ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Prinling of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čitalelji v: CHICAGL NEW YORKU, DETROITU.
sploh po in ixven Amerike
VOL. xxxvra.—LETO ХХХУШ.
CLEVELAND, ОШО, THURSDAY (ČETRTEK), DECEMBER 29, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 248
vesti
Oblačno, deževno z najvišjo temperaturo dneva 50, najnižjo 25 stopinj je vremenska napoved za danes. Washingtonska napoved opozarja na hud mraz, ki vlada na skrajnem ameriškem severo-zapad« in se pomika proti vzhodu. Tudi v Clevelandu napovedujejo spremembo vremena v zimo.
Družinska tragedija včerajšnjega jutra se je v Euclidu izvršila na 19851 Mere^th Ave. V to hišo se je pred kratkim vselila družina Burns s štirimi otroci. V ognju ste našli smrt obe hčerki družine, šestletna Mary in štiriletna Rose, sinčka osemletni RCchael in triletni Jack sta pa v Euclid-GIenville bolnišnici za praske in manjše opekline, ki sta jih dobila. Vzrok ognja ni pojasnjen. Oblasti v Euclidu pravijo, da bodo začele s preiskavo šele potem ko bosta zakonca Bums prestala hud pretres tragedije, verjetno po kakih 10 dneh.
V Clevelandu imamo že 96 do smrti povoženih ljudi v tem letu. Lansko leto se je zaključilo z koncem leta z 95 smrtnimi žrtvami. Letos jih je pred koncem leta že 96.
v Chicagu napovedujejo, da bo za konec tedna in novoletne praznike na cestah pobitih 42^ Amerikancev. Varnostni odko^ se je obrnil na ameriške gover-nerje, katere je pozval, da naj z vsemi sredstvi, ki so na razpolago, pomagajo znižati žrtve, pa krotiti nepravilne voznike.
V Clevelandu je začasno brez dela kakih 2300 novih brezposelnih. Gre za tovarne, ki delajo inventaro.
Kanadski petorčki sedaj samo še četvorčki dekleta družine Dionne so nastopile samostojno življenje in ne marajo biti več pod komando staršev. Božične praznike so dekleta preživela sama zase, tako bodo tudi novo leto. V Montrealu se zabavajo prav kakor vsako drugo polnoletno dekle in krožijo vesti, da sklepajo o bodočem družinskem življenju s porokami.
Mesto Detroit je skoraj mesec dni brez časopisja. Danes sta obe stranki, tiskarne in stavkajoči, javili, da je popolni sporazum pred durmi. Najbrže bo stavka končana še tekom današnjega dne in trije glavni listi Detroita bodo začeli zopet Izhajati.
V Franciji se vršijo dne 2. januarja 1956 splošne državno zborske volitve. Volila borba je na višku. V Franciji nasprotniki sedanje vlade širijo vesti in prinašajo slike francoskih grozodejstev v Alžiru. Ena od teh slik kaže kako je francoski policaj Ustrelil domačina, samo da se je pokazal kot važna osebnost, ki inia moč pred zastopniki tujega tiska In fotografskih agencij.
Novo francosko politično gi banje, Iji gre zoper davke, postaja iz dneva v dan. močnejše pa tudi ra^kalnejše. Računajo Uovo politično stranko, Id bo imela v spodnji zbornici najmanj 80 poslancev.
BITKA ZA INDIJO: KDO DAJE VEC, ALI RUSIJA ALI AMERIKA!
Sovjetska zveza in Indija Nehruja sta potrdili ob zadnjem obisku Rusov Hruščeva in Bulganina v Indiji, da si bosta obe državi medsebojno gospodarsko pomagali. Izšel je pregled, koliko je dala Indiji pomoči Amerika, koliko pa Sovjetska zveza. Od leta 1950 je dala Amerika v darilih vrednost $291,000,000, v posojilih $230,000,000. Sovjetska zveza je dala prave pomoči v vrednosti $700,000, sedaj pa je obljubila, da ji postavi, seveda v obliki posojila, jeklar-ne, katere stroški bodo znašali $100,000,000. Ameriška pomoč Indiji Nehruja je kakor pet proti eni, če primerjamo, kar je dobila Indija iz Amerike, kar pa iz Rusije, oziroma ji je bilo obljubljeno.
Posebne gospodarske misije*" ~— '
Združenih držav se nahajajo od
leta 1950 v Indiji in pomagajo pri industrijalizaciji te dežele. Te misije ne delajo samo tehnično, marveč dajo na razpolago material ameriškega izvora. Pri tem ne gre za razlike ali se postavljajo nove železarne in jeklarne; nove elektrarne in novi vodni kanali; nove železnice, ali se obdelujejo pustinje. Ali gre za pridelovanje bombaža, ali za zdravstveno službo, predvsem v pobijanju malarije, narodnem zdravstvu, ko gre za bolj zdrava stanovanja in naselja. Amerikanci pomagajo pri šolstvu, pri gradnji letališč, kakor tudi pri zdravi občinski politiki.
Amerikanci so Indijcem pomagali sicer v obliki posojila, da so lahko nakupili v Ameriki pšenico, obenem so posredovali pri Svetovni Banki, da je Indija do-iiik, ^0,000,000 posojila.
Rusi so poslali v Indijo strokovnjake in darovali v gotovini in materialni pomoči, ko je bila Indija prizadeta po vremenskih neprilikah, a sedaj glavno, ko so Indiji obljubili $100,000,000, da postavi velejeklame. Najnovejše je tudi to, da so v Washingtonu agentje Nehruja, ki poskušajo, da bi Združene države dale novo posojilo, večje od vseh dosedar njih. Ta denar naj bi Nehruju pomagal, da izvede svoj gospodarski načrt.
Komunisti v Argentini
BUENC^	28. decem-
bra—Nova argentinska vlada se pripravlja na splošne volitve. Javlja, da bodo te priprave trajale več mesecev; predvsem je pregledati volilne spiske, kdo naj ima volilno pravico. Vlada trdi, da je v dosedanjih spiskih polno tujcev, polno tudi takih, ki so v resnici že davno mrtvi.
Treba je osnovati nove politične stranke. Stranka Peronista je prepovedana. Komunistična stranka je bila tudi pod Peronom stavljena izven zakona. Ko argentinska vlada čisti politično življenje, je po njenem lastnem zatrdilu naletela na važen problem, da narašča komunistična stranka, ki da pridobiva v Buenos Airesu na dan kar po 300 novih člandV. Podtalna kortiuni-stična fronta da že deluje.
ZASLUŽEK FARMARJEV
Ezra Benson, tajnik za kmetijstvo v federalni vladi v Washingtonu, je izračunal, da so bili ameriški farmarji v letu 1945 na vsakem dolarju, ki so ga izdale ameriške gospodinje za živež, deležni s 53 centi. Letos odpade od vsakega tega dolarja, ki se da za živež, na farmarja le 39 centov.
ZNAČILNA STAVKA V WESTINGHOUSE
Družba Westinghouse Electric Corporation je za General Electric Co. druga po vrsti v tej stroki. Dne 17. oktobra je v tovarnah Westinghouse nastopila delna stavka, in to v 40 tovarnah sirom Amerike; na stavki je bilo 54,000 delavcev. Dne 25. oktobra se je stavka razširila na ostalih deset tovarn, kjer je zaposlenih približno 10,000 delavcev. Tako je na stavki kakih 64,000 delavcev.
V podjetjih Westinghouse so različne unije, med temi take, ki hočejo delati, pa tudi take, ki zahtevajo brezpogojno stavko vseh. Pretepi med prvimi in drugimi so na dnevnem redu. Povprečna mezda na uro znaša $2.10, zahteva po zvišanju mezde pa je 15 centov več na uro.
Delavstvo je izgubilo več kakor en milijon dolarjev na mezdah.
Justični tajnik federalne vlade Herbert Brownell se je vtaknil v to stavko in je izbral nekatere voditelje, o katerih trdi, da jim ne gre za kako navado mezdno gibanje, marveč, da jim gre za komunistične organizacije, za tuje komunistične vlade in za to, da svetovni komunizem zavlada povsod po svetu.
Delavstvo dobiva sicer nekaj podpore iz unijskih blagajn, kar pa ne pomeni izdatnega olajšanja v družinski blagajni. Družba
Westinghouse se je odločila, da vsakemu nameščencu, ki ni dobil zadnjih 30 dni nobenega čeka, da $100 posojila. V ta namen je določila vsoto sedem milijonov dolarjev. Vodstvo unij je bilo začetkoma v zadregi, potem pa se je odločilo, da ne bo nasprotovalo svojemu članstvu, če seže po tem posojilu, kar je članstvo v denarni stiski tudi storilo. Zgodili so se slučaji, da je šel delavec po ček v pisarno, s čekom v žepu pa nazaj na piketiranje.
Stavka Westinghouse je značilna tudi radi tega, ker gre v zadnjem času za edino večjo stavko v pomembnem ameriškem podjetju, ker sicer vlada v deželi industrijski mir.
Vse druge velike ameriške industrijske družbe so letos sklenile nove delavske pogodbe mirno in brez stavk.
CEPLJENJE ZOPER POLIO
Osrednja zdravstvena oblast v Washingtonu ima pripravljenega toliko cepiva zoper polio, da bodo cepljeni pred nastopom "sezije polia" v letu 1956 vsi ljudskošolski otroci drugega in tretjega razreda.
Nadaljno zbiranje podatkov, kakšne uspehe je želo dosedanje cepljenje, tudi samo enkratno, kaže neizpodbitno, da je cepivo zdravnika dr. Salka zoper polio dobro in učinkovito.
NE GRE VEDNO NOSITI PLAŠČ PO VETRU!
Nemec dr. Otto John je bil predstojnik zapadno-nemške tajne policije. Lansko leto je kar naenkrat izginil in se pojavil v vzhodnem delu Berlina, šel je med komuniste.
Njegov pobeg ni bil samo družabna senzacija, marveč ker je bil Otto John načelnik zapadnonemške špijonaže, ki je vedel za vse obrambne načrte, je bila nanj pozorna tudi Severno atlantska zveza. Govorilo se je celo, da bo morala ta obrambna zveza spremeniti svoje vojaško-obrambne načrte.	'
Otto John je nedavno pobegnil iz Vzhodne nazaj v 2iapadno Nemčijo. Voznik njegovega avtomobila je moral dobro zaslužiti. Dramatični pobeg iz vzhodnega Berlina na zapadno stran je temeljito opisal in pri tem gotovo dobro zaslužil. Članek je namreč prineslo mednarodno važno časopisje.
Dr. Otto John se je javil zapadnonemškim oblastem in se je tam opravičeval, da šo ga vzhodni Nemci pravzaprav ugrabili, da so mu dali gotova mamila in podobno. Toda glavni državni to^Iec Carel Wiechmann njegovim trditvam ni veliko verjel in je bil kratek. Ot-tona Johna je vtaknil v zapor, zoper njega pa sestavil obtožnico, da je 'navadni veleizdajalec.
ŽETEV V UKRAJINI JE DOBRO OBRODILA; VISOKA PRODUKCIJA PETROLEJA V RUSIJI
ZLOČIN NAD NOSNO ŽENO
V Toledu, Ohio,, je šla ga. Jo Anna Burlage, stara 29 let, v cerkev. Mlada žena se je nahajala v nosnem stanju in je pričakovala poroda meseca januarja. Na poti iz cerkve jo je napadel neznanec in jo je začel obdelava-ti z nožem. Smrtno ranjena Burlage se je povlekla do doma in še povedala z znamenji, kaj se ji je zgodilo, nakar je mož, ki jo je z otroci pričakoval, da skupno praznjujejo božični večer, poklical policijo, ki je ženo pripeljala v bolnico, kjer je bila proglašena za mrtvo, a s prerezom se je zdravnikom posrečilo, da so rešili otroka. V bolnici so prepričani, da bo novorojenček ostal pri življenju. Policija je sledila krvnim sragam do kraja, kjer se je bil izvršil napad na pokojno Burlage in je tam našla okrvavljen kuhinjski nož in razbita očala, ki jih je nosila pokojna. Tudi njena denarnica je izginila.
KORISTI IZ UJETNIŠTVA
Med Japonsko in Sovjetsko zvezo se vršijo pogajanja, da bi se obnovila medsebojna trgovina. Posebno Japonski je veliko ležeče na tem, da dobi za svoje produkte ruski trg. Ko gre za razne trgovske misije, ki se ena z drugo pogajajo, in ko gre za japonsko industrijo, ki se hoče sprijazniti z ruskimi odjemalci, gre tudi za občevalni jezik. Ta je v konkretnem slučaju ruščina!
Sovjetska zveza vrača japonske vojne ujetnike, ki so dolga leta prebili v Sovjetski zvezi. Če so se količkaj zanimali za življenje v Sovjetski zvezi, so se privadili tudi ruščini. Ti japonski vojni ujetniki, sedaj doma na Japonskem, se lahko takoj ogledajo za delom in ga tudi dobijo. Poznanje ruščine jim je najglav-nejše spričevalo.
SOVJETSKA ZVEZA NE BO VEČ IZOLIRANA PRED SVETOM
MOSKVA, 28. decerribra—Ruski parlament Vrhovni So v jet je danes nadaljeval debato o splošnem gospodarstvu zvezne republike. Kmetijski minister seje pohvalno izrazil o letošnji žetvi, posebno o žetvi v Ukrajini, ki je bogato in to proti vsem pričakovanjem obrodila. Minister za industrijo je postregel s podatki, da se je produkcija petroleja v Sovjetski zvezi v zadnjih petih letih zvišala za 85 odstotkov. V debati se je sprožilo tudi vprašanje raznih ruskih delegacij, ki so bile odšle v tuje države in tujih delegacij, ki so obiskale Sovjetsko zvezo. Povdarjalo se je, da se bo s temi izmenjavami nadaljevalo in da Sovjetska
zveza ne bo več izolirana v svetu.
* l i——--
In protiusluga?
Objavljeni so bili podatki, kako so se izmenjavale delegacije Sovjetske zveze v druge države in delegacije iz teh drugih držav v Sovjetsko zvezo. .
V	letu 1954, ko se je začelo s. to izmenjavo, je Sovjetska zveza privabila 683 tujih delegacij, sama pa poslala v druge države 363 delegacij. Več kakor polovica teh delegacij je šla, ali pa prišla iz nekomunističnih držav.
Za Sovjetsko zvezo se je začela najprvo zanimati Velika Britanija, ki je poslala v Sovjetsko zvezo 45, iz Sovjetske zveze pa sprejela 31 raznih odposlanstev. Za Sovjetsko zvezo in obratno za druge države se je zanimala Moskva. Po vrsti so se izmenjavale delegacije rned Sovjetsko zvezo in Bonsko, Francijo, Indijo, Švedsko, Italijo, Norveško, Japonsko, Argentino, Indonezijo, Jugoslavijo in Združenimi državami.
Namen teh izmenjav?
V	Združenih državah so se Rusi zanimali za vse važne pojave prav temeljito in so odnesli tako farmarji kakor stavbeniki polne kovčke raznih zapiskov o tem, kar so videli in slišali. S seboj so odnesli literaturo, pa tudi fotografije. Rusi se ne zanimajo samo za industrijo, marveč za vse panoge gospodarskega življenja, za industrijo kakor za farmarstvo. Največ jim je za nove izsledke, tako na industrijskem, kot na tehničnem polju na splošno. Zanimali so se za nove iznajdbe, za moderno tehniko v industriji in nesli s seboj vse fotografirano kar so videli.
V	Ameriki so ruski zastopniki povedali, kaj mislijo o ameriškem standardu življenja, kakor tudi delali primere med ruskim in ameriškim življenjem.
V	angleških listih so bile izšle odkrite pritožbe, da Rusi samo jemljejo, ne dajo pa ničesar. Z drugimi besedami, da so hoteli vse zvedeti, kako živijo in delajo Angleži, Angležem pa niso postregli z odgovori na vprašanja, kako delajo in živijo Rusi doma.
Inozemske delegacije, ki so po-setile Sovjetsko zvezo, niso skrivale vtisa, da so bile omejene v svojem kretanju, na drugi strani pa, da se je skušalo vplivati na nje s politično propagando.
Ko gre za tehniko in nove iznajdbe, priznavajo povsod, da so bili tujci do Rusov vljudni in postrežljivi. V Veliki Britaniji, kjer je doma brzovozno letalo, so dobili vse strokovne podatke, kako je sestavljeno to letalo. Postreženo jim je bilo tudi s fotografijami letal. V Ameriki so dobili podatke o letalstvu, o traktorjih, kakor tudi o sedanjem razvoju atomske energije.
Znano je, da so bili ameriški inženirji tisti, ki so pomagali Rusom po revoluciji postaviti elektrarne, železarne, jeklarne, pa tudi pomagati pri jezovih, kakor je na primer Dnjeprostroj, ki je bil med zadnjo vojno porušen. Rusi v Aiperiki so dobili vse potrebne podatke, na kaki višini je danes tehnika v produkciji jekla, kakor tudi, s kakimi najmodernejšimi sredstvi gradimo nove jezove in ustvarjamo umetna jezera.
INVESTICIJE V JUŽNI AMERIKI
Ameriško podjetje Henry Kaiser je {)ostavilo v Buenos Airesu v Argentini tovarne za avtomobile. Nova vlada je zaplenila premoženje Kaiserja in dala Kaiserjevo podjetje v preiskavo. V preiskavi je poleg Kaiserja še 97 ameriških industrijskih družb in nova vlada pravi, da je dala te ameriške družbe na črno listo, ker so obogatele za časa režima diktatorja Juana Perona, to pa na nezakonit način.
Nova argentinska vlada hoče z vsemi silami spraviti ob kredit Juana Perona in njegovo ženo. Bivšo Peronovo predsedniško palačo je spremenila v pravo razstavo življenja Juana in Eve Peron. Vstop v to razstavo je brezplačen, in kakor trdi argentinska; vlada, razstavo obišče dnevno 40,000 Argentincev.
Razstava kaže silne zaloge razkošja, ki sta si ga Peronova nagrabila in kako sta življenje uživala. Pokojna Eva Peron, ki se je hotela pokazati argentinskemu delovnemu ljudstvu kot "sestra brezsrajčnikov," je imela zaloge oblek, kakršnih ni poz-
KUBIČEK NA POTOVANJU
Dne 31. januarja 1956 bo nastopil svojo službo novoizvoljeni predsednik Brazilije Juscelino Kubiček, ki je po rodu Poljak. Kmalu nato bo predsednik Kubiček šel na potovanje v Združene države, pa tudi v Veliko Britanijo in v zapadno Evropo. Kubiček je bil najavil, da hoče zainteresirati ameriški dolar, ki naj pomaga, da se Brazilija omreži z dobrimi cestami, na teh cestah pa naj vozijo dobri avtomobili, kakor v Združenih državah.
FORD OD VČERAJ IN DANES
Avtomobilska družba Ford bo dala v promet svoje družinske delnice. Javnost, ki bo kupila te delnice, je zainteresirana na premoženju družbe Ford.
Henry Ford je leta 1903 ustanovil Ford Motor Company z glavnico $28,000. Danes razpolaga ta družba s premoženjem $2,483,010,000.55. In plače glavnih predstavnikov? Henry Ford II. dobiva na leto $321,000, njegov glavni ravnatelj enako $321,000 poleg drugih ugodnosti, razni podpredsedniki pa imajo letne plače od 100,000 do 270,000 dolarjev.
nala nobena svetovna dama. Obleke je naročala v Parizu letno za $40,000.
Soba, kjer so razstavljene Obleke Juana Perona, je napolnjena s 400 oblekami, 200 pari čevljev, umetniškimi slikami, ki so bile prinesene s celega sveta.
Peron je razpolagal s 16 osebnimi avtomobili.
Argentinska vlada je ocenila Peronovo premoženje v dolarski valuti na 20 milijonov dolarjev. Peron pa je bil previden in je ostal tudi v zadnjem času pri isti plači, kot jd je imel leta 1946, ko je bil izvoljen za predsednika republike. Ta plača je znašala na mesec 8,000 argentinskih pesov, kar je takrat pomenilo, ko v Argentini še ni bilo inflacije, $1,600, sedaj v dobi inflacije pa pomeni $381. Kako se je mogel Peron nakopati do takega premoženja pri razmeroma skromni mesečni plači? Argentinska vlada trdi, da s tujim kapitalom, ki je dobil v Argentini gospodarske koncesije, ta tuji kapital pa naj sedaj plača za Perona,
Glavobol!
v Columbusu, Ohio, je prometni sodnik obsodil na zaporne in denarne kazni 12 voznikov, ki so vozili ob zadnjih božičnih praznikih nepravilno. V sodbi je utemeljeval, da so nevarni morilci, ki so uporabili svoj avtomobil kot morilno orožje.
V mestu in okolici Columbusa je bilo aretiranih 60 voznikov vsled nepravilne vožnje, kar je za prestolico države svojevrstni rekord.
Izšel je pregled, koliko smrtnih slučajev na cestah je bilo po posameznih državah. Na prvem mestu je Texas s 53 slučaji, nato sledi California s 47, Illinois 40, Michigan 40 in na petem mestu Ohio enako s 40! Država New York je imela le 27, Pennsylvania le 25 smrtnih nezgod na cestah.
Če primerjamo koliko je bilo motornih vozil v New Yorku, Pennsylvaniji in Ohio in koliko voznikov, potem uradne statistike izkazujejo:
New York ima 3,980,527 motornih vozil in 5,633,721 registri-ranih voznikov.
Pennsylvania ima 3,266,830 motornih vozil in 4,170,937 registriranih voznikov.
Ohio 3,021,633 motornih vozil in 3,801,967 registriranih voznikov. Pa se je na ohijskih cestah pobilo do smrti 13 ljudi več kot v državi New York in 15 več kot v državi Pennsylvania. Lahko imamo glavobol.
KAKO SE ODVADITI KAJENJA!
Kako se odvadimo kajenju; Kajenje cigaret da je škodljivo, da dobimo celo raka na pljučih. Vojaški zdravnik iz Texasa je znašel za svoje vojake tale recept: Vsak vojak naj se zakol« ne, da bo začel vsaki dan eno uro kasneje s kajenjem svoje prve cigarete. Vsaki dan eno uro kasneje in če bo to obljubo držal, se bo v 24 dneh kajenju sploh odvadil. Poskusite, če ta zdravniški recept drži!
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and PuDirshed by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. $231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued lnveiy Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 - 6.00 - 4.00
for Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year—(Za eno leto) ______
tor Six Months—(Za šest mesecev)___
For Three Months—(Za tri mesrce)______
----—-$12.00
--—--7.00
----—- 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
AMERIŠKE CESTE IN KONGRES
Ameriški kongres, ki se sestane na zasedanje dne 5. januarja 1946 v Washintonu, bo znova razpravljal o zboljšanju ameriškega cestnega omrežja. Problem je važen in mora najti svojo rešitev.
V Ameriki imamo na razpolago 3,300,000 milj izpeljanih cest. V Ameriki se giblje po cestah in ulicah 61,000,000 osebnih in tovornih avtomobilov. Strokovnjaki računajo, da jih bo v desetih letih 81,000,000, v nadaljnih desetih letih pa celo 100,000,000. Ameriška avtomobilska industrija meče na trg letno 8,000,000 novih motornih vozil. Povprečno je treba računati s tem, da naletimo na vsaki cesti v razdalji 700 korakov na eno motorno vozilo. Vsekakor bajeslovne številke!
Sedemdeset milijonov Amerikancev gre na svoje počitnice z družinskim avtomobilom. Tudi zgovorna številka! Ameriški tempo življenja je hiter. Še leta 1911 je na primer bilo treba 66 dni, da smo prišli iz Denver j a v Los Angeles. Ta razdalja je danes vprašanje vožnje enega tedna.
Za silnimi prometnimi žrtvami ameriškega cestnega prometa je v ozadju tudi pomanjkljivost sodobnih cest. Lansko leto je bilo na cestah do smrti povoženih in pobitih 36,000 Amerikancev, ranjenih in poškodovanih pa več kakor en milijon. Toda od leta 1945 se je na cestah pobilo več Amerikancev, kakor pa jih je padlo v vojni zoper nemške naciste, japonske imperialiste in mednarodne komuniste, Strokovnjaki računajo s tem, da bi z dobrimi cestami odstotek smrtnih žrtev lahko znižali od 25-35 odstotkov.
Malokdaj pomislimo na to, da so tudi gospodarske posledice nerednega prometa zelo velike. Avtomobilski ka-ramboli sami povzročajo na leto $4,300,000,000 dejanske škode, k tej škodi moramo prišteti še $5,000,000,000 na izgubi časa, ker nismo delali, kar je vsekakor visoka vsota.
Se nekaj mora imeti pred očmi uprava ameriških cest. Obrambno tajništvo je izračunalo, da bi morali v slučaju vsesplošne vojne izprazniti, razseliti 70,000,000 ljudi iz mest v varnejše kraje.
Ko gre za zboljšanje ameriškega cestnega omrežja, gre za razne načrte. En načrt je ta, da bi radi udobja vožnje križali Ameriko od vzhoda na zapad, od severa na jug. To bi bili veliki Turnpikes, ki bi gledali le na udobnost vožnje, ne bi se pa ozirali na potrebe podeželskega prebivalstva.
Predsednik Eisenhower je že predložil načrt, kako spopolniti ameriško cestno omrežje. Načrt je dolgoročen, izdelan naj bi bil v desetih letih, stal naj bi okrog 101 milijarde dolarjev, izdati bi bilo treba državne bonde, šlo bi za veliko notranje posojilo in bi samo obresti znašale 11,-000,000,000 dolarjev.
Predsedniku Eisenhower ju so očitali, da hoče Ameri ko preveč zadolžiti in so mu predočili, da so, še druge skrbi, kot so na primer šole, prepćtrebne bolnice in na tem polju bo treba zidati. Odkod vzeti denar, če se samo na eni strani zadolžimo pregloboko? Poleg tega moramo vedeti, da znašajo ameriški javni federalni dolgovi skoraj že 280,-000,000,000 dolarjev. Res je, da naj tudi bodoči rodovi nosijo del javnih stroškov, saj bodo oni uživali sadove velikih javnih del, toda strune ni prenapeti.
K stvari se je oglasil že v prejšnjem zasedanju kongresa demokratski senator Gore iz Tennessee, ki je izdelal posebni načrt le za razdobje petih let in le za vsoto $7,-700,000,000. Načrt senatorja Gorea je bil v prejšnjem senatu celo sprejet, spodnja zbornica pa bo začela debato v novem zasedanju o tem načrtu. Obstoja še tretji načrt, znan po imenu Fallon, ki naj bi se izvedel kar v 13 letih, začetni stroški $27,000,000,000 naj bi bili kriti iz splošnih davkov.
Ni izključeno, da se bodo v novem zasedanju kongresa pojavili še nadaljni načrti. Gotovo je tudi, da bo spopolnitev cestnega omrežja poleg davčnega vprašanja ena najvažnejših točk zasedanja prihodnjega kongresa. Stvar sama kriči, na glas kriči po nujni rešitvi! L. C.
Lep užitek na priredbi federacije SNPJ
CLEVELAND, Ohio — Prejšnjo nedeljo, 18. decembra je bil zelo lep eimski dan, kot nalašč za priredbo marljivega mladinskega pevskega zbora, odseka Mladinskega krožka št. 2, S.N.P.J., kateri je priredil svoj pevski koncert in spevoigro "Janko in Metka" na božičnici Clevelandske federacije društev S.N.P.J. v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
Program je otvoril predsednik federacije Camillus Zarnik, kateri je toplo pozdravil občinstvo, kakor tudi se je lepo zahvalil za izvrstno vdeležbo, kajti dvorana je bila nabito polna.
Mladinski zbor je zapel več lepih narodnih pesmi, pod veščim vodstvom Antona Schubla. Med temi so bile pesmi: Kje je moj mili dom? Kaj sem prislužil? Na Gorenjskem je fletno. Mamica moja in Ob lepi modri Donavi. Pri zadnji melodiji je nastopila v baletnem plesu, Candy Adams.
Dalje je Mladinski zbor zapel v angleškem jeziku sledeče pesmi : The Sava River, Come Home Father, Riga Jig in The Happy Wanderer. Poleg petja so mladi fantje in dekleta spremljali s harmonikami, proizvajali so lepe melodije, ki so se lepo soglašale s petjem.
Po končanem pevskem programu bi moral nastopiti kot govornik, ravnatelj mladinskih aktivnosti brat Michael Vrhovnik iz Chicage. Toda predno je moral oditi iz Chicage, ga je bolezen napadla in ostati je moral doma. Želimo mu, da kmalu okreva.
Mladi člani krožka so tudi vprizorili E. Humperdinckovo opereto "Hansel in Gretel" v slovenski jezik predstavljena "Janko in Metka" v treh dejanjih. Ti mladi igralci so igro prav dobro izvršili v petju in aktih, da smo jim poslušalci z zanimanjem sledili. Poleg sta tudi plesale Lynn Marie in Charlotte Sustersic. Na klavirju je igrala Vera Slejko. Mojster odra je bil Frank Žagar. Masker pa Louis Kaferle in vodja pevcev in igralcev pa Anton Schubel.
Na tej tako lepo podani pred-I stavi, smo navzoči uživali zelo j lep duševni užitek, kajti peli so tako lepo in živahno, da bi te nežne in ljubeznive mlade pevce Doslušal in poslušal pozno v noč. Da, s svojim lepim petjem s krasno melodijo, katera se je izlivala iz mladih grl doli po veliki dvorani nas je prijetno očaralo tako, da smo bili vsi prav zadovoljni z njihovim programom. Prav gotovo je, da se bomo zopet vdeležili njih spomladanskc-£ja koncerta, kateri se bo vrši] 25. marca 1956.
Po programu je pa prišel dobri Miklavž z raznovrstnimi da rili, s katerimi je otroke zelo razveselil, ko jih je obdaril z raz-j nimi rečmi in dobrotami. I Na zadnji predstavi se je po-I kazalo, kaj vse se lahko naredi iz mladine, če ima sposobnega in izvožbanega učitelja, ki zna vplivati na otrokovo nožno dušo in razum.
Clevelandska slovenska metropola ima Še dolgo bodočnost za našo lepo slovensko potjo in dramatiko, ker ima ta naselbina Š2 vedno dosti zmožnih ljudi, ki znajo vzgajati mladino za društvene aktivnosti in kulturna de-lai Veliko je vredno tudi to, ko Je še vedno veliko prijateljev, ki se zanimajo za kulturne ir društvene prireditve in ljubijo našo lepo slovensko pesem in dramatiko. Zelo dobro in veliko stori za
društvene in kulturne aktivnosti tudi list Enakopravnost, kajti ta list veliko pripomore, da so prireditve dobro obiskane.
Pred leti so imeli po mahh slovenskih naselbinah tudi živahne pevske zbore in dramatične klube, danes jih ni več. Priseljenci, kateri so se zanimali za take stvari, so se postarali ali pa jih krije ameriška gruda. V mlajši generaciji je pa v malih naselbinah premalo odstotkov, kateri bi se žrtvovali za slovensko kulturo. Še za slovenska podporna društva jih je težko dobiti, da bi se vdeleževali društvene seje, še težje jih je pa dobiti za odborniška mesta.
želim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem čitate-Ijem in osobju pri Enakopravnosti ter vsem prijateljem in znancem kot tudi vsem, ki podpirate našo slovensko kulturo!
Frank Martinjak.
Vabilo na Silvestrovanje v Slov. nar. domu
EUCLID, Ohio—Zadnji dan leta 1955 je na pragu, in z njim veseli Silvestrov večer, ki je določen izključno za rajanje namenjeno dvem nasprotujočim se pojavom—v slovo staremu in v pozdrav novemu, mlademu letu!
Že od nekdaj je ta običaj v praksi in se z velikim dopade-njem neprestano uveljavlja od leta do leta po vsem širnem svetu. Umevno, da tudi Slovenci radi godujemo Silvestru na čast, ki nam velikodušno dovoli podkrepiti srčna novoletna voščila, ki jih o polnoči prožimo vsevprek znancem in prijateljem— s sladkim poljubčkom, da tako naše dobre želje neprimerno več zaležejo in dobro držijo skozi celo leto.
A kje drugje kot pod streho Slovenskega narodnega doma, našega skupnega shajališča, kjer ,ie že desetletja srečujemo in v raznolikih narodnih podvzetjih sodelujemo eden z drugim—se nam obeta pravo pristno silvestrovanje? Le pod domačim krovom bomo našh to, kar prija poštenemu slovenskemu srcu: veselo zabavo v domačem krogu svojih sorojakov.
Torej pridite v vehkem številu kot bratje in sestre, kot prijatelji in prijateljice, kot solastniki SNDoma. Direktorij, odbor Kluba Društev in Ženski odsek SND vas vabi in pričakuje. Kot prejšna leta so tudi sedaj vsi trije Domovi odseki strnili зкирај vse svoje zmožnosti, da vam pripravijo čimlepši večer.
V avditoriju se bo rajalo ob zvokih Pecon-Trebar orkestra. V spodnji dvorani pa bosta priznana harmonikarja Samsa brata vabila k plesu starejše poset-nike in jih privedla nazaj v mladostno razpoloženje. Jedilni list je širokogrudno sestavljen tako, da si bo lahko vsakdo izbral za-željeno pečenko po svojem okusu in druge poslastice. Poleg vsega tega boste deležni se živo-barvnih novoletnih odpustkov, ki so v modi na ta večer, a kaj bi naštevala še naprej, kar pridite in zadovoljni boste—to vam jamčijo trije Domovi odseki.
Zatorej: Vsi na Silvestrovanje v Slov. nar. dom na St. Clair Ave.
Za direktorij SND:
Josephine Potrič.
Ptičji gnoj finansira celo državo
Polarni Humboldtov tok teče ob obali Peruja in na njegovem področju so velikanske jate našim sardelam podobnih rib, s katerimi se hranijo ganeti ali morski krokarji. Ker so zelo požrešni, nenehoma zasledujejo in love ribice. Požrešnosti ustrezna je tudi njihova prebava. V presledkih po 10 do 15 minut puščajo te ptice na strmi obali in na otokih Cinča svoje blato, ki se ga kmalu nakopičijo velikanski kupi. Plast tega blata, znanega z imenom guano, je debela po več sto metrov.
Že Inki so poznali vrednost tega ptičjega blata in zato so ga sistematično odvažali in gnojili z njim svoja polja. Zakon je določal smrtno kazen za ubijanje vodnih krokarjev, kar najbolje dokazuje, kako visoko so Inki cenili njihov gnoj. Ko so Španci v nenasitnem pohlepu po zlatu razbili državo Inkov, je svet pozabil na "belo zlato." Šele Justus Liebig je leta 1840 obiskal te otoke in priporočal guano kot najboljše naravno gnojilo. Medtem se je nabralo na otoku kakih 40 milijonov ton ptičjega blata. Ustanovili so posebno družbo, ki je uredila odvoz, predvsem pa so prepovedali ptičje blato izvažati. Na bombažnih plantažah v Peruju pridelajo namreč na hektar ^000 kg bombaža, ker gnoje zemljo s ptičjim gnojem, vtem ko znaša pridelek v ZDA samo 300 do 400 kg.
Da bi preprečili pobijanje vodnih krokarjev pri "proizvodnji" njihovega dragocenega blata, je izdala peruanska vlada stroge zakone za zaščito ptic. V bližini otokov činča sirene na ladjah ne smejo tuliti. Letala morajo letati čez otoke zelo visoko. Med parjenjem so na otokih pripravljeni ostrostrelci, katerih naloga je streljati ujede, zlasti kondorje, ki napadajo mlade vodne krokarje.
Pr'ed dobrimi desetimi leti je nastal v Peruju velik poplah, ker se je začelo število morskih krokarjev na otoku krčiti. Raziskave so pokazale, da je tok mrzle morske vode spremenil svojo : smer, z njim pa tudi jate ribic, i Tako so bili tudi vodni krokarji I prisiljeni, da so se preselili. Mrz-I li morski tok se je vrnil, z njimi I pa tudi ribice in vodni krokarji. I Zdaj je ptičjega blata spet do-; volj. Na otokih činča so zaposle-; ni razni pustolovci z vsega sveta. ; Delo je plačano dobro, toda zah-: teve so zelo velike. Delavci mo-; rajo delati v silni vročini in v oblakih jedkega prahu. V guanu je namreč 14% nitrogena. Zato imajo skoraj vsi delavci vnete j oči in kožne izpuščaje. Vzlic *te-mu pa dober zaslužek zmeraj I znova pi'ivabi nove delavce. ' Za Peru je guano neprecenljive vredonsti. Prej, ko so ga še izvažali, so z izkupičkom industrializirali deželo. Zdaj je gnojenje z guanom podlaga za pridobivanje bombaža in sladkornega trsa. Od teh dveh kmetijskih pridelkov ima Peru skoraj vsako leto kakih 25 milijonov dohodkov. Tako ptičji gnoj posredno finansira celo državo.
To je guano v ožjem pomenu besede. Na splošno pa rabimo ta izraz za plasti strohnelega blata in gnijočih trupel raznih morskih ptic.
ЗП8.000 KM DOLGA KOLONA AVTOMOBILOV
V ZDA je v prometu 55 milijonov motornih vozil. Ce bi vsa ta vozila postavili v vrsto eno za drugim, bi nastala 238 tisoč kilometrov dolga avtokolona.
Hujše kot rak in jetika
Na zadnjem mednarodnem kongresu psihiatrov je bilo ugotovljeno, da duševne bolezni resneje ogrožajo človeštvo kot pa rak in tuberkuloza. To ugotovitev potrjujejo vsakdanje časopisne vesti, ki poročajo o rastočem številu samomorilcev, to se pravi ljudi, ki bolehajo za neko obliko duševne slabosti, ki vpliva na njihovo voljo in jih privede do nespametnega dejanja— odpovedi življenju.
Po mnenju psihiatrov počasi izpodkopava ljudsko zdravje prekomerno uživanje alkoholnih pijač, često ponarejenih, in pa mamil, med katerimi ni mogoče izključiti tudi kave.
Duševne bolezni so danes, prav tako kot rak in tuberkuloza, predmet študij in raziskav zdravstvene znanosti in kirurgije. Po mnenju psihiatrov je precejšen odstotek duševnih bolnikov, ki so pretrpeli okvaro osrednjega živčnega sistema, medtem ko je manj primerov kronične blaznosti. "Delirium tremens" je na primer po bolnišnicah malo razširjen (3—4 odstotke). medtem ko je paraliza, posledica sifilisa, zaradi novega penicilinskega zdravljenja v znatnem padcu. Zelo številni pa so zato primeri "duševnih zmedenosti" zaradi razburjanj ali depresij (nad 21%), primeri shizofrenije in kronični delirji, katerim so podvrženi zlasti mladi ljudje od 15 do 30 let in se kažejo v počasni odpovedi življenju. Ti bolniki izgubljajo zanimanje za vse, kar se dogaja okrog njih, postanejo brezbrižni, molčeči in nedostopni.
Psihološki pregledi teh različnih bolezenskih pojavov so privedli do iznajdbe najrazličnejših sredstev za boj proti živčnim boleznim. Tu preizkuša svoje metode tudi kirurgija. Tako se je v bolnišnici v Stockhol-mu nekaj kirurgov posvetilo izpopolnitvi zelo delikatne operacije možganih. V švedskih bolnišnicah je imel doslej pri izvedbi možganskih operacij zelo dobre uspehe primarij dr. Olof Sjorvst Pujlandera. Naveden je bil primer operacije pri nekem težkem duševnem bolniku, ki je bil duševno obremenjen že od rojstva. Z enajstimi leti je deček večkrat zbežal od doma, pozneje pa se je vdal tatvini in več let preživel v prevzgojevališču za mladoletne. Kasneje je dezer-tiral iz vojaške službe in zopet j začel neredno življenje. Prete-j klega januarja so ga sprejeli v : švedsko bolnišnico, kjer je bil I pred kratkim operiran. Zdravni-I ki so ugotovili, da je po operaci-I ji duševna hiba pri bolniku po-j polnoma izginila da ni več nag-I njen k slabemu.
Statistike te bolnišnice kažejo, da se je 30 odstotkov bolnikov po operaciji lahko vrnilo v normalno življenje, 30 odstotkov primerov je bilo zboljšanih, za ostale pa se žal ni moglo storiti ničesar.
Velike uspehe si psihiatri obetajo z uporabo ultra-kratkih radijskih valov. Glede tega je francoski znanstvenik profesor Albert Vivier Rameau izjavil, da upa, da bo s pomočjo nekega svojega aparata kmalu uspel vzpostaviti v možganih bolnega človeka "normalni tok" in tako ozdravil človeštvo zahrbtne bolezni, ki se imenuje shizofrenija.
ZANIMIVOSTI
KAMENA DOBA V 20. STOLETJU
Neka indijska antropološka ekspedicija je na majhnem otoku Andaman v Bengalskem zalivu naletela na neko pleme, ki ne pozna niti ognja, niti kamenega orodja. Pleme šteje okrog dve sto ljudi in se imenuje Ongo. Ugotovili so, da so Ongi v sorodu s temnopoltimi prebivalci Oceanije in ne s Črnci iz Afrike, kot so prvotno mislili.
LASJE KOT VŽIGALICE
V angleški vojski je predpis, da morajo rekrutom ostriči lase na dolžino vžigalice. Nedavno pa neki rekrut ni dovolil, da bi mu ostrigli lase, zato je bil kaznovan na 28 dni zapora. To je dalo poslancu Jimu Simonsu povod, da je pri vojnem ministru protestiral zaradi "zastarelih nazorov, da rekrut ne sme nositi svoje individualne pričeske."
MILIJONI V SEINI
V Parizu so iz Seine potegnili omot, v katerem je bilo 10 milijonov frankov v bankovcih po tisoč frankov. Banka je ugotovila, da so vsi bankovci ponarejeni. Po nekaj dneh je kriminalistični policiji uspelo najti tri falsifikatorje, pri katerih so našli še 30 milijonov f»onarejenih frankov.
NEVIHTE VZROK PROMETNIH NESREČ?
Neki londonski profesor je ugotovil, da se loti ljudi na cestah dve uri pred poletno nevihto nekak občutek strahu. To je neko atmosfersko izžarevanje, ki izzove pri človeku motnje v živčnem sistemu. Zato, pravi profesor, je v velikih mestih največ prometnih nesreč pred nevihtami, ki jih spremlja grom iA blisk, čim začne deževati, ner-"foža pri ljudeh preneha. "
CERKEV VASILIJA BLAŽENEGA OBNAVLJAJO
Kmalu bo cerkev Vasilija Blaženega v Moskvi spet v svojem nekdanjem sijaju. Kakor poroča "Radio Moskva," so sklenili obnovo te starodavne cerkve že pred desetimi leti. Da bi bila obnova popolna, so več let proučevali arhivski material in slike cerkve iz XVII., XVIII. in XIX. stoletja ter pri tem ugotovili, da je cerkev v teh stoletjih doživela velike spremembe. Prvotno so domnevali, da je imela njena zunanjost samo rdečo in belo barvo, po pregledu arhivskega materiala pa so ugotovili, da je bilo več barv. Strokovnjaki so si zdaj že pridobili podatke, ki jim bodo omogočili, da obnovijo cerkev, kakršna je bila takrat, ko so jo zgradili.
SLABA SADNA LETINA V ŠVICI
Švicarji niso zadovoljni z letošnjo sadno letino. Jabolk so pridelali za dve tretjini manj kot v dobri letini, hrušk pa skoraj I polovico. Zato so 500 vagonov j sadja že uvozili, precej pa ga bo-j do še morali, če bodo hoteli kriti , domače potrebe.
SLADKO ZLATO
Carinske oblasti v Hongkongu so na neki ladji, ki je priplula iz Manile, zaplenile več kot dve sto kilogramov pretihotapljenega zlata. Zlato je bilo zdrobljeno v prah in, da bi ga lažje pretihotapili, so ga tihotapci pomešali s sladkorjem. Zlato bodo ločili od sladkorja s topljen jem v vodi.
"Jaz sem zmeraj pogumen v življenju. Pred nikomer in pred ničemer ne zaprem oči!"
"To se pravi, da si obraza sploh ne umivaš z milom."
"Ti tarnaš, da se vedno kaj podraži, pa ni res: znamka za ' deset dinarjev stane ravno toliko kot pred vojno."
RASTLINSTVO NA MARSU
Rastlinstvo na Marsu je odkril dr. E. C. Slipher, vodja odprave Nacionalnega društva za geografijo, ki je imela nalogo fotografirati Mars iz določenih pokrajin Južne Amerike. Odprava je napravila okoli tisoč fotografskih posnetkov. Ti posnetki so pokazali, da zavzema vegetacija površino okrog 500 tisoč kvadratnih kilometrov blizu "velikega Totovega kanala."
j Poročilo Društva za geografi-1 jo pravi, da ni bilo na Marsu še I nikdar ugotovljeno tako izne-jnadno pojavljanje tako temne površine. To menjanje slike dokazuje, da marsovska puščava, ki je rdeče-oranžne barve, in temna področija nimajo stalno omejenih oblik, temveč nastopa vsak čas neka sprememba. To je še en dokaz, da Mars ni planet brez življenja in, da pomenijo t6 temne lise vegetacijo. Po mnenju strokovnjakov tvori to vegetacijo mah, ki je zelo podoben mahu, ki raste ne stenah in vrhovih planin našega planeta.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
FRAN MASELJ-PODLIMBARSKI:
KROKARJEV PETER
(nadaljevanje)
"Pri nas je... Kikrčev Matija mu pravijo ... ta jih pa zna razlagati."
"Morebiti, da včasi zadene pravo; marsikaj se zgodi, kar se nam je sanjalo, a marsikaj se nam pripeti, o čemer se nam še sanjalo ni."
"Seveda ,očeta že ne bom več videl z materjo . . . morebiti na onem svetu ... na tem pa že ne več."—
Oba sva molčala.
O polnoči smo navadno pristi-Ijali konjem s svežo slamo. Velik kup slame je ležal pred hlevom. S Petrom sva začela nositi. Svetla noč je bila zunaj. Luna je plavala navpik nad nama, zvezde, redko sejane, so žarko svetile. Iz dinmika bližnje tovarne se je izgubljal lahek, siv-kast dim v sveže prozorno ozračje. V sosedni vasi je nekdo hripavo zaukal, okna krajne hiše, gostilne, so bila še razsvetljena. Vsak po trikrat sva vlekla slame. Naposled se je Peter ustavil pred kupom. Čakal sem, da me ogovori. Obrnil je pogled proti jugu in neprestano zrl tja. Med prsti je mehanično mel in sukal bilko slame. Postal sem tik njega. Obsežna ravnina se je razprostirala na južno stran. Kake pol ure hoda pred nama je ležal gozd, teman, nepregleden na levo in da desno.
"Ves, jaz bi se za ves svet ne hotel naseliti na tej ravnini."
"Zakaj ne?"
"Pozabiti bi ne mogel našega goratega sveta."
"Pravijo, da je povsod dobro, doma pa najbolje."
"Glej tam, kaka pega je na nebu, tam pod ono svetlo zvezdo. Ali vidiš?"
"Vidim, vidim!"
"Jerebičev Janez je pravil oni dan, ko smo jahali doli za tem 6ШО tu-čez mi
"A kaj še!—Ali vidiš večerni-! CO, tu na desno glej, najsvetlej-
ša zvezda že globoko na kraju ravnine—tam je naša domovina. Peter,—tam so naše želje."
"Ali tam . . . tam. . . ."
Poslednjikrat sva zanesla slame. V hlevu nisem s Petrom več govoril. Vrezal si je kos kruha in obstal sredi hleva. Jaz sem se zavil v svoj plašč in se iztegnil po slami za ograjo. Precej sem zadremal. Silen udarec konjskega kopita po leseni ograji me je prebudil. Dvignil sem glavo, oprl se na komolec.
"Da bite.. . gura suha!" se je začul nemirni Petrov glas. Zdelo se mi je, kakor bi bila metla trdo švignila po konjskem križu. Zopet sem se poravnal po slami. Prijetno mi je bilo pod plaščem, kakor da mi je Bog spanja nalil v vse ude in žile nove, telo sladko poječe, pomirjevalne tekočine. Nad menoj v žlebu je poskočila in zacvilila miš. Zaspal sem.—Nekaj je vleklo plašč raz mene. Malo sem odprl oči. Žveplenka mi je gorela pred nosom. Neprijetno me je zbodla svetloba; stisnil sem trepalnice. Orjaška roka me je zgrabila za bluzo in me vlekla nase. Podal sem se, zbral misli in hipno sem bil na nogah.
"A, tako ti stražiš, čakaj, počakaj ! Jaz te naučim, kako ti je opravljati službo! Ti spiš, a konji se sprehajajo po hlevu—a luči nikake, ha?"
In jadovito me je potresla nemila roka. Vse temno je bilo okoli mene. Razločil sem le črno maso, stoječo pred menoj, a po besedah, ostro naglašenih, sem spoznal, da sem v pesteh korpo-rala Malnariča. ■
"Napravi luč, o drugem se še pomeniva!" Težka pest me spusti. In tekel sem, kar se je dalo, k prvi svetilnici. V naglici zadenem ob konja, ki je poskočil. Užgem luč in grem privezavat konje. Na koipoi-alovo vprašanje, kje je druga straža, sem dokazal svojo nedolžnost.
BARBERTON, ОШО
RICHARDS AUTO SERVICE
Imamo popolnoma urejeno popravljalnico avtov
1.	Prodajamo Seiberling fajerje
2.	Prodajamo Exide baterije
3.	Prodajamo Blue Sunoco gaxolin
4.	Vršimo ekspertna popravila
1158 Wooster Rd. \V.
BARBERTON, OHIO Želimo vsem veselo in srečno novo leto!
Sil 5 2164
CLEVELAND, ОШО
Pearl Bedding' I^Sanufacturing Co. 2611 WEST 25th STREET	PR 1-3197
Od izdelovalca do kupca — zato so cene najnižje. Izdelujemo neve in prenavljamo stare modroce in vzglavnike.
Vesele novoletne praznike želimo vsem!
BEDFORD, ОШО
LEADER DRUG STORES
LEKARNE
HliltFOItn LEAItEK nRVG
llroadway in Columbus
tel.: BEdford 2-4700 MAPLE LEADER DRUG Broadway in Libby
tel.: MOntrose 2-5151
meadowbrook leader drug
Meadowbrook Mart
tel.: MOntrose 3-8888
Za vse vaše lekarniške potrebščine, zdravniške predpise in kozmetične predmete* obiščite eno ali drugo Leader lekarno v vaši bližini.


"Poglej po stajah, nekje bo živinče leno spalo pod konjem ali pod žlebom, a ob enajstih oba k raportu. Jaz vama že pokažem!"
Ta glas je bil meč ji, niti polovice prejšnje zlosti ni bilo v njem. Zaškripala so vrata in zopet zaloputnila za strogim gospodom korporalom.
Precej pozno zjutraj je že bilo. Konji so postajali nemirni, zrna v stelji ni noben več iskal; ogledovali so se. Vzel sem sve-tilnico in iskal po stajah. Petra ni bilo nikjer, njegovega plašča tudi ne. Kaj ko bi bil Peter pobegnil, ko bi ga bile njegove večne sanje o domačiji, njegova gorka ljubezen izpeljale na to nesrečno pot? In spomnil sem se vsega, kar sva to noč govorila. —Jerebičev Janez je prišel prvi v hlev. Oskrboval je dva konja. Poprosil sem ga, da me nado-mestuje, dokler se ne vrnem. In tekel sem v sobo in potipal po Petrovi postelji, aU Petra ni. Prižgem žveplenko, gledam, Petrovega plašča ni na klinu. Zdaj sem bil prepričan, da je Peter pobegnil. Žal mi je postalo po njem, miloval sem ga, ali slabe mish o njem nisem imel. Njegovo srce ga je neprestano vleklo v domače gore, k stari majki, drugače ni mogel delati. Na za-padu je luna počasi lezla za obris ravnine. "Tam je naša domovina —naše želje!" Drug za drugim so prihajali tovariši iz sobe. Vsak je osupnil o nenavadni novici, ali za Petra slabe besede ni imel nihče. To jutro ni nihče požvižgaval, nihče ni pel; mirno, nemo je opravljal vsak svojo službo.
Po ukazu našega kapetana sta zajahala, ko se je zdanilo, za ubežnikom dva jezdeca po različnih potih • čez ravnino. Okoli enajste ure sta se zapotena vrnila—toda brez Petra.
Drugi dan se nam je vreme nenadoma izpremenilo. Od juga je potegnil gorak veter, nebo se je pooblačilo, povsod se je zadelalo in znižalo. Ozračje je postalo kaliK), težko, od tovarne sem se je valil dušljiv dim. Tolpe vran in vrabcev so se podile okoli naših poslopij. Ko smo tretji dan zjutraj vstali, je že bilo vse okoli in okoli s snegom pobeljeno in droben sneg je še padal. Juž-
nega vetra ni bilo več čutiti, ozračje se je navzelo snežne sve-žosti, sneg se je rahlo vsedaval. Ves dan je ostalo vreme neizpre-menjeno. Mi smo bili na gorkera in dobro se nam je zdelo. Jahal-nice in dvori so bili zameteni, jahati nismo mogli. Četrti dan se je razvedrilo, sneg ni več padal. Mrzel severni veter je bril okoli voglov in pometal s snegom. Vse je bilo zavito v mrzlo sneženo meglo, le v zatišjih, in kjer se je trgal naval vetra, tam se je dalo spoznati, da sneg več ne pada. Peto jutro ni bilo več nevihte, solnce je plavalo za meglenimi oblaki. Sneg je ležal v debelih zametih po jahalnicah, dvorih in cestah. Ob deveti uri so nas peljali v četah na jahal-nice odmetavat sneg. Hud mraz je bil, da se nam je zanohtovalo. Med vsakovrstnimi pogovori nam je šlo delo spretno izpod rok, čas je hitro potekal. Tudi na Petra smo se spomnili in Ocep-nikov Luka, ki si je vedno in vedno hukal v roke, je dejal, da Peter ni imel nič kaj napačne misli, da se je za čas najhujše zime odtegnil strogi službi. In glej, proti poldnevu—kaj se pomika izza vogla tovarne proti nam? Dva pešca sta z nasajenimi bodali in med njima—naš Peter. Opleta je in gugaje se je gazil debeli sneg in gledal v tla. Mi smo ostrmeli, postali od dela, se spogledali in se oprli na lopate, a nihče ni izpregovoril besede. Le tam zadaj se je rogal Nemec; ozrl se nisem, ali slišal sem njegovo škodoželjno hi-tanje. Gledali smo za sprevodom, dokler ni izginil med poslopji kasarne.
Večkrat sem v pisarni pomagal pri pisanju. Drugi dan so me poklicali tja. Nekoliko pred enajsto ure pride v pisarno kapetan, grof Polinski. Bil je visok, vitek, štiriintridesetleteh mož, črne, polne, okusno pristrižene brade, črnih, gladko razčesanih las, bledastega lica, tankih obrvi, fi-.'lega kretanja in vedenja, kava-iir od nog do glave; Oženjen ni bil, a so govorili, da je srečen pri ženskah. V zabavo mu je bilo eno popoldne prekratko, zato si je izposojal noč in proti jutru je prijezdil iz mesta. Spal je do devete ure, potem je prišel na ja-
halnico, vzel podčastniku bič iz roke in opletal in udrihal po konjih, dokler ni spotene drhali spodil domov. Kadar smo ga videli, da gre iz jahalnice v sobe ali hleve, nam je začela kri hitreje krožiti, s tako iskrenostjo smo se poprijeli vsi dela. In v takem trenutku si je vsak našel delo, dostikrat nepotrebno, na katero v navadnih položajih še nihče mislil ni. Bil je pa le naš dober poveljnik in mi slovenske duše smo se hvalili ž njim. Res nam je dajal priimke, živalske, vse od divjega krokodila pa do znane zveste domače živali, toda lasal, uhljal in pretepaval nas ni. Če je včasi pri raportu v jezi komu snel premalo svetlo čelado z glave in jo potem z močjo pritisnil zopet z vrha doli na bučo, da se je kositar skozi podvlako zarezal v kožo, to ni bilo tako gorje in kapetan je sam vedel, da je to najkrajši način, s katerim se nepristojna čelada primerja k buči. Grof Polinski ni bil samoljuben, ošaben, a bil je častiljuben. O j, kako se je trapil, kadar nas je imel ogledati polkovnik ali brigadir! Po cele dni pred takim pohodom se ni genil od nas, kakor bi bil na ljubezen pozabil, vedno nam je bil za petami preklinjaje in zmerjaje. Pri viziti je zapovedoval v' najlepšem tenoru na kratko, odsekano, in konji so ponosno, čvrsto, strastno šli pod nami. On sam je stoječ za višjim skakal, migal, žugal in kazal. Ne pomnim, da bi bil kdaj kak poveljnik z našimi vajami nezadovoljen. Ali po viziti, kako življenje za našega grofa! Teden dni se je zabaval po poldnevih in ponoči in mi smo imeli lepe ure. Če še povem ,da je bil grof Polinski poljske krvi in da je dovolj gladko govoril slovenski jezik, sem objavil vse, kar mi je bilo zanimivega znano o našem kapetanu.
(Dalje prihodnjič)
AMERIŠKA Ш EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32% do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10 11 točk razlike.)
Približna metrična dolžina po ameriški meri:
1 centimeter — 0.39У7 inča.
1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute'' milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje
1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje.
Enako, je pri deklicah dru gačna evropska mera. Št. 38 jt ameriško 12 ; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20.
Moške srajce: št. 35 Je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 In pol; 40 je 15M; 41 je 16; 42 je ^6 in pol in 43 je 17.
Oglašajte v Enakopravnosti
ALI KAŠLJATE?
Pri BBS imamo isoor&o zdravile, da ram ustavi kašelj in prehlad.
Ledi Mandel, Ph. G.. Ph. C.
MANDEL DRX?G CO. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
ZAVAROVALNINA
na fflŠO BIZNES - AVTO -ŽIVLJENJE
Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete,, vam jo lahko preskrbi
DANIEL STAKICH
815 EAST 185th STREET
poleg
St. Clair Savings & Loan Co. tel. KE 1-1934
V NAJEM
2 SPALNI SOBI
SE ODDA V NAJEM.
Nahajati se na 14012 Darwin Avenue. Za podrobnosti pokličite EV 2-3178
DELO DOBIJO ŽENSKE
Išče se priletno žensko
ki bi skrbela za moža in bolno ženo. Dobi lepo sobo in plačo po dogovoru. V lepem kraju.
Pišite na
John Maček, R. D. 2, Chardon, O. ali pokličite CHardon 5-7236
NAPRODAJ
NAPRODAJ
Ker ne moremo obdelovati dve farmi, se ena od teh proda. Obsega 10 a krov in 5-sobno hišo v dobrem stanju; in druga poslopja. Vse je urejeno za umetno namakanje. Nahaja se v slovenski naselbini Samsula, Florida. Pridite in si ogledajte kako raste sedaj, ali pa pišite na naslov
JOSEPH CEGLAR
R. D. 1, Box 213 New Smyrna Beach, Fla.
VABILO!
Direktorij—Klub društev in Gospodinjski odsek Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. prijazno vabijo vse prijatelje na
Veselo domačo zabavo
na STAREGA LETA VEČER,
V SOBOTO. 31. DECEMBRA
da se skupno poslovimo od tega leta.
Za ples igra JOHN GRABNAR ORKESTRA.
Vabi
Odbor

Dobra kvaliteta blaga, dostavljena v 20 dneh v starem kraju!
100 Ibs. — BELE MOKE
$9.75
Paket št. 1 $12.50
10 lbs.	sladkorja
10 lbs.	riža
5 lbs.	kave Santos
5 lbs.	masti
5 lbs.	špagetov
5 lbs.	mila
Paket št. 18 $21.75
100 lbs. bele moke 22 lbs. sladkorja 11 lbs. riža Carolina 6 lbs, kave Santos
Paket št. 2 $16.50
5 lbs. kave Santos 10 lbs. sladkorja 10 lbs. riža Carolina 10 lbs. špagetov 10 lbs. masti 10 lbs. mila
RADIO APARATI od $35 naprej BICIKLI od $38 naprej
v cenah je uračunana poštnina ter zavarovalnina!
DENARNA NAKAZILA
preko Narodne banke Jugoslavije po Din 600 xa $1 Za vsako naročilo računai^o $1.25 za stroške.
POTNIKI: Čas za prijave potnikov v letu 1956 je tukaj. Rezerviramo mesto na ladjah ter letalih. Pripravimo Vaša potna dovoljenja, da bodo ob Vašem odhodu v redu. V Parizu imamo osebo, ki Vas sprejme na postaji ter skrbi za Vas v času Vašega bivanja v tem mestu. Potovati preko nas pemeni štediti na ga bivanja v tem mestu. Potovati preko nas pomeni štediti na
BLED TRAVEL SERVICE«"'
Tel. EX 1-8787	Tel. EX 1-8787
HOPS
BARLIY
fl.
THE CHOICEST INGREDIENTS
106 YEARS OF BREWING EXPERIENCE
■


FIRE-BREWING AT 2000
d I \l -I! i I
To so
vzr
zakaj ima STROH'S fin okus, kateremu ni enako nobeno drugo pivo.
Д 1 I /1 Th* Sroh 8ftwery СОч Detroit 36, Mkhlgan j
/lit /I	1\
.....i
Ugajalo vam bo
9
/
//
je lahkejše!
SEDAJ PO LOKALNIH CENAH
П!Г I /!!1\\V'I/'
SILVESTROV VEČER v soboto, 31. doc. 1955
V Auditoriju se vrši ples, za katerega igra Johnny Pecon in Low Trebar orkester, v spodnji dvorani se servira okusna večerja in igra Samsova godba — Vljudno se vabi cenjeno občinstvo zlasti članstvo SND—Direktorij S.N.D. in Klub društev
PRIREDI
SLOVENSKI NARODNI DOM
na Si Clair Ave. ккнрај s Klubom društev Si\D
1 !>!
s
i» i t
i * i *
• ►
Cirkuški otrok
ROMAN Nemški spisala baronica Brackel
Prevel I. V,

I
v i A
(Nadaljevanje)
S Kurtovinf zopetnim prihodom je bil Landolfov načrt le še hitreje dozorel. Po jasnih besedah, ki jih je bil slišal od De-genthala, se mu je dozdevalo, da bo kmalu nastopil v Karste-novi družini preokret in s tem je izgubil vsako upanje, ki ga je še stavil v čas. Zdaj je hotel zadostiti le svojemu sovraštvu in svoji koristi. Njegove poneverbe tako ali tako ne bi mogle več dolgo ostati prikrite in vedel je, da bi se sam najbolje zavaroval s tem, da bi odpeljal ravnatelju njegovo ženo in tako občutno žalil njegovo čast. Le predobro je poznal Karstenov ponos in vedel je, da bi ta rajši prestal vsako izgubo, kakor da bi tako sramotne druSnske zadeve s sodnim zasledovanjem spravljal v javnost
Slabotno ženo je bil Landolfo kmalu pridobil z grožnjo, da bo izdal njeno sokrivdo na njegovih poneverbah, na drugi strani pa tudi z vabljivimi zgledi, ki jih je predočal. Tekmujoča družba bo ubežnika iz sovražnikovega tabora sprejela z največjim veseljem in nič manjšimi plačami, ji je zagotavljal. Strast, strah in želja po svobodnem življenju so premagali celo ljubezen do otroka. Po nekoliko krepkih segljajih v ravnatelje-vo blagajno sta pobegnila na način, kot ga je bil opisal nadna-takar.
Svoji mr'čevalnosti nad Noro je zadostil m: Hem Landolfo še s tem, da je vigc' v iavnost napačna poročila, pil '-ote^'h so bile zamenjane osebe ; storil vse, kar je mogel, da bi s? te hitro razširile. Prepričan je bil, da bo na ta način najuspešneje
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
DOMESTIC HELP
WOMAN for General Housework — 2 children. References required. Stay or go.
KEystone 9-7811
preprečil vsako zedinjenje s Kurtom. Izpod njegovega peresa je prišel tudi zlobni članek, ki je s svojo mešanico resničnosti zatemnil dobro ime Kurta in Nore.
Med Noro in njenim očetom je bilo prišlo ta dan do nastopa, ker je bil ta po Landolfu zvedel za Degenthalov obisk. Radi tega se je čutila Nora nezmožno, da bi nastopila pri predstavi in njen nastop je bil odpovedan—okoliščina, ki je pozneje še bolj podkrepila občinstvo v zmoti glede odpeljane osebe.
Umaknila se je bila v svojo sobo, da bi zbrala svoje misli po vseh teh razburjenjih; a proti večeru je začula v sosednji sobi zamolkel ropot; prestrašena je hitela tja in našla svojega očeta nezavestnega na tleh, v roki pa je krčevito stiskal list papirja. Ko je bil namreč prišel po svojo ženo, da bi jo odpeljal k predstavi, mu je vratar naznanil, da se je ena njegovih dam že odpeljala z gospodom Landolfom. Osupnil je in hitel v sobo svoje žene, kjer je našel otroka mimo spečega v posteljici, a vse omare in kovčegi so bili odprti in deloma tudi izpraznjeni, Pismo, ki je bilo vidno položeno na mizo, mu je v nekoliko hladnih besedah povedalo nekaj splošnih rekov, tako: da njeno srce ne more prenesti, da jo zanemarja in zato se rajši zateče v naročje resnične ljubezni, da vezi, s katerimi jo oklepa, dušijo njen umetniški duh in da gre rajši tja, kjer bodo znali ceniti njene zmožnosti. "Naj skrbi za dečka," je bila še pristavila, "in popravi pri njem, kar je zagre šil pri materi," in še več takih praznih besed.
Nora je hitro uvidela, kaj se je bilo zgodilo. Njena prva misel je bila, uničiti izpričevalo sramote, storjene njenemu očetu, še preden pokliče pomoč. Tudi potem ni nikogar pustila blizu ra zen svoje lastne stare služabnice in zdravnika, v skoraj bolestni želji, da se ogne vsaki večji pozornosti—kakor da bi s tem mogla prikriti dejstvo. Upala je, da je očetova nezavest le hipna; a iz zdravnikovega obraza je kmalu razbrala, da je položaj dokaj resnejši.
Prvi dnevi so potekali v napetem pričakovanju in neprestani negi. Razen teh skrbi pa so kma-
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
lu nastopile zanjo še drugi zapleti ja ji. Vsled očetove bolezni in Landolfovega ubega je bila družba brez vodnika in spričo ogromnega osebja in velikega podjetja je morala nastopiti popolna zmešnjava.
Da bi za silo odvrnila vsled tega nastali nered ali ga vsaj zadržala, je Nora, ki je imela toliko prisotnosti duha, izjavila, da je oče pri polni zavesti in je kot po njegovem pooblastilu izročila vodstvo začasno v roke najstarejšega člana družbe, nekega v službi osivelega moža. To se je za nekaj časa izkazalo kot pravilno, ker se je vse delo v družbi enakomerno nadaljevalo. Stari gospod pa se je kmalu sam nahajal pred težkočami, ki so presegale njegove moči, zakaj ne samo, da je postajalo vrhovno vodstvo vsak dan težje, temveč so tudi vedno očitneje prihajale na dan velikanske Landolfove poneverbe. Ker so bile te povečini v zvezi s pridržanimi plačami, se je širilo nezadovoljstvo in nezaupanje med člani družbe.
Dasi je bila Nora zelo krepkega duha, vendar se sama ni čutila kos vsem tem težavam. Zaman je razmišljala, kje bi našla sveta in pomoči, kajti še vedno se je bala vsakega koraka, ki bi povzročil vmešavanje javnih organov.
Morda je še kaj mislila na ono obljubo "v kratkem," kljub vsem ogromnim poslom, ki so silili vanjo? A ta "v kratkem" je že davno minil in o njem ni bilo nikakega glasu. Morda tak glas v splošni zmedi ni dospel do nje? Zabičala je svoji služkinji, naj ji naznani predvsem morebitne obiske, vpraševala je po onih, ki so se bili doslej oglasili, a bilo je le nekaj, zanjo brezpomembnih imen.
Pač se ji je zasvitala misel, da bi se v svoji zapuščenosti obrnila na kaplana; toda neko čuv stvo ponosa se je uprlo tudi temu. Hotela se je ogniti vsakemu, še tako daljnemu približe-
J vanju Degenthalovi rodbini. Nekega dne pa ji je radostno zaigralo srce, ko so ji naznanili neki obisk: a pogled na poset-nico, ki so ji bili izročili, jo je tako razočaral; na njej ni bilo zaželjenega imena.
"Baron Dahnow"—morala se je šele spomniti na debelega Meklenburžana, preden si ga je mogla predstaviti. Že je hotela odkloniti njegov obisk, ko je zapazila s svinčnikom pristavljene besede: "Ce potrebuje gospodična Nora Karstenova sveta in pomoči, potem si jo dovoljuje to ponuditi star znanec."
Kljub razočaranju so te besede gorko padle na Norino srce; saj je hrepenela po svetu in pomoči. In ko je takoj nato stala pred njo ta resna, odločna postava, katere široko čelo je izdajalo moč, kot da bi bilo zmožno premagati vse zapetljaje, in katere ostre, drobne oči so bile videti kot da znajo najti pot skozi vsak labirint, se je čutila že nekam pomirjeno. A ker je bila sama preveč zamišljena, ni opazila, kako gin jen je postal njegov sicer tako miren obraz, ko mu je stopila naproti.
Morda je hotel prikriti to svojo ginjenost, da se je tako spoštljivo sklonil nad roko, ki mu jo je podala in jo nesel k ustnicam.
Znak družabnega spoštovanja je bil Nori všeč. "Kako se naj vam zahvalim, baron Dahnow?" je vprašala ginjeno. "Kako ste mogli slutiti, da potrebujem sveta in pomoči ?"
Dahnow ji je priprosto odgovoril. Ko se je slučajno mudil na Dunaju, je zvedel, da je njen oče težko obolel in zato se je požuril, da se ji ponudi v pomoč, kot zahteva to dolžnost dobrega prijatelja.
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega prot revmatizmu.
Vprašajte nas MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel. Ph G. Ph C
15702 Waterloo Hd.—KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
Bilo bi preobširno, da bi ji poročal resnico. Časopisi so bili tudi v njegovo severno domovino prinesli vest o dogodkih v Karstenovem cirkusu, prav tedaj, ko je poizvedoval po Nori-ni usodi. Zvedel ni bil namreč niti, kaj je razdrlo Kurtovo razmerje do nje, niti, kaj se je zgodilo ž njo.
Vest o nesrečnih dogodkih ga je zato doletela povsem nepričakovano, zlasti, ker je ž njo prvič tudi zvedel za Norin javni nastop. To vse je sicer tako mirnega moža povsem zbegalo. A kljub temu, da mu je bilo vse še tako nerazumljivo, obenem je bil vendarle prepričan, namreč, da je Nora nedolžna in da jo je mogla le najhujša, najtežja usoda prisiliti do tega.
Vesti o Norinem ubegu je na kratko označil kot "nesramne laži;" vendar je bila prva posledica tega, da je sklenil takoj vrniti se na Dunaj, da bo tam natančneje poizvedel. S svojo prirojeno vztrajnostjo se mu je po velikem prizadevanju posrečilo, ne le najti Noro, temveč tudi zvedeti resnico o dogodkih in to ga je navdalo s tihim zmagoslavjem.
(Dalje priKođttjiC)
V blag spomin
ob peti obletnici odkar je umrl moj nepozabni soprog
JOŽE FERJ ANCIC
Svoje mile oči je zatisnil za vedno dne 29. decembra 1950.
Trda Ti je poste I j'ca,
mrzla Ti je jamica,
prazna zdaj je naša hiša, ko Te od nikoder ni.
Eno željo le imam,
da se snideva nekdaj,
in po zemeljskem trpljenju, se združiva na vekomaj!
Žalujoča soproga EMA
Cleveland, Ohio,
dne 29. decembra 1955.
v blag spomin ч-
ob drugi obletnici odkar je umrl naš predragi soprog in
neoozabni oče	'
S E D M A K
Vršimo selitve in prevažamo lahko ekspresno robo 321-325 EAST \56th STREET, blizu LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-6580	IVanhoe 1-6370
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST., KE 1-8187	Jerry Petkoviek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose. ki vam naiboli ugaislo
SEDAJ JE ČAS
ZA POKRITI VAŠO STREHO ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE.
VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. Naše delo je poznano kot prve vrste; je zanesljivo in jamčeno. Cene so zmerne.	Se priporočamo v naklonjenost.
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov R. F. D. 1 (Rt. 44). NEWBURY. OHIO
ali pokličite telefonično Newbury 1-283
Andrew Mozek
ki je odšel v večnost dne 29. decembra 1953. i
Srčno ljubljeni soprog, nepozabni dragi oče,	.
ki si ločil se od nas,
ter nas v žalosti zapustil. Г)
Težka bila je ločitev,
tužno bilo je slovo,
dan na dan od Tvoje smrti solze nam zalivajo oko.
Prehitro si odšel od nas, utihnil je Tvoj blagi glas, spomin na Te pa še živi in živel bo do konca naših dni.
Žalujoči:
MARIE, soproga
RONALD in RICHARD, sinova
Cleveland, Ohio,
dne 29. decembra 1955.
TH E MAYOXfWEMENT
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE

Ponoven nakup
Ženskih 29.95 do 39.95
Blago:
•	žamet
•	Zibelines
•	Fleeces
•	Kuris
•	Cashmere Blends
•	Tweeds
• Več vzorcev blaga
Mere: * Dekliške
Kratke
* Ženske v mavrici barv
Vabilo no
Stili:
*	Sloke linije	• Premestljivi rokavi
*	Široke	* Ohlapni stili
*	Z vrezom na	ramah ali brez
*	Praznični ali	vsakdanji stili
Sleherna suknja je zgotovljena z finim ročnim detajlom
The May Co.'s Basement oddelek z ženskimi suknjami
KI GA PRIREDE
$20
Krasni kroji in ekspertno delo pravi kombinacijo, ki nudi to izredno posebnost! Рор>о1па izbera stilov, barv in mer je na razpolago za vašo izbero v naši veliki trgovini.
SKUPNA DRUŠTVA SLOVENSKEGA DOMA NA HOIMES AVE.
31. decembra 19551
Obilo zabave za vse, stare in mlade — EDDY HABAT GODBA — Vstopnina $1.00 Vabi odbor