samo 1.50 din Kilogram živinske soli stane odslej samo 50 para. Kilogram industrijske soli iz Sušaka stane 60 iz Kreke pa 75 parai Oni, ki bi uporabljali živinsko sol v industrijske ali katerikoli druge svrhe razen za krmljenje živine, zapadejo kazenskim določbam po zakonu o državnih monopolih. Torej tudi pločnikov ne kaže več posipati z živinsko soljo, kar je vsekakor vredno zapomniti, ker se to zlasti v mestih ob času zinr-zline rado dogaja.
Rejec malih živali, oktoberska številku ter glasilo Zveze društev rejcev malih živali V Ljubljani je pravkar izšla s sledečo vsebino: Vabilo na zborovanje dne 10. oktobra — Kunčje bolezni — L ban. razstava malih živali — Misli ob I. ban. razstavi malih živali — O ta banovinska razstava — VVeja dobrih nesnic — Uspešna reja domače koKoši — O zaklop-nih gnezdih — Mihec in Jakec modrujeta 0 svojih kuncih — Oskrbovanje koz — Ilirski ovčar — Petelinji boji — Naše gospodinje — Društvene vesti — Drobiž — Po tujem svetu — Posvetovalnica — Književnost — Dopisi — Rejski striček — Tržne cene — Za smeh in kratek čas — Mali in veliki oglasi. List, katerega prejemajo vsi združeni slovenski rejci malih živali stane samo 30.— din letno in se naroča v Ljubljani, Karunova 10.
Velik uspeh Marjana Rusa na Dunaju. V eni
izmed prejšnjih številk je naš list posvetil nekaj vrstic našemu rojaku, domačemu pevcu Marjanu Ru3U, ko je odhajal na Dunaj ter 0 njegovi umetniški poti. V dotičnem članku smo podrobneje seznanili naše čitatelje z u-metniškim delom našega rojaka, vse od početka njegove pevske kariere. Posebej smo podali izvleček iz kritike zagrebškega lista „Morgenblatt", v kateri je glasbeni poročevalec izrazil obžalovanje zagrebške operne publike ob odhodu Marjana Rusa na Dunaj. Me sec dni poteka, odkar je Rus odšel na dunajsko državno opero in že prihujajo zelo ugodna poročila o njegovem nastopu v tujini. Neki gospod iz Kranja, ki se je sam mudil te dni na Dunaju in poslušal Rusa v operi, nam je izročil številko časopisa: „Neues Wiener Tag-blatt" z dne 1. oktobra, ki prinaša poročilo svojega strokovnega glatbeuega kritiku o operi ..Seviljski brivec". V tem poročilu v prav senzacionalni obliki piše o izrednih uspehih slovenskih umetnikov v dunajski operi. Kritiku se začenja z besedami: ..To je bil večer iznenađenju, senzacionalni večer." Ta nadvse laskava superlativna ocena s>' nanaša na nastope "uših umetnikov v ...Seviljskem brivcu". Poleg Rusa sta namreč v isti operi še pela Dermotu Anton iM Hrvat Stanoje Jankovi*'. Donu Basilia je pol prvič na Dunaju Marjan Rus. O njem pile kritik H«ns Rutze kot pevcu izrednih kvalitet, hvali njegov odlično kultiviran glas, njegovo prvorazredno interpretacijo in pravi, da je Marjan Rus za dunajsko opero srečno odkritje. Tudi «, obeh ostalih dveh naših pevcih se kritik Izraza kar najpovoljneje. Vašemu pevcu Rusu k izrednemu uspehu tudi mi iskreno čestitamo.
KRANJ
Fantovski odsek Kranj bo imel svoj redni občni zbor v četrtek, dne 19. oktobru v knjižnici Ljudskega doma. Udeležba zu vse člune strogo obvezna. Vubimo pu tudi druge prijatelje našega gibanja. Odbor.
Dekliški krožek vabi vse članice na sestun-ke, ki se bodo vršili vsako sred,j ol» 8. uri zvečer v knjižnici Ljudskega doma. Na programu so zanimiva predavanja. Vse članice vljudno vabljene k sestankom iii zimskemu delu v krožku.
Angleško društvo v Ljubljani bo imelo v Kranju začetne in nadaljevalne tečaje angleščine. Vpisovanje je od 16. do 21. t m. dnevno od 7 — 8 ure zvečer v klubski sobi hotela „Evrope".
Znamenje pri roženvenski cerkvi popravljeno. Ob roženvenski cerkvi vrhu klanca se nahaja znamenje „Glejte človek", ki je bilo že zelo potrebno popravila. Letos poleti so znamenje na novo ometali, napravili podzidek iz kamna, streho pokrili z novo pločevino in vse znamenje prebelili. Tudi električna napeljava je nova.
Mesto venca na grob pokojni gdč. Katiuki Jugovič. ki je umrla prejšnji teden, je daroval odbor Francoskega krožka v Kranju 150 din za gimnazijsko Dijaško kuhinjo. Umrla si je tekom dolgega življenja stekla izrednih zaslug z delom za francoski jezik in kulturo. Krožek je to pjeno prizadevanje znal vedno ceniti. Leta 1931. jo je izvolil za častno društveno pokroviteljico. Se bolj pa je to upoštevala francoska vlada, ki jo je spomladi 1933. visoko odlikovala z insignijumi Častne legije.
Francoski tečaji so se že začeli. Kdor želi še priti, naj se oglasi pri gimn. slugi g- Semenu. — Odbor.
Osebna vest lz Kranja v Dugo Selo pri Zagrebu, je prestavljen šef terenske sekcije, ki gradi modernizirano državno cesto Ljubljana — Podkoren, višji gradbeni svetnik g. »ng. Miklavc Pavel. Na njegovo mesto v Kranj pride šef tamkajšnje sekcije.
Nesreča. Kot so že časopisi poročali, se je prejšnji teden na cesti Škofja Loku — Zabui-ca težko ponesrečil nastavnik na tukajšnji meščanski šoli g. prof. Potočnik. Pri srečevanju z avtobusom je vojaški avto odbil prof. Potočnika in njegovega tovariša, du sta oba C »-bila nevarne poškodbe. Obema ponesrečencema želimo čimprejšnje okrevanje.
Potrjena licitacija. Najnovejše vesti iz Beograda poročajo, da sta gradbeni in finančni minister potrdila nedavno licitacijo z,a gradnjo poštnega poslopju v Kranju ter je na tu način upati, da se bo z delom takoj pričelo.
Nemškutarjenje. Nekateri nameščenci tovarne .Semperit", §eprdv so Slovenci, alj vsaj Jugoslovani, ne morejo spoznati enostavnega dejstva, da se nahajajo na slovenskih tleh, med slovenskim ljudstvom, kjer je vse občevanje in razgovarjanje slovensko, temveč jo krepko sekajo v blagodoneči nemški govorici. Nemško govore, lahko jih namreč slišiš v lokalih ali na ulici, celo taki, ki niti nemško ne znajo dobro. Najbrže mislijo, ker je tovarna nemška, da morajo tudi oni žlobudrati po nemško. Prihodnjič bomo pa Tadovedni javnosti postregli z imeni. Pa tudi med meščanstvom je še par izjem, par ljudi, ki si v razgovoru pomagajo z raznimi nemškimi stavki in izreki. Sramota za ene, kot za druge.
ŠKOFJA LOKA
Himen. Oni teden se je poročil predsednik ZZD g. Jožef Guzelj z gdč. Lenčko Duga i in. Mladimu odličnima katoliškima delavcema želi „Gorenjec" veliko božjega blagoslova V srečnem zukonu. Omenimo naj zlusti agilno delo ženina med delavstvom za ZZD in katoliško stvar.
Občni zbor Prosvetnega društva je bil pred kratkim.  Za predsednika  je  bil izvoljen g. Ogrin Anton, blagajnik pa je g. Šega Franc. Povečini tvorijo odlior mlajše moči. ..Škofjeloška predilnica" dela normalno.
Kakor smo že v predzudnji številki poročali, je ..škofjeloška" predilnica javilu delavstvu, da se bo začelo deluti le po 4 dni tedensko, če ne bo tovarna mogla dobiti surovin. Vendar pu se je seduj izpolnila želja tovarne in delavstvu, da je zaenkrat še osiola možnost  normalnega dela.
NAKLO
Predavanje. To nedeljo 15. oktobru bo imel pop. ob 3 uri v „Stari šoli"' ravnatelj „Pro-svetne zveze" g. Vinko Zor predavanje /. naslovom: „Narodno blago v besedi, sliki in pesmi". 2e nuslov predavanja oznunja. du bo vsebina mikuvna in poučna za vsakogar in to tembolj, ker spremlja predavanje mnogo lepih skioptičuih slik in živahna pesem navzočih pevcev. Zuto pu lepo vabljeni vsi: mladi in stari, kmečki in tovarniški. Vstopnimi je zli otroke 1.— din, za odrasle 2.— din in Za one nu odru 3.— din.
Pretekli torek zvečer nam je g. dr. Anton Megušnr v zanimivem več kot dveurnem predavanju   pojasnil   točusni  svetovni  in domači
politični položaj, mladi g. Murnik pa navduševal navzoče fante za mladinsko JRZ. Skoda, da je bilo predavanje slabo razglašeno in udeležba ne preveč velika, vsi ki so bili navzoči pa so obema gospodoma hvaležni za stvarna pojasnila, kar so pokazali z navdušenim pritrjevanjem.
TR2IC
Drugi redni letni občni zbor ..Fantovskega odseka v Tržiču bo v ponedeljek 16. oktobra ob poli osmi uri zvečer v „Našem domu*'. Za vse redne člane je udeležba obvezna. Vabimo tudi vse podporne člane, da se občnega zbora zanesljivo udeleže in tudi vse prijatelje naše organizacije, ki bi želeli pristopiti k odseku kot redni ali podporni člani.
Občni zbor okrožja FO. Preteklo nedeljo 8. oktobra se je vršil občni zbor Okrožja Fantovskih odsekov v Tržiču. Udeležba je bila zelo številna ter so bili zastopani delegati vseh pripadajočih odsekov. Smernice za bodoče delo je podal zastopnik ZFO dr. Capuder. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor pod vodstvom dosedanjega' predsednika Debeljaka Ivana.
Prosvetno društvo sv. Jožefa polaga svoj letni obračun na občnem zboru v nedeljo 15. t. m. ob 8. uri zvečer v „Našem domu". Poleg običajnega dnevnega reda bo na sporedu tudi nekaj zabave. Člani, Vaša dolžnost je, da se polnoštevilno udeležite največjega društvenega foruma.
Dramatični odsek javlja na mnoga vprašanja in pričakovanja, da je. s svojim delom pričel in da pripravlja otvoritev sezone v najkrajšem času.
Strokovno nadaljevalno šolo obiskuje letos 114 vajencev, med njimi 37 čevljarjev. Nekateri mojstri v Križali trmasto še vedno ne pustijo svojih vajencev v šolo. Ce ne bo trma popustila, utegne postati to še draga stvar. Proračun za leto 1939-40 izkazuje nad 41.000 din izdatkov. V to še ni vračunana "kurjava in razsvetljava, katero oskrbi cbčina Tržič.
Umrl je v občinski ubožnici Dobrin Franc, ravno za svoj god 4. oktobra, Bil je stur 84. let, po poklicu delavec. V bivši Mallvjevi tovarni je dolga leta opravljal t'-sarska dela. Dokler ni obnemogel, je bil vedno dobro razpoložen in šegav. Njegovi delavski tovariši se
ga radi spominjajo in se ga bodo tudi v bodoče v molitvi. Naj v miru počba!
Odrešenik! Kakor Judje svojega Mesijo, tako pri nas nekateri hrepeneče pričakujejo rdečega moskovskega „odreženika", da pride in jih reši groznega terorja. Edino upanje na njegov skorajšnji prihod jih še drži pokonci v tem strašnem suženjstvu, kjer ni dovoljeno niti krasti, niti pobijati farjev. Z „zmagoslav-nim" prihodom proletarskega mesije, si bo naš narod šele opomogel. Ne kradi, ne prešestuj, ne ubijaj, to so zastarele zapovedi, zato proč z njimi. Zakrament sv. zakona je kapitalistična izmišljotina, zato proč z njim. LonsLa je skupna last vseh, kdor jo poželi, naj jo vzame. Danes eden, jutri drugi. Nekateri od teh rdečih apostolov že poskušajo upeljavati ta uovi red. To je prava proletarsku ..svoboda". Kakšen krasnodoneč evangelij je to za ušesa teh naših „trpečih" duševnih revežev. Da so v tem pričakovanju nad vse srečni, radi verjamemo, ker vemo, da so otroci najsrečnejši takrat, dokler še z neomajano vero v sv. Miklavža pričakujejo njegov prihod. Me kalimo zato tem velikim otrokom veselja, saj bo zanje Se prekmalu prišel parkelj s šibo.
GORICE
„Prosvetno društvo Ovsiše" vprizori v nedeljo, dne 15. oktobra ob 3. uri popoldne v Prosvetnem domu v Goricah, pevsko prireditev pod vodstvom organista Janka Sajovica. Na sporedu je več pevskih točk in spevoigra ..Srce in denar". Med odmori bo igrala godba.
Vsi prijatelji petja pohitite v nedeljo v Gorice.
GOLNIK
Sestanek JRZ in MJRZ za občino Golnik V
nedeljo 15. oktobra t. 1. se vrši skupni politični sestanek ob 10. uri dopoldan v dvorani stare šole v Goricah. Vabljeni vsi člani in prijatelji naše stranke.
PREDDVOR
Sestanek JRZ in MJRZ za občino Preddvor.
V nedeljo 15. oktobra t. 1. se vrši skupni politični sestanek ob 7. uri zjutraj v Prosvetnem domu. Vabljeni vsi člani in prijatelji naše stranke.
Delavski obzornik.
Zdravstveni posveti
Mnogo se je razpravljalo in debatiralo o preureditvi zdravniške službe pri OUZD. Razmere potrebujejo res nujne preureditve. Kljub skrbi OUZD in kljub vestnemu vršenju službe uradovih zdravnikov se grajajo upravičeno marsikateri nedostatki, ki povzročajo na eni strani zdravnikom, na drugi strani pa zdravje iskajočim delavcem velike neprijetnosti, Razmerje ined številom pacijentov in številom zdravnikov še davno ni normalno. Zdravnik že po svoji vesti ne sme površno pregledati bolnika. Ce pa se količkaj posveti preiskavi, pa več kot polovico bolnikov ne pride na vrsto. Ako bi prišli vsi na vrsto, bi bila taka zdravniška pomoč ničvredna, ker bi zdravnik ne mogel ugotoviti ne vrste in ne značaja bolezni. Čudežev pa nihče ne more delati. Zato je nujno potreben pouk delavstvu, da išče zdravniške pomoči le tedaj, kadar je iste res potrebno. Splošno je znano, da bi dobra tretjina bolnikov odpadla, če bi morali delavci zdravniško pomoč sami plačevati. Ker pa je zdravniška pomoč tako urejena, da delavcu za ordinacijo ni treba ničesar plačati, ker so stroški za zdravljenje že poravnani s
prispevkom OUZD, se seveda vsak delavec zateka k uradovemu zdravniku, četudi ni do dobra premislil, ali je zdravniška pomoč res nujno potrebna. Ako pa bi preuduril, da s tem, ker se tudi on drenja med bolniki, vzame resnično bolnemu in zdravniške pomoči nujno potrebnemu tovarišu možnost zdravljenja, potem bi gotovo brez dejansko utemeljene potrebe ne iskal' pomoči uradovega zdravniku. Tako bi število bolnikov moglo pasti skoraj na 2/3 sedanjega števila. S tem pa bi bila dana možnost resničnim bolnikom, da bi uživali polno zdravniško pomoč. Prepričani smo, da je med delavstvom že toliko zavednosti in toliko discipliniranosti ,da bi delavstvo samo napravilo red, če bi se tega prav zavedalo. Manjka pa pouka. Manjka pa tudi neposrednega stika delavstva z njihovimi zdravniki. Mnenja smo, da bi silno dobro vplivali zdravniški posveti z delavstvom, katere namerava, kakor slišimo), OUZD oficielno organizirati. Mi po zdravi jamo to misel, ker smo prepričani, da bo v veliko korist delavstvu in da bodo ti posveti odstranili mnogo upravičenih pritožb ter olajšali tudi delo uradovih zdravnikov,
Gospodarst vo
OBJAVE
KMETOVALCEM V VEDNOST! ,
Velikokrat smo /e brali v naših časopisih, da se pri nas poljedelstvo in kmetovanje sploh izplača le z intenzivnim gospodarstvom, torej le, če. iz zemlje izstisnemo, kar se največ da. Našu zemlja je revna, izčrpana in nam brez izdatnega gnojenja ne poplača obdelovanja. Donosno je kmetovanje le, če zemljo dobro obdelujemo, obilno gnojimo s hlevskim gnojem z dodutkom primernega umetnega gnojila.
Na trg je prišlo pri nas novo gnojilo — ri-cinove tropine. Ricinove tropine so močno gnojilo, ki vsebuje do 6% dušika, 2"/o fosforja, l°/o kalija, l"/o apna ter niso umetno rudninsko gnojilo, temveč organska snov, ki vsako zemljo izboljšujejo, ker stvarjajo spr-sieiiino, in so za vsako zemljo primerne ter lahko popolnoma  nudomeste hlevski gnoj.
Ilasllinam je najbolj po godu jesensko gnojenje. Kakor hlevski gnoj, podorjemo tudi ricinove tropine najboljše pred zimo, da se gnoj do spomladi že nekoliko ruzkroji: zele-njuvi pa gnojimo na pomlad. Na težki zemlji podorjemo tropine plitvo, na lahki pa giobokeje.
V Predosljah in okolici se je lansko gnojenje z ricinovimi tropinami za poskušnjo prav dobro obneslo pri vseh posevkih: žitu, okopavinah, travi in zelenjavi.
Ricinove tropine prodaja oljarna Zabret v Brltofu po 50 pur za kg.
POZIV
k vložitvi prijav za odmero točilne takse za triletno odmerim razdobje 1940 do 1942.
V smislu člena 25. pravilnika za izvrševanje določb tar. post. 62 taksne tarife k zakonu O taksah se začne dne 1. januarja 1940 novo triletno odmerno razdobje za odmero in plačevanje takse za pravico, točiti alkoholne pijače na drobno in na delnelo.
Zato se pozivajo vsi imetniki pravic za točenje alkoholnih pijač na drobno in na debelo, da vlože zaradi pravilne odmere takse v času dne 1. 10. 1939 do 30. oktobra 1939 pri pristojnem oddelku finančne kontrole, v čigar območju so obratovalnice, prijavo na predpisanem obrazcu in da izkažejo v prijavi vse podatke, potrelMie za pravilno odmero takse. Obruzec prijave si lahko preskrbite pri oddelku finunčne kontrole po uabavru ceni din 1.—.
Točilec, ki ne vloži prijave ali je ne vloži v določenem roku, izgubi pruvico pritožbe zoper odmero takse, ki se mu odmeri po urudni dolžnosti.
Kranj, dne 2. oktobra 1939.
šef uprave, davčni inspektor: Prudič k r.
Berite In širite „Gorenjca"!
STRAN 4*"""*^-<^,^*^,^»a*^^-^>^^,^^^^-^^<>^,»^,» »GORENJEC*
ESPERANTO
(Nadaljevanje.)
BESEDE: adori = častiti, oboževati, akom-pani spremiti, amuzi = zabavati se, an-stataii = namesto, mesto, atingi = doseči, ava-ra = skop, -a, -o, bapto = krst, beni r blagosloviti, malbeni = prekleti, m«.rti ~ umreti, mnro = zid, miri m čuditi se, naski ■ roditi, unsko ** rojstvo, nazo = nos, rlmnrki • opaziti, preskau = skoraj, pregi » moliti, pordo -- vrata, porti = nesti. sinjoro gospod, edzo ** soprog.
Hieraii estis tre bela vetero kaj pro lin mi petis miajn gepatrojn. ke ili iris kun mi. So.no brilts torte, Kiam ni iris preter bela gardeno. mi rimarkis inter !a flnrnj belan kaj čarmau knabineton, kiu dolče ridetis. Kaj šj estis kiel floro, kietl regidino de la floroj. Mi vokis Sin. sed Sj ne audis min. Kiam šj ekvidis min. doniš al mi belegan floroti. Mi (lankis al ši por gi kaj mi kisis Sin. Si ekmiris kaj diris ul mi: „Vi estas bona sinjoro. Ću vi deziras uteu-di kaj mi donos ali vi miajn plej belajn florojn?" Mi utendis kaj ši dor.is al mi belegajn florojn. Kaj tiu belega, čurma knnbirieto. kiu iam doniš al mi florojn estas mia bonu edzino.
Pozor!
MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D.
Pozor!
Najbolji« in najmodernejše lončene peči in štedilnike, ploščico za oblagnnje: kuhinj, kopalnic, mesnic itd. dobite po zmerni ceni pri tvrdki
GOLOB ANTON
PEČARSTVO TRŽIČ, v hiši kavarne »iavornik«
Družine in skupine
pride fotografirat: na dom
FOTO JUG- KRANJ
Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS. tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
Čevljarski stroj (Singer flarhštepuiico) malo rabljen in trocevni radio aparat prodam. Stara cesta 18.
Cirknlarko za rezanji drv, novo, močno, trii les, poceni prodam. Zuplotnik Jožef, Hote-maže — Preddvor.
Postrežnica mlada, snažna in poštena, vajena tudi kuhe. se sprejme. Naslov \ upravi lista.
Prodam  lep bel kožušček  za otroka od 2—5 let. Poizve se v upravi.
Trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami in vrtom se odda takoj, ali s I. novembrom. Jezerska cesta 15.
Prazno dvorišče uli večje skladišče v mestu vzamemo v najem. P. Mnjdič ..Merkur-' — Kranj.
Iščem takoj v najem hišico ali dvosobna stanovanje s pritiklinami, Ponudbe s ceno poslati na: Stocker, Bled II. Rodica.
Stavbene in pohištvene mizarske izdelke naredim v zamenjavo za stavbno parcelo v okolici Kianja. Ponudbe na upravo ..Gorenjca" pod »Zamenja\a".
Odda se lokal \  novi hiši v Stražišču ob h.i novinski resti, primeren  za  vsako obrt ali trgovino. Hafner Stražišče +1.
Couch zofe, otomane, divane
in vse tapetniške izdelke Izvršuje točno in solidno
V.TONEJC
tapetnik, Kranj
Prisilna prodaja
raznega pohištva (jedilnice) se vrši dne 17. oktobra 1.1. ob 11. uri dopoldne v Prešernovi ulici, hiša štev. 7. v Kranju.
Upravitelj konkurzne mase Kapušina Stanka:
dr. Megušar.
B. RANGU8
ZLATAR IN SODNI CENILEC KRANJ
Vsakovrstna nalivna peresa. Velika zalogu zlatnine, ur, jedilnega pribora, kristalu, optike.
HALO! - JESEN JE TU!
Kljub današnjim težkočam in povišanju cen prodajam vse manufakturno, modno in galanterijsko blago še po starih, nizkih cenah!
Velika izbira zimskega perila, nogavic, rokavic, flanele, rjuh, odej, damskih in moških volnenih blagov ter tovar, zaloga volnenih jopic itd.
ftlarf in Savnik 6*. lok« (Pr* Tin«m)
Vidmwdmu»km e. i
VINO
pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Fran-kopanska nI. 11.
Ako imate knrja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom Pošlne hranilnice in so vlagateljem te položnice na razpolago.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4°/o in so vlagateljem vedno na razpolago. Vezane vloge s tri mesečno odpovedjo se obrestujejo po 5°/0.
RANILNICA IN POSOJILNICA
V KRANJU R. Z. Z N. Z. LJUDSKI DOM
V Gorenjski oblačilnicl v Kranju,
dobite vseh vrst obleke, hubertuse, površnike, modne hlače, pumparice, obleke za šolarje, damske kostume, plašče vseh barv, dežne plašče itd. Se priporoča krojaštvo
Čenčič Štefan in Koželj Franc
Mimica Zagorska:
:}8
Marija Taborska
■        (Zgodovinska povest iz doLe turških časof.) (Dalje.)
..Kaj še!" je rekel begunjski oskrbnik. ..Zaprimo ga le. tuda brez jedi in pijač,' naj pogine  \ temnici."
..Tudi to ni prav," se je vzdignil ugledni radovljiški meščan. ..Tak zločin se more plačati samo s krvjo. On je moril, naj torej še sam pogine. Rabelj naj mu odseku glavo. Preden se mu bo pa zavalila z ramen kleta glava, naj mu odseka rabelj še obe roki, s katerima je izvršil strašni /ločin."
..Kuj. svinja!" je zurjtila množica in Ožbaltov lit je zavpil: »Ta pitani prašič bi ga rad mučil, kakor Bo svoje dni kristjane!"
Neki miroljubnejši sodnik je svetoval.
..Raje ga pošljimo v svinčene rudnike. Tam bo imel priliko, da se h<> skesal in spokoril za svoj greh."
Mestni vicedom Valerij Kraig je gledal še radovljiškega oskrbnika. Ta mora izreči odločilno besedo, ker je vendar morilec njegov podložnik. Oskrbnik Leopold je razumel ta pogled, Hinavsko je zavil oči proti nebu in jp važno rekel:
„Res, usmrtili ga ne smemo. To bi bilo luili zoper voljo mojega milosti j ivega gospoda, ki ne pusti, da bi v njegovem gospodstvu padale glave |w>il krvniškn sekiro. V njegovem imenu vam povem, kuj bo še najbolje: poli jino ga na galere! Prodajmo ga Benečanom za galjotu, z denarjem pa postavimo kamenit kri/ tistemu nesrečniku, ki ga je zločinec ubil."
..Svinja! Prokleti pes' Kdo bo obsodil tebe, morilce nedolžnosti," se je zapenil Gorazd * Posuvcu. Leopold se je srečal s pretečimi, sivimi kmetovimi očmi
in je zbledel. Vendar je prikril nemir in rezko ukazul biričem:
..Skrbite vendar za mir!'"
Mestni vicedom je vstal in množica je utihnila, da bi slišala  razsodbo.  Valerij  Kraig je glasno zavpil:
„V imenu presvetlega cesarja, v imenu visokega deželnega vojvoda in deželnih stanov, v imenu spoštovanja vrednega sodnega zbora, ruzglašam jaz, Valerij Kraig. mestni vicedom radovljiški, da je sodni zbor obsodil morilca Maitinu. Vilibaldovega sina. na galere. Že jutri ga bodo biriči odgnali in nikoli ver se ne bo vrnil v naše kraje, ne /iv. ne mrtev.''
..Amen," so sklenili sodniki in vstali, edini Vilibaid jt molčal.
Martin se je komaj zavedal, kako strašna kazen je bila izrečena nad njim. Ni se je jasno Zavedal, zato tudi ni klonil. Ostro je pogledal oskrbnika Leopolda in P' vsekal z besedo:
..Ali se ti je posrečilo, da si me spravil s poti. pod-lepnik graščinski. Tako boš vsaj imel pri dekletu prosto pot."
„Vicedom, ti si svinja, tebe bi morali živega odretil" so vpili razkačeni kmetje in m n žugali s pestmi.
...Ne sodni zbor. ampak abor sleparjev sedi na odru." sn se pritoževali celo meščani radovljiški.
..Sodnike kamenja jmo. eoprnika. ki je krivo pričal, pa kar sami posadimo na grmado!" so vpili nekateri.
Biriči so se zagnali v množico, suvali so, tolkli, pehali, du se je ljudstvo začelo umikaii, Sodniki vsi, razen \ ili balda, sn šli \ graščino, ker so s<. bali ljudske osvete.
Ječar in štirje biriči so odgnali Vilibaldovega sinu nazaj \ ječo. Martin je klonil in zdelo se mu je. da čuje i/ hrupu množice neprenehoma se ponavljajoči klic: ..Na galere! Na galere!"
IX.
ko je ječar pustil Martina samega v temnili, se je kar sesedel v kol in ena sama misel ga je vsega prevzela.
..Jutri  pojdein   na galere!"
Ta misel je bila tako strašna in obenem tako preprosta, D«, prav zurudi svoje preprostosti je bila neizmerno ^trusnu. Vsebovala je nekaj, kar je bilo strašnejše, kakor pa dih same smrti. Če bi ga obsodili na smrt, bi mu pač jutri padla glava s tnala in konec bi bilo trpljenja. Tako pa se ho jutri šele začelo peklensko trpljenje. Benečanom ga Inido prodali, Bog ve, za koliko beneških zlatov" Potem ga bodo prikovali na galero in mu potisnili veslo v roke. Zanj ne bo več ne poletja, ne zime. ne cvetja, ne pesmi. Samo morje in nebo, po hrbtu bo pa udarjal liič, udarjal tako kot včeraj, ko ga je bil ječar Lovrenc. Trpljenje, peklensko trpljenje, kakršnega bi Volbenku
in Leopoldu ne privoščil, vse dni, do konca. Mariju Taborska, ali si pozabila nu nesrečnega Martina? Mati. ki si pri Bogu, ali si pozabila na edinega sinu?",
Martina je bolelo, du se mu je dušu trgala. Doni je imel in ga nima več. pošten je bil in zdaj nosi na Čehi pečat morilca, nevesto je imel. zdaj mu jo je Leopold iztrgal iz rok, svobodo je imel, jutri ga bodo poslali za sužnja! Zukaj? Zakaj?"
Zaradi zlobe dveh ljudi! Hej, du bi prišel ven iz te mračne, vlažne celice! Potem bi Volbenkova koča gorela. Ii naj bi se sturee pekel na žerjavici! Leopold bi poginil. \ čevljih bi umrl. kakor hitro bi prvič vrgel pogled na l.ipetovo hčer. Vsi, vsi bi sprejeli plačilo, vsi tisti, ki so danes slubo govorili zenj. Z Corazdotn bi se zdru/iln in lu plačevala sovragom dolgove. Z Gorazdoin bi se združila in Tit bi pomagal.
Ko bi prišel na svobodo . . . Daleč je svoboda, nedose-žna je njemu nesrečniku, v morju jo bodo utopili. Daleč je življenje, drugim se smeje, njemu je nedosežno. pri živem telesu bo mrtev sedel nu galeri, bič. veslo in voda. to bo njegov svet. Vse to pu sumo zaradi peklenske zlobe dveh ljudi, ki stu se zurotila zoper njega.
Z« ur«duika in izdajatelja oagavarja Vartavšek Milan v Kravja.
Tiska tiskarna Titkovnrg« društva v Kranj
8953235348534823535353535353485348534848534853482353235353904853535353534853485348234853000002020001534853234853484853482353
VW$%%^$//^$$$%^R%+0%/$/$$%^KC*$+F%%$+^^
02484853484853534848484848532353534848485348485348535348530053914848