Izhaja vsak Ootrtok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della LibertS (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIS Posamezna št. lir 30— NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za ino zemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizlone in abb. postale I. gr. ŠT. 199 TRST, ČETRTEK 17. APRILA 1958, GORICA LET. VII. POLITIČNA OFENZIVA NIKITE HRUŠČEVA Kaj se je pravzaprav zgodilo v Sovjetski Rusiji ? Struje v vladajoči stranki - Zakaj so bili ukinjeni atomski poskusi l)a je Hruščev združil v svojih rokah oblast glavnega tajnika boiljšcvilške stranke in načelnika vlade, je tako važen dogodek, da 0 njem še zmerom razpravlja mednarodna javnost. Politiki se trudijo dognali, čemu se je Hruščev za to odločil in 'kakšne načrte pni tem pravzaprav zasleduje. Vprašanje je tembolj upravičeno, ker odstavljeni dobrodušni Rulganin ni bil Hruščc-vtt noben resen in nevaren tekmec. Kes je sicer, da je Hruščev a v odločilni borbi proti Malenkoivu, Molotovu in Kaganoviču pustil nekako na cedilu, toda Hruščev je po zmagi nad. njimi in zlasti' še po odstranitvi maršala Žukova poslal tako mogočen, da Bulgani-nu niti v misel ni seglo, da bi se mu kakorkoli upiral. Nasprotno, prizadeval si je, da mu v vsem ugodi. In če je že Hruščev hotel Bulganina zaradi nezanesljivosti kaznovati in odstraniti, bi bil na njegovo mesto lahko postavil kakega svojega zvestega in brezpogojno vdanega privrženca, ki bi bil slepo izvrševal njegovo' politiko. PRINAŠALEC MIRU Zakaj je Hruščev kljub temu imel za polnimo-, da prevzame mi osebno tudi položaj ministrskega predsednika 'i Prvi vzrok je v lem, ker se ima v doglednem času sestati zborovanje najvišjih zastopnikov vzhodnega in zapad.nega sveta. Na važni sestanek bodo prišli, kot domenjeno, načelniki vlad in ne tajniki vladajočih strank. Če hoče hiti Hruščev prisoten, mora torej biti ministrski predsednik. Sestanka sc pa hoče že iz nujnih notranjepolitičnih razlogov za vsako ceno osebno udeležiti. Na njem bodo namreč državniki sklepali v glavnem o splošnem razoroževanju in o lem, kako naj se prepreči nova vojna ter zagotovi človeštvu trajen mir. Po vseli po. ročiilih, prihajajočih Iz Sovjetske zveze, si tudi rusko ljudstvo kot vsi drugi narodi ničesar bolj srčno ne želi kot resničnega miru. Preveliko in nepopisno je bilo namreč trp- 1 jen je, ki sla ga Hitlerjeva Nemčija in Mussolinijeva Italija prizadejali prebivalstvu Sovjetske Rusije. Saj je v zadnji vojni izgubilo življenje okrog 17 milijonov sovjot.4kih Iju-di. Že misel na novo vojno-, in zlasti še na atomsko, napolnjuje narode Rusije s pravo grozo. Mož. ki bi jim prihranil -novo trpljenje ter jim zajamčil varno in mirno življenje, bi si zagotovil zn večne čase hvaležnost množic in njegov vpliv bi postal slkoTO neporažen. Hruščev, ki dobro- po/na razpoloženje prc. biva-lstva, se jasno zaveda, kaj bi znnj pomenilo. ako bi v očeh 200 milijonov državljanov zaslovel kot prinašalec resničnega in trajnega miru. Njegov politični položaj bi se talko učvrstil, da bi mu nihče ne mogeil več do živega. BOJI ZA OBLAST NISO ZAKLJUČENI Svojo -moč si pa želi -povečati zavoljo tega, ker sc borba za. Stalinovo nasledstvo nikakor ni še končala. Danes je si-eer Hruščev najmogočnejši človek, v Rusiji, ki ga nihče ne more strmoglavili, toda s lem ni še dokončno premagal vseh nasprotnikov v stranki, zlasti ne predstavnikov doraščajočega mladega rodu. V predsedstvu stranke sedi na priliko stalinist Suslov, čigar vpliv je močno zrasle! po nemirih na Ogrskem in Poljskem, ko- se je zdelo, da jih je zakrivil in izzval sam: Hruščev s svojo protistalino-vsko- politiko prenaglega popuščanja podložmišlkim državam. Suslov ima očitno na svoji strani vlade na Češkoslovaškem, v Vzhodni Nemčiji in deloma na Ogrskem ler mnogo zaslombe tudi v komunističnih strankah na zapadli. Kako močni so še stalinovci, se je najbolje izkazalo nedavno’ v Vzhodni Nemčiji, kjer si je UJbricbt upal pognali iz vodstva stranke i se 'lieatallnovcc. Da je s tem zavzel stališče zoper Hruščeva, ga ni prav nič motilo. V takih deželah vedo pač oblastniki, da se lahko drže na krmilu le s silo in da bi ob vsakem popuščanju mogli pasti z oblasti. Njih -moč je v d ihta turi. Zalo so pristaši stali-novca Suslova, ki je voditelj levega krila boljševi-šlke stranke v Rusiji. DESNIČAR KOZLOV Hruščev ni še dovolj čvrst, da bi Suslova izrinil iz vrhovnega vodstva boljševi-kov in zatem primoral podložniške dežele, da se pri. ključ,i.jo njegovi politiki. Toda Hruščev ima opravka tudi z desnim krilom v stranki, ki ga vodi ruladi Kozlov ob lihi podpori Mikoja-na. Ta struja se zavzema za postopno demokratizacijo Sovjetske Rusije. Delavcem in kmetom je treba dati več svoboščin in dejanski vpliv na vodstvo države. V gospodarstvu naj stranka iin vlada skrbita v prvi vrsti za to, da bodo navadni ljudje imeli dovolj cenene brane, dostojna stanovanja, primerno obleko in drugih življenjskih potrebščin. Zgradnja težke industrije naj stoji šele na drugem mestu. Ta 'struja- desničarjev ima zlasti med mladino mnogo pristašev. Ičako močna je, se vidi. že po lem, da je njen voditelj Kozlov poslal pred kratkim načelnik; vlade v najvažnejši in največji zvezni državi Sovjetske zveze, se pravi v republiki Rusiji, in po Bulga-nlnovem padcu tudi ministrski pod predsednik v osrednji vladi sanic Sovjetske zveze. Hruščev je doslej spretno nihal med obema strujama. Zdaj jr sprejel v svoj program nekatere zahteve levičarjev, zdaj si usvojil razne ideje desničarjev. Tako se m-u je posrečilo' se obraniti na vrhu in pri tem čedalje bolj krepiti svojo oblast. Toda Hruščevu ne zadostujejo dosedanji uspehi. Njegov cilj je, da si pribori proste roke ler prodre popolnoma in v vsem s svojo politiko, ki jo hoče zavarovati tudi prod bodočimi nevarnostmi. Bor ec proti novi vojni 99 Da bi to dosegel, je osredil vse svoje napore na eno samo idejo: na svetovni mir, po katerem tako globoko- hrepene narodi Rusije in vsa ostala ljudstva na zemlji. S takim programom je državni poglavar maršal Vorošilov predstavil novega ministrskega predsednika sovjetskemu parlamentu v Moskvi: »Brez pretiravanja« — jo dejnl — »lahko izjavimo, da -ljudstva sveta -poznajo N-ikito Hruščeva kot najbolj čvrstega, najbolj prepričanega, najbolj neutrudnega- branitelja miru, kot borca proti nevarnostim nove vojne in zagovornika mirnega- sodelovanja ined vsemi deželami na zemlji«. Komaj je Hruščev poslal načelnik vlade, je 31. marca naznanil svetu sklep Rusije, da bo že z naslednjim dnem enostransko ustavila vse nadaljnjo poskuse z atomskim orožjem. Ko so na zapndu trdili-, da je sklep le pro-oagandno slepilo, ker se poskusi lahko delajo naskrivaj, in da bi bilo potrebno mednarodno nadzorstvo, je Hruščev takoj izjavil, da je Rusija voljna se podvreči tudi takemu nadzorstvu. Rusi so bili že prej sklenili- prenehati z razstreljevanjem atomskih bomb, značilno pa je, da so to razglasili šele v trenutku, ko je ministrski predsednik poslal Hruščev. On je očitno hotel, naj bi sovjetsko prebivalstvo in ostali svet vedela, da je to njegova osebna zasluga. ABSOLUTNO OROŽJE In zdi se, da se je Hruščev za odpravo atomskih poskusov -moral res boriti, zakaj predlogu so se menda upirali voditelji vojske, kol sc dogaja tudi v Ameriki. Hruščev je pa. kot v ostalem mnogi državniki na zapadu, bržkone prepričan, da je z izumom strahotne, vseuničujoče vodikove bombe postala splošna vojna tako rekoč nemogoča. Istega mišljenja je tudi predsednik Gronebi, ki je te dni izjavil dopisniku fran- (Nadalje vanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE V tržaškem volilnem okrožju, ki ima pravico do 4 poslancev, je bilo vloženih in potrjenih 1.L list s skupno-44 kandidati. Število volivcev znaša na našem ozemlju 229.001. V. tržaški občini jih je 211.725, v miljski 8.789, v de vi n s k o-n ali reži n ski 3944, v dolinski 3841, v zgoniški 893 in v repenta-borski '109. Za izvolitev enega poslanca je potrebno doseči olkrog 33 tisoč glasov. Če upoštevamo1 iziide zadnjih občinskih volitev, laliko rečemo, da zgornje število morejo dobili samo demokristjani in komunisti, medtem ko bosta ostala dva poslanca prišla v parlament samo s' pomočjo ostankov svojih strank iz vseh volilnih okrožij v državi. Na to upajo m/sovci, nennijevci, socialni demokrat je, olte monarhistični stranki, liberalci in republikanci. Tržaški neodvisneži, ki so doslej nastopali z geslom Trieste ai Triestini — Trst Tržačanom, niso povezani z nobeno stranko v republiki in bodo zategadelj lahko dobili svojega poslanca, samo če bi se jim posrečilo dobiti pri volitvah vseh 33.000 glasov. In to bi bili prav lahko dosegli, saj so pri občinskih volitvah v Trstu zbrali že sami okrog 30.000 glasov. Zadostovalo bi, da se povežejo s ka-ko slovensko skupino, pa bi imeli zastopnika v rimskem parlamentu. Slovenci so bili voljni jim pomagati in so se z njimi tudi pogajali. Od njih so zahtevali le dvoje: da pride na kandidatno listo en Slovenec in da nastopi gibanje neodvisuežev pri volitvah složno, ker je to bilo edino' jamstvo, da prodre 25. maja s svojim poslancem. Glede slovenskega kandidata ni Kilo težav. Pač pa so med g. Tolloyom in drugimi voditelji izbruhnila' težka osebna nasprotja, ki jih na žalost ni bilo mogoče premostiti. Vsi napori, da bi g. Tolloy pristal na spravo, so bili brezuspešni. Tako sr) neodvisneži postavili dve lojeni lislii, Tolloyevo Tržašlko unijo z geslom: Trst Tržačanom! in listo Fronte za neodvisnost, ki jo vodita dr. Giampiecoli in Borghese. Pri volitvah ne bo, se razume, nobena zmagala, obe struji bosta le šteli glasove svojih pristašev. V takih razmerah se Slovenci seve niso mogli priključiti nobeni od dveh list. Razkol med tržaškimi neodvisneži je stvar, v katero se Slovenci niso hoteli mešati. PADEC FRANCOSKE VLADE Vlada mladega Feliksa Gaillarda je v torek zvečer pri glasovanju v parlamentu ostala v manjšini in morala odstopiti. Padla je rta vprašanju, kako naj se poravna spor s Tunizijo. Gaillard je liiil mnenja, naj Francija sprejme kompromisne predloge ameriško-angle-škili posredovalcev Murphyja in Beelyja ter 'ohnovi na tej podlagi neposredna pogajania z Burgiho, nacionalisti so se pa termi uprli, zahtevajoč tudi za Tunizijo politiko čvrste rolke, iler strmoglavili Gaillarda. Njegova vlada ie trajala natančno 5 mesecev in 10 dni. bila je torej zelo kratk oživa kot vse francoske vlade po vojni, kar je naj-večja in najnevarnejša hiba franeoske demokracije. Padec Gaillarda je zelo slabo vplival v Ameriki in na Angleškem ter navdal sploh ves zapad z resno zaskrbljenostjo. V kratkem se bodo začeli razgovori med velesilami vzhodnega in zapadnega sveta in ravno v tem važnem času bo> Francija spet brez vlade. Francozi so zares nesrečen in politično bolan narod. Njih nacionalizem jih utegne prignati do tega, da zgube vso Severno ATriko. RAABOV OBISK V RIMU Avstrijski kancler JuLij Raab je prebil velikonočne praznike v Rimu in bil pri tej priliki sprejet od Pija XII. V Vatikanu je imel razgovore o avstrijskem konkordatu, katerega je sklenil svoj čas Dolfuss s sv. stoli, co, a Iki ga sedanja dunajska vlada hoče v nekaterih točkah spremeniti, češ da ne ustreza več današnjim razmeram. Vatikan ni v začetku maral o tem nič slišati in tako je nastal spor med avstrijskimi katoličani, sedečimi v skupni vladi s socialisti, in sv. stolico, ki mi še poravnan. Raab je ob povratku na Dunaj izjavil, da bodo pogajanja zelo zapletena in težka in najbrž še dolgo trajala. Raab se je v Rimu sestal tudi s predsednikom vlade Zolijem, z zunanjim ministrom Peli o ter z glavnim tajnikom Krščanske demokracije Fanfanijein. Obravnavali so najprej razna vprašanja svetovne politike, glede katerih med njimi ni bilo načelnih razlik, Na tem področju so se brez težave sporazumeli. Italijanski nacionalizem Popolnoma drugače je pa bilo, ko je Raab začel govoriti o nemštki manjšini na Južnem Tirolskem. Najprej je italijanskim- tovarišem odkrito povedal, kako' »porazno« je delovala v Avstriji pretirano kruta obsodba južnotirolskih (kmečkih fantov iiz vasi Pfun-ders, obtoženih, da so lansko leto' ubili v prepiru nekega italijanskega financarja. Zatem jim je razložil in očital, da Italija še danes ni izvršila v najvažnejših točkah manjšinske pogodbe Gruber-De Gasperi, če-lud.i teče od njenega podpisa že 12. leto. V lej stvari se pa z italijanskimi državniki ni mogel sporazumeti. K o' se je Raab vrnil na Dunaj, je izjavil, da se je glede Tirola težko z Rimom dogovoriti, iker je »italijanski narod prešinjen s silnim nacionalističnim črstvovanjem«, saj vcepljajo mladini že v šolali »pri pouku zgodovine y duše nacionalistične strasti«. Žalostno, da se katoličani tako težko sporazumevajo glede narodnih mnjšin, četudi so načela krščanstva v tem pogledu nadvse jasna in popolnoma nesporna. Zares žalostno, Ikako se v narodnih vprašanjih mnogo laže sporazumevajo med seboj ateistični komunisti ko 'kristjani! PROFESOR SCIOLIS Za nosilca svoje liste je Kršč. demokracija postavila na Tržaškem prof. Sciolisa. S tern je »očitno1 pokazala«, piše pravilno zadnja Demokracija, »da ho poskusila pridobiti č:mveč močno nacionalističnih, posebno hegunstkih "lasov. Človek, ki si je v tržaškem občinskem svetu pridobil sloves doslednega nasprotnika slovenskega šolstva, no more biti znanilec narodnostnega sožitja in umerjene politike do tržaških Slovencev«. Iz tega nujno sledi, da ne more n oh c n pošten in zaveden Slovenec glasovati po svoji vesti 25. maja za listo, ki ji sloji na čelu g. Sciio!is.. Saj bi to pomenilo, da podpira sovražnike slovenskega šolstva in s tem zakri- vi težak greh nad lastnim narodom in njegovo mladino. Kaj naj torej nekomunistični Slovenci na-rede? Njihovi predstavniki naj se sestanejo in sklenejo, kaj ji im je v korist slovenskega ljudstva storiti. Drugega izhoda ni! NEPOBOLJŠLJIVI IZZIVAČI Fantalini iz misovske stranke so začeli po stari fašistov ski navadi izzivati v raznih krajih republike svoje politične nasprotnike. Tako so se pripeljali na tovornikih v nedeljo tudi v nemštko vas Latseh blizu Bočna, lij uidi, ki so odhajali od maše, »o zasramovali s priimki »porchi tedesclii« — »nemške svinje« in jih jeli tepsti. Kmetje so nekaj časa gledali, nato pa pobaline talko nabrisali po zadnjicah, da so kar brez vozil zhežali iz vasi. RUSKI SPUTNIK JE RAZPADEL Drugi ruski sputnik, na katerem je poginila psička Lajka, se je le dni razsul in padel v obliki rdeče krogle z dolgim repom v vode Atlantskega oceana nedaleč od obale Združenih držav. Od 3 novembra lanskega leta je obkrožil našo zemljo 2366 krat in pri tem prevalil 113 milijonov kilometrov. SNEŽNA POMLAD Po izjavah vremenoslovcev ni ibilo že 40 let lake zime sredi pomladi, kot je letos. Po vsej Itialiji kaže toplomer olkoli ničle. V Kar-ni-ji je namello za poldrugi meter visoko snega. V Kanalski dolini ga je en decimeter. Rola nedelja je bila lotos res bela. iNa Čavnu in po kraškem robu je ležal sneg. Tudi nia trgu se pozna zima, ker so cene zelenjavi poskočile. ZEMLJA JIH JE POŽRLA V planinski vasici Trevico nedaleč od Nea. pij a se je preteklo soboto začela tresti zemlja. Kmalu ziatem je nastala na rebri 800 m dolga in 400 m široka razpoika, v kateri jo brez sledu zginilo šest ero hiš. Pri tem ni prišel k sreči nihče olb življenje, ker so ljudje ob prvih sunkih takoj zapustili svoje domove. Pač pa so zgubili vse premoženje. Pot, ki veže vas Trevico z zunanjim svetom, se je znižala za 15 metrov. PODMORNICA ZA POTNIKE Ameriški admiral Monison je izjavil, da bodo v kratkem začeli graditi podmornice za osebni promet. Ladjo bodo'>pod vodo lahko vozile do tisoč potnikov. Razvijale bodo hitrost 480 kilometrov na uro, ker valovi ne bodo mogli ovirati nagle vožnje. MANJ OBISKOVALCEV V nobeni evropski državi razen na Angleškem ne trošijo ljudje toliko denarja za kino kol v Italiji. Vendiar je obislk kinematografov tudi lu zadnje lete precej nazadoval. Vstopnic so laistnilki prodali za 3 milijarde in pol lir mianj kol 1. 1956. SMRTNA KOSA V začetku lega meseca je v starosti 72 let umrl v Celju gimnazi jislki ravnatelj Martin Mastnak, kije pred prvo svetovno vojno dolgo let poučeval na slo’venslki gimnaziji v Golici klasične jezike. Ril je zelo priljubljen med dijaki in goriškimi Slovenci. Zato se g« tildi mi s spoštovanjem spominjamo. NOVICE ŽUPANSKE PLAČE Uradni lisi je objavil odredbo, kakšno plačo smejo občinski sveti dpločiiti županom. V občinah do' 1000 prebivalcev sme župan prejemali kvečjemu 5000 lir na mesec; če jc ljudi do 3000 pa največ 10 tisoč lir. Plača se poviša, kadar šteje občina od 3000 do 10.000 duš, tedaj znaša kvečjemu 30 tisoč mesečno. Šele v krajih z nad 30.000 prebivalci odmerijo labko županu 70 tisoč. V mestu Iktot Trst poskoči pa plača že na 160.000 mesečno. Župani so potemtakem sorazmerno slabo plačani. Gospodarsko' se splača županovati le v velikih mestih. Za poštenje i/ politiki V velikonočni številki smo objavili uvodnik, v katerem smo zavračali mnenje Kat. glasa, po katerem naj bi bili slovenski katoličani dolžni glasovati pri državnozborskih volitvah za kandidate Ital. kršč. demokracije. Naš glavni razlog je bil, da je vodstvo tukajšnjih demokristjanov, kot je pisal sam Kal. glas, »zaslepljeno s fašizmom in šovinizmom«, torej izrazito nasprotno Slovencem. Kje se je našla, smo vprašali, še narodna manjšina, ki bi podpirala svoje sovražnike? Razen tega smo rekli, da je peščica slovenskih glasovnic za usodo demokraci je v Italiji popolnoma brezpomembna in zato se demokristjani sami za naše glasove niti ne menijo. Očitno je, da jih prav nič ne potrebujejo! Zakaj naj bi jim jih mi sami vsiljevali in povrhu zanje še nič dobili? To so razlogi, zaradi katerih smo menili, da imajo slovenski katoličani, kar se Kršč. demokracije tiče. pri volitvah »brezpogojno proste roke«. Za koga naj potemtakem glasujejo? O tem naj se posvetujejo »zastopniki nekomunistih■ nih političnih skupin«, je napisal Novi list, ter sklenejo, »kar narekuje skupna korist naroda, kateremu vsi pripadamo«. Tako smo napisali in najpreprostejši človek v na-ih krajih je dobro razumel, kaj smo hoteli povedali. Velika večina Slovencev je naše stališče odobravala. Po krščanski morali nedopuščeno Gospodje pri Kal. glasu so pa naša izvajanja enostavno postavili na glavo ter v zadnji številki trdili, da nekako agitiramo za komuniste: »Ali je Novi list še krščanski, ko pravi, da je Slovenski volivec prost, da lahko glasuje tudi za komunistično partijo?« Pozivamo odgovornega urednika msgr. Močnika, naj slovenski javnosti razloži, kdaj in kje je Novi list to napisal. Tisočere množice naših bralcev mu lahko odgovore, da nikdar in nikjer! Čemu torej preobrača in zavija resnico ter lažno obvešča svoje čil atelje? Vsakdo lahko uvidi, da je tako ravnanje po krščanski morali nedopuščeno, še posebno, če ga zagreši duhovnik, ki je vzgojitelj mladine in povrhu predsednik Duhovske zveze za Goriško. Mi smo le trdili, naj o zadržanju demokratično in krščansko mislečih Slovencev pri bodočih volitvah složno sklepajo zastopniki nekomunističnih skupin, in pri tem čvrsto vztrajamo, zavedajoč se, da to hoče in zahteva i'elika večina našega ljudstva. Pomlad »DAN TAJNIC« V torek so praznovali v Italiji »dan tajnic«. Navada, da se spominjajo najboljših tipkaric in uradnic je prišla iz Amerike. Tekme se je udeležilo' kar 5000 žensk. Od teh so izbrali 20 najsposobnejših, ki bodo prejele lepe nagrade. Med njimi sta tudi Silva Laindi iz Trsta in Bona Coinel — Soce-bran iz Livorna. Ta izhaja iz slovenske družine Komel — Sočebran. Njen stari oče je bil doma iz Solkana in po poklicu avstrijski častnik. NA GROB VINO Dragoljub Mišič iz Gornjega Mastejevea blizu Niša je napisal v oporoki, da po smrti ne želi na grob cvetnih vencev, temveč je kot velik ljubitelj žlahtne kapljice odredil, naj mu dediči na dan smrti za 10 let zaporedoma namočijo> grob s 50 litri vina. Sorodniki so njegovo voljo spoštovali in pred kratkim oporoko do pičice izvršili. V enem desetletju so Mišiču »lili na grob natančno 5 hi vina. POSEBNI LONCI V' Ilannoverju na Nemškem je podjeten gostilničar odprl pristno kitajsko restavracijo in v ta namen naročil naravnost iz Hongkonga tudi pravo kitajsko posodo. In res je blago obenem s slanim računom prispelo v Hannover. Ko si je pa gospodar plačane lonr <“e natančneje ogledal, je presenečen zapazil na skritem mestu znamko »made in Germa-ny« — izdelano v Nemčiji. VELIKO SOCIALNO ZLO Pomanjkanje človeka dostojnih stanovanj je ena najhujših nadleg, ki muči mestno prebivalstvo našega časa. V Parizu, morda najlepšem, velemestu Evrope, stoji n. pr. še danes nad 200 tisoč bajt iin barak, kjer bivajo ljudje v nesnagi in mrazu. Če bi hotela občina preskrbeli vsakemu prebivalcu dostojno stanovanje in pri tem gradila hiše z isto hitrostjo kot danes, bi morala neprestano zidati do leta 2058. Nove gradnje ovirajo tudi navijači een na zemljiščih, ki si upajo zahtevati v Parizu za 1 hektar slavbišča do 200 milijonov frankov. Stanovanjska stiska ne vlada torej samo v Rusiji, temveč tudi v zapadnili deželah. PODRŽAVLJENI ODVETNIKI Kakor drugod so bili doslej tudi na Madžarskem odvetniki svoboden polklic. Po zadnjem vladnem odloku je pa tudi njihov polklic podržavljen. Vsi odvetniki bodo včlanjeni v posebni organizaciji, ki jim bo odkazova-la delo in plačo. Novotarija se po našem ne bo obnesla. SPRETEN VOHUN Policija v Franciji je že več ko 10 let stikala za vohunom Marcelom Bissonom, ki je bil za časa vojne v Hitlerjevi službi ter posilil marsikaterega borca na oni svet. Sodišče ga je zato obsodilo kar trikrat na smrt. Bissr/n se je medtem skrival pod raznimi imeni, zadnji čas je živel v mestu La Ro-chelle kot g. Brindagneau, ugleden in bogat zas:bnik, z lastno jahto, tki: je širokosrčno podpiral reveže in dobrodelne ustanove. Izvolili so ga tudi v mestni svet in k njemu so prihajali v goste celo' ministri. Sedaj ga je policija razkrinkala in zaprla. PAMETNA PREPOVED Kakor drugod se dogajajo med avtomobilskimi dirkami tudi v Švici pogoste nesreče. Dirkači zlasti na ovinkih zdrknejo s poli, treščijo z vozili v množice gledalcev ter nnr-sikaterega težko' ranijo ali usmrtijo. Zato so v Švici vse dirke in tekme z avtomobili in motornimi kolesi, če se ne opravijo na ravnih progah, prepovedane. Kaj se je pravzaprav zgodilo v Sovjetski Rusiji? (Nadaljevanje s 1. strani) coskega dnevnika Figaro, da najmanj 15 do 20 let ne more izbruhniti nova svetovna vojna. »Sodim«, je dejal Granchi »da bo resnična bitka ideološke in socialne prirode in da bi to spoznanje moralo uravnati delovanje slehernega državnika«. Če je istega prepričanja Hruščev, je lahko brez posebnega tveganja zagovarjal predlog, naj se za sedaj ustavijo atomska razstreljevanja. Kakšen smisel naj bi tudi imela, ako /a nekaj desetletij, se pravi do njegove smrti, ne bo vojne? Razen tega je treba pomisliti, da ima Rusija danes že dovolj vodikovih bomb, nako- pičenih za obrambo v svojih skladiščih. Ima jih toliko, da z njimi labko spremeni v ruševine polovico sveta. To je tako imenovano absolutno orožje, ki ne more nikoli zastareti. Kaj hoče še več? Vsako- nadaljnje oboroževanje je nepotrebno in le težko obremenjuje rusko gospodarstvo. Če bi Rusija ustavila svoje atomsko oboroževanje, bi si prihranila neštete milijarde ter bi z njimi lahko’ mogočno razvila svojo industrijo in poljedelstvo v tekmi z Ameriko. S tem bi povečala v svetu tudi privlačnost komunizma. Hruščev bi ob tem porazil tudi vse svoje nasprotnike v stranki in postal trajni ter res neomejeni gospodar Sovjetske Rusije. SV. JAKOB Hudo nas je prizadelo, ko sc je v našem okraju v torek bliskovito' razširila vest, da je iz naše srede iztrgan priljubljeni obrtnik in zaveden Slovenec 57-letni Ivan Jančar. Pokojnik se je rodil pri Sv. Jakobu in je moral res pridno delati, da si je še zelo mlad postavil lastno pekarno, ki jo je skoraj 30 let, vse do smrti vzgled n o upravljal. Bil je tako dobrega srca, da ni nihče, ki se je k njemu obrnil za kakršnokoli pomoč, odšel praznili rok. Kako je bil splošno spoštovan, je pokazal tudi veličastni žalni sprevod iz bolnišnice v cerkev Sv. Jakoba. Tu so opravili pogrebni- molitve g. Škabar, njegov osnovnošolski veroučitelj, župnik msgr. Omerza in g. Zlobec. Nato je pogrebni sprevod po ulici deliTslri.a krenil na pokopališče pri Sv. Ani. Ko so pogrebci šli mimo pokojnikove trgovine, so se za trenutek ustavili. Skoraj vsi udeleženci so imeli solze v očeh, ko so s cvetjem obsuto krsto položili v družinsko grobnico. Naj mu bo lalika domača zemlja, ki jo je pokojnik zelo ljubil. Hudo prizadeli ženi, 93-1 etn i pokojnikovi materi in ostalim sorodnikom izrekamo globoko sožalje. Šentjakobčani NABREŽINA V kratkem pojde na dražbo gradnja novega občinskega kopališča v Nabrežini. Načrt, ki ga je izdelal tehnični urad v Trstu, predvideva 6 milijonov lir stroškov. Pred dnevi so na županstvu razpisali tudi dražbo za asfaltiranje vseh cest v nabrežin-ski Stari vasi. Za ta dela sta nakazana 2 milijona lir. Upamcv, da se bo vreme kmalu izboljšalo, tako da se toliko zaželeno in potrebno asfaltiranje čim prej izvrši. V nedeljo je bil občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Nabrežini. Za novega predsednika je bil izvoljen bivši župan g. Josip Terčon. CEROVLJE Zvedeli smo, da je tehnična komisija v Trstu pred dnevi preučevala načrt naše nove šole, ki ga je izdelal ing. Mozetič. Načrt je vrnila občini, češ da ga je treba znatno popraviti. To pomeni, da sc bo gradnja šolskega poslopja gotovo zavlekla za nekaj mesecev in je izključeno, da bo šola sezidana pred začetkom prihodnjega šolskega leta. SESLJAN Pred kratkim so na županstvu oddali na dražbi gradnjo obcestnih zidov na novi poti iz Sesljati a v Vižovlje. 01» cesti so bila že posajena drevesa in sedaj bodo uredili še nekaj gredic. Za ta dela je določenih nekaj nad 100 tisoč lir. Podjetje Selveg bo v Sesljanu povsem za-menjalo javno električno razsvetljavo. Na mesto sedanjih navadnih žarnic bo postavilo nove in bolj sodobne. ŠTIVAN V soboto so na županstvu razpisali dražbo za asfaltiranje in preureditev poti, ki vodi k štivanski župni cerkvi. V načrtu je tudi pred-videno asfaltiranje majhnega trga pred svetiščem. Stroški znašajo okrog 1 milijon lir. SV. KRIŽ V torek se je v begunskem naselju pri Sv. Križu zgodila nesreča, kakršne že dolgo ne pomnijo v naših krajih. V leseni stavbi, v ka-1 teri bivajo tri družine, je kmalu, popoldne nenadno izbruhnil požar, ki je zaradi burje bliskovito zajel vse revno poslopje. V lesenjači ni bilo nikogar, razen 20 mesecev stare deklice Franke Sirotič, ki jo je njena 28-letna mati položila k počitku. Medtem ko se je nesrečna mati pogovarjala s’ sosedo, se je vnel ogenj, katerega plameni so že v tolikšni meri objeli stavbo, da ni mogel nihče več vanjo. Uboga deklica je zgorela v plamenih, ne da bi ji niti lastna mati niti ostali ljudje mogli pomagati. Ko so prišli gasilci, je mala Franka že izdihnila svojo dušo. Mlado mater pa so' zaradi hudega živčnega pretresa morali odpeljati v bolnišnico. Na kraj nesreče sla kasneje dospela tudi generalni komisar Palamara in tr-ža.-lki kveslor, ki sla za ponesrečence odredila prvo pomoč. KROŽEK MLADIH IZOBRAŽENCEV - TRST vabi na sestanek, ki bo v petek, 25. aprila, ob 20.30 v Ulici Commerciale 51. Na sporedu je predavanje dr. Janka Ježa: »KULTURNI STIKI MED SLOVENCI IN ITALIJANI« Po predavanju pomenek o prihodnjem nedeljskem izletu. Prejšnji petek je bila v Nabrežini redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu je bila razprava o občinskih kamnolomih. O lem. vprašanju je poročal odbornik Škrk. Najprej je kratko obrazložil slavno zgodovino nabrežinskili kamnolomov, katerih začetki segajo v loto 181 pr. Kristusom (ustanovitev Ogleja), in nato ugotovil, da so dosegli naj večji razmah v letih tik pred prvo svetovno vojno. Tedaj je namreč bilo v njih zaposlenih od 3 do. 4 tisoč delavcev in je bilo z nabrežinskim kamnom zgrajenih mnogo palač v vseh važnejših mestih bivšega avslro-ogrskega cesarstva. V Nabrežini je danes 20 kamnolomov, ki so last občine. Od teh jih je 13 zapuščenih, 7 pa jih imajo v najemu različna podjetja. Pri tem delu je že več let stalno zaposlenih od 300 do 3150 delavcev, sc pravi, da je število zaposlenih od leta 1914 padlo za 90 odstotkov. Proizvodnja kamna je leta 1938 znašala 5.100 kub. metrov, leta 1950 pa samo 1.700 kub. m. Od tedaj proizvodnja stalno narašča in je leta 1957 dosegla 7 tisoč kub. metrov. Število zaposVnih delavcev pa je ostalo nespremenjeno, ,in sicer zato, ker se je proizvodnja silno mehanizirala in ker podjetja izvažajo skoraj samo neobdelane kamne. Zatem je g. Škrk podrobno razčlenil odnose med posameznimi podjetji — najemniki — in občino — lastnico kamnolomov. Po obstoječih pogodbah prejme občina letno od vseli podjetij pičle 3 milijone lir najemnine. Če upoštevamo, da je prejšnje leto proizvodnja znašala 7 tisoč kuli. metrov, in če raču- RAZSTAVA GOVEJE ŽIVINE Kmetijsko nadzorništvo sporoča, da bo v nedeljo, 4. maja, v Bazovici prva razstava go" veje živine sivorjavc pasme. Razstava ima namen prikazovati uspehe, ki s'o> jih v živinoreji dosegli naši posestniki iz Bazovice, Trebč, Gropade, Padrič, Peska, Gročane in Jezera. Razstavljenih bo 250 glav živine, kii jih bo ocenila posebna komisija strokovnjakov iz sosednih pokrajin. Tudi kdor se za živinorejo ne zanima, mora priznati, da bo razstava pomemben dogodek za na-e ozemlje. Na njej bosta namreč prikazana kakovost in zdravstveno stanje naše goveje živine, kii nikakor ne zaostaja za listo s hribovitih področij. Ugodno vreme, dobra in tečna krma, ki jo nudi naš Kras, ler smotrna vzreja omogočajo, da nam, živina n ud! okusno, zdravo in zelo redilno mleko ter prvovrstno meso. TRŽAŠKI VELESEJEM Od 21. junija do 6. julija bo v Trstu tudi letos velesejem. Za to dobo je ministrstvo za promet odredilo 25 odstotkov popusta na ceni vseh železniških voznih listkov. Posebne popuste bo odredilo tudi zai prevoz blaga, ki bo razstavljeno na velesejmu. DRUŠTVO SLOV. SREDNJEŠOLCEV V TRSTU priredi v soboto, 19. aprila, v Ul. Roma 15, ob 20. uri LITERARNI VEČER MLADIH LITERATOV IZ SLOVENIJE namo, da je en kub. meter kamna vreden najmanj 50 tisoč lir, so nabrežinski indu-strijci lani imeli 350 milijonov kosmatega dobička. Tudi če je od te vsote šlo 70 odstotkov za proizvodne in ostale stroške, je kljub temu ostalo 105 milijonov čistega dobička, ki so si ga vtaknili v žep industrijci. Občinska uprava se zaveda, da je najemnina, ki jo danes plačujejo kamnoseška podjetja1, naravnost smešna ter socialno krivična. Na žalost pa obstajajo najemninske pogodbe, od katerih bo večina zapadla šele čez 10 ali 15 let. Po poročilu je bila živahna razprava, ki so se je udeležili minogi svetovalci. Tako sta svetovalec Vižintin in odbornik Legiša poudarila, da bi morala občinska uprava od pristojnih oblastev zahtevati, naj izdajo zakon, po katerem bi občina smela podjetjem naložiti poseben davek na izvoz kamna. Ta dajatev bi ne- predstavljala za Tlaliijo nobene novosti, saj je že mnogo let v veljavi v toskanskih kamnolomih. Uprava naj obenem natančno prouči, ali podjetniki strogo spoštujejo obveznosti, ki so jih sprejeli ob podpisu najemninske pogodbe. Zdi. se namreč, da v tem pogledu niso prav nič natančni, saj neko podjetje na primer kar tri leta ni plačalo najemnine. Najočitneje pa se pogodbe kršijo s tem, da so skoraj vsi kamnolomi polni odpadkov. Že zaradi takšnih in podobnih pregreskov bi podjetniki zaslužili, da se jim najemninske pogodbe razveljavijo. Razprava o< občinskih kamnolomih se bo nadaljevala na prihodnji seji. Vabljeni! O nabrežinskili kamnolomih VOLITVE NA GORIŠKEM Goriške stranlke so vložile 10 kandidatnih list za poslansko zbornico in 9 list za senat, j Vpisanih volivcev v pokrajini je 96.675, od, teh je ženslk 51.090, moških p« 45.485. To število velja za poslansko zbornico, za senat je pa inarnj volivcev, ker mora tu volivce iz-! polniti ne 21. ampak 25. leto starosti. ZNATEN DRŽAVNI PRISPEVEK Na predlog ministra za kmetijstvo Colom-ba je vlada prejšnji teden odobrila 600 milijonov lir za pasivne kraje v goriški pokra-jiri. Ta /nosek se bo uporabil za namakanja, vodovode in pogozdovanja. Pričakujemo, da bodo teh podpor deležne tudi slovenske oih-čine n,a Gori Ikern, ki so v primeri s furlanskimi prave pastorke. Up-’trm, da br' to upošteval zlasti novi tajnik goriške Kršč. demokracije g. Cociani, ki ie bi v preteklem tednu izvoljen za pokra-jinslketra tajnika stranke na mesto biv ess Vajnika inženirja Valaurija, ki kandidira za sen a tori''. Saj pravijo, da so pos'amca Bar'*-sijia in senatorja Rizzattija zato odža-rali, Ver sffa preveč brenkala na nacionalistične strune. /ares smo radovedni, kako se bo odrezala mlada garda a n riških 'krščanskih demokratov. Prav radi bi iz njihovih ust sli-ali tako odločno izjavo, kakršno je v nedelio dopol-j rli-e na zborovanju v Gorici p-o^al in^e-ir Fermo Sol,»ra, kandidat socialistične 9'ranke za poslansko zbornico'. Mož ie odkrito in >r°z ^»k^ca 7v'ifl'nia dejal, da ie treba dati Slovencem y Ita-Hii po^o^no sOl^ko avtonomijo in jim v okviru nove dežele zaiam”iti v prig^nem statutu vsestransko pravico doi dvojezičnosti. Tako odločno in obvezno i»iavo bi še toliko r>rei morala dati k^ča^ska s‘ra-ka. saj vendar dob^o ve, da je večina S'nv^ncev v Italiji demokratsko in krščansko usmeriena. nagrajevanje kmetovalcev V nedeljo so v Gorici slovesno razdelili nagrado goriški m kmetovalcem, ki so se odlikovali na natečaju za i/lbcil'šamije pridelka koruze in za obnovo gospodarskih poslopij. Med slovenskimi nagrajenci sta posestnika Anton in Miroslav Ferletič, ki sta dobila po 25 tisoč lir nagrmde. Miroslav Ferletič je prejel še 10 tisoč lir /ia večji priidelelk' koruze. Za obnovo hlevov i« greznic je poses'nica Frančiška Klanjšček iz Klanca v Števerianu dobila 50 tisoč lir, Franc Vižintin iiz Doberdoba na 25 tisoč. Med ?ori*ke kmetovalce so razdelili skoraj dva milijona lir. IZ ŠTEVERJANA V četrtek preteklega tedna je v 'krogu prijateljev obhajal 70-letnieo rojstva naš e. župnik Ciril Sedej. Cerkveni pevski zbor mu je na predvečer tihega slavja zapel podoknico. Petje zbora, ki mu je slavljenec vedno posveča! minogo zanimanja, je spravilo g. župnika v dobro voljo, da je .pevce prisrčno po<-gost il. Vsi Števerjanci i/.rekam o svojemu priljubljenemu pastirju prisrčno zahvalo za njegovo dolgoletno vneto dušno pastirstvo in tudi zia požrtvovalno delovanje pri ljudskih gospodarskih ustanovah in zil a at i ml ari inskih prosvetnih organizacijah. Prepričan! smo, da mu more vse ogromne žrtve, ki jih je od njega zahtevalo sodobno dušno pastirstvo, poplačati le ljubi Bog, ki mu je slavljenec zvesto služil vse življenje. Farani mu obljubljamo svojo vdanost in prosimo dobrega Stvarnika, naj okrepi njegovo zdravje, da bo mogel še dolgo let delovati med svojim narodom, ki tako1 zelo potrebuje zvestih javnih ue.avcev. Čestitkam in željam števerjanslkjh vaščanov se pridružuje tudi uredništvo Novega lista. V sredo preteklega tedna je umrl 71-lotni domačin Franc C iglic iz Bukovja. Pogreba, ki je bil v če.rlek, se je udeležilo mnogo vaščanov, kar pomeni, da je pokojnika spoštovala vsa vas. Rajniku, 'ki je bil zvest naročnik Nnvega lista in njegov vnet bralec, naj sveti e”"a luč. Užaloščeni družini izreka,mo globoko sožalje. Sožalju se pridružuje tudi uredništvo Novela lista. V soboto sta si v domači cerkvi obljubila večno zvestobo gdč. Terpin Majda in g. Sla-n.ič Jo'žef iz Bukovja. Mladoporočencema žalimo vsi Števerjanci obilo božjega blagoslova in zadeval j st v a v novem življenju. V en e,m mesecu je imel naš župan g. Pod-versii tri daljše razgovore z goriškim prefektom dr. Nitrijem. Žunan namreč od obl asi e v zahteva, naj ,po-skrbe, da občina izvode nekatera prepotrebna javna dela. Pred nekaj dnevi s!a z županom bila i*ri prefektu tudi podžupan Terpin in občinski tajnik Cre?ta. Raztovarjali ser se nekd /asti o v,n^o'od‘u, ki se bo, krni znano, po-diailišal z Os1 aiv j a v Števerjan. Minis'rsh'0 za javna dela je v Gorico s^o-ročilo, da je poleg 200 milijonov, ki iih je nakapalo Zavodu za arradnjo ljudskih hiš, o rala sovodenjdka posojilnica prekiniti poslovanje in poskrbeti za varnost svojih knjig in denarja. Vse, kar je bilo važno, je g. Pipan odnesel v Ljubljano. Ko so ga tam vprašali, ali je pripravljen dati denar za vojno posojilo, je -kot dober gospodar odgovoril, da ne, ker bodo denar zadružniki še krvavo potrebovali po vojni-. In res jim je pri obnovi zelo prav priseli. Iz njegovega poročila smo zvedeli, da je posojilnica dala v letu 1956 nad 9 milijonov posojil, lani pa celo 12.8 milijonov. Dobička je imela le nekaj nad 55 tisoč lir, !k,i jih bodo dodali rezervnemu skladu. Naš zavod » osoja denar po 7 odstotkov obresti, medtem ko zahtevajo goriški denarni zavodi po 11 in celo 12 odstotkov, in celo tedaj ziahtevajo vsi mogoča jamstva. li os' e j je posojilnica daia-a posojila največ do 500 tisoč lir, odslej pa bodo dajali v slučaju potrebe tudi posojila do višine 700 tisoč. Konec 1957. leta' je imela posojilnica 26 milijonov 600 tisoč lir vlog pri Goriški hranilnici, v letu 1957. so vlosre narasle za -1 milijone. Lani je odbor uspel, da mu Gorška hranilnica obrestuje vloge po 3,75 odstotkov in ne več le po tri kot prej. Ob koncu so nekateri starejši člani predlagali, na.j se namesto njih vpišejo kot člani njihovi otroci. Za vsakega novega elana naj bi pristopnina znašala 500 lir. Ko bodo Slovenci to poročilo brali, bodo lahko veseli, saj je iz njega razvidno-, da je v našem ljudstvu še veliko zdravja in po 1 jel -nositi. Obenem se jim bo srce trgalo od žalosti, ko se bodo spomnili nasilnega uničenja j tak u p on ega, c v til občega in inojjoC- nega goniškega zadružništva po fašistih. IZ TRŽIČA Minister za kmetijstvo Colombo je v preteklem tednu odobril 100 milijonov prispe - že poročali, odredilo še nadaljnio ka za izsušitev rižanskega močvirja, kar je čemer smo everianska občina -prejela 3 mi-•liione 130 t'so? lir posojila za kritje proračuna iz leta 1956. IZ JAZRIN V veMkem tednu ?mo oh veliki udeležbi nokopaili 85-le'no domačinko Rozalijo .Talkin, vdovo Pa všič. Pokoinici, ki jo je spoštovala velikega pomena za vse tržiško gospodarsvo. V soboto je iz našega zaliva odplula ena najmodernejših petrolejskih ladij, ki sn jo tržišlke ladjedelnice zgradile za pomnr-ko družbo Costa v Genovi. Ladja je dolga 167.65 metra in široka 21.50 metra. SMRT UGLEDNEGA SLOVENCA V ponedeljek zjutraj je umrl v bol n Ki usmiljenih bratov upokojeni sodnik dr. Milam Bogataj. Polko-jnik je bil rojen 1. 1887. v Soči, gimnazijo je obiskoval v Gorici, pravno fakulteto pa je dovr”il v Gradcu. Službo-val je pri deželnem sodišču v Trstu, v Gradcu, S°žami in Senožečah. Fašisti so ga nre- vsa vas, nai sve'i večina Inč. Nijenim sorodni- mesftili najnrej v Aleksan^riio, n-ai'o v Turin, kom izrekamo iskreno sožalie. ^*° vojni se je preselil v Gorico, kjer je služ- Pred kratkim sta se poročila gdč. Štefanija Takin in na-č:nu prosi avl iania 50-letnice. ie sosuod Pi-i>an povedal zanimivo do^odbico i' nr“teklo-»' /a oda. Zaradi prve Svetovne vojne je me- boval pni Okrožnem sedišču do svoje upokojitve 1. decembra 1952. Naj blagemu pokojniku sveti ve" n a luč in dobri -Stvarnik nai mu bo^atm poplača ljubezen in zvestobo do slo^ensikeia .naroda. Se-dai se je umirila tudi njeirova neuto'ažlii' a bolest izgube edinega sina,, kii je padel v dru-ri svetovni vojni. Pokojnika b°-do prepelia-li veri etn o na domače pokopališče. Niesovi užaloščeni gospe ,i,n dmrm sorod-nikoim izražamo iskreno in globoko soža'je. OBVF.STIl.O BEGUNCEM V oonedeliek, 28. aprila, bo ob 15. uri delitev ?i-veža henmincein, in sicer od abecedne črke \ do L vključene. Ostali bodo prejeli živež v torek, 29. aprila, ob 9. uri. Marijan Komjanc LIJett eSltu \ilo vt*ti /1c* IZ SV. PETRA SLOVENOV Prejšnje leto je mnogo .kmetovalcev v naših dolinah preuredilo svoje hleve. Vsi namreč vemo, da je zdrav hlev prvi pogoj za razvoj živinoreje. Kmetovalci, ki preuredijo hleve, prejmejo od Kmetijskega nadzorni-štva precejšnje nagrade. Tako je na 8. natečaju lepo število naših ljudi dobilo manjše ali večje prispevke. Prvo nagrado v znesku 100 tisoč lir je prejel Ivan Mauro iz Tamarja pr.i Vizontu (občina Neme); drugo v znesku 80 tisoč lir je dobil Guerin Cujon iz Kancelirjev pri Susi-du (ahtenska občina); tretjo v zneslku 60 tisoč lir so dobili Ivan Bukovec iz Peternela pri Drekč, Jožef ICont iz Čenehde (Fojda), Lucija Piputti z Brega pri Fojdi, Hermen-g.ild Cormon® iz Tipane in Maksim Forcutti iz Krnic (Neme). Četrto nagrado po 50 tisoč lir je dobilo 12 kmetovalcev iz raznih naših vasi, pelo po 40 tisoč lir prav tako 12 kmetovalcev, šesto po 30 tisoč lir 11 kmetov, sedmo nagrado po 20 tisoč lir je prejelo 16 posestnikov in osmo po 10 tisoč lir je dobilo tudi 16 'kmetovalcev iz raznih slovenskih vasi. Skupno so naši ljudje prejeli 2 milijona 370 tisoč, kar je za naše bedno deželico in njeno skromno gospodarstvo vendar precejšnja podpora. Pred kratkim je imel naš občinski svet sejo. Občinski možje so sklenili zlasti razširiti cesto, ki pelje iz Petjaha. v Mečano. Cesto bo popravilo delovišče, pri katerem bo dobilo zaslužek vsaj nekaj brezposelnih. Odo-nriai so tudi asfaliliuujc nat al jii j iti St.ii tli kilometrov ceste Aižla-Sovodnje in Sv. Lenart-Klodič. Razpravljali so tudi o nakupu zemljišča za zgradnjo ljudskih hiš, ker je pri nas še vedno huda stanovanjska stiska. Število obmejnih prehodov na vseh blokih v Beneški Sloveniji je v mesecu marcu znašalo 12.583; s prepustnicami je prekoračilo mejo 11.157, z dvolastniškim dovoljenjem pa v obojno smer 1426 posestnikov. Jugoslovanskih potnikov je bilo 10.037, italijanskih pa le 2546. IZ VIZONTA Naša vas se nahaja na vzhodni strani gore Bernardiie. Naša zemlja je revna, ker živimo v kraškem svetu. Saj imamo v naši bližini znane Završke jame, nekateri pa celo pravijo, da je vsa Bernardija votla.. Domačini si morajo iskati Skromnega kruha v tujem sve*u, da lahko preživijo svoje družine. Na usodo se nočemo pritoževati, saj je ena. ka kot y vseh hribovskih vaseh Beneške Slovenije in Kamije. Jadikovanje nam tudi nič ne pomada. Danes hočemo samo opozoriti ob-lastva, da je naša ljudska šola poorlooma zanemarjena. Poslopje se nahaja na zelo lenem prostoru in se šola na prvi posrled zdi kar dobra. A ni tako. Del šolskega poslopja je prenapolnjen s senom, v drugem se pa stiska 25 otrok, ki so razdeljeni n.a pet razredov; vse pa poučuje en sam učlteli. Ker vemo, da ie v naših dolinah mn« brezposelnih učiteliev, se sprašujemo, zakaj ne namestilo na šoli še ene učne moči. C o j,j p n., slonje primerno, preuredili, hi lahko, imeli «e en razred in tudi otročki vrtec. Če tetra ne bodo v kratkem naredili, se bo začelo poslovne podirati. Stroški za Obnovo Srde Im ne Vili tako veliki. d|q hi iih ne zmogel občinski proračun. Nekaj denarja bi pa morala prispevati tudi država. Skraini čas je že, dia se o^lastva zganejo ter našo šolo čim,prej preuredijo. V naši vasi pa je tudi drugače še marsikaj narobe. Nespametno je zlasti, da imamo še vedno dve mlekarni: eno v spodnjem in eno v zgornjem koncu vasi. Tako ne more nobena. prav uspevati, 'ker je za obe premalo mleka. V mesecih, ko je največ mleka, ga imamo okoli štiri stote, pozimi pa dva. Nobena mlekarna nima izkušenega in izšolanega mlekarja. Upravljata ju dve ženski, ki sta se tega posla mimogrede naučili. Že zdrava pamet narekuje, da bi. bilo. treba ustanovili samo eno mlekarno, ki bi. mogla nastaviti izkušenega mlekarja. Tako je v našem Vizontu. Če ne verjamete, nas obiščite, toda obujte si dobre čevlje, ker so naše ceste slabe, saj ni nikogar, ki bi jih posul z gramozom. IZ TAJPANE Pred nekaj dnevi smo' zvedeli, da je v Belgiji umrl 67-letn.i domačin iz Prosnida Simič Anton-Kulan. V tujino je odšel že pred več leti. Ves čas je upal, da bo na starost še enkrat prišel v Pro-snid, a srčna želja se mu ni izpolnila. Naj plemenitemu možu sveti večna luč! Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Že dolgo, let so nam obljubljali, da bodo popravili cesto, ki pelje iz Prosnida na pokopališče. Končno, se bo ta obljuba vendar uresničila. Ministrstvo za javna dela je namreč za cesto že nakazalo. 1 milijon 360 tisoč lir. Ministrstvo je te dni tudi sporočijo, da bo dalo za popravilo občinskih cest v Tavorjani 860 tisoč lir. Znesek je zelo pičel, ako po-m.isMmo, da so vse občinske ceste potrebne .poprave. V kratkem bodo povezali z dolino tudi v-s Porčinj, ki se nahaja v ahtenski občini. Za zgradnio ceste je ministrstvo za javna dela nakazalo 1 milijon 700 tisoč lir. Enak prispevek so nakazali tudi za cesto v Brdca. l29l • e v §©E£M 1 El senci (Usoda Habsburžanov) K. H. Madžari so imeli dva dobra politika, grofa Andrassya in odvetnika Deaka. Oba sta znala dobro izrabiti zadrego Avstrije po porazu pri Kraljevem gradcu, še bolj sta pa znala obrniti rojakom v prid nagnjenje, katero je gojila cesarica Elizabeta do Madžarov. Vsak posebej sta bila. sprejeta, po cesaričinem posredovanju seveda, pri Francu Jožefu. O grofu je cesar pisal ženi, da je sicer pošten in nadarjen mož, a da gleda samo na koristi svoje ožje domovine. Stari in odkriti Deak mu je bil bolj všeč zastran poštenosti in ker je priznaval, da je .pri novi ureditvi monarhije treba upoštevati tudi druge narode. Avstrija se razcepi Cesar je bil pripravljen v marsičem popustiti Ogrom, toda po sklenjenem miru s Pru-s: je v svoji cincarski naravi zopet omahoval. Elizabeta je občutila kot Svoj lastni poraz, da se še ni rešilo ogrsko, vprašanje. V znak užaljenosti je nalašč še ostala z otroki v gradu 'Godollo blizu Budimpešte, kamor se je bila zatekla iz strahu pred Prusi. Ne samo cesaričini vpliv, ampak tudi zunanje politične razmere so privedle do razcepitve Avstrije v avstrijsko in ogrsko državno polovico, v tako zvani dualizem. Zadnji kamen v tej zgradbi je postavil novi zunanji minister Ferdinand baron Beust, ki je bil »rej v saški službi. Cesarju je vedno in vedno dokazoval, da se lahko vse južnonemške države združijo pod vodstvom Avs’rije proti Prusiji. Franc Jožef je imel zelo voljna ušesa za povračilo Prusiji. Beust je tikal svojo misel talkole: v boju proti Hohenzollern-cem je treba iskati pomoči pri Franciji. Napoleon III. pa jo bo odklonil, če bodo avstrijski n »rodi kazali nezadovoljstvo' in morda za hrbtom celo sovražnikom države ponujali roiko. Zatorej je nujno potrebno, da pride do pomirjenja z Ogrsko. Poleg tega je pa cesar potreboval vojaško in finančno pomoč, katero mu jc moglo nuditi madžarsko plemstvo-. Mi hi 2P p&*tui'nai Madžarski nacionalisti so se pa zavedali, da bodo slovanske narode, zlasti Hrvate in Slovake držali pod peto, le če si bodo Ogri in Nemci delili oblast v monarhiji. Madžari so islkoro z vsemi predlogi prodrli. Zahtevali so celo ločeno armado. Cesar je pa jezno zarožljal z ostrogami in je odposlancem zabrusil, naj gre raje vse k vragu, kakor da se odpove armadi. Končno je s var dozorela in v januarju 1867 so podpisali Beust in Deak z odposlanci avstrijsko ogrsko na-godbo. Avstrija in Ogrska sta postali dve državi, skupen je bil le cesar, zunanja politika, armada in finance. Še pri vprašanju denarja je bila. madžarska polovica, na boljšem, ker je nosila le trideset odstotkov skupnih Stroškov, imela pa je enake pravice kot druga državna polovica. .Še stari cesar Ferdinand, ki je kot ujetnik bival n.a praških llradcanih, je razumel pomen nove ustave. Ko je zvedel za novico, je dejal svojemu slugi: »No, da, Johan, kaj zato so me odstavili? Saj hi tudi midva znala prisegati vsako- leto na drugačno ustavo.« Cesar 1' rane Jožef, ki se je imel za trdega realista, je pa začel sanjariti o povračilu Prusiji. Ogri so triumifirali, cesaričin u«led je pri njih neizmerno zrast el, v avstrijski polovici je pa padel. Vendar je njen. vpliiv na ec-sarja prodrl. Sofija je bila. vsa iz sebe, da so se snnliin.i načrti uresničili. (Dnljr) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Vsebine slovenskih leposlovnih del ** Pred kratkim je izšel v samozaložbi četrti del »Vsebin slovenskih leposlovnih del« Martina Jevni-karja. Četrti zvezek ima 283 strani'ter prinaša vsebine vseh pomembnejših pripovednih del od leta 1930 do leta 1945, kot je zapisano v podnaslovu. Vendar pa je Jevnikar v resnici prekoračil ta okvir, ker je dodal zvezku še strjen prikaz povojnega slovenskega pripovedništva, ssveda razdeljenega po pisateljih. Jev.nikar je opravil s temi Vsebinami zelo zaslužno delo. Pri tem ne mislimo toliko na dijake, katerim jih je menda predvsem namenil, ampak na tiste, ki imajo poklicno ali drugače opraviti s slovensko literaturo in morajo biti dobro poučeni o pisateljih in delih iz preteklosti in sedanjosti. Takim bodo Vsebine izredno koristne. Delo bo obdržalo svojo vrednost tudi še po desetletjih. Pri vrednotenju pisateljev in tlel se je držal Jevnikar objektivnih sodb književne kritike. Seveda se bo zdel komu na nekaterih mestih preveč dobrohoten v svoji oceni, drugod spet preoster. Toda to je neizogibno, ker v književnosti pač ni mogoče določiti samo enega merila in dati prav samo enemu mnenju. Literatura je v veliki meri stvar okusa, čustva in miselnosti. V splošnem lahko rečemo, da je bil Jevnikar v svojih ocenah pravičen in rajši premil kot preoster. Edina resnejša pomanjkljivost tega četrtega dela Vsebin je v tem, da je zlasti pri obravnavanju najnovejšega pripovedništva nekoliko površen in nedosleden. Tako je na primer uvrstil v razdobje do feta 1945 Mimi Malenšek, ki je objavila večino svojih del v povojnem času, medtem ko je uvrstil v Dodatek Mirka Javornika, ki je objavil vse svoje KULTURNE VESTI * Edvard Kocbek je dokončal drugi del Tovarišije in bo izročil v kratkem rokopis Državni založbi Slovenije za objavo. V knjigi namerava izdati tudi Pariški dnevnik, ki ga je napisal pred nekaj leti med svojim bivanjem v Parizu in katerega izvlečki so izšli lani v duhovniški reviji Nova pot. % Državna založba Slovenije je izdala prva dva dela »Bratov Karamazovih« Dostojevskega. Do leta 1960 bo objavila Izbrana dela Dostojevskega v desetih knjigah. * Kot poročajo dunajski listi, bo prišel beograjski nadškof dr. Ujčič na Dunaj, da prejme častni doktorat tamkajšnje univerze. Dr. Ujčič je študiral na Dunaju. * Na čast kongresu Zveze komunistov bodo v Ljubljani priredili v Modemi galeriji veliko razstavo slovenskega slikarstva zadnjih 50 let. knjige do leta 1944. V Dodatek bi najbrž ne spadal niti Jože Dular, pač pa bi morda lahko uvrstil vanj Miro Mihelič ali Ivana Potrča, ki sta izdala večino svojih del po vojni. Prav čudno je tudi to, da sicer obširno poroča o vsebini za literarno zgodovino ma- lo pomembnih romanov Mimi Malenškove in Ingoliča ali Potrčevih dram, niti z besedico pa ne omeni v vsej knjigi Kocbeka in njegove Tovarišije ter .novel-ske zbirke Strah in pogum, ki sta pomenili brez vsakega dvoma dva važna dogodka povojne literature, vsekakor pomembnejša kot romani Malenškove. Tež* ko je verjeti, da gre samo za pozabljivost, po drugi strani pa si je spet skoro nemogoče predstavljati, da bi bil Jevnikar hote tako neobjektiven. Premalo je upošteval tudi pripovedno leposlovje, ki je izhajalo v revijah, čeprav seveda .ni mogoče pričakovati, da bi mogel en sam človek pregledati vse letnike revij iz več desetletij in prebrati vso pomembnejšo prozo v njih. e. j. KNJIŽNE NAGRADE Ob proslavi mednarodnega dneva za mladinsko knjigo sta bila v Jugoslaviji nagrajena tudi dva Slovenca. Po sodbi komisije je bila najboljša otroška knjiga v letu 1957 »Majhna kot mezinec«, ki jo je spisala Ela Peroci. Kot najboljši mladinski pisatelj je bil za lansko leto nagrajen Tone Seliškar. za povest »Tovariši«. * Koroški deželni glavar Wedenig je odprl pred kratkim evropski seminar delovne skupnosti UNE SCO za Koroško na planini Maiernigg pri Celovcu. V seminarju bodo preučevali predvsem sodobno evropsko zgodovino in vprašanja v zvezi z razvojem kulturno in gospodarsko zaostalih držav ter z vzgojo k medsebojnemu razumevanju vzhodnih in zahodnih narodov. * Ameriški antropolog Clark Howell je odkril v kraju Isimila v Tanganjiki ležišče kosti mnogih davno že izumrlih živali in veliko količino orodja in orožja prazgodovinskih ljudi, ki so živeli pred sto-tisoč leti. Strokovnjaki menijo, da je na svetu to največje najdišče orodja iz prazgodovine. Zdi sc torej, da je bila pred stotisoč leti Afrika »dežela naj večjega tehničnega napredka«. Morda bo kdaj spet. Četrta številka „Literarnih vaj“ Srečko šimoneta nadaljuje na uvodnem mestu 4. št. svojo povest iz dijaškega življenja — pravzaprav bi jo lahko imenovali »počitniško« povest — »V kra-ški milini«. Je pa bolj reportaža kot povest, ker ne obeta nikakega posebnega zapleta in tudi psiholoških konfliktov ni v njej nikakih. Vendar pa mlademu avtorju pripovedovanje gladko teče in tudi jezik je lep. To pa je že nekaj. Pri naslednjem poskusu si 1x3 moral poiskati še privlačno in bolj napeto snov, da bo res zalegla za povest, pa bo. Obetajoča prispevka v tej številki sta »Gospod Luka« Metke Kacin in »Iz megle« Danila Lovrečiča, drobna, pa presenetljivo dobro napisana psihološka portreta. Zelo prijetno je pisana potopisna reportaža Katerine Polojaz »Turisti«, vedro, razgibano, barvito in s pristnim, neprisiljenim humorjem. To dekle ima talent. Drugi prispevki so začetniški, s čimer .ni rečeno, da se ne bo eden ali drugi njihovih še bolj malih kot mladih avtorjev v prihodnjih letih razveseljivo razvil. Posebno razveseljivo je, da v tej številki ni toliko nepristne tragičnosti in črnogledosti kot v nekaterih prejšnjih. Kdor pa bi se rad enkrat spet od srca nasmejal, naj si prebere črtico Mo\vgija: »Fantazije v megli«, četudi jo je pisal, kot je čutiti, v zelo resnem razpoloženju. Samo kratek odlomek za poskušnjo: »Metko ljubim. Vedno jo ljubim ... A Metka se me izogiblje. Če jo nagovorim, odide. Če sem blizu nje, se obrne vstran. Ona se mi zdi čudno bitje: ne vem, če me ljubi, če me sovraži, če sem ji antipatičen: no vem, kaj čuti do mene. Če bi me sovražila, bi jo tudi jaz zasovražil, a tako tega ne morem. Moram jo ljubiti. To je moja usoda.« (O, večna usoda petošolca! Le kako more biti grdi Metki »antipatičen« fant, ki je tako sveže razrešil večni hamletovski problem usode ...?). Ne smem pozabiti omeniti dveh lepih pesmi Brune Pertot »Snežinke v oknu« in »Poslušam, kako prihajaš«. čedne so, kot vedno, tudi dijaške ilustracije. Izšla je tudi že peta številka Literarnih vaj, ki poleg nadaljevanja povesti Srečka Simonete »V kra-ški milini« prinaša potopisno reportažo Katerine Polojaz »Turisti«, ki se bo še nadaljevala: prijetno in zanimivo napisano reportažo iz bodočnosti Rika Adamiča »Zgodba iz XXIII. stoletja«, ki tudi še ni končana; črtice Dr. Antekirta, Tatjane, Nadje Kriščak, Marije Senica in Ljuba Nardin; članke in kritična poročila Sergija Bonača, Rudolfa Marca, Maria Bana, Sama Pahorja, Edvarda Filipčiča in drugih. Ta drugi del revije postaja vedno boljši in zanimivejši. Prikupne so fotografije ing. Mirana Pavlina iz slovenskega šolskega okolja v Trstu (zlasti fotografija na str. 131) in čedne so tudi risbe, ki so jih izdelali dijaki Elza Romagna, Boris Podreka, S. Ce-sarec in Andrej Okorn. m. z. V DACHAUSKIH BLOKIH | fi* Z* | II Kljub temu ine je bilo sram, da sem se vdal. Oni p,a so se zde- li skoro razočarani, ker bi me bili morda radi osuva.li in obrcali. Eden izmed n j ib me je odvedel v bližnjo sobo in mi ulkaaal, naj pomagam mlademu soujetniku, ki je topel pred pečjo in grebel pepel iz nje. Morala sva osnažiti še druge peči v bližnjih sobah. ves čas pod nadzorstvom agentov. Ko sva raznašala sem in Ija pepel in drva. sem postal pozoren na mlado dekle, ki je tudi žc ves čas čakalo na nekoga, morda prav tako na Loba. Bila je zelo lepa plavolaska, nežna in negova-na. Več agentov se je smukalo okrog nje v soha, kjer so ji ponudi- li stol, da Im laže čakala. Imela je rožnata lica, kot da je pravkar prisila z mraza zunaj. Od nje jc velo nekaj dekliško brezskrbnega in veselega, kar je bilo v čudnem nasprotju % okoljem. Verjetno čaka, da bi za koga intervenirala, steni pomislil. Nazadnje sva morala zakuriti peč v nenavadno elegantno opremljeni sobi s težkim, temnim hrastovim pohištvom. Kljub teinu da jc stal agent, ki naju jc stražil, v bližini, mi je soujetnik povedal, da je to< soba policijskega sefa Hacina. Napravljala pa je vtis, kakor da se dr. Hacin malo mudi v njej. Vse je bilo skrbno pospravljeno in nikjer ni bilo videli niti najmanjšega papirčka. Njega pa ni bilo od nikoder. To se mi je zdelo kar čudino, ker je bil Hacin vsaj po naslovu še vedno šef ljubljanske policije. Ven- dar mi je soujetnik. ki mi je pomagal kuriti peči, prvi omenil njegovo ime, odkar sem prestopil prag policijske palače. Tega sem se šele v tem hipu zavedel, ker je v podzemlju vse govorilo le o Lobu kot o tistem, ki ima vse v rokah in ki o vsem odloča, zlasti še o usodi aretirancev. Nihče se ni sponi,nil v tej zvezi na dr. Hacina, in če bi me slučajno ne bili prisilili kuriti peči v njegovi sohi, bi verjetno sploh ne bil slišal o' njem ves čas svojega ujetništva v policijski palači. Pozneje ob procesu proti njemu sem se večkrat spomnili tega. Verjetno je imel mož talki-at v resnici malo besede. Loth in njegovi so ga najbrž drzno odrinili vstran in delali, kar so hoteli, ne da hi se brigali zanj, ker I.oli je bil tisti, ki je užival zaupanje Gestapa. Hacin pa se verjetno ni maral spreti z njimi, ker mu je šilo za to, da ohrani svoje mesto, bržkone po naročilu svojih političnih prija, teljev, ki so se zatekli ob napadu na Jugoslavijo v Anglijo. Tako je vztrajal na svojem neprijetnem položaju zelo- verjetno iz napačno razumljenega čuta dolžnosli in politične zvestobe. Postal je tako najbrž žrtev samo dozdevno' zvite politične igre tedanje slovenske politične emigracije na Zahodu. Težko je danes presoditi, v koliki meri bi bil mogel preprečiti okrutnosti, ki so jih tisti čas počenjali policijski agentje. Pravično sodbo o njegovi vlogi bo iz. rekla zgodovina. Peči sem moral kuriti nekako do dvanajstih, nakar so me odgnali spet v podzemlje. Šele zgodaj popoldne so me prišli spet iskat in me odpeljali pred Loha. (Dalje) GOSPODARSTVO Za KruH in svobodo »ZAHODNONEMŠKI ČUDEŽ« »Crna borza je hipoma izginila. Izložbe so se napolnile, iz tovarniških dimnikov se je dvignil dim, po cestah so zadrdrali težki tovorniki. Mrtvaškemu molku je povsod sledil hrušč delovišč. Ce je bil ta prerod že čudovit po obsegu, je bil prav tako po naglici. Začel se je na vseh področjih gospodarskega življenja kot na dogovorjen znak. Oči-vidoi lahko pričajo o hipnem učinku denarne pre-osnove ,na napolnitev skladišč in na razkošnost izložb. Še prejšnji večer so Nemci brez cilja tavali po mestih, da bi izsledili drobec živil. Že naslednji dan pa niso mislili na drugo kot na proizvodnjo teh dobrin. Zvečer je bilo še videti obup na obrazih, a že .naslednje jutro je ves narod upiral pogled, poln zaupanja, v prihodnost.« Tako popisujeta Francoza Jacques Rueff in An-dre Piettre dogodke, ki so prešli v zgodovino kot zahodnonemški gospodarski »čudež«. »Čudež že« — pripominjajo nekateri — »toda ameriški in ne nemški. Amerikanci so Nemcem zbombardirali staro industrijo in jim iz strahu pred Rusi po vojni postavili novo. Zahodna Nemčija je prejela po Marshallovem načrtu v letih 1948-1954 okrog 940 milijard lir in po načrtu GARIOA (Ustanova za pomoč zasedenim deželam) v letih 1946-1950 okrog 1.000 milijard lir. To je ena plat zvona, odgovarjajo drugi. Zahodna Nemčija je namreč po drugi strani plačevala zahodnim vojskam zasedbene stroške, in sicer nad 1.000 milijard lir na leto. In zdaj, po odpravi zasedbenih stroškov, izdaja za svojo obrambo v okviru Atlantske zveze okrog 1.350 milijard lir letno. Tako ali tako, eno je gotovo: blaginjo je moč ustvariti le z zdravim gospodarstvom! Zdravo gospodarstvo uresničijo pa sposobni gospodarstveniki. Sreča Zahodne Nemčije je, da ima sposobnega ministra za gospodarstvo Ludvviga Erharda. BLAGINJA ZA VSE Kaj je cilj gospodarstva? Gmotna blaginja! In kaj je blaginja? Blaginja so dobrine, katere potrebujemo za življenje. Socialne krize nastajajo, kadar ni ravnovesja med dobrinami in potrebami. Dobrine si kupimo z dohodki; Cim večji je povprečni dohodek posameznika, tem večja je blaginja v državi. Povprečni dohodek je del narodnega dohodka, a narodni dohodek je sad proizvodnje dobrin. V ta klasični okvir spada osnovno socialno - gospodarsko načelo, ki ga postavlja Erhard: blaginja za vse — s svobodno konkurenco, z veliko proizvodnjo in trdnostjo denarja. Svobodna konkurenca! Erhard kot krkčanski demokrat konkurence ne pojmuje kot razredni boj, temveč obrambo skupnosti proti delomrznežem in monopolom ter kot sredstvo za večjo in boljšo proizvodnjo. »E.na glavnih nalog države s svobodnim socialnim redom« — pravi minister — »je ta, da zajamči svobodno konkurenco. Zakon proti monopolom je nujno potreben kot temeljni gospodarski ukrep.« Velika proizvodnja! Ce hočemo ljudi osvoboditi potreb, moramo proizvajati čimveč dobrin. Erhard postavlja veliko proizvodnjo celo nad enakost v razdeljevanju .narodnega dohodka. »Neprimerno pametneje ravnamo« — pripominja — »če usmerimo vse sile v porast narodnega dohodka, namesto da se jalovo prepiramo o razdelitvi dohodka samega ter tako zaidemo z edine plodne poti, ki je v povečanju proizvodnje. Dosti laže je odrezati sleherniku debelejši kos torte, ki postaja iz dneva v darl večja, kot dodeliti dobiček iz prepira o razdelitvi majhne torte. Pri majhni torti gre namreč dobiček enega vedino v škodo drugega.« Trdnost denarja! Erhard poudarja, kako je trdnost denarja izhodišče za gospodarski razmah in za socialni napredek. »Ni si mogoče misliti,« opozarja, »svobodnega socialnega gospodarstva brez dosledne denarne politike. Trdnost valute je zaradi tega treba vključiti med osnovne človeške pravice. Vsak državljan lahko zahteva, da mu jo država zajamči.« Inflacija, pa .najsi jo povzročajo sindikalisti s pretiranimi plačami in industrijci s pretiranimi cenami ali špekulanti, je po ministrovi sodbi zločin, ker upropašča vse narodno gospodarstvo. Erhard je imel zaradi svoje gospodarske politike sitnosti tako z Angloamerikanci kot z rojaki. Ravnatelj ameriške ustanove ECA za Nemčijo je leta 1951 izjavil, da je nemški davčni ustroj »najbolj nesocialen na svetu«. Kljub temu so dogodki tako mogočno potrdili pravilnost Erhardove politike, da so ministra začeli imenovati »čarovnika« in »preroka«. Vrzimo pogled na nekaj statistik: Proizvodnja (v odstotkih) Leta 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 Nemčija 100 119 126 139 155 178 200 Francija 100 113 118 115 125 137 157 Amerika 100 107 111 120 112 124 134 Anglija 100 104 101 107 114 121 125 Nemški narodni dohodek (v milijardah mark) 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 54,8 62,7 66,7 71,6 77,5 85,9 91,9 Zaposlenost (v tisočih) Leto Zaposlenih Brezposelnih 1948 13.468 451 1949 13.463 784 1950 13.604 1.314 1951 14.296 1.272 1952 15.456 1.051 1953 16.044 941 1954 16.831 823 1955 17.807 495 1956 18.610 411 BIROKRATE V ROPOTARNICO Erhard odklanja usmerjevano gospodarstvo. »Demokracija in svobodno gospodarstvo,« kliče v svet, »sta neločljivo povezana kakor diktatura in državno gospodarstvo.« Kljub temu postavlja nad vse gospodarske ustroje zdravo pamet ter se sam med korejsko vojno zaradi nevarnosti inflacije ni obotavljal omejiti bančna posojila in razširiti javna dela. Strinja se s stališčem italijanskega zakladnega ministra Medicija, ki pravi: »Daleč je od stvarnosti življenja, kdor sanja o dosledno usmerjevanem gospodarstvu ali o dosledno svobodnem gospodarstvu.« Erhard udarja predvsem po dogmatizmu v gospodarstvu ter po njegovih nosilcih — birokratih. O dogmatizmu pravi na primer: »S prehodom iz usmerjevanega gospodarstva v svobodno smo napravili vse več kot upravni korak. Naše gospodarstvo in socialno življenje smo postavili na novo osnovo ter mu odprli nova obzorja. Zavreči smo morali nestrpnost, ki zavoljo pomanjkanja svobode mišljenja vodi v tiranijo in totalitarizem.« In o birokratih piše: »Svobodnemu gospodarstvu hočejo naprtiti krivdo za hibe, ki so le ostanki usmerjevanega gospodarstva v Nemčiji in katerih sc še nismo mogli osvoboditi. Zgražajo sc nad težavami v industrijah surovin, a prav tam so birokrati uganjali naravnost orgije ter preprečevali svobodno porajanje cen.« ZDRUŽENA EVROPA Erhard zagovarja zedinjenje Evrope kot sredstvo /.a povečanje blaginje na naši celini. »Potrebna je« — pravi — »blaginja vseh narodov, z berači ni mogoče trgovati. Nedopustno je, da so v kaki državi brezposelni, ko v drugih državah primanjkuje rok in glav. O enotnosti Evrope bo moč govoroti šele, ko bo vsak Evropejec v kateri koli evropski državi imel svobodne in enake možnosti za delo.« GOSPODARSKA IZOBRAZBA »Socialisti« — je dejal angleški laburist Bevan — »poudarjamo, da glavni vzrok sedanjih težav ni v odnosih med ljudmi in naravo, temveč v odnosih med ljudmi in gospodarsko zmedo, ki so jo ustvarili ljudje sami.« Zmeda je posledica nevednosti in .nevednost je preganjal že Sokrat kot največjo sovražnico človeka. Ce hoče biti potrošnik gospodar na tržišču, mora poznali vsaj osnovne pojme o cenah, plačah, varčevanju, naložbah. Znanje je moč, v dobrem gospodarstvu bolj kot kjer koli, ker vodi do kruha in svobode ... Egidij Vrša] 15. APRIL JE ŽE ZA NAMI! Do tega dne bi morala bili vsa koruzna »la-in a že porabljena aili uničena. Lc na la način preprečimo širjenje 'koruznega, črva, 'ki povzroča letno tialkc veliko škodo pridelku. Če še nisi uničil vse koruzne slame, naredi to č im prej, da li ne naprtijo kake občutne kazni. MEHANIČNA DELAVNICA IN TRGOVINA Golob Ivn GORICA - TRG E. DE AMICIS 1 - TEL. 21-38 Avtomobili, motorji, kolesa, nadomosfni deli. r Q)portni pregled ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Do zaključka prvenstva A lige manjka samo še šest tekem. V nedeljo so odigrali 28. kolo, vendar se položaj na lestvici ni razjasnil. Kot je bilo predvidevati, je Juventus z lahkoto odpravil Bologno (4:1) in se s tem še krepkeje usidral na prvo mesto lestvice. Ljubitelje nogometa je gotovo presenetila zmaga Napolija, ki je na tujem igrišču gladko porazil Romo (2:0). Ta uspeh je neapeljskemu moštvu omogočil, da se je uvrstil na drugo mesto lestvice in obenem dosegel Padovo, o kateri so še do pred kratkim govorili, da je ne bo nihče izpodrinil z drugega častnega mesta lestvice. Padovansko moštvo je očitno utrujeno, kar velja zlasti za Hamrina, kateremu se ima enajstorica zahvaliti, če je v tem prvenstvu zaigrala toliko uspešnih tekem. Precej nejasen je po nedeljskih izidih postal zlasti položaj na dnu lestvice. Na zadnjih mestih sta sicer .še vedno ostala Genova in Sampdoria, toda prav ti enajstorici sta na zadnjih tekmah pokazali, da ne mislita položiti orožja in da se bosta še krepko borili za obstanek v A ligi. Sampdoria je doma odpravila Padovo (3:2), Genoa pa je v Bergamu dosegla dragocen neodločen izid (1:1). Borba za obstanek v A ligi se bo po vsej verjetnosti bila med naslednjimi enajstoricami: Genoa, Sampdoria, Spal, Udinese in Atalanta. Izven nevarnosti sta po nedeljskih izidih lanskoletni državni prvak Milan, ki je v nedeljo odločno porazil Lazio (6:1), in Torino, ki je v Ferrari premagal Spal (1:0). POLOŽAJ V B LIGI V B ligi si je domača Triestina v nedeljo spet zagotovila dve točki naskoka pred ostalimi moštvi. Z zmago proti Tarantu (1:0) je dosegla 39 točk, njen najnevarnejši tekmec Bari pa je obdržal drugo mesto (35 točk), čeprav ni v nedeljo zaradi slabega vremena odigral napovedane tekme z Marzottom. Po nedeljskem uspešnem srečanju je v borbo za častna mesta spet posegel Venezia, ki je na tujem igrišču gladko porazil Como. Pozornost športnikov pa je sedaj obrnjena na srečanje med Barijem in Triestina, ki bo v nedeljo. Od te tekme je namreč v veliki meri odvisno, ali se bo Triestina letos vrnila v A ligo. ŠPORT PO SVETU Kolesarstvo. Na znani dirki Pariz - Roubaix (269. km) je prvo mesto osvojil Belgijec Van Daele. Na ostala 3 mesta so se uvrstili Poblet, Van Looy in Van Steenbergen. Nogomet. Mladinska reprezentanca Italije je v nedeljo premagala angleške mladince z 1:0. Državno moštvo Nizozemske je odpravilo Belgijo s 7:2. Francoski amaterji pa so porazili Nizozemce s 7:0. Španija je v ponedeljek premagala Portugalsko z 1:0. Mati Busby, znani trener angleškega moštva Manchester United, ki se je hudo ranil ob letalski nesreči v Monakovem, je danes zapustil bolnišnico in se vrnil v London. Avtomobilizem. V dirki za pokal Britanskega imperija je zmagal Stirling Moss. Petindvajset krogov za skupno dolžino 69 milj je prevozil v 47’2r'2, se pravi s povprečno brzino 140,807 km na uro. VIII. veliko nagrado Sirakuze je v nedeljo osvojil Luigi Musso na vozilu Ferrari. pO TVOJIH RAČUNIU BI morali BITI SEDA1 ŽE DMSc V SREDNJEM VEUU IN TltATl V ŽELEZNIM SRAJCAH, IVO-5A PA ŠE PIU NI D0B11A, UArJ £FLE PROGE .VSE TO JE NEUMNOST. SILITA?! NEKDO PRIHASM |l.AKOTNIk TU TE PELJAL PO DOIGEM, TEMNEM HODNllUJ.,, pouazal'- M VAMA ROM <-MO io W W %VELIRO NAJDBO! PRAVZAPRAV ^—"V ^ w SVA TE PRIOA VPRAŠAT, ČE Sl Tl ČAR/u.... . J ZVITOREPEC 3E ZAVRTEL ROtUO. $!& STOJ, STOJ' JAZ, SEM ]|| TOSto '30 CISTO MALO PREMAUNlL!! W IN VAVO, TOČNA JE! GLEJ. NA SEWUf$DO! DA,URA JE. ^ W& URE./DNE1 VE. MESECE IN 1ETA. RES ČUDOVITA J| 'STVAR. Tl 61 RREMIRAL, ROČICO?! V KATERO SMER? MALO SEM, MALO TJA! ZAUA3 VPRA&AŠ? IN \iKS SE 'JE . ZGODILO?! VSTOPILI SO V SVETAL PROSTOR NO, KAT PRAVITA? URA?! URA?! MISLIM,DA ME - POGLEJTA, ZAVRTEL BOM ■ročico: >k IN UA1 JE TO? SE S TEM _ NAVIJA? M 5E VEDNO DVOMIŠ?! N0,GLE3’. ZAVRTEL BOM URO ZA N EU A”3 LET NAZAJ IN SPET BOM IMEL PROGASTO SRAJCO, UOT TAURAT. PeAV.P0IZW.U6l, SA^ 1AV1UO