Slovensko-nacijonalen list.
.Jeseniška Straža' izhaja vsako soboto opoldne. — Naročnina za celo leto 4 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 3 kroni izvod. Naročnina naj se pošilja na upravništvo .Jeseniške Straže* (tiskarna Iv. Pr. Larapret) v Kranju. Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Pos. številke po 10 vin.
^Voljoda, (last, narod, resnica.
Oglasi in poslanice se računajo po' petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dvakrat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilfv priobčuje večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se izvolijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo .Jes iške Straže* v Kranju.
<St. l-23t.

V ICJRAIVJU, maroa lOOO.

XI. leto.
Nadučiteljsko me^to v Tržiču.
Pri nameščanju učiteljskih, oziroma nad-učittljskih mest na naših šolah se navadno duhovi posebno ne razburjajo. Izjemo delajo tu navadno le klerikalci, ki ^o sovražniki ljudske naobrazbe ter jim je mnogo na tem. da ljudi svojega mišljenja spravijo v toplo gnjezdo. Ker je pa naše učiteljstvo zverine napredno, imnjo klerikalci le malo posla v tej zadevi, zatorej se za nčitelj-ka imenovanja šiiši krogi dosti ne zanimajo.
Druga če jeznadučiteljskim mestom v Tržiču. O božiču je umrl nadučitelj v Tržiču, kjer hoče peščica deloma domačih nemčnrčkov, deloma privandranih nacijonalcev vse ponemčiti. Tržiška šola je že samanasebi glede pouka v drugem deželnem jeziku nekak unikum, o katerem bomo sčasom morebiti še izpngo\oii)i svojo besedo. Dokler je vodil šolo rajni Kragl, se je vršilo vse nekako v redu, da ni bilo pritožb ne v tem. ne v onem oziru, vladal je nekak modus videndi. Seveda so tiži.-ki Geimani mnogokrat godrnjali, a na dan si niso upali s svojimi željami, ker so pač poznali Kragla, da mož ni ravno «prehud» Slovenec; vedeli so pa tudi, da bi lahko podlegli v borbi, ako bi pričeli kako akcijo za popolno ponemčenje šole, ker je bil Kragl vsaj nepristran^k poštenjak.
Ko pa je začel bolehati in je bilo pričakovati, da mu bode kmalu treba naslednika,
PODLISTEK.
Testament.
Konec.
Topolščak sprejme iz rok najetega roparja okrvavljeni testament. Slabo prikrivajo svoje zadovoljstvo s Klandrovim činom, očita hudodelcu, da mu ni velel storiti hudodelstvo. Pozneje pa, boječ se, da ne bi Tomaž vendar-le okreval in obdolžil njega kot ubijalca, poskusi sam dovršiti delo Klandrovo in z lastnimi rokami zadaviti na pol mrtvega reveža — a pri tem ga zmoti lastni sin Andrej. Vendar se zopet nekoliko umiri, zanašaje se na testament, ki ga ima zopet v rokah. Ne ve pa, da sta bila skupaj pravi testament in njegov zapisek in da je bil malo prej izročil Tomaž en izvod — slučajno izvirnik — Br-
7ačeli so ponosneje dvigati svoje puhle glave. Še, ko je bil Kragl čil in zdrav, so v Tržič privabili Kočevarja Mikliča, ki naj bi zasedel nekoč Kraglovo mesto. Da bi bil Miklič malo bolj previden, bi 'mu tn tudi ,ne bilo izpod-letelo, osobito ker Tržič ni ravno posebno vabljiva kondicija. Že večkrat smo imeli priliko pečati se z Mikličem; seveda naštevati^ nismo mogli lepih lastnosti, ker bi bil Miklič sam v zadregi, ako bi to od njega zahteval deželni šolski svet, ki pač ne ho mogel tajiti, da mu je vse nei^nano. da ni bil zadostno informiran i. t. d. Zatorej še enkrat opozarjamo deželni šolski svet na vse Mikličeve vrline.
Ko je imel tržiški krajni šolski svet sestaviti terno predlog za imenovanje naduči-telja, so dosegli tržiški Nemci, da je bil Miklič postavljen na prvo mesto kot najboljši in najvrednejši prosilec. Nam je pač vseeno, kakštn okus imajo ti ljudje, a vseeno nam pa ni, kdo naj bode duša šoli, katero pohaja naša mladina. Le crtislimo si Mikliča kot voditelja šole. Kak duh hode vladal na te šoli?! Ali morejo tnorebiti pričakovati šolska oblastva, da bode učiteljstvo šole re^pektiralo voditelja Mikliča, katero vsak hip lahko zabrusi v obraz marsikako zelo kočljivo stvar. Naše učiteljstvo pač ni tako korumpirano, da bi spoštovalo takega nadučiti Ija, kateremu vsak član učiteljskega zbora lahko reče: «Kot pošten in značajen človek ne sedem ž njim k eni mizi, kaj šele, da bi se mu pokoraval.« notovem Gotardu s pozivom, naj to ponese k sodniji, da si reši Metko — svojo izvo-
Ijenko. Le izpisek je torej prišel Topolščaku zopet v roke.
Vrlo dramatičen je boj< ki ga bije To-polščakov sin Andrej s svojim očetom, hoteč ga spraviti zopet na pravi pot — a zaman.
Na dan poroke, predno se odpeljejo svatje k poroki, pride v hišo zopet sodnik zaradi napol ubitega Tomaža in temu pokaže Topolščak dozdevni testament, a sodnik mu ga vrne s hudomušno opazko: «Ali se ženite na to?» Mej tem pride med svate mešetar Klaiider, začne prepir in konečno izda, da je on pobil Tomaža, podkupljen od Topolščaka. Prihiti tudi Brnotov Gotard in prinese izvirni testament. Razjasni se vse. Brnotova rojenka Metka je hči onega pri Topolščaku umrlega tujca in Tomaževe hčere Jerice, kojo je bil pred leti odgnal Topolščak v svet. Topolščak prizna svoj zločin. Tomaž odpusti Topolščaku vse in Metka prosi sodnika, naj ne
Vsak hip se Mikliču lahko vrže v obraz: «Ti si se preg^il zoper § .n4 šol. in uč. reda, katerega naša šolska oblastva cenijo tako visoko. Da je Mikliču, ki je nemški naeijonalec, dovoljeno, vse. kakor vsakemu najboljšemu slovenskemu učitelju, o tem ne dvomimo prav nič, saj je Miklič še danes v Tržiču, dočim bi bil slovenski učitelj že davno prestavljen doli v Belo Krajino, ko bi se mu bilo očitalo le desetino tega kakor Mikliču. Mi tudi nič nimamo zoper to, ker ne želimo nikomur škode. Miklič naj ostane v Tržiču, dokler bode to ljubo njemu in šolskim oblastvom.
Vemo sicer, da deželni šolski svet Mikliča lahko imenuje nadučiteljem v Tržiču, ako hoče, vendar upamo, da bode imel toliko razsodnosti, da bode vedel, da bi bila to strašna napaka in netaktnost. Mar bi smel deželni šolski svet pričakovati, da bode učiteljstvo potem z vnemo in veseljem delovalo v šoli, ako vidi, da deželni šolski svet proti žira zanikarnega učitelja samo radi tega, ker je nemški nacijonaUc! Tako postopanje bi se smelo imenovati največja korupcija in bi imelo strašne posledice za naše šolstvo. Kako sliko bi si naše ljudstvo napravilo o najvišji šolski oblasti, ki ima čuvati nad neomade-deževanim življenjem učiteljstva? Rekli smo, da bi bilo tako postopanje deželne šolske oblasti tudi netaktno.
Ko je bilo pred leti popolniti nadučiteljsko mesto na Fužinah (Beli peči), je okrajni šolski svet predlagal za to mesto učitelja Slovenca. A deželni solski svet je rekel, da to
kaznuje strica prehudo. Tudi Andrej se spravi z nesrečnim očetom, vzbujajoč v njegovem srcu upanje ob pogledu na vzhajajoče solnce.
Priznati moramo, da je dramatizovanje Krsnikovega dela uspelo izvrstno. Seveda je dramatik na njem izpremenil marsikaj, izpustil mnogo, a dodal še več in nikakor ne na kvar svojemu delu. Igro preveva vseskozi pravi narodni duh in nastopajoče osebe so v resnici načrtane v vseh kretnjah in besedah, kot živi originali iz srede kmetskega življenja one dobe. Osobito ta stari Topolščak, Nad propadom stoječi vaški veljak, kojega bog je bogastvo, kojemu življenski pogoj je, češčen in uvaževan biti od vseh ljudi, znal je dolgo časa prikrivati svoj obupni položaj pred vsem svetom, vedno koprneč po rešitvi svojega ugleda — podleže prvi skušnjavi — in postane tat, zločinec. A s strahovito naglico pada zaradi tega zločina vedno globokeje,
ne gre, da se ne žali narodnosti čut ondot-nega prebivalstva. In res je bil imenovan trd Nemec ondotnim nadučiteljem. Po pravici smemo pričakovati, da bode tudi sedaj deželni šolski svet tako tankočuten, da ne bode imenoval v Tržiču, ki je izvzemši par kri-čačev popolno slovenski, kot nadučitelja agresivnega nacijonalca — Mikliča. Braniti seveda deželnemu solskemu svetu tega ne moremo, a svetujemo mu lahko.
Končno pa apeliramo na vse člane deželnega šolskega sveta, po katerih žilah se pretaka slovenska kri, naj glasujejo tako, da se bodo delali sramote svojemu rodu.
Upamo, da se bodo brez ozira na politično mišljenje že poprej zedinili '/.a pravega kandidata, ker lahko bi se pri cepljenju glasov vtihotapilo Mikliča za nadučitelja. Treba je največje previdnosti samo v tem vprašanju. 0(i deželnega šolskega sveta pa pričakujemo, da se ne bode ravnalo po starem običaju ter se reklo: Justament nicht!
Jfovičar.
Občinske volitve na Jesenicah. Kakor je sedaj delinitivno določeno, 'se vrše občinske volitve na Jesenicah dne 6., 8. in 10 marca t. 1.
Volili bodo v torek dne 6. marca vo-lilci podobčin, in sicer voli podobčina jeseniška od 8. ure dalje, podobčma Hrušica ob 11. uri dopoldne, podobčtna Sv. Križ ob 2. uri, podobčina Plavški Rovt ob 3. uri popoldne. — Tretji razred voli v četrtek od 8. ure dalje, drugi in prvi v soboto. Opozarjamo volilce, da bodo prišli pravočasno na volišče. Bodite oprezni zlasti na dan volitve, ker bre/.domovinski hujskači bodo iz-kušali vse z zvijačo in drugimi sredstvi, da bi premotili ali olvrnili od volitve kakega našega vohlca. Odločno in mirno storimo na dan volitve vsi previdno svojo dolžnost kot Slovenci in uspeh ne izostane. Torej pogum!
Hišno preiskavo nam je minuli četrtek naprtil znani švabski kričač Pongratz. Uža Ijen je, ker smo pisali, kar splošno govore vse stare babe na Jcsenicah, da je imel kot oženjen mož tudi še znanje z drugimi ženskami. Seveda je bila preiskava tako v tiskarni kakor tudi na stanovanju našega odgovornega urednika g. Severja brezuspešna. Kakor hitro dobimo natančnejše in obširnejše
ne straši se niti več lopa, niti celo umora! Obudi se vest v njem, a prepozno. Zapade pra\ ici. Vso odurnost njegovega značaja ublaži nekoliko šele s svojim zadnjim nastopom. Prav tako dobro je takorekoč izklesan Tomaž. Topolščak je njegov sovražnik izdavna. Pregnal mu je hčer edinko, spravil ga ob premoženje. On pa se obesi nanj kot maščevalna usoda. Kakor senca mu je za petami in spozna ves položaj svojega sovražnika; zalezuje ga, spletkari proti njemu in ne neha, dokler ga ne uniči. A ko je borba končana, in ga vidi uničenega pred seboj in čuteč ledeni dih bližajoče se smiti — odpusti mu vso storjeno krivico.
Andrej Topolščakov je plemenit mladenič. Poln je ljubezni do bližnjega, do svojih rojakov; z delom hoče pomagati očetu in rojakom — a oče ga podi nazaj v semenišče.
podatke, bomo tega domišljavega in nadutega možica požgečkali tako pošteno, da bo kar skakal. Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce!
Lokmanov oklic. Karol Lukmann, ravnatelj tovarne na Savi, si je dovolil v nedeljo 24. februarja t. 1. veliko predrznost in nesramnost napram volilcem jeseniške občine. Izdal je na volilce oklic, v katerem na prav grd način hujska proti domačim posestnikom in obrtnikom ter gospodom učiteljem. ki se potegujejo za koristi domačinov. Besedilo mu je spisal jeseniški" župnik Janez Zabukovec. Pisan je v duhu, ko ju vladal na Kranjskem zloglasni duh Dežmanovih grabelj, t. j. tisti čas, ko je po celem Slovenskem vladala nem^kutarija. Liikman je sedaj sam dovolj jasno povedal, da smo imeli popolnoma prav, ko smo zatrjevali, da hoče Lukman našo občino spraviti pol nemški podplat. Na vse pretege hvali nemščino ter potrebo nemške šole na Savi. Ali ga vidite sedaj lisjaka? Naši pra-dedi, stari Kranjci so leta in leta lahko gospodarili brez nemščine in so vendal- lahko živeli. Ali se v naši jeseniški slovenski šoli ne uči otrok toliko nemškega jezika kar ga potrebuje za vsakdanjo potrebo? Več kot preveč! Zakaj je toraj treba samoiiemške šole?! 0.1govor je lahek: zato, da se otroci delavcev čimprej poženejo v nemško žrelo! Tu tiči tisto politično sleparstvo naših jeseniških Nemcev, ki jih komandira stari Lukman!
Sami drvarji in pastirji bi bili Hruš-čani. Planinci in Jeseničani, če bi ne bilo Nemcev, pravi Lukman v tistem svojem oklicu. Možje, ali slišite? S pastirji in drvarji vas zmerja nemški liberalec Lukman, ki se je pritepel v našo občino, da služi sto.take in tisočake. Ah vam on res skazuje kake milosti, kakor to ošabno zatrjuje? On nam ničesar ne da zastonj, ampak morate vse pošteno zaslužiti s pridnimi rokami. Čemu se toraj baha, da je cela občina od njega odvisna. Resnica je le, da je on s svojimi tisočaki odvisen od vas, kojih bi gotovo ne imel v svojem žepu, če bi ne bilo pridnih rok slovenskega kmeta in delavca. Lukman služi masten kruh od delavstva in drugih občanov, ne pa ti od njega, ki dobe le neznaten košček v plačilo za težavno delo. Lukman je radi vas tu, ne pa vi volilci radi njega!
Oče nasilnik, s-n odločen; vname se borba med njima. Sin, spoznavši propalost svo-iega očeta, se obrne žalosten od njega, hoteč zapustiti rojstno hišo. A, ko leži oče na tleh, pod težo lastnih pregreh, stopi mu na stran kot zadnja in edina opora, bodreč ga z nado v prihodnjost.
Tudi ostale osebe so se posrečile pisatelju. Ne da se tajiti, da se nahajajo v igri tupatam nekatere nejasnosti, bodisi glede raz-vitka dejanja, bodisi glede karakterizovanja oseb; da je kak značaj tupatam nekoliko pretiran, in da bi se bilo lahko tupatam kaj izpustilo, brez škode za splošni utis, vendar — to ponavljamo — radi priznamo pisatelja, da se mu je delo izvrstno posrečilo.
('ena izvodu K 1"40, po pošli K 1*50.
I	_
Tovarna plačuje le eno tretjino vseh občinskih doklad. vse drugo pa plačajo kmetje in delavci. Laž je tedaj, če laže Lukman. da plačuje tovarna skoraj ves davek. Ker pa plačuje tovarna le tretji del vseh davko v, prav1>ino mi. da naj ima zato tudi samo tretjino oi-ibornikov, drugi pa pripadajo sorazmerno z davkom po vsej pravici neodvisnim volilcem. Ali ni to edino pravo stališče?
Fajmošter Zabnkovec je tisti mož, ki je stopil k Lukmanu kot agitator v službo. Kogir bo ta človek nagovarjal, kako naj kdo voli, naj ga nemudoma, zapodi, ker hoče Zabukovec pomagati do zmage nemškim tujcem ter se bojuje proti domačim Jeseničanom. Toraj, pozor, pred tem podkupljenim agitatorjem!
Neki Mrvica in Tomaž Klinar sta postavljena na Hrušici kot kandidata nemšku-tarske savske stranke. Mrvica je bil že nekoč podžupan, a še do danes ni položil računov. No, to so pa res čedni kandidatje. Hruščani so prepošteni, da bi jim gospodarili taki ljudje in jim bodo dali pri volitvah primerno brco !
Na Jesenicah kandidirajo savski nem-škutarji tudi lepe t'če, kakor:'Anton Pongratz, pisar v tovarni in Lukmanov agitator, Janez Zabukovec, znani izdajalski župnik, oba razgrajača France Krivec, ki je zapravil še lastno hišo, pa bi ne občinske, ter njegov istotati bratec J. Krivec, tov. delavec na Savi, znani Vilma n, po domače K ris ti iz Kurjevasi. ki tudi je Lukmanov kruh, Debelak vulgo Ci rope rman iz Murave, farovški podrepnik, ki živi po milosti nemške tovarne ter Ignacij Morič (čujte!) o katerem ne vemo, kako je zašel med to čedno družbo.
Volilce opozarjamo, da naj nikar ne •verjamejo nemškutarskim agitatorjem, da.bodo Nemci v II. razredu volili slovenske kandidate. V tem razredu so samo trije volilci in sicer: Grol3, Trappen in Ivan Ferjan, Ta razred je tedaj v nemških rokah in bodo tudi voljeni izključno nemški odborniki. Ako zmagajo v III. razredu kot odborniki Zabukovec-Lukmanovi podrepniki a la (limper-mann, Pongratz i. t. d., so Jesenice v rokah Nemca Luckmanna. Zato kličemo vsem volilcem: 8. marca t. 1. volite može, ki jih postavi za kandidate v III. razred neodvisna slovenska jeseniška stranka, ker le ti bodo domači in zaupanja vredni možje. Opozarjamo volilce, naj ne poslušajo klerikalno-nemškntarskih agitatorjev, ki so od Lukmana plačani, da vas premotijo, in ti so: Anton Pongratz, pisar; Janez Zabnkovec, župnik; France Krivec, kajžar; J. Krivec, delavec; Jekler, obč. sluga; Anton čebnlj, krojaški mojster in Peter Rozman, brez določenega stanu.
Slovenski volilci, ali bi se ne mogel kdo tako spozabiti, da bi volil take ljudi, ki jih ima Nemec Lukman v svojem žepu in bi morali kimati, kakor bi on hotel. To so ljudje, ki ne znajo gospodariti s svojim lastnim premoženjem in vi naj bi jim zaupali celo občinsko premoženje, da bi ž njim delali, kakor svinja z mehom! Nikdar!
Uboga vera. Zabukovec vedno vpije, da je vera vedno v nevarnosti, pomaga mu pa pri tem Lukman s svojimi agitatorji.' Kje je
tista vera? Zabukovčeva nenasitna bisaga in liukrnanova požrešna denarna mošnja je tista «vera»! Uboga «vera», kako se nam vendar smiliš! Ce ne gre Zabukovcu kaj po volji, pa je že «vera» v nevarnosti!
Pongiatz in Zabnkovec hočeta prlli v ■odbor, pa ne plačujeta niti vinarja davka. Sedaj bi rad nad našimi posestniki in rokodelci gospodaril že vsak pritepenec. Mi hočemo v odboru domačinov, poštenih in dostojnih ljudi 1 Zabukovec naj se drži svoje prižnice, Pongratz pa Lukmanove pisarne. 'Kateri volilec III. razreda bi se pač tako spozabil, da bi volil Pongratza inZabukovca!?
Kandidat za občinski odbor, ali kako ;se slnga Jekler bojuje za „Tero". Znani občinski sluga Jekler, marijin otrok, fajmoštrov agitator, »steber* farovške posojilnice ter pobiralec pooblastil klerikalno- nemškutarske stranke, se je,na pustni torek izneveril katoliškim načelom ter si privoščil nedolžno veselje, ki je prav značilro za razne jeseniške marijine device in devičarje. Kmalu popoldne na pustni torek smo videli ma-fhati Jeklerja po Jesenicah z veliko staro harmoniko na hrbtu. (Pravijo, da j^ last marijine družbe.) Krenil jo je v neko jeseniško gostilno ter pričel prav pridno ubirati tiste bele «kncfe» na harmoniki. Kmalu se je vse veselo sukalo. In Jekler je godel in vlekel meh do belega jutra na pepelnično sredo. IZa vsako polko je zahteval 10 kr. in, kakor se je videlo, je bodoči občinski odbornik nabral piecej drobiža. Zaspanega obraza in -S potlačenim klobukom se je zibal pro i jutru mimo farovža domov ter pridno meril cesto od leve na desno, veseleč se, da niso prepridnega niarijinega otroka zapazili faj-mošter, ki bi se fea gotovo razveselili. Nam se je zdelo vredno seznaniti javnost :z obč. kandidatom Jeklerjem, ki se kakor suio videli, celo s harmoniko bojuje za «vero». Res, če bo Zabukoveč s takimi ljudmi gospodaril v občini, se nam pač ni treba bati za vero! Kdor se hoče torej ■ na Jesenicah bojevati za vero in boče imeti «kredit» pri fajmoštru Zabukovcu, naj si kupi harmoniiio ter prav pridno vleče meh, pa bo zastonj dobil v farovžu vstopnico do — nebes!
I
ZabakoYec in Lnkmann sta v soboto jjonoči lastnoročno popala po jeseniški občini vabila k nekemu shodu na Savi. «Pop» je nosil jeseniški pop Zabukovec, na zid pa jih je pritiskal savski «Korl». Peter Rozmana in Pongraca navajajo, da sta ju videla, prvi je ravno precej vinjen korakal domov, drugi pa je slonel ob nekem zidu ter se poslavljal od nekega dekleta in sta tako slučajno dobila Lukmanna in Zabukovca pri njiju «junaškem» delul
PoročU se je g. Leopold Zore, trgovec na Javorniku, z go^pico Mici Slavčevo iz Kranjske gore. Čestitamo!
Pri dopolnilni Tolitvi načelnika cestnega odbora za kranjskogorski okraj je bil izvoljen namesto umrlega Fr. Budineka načelnikom gosp. Alojzij Schrey, višji poštai in veleposestnik na Jesenicah, njegovim namestnikom g. Avgust Mally, župan v Beli peči. V odbor je bil izvoljen g. Anton T r e v n, trgovec in veleposestnik na Jesenicah, Pri vo-litvi načelnika je odločil žreb za slovenskega kandidata. Schreyjev protikandidat je bil be-lopeški župan Mally.
Potnjoča pojedina. Amaričanke so si izmislile novo zabavo, ki jim dela veliko veselje. Prirejajo namreč potujoče obede na ta način, da se priredi potujoča pojedina, a vsaka jed se je v drugi hiši. Pri prvi tova-rišici jedo juho, potem se odpeljejo v kočijah v drugo, kjer použijejo meso, v tretji pečenko, v četrti pecivo itd., a v zadnji popijejo črno kavo. Na ta način traja obed po šest ur.
Stroj za pečatenje pisem. Norveški mehanik Krag je iznašel poseben stroj za pečatenje pisem. Stroj goni elektrika ter pre-pečati v minuti 1800, tedaj v eni uri nad 108.000 pisem.
Tržiške novice.
—	Lep vzgled narodne zavednosti je dala v novejšem času kmečka občina Sv. Katarina-Lom. Ta občina, dasi sicer samostojna, spada gledfe za šolo godnih otrok v šolski okraj Tržič in ima pravico voliti svojega zastopnika v krajni šolski svet. Dnsedaj jo je zastopal gostilničar in posestnik Jakob Primožič po domače Krvin na Slapu. Ta pa je, kakor smo že poročali, pri zadnji seji krajnega šolskega sveta, zatajil svoje in svoje občine slovenski značaj ter pod vplivom našega župana glasoval za nemškega kandidata za nadučiteljsko mesto. Cim se je to zvedelo po občini lomski, moral je župan pod. pritiskom rtbčano v sklicati sejo občinskega odbora in v tej seji je izdajalca svojega naroda zadela zaslužena kazen: občinski odbor ga je izključil iz svoje srede — Krvin je bil tudi občinski odbornik — ter ga prisilil, da je odložil tudi čast zastopnika v krajnem šolskem svetu. Prav tako! To je moški nastop, ki je res posnemanja vreden. Ven iz naših narodnih zastopstev z izdajalci in babami, ki zlezejo pri vsaki priliki pred najzagriznejšimi našimi sovražniki pod klop!
—	Namesto u či tel j a g. Fr. Borštnika, ki je imenovan nadučiteljem, pride g. učitelj Karol Mahkota iz Velesovega.
iW JS./v h
'h
Skrb vsake fospo dinje je posveCena družinski bla|inji!
Kathreinerjeva Kneippova sladna kava
fe po Kathreinerjevem načinu svo« lega proizvajanja okusna, zdravja v prospeh in poceni, ima torej neprecen Iji ve prednosti za vsako gospodinjstvo!
Poudarjajte pri nakupovanju isrttno jme Kathreiner in zahte-vajtc le izvirne zavoje z varst-za&mko župnik Kneipp.

Kdor rad pije kakao, naj poizkusi enkrat Ivana Hoffa kandol-kakao. Ta ima izmed vseh kakaovskih vrst najmanj tolšče (19"/o proti večkrat nad 50%), je torej resnično netolščat, jako I^^hko prebaven in ob najboljšerh okusu zaradi tesne zveze s .sladom izredno redilen ter hasniv celo najslabotnej-šemu'organizmu. Ker je poleg tega jako poceni, se lahko rabi v vsakem gospodinjstvu.
Ohranitev zdravja in varčnost sta tako važna za vsakogar, da je treba' vestnu vpo-števati vse, kar ji speši. Zato se tudi našim gospodinjam ne more priporočati dovolj toplo, da ne smejo nikoli več rodbinske mize puščati brez Kathreinerjeve Kneippove sladne kave. Nepomešana ali obilo dodana zrnati kavi je glede okusa in zdrave tečnosti vzor kavine pijače, ki se je ne odreče nihče več, kdor je spoznal nje dobcodejne učinke. Zlasti vsako skrbna gospodinja takoj opazi radostnega srca, kako izdaten prihranek v gospo-dinstvu doseza z uporabo Kathreinerjeve kave. Treba pa je paziti na to, da ima samo pristna Kathreinerjeva kava v zaprtih izvirnih zovojih v varstveno znamko »župnik Kneipp» tako odločilno prednost okusa po zrnati kavi. Posebno ne moremo dovolj iskreno svariti pred vsemi odprto odtehtovanimi opraženimi izdelki.
M. Vidic
izdelovalec sodavice, malinovega soka in pokalic (kraherl)
v Lescah na Gorenjskem
priporoča svoje izdelke,
postrežba točna. C^ne nizke.
iHC®


urar na Jesenicah
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih ur
kakor žepnih, stenskih ur In budilk, verižic, prstanov, uhanov i, t. d., dalje zlatnine In srebrnlne od najfinejše do navadne.
Sprejme tudi popravila, katera izvršuje natančno in točno po zelo nizkih cenah.	6—60

K _ _	^ ^	^	idočo uro pocenr
t Um kupiti, zahtevajte cenU^
fvrdke J{. Suttner, urar v }(ranju.
31-37
I
Kaj je


Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah higenije sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična	>
ustna voda.
Dobiva se pri gg. I. KraSovicu, A.Trevnu
ter gospej Jerici Morič. Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Špi-talske ulice 7.	3—62
piVoilarna
C. Antr-jcVili dediitf
V rjnbljatti
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
inarilno in na baVarsHi ^ažin Varjeno pWo
Poštne hranilnice račun št. 867.569.
nskarita in založništvo
Poštne hranilnice račun št, 867.569,
Ji ft. £atn))ret V Ktanjn
UrcdnijttVo in spraVniHtVo
»Gorenjca"
Razglednice t več barvah.
VrcdnUtVo in opraVtii$Wo
„]escni$^( Straže"
Tiskovine za gg. trgovce in obrtnike, slavna društva, hranilnice In posojilnice.
Viziinice. kuverte, pisma, račune, okrožnice, vabila, dopisnice, osmrtnice, tabele, lepaki, brošure, knjige i. t, d. i. t. d.
JzVrSuje
VsaHoVrstna tisHarsHa dela
i VsaHem obsegn po Mor neino oaittiijili ccnab.
t\lM iti Ami izVrilUcV. — )(itra in ioena postrežba. — ](a željo sc poi[t}c tnili prora^nn troSHoV.
L
¥
Zaloga:
Šolske tiskovine.
Ilustrirani „Vodnik po Gorenjskem".
.Osebna dohodnina'
Uredil Valentin Žun, C. kr. davčni nadzornik.
I lact*ta narodni koiuoicii .Jcsenlikc StiaiC,
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.