95. številka. Ljubljana, soboto 26. aprila. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak  dan, izvzemii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske dežele za .•.....     leto 16 gold., za pol lota 8 gold.,
za četrt leta 4 gol d. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 gold., za detrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesoc I gold. 10 kr.   Za pošiljanje na dom ae računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo loto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt lota 2 gold. 50 kr., po pošti projeinan za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiri-s topne petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempolj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamaciju, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Državni zbor
ali ostanek zastopstva vseh avstrijskih narodov in dežel takraj Litavc — razšel sc je 23. t. m. za vselej. Za vselej namreč, ker je decemberska ustava v svojih volitvenih določbah po kratkem življenji uničena in nameščena z direktnimi volitvami. Prihodnji državni zbor, ki se snide, bode našel svojo sliko čisto predrugačcuo, drugi možje in več jih bode sedelo tu, ali sedeti imelo. Dozda-nji ostanki tega zbora, v katerem cela federalistična stranka nij bila zastopana (ako nečemo kraško veternico Črneta, ki so je bil zadnji dan v rajhsrat povrnil, med federaliste šteti) — razšli so se nekako potrti. Tolažijo se sicer, da se kakor ptič Fenis v novem direktnem drž. zboru novorojeni pokažejo, — ali, mori jih negotovost, dvom o tem, kaj prav za prav z volilno reformo pride; to se je vsem poznalo. Temu neprijetnemu dvomu, ali bode novoskovana, za nemško domačo rabo narejena reforma res ozdravila hromoto naših avstrijskih razmer, posebno pa nemške hegemonije, ali pa bode morda razbila po8loj>je, katero podpirati je namenjena — temu dvomu sta prvosednika obeh zbornic v poslavljalnih govorih tiho in z namigljaji sama izraz dala.
To skupščino pred škotskimi vrati, ki je teško življenje živela, in se je tudi zadnji čas vedno zadušenja od svoje lastne slabote bati imela, nobeden z obžalovanjem ne vidi razhajati se. Dobrega nij storila nič. Postave, ki so se tu dale, so take, kakor bi jih bila absolutistična vlada sama lehko po birokra-
kiste k.
Na črni zemlji.
Izvirno - slovenska novela.
(Spisal J. Skalo c.) (Dalje.)
Pri reševanji zastav pride tudi na Antona vrsta, da si izbere družico. Izvoli si Ano, ki Be mora dati od njega objeti in poljubiti. Občna radost in ploskanje, godba tuš zasvira.
Jerica je zadosti videla. Izgine po stezi, od koder je prišla, hiti k čolnu in odvesla proti domu. Da si so jej drevile po prsih in glavi strašne bolečine, ostale so oči suhe, čudno sveteče se.
Na bregu sede blizu vrbo in čaka, da se vrne društvo z Antonom. Bilo je že kasno po noči, ko sliši bližati sc godbo. Bakle so ugasnili, noč je bila dosta svetla. Čolni plavajo sredi Ljubljanice , godba potihne.
— Oh kako krasna noč! vsklikne Ana.
— Tem krasuejša zraven Vas, gospica Ana, reče Anton milo ter jej stisne roko.
Zc so plavali čolni  mimo vrbe. Jerica
tovskem potu naredila. Kar je pa izšlo iz tega kraja slobodnoBtnega, to je ta državni zbor sam zopet nazaj vzel — opomnimo le na porezanjo ali omejeujc porotnih sodnij v tiskovnih rečeh, mrtvo rojeni paragraf o ravnopravnosti narodov itd.
Kakšen zbor nam prihodnjost prinese, to ne vemo tudi mi, kakor ustavaki ne. Ali bodo zopet zborovali in dalje vegetirali sami odlomki nemškega naroda, ali pa bodo pred BOboj imeli močno federalistično večino, vse to je odvisno od prihodnjih volitev , katerih izida prorokovati nij mogoče. In obraz prihodnjega zbora nij še samo odvisen od izida volitev, nego tudi od tega , kako bode slovanska opozicija po volitvah taktiko zedinila med sobo).
Vsakako smemo mirno dalje delati in prihodnjost*! se ne strašiti. Podloga za bodoči sostav državnega zastopstva nij naše delo, nij nam ugodna po pravičnosti in po naravi. Ali slabša ta podloga ne more biti nego je bila do zdanja. Naravna zdravost naših političnih terjatev, prvotna moč, ki biva v pravičnosti in poštenosti naše borbe — ta bodo končno prodrla skozi vsaki jez in se zmagovalno vzpostavila na vsaki podlogi.
V IJuI»ljaiii 25. aprila. Znani ljubljanski dopisnik „Vaterlandau ne more pustiti svoje znane lažnjivosti, zagrizenosti in hudobnega natolcevanja „Slov. Narodu". Kadi mu pripuščamo njegovo veselje in sc k večjemu smehljamo, kadar beremo njegove mistifikacije v „Vat." Mož je, ve do m a lagajc, te dni med drugim telcgra-
je skozi tanko meglo spoznala Antona. Vsklone so po konci, razprostira svoji roki, vzdihne globoko: Odpusti mi bog! — in se utopi v vodi I j ubija nični.
Dva ribiča, ki sta vozila razne stvari za prejšnjima čolnoma, ravnokar veslata doli po vodi, ko vidita deklico v vodo padati. Na vso grlo zakričita na prednja čolna, naj vstavijo in se vrnejo na pomoč. Sama pa hitro veslata do brega, kjer vidita ravno pod vrbo med grmovjem nekaj belega plavati.
Eden ribičev skoči na suho, drug skuša z veslom vzdigniti v vodi plavajočo truplo, ki je z obleko na vejah viselo. Prvi se vleže na tla in posreči se mu, zgrabiti obleko in po njej roko. Naglo zdaj potegne truplo na breg. Pa bilo je preskasuo. Jerica leži mrtva z na pol odprtimi očmi.
V tem sta privezala oba večja čolna.
Anton skoči prvi iz Čolna na breg. Strašna slutnja sc ga polasti. Leti k vrbi, kjer vidi ležati belo truplo in spozna Jerico. Bleda upala lica so se Čudno svetila v mesečnem svitu. Autou vsklikne:
(oval, da je uredništvo nSlov. Naroda" sklicalo zbor rodoljubov, kateri se je pa izrekel proti osnovi centralnega volilnega 'odbora. Kolikor besedi, toliko neresnic. Zbora nij sklicalo uredništvo, ampak posamezni rodoljubi ; zbor se nij izrekel proti osnovi centralnega volilnega odbora, ampak vsi na z o č i bo enoglasno sklenili in tako volili ljubljanske in vnanje ude slovenskega <rn( i'«avolil-
Politični razgled.
Sol raiijr eležele.
V LJubljani 25. aprila.
M)r£nv»ii zl><>»- je imel 28. aprila svojo poslednjo sejo. Ziemialkovski je sedel med ministri. Namesto gališkili delegatov, kateri so izgubili svoje mandate, je bilo sedem drugih izvoljenih. Potem so ministri odgovorili na razne interpelacije. Končno so vzdigne prvosednik Hopfen. Razlaga delavnost tega zbora, ki je poslednji v tej sestavi. Za njim pride direktno izvoljena poslanska zbornica, katera bode parlamentarne pravice v imenu cele države in zanjo rabila. Herbst se zahvaljuje prvosedniku, kateri v navadnih frazah odgovarja. Potem je sklenen državui zbor.
Tudi r/o.«iitPif.vktt «A»t'MJcff se jo
23. aprila sklenila. Miuisterski načelnik je predstavil novo imenovanega ministra Zie-mialkovskega. Potem se sprejmo še nekatere postave. Predsednik Auersperg se zahvaljuje zbornici za pridno obnašanje, knez Koloredo, Auersperg in tudi^ gospodska zbornica gre začasno k pokoju. Skoda da ne za vselej!
Imenovanj o   ZiemiaitkGVsieefjt* za gališkega ministra Še vedno listi razpravljajo.
— Jerica! in v nezavesti pade na njeno
telo.
Vse društvo zdaj prihiti. Nastane hrup in upitje. Antona nezavednega odneso v čoln, peljejo ga v Ljubljano in spravijo na dom. Mati plaka, Ana se trese od strahu, nikdo pa si ne ve razložiti, kaj se je prigodilo z Antonom.
XIV.
Na bregu pri mrtvi Jerici ostaneta sama ribiča, ki sta jo našla v vodi. Spoznata hči starega Matevža.
— Kaj zdaj početi ? reče prvi.
— Pojdiva iskat Matevža, pravi drugi; v krčmi ga naj deva.
— In pustiva uesrečnico samo ? oglasi se zopet prvi.
— Mrtva jo, nc bode sc več prebudila. Idiva !
V krčmi tik iške ceste sedi stari Matevž, vliva v sebe vino in žganje. Nikdo ga še nij videl tako razdivjanega. Včasi mu je kapala debela solza iz oči, ali od jeze, ali tuge, kdo ve.
ltibiča prideta. Brzo poizvedo vsi ljudje
rGaz. Narodova" kara Zicmialkovskega, da je sprejel ministerstvo, predno seje s svo-jimi političnimi prijatelji dogovoril. Tndi je stopil v ministerstvo brezpogojno v tem, ko je Ziblikovicz o svojem času bil stavil natančne pogoje. Gališko pa bode novemu ministra nasproti stalo tako , kakor nekdaj Ogersko proti dvornim kanclerjem, ki so bili po nasvetu Schmerlingovem imenovani. Kar so ti kancleri v grootuem oziru storili dobrega, so Magjari hvaležno prejeli; sicer pa so se držali svojih pravic. „Dzienik poljski" pa se nagne na ministerijalno stran in ve poročati, da je cesar ministerstvu naložil , spravo z Galicijo dognati.
V Ogerslei tir I r t/ u <•*j i se je nekaj prigodilo, kar je v parlamentarnem življenji nezaslišano. Kot delegat se je pri sejah udeleževal in tudi potegoval svoje diete grof Kud o 1 f Erdodv, kateri nikoli nij bil v delegacij* »izvoljen. Od strani hrvatskih poslancev je pač ali za delegata izvoljen grof Štefan Erdodv, ki pa se je odpovedal mandatu. Namesto tega sc prikaže v delegaciji njegov žlahtnik grof Rudolf in ogerski delegati nij so proti temu ničesar ugovarjali. Zdaj je stvar javna postala in to bode morebiti napotilo plemenitega gospoda, da se več ne prikaže v delegaciji.
Viiuiftj«* drhtave.
O sprijaznenji med in JV»J/«fct
smo že večkrat v svojem listu citirali. Po padu Napoleonove Francoske jo res več upanja da se ta rana na slovanskem telesu zaceli. Na to opominja tudi francoska „Republique Francaise" v posebnem članku, kateremu zopet ruske „Birž. Včdomosti" simpatično odgovarjajo.
Iz Kazalinska poroča „Ruski Invalid", da so Mitffi v štirih oddelkih odšli od tam 5. marca. Čez 12 dnij so se imeli zediniti s četo, ki je prišla iz forta Perovskij, in čez 25 dnij s taškenskim oddelkom. Kakor je razvidno iz poročila doktorja Grima, ki je vojaški zdravnik pri orenburškem oddelku, do predseđnistva društva za pomoč bolnih in ranjenih vojakov, se mora ta oddelek ruske vojske boriti z velikimi težavami. Južno vreme je pokvarilo pota, tako da je mogoče le počasi napredovati, ker mora imeti vojska vse potrebno saboj. Na Attreku so Rasi 16. marca zopet napali neko tarkomansko četo ter jo podili Čez reko Girgen na Pcrzijansko. Poveljnik perzijanske trdnjave Aškalejo pri tej priliki Rusom dovolil, da so šli čez most, ki je pri tej trdnjavi čez Girgen.
— in bilo jih je mnogo na nedeljo večer v krčmi — kaj se je pripetilo. Ribič stopi k Matevžu ter mu pove, da je Jerica mrtva. Matevž ga dolgo gleda s široko odprtimi očmi. Potem skoči kvišku in plane iz hiše; moški in ženske za njim.
Kmalu so pri Ljubljanici. Ženske za-javkajo, ko zagledajo mrtvo Jerico. Matevž pa stopi pred njo, topo nekaj časa gleda se srpini očesom, potlej pa reče z zamolklim glasom : Mir ti bodi I potem se nagne, prime s krepko roko truplo nesrečne hčeri okolo pasa in ga nese v bajto.
Tam ga skrbno položi na postelj. Obrne se proti množici, ki je vrela za njim v hišo in se jezno zadere :
— Proč, poberite sel
Vsi plašno odido. Matevž zapre hišna vrata in ostane sam z mrtvo hčerjo....
Sredi noči zagrmi strel iz ljubljanskega grada.
— Gori! na močvirji! upije stražar. Gorela je Matevževa bajta. Plamen visoko
šviga. Iz krčme hite ljudje na pomoč , pa predno so pri bajti, podrla se je z ropotom in pokopala v ognji mrtvo Jerico in njenega OCeta. (Daljo in konoc prili.)
IVetmllei državni zbor je v seji 23. t. obravnaval nasvet poslanca Volka, da se npelje v zveznih drŽavah obligatoriČen civilen zakon. Poslanci središča so nasprotovali temu nasveta trdč, da je državni inkompen-ten v tej zadevi. Nasvet se je potem izročil odseku 1 (terili članov v pretresovanje. Zbor je sprejel tudi vladni predlog zarad novega zveznega denarja. Po tem se bodo v prihodnje kovali zlati za pet mark, in tolarji za dve, eno, '/» in % marke.
Pruska gospodska zbornica začne denes obravnavati znane cerkvene postave. Hudo nasprotje se je projavilo proti njim, že pri prvem delu bodo konservativci nasvetovali trinajst popravkov. Pa bo Bismark pomagal, da se sprejmo. Minister trgovine grof Itzen-plitz je odstopil. Bil je baje pri znanih Vvagenerjevih barantijah zelo kompromitiran. Baron KcudelI je dobil od praske vlade ukaz, da se poda iz Carigrada naravnost v Rim. Ker je Keudell zaupni mož Bismarkov, je njegovo imenovanje za poslanca u Kimu vrlo važno. Mnogi trdijo, da je Prosija napravila zvezo z vlado Viktor Eraanuela proti Francozom, ako bi se ti hoteli vtikati v italijanske zadeve. S tem je v zvezi tudi bivanje znanega pruskega generala Blumcntala v Rimu. Drugi pa mislijo, da hoče imeti Pru-sija v Rimu premetenega diplomata, ko bi se primerilo, da bi bila volitev novega papeža. V London pa pride mesto amrlega Bernstorfla grof MUnster, prejšnji višji predsednik v 1 lanovru.
V <ti*ffl<>ik<>t— parlamentu je v seji 2.'i. aprila poslanec Eastvvick zahteval, da naj vlada predloži zbornici korespondencijo z Rusijo zarad Kive. Govornik poudarja napredovanje Rusov v Aziji, ter zahteva ozko zvezo s Perzijo. Grand Duff izreče upanje, da bode prihod perzijanskega šaha, kateri bo na Angleškem gotovo dobro sprejet, to zvezo uresničil. Sicer pa napredovanje Rusov nij tako, da bi vznemirjalo. A drugi Angleži nijso teh mislij. Pri vsaki priliki kriče angleški listi zoper Rusijo, ker dobro čutijo, da z napredovanjem Rusov Anglija izgublja svoj upljiv. Toda evropske vlade nečejo več Angležem na ljubo začeti vojske proti Rusiji. Naj manje Francozi, kateri še nijso pozabili, kaj so imeli enkrat v Indiji. Zato so obrnili Angleži svojo pozornost posebno na Mohamedane. V Carigradu ruje poslanec angleške vlade Lord Elliot na vso moč, da bi spravil Turke v svado z Rusijo. Njegovemu vpljivu pripisujejo vedne pre-roembe v turškem ministerstvu. V Perziji je ruski vpljiv premočan, zato so se obrnili Angleži do javkanskega emira Attaligh Gba-zija, katerega so napravili, da je sklenil z njimi trgovsko pogodbo. Sin njegov Jakub Beg je sedaj zarad tega v Kalkuti, od koder gre potem spremljen od angleških oficirjev v Carigrad in potem zopet v Kalkuto. Da je to potovanje obrueno proti Rusiji, je gotovo. Toda, kadar enkrat Rusija dodela svoje železnice v Azijo, potem premaga njena moč v teh krajih vse drugo, in angleško turške spletkarije zginejo ko pene.
i*t>v&ij4*nski šah se je podal 12. t. m. z veliko slovesnostjo na pot v Evropo. V Teheran pride ta čas 12,000 vojakov v posadko.
Dopisi.
Iz Niinirjii prt Cel JI dne 22.
aprila. [Izv. dop.] Poprejšne čase se je pri nas marsikaj zakasnilo, toda obrnilo se je vsestransko na bolje. Naš mladi trg lepo napreduje in je tudi še svoj narodni značaj ohranil, akoravno se je pri vsaki priložnosti, posebno pa v šoli germanizovalo. Na primer ako sc ti bo podpisalo deset ljudi, tako gotovo nahajaš med njimi devet z nemškimi čerkami pisanih in sicer Čista slovenska imena z vsemi nemškimi pokvekami. Obče spoštovani med  nami živeči  gospod, kateri je o
svojem času „Slovenski Narod" žrtovalno prerane smrti ubranil, prizadeva si kar je mogoče tukajšne občinstvo na višjo stopinjo povzdigniti , olepšuje svoje stavbe, spodbuja ktemu svoje sosede, posebno pa je neutrnd-ljiv pri sadje-in vinoreji in se mn je že posrečilo, s svojim izgledom posnemovalce pridobiti, kateri sc z njim vred trndijo, naš sam na nebi krasni kraj še z večjim kinčem obdajati. Naši občinski očetje pa so tudi preskrbeli, da je postala naša šola trirazredna, nadepolna mladež se tudi bolj na narodni podlogi poduČije, nego sc je to popred godilo. Vse to se preudarnim ljudem dopada, da se pa pri našem županstva v slovenščini uraduje, to pa marsikateremu nij povolji, slasti nekemu bivšemu častniku ne, kateri zavidljivo na službo tajnika preži in jo zaradi popolne nezmožnosti v slovenski pisavi sprejeti nij v stanu. Da je nekaterim prusofilom slovensko u radovanje trn v peti, je istina, posamezni sc sem ter tje v kaki krčmi re-penčijo, toda brez uspeha. Sedaj pa ko je volilna reforma naj višjo sankcijo dobila, prihajajo že prederzneji. V tej zadevi en dokaz: Ko je „Slov. Narod" prinesel članek o ničevosti ženitvanjskih pogodeb napisanih pri biležnikih, kateri nijso potrjeni od višjega sodišča, da razumejo popolnem slovenski jezik m nemajo tudi priseženih tolmačev, sta to čula tudi spredaj omenjeni bivši častnik in naš bilježnik. Ona sta v svoji sveti jezi divjala in pogubljala „Slov. Narod" in našega tajnika obč. in okrajnega zastopa, sta slednjega že obsodila, da bode iz dežele prognan. Trebalo bode tedaj pri nas v zadevi volilne reforme, da se naš okraj pora-zume s cent rttliiina volilnim Odliorom v Ljubljani. Našemu tajniku pa moramo tukaj javno povedati, da jo on premalomaren, da je on kriv, ker se pri našem krajnem in okrajnem šolskem svetu in pri okrajnem odboru še vedno v nemščini uraduje, ako ravno je v enem ali druzem omenjenih zborov vedno večina narodnjakov. Ou bi moral gospode odbornike spodbujati, ako oni sami tega ne storijo. Kakor nemčurji našemu tajniku pravijo, da je on kriv, ka jim občinstvo ne zaupa, moramo pa mi na drugi strani reči, da je on za narodno stvar preveč malomaren. Kadar bode on tudi v narodni zadevi popolnem svojo dolžnost dopolnil, potem bodemo mogli reči; naš mladi šmarskl trg v vsakej zadevi lepo napreduje in bode kmalu prekosil svoje tekmece.
Iz Slovenske matrice 23. aprila [Izv. dop.] Kakor menda povsod na Štajerskem se tudi v našem zapuščenem kraji, ki nam je še živo v spominu od surovega, nepoBtavncga in zarad tega, kakor znano, Že tudi kaznovanega napada slovenskih kandidatov pri razgovoru z volilnimi moži v Novi vesi, vršijo volitve za okrajne zastope. Včeraj so volili veliki posestniki in kakor slišim iz gotovega vira in kakor tudi zares v našem narodno-zapušČencm kraji nij drugače pričakovati, je izvoljenih 8 zagrizenih nemčurjev a la Frangcš, Hrastnik. — Izmed 50 do GO volilno pravico imajočih veliko-posestnikov sc je udeležilo volitve, kakor slišim, samo 18 in ti seveda sami nemčurji so ravnali brez vsega krika in vriska, kakor jim jo bilo ljubo in drago.
Kje ste pa ostali drugi volilno pravico imajoči veliki posestniki? Kje sto ostali posebno Vi pohorski bogatinci ? Ali se še morda
po tolikih izskušnjah nijste prepričali, da bi bilo vendar dobro, ako bi se enkrat tudi Vi udeležili teh velevažnih volitev? Ali še nijstc premišljevali, da bi menda tudi izid volitev v velikem posestvu bil lahko drugač, kakor dosihmal, ako bi se vsi, kolikor vas ima volilno pravico, brez izjeme udeleževali volitev ? In če bil tudi zares izgubljen en dan pri domačem delu, bi se bili znabiti lehko vsaj enkrat sami prepričali, da je lehko tudi dru gače in ravno tako, kakor reče kak trebušni, pri tem pa nevedni bistriški „purger", ali kak bivši „fcldbehelski revček". Drugokrat tedaj na noge, da se popravi, kar seje zdaj zamudilo!
Enako žalostnega izida se je bati pri volitvah občin 28. t. m., ker so naši vo-lilci preplahi in prelahkomiselni, da bi se pri važnosti volitev v okrajne zastopc, emancipirali hegemonije ali nadvlade nemčurjev.
Iz ilirsko Iti stric« 24. aprila. [Izv. dop. j Pred nekaj časom je sluga trnovske županije nekako polo v podpisovanje raznašal rekoč, da mora vsak podpisati, kajti tu gre za neko važno občinsko zadevo. Čudno sc nam je to zdelo, kajti nij nam bilo mogoče poizvedeti, kakova važna stvar se podpisuje. Naši kmetje, kateri so polo v rokah imeli, rekli so nam, da nijso mogli čitati, ker je bilo nemški pisano, a kar je nemškega jezika zmožnih narodnjakov, ti nijso prejeli pole v podpis. Vršilo se je tedaj nekaj na skrivnem ,  občani bili so goljufani.
Kar dobi te dni trnovski župan od finančnega nadzorništva neki „Zahlnngsauf-trag", v kojega smo od daleč malo „oči vrgli."
Čujte in verjamite: Ona pola, koja se je podpisovala, bila je prošnja za upeljavo iieiHSkcffta kot učnega jezika v trnovski .'{razredni ljudski i kol i, a odposlala seje nekolekovana in zato došla kazen in prej omenjeni „Zahlangs-auftrag", kateri je celo skrivnost izdal.
Čuli smo praviti, da je ono prošnjo izdelal stari „Kurschniied" vulgo „Fajdiguc" — edini neničur trnovski, a zdi se nam preslab, da bi znal tako prošnjo sestaviti, sko-ravno je občinski odbornik, šolski svetnik i. t d. i. t. d. Marveč bi bilo vrjetno, daje to dete — ljubljanskega Pirkerja, koji nas je pred nekoliko meseci sč svojim pohodom počastil.
Naj bo že kakor hoče , treba je tu se zoperstaviti z vsemi silami. Starši in občani! katerim Vam je mar za izrejo in naravno izobraženje Vaših otrok, boste-li pri tacem početji molčali in roke križem držali? Boste-li pripuščali, da se Vam mladež v domači šoli potujči in pripravlja za prusko sužnost? Mar ne boste enoglasno prote-stovali proti tacemu nasilju prusofilskih agentov , koje bodo naši potomci proklinjali ? Skrajni čas je, da se tacim nesramnostim v okom pride.
Govorica, ki se sem ter tje čuje, pravi da se hoče jablauski „izdajica" županskej česti odpovedati. Ako je istina, pozdravljamo prvi ta njegov pametni čin z veseljem in upamo , da tudi njegove zasluge se ne bodo prezirale in da dobi — akoprem nc železnega reda, kakor Dežman — vsaj „medaljico iz usnja."
Iz Dolcn jslio^ii 23. apr. [Izvir, dop.J (C. kr. dež. sod. svetovalec Leit-majer) v Novem mestu misli baje za nem-
škutarsko-vladno stranko kandidirati v dire-rektno voljeni novi državni zbor. Vse njegovo delovanje na to gTe. On rnjc v Novem mestu in okolo. Velikonočno nedeljo je bil šel pa tudi v Metliko koledovat. Ta mož sicer še ne pove naravnost, kaj hoče doseči, ali on dela jako zvito in treba je, da smo Dolenjci pazni na njegovo c. kr. agitiranje. On dela zvito pravim, in za to je nevarnejši nego oni nem-škutarji, ki so odkritosrčni. On govori v Novem mestu in v Metliki je govoril tako, kakor ima baš publikum pred soboj. Pred nem-škutarji je nemškutar, pred Slovenci se hlini Slovenca in celo slovensko govori, vse, da bi se le tudi nekaterim menj odločnim lehkovernim narodnjakom prikupil in jih preslepil. V Metliki je na priliko govoril slovensko tako-lo: „Ko sem vašo krasno dolino zagledal, kjer bivajo „beli Kranjci", videl sem travnike z lepimi cvetlicami okinčanc, drevesa v najlepšem razcvetji, tičke slišal pomladanske pesmi prepevati; a vse to me nij toliko razveselilo , kakor kadar sem zaslišal mile glasove naših vrlih hrabrih Belokranj-cev v domačem jeziku. Moja mati je Rieer Nemka, in prvi glasi so bili nemški jezik, katerega sem od svoje matere slišal. Moj oče je pa Slovenec bil, in mili slovenski glasovi so tudi mene v prvi moji mladosti genili. Jaz ljubim tedaj slovensko ljudstvo in njegovo domovino, ker vem, da vsak narod svojo domovino čez vse drugo ljubi.
Zatorej srčni pozdrav vsem Slovencem in njihovi domovini, katera je zdaj tudi moja domovina."
Lepe besede, prav take, da bi oslepila vsacega, kdor Leitmajcrja ne pozna in ne ve, kako je v Celji, v Ljubljani in v Novem mestu proti Slovencem govoril. Zatorej za-kličem: varujte se tega krivega proroka, političnega volka v ovčji okleki, in ne verujte sladkim besedam, ki ne pridejo od srca. Sploh dan denes c. kr. uradnikov, ki ne smejo biti prijatelji Slovanov, ne poslušajmo.
Iz Trelllljll 23. apr. [Izv. dop.J 17. t. m. so bile pri nas volitve župana in svetovalcev za trebanjsko občino. Voljen je bil za župana enoglasno naš vrli narodnjak Emanucl Tomšič. Nadejamo se od njega, da bode blagor srenje, kakti narodnost pod njegovim zastopstvom napredovala. Njemu tudi za občni korist vneti svetovalci Šafar, Gran vovo ... na strani stoje.
Nastopilo je novo izvoljeno zastopstvo svojo delavnost z lepo slovesnostjo v spomin poroke nadvojvodinje Gizelc. Napravili so namreč odličnejši Trebjani in Činovniki, nedeljo 20. t. m. ubogim in starim možakom in ženam obed v tukašuji šoli. Zbrali so se ti opoldne h krasno okinČani mizi. O. dekan je zbranim pomen slovesnosti pojasnil, potem se je društvo vselo, polno hvaležnosti in navdušenja za presvitli cesarski rod, za kojega so živio-klici doneli. Stregla sta jim župan in I. svetovalec g. Šafar. Veselje je bilo gledati zadovoljno staro društvo, ki še nij bilo tako odlikovano. Zapustilo je navdušeno za srečo nadvojvodinje Gizele in hvaležno nepo-zabljivo sobo. — Končno se mora se omeniti, da je dopisnik v št. i*0. pod naslovom „te-pež" izTrebnja nekaj nenatančnega prijavil, bil je slabo podučen, ko je sporočil, da jc od žandarja ustreljen pri tej priči umrl, kajti šel je po strelu, ko nm jc žandar kroglo skozi telo pognal, brez da bi še pal, domu in še zdaj živi in hodi.
Ofl li rskcgrtl 20. aprila. [Izv. dop.] „Slovenski Narod" je žo enkrat grajal oprav-ništvo krške pošte. Naj dodam tudi jaz nekaj o tem. Krško in Novomesto sta zvezana z vožnjo pošto tako,  da vsak dan dohajajo dopisi sem in tje; pa, —  Kostanjevica je središče. Poglejmo tedaj krško in kostanjov-ško pošto.   Prva je  dolžna v Kostanjevico voziti, druga pa v Krško. Slavno c. k. poštno vodstvo  v  Trstu misli, da je tako prav iu drugače biti ne more. — A  otroci teme so mnogokrat modrejši nego otroci svitlobe. — V Kostanjevico pride krška pošta navadno opoldan, novomeška ob 1 popoldan, od ko-dar mora ob 2 kostanjevška zopet v Krško oditi.  — To  priliko so  otroci  teme prav dobro porabili.   Kadar  krški  postiljon svojega konja dobro nakrmi, vozi se proti domu zopet s pošto, da kostanjevškemu nij potreba tje iti.   Tako  se godi en teden ali celo cu mesec, drugi teden ali mesec pa kostanjev-ški krškemu ravno  to   dobroto   skazuje in povračuje. Eden tedaj dela za dva. Konec meseca pa vsak poštar skrbno zračuna koliko ima za vožnjo od direkcije potegniti, in zarajta še enkrat toliko kakor je res zaslužil. Ako računirao vsako vožnjo le 1 gld. 25 kr., znaša tedaj na mesec 37 gld 50 kr. na leto pa 450 gld., vsak dobi na leto 225 gld. brez da bi kaj trpel za nje. To pa ne traja samo eno leto, ampak kar je železnica od Zidanega mosta do Zagreba odprta.   Če bi bilo to le deset let, koliko je že direkcija po n e-dolžncm plačala! Od tod tedaj menda izvira, da je naš poštar lahko „finfarje" med tiste p. n. gosp. meščane razdeljeval, kateri so pri zadnji volitvi zoper g. Karla Rudcža glasovali.
Gosp. poštarji! svetujem Vam pa namesto tega kaj potrebnejšega. Napravite take poštne vozove, da se bode mogel pošten človek voziti. Kakšne vozove imate sedaj ? ! Sla-bejše nega ciganje, tako, da se dve osobi nikakor ne moreti dalje peljati. In ako zahteva potnik boljši voz, kakovšen odgovor dobi od opravnika enega ali drugega? „Wenn Ihnen dieser Wagen nicht passend ist, so nehmen Sie sich vvo eine Kutsche auf!" Lepo tedaj g. opravniki! Nij li čudo, da jo^ taki možje kasneje rakovo pot krenejo.
Domače stvari.
— (Ljubljanski Škof) je postal — tako vsaj pravijo po Ljubljani — zopet gospod Vidmar, isti, ki se je bil odpovedal, isti ki je dozdaj škofova!. To se nam pač neverjetno zdi, torej čakajmo še na vladna poročila.
— („Požigalčeva hči.") G. Nolli sc je pri včeraj sni predstavi prepričal, da slovonsko občinstvo ve njegovo zasluge ceniti. Gledališče jo v vseh prostorih bilo pre-napolneno. G. Nolli je bil pri nastopu z gromovitim ploskaujem sprejet in dobil dva venca s slovenskimi trakovi. Kar se predstave tiče , mora tudi oster kritikus priznati, da jc bila skoraj po vsem dovršena; zlasti g. Kocelj je svojo ne lehko nalogo umetniško izvrstno vršil. Tudi gospodične Jamuikova, Bossa in Podkrajškova in gospa Odijeva, kakor gg. Schniid, Nolli, Kajzelj, Rus in Ju-vančič so svoje rolc vrlo dobro predstavljali. Igra sama na sebi jc precej zanimiva in ima nekoliko prav efektnih prizorov. Jezik prestave (g. J. Stare je poslovenil igro) je gladek.
Pri tej priložnosti bi uasvetovali prestavljal cem iger iz drugih jezikov, naj bi opustili vse igre za slovenska tla lokalizovati. S tem izgube svojo izvirno vrednost in vendar tudi nijso domače, ker se jim pozna tuje mišljenje.
— (Druga beneiica) na korist pevke in igralke gospe Dragoile Odi je ve in igralca gosp. F ran j a S c kini d ta bode v nedeljo 27. aprila. Predstavljala bc bode znana izvrstna igra „Na Osojah" v 5 dejanjih. Beucficijantoma, ki oba že več let prav vspesno delujeta pri dramatičnem društvu, želimo v priznanje njihove marljivosti prav obireii obisk, katerega se tudi nadejamo. Omeniti moramo, da je kakor prejšnja leta, tudi letos posebno Šo gospa Odijeva s pod-uČevanjcni gospodični mnogo pripomogla k izvrstnosti marsikatere predstave, kar mora slovensko občinstvo hvaležno priznati.
— (Vabilo k zadnjemu sokol, večeru) letošuo sesone v soboto 2(5. apr. 1873 v steklenem salonu čitalničnem. Program i 1. Zbor. 2. Berilo. 3. Komičen prizor. 4. Igra na citrah. Izvrševanje te točke je iz prijaznosti prevzel gospod Avgust lluber, slavno-znaui dvorski virtuoz z gospo. 5. Zbor. 6. Govor gosp. dr. Zamika. 7. Loterija. Cisti dohodek bo na korist prihodnjega sokolovega izleta. — Med posameznimi točkami svira c. k. vojaška godba Sacbseu-Meiuingen-polka. Ravnatelja večera sta gg. JuvanČič in Srečko Nolli. Odbor.
— (Sucg.) Nijsmo ga več pričakovali in nemilo nam je došel — beli sneg, kateri po večdnevnem deži denes, kakor po zimi mete in pokriva zeleno plan. Ako ga dosti zapade, bati se jc velike škode zlasti na drevji. Mraz pa nam letos teško da bode prizanesel j preveč snega še leži po gorah in planinah.
— (Iz Metlike) se nam piše, da so v tamošnji čitalnici praznovali 20. t. m. god poroke nadvojvodinje Gizele.
Razne vesti.
* (Tiskovna svoboda v Transiaj-taniji.) Hadvig, urednik „Obzora" v Zagrebu je zopet v petih tiskovnih pravdah za krivega spoznan in na eden mesec zapora pa 2ti00 gld. zgube na kavciji obsojen. Petnajst tiskovnih pravd pa še čaka rešitve.
* (Na8mrtjebilobsojen) leta 1841 ravno zdaj imenovani minister Zicmialkovski. Tačas je bil namreč ud neke poljske zarote, od avstrijske vlade v Lvovu ujet in zaprt in na smrt obsojen. Cesar Ferdinand ga je bil pomilostil. Leta 1HG3 je bil zopet obsojen, ker je gališke prostovoljec v rusko Poljsko k ustajnikom pošiljal. Obsojen je bil na tri leta ječe, leta 18G5 pa zopet pomiloščen. Od leta 1.SG7 pak jc ustavoverec in nemški prijatelj postal, vslcd tega tudi minister.
Opomenica.
KkHCkul it u c <lrnžl>c 2H. aprila: Petričevo pos., '237:5 40 kr., v Krauji. — Makovo, 23iM) gl, v Vojdeii. — Hladovo, it30 gi, v Ptuj i. — 2U. aprila: Staretovo, 2480 gl., v Kranj!. — Ouekovo, 1H0 gld, m Vičičevo, v liistrici. — Judničovo , 315 gl, v CrnomUL — Ledinkovo, 1O0O gl., v Ptnji,— Januševo 8976 gld. 58 kr. in 720 g\đ„ in Žipkovo, pri sv. Lenartu v Slov. goricah. — Konobljcvo, v Senoteol, — Svenikovo, 890O gi., v Oraikagori. _
;jO aprila: Jankovičevo, 1260 gl., Iločevarjevo, 38*29 (M., VVorstnerjevo, 949 gld., Cečevo, in Zalerjevo, 920' gld.v80 kr., vso v Ljubljani. — Vogrinovo, 680 (ML v Cinomlji. — Jermenovo, 5880 gl., v Kranji — Javoruikovo. 750 gld., Hercogovo, 6540 gld., ^ Šm.irji na Staj.
Dunajska borsa 2"). aprila. (Izvirno poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih  .   70 gld. 25
Enotni drž. dolg v srebru 72   „ SO
1860 drž. posojilo.....102   , 40
Akcije narodno banke   .   .     944   „ —
Kreditno akcijo......329   „ 75
London.........109   „ —
Napol..........8   B 71 Vi
C. k. cekini.......—   „ —
Srebro........ 107   . 90
kr
(Coflielpleiit)
slovenščine v govoru iu pisavi vest, dobi z mezdo 7O0 do 1000 gold. na leto odmali službo pri
Dr. Petovaru,
odvetniku v Onililžl (120—1)      Vrieftau Untersteicrmark.
Službo
išče 3iJ let star mož, kateri je več let pri enemu največih rudokopov kot zaloga r služil j ima tudi sposobnost za računovodjo in more vložiti 2—3O0O gld. kavcije.
Zmožen je slovenskega in nemškega jezika v pisavi, govori pa tudi rumunski; služba bi mu bila najljubši na Hrvatskem ali Slavonskem.
Ponudbe sprejema administracija „Slov. Naroda". (117_2)
Služba
občinskega tajnika in orpista
v ti t <tn t if/n z letno plačo 2.!>0 gld., prosto bero iu tudi zraven zaslužek, je iz-prazuena.
Prosilci morajo biti popolnem zmožni slovenskega jezika, in dokazati vsostransko zmožnost za uradovanje ter najdalje do 15. m a j a t. I. pri županstvu prošnje vložiti. — Zraven so tudi naznani, da jc pri občini malo opravila.
>.ii|»iiii*tYO lili jolteKil t i^a. dne 21. aprila 1873.
Alojzi Koblar i. *,
(lili—2) župan.
Turnslce ure
(46—22)
najbolje konstruirane in jako dober kup, s 31etno garancijo in plačili v obrokih sc vedno dobivajo pri izdelovalcu
Janez, M. Pogatschnigg
Podnart-Kropa na Gorenjskem. ►♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»»»♦♦♦♦»»»♦»»♦»♦♦♦»4
A ton o, 13. aprila 1872. Gospodu dr. J. G. Popp-u, c. k. dvorn6mU zdravniku M zobove, na Dunaji, v mestu HognergasNO Nr. 2, ste uljudno proseni, da blagovolilo kralj, grškemu dvom pod moj fin naslovom 12 sklenic Vašo izvrstno
Aiiatlierinove ustne vode
poslati.
Nadzornik kralj, grškega dvorjanstva A. KalinMkj, 1. r.
(jospmln r. k. dvornemu zdravniku zoliov J. OK Popp-u na Dunaji. Prosim Vas, tla mi takoj 24 sklenic Vase izvrstne aiiatlierinove ustno vode v topljico Licbonstein (Turingija) s poštnim povzetjem poslati blagovolite.
S spoštovan j om C! rotiva Orlofl-Denife*«fr iz Kosijo.
Zalogo: (75—1)
v 1. jui»l jimi pri J o s. Karingor-ji — A. Kri spor-j i — Petričič in Pirkor-ji — E d u a r d M a b r-u — F e r. M o I h. S c h in i t t-u
— E. Birscbitz-u, lokarji; — v Kranji pri L, Kri spor-j i — Sol). Scliaunig-u, lokarji; — v Pliberg-u pri II o rb a t-u, lekarji;— v Varaždinu pri II a 11 e r-j i, lokarji;
— v Rudolfovem pri Dr. Uizzoli-ji, lekarji
— J o s e f 1) c r g m a n - u; — v Krškem pri Fod. Biiinches-u, lok.; —v Kamniku pri J a, lin-ti, lekarji;  v  Gorici  pri   Ponton i-j i, lokarji
— J. Koller-ji; — v VVartenberg-u pri ¥. Gadler-ji; — v Vipavi pri A n t o n. D e p e-r i s-u, lek.; —vPostojni pri K u p f o r s o b m i d t-u lekarji; — v Skofjiloki pri (J. Fabiani-ji, lekarji; — v Kočevji pri J. Braune-tu, lekarji;
— v Idriji, c. k. rudarska lekarniea; — v Litiji pri K.  Miihlwenzel-ji, lekarji; — v Ra-
doljici pri Zalokar-jevi vdovi.
Po sklepu v seji dne 30. gospodje, kateri so delnice banke
marca t. 1. se opozorujejo oni „Slovenije" podpisali a za 40°/0
vplačilo le deleže odrajtali, da dopolnijo svoja plačila in vplačajo popolnem 40% do konea junija t. 1. v blagajnice- banke „Slovenije", sicer zapadejo že vplačani deleži po §. 7. društvenih pravil banki na korist, dotični medeasni listi puk so neveljavni.
V Ljubljani, dne 1. aprila 1873.
(U9) Opravilni svit
prve občne zavarovalne banke „Slovenije".
Tujci.
24. april a.
Boropai Jenko iz Trnovega. — Moro Jean iz Pariza. In Eh'luutu: lb k-m i/. Trsta. —   Filipilo-rn   iz Zaloga, j. — Uaatar \t Ogorakega. — Kogmelj iz Železnikov.*— Valcher iz Ko. marnega. — Kočam,  Tacchll iz Milana. — Kronabetlivogel iz Kamnika. — Jerau iz Gorenjskega,
• *Pri M*u*1« Pfefferer z gospo iz Kočevja. — Boalnger iz Trsta. — Murgic z gospo iz Vajsencga.
Gorii
Flori
Epileptičen krč ali božjast
božjast
zdravi pismeno poseben zdravuik za It al fiix-|i, Berlin, Louiscnstrassc 45.
fl>r. o.
(255—45)
Pričujoče ima črez ti.soe boluikov v ozdravljenji.
Izdatelj in za uredništvo odgovorcD: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
403