Kniptc SLaVko UubL)ane\ AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN DM LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 183 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, AUGUST 6TH, 1937 LETO XL — VOL. XL, Nova delavska postava je izjema za 20 milijonov I Washington, 5. avgusta. — Vva delavska postava, kakor Je bila sprejeta od senata, in ki a°loča minimalne plače in mak-^maine ure za delavce, se bo ti-kda le kakih 23,000,000 delav-v Ameriki, dočim 20,000,-delavcev od nje ne bo imelo j^fene koristi. Največje števi-'zvzetih delavcev predstavljajo Poljedelski delavci, katerih je J'°°0,000 V Ameriki. Tudi og-r°nina večina delavcev v trgovi-nah na drobno, je izvzeta. Teh 3e nad 4,000,000. Delavci na-^čjani v administrativnih in ^ličnih uradih, so tudi izvze-Teh je do 3;000,000. Osta-* tvorijo zvezni, državni, ok-in mestni uslužbenci, kate-^ je nad tri milijone. Zlata prilika za delavce, da poravnajo medsebojne spore in se končno združijo ^ati umira, otrok živi, oče protestira Philadelphia, 5. avgusta.—V e«eral Hospital v tem mestu k °Je zdravniki okoli operacij-S*e mize, na kateri leži 27 let f.ara Mrs. Mary Bocawsini, ' nahaja v zadnjih trenut-. življenja- Pobrala jo bo toda zdravniki -pravijo, • a Se v njeni notranjosti naha-^v otrok, ki še ni bil rojen, akor hitro umre mati, bodo 2(1 Y* f ravniki odprli truplo mate-q in rešili življenje otrokr. pa, Dominik Bocawsini, i 1)0 protestira. Zaman mu Ravniki dopovedujejo, da če ® izvrše operacije, bo tudi fir°k .umrl. "Ne, ne," pravi °cawsini, "alco je volja bož-da Mary umre, tedaj mora otrok iti z njo!" Zaman , 11 pripovedujejo strežnice, (a je volja mlade matere, da otrok pri življenju. Po-lcali so na pomoč učene odlike. Takega slučaja še 's° imeli. Rekli so le, da je r°k očetov, toda otrok ima j avico do življenja. Mogoče e Pa tudi da bo otrok rojen 6<*no mati umre. ^osevelt je proti strupenim plinom v armadi Se^shington, 5. avg.—Pred-^nik Roosevelt je poslal . ^Sresu včeraj izredno poje*11*0/ v kateri izjavlja, da ^ absolutno nasproten rabi k!'uPenih plinov ali drugih v vojni. Obenem je ^dsednik tudi vetiral znatna Svoto, ki je bila namenje-Jjv strupene pline pri ame-armadi. Predsednik pri-v ' da so gotove kemikalije reb]je za defenzivne name-to^1'* armadi, ki ne napada, rišif da se upeljala v ame-st 1 armadi splošna uporaba v ^Penih plinov, tega Roose-H ne bo nikdar dovolil. Razprodaja pri Belaju d^ Frank Belaju, 6205 St. Vt Ave"' ^ razprodaja Man" O Srajc in Kaynee deških in oblek. Poslužite se cen! _ 4fc!hteve za višjo plačo žuw^alci v trgovinah za ko-velno'. kakih 300 po številu, ^tev^ V Clevelandu stavili M^ 0 Za 10 odstotno zvišanje ?re3 00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 13.50. Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna Številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. O.B. and Canada, »3 00 for 8 months; Cleveland, by mall, $3.50 for « months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $8.00 per year. Single copies, 3 cents. BESEDA IZ NARODA Polaganje vogelnega kamna JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 6th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 187$. _ -83 No. 183, Fri„ Aug- 6, 1937 Sijajen napredek K. S. K. Jednote V uradnem glasilu Kranjsko-Slovenske 'Katoliške Jed' note pravkar čitamo poročilo o sijajnem napredku, ki ga je naredila ta bratska organizacija od začetka vse do danes. Skupno premoženje te matere vseh slovenskih podpornih organizacij v Ameriki—Kranjsko-Slovenska Katoliška Jed-nota je namreč bila prva ustanovljena—je znašalo ob zaključku poslovnega pol leta dne 30. junija nekaj nad štiri milijonov dolarjev v vseh skladih. Značilno je, da so bili ravno slovenski katoličani v Ameriki prvi, ki so pokazali pot k bratski podpori in ki so orali ledino na tem polju. In kar je še več: vse so morali znova ustvariti, kajti kaj enakega pred ustanovitvijo K. S. K. Jednote še nismo imeli med našim narodom v Ameriki. Usta-novniki K. S. K. Jednote so bili v resnici pravi pionirji na polju bratske podpore in zavarovalnine, kakor so bili tudi zavedni nasledniki svojih očetov in mater, potom katerih so dali pristno katoliški značaj svoji organizaciji. Premoženje K. S. K. Jednote je znašalo 30. junija v odraslem oddelku $3,921,709.07, v mladinskem oddelku pa $177,224.78, skupaj torej $4,098,933.85. Vse to kaže, da je K. S. K. Jednota šla skozi depresijo in krizo skoro nemoteno, in da je ravno zadnja leta skoro najbolj napredovala. Tekom zadnjih štirih let se je čisto premoženje K. S. K. Jednote pomnožilo za en milijon dolarjev, in to je bilo v letih krize in depresije, dasi je Jednota ves ta čas točno izplačevala vse zahreve svojemu članstvu. !Ko je Jednota v juniju mesecu leta 1894 začela poslovati, tedaj ni bilo seveda nobenega denarja v blagajni. Usta-novniki niso imeli drugega kot dobro voljo pomagati ponesrečenim in bolnim rojakom, ki so začeli prihajati v vedno večjem številu v Ameriko. Njih pionirski trud je bil bogato poplačan, kajti od dneva svojega obstanka pa vse do letos je K. S. K. Jednota izplačala svojim članom nekaj nad $6,-300,000.00 v raznih podporah. To je ogromna svota, ki je potolažila solze neštetim sirotam, vdovam in drugim, ki so postali odvisni od K. S. K. J. Taka porast K. S. K. Jednote pa seveda zahteva tudi modernih poslovnih prostorov, da se poslovanje čim točneje vrši in se ugodi članstvu v številnih zahtevah. Zahteva po modernem uradnem poslopju Jednote je bila predložena že na več konvencijah, toda ker niso imeli pravega načrta in se je skušalo popravljati staro poslopje, je zadeva ostala na mrtvi točki. Končno se je glavni odbor 'K. S. K. Jednote z zaupnostjo obrnil do številnega članstva in ga vprašal, da članstvo razsodi, ali je potreben nov urad ali ne. Kot poroča "Glasilo K. S. K. Jednote" je članstvo to zadevo pravkar v popolno zadovoljnost rešilo. Idejo za zgradnjo jednotinega lastnega poslopja je podprlo 132 društev, ki štejejo 17,557 članov, in le 22 društev je svetovalo naj se z zadevo počaka do konven" cije. Na konvenciji se z enakimi stvarmi zamudi mnogo časa in potroši še več denarja, ki predstavlja navadno že četrtino svote, ki bi se sicer porabila za poslopje. Načrt za zgradnjo jednotinega doma je torej odobrilo nad dve tretini članstva. O tem je celokupni glavni odbor na svoji julijski seji razpravljal in ponovno enoglasno odobril načrt za zgradnjo doma. Kar je pa najbolj razveseljivo pri tem, je to, da članstvo radi tega ne bo plačalo nobenih izrednih prispevkov, pač pa je državni zavarovalninski urad dovolil, da se vzame potrebno svoto i t smrtninskega sklada. Torej je to pereče vprašanje rešeno in v kratkem bodo v Jo-lietu, 111., kjer ima K. S. K. Jednota svoj sedež, postavili moderen in vsem razmeram odgovarjajoč jednotin dom. Tako vidimo pri tej najstarejši slovenski podporni organizaciji krasen napredek vsepovsod, znamenje, da je Jednota živahno na delu, da je kljub svoji pionirski starosti še vedno mlada in pripravljena ugoditi vsem zahtevam svojega članstva. K. S. K. Jednota ima tudi v Clevelandu in po ostalih slovenskih naselbinah države Ohio mnogo tisoč članov in članic, ki bodo gotovo tudi veseli tega napredka svoje bratske podporne organizacije, ki je vredna, da se jo članstvo močno oklepa in ji s složnim delovanjem pomaga do še večjega napredka, katerega kot pionirska organizacija po vsej pravici zasluži. H , . __».__»_ _---.««.«-».. « --•-»»»«»!■ I Kaj pravite! Ruth Foerbes iz St. Louisa je zbudila svojega možička iz spanja s peto svojega čevlja. Posledica: počena lobanja, ženske naj si zapomnijo, da take vrste vekarce niso priporočljive. * # * Kot se nam poroča bodo pritrdili Cankarjevo soho s cementom ter dvema železnima vijakoma spodaj in zadej. Torej je ne bo mogel "sneti" nihče. To je jako pametno in previdno, da ne bol šla i ta soha za prvo. Kaj pravite, kje neki je prva soha? # * * Bog ve, če bo imel v Cankarjevem glasniku svoje "duševne" proizvode tudi janitor hiše kralja Davida, Nace? Glasnik bo na svobodomiselnem gruštu, torej taki duševni velikani ne smejo ostati pozabljeni med fižolovko. Maple Heights, O.—Slovenski narodni dom v Maple Heights, O., bo imel v nedeljo 8. avgusta slavnostno polaganje v o g e 1 n e g a kamna. Slavnost se prične ob treh popoldne. Ker nam gre vse naprej z nepričakovano naglico in ni mogoče odlašati, bi rad povabil na to slavnost vse sosedne naselbine, enako tudi društva, da nas obiščejo na ta dan in tako pomagajo do boljšega uspeha. Po dolgem čakanju in delu ter nekoliko slabe sreče, ko nam je denar zmrznil, bo sedaj vendar tudi naša mala naselbina imela svoje središče, kjer se bomo zbirali, kjer bodo naša društva gojila slovensko kulturo. Da bi le Bog dal, da bi ne bilo prepira med nami in vse bo šlo dobro naprej. To je v resnici želja od moje strani. Fred Filips, tajnik. Bros. Slišali bomo tudi višji mladinski pevski zbor pod nadzorstvom našega prel j ubij enega Rev. Jagra, obstoječ iz 40 že skoraj odraščenih deklet, katere bodo pele slovenske pesmi tako, da se bo slišalo daleč naokrog. Metalo se bo tudi žogo, tekma se vrši med društvom Najsvetejšega Imena naše fare, in fare sv. Lovrenca. Drugo pa vsi veste kaj se še dobi na pikniku. Pijače in jedače, tega ne bo zmanjkalo, saj upam da ne; za plesalce bo tudi preskrbljeno. Prošeni in vljudno ste vabljeni vsi fa-rani naše fare, kakor tudi sosedni farani in sploh ves slovenski narod v širnem Clevelandu, da se gotovo udeleži | tega, za letos prvega in zadnjega piknika skupnih društev fare sv. Vida. Lawrence Bandi, zapis. Faranom fare sv. Vida! Ni čuda, da je bila tako ogromna udeležba predzadnjo nedeljo 25. julija, na Baragov dan, vsepovsod, v cerkvi, pred cerkvijo v kulturnem vrtu in tam daleč zunaj v P u r i t a s Springs parku. Ne, ni čuda, saj je bilo na omenjeni dan zaključeno ogromno delo slovenskega zavednega in vernega naroda v Ameriki. Odkrita je bila soha našega pisatelja Ivana Cankarja in ponovno je bil odkrit tudi spomenik našemu goriškemu duhovniku in pesniku Simonu Gregorčiču. Ogromno delo je dovršeno, s pomočjo vlade in s prispevki skromnega slovenskega delavstva po širni Ameriki in s pomočjo srbskega naroda. Veliko delo je izvršeno, in upamo, da ne bomo več tako nadlegovani in prošeni za prispevke. Vsaj tako upamo in bi bilo tudi prav, ker spoznati je treba, da imamo mi farani sv. Vida, ne v Gordon parku, ampak celo v sredini naše naselbine podjetje, katero moramo in smo dolžni podpirati in zanj delovati—to je naša nova in krasna cerkev. Tukaj se ne moremo zanašati na vlado, niti na W.P.A., sami si moramo zavihati rokave in prijeti za delo, ker dela je ogromnega. Da .je cerkev zadolžena, ne" bom nič omenil, da me ne bo spet kateri cerkveni odbornik napadal, češ, da je to nesramno pisanje, pisati, da imamo dolg na cerkvi. Jaz pa pravim, da bi bilo bolj nesramno, ako bi cerkev izgubili, in to zaradi tajnosti. Pa naj bo naša cerkev izplačana ali zadolžena, vsi smo jo dolžni podpirati. Nedeljo 8. avgusta imajo skupna društva naše fare sv. Vida piknik na Pintarjevi farmi E. 260 St. in St. Clair Ave., in dobiček tega piknika gre ves za cerkev. Upam, da vam je vsem znano, da skupna društva fare sv. Vida priredijo piknike, plese in druge prireditve edino le v korist cerkve in to že celih enajst let. Zaradi tega je vsak fa-ran naše fare ako ne dolžan, saj vljudno prošen, da obišče ta piknik. Brez dvoma se pričakuje obilna udeležba v nedeljo na Pintarjevi farmi. Prvič, ker je ta piknik edini v letošnji sezoni, kateri se vrši v prid naše fare. Drugič pa, ker se bo na tem pikniku odločilo, kdo bo dobil tisto moderno ledenico. Kdo se bo bahal z lepim radiom, darovanem od tvrdlce Grdina in sinovi in kateri možki se bo postavil z novo obleko, darovano od Brazis Lep bo naš vrt Cleveland (Newburg), O.— Ogledal sem si Jugoslovanski kulturni vrt in rečem, da bo to nekaj krasnega, ko bo vse dovršeno. Vrt bo eden najlepših, kar jih je dozdaj v Rockefeller parku. Zato sem radovolje prispeval $3.00, kar se izročil Mr. Resniku, predsedniku newburskega okrožja. Priporočam vsem r o j a k o m, oglejte si vrt in po svoji moči prispevajte, da se vrt čim prej dokonča. Po moji sodbi, je krivo to, da ni vrt dogotovljen, ker ni zadosti denarja za nakup materiala. Ako vsi skupaj poprimemo in storimo svojo narodno dolžnost, se bo tudi to breme odvalilo in potem bomo z veseljem rekli: Vrt je dograjen in v ponos nam ter našim potomcem! Nas že več ne bo, sled za marsikaterim izmed nas bo pozabljena, toda kulturni vrt pa bo še ostal in bo v ponos vsem Slovencem še stoletja. Zato, rojaki, oglejte si vrt in prispevajte, da bo delo čim prej dovršeno. Koliko se odbor trudi, prosi, dokazuje, pa ne zase, ne za svojo čast, ampak za nas in dobro ime slovenskega naroda. Ako je kje potrebna hvaležnost, je gotovo na mestu naša hvaležnost odboru, ki se trudi za Jugoslovanski kulturni vrt. Pozdrav vsem skupaj! Frank Habjan. Nekaj za kulturni vrt Cleveland, O.—Ker sem že čez leto dni bolan na očesni bolezni in ker sem skoro večinoma doma, me je moj sin Jože naprosil, da me popelje nekoliko ven v naravo. Ker je pa šele pred kratkim kupil novo kočijo (avto), sem ga postrani gledal, češ, da se ta železni konj lahko splaši in da se lahko srečamo z brzojavnimi drogmi, kar bi ne bilo prijetno, posebno še za stare kosti. Pojasnil mi je pa da je že peljal sam 40 milj daljave in da je voznik številka ena, sem se mu podal, češ, korajža velja. Na vprašanje, kam bi se rad peljal, sem si izbral, da me popelje v kulturni vrt. In me je odpeljal tje. Zelo se mi je dopadlo že sedaj, ko je še vrt v delu. Prepričan sem, da kadar bo izgotovljen, ga bo kras videti. Posebno so se mi dopadle stopnice, ki so tako lepo izpeljane in umetno izdelane. Vse to me je tako navdušilo, da zopet darujem $5.00 za kulturni vrt, čeprav sem že prej dal $6.00. Cenjeni rojaki in rojakinje! Apeliram na vas, da darujmo vsak po svoji moči, da se čim prej i z go to vi kulturni vrt. Posebno mi starejši darujmo, ki so nam dnevi že Newburske novice Samo popravljanje, samo popravljanje! Če niso vrata, so pa orgle, če niso orgle je pa motor, če ni motor so pa luči, ali pa kaj drugega. Samo popravljanje, samo popravljanje in sami stroški. Pa pravijo, da je župnik dušni pastir, če bi bil samo to, bi kmalu ne imeli ne cerkve in ne šole, ali vsaj vse skupaj bi viselo, kot kak star gclobnjak. Edino vedne poprave ohranijo poslopja v dobrem stanju. In vse to nekaj stane, stane kot sam hvadnik. Tukaj par dolarjev, tam par dolarjev, in to teden za tednom, pa se nabere koncem leta, da ljudje povprašujejo: "Kam pa je šlo toliko denarja?" In tako je župnik med globokim morjem in pa hudičem, kot pravi angleški pregovor. Ako ne popravi, je pritoževanje, da pusti vse viseti, ako pa popravi, stane denar in zopet pritoževanje, kam je šel denar. Pa . . . kaj se če. To je, kar dela življenje zanimivo. Pri vseh takih zadevah mora župnik pač vzeti eno prav® smer in se te držati, kritika gori ali doli. Kritika je poceni, ne stane nič. Zato jo pa je tolko. "To ni prav, pa to ni prav." To je lahko reči. Malokdo pa pove, kaj bi bilo prav. No ja. Kritika nam vsaj pokaže, da se farani zanimajo za svoje podjetje—farna poslopja. Škoda je le to, da kjer je deset kritikov, ali dvajset, je le eden med njimi, ki je tudi pripravljen prijeti za delo in pomagat. V bodoče bomo za vsaka vrata razpisali ponudbo, in kdor bo dal najboljši nasvet in pa načrt, ta jih bo pa delal. Kdor pa nima načrta, ta naj pa tudi s kritiko molči, ko bo delo izgotovljeno. Tega se bodo morale držati tudi ženske, to se razume, pa magari, če bi bilo še tako težko molčati. He, he! Karnival, karnival. To bo nekaj novega za našo okolico. Karnival se bo vršil na šolskem dvorišču in sicer 13., 14. in 15. avgusta. Pridite vsi in si ga oglejte in uživajte vse zanimve točke. Godba bo igrala vse tri večere. Pevci bodo zapeli; društva Zvon, Slovenija in Cvet bodo sodelovala pri tem. Vsi zbori in klubi so vabljeni, da sodelujejo za to lepo, pa tudi potrebno reč. To bo izredna zabava za nas vse. Karnival je nekak sejem. Poleg "štantov" bodo tudi razne igre in kar je pa najboljše je pa vsakovrstna hrana in pijača. Vse to pod milim nebom zvečer v krasno razsvetljenem prostoru, v prijetnem večernem hladu, ja, za božjo voljo, kaj pa še hočeš drugega. Pridite vsi narodi skupaj na naš karnival 13., 14. in 15. avgusta. črički so imeli zelo lep izlet zadn jo nedeljo v Maple Gardens. Ljudi se je še'precej nabralo in razpoloženi so bili kakor na pikniku. Vse je bilo veselo, še črički so zažgoleli in so bili veseli. Mr. Zorman jih je spravil v tako dobro voljo, ko jim je dovolil, da zapojejo. Kdo pravi, da mladi ne pojejo radi? Slovenci sc in Slovenec poje, pa naj zna ali pa ne. Končno so se pa oživeli še starejši pevci in donele so vsakovrstne naiiodne pefsmi tja v tihi večer, da so še škorci utihnili in poslušali. G. dr. Tr-dan je zopet imel vse polno poslušalcev, ki so ga z odprtimi ustmi poslušali. Saj pa tudi zna tako , zanimivo pripovedovati, šteti, da dočakamo izgotovitve vrta. Pri tem pa lajšamo skrbi in težave našemu narodnemu borcu, Mr. A. Grdini, ki je prevzel na svoje rame to težavno delo in bi se ga gotovo rad znebil prej ko mogoče. Najlepši pozdrav vsem, ki so že darovali za kulturni vrt, ali ki še bodo. John Gornik, Giddings Rd. da človeka kar omami. Pridite ga poslušat v cerkev skozi devet dni vsak večer ob 7., začenši v petek 6. avgusta. Tam sicer ribniških ne bo mogel pripovedovati, ampak sem ga; že slišal govoriti tudi o drugih predmetih in vem, da zna zlasti o Mariji prav lepo in ljubeznivo povedati. Radi teh govorov, ki se bodo vršili po večerih od 6. pa do 15. avgusta1 mi je g. doktor povedal, da nikamor več ne gre. Naročil mi je ter naravnost zapretil, ako tiste dni obljubim njega in g. ravnatelja Slapšaka še na kako večerjo da se mi bo slabo godilo. Torej, ljudje božji, saj meni ni telike za doktorja, ampak za svojo glavo se bojim. Zato pa, kot njegov tajnik in polnomoč-ni uradnik tem potom dajem na znanje vsemu svetu, dai bosta od 6. avgusta 1. 1937 pa do 16. avgusta 1. 1937 g. dr. Trdan in pa njegov zvesti spremljevalec, g. ravnatelj Slapšak, večerjala doma pri nas, beri in reci pri sv. Lovrencu in nikjer drugje! Ali ste me razumeli vi stoteri Rib-ničani v Clevelandu in drugod? Tiste dni, kdor ga bo hotel videti in slišati, bo moral priti v cerkev sv. Lovrenca. Amen! G. doktor se je pritožil oni 'dan, da se je menda g. ravnatelj, spremljevalec njegov, že skoraj popolnoma izpridil v A-meriki, kajti sem je prišel s fajf-co, sedaj pa mu ljudje od vseh krajev ponujajo cigare tako, da skoraj neprestano kadi samo cigare. Kar pa je še hujše je to, da mu g. ravnatelj včasih že kar predrzno oporeka glede kakega zgodovinskega dogodka. Pri tem se vnamejo prav živahne debate včasih, pri kateri letijo imena raznih zgodovinskih oseb, zlasti pa datumi, kar križem, kakor slama iz mlatilnice. Kar veselo jih je poslušati posebno kadar začneta obdelovati zgodovino slovenskega naroda. Škoda, da je g. Trdan tako daleč od nas pozimi. Ne moremo si misliti lep-, šega večera, kot bi bil večer pre-; davanja o zgodovini naših pra-dedov. Tg bi bil užitek. Bilo je krasnega poletnega dneva. John Debelak se je prebudil zelo zgodaj in ni mogel več zaspati, četudi je tiščal oči skupaj na vso moč. Vstal je in se umil, danes se je umil zelo pazljiva, kajti dan(es ima p/Osfcatli zala Tončka Gurovič njegova, same njegova. Hitro je bil opravljen, potem pa hajd po nevesto, da je popelje pred oltar in se zaroči ž njo za vse življenje. Tončka ga je že čakala, vsa na-lišpana in opravljena, da je zgledala kot naslikana nevesta. Ali se mu moremo čuditi, ako je pri tem pogledu nanjo John kar zrasel za par col in stopal ponosno, kot bi bil pravkar dobil cel svet v last? Ah, kako vesel je bil takrat, čez gore bi bil skakal in cekine bi bil metal na vse strani, pa jih je bilo treba šparat za pohištvo in drugo. Prišli so njuni prijatelji in sorodniki in se veselili ž njima do ranega jutra. 25 let je preteklo od tistega dne. četrt stoletja je precejšna doba. John in Tončka sta še danes srečna in vesela, dasi s tem ne trdimo, da ni bilo tudi kake temne ure za njiju. Danes sta srečna v tem, kar jima je Bog dal ,nekaj premoženja sta si nabavila in družina živi na svojem. Poleg tega pa imata tudi lepo družino, osem živečih otrok, enega je pa Bog vzel k sebi. Starejši sin John je že poročen in ima primerno službo pri Fisher Brothers, kjer vodi eno izmed trgovin. Zadnjo nedeljo se je zbrala vsa družina v cerkvi, da se zahvalijo Bogu za vse. Potem pa so praznovali 25 letnico po- '■e na prav lep način, številnim čestitkam i^ridenemo tudi naše in jim voščimo še prav dolgo pa srečno življenje. Zakon- sko življenje je tu pa tam težko-Toda, če so zakonski pametni, uživali bodo veliko medsebojne sreče. Je že res, včasih se rajo malo skregati, da vsaj P°* tem vedo, kako radi se imajo-Zlasti pa je pri družini lepo, ako otroci ljubijo svoje starše in jim skušajo delati veselje v poznejših dneh, ko njih leta začnejo upegibati njih poprej ravne P°* stave. Tako veselje in srečo želimo tudi mi Debelakovim. mnoga leta! Louis Supan, tajnik inašegaj Doma ,se je pravkar povrnil \1> Milwaukee, kamor je šel malo na oddih. Milwaukee je poznano radi izvrstne pive. Morda ga je pivo vleklo v to stran? Vendar pa ne mislim s tem reči, da je Louis kake telegraf štan£e objemal tam po Milwaukee, ali vsaj gotovo pri takem objemu ni rekel: "No, stric, al' ste vi?' Nekaj odmora pri takem delu, ket ga ima on—vedno znotraj--' je zdravo in prijetno iti malo ven v svet. V soboto bo pokopan Anton Kocjančič ml., ki je utonil v jezeru v torek večer poleg svojega očeta, žalosten je tak P0' kop, zelo žalosten, ne samo zato, ker je mlad umrl, ampak tudi zato, ker je očividno malo na smrt mislil in tako živel. Bog naj jima bo milostljiv. Iz ječe pobegla bandits Traxler in Tindol, sta prisilila dva farmarja, Frank Trimmerja, spodaj levo iil J. E. Dentona, desno, v avtomobil, da jima bosta ~a varstvo. Spotoma sta pa P0' g umna farmarja vzela baft-ditoma orožje in zločina obstrelila, enega do smrti, Traxler je pa še živ. Traxler je na vrhu na sliki. £e verjamete al1 pa $ -------^ Font je hotel vzeti neko m0^ škro za ženo. Oče in mati da ne, češ, kaj bo s šivan* j plela in kompavo nabirala ^ j prašiče? Lepa je res, pa z poto se ne bo kidal gnoj krave molzle. s" Fant je silil, stara dva nista dala ganiti. Končno s se stara zmenila nekega ve ^ ra, ko sta v kambri premic . la stvari, da raje sina razde . nita, kot bi privolila, da ^ prišla mojškra za ta mlado- ■ sta sklenila, da bo oče to sl ^ drugi dan povedal naravn in brez ovinkov. ti v,c Drugi dan, že bolj pr°li čeru, vpraša mati gospoda1- j "Matevž, pa si že P°vve # fantu, da ne bo dobil «ic' ne bo pameten?" vC< "Nak, njemu še nisem P ^ dal. Povedal pa sem tisti ^ klini o tem in mislim, bolj zaleglo." AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 6TI-I, 1937 " y _____? . KRIŽEM PO JUTROVEM Po oomlkem UTlrmlka X. Mor« .Morebiti bo kdo rekel, da Usmo prav storili, da mu bo-Je v zadrego in nadlego. a Sel sem z mirno vestjo z "J mi. Dostikrat sem že do-2Ue' na svojih potovanjih, da bili največji reveži naj-b0'j gostoljubni in da so ponosni in prečni, če morejo bližjemu še tudi od svoje rev-Sc'ne še kaj nuditi. Niso rav-vsikdar bogati ljudje od-»itosrčno gostoljubni—. t Uspeli smo k potoku, ki je izlival v Strumico, šli niem navzgor in kmalu za-^ali kočo. .^ala je poleg globoke ilov- n'ce- Vrata je imela in eno Sam° okno, pa dimnik, čisto jjrav in pravilno postavljen ^nik. p0ieg vrat je stala aila klopica, za kočo je bil Vrt ^ . j. ' za njim pa sadovnjak. evna je sicer bila koča, pa domača, vabljiva. a kovnico je bila naložena SePelta v dolgih vrstah, sušila •'e na zraku. smo prispeli, je prilezla JaHe opekarjeva žena. Cula j^A vsa začudena je bila, Je na mah zagledala toli- ko tujcev. f°ž jo je poklical. L...Pojdi sem! Goste smo dobili i» "Goste?" se je prestrašila. , '^a! Tile effendiji bodo pri nas ostali." menda šališ?" 1;. rav nič! Tale effendi je /^jan. Glej, da mu lepo Kostr ežeš!" J^raz se ji je zjasnil. ^ ^ffendi, dovoli, da si ro-]6 hijeni! V jami sem dela-a' Vsa blatna sem." u hitela je k potoku, si ^ roke, jih obrisala ob ,i časniku in mi ponudila Nico. „1 /dobrodošli! Takih imenit-Svh,gostov še nismo videli pod streho! Ampak," je pri-žalostno, "reveži smo, Vern, s čim vam naj po-režem." pomiril sem jo. n Vse imamo s seboj, kar ^kujemo. Ne bil bi vaju Negoval, pa tvoj mož je J^al, da je kristjan, in ostanemo pri vas." s vstopite, prosim! Velika Jif Je za naju, da pridete ^ najino revno streho!" s , ako odkritosrčno, tako pri-Se n° je vabila. Tako dobro j dele njene besede. Tudi S| j ie biia videti revščina, Snabv° je bila oblečena, toda luažtlo vkljub umazanemu dela V ,^0vnici. Zakrpana je bi-in nje»a obleka, pa zakrpano Vek°^enem snažno obleko čl°" d01 racl pogleda, saj priča o ^ gospodinji. Tudi njuna ^ sta govorila o revščini, tul!^ana sta bila in Pritajena H j? je gledala iz oči. dQ J yta uboga človeka, pa sta a duše poštena. In zato na prvi pogler ugajala. popili smo v nekako vežo> Hje. ^ je bilo shranjeno v Žil/1' Pa tudi osličku je slu-Vh Za hlev. Na levo smo >H v sobo. . ic !.prvo- kar sem zagledal, —Peč, prava, pristna 5oieha peč- Neverjetno! In g nje je stala miza in 8os, In po sobi ob stenah ^ ali Pravilni stoli, vsi samo setn° delo opekarjevo, kakor 80 Pozneje zvedel. Ob stenah H) police s kuhinjsko poli^, V kotu je stala široka ^e/ Ja' revna, pa snažna. In nj° v dolbini kip sv. Ba- VkSe Pred kiP°m Pa lužka-% je bilo sicer prepro-snažno, da se je ble-V 'rln Prijazno, vabljivo. zadregi in vprašaje je «Hil ®08ledala po možu. Mi-^al 1 •'e skozi okno in poki-JCo s°dšl* je. 8mo odlagali puške, sem stopil k oknu in pogledal za njo. Motiko je nesla na rami, po travniku je hitela preskočila potok, se ustavila ob grmu in kopala. Ceipu? Uganil sem. V južni Makedoniji namreč, še bolj pa v Grčiji, je v navadi, seveda le v krščanskih hišah, da zakopljejo dobro zadelane vrče ali pa drugo posodo z vinom globoko v zemljo in jih izkopljejo, kadar se hčerka moži. Tako vino dobro dozori, je po deset ali še več let staro ter ima izredno fin okus. Bogataši zakopljejo cele zaloge vrčev in na gostiji si ga pošteno privoščijo, kapljice ga ne sme ostati, ti. Tudi dobri opekar in njegova žena sta shranila vino za hčerkino poroko. Kdo ve, odkod sta ga dobila. Pa hčerka je umrla, je pravil mož, in vino je ostalo. In jaz bi ga naj pil—. Take žrtve nisem smel sprejeti. "Le pusti vino," sem rekel možu. "Meni je voda ljubša, moji spremljevalci pa so itak mohamedani in ne smejo vina piti." Mož jih je začuden gledal. "Mohamedani? Pa so se prekrižali pred podobo!" "Ker so mene videli, da sem se prekrižal. Dobri ljudje so, ne sovražniki kristjanov. "Kako pa veš, da sem po vino poslal in da ga imam zakopanega?" "Uganil sem. Poznam navade te dežele. Gotovo nimaš mnogo vina. Le obdrži ga." "En sam vrček ga imam. Ilxerka ga je prejela od svojega zaročenca. Zakopal sem ga, da bi ga pili na gostiji. Pa hčerka je umrla," .je prid j al žalostno. "Ne rabimo vino, tebi sem ga mislil ponuditi." "Takega darila ne smem sprejeti! Srce bi se mi trgalo." "Gospod, le vzemi ga! Rada ti ga dava!" "Vem! Dober človek si! In dar ubogega ima stotero vrednost. Tvoja prijazna ponudba velja prav toliko kot da bi bil vino pil." Ugovarjal je še. Za vsako ceno mi je hotel vino vsiliti. Nisem se vdal. Stopil sem proti vratom in poklical ženo nazaj. Le obotavljaje se je ubogala- "S čim pa vam naj postrežemo?" je dejala žalostno. Naročil sem vroče vode za kavo in vprašali, ali bi nam spekla mesa, ki smo ga prinesli s seboj. Vsa vesela, da nam more ustreči, je koj zakurila, mi pa, smo peljali konje na sočen travnik za kočo in jih privezali, seveda tako, da so se lahko pasli. Halef je privlekel na dan naše zaloge, kavo, kuretino, meso in kruh. Žena je stol-kla kavina zrna v možnarju, ker kavinih mlinov tam še ne poznajo. In ko je zadišalo v sobi po močni kavi, so se dobrima zakonskima zasvetile oči. Kdo ve, kako dolgo že nista vohala in okusila prave, dobre kave. Kava je bila gotova, — pa manjkalo je findžanov. V zadregi sta se spogledovala. Le en sam lonček sta imela. Po magali smo jima iz zadrege in poiskali vsak svoj lasten kozarec. Pili smo kavo in si spekli še tudi govedine. Povabil sem ju na večerjo, sesti bi morala k naši mizi. Pa nista hotela. Čudil sem se. "Oprosti, gospod, danes ne smeva ničesar zaužiti." (Dalje prihodnjič.) Starinarji so pobrali, kar je bilo še kaj vrednega od orjaškega nemškega zračnega orjaka Hindenburga in prodali za staro železo. -o- DNEVNE VESTI Stric Sam je natančen Cleveland. — že pred sedmimi tedni je bilo v Clevelandu popolnoma zgrajenih kakih 450 hiš. Zgradil jih je stric Sam, ko je podrl v ondotnem okolišu pre-perele bajte in postavili moderne hiše. Toda te nove hiše so še danes prazne. Vzrok je, ker je stric Sam silno natančen pri izbiranju stanovalcev. Nad 6,500 prošenj je dospelo za najemnino stanovanj v novih hišah. Prostora je pa le za 1,275 družin. V stanovanja se ne more nihče seliti, ki ima velike dohodke na leto, pa tudi ne oni, ki imajo premajhne dohodke. Zvezna postava določa, tla ne more nihče najeti stanovanja v vladnih hišah, ako njegovi letni dohodki prekašajo petkratno letno svoto najemnine. če vi plačate najemnino $25.00 na mesec, in če zasluži te več kot $1,500.00 na leto, ne morete v ta lepa in čedna nova stanovanja. Kot naznanja administrator teh hiš, se bodo stanovanja začela oddajati koncem avgusta. Trgovska zbornica Trgovska zbornica v Clevelandu se je izjavila proti nameravani postavi, ki regulira plače in ure delavcev v Ameriki. Izjavila se je, da je postava škodljiva enako delavcem kot delodajalcem. Razmere v raznih mestih Zedi-njenih držav so preveč različne, da bi se merilo vse z eno mero. N. pr. postava pravi, da plača ne sme biti manjša kot 40 c na uro. Dočim je to za Cleveland veliko premalo, pa zadostuje n. pr. v južnih državah, kjer so ponekod plače po 15 ali 20 centov na uro. Delodajalci bi lahko tudi znižali plačo na 40 centov v severnih krajih, rekoč, da jim postava tega ne prepoveduje. MALI OGLASI SPECIALS Kridav - Saturday Selected No. 1 Eggs, doz...........25c New, White Potatoes, 10 lbs.............19c Golden, Yellow Bananas, lb.........5c Good Quality Spaghetti or Macaroni, 4 lbs.. .29c No. 77 Quality Oil, gal...........$1.05 Bring the gallon We Have Fresh Fish At a Low Price Today SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. Na račun Earhartove je izsilil denar Washington, 5. avgusta- — Urad zveznih tajnih agentov naznanja aretacijo nekega Wilber Rothera, ki je hotel izsiliti iz Geo. Putnama $2,000, rekoč, da ima on njegovo ženo, ki je znana Mrs. Earheart, in ki se je pred mesecem dni zgubila nekje na Pacifiku s svojim zrakoplovom. Ženo, da je našel na nekem samotnem otoku, napol blazno in jo pripeljal v Ameriko. Da prepriča moža Earhartove, mu je pokazal neko ogrinjalo, katero je Earhartova zgubila pred letom dni v New Yorku. Putnam je povabil Rothera v svoj urad, kjer je dal $1,000, kar je Rothar vzel, toda je bil takoj aretiran od tajnih agentov. Rother je priznal sleparijo. —-o- Kapitan Savage Unija jeklarskih delavcev v Clevelandu je naslovila na clevelandsko mestno vlado zahtevo, da se policijskega kapitana Savage odstrani od vseh aktivnosti, ki so v zvezi s štrajkom jeklarskih delavcev v mestu. Kot vzrok navajajo, da je sin kapitana Savage privatni tajnik načelnika privatne policije pri Republic Steel Co. Resolucija je bila poslana županu Burtonu, ki je izjavil, da mu niti znano ni bilo, da ima kapitan Savage sina in da je naročil direktorju javne varnosti, da vso zadevo preišče. Kapitan Savage je pa izjavil, da je bil vedno prijazen s štrajkarji, da je celo za-stražil njih seje, da niso bili napadeni od delavcev, ki so se vrnili na delo, in sedaj je dobil — brco za plačilo. --o- Petorka je boljša Ena izmed kanadskih pe-tork, Emilie, ki je ta teden zbolela radi prehlada v grlu je zopet ozdravela. Na razpolago je imela tri špecialiste. Kdor želi lepe peteline od 5-7 ft. težke po 22c ft., jih dobi pri nas. Telečja pljuča 6c ft. Dober round steak in sirloin steak po 32c ft. Govedina za juho 16c ft. Govedina za pečenje (pot roast) 24c ft. Lepa zaloga doma prekajenih šunk in plečet. Jako okusne domače suhe klobase po36c ft. Solatno olje "77" po $1.17 galona. Se prav vljudno priporočamo vsem gospodinjam. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. V BLAG SPOMIN tretje obletnice smrti pokojnega so-proga FRANK ZAVRIC ki je za vedno zaspal dne 6. avgusta 1934. V grobu tihem mirno spavaš tretje leto že sedaj, v miru božjem le počivaj, večna luč Ti sveti naj. Ostala soproga Ana Cleveland, O., 6. avgusta, 1937. Zavarovalnina VSEH VRST Se priporočamo HAFFNER'S Insurance Agency 6106 St. Clair Ave. ALI JE vožnja za zabavo? fctssxai/' '^.v ALI JE vožnja za trgovino? Nosite "travelers'' čeke za varnost, udobnost in ekonomijo. Se prodajajo v naših udobnih podružnili bankah Cleveland Crust Člani Federal Deposit Insurance Corporation Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE, HEnderson 1128 Soha se da v najem prijazna soba. Vprašajte na 6201 Dibble Ave. (184) Mi brusimo nože, škarje, britve, žage in vse enako orodje. Točno delo in zmerne cene. John Mostečnik 1017 E. 66th Place SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE. Hiše naprodaj tri hiše, vsaka za eno družino, 994-998 E. 149th St., blizu St. Clair. Vsaka ima 5 sob, je kot nova, vse moderno. Lot 60x174. Vse tri se prodajo za $7,100. Na lahka odplačila. Najemnina $105.00 na mesec. Pokličite CHerry 1471, The Ross Realty and Development Co., 423 Euclid Ave. (184) Vabljeni sle, da se udeležite ^ WALTER G. O'DOMELL FOR MAYOR % vožnje po jezeru na parniku 1 GOODTIME j I na 10. avgusta 1937 ob 9. zvečer t t Cena 50c * V JUGOSLAVIJO SAMO 7 DNI če potujete na eksprcsnili parnikih: BREMEN »« EUROPA Brzi vlak ob Bremen in Europa v Brem-merhaven za jamči udobno potovanje do Ljubljane Ali potujte s priljubljenimi ekspres. parniki: COLUMBUS HANSA >« DEUTSCHLAND HAMBURG »« NEW YORK Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga. Pomagali vam bomo preskrbeti vizeje za obisk ali preselitev vaših evropskih sorodnikov. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali fŠfHAM^^ lil Al k hi DDI NORTH GERMAN LLOYD 1430 EUCLID AVENUE, CLEVELAND. O. i NORTH | IuermanI LllovdJ POZOR! Posrečilo se nam je dobiti še par sodov najboljše vrste solatnega olja, ki nas je sicer več stalo, ampak mi vam nudimo ceno, dokler bo zaloga trajala, 99^ galon Ne odlašajte ampak si sedaj preskrbite dovolj in si prihranite denar. Nudimo vam tudi: Okusne vinarice ............19c ft. Teletina za ajmoht 15c ft. Sveže mleto meso ......16V2c ft. Se prijazno priporočamo, MATT KRIŽMAN 6422 St. Clair Ave. (Poleg Fisher Grocery) 1132 E. 71st St. Trgovski lokal se da v najem. Zdaj je bilo notri Dry Cleaning podjetje. Kdor hoče, lahko to prevzame z vso opremo, ali pa vzame lahko v najem samo lokal za kako drugo podjetje. Prostor je na jako prometnem kraju, vogal Norwood in Bonna Ave. Vprašajte na 1208 Norwood Rd. (183) J. B0NCHA trgovina stenskega papirja papiranje 6105 St. Clair Avenue Tel. HEnderson 4149 _ danes Fish Fry, 15c krožnik Prosta zabava, raznovrstne najfinejše pijače in importirana vina JOHN PEZDIRTZ 16921 St. Clair Ave. (Fri-x) tttmtuwmm»»»i»tiiii»»»tmm«mn| RAZPRODAJA KAYNEE P0L0 SRAJC ZA DEČKE 89c, sedaj ..... 74c 1.00, sedaj ....... 79c 1.15, sedaj ...... 95c 1.25, sedaj ......$1.05 1.50, sedaj ......$1.20 2.00, sedaj ......$1.60 FRANK BELAJ moške in deške potrebščine | 6205 St. Clair Ave. Romanje v Carey VSAKOLETNO ROMANJE V CARE V, OHIO SE VRŠI V NEDELJO 15. AVGUSTA Vlak NYC železnice odpelje iz Clevelanda: Terminal postaja 6 A. M. Lindale postaja 6:12 A. M, Dospe v Carey, Ohio ob 8:50 A. M. Se vrne: Odpelje iz Carey ob 6:00 P. M. Dospe v Lindale ob 8:45 P. M. V Cleveland ob 9:00 P. M. Vožnja na oba kraja je $2.75; otroci od 5 dc 13 leta plačajo polovico. Vezne listke in druge informacije lahke dobite pri FRANK SUHAD0LNIK 6107 St. Clair Ave. DR. M. I. MARKS (PREJ NA 6726 ST. CLAIR AVE. želi naznaniti nov naslov urada v Carnegie Medical Building 10515 Carnegie Ave. Telefon: Uradne ure: CEdar 8010 11:30 do 1; 2 do 5 pop Dr. Vincent Opaskar ZOBOZDRAVNIK—X-HAY 6402 St. Clair Ave. a Uradne ure od 9. zj. do 8. zv. ^ Svete'S Flower Shoppe< MISS FRANCES SVETE. l«utnic« 6120 ST. CLAIR AVE. HEmlerion 4814 CVETLICE ZA VSE NAMENE Točna poatrežba—zmerne eene. TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE vam« r polni lalofl. Pošli lun tudi p* p oft ti. Mandel Drug Co. 15703 Waterloo Rd. Clevolaod, LOUIS OBLAK l TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ta vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HKndiTion 2378_ E Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina 8 _•_ AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 6TH, 1937 "Glejva, da junaško umrje-va." Pričel se je poslednji napad. Po gričevem obronku navzgor so se valili gosti oblaki z dimom in v njegovi senci so prihajali Saraceni. Trikrat so napadli; trikrat so bili odbiti. Pri četrtem naskoku je bilo le še malo Frankov v bojni vrsti, kajti žeja je druge premagala na tem griču pri Hati-nu, kjer ni bilo vode. Ležali so na suhi travi z odprtimi usti in iz ust,molečimi jeziki ter se dali brez upora pobijati ali ujeti. Močan oddelek Sa-racenov je prodrl krog ter dr-vil proti škrlatastemu šotoru. Zamajal se'}e in se podrl ter pokopal kralja v svojem ognju. Ob vznožju križa se je akr-ski škof Rufin še vedno hrabro boril. A zadela ga je puščica v grlo; iztegnil je roke in se zgrudil na zemljo. Saraceni so se vrgli na sveti križ, ga odtrgali od mesta in ga zasmehujoč in vanj pljuvajoč nesli v svoj tabor; krščanska vojska pa, kolikor je je ostalo še žive, je strmela v nebo, kakor da bi pričakovala čudeža iz nebes. A niso se prikazali angeli na bronastem nebu; Franki pa so spoznali, da jih je Bog zapustil in na ves glas so ječali od sramote in bede. *Ro£a fVeta POVEST IZ DOBE TRETJE KRIŽARSKE VOJSKE Angleški spisal: H. R. HAGGARD PrevcI: I. M. MOXVtt f1 TUKAJ JE, KAR LAHKO KUPITE S PRIHRANKOM 6 električni pihalnik moško poletno obleko več poletnih oblek kopalno obleko obrežno opremo' stroške za piknik za več ljudi gugalnik za verando ali vrt tke 1938 \ Automatic Tuning PHILCO with INCLINED CONTROL PANEL Voziti se z ulično železnico ali v trgovine—mesto s svojim avtomobilom — prihrani povprečno $4 na teden. In če raztegnete ta tedenski prihranek preko enega leta, znese $200 ali več. Lepa vsota, kaj ne? Dajte ulični železnici, motornim vozovom ali breztračnim vozovom to dvotedensko poskušnjo. čudili se boste številu lepih poletnih stvari, ki jih lahko kupite iz prihrankov v tem kratkem času, pa še veseli boste udobnosti in ugodnosti z vožnjo po clevelandski ulični železnici. i nm^tl _\ gjjpPNew 1938 Automatic Tuning PHILCO "Stojte, poglejte in poslušajte," ti dnevi so minili za vedno! 1938 Double-X Philco je popolnoma nov radio ... z Inclined Control Panel ... da se z lahkoto in graciozo dobi postaje, če sedite ali stojite. En pogled . . . in vidite črke vaše najljubše postaje! En zavrtljaj krožka . . . in Philco avtomatično tu-nanje jih dobi. In Philco Foreign Tuning sistem vam dobi neprekosljivo najbolje preko-morske postaje. SEDAJ ... bi morali lasto-vati ta popolnoma nove vrste Philco! Delan za vašo udob-ndst, z vzdignjeno panelo . . . da se lahko dobi postajo, če stojite ali sedite. En pogled in imate vašo najljubšo postajo ... en premik in Philco avtomatično tunanje vam jo dobi perfektno. Perfektnost glasu je možna s famoznim Inclined Sounding Board . . . pre-kcmorske postaje, kot jih zamo-re dati le Philco . . . kabineti krasno izdelani. PHILCO 3XX Look at these features: Inclined Control Panel, Philco Automatic Tuning, Magnetic Tuning, Inclined Sounding Board, Concert Grand Speaker, 4-Point Tone Control, Philco Foreign Tuning System with Spread-Band Dial. Stunning hand- ! * — — rubbed cabinet. Less aerial ... $134.50 Drugi Double-X (h mm m n p Philco, brez «J> £ gt.ZfO aerial. ... — I T in več O S« prodaja samo z Philco Hisrh-Efficieney Aerial, da ae zagotovi dobitev največjih prokomorskih po- Odločite se sedaj, da boste lasto-vali novi Double-X Philco . . . in radujte se glasu, ki je nepre-kosljiv . . . krasota, ki je nepre-kosljiva . . . proizvodnja, ki se ji boste čudili. ^ ^^ Mi inštaliramo jlr.flO fenega v vaš T%takoj dom za samo— ^^ Veliko vam damo za vaš stari radio v zamenjavo. Vzamemo vse hranilne knjižice in North American Bank delnice dolar za dolar. Vedno se obrnite na Nor wood Appliance & Furniture Co. za boljšo ceno in boljšo blago. Norwood Appliance & Furniture Co. JERRY BOHINC in JOHN SUSNIK, lastnika Se prodajajo samo z Philco High-Efficiency Aerial, da se zagotovi najbojše jemanje prekomor^kih postaj. OBLAK FURNITURE CO, 6612-14 St. Clair Ave. HEnderson 2978 WOLFF HEATING CO. GRELNI INŽENIRJI GORAK ZRAK, PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING Popravljalni deli za vseh vrst boilerje in furnace DO 3 LETA ZA PLACANJE Postavite sj grelni sistem in začnite plačevati v septembru Vprašajte za Stefan Robash, naš zastopnik 715 East 103rd Street GLenville 9218 Vabijo se tudi naročniki izven mesta 6104 St. Clair Ave Tel. ENdicott 3634 ODPRTO ZVEČER II M VP M V VP Zsdruženih dr. fare sh). Vida V AMI A M H 1 lilll lil v nedeljo 8. avgusta na Pintarjevi far rti V AllilU lili I lili ■ III Fina postrežba. "Dober orfCester. Vas prijazno-Vabi odb<>r "Križ! Križ! Zberite se okrog križa!" je zaklical nek glas in ozrši se, so ugledali črni, z dragulji posuti kos pravega križa stati na neki skali, poleg njega pa je stal akrski škof. Tedaj pa se je vzdignil dim goreče trave in ga jim skril. Tedaj pa se je vnel eden najstrašnejših bojev, kar jih ve povedati svetovna zgodovina. Saraceni so jih napadali in Franki so jih odbijali. Nek črnobrad človfik se je opoteka-je priplazil k bratoma; jezik mu je molel iz ust; v njem sta spoznala mojstra templar-skih vitezov. "Za. Kristusovo voljo, dajta mi požirek vode," je rekel spo-znavši v njih viteza, ki ju je zasmehoval kot vodonosca. Dala sta mu, kar sta še imela, ostanek sta izpila sama, (templar pa je oddirjal okrepčan po griču navzdol z krvavim mečem v roki. Zatem je nastal nekak premor in slišala sta glas nazaretskega škofa, ki se je ves čas držal pri njih; govoril je sam s seboj: "Iii prav tukaj je Izveličar imel pridigo na gori. Da, prav na tem kraju je oznanjal besede miru. Tu nas vendar ne zapusti — ne more biti!" Med tem ko so se Saraceni umaknili, so začeli vojaki postavljati kraljev paviljon in ž njim druge šotore okoli skale, na kateri je stal križ. "Kaj se nameravajo tukaj vtaboriti?" vpraša Wulf. "Mir," odgovori Godvin, "upajo, da narede nekak okop okrog križa. . A to je brezuspešno, kajti tukaj je prav kraj mojih sanj." Wulf skomizgne z ramami. "Pojdi," je rekel Godvin Wulfu s čudnim, mirnim glasom. "Dovolj sva videla. Čas je, da umrjeva. Glej! Tam pred nami je sultanov polk, in med njimi Saladin, kajti vidim njegov prapor. Ker sva imela vodo, sva s svojimi konji še sveža in krepka. Narediva konec, da bodo tam v Ek-seku še dolgo govorili o naju dveh. Napadiva Saladinovo zastavo!" Wulf je prikimal in drug poleg drugega sta zdirjala po griču navzdol. Scimitarji so se zabliskali, puščice so obsule njune oklepe in ščite, na katerih je bila podoba človeške lobanje s čelado. A prišla sta brez praske skozi metež in ob strmeči saracenski vojski sta obrnila konje naravnost proti Saladinovemu kraljevemu praporu. Dirjala sta dalje prodirajoč in teptajoč sovražnike ob vsakem koraku. Dalje, vedno dalje, dasi sta Plam in Dim že krvavela iz številnih ran. Dospela sta med osebno stražo, kjer so bile vrste redkejše. Prodrla sta skozi nje ter jezdila naravnost proti dobro poznani sultanovi postavi, ki je sedel na svojem belcu, poleg njega pa njegov sin in njegov emir, princ Hasari. "Saladin za te, Hasan za me," je zavpil Wulf. Bili so skupaj in cela izlam-ska vojska je prestrašena za-vpila, ko je • videla vladarja pravovernih pasti s konjem vred na zemljo. Sultan je bil takoj zopet na nogah in kakih dvajset scimitar j ev se je za-bliskalo proti Godvinu. Njegov konj Plam se je hropeč zgrudil, on pa je skočil raz sedla iii_vihtel svoj dolgi meč. Saladin je zdaj spoznal grb na njegovem ščitu ter zaklical: "Udaj se, gospod Godvin! Vrlo si se obnašal, udaj se!" Pa Godvin se ni hotel udati in je odgovoril: "Ko bom mrtev — prej ne!" Na ta odgovor je Saladin dal neko povelje |n nekaj vojakov napade Godvina, spretno se umikajoč tistemu dolgemu, krvavemu meču, drugi pa so se mu splazili za hrbet, se vrgli nadenj, ga zgrabili za roke in vrgli na tla, kjer so ga zvezali. Med tem se je Wulfu, drugače .godilo; njegov konj Dim je bil zaboden in padel ravno, ko je planil nad princa Hasana. A tudi on je vstal le malo ranjen in zavpil: "Tako se naposled srečava v vojski, Hasan, stari sovražnik in prijatelj. Pridi, plačal bi ti rad dolg, ki ti ga dolgujem za otrovano vino, mož proti možu, meč proti meču!" "Res še ni plačano, gospod Wulf," odgovori princ smeje. "Straže, ne dotaknite se tega vrlega viteza, ki se je drznil, da je prišel do mene. Sultan, prosim te usluge, med gospodom Wulfom in menoj je star spor, ki ga morava le s krvjo končati: Naj se odloči tukaj in sedaj in tvoj sklep bodi: če padem v poštenem dvoboju, ne sme nikdo napasti mojega zmagovalca in nikdo ne sme maščevati moje krvi." "Velja," je rekel Saladin. "Potem bo gospod Wulf moj ujetnik, nič več, kakor je že njegov brat. To sem dolžan možema, ki sta mi rešila življenje, ko smo bili prijatelji. Dajte Franku piti, da bo boj pošten." In podali so Wulfu kozarec, iz katerega je pil. Hasan skoči na tla rekoč: "Tvoi konj je mrtev, go- spod Wulf; tako se morava peš boriti." "Velikodušen kakor vedno," se je smejal Wulf. "Celo otrovano vino je bilo darilo." Čuden je bil prizor, ko sta stopila drug drugemu nasproti. Na Hatinskih obronkih je še vedno boj divjal. Sredi dima in ognja goreče trave so stali oddelki vojakov, okrog njih pa so se sukali Saraceni in jih suvali s sulicami in; udarjali z meči. Tupatam so stali vitezi posamezni ali v skupinah in bili vsi pobiti ali ujeti. Po planjavi so kar pobijali pešce na stotine, častnike so pa polovili. Proti Saladinovemu šotoru se je po-migala četa vojakov z zma-goglasnim vpitjem, noseč črn znak — sveti križ, drugi pa so gnali ali vodili trope ujetnikov, med njimi kralja in njegove izbrane viteze. Pustinja je bila rdeča od krvi, zrak je polnilo vpitje zmage in kriki smrtnega boja in obupa. Tam sredi vsega tega prizorišča, obdan okrog in okrog od resnih, prijaznih Saracenov pa je stal emir, oblečen nad oklepom v belo oblačilo in s turbanom polnim draguljev na glavi, pred velikim krščanskim vitezom, z razsekano in okrvavljeno bojno opravo, z bojnim žarom v silnih očeh in nasmehom na okrvavljenem obrazu. Navzoči gledavci so pozabili na bitko. "Lep boj bo to," je rekel eden njih Godvinu, ki so mu dovolili, da je stal, "ali dasi je tvoj brat mlajši in večji korenjak, je pa ranjen in utrujen, emir pa je še svež brez rane." Hasan je udaril prvi in udarec je zadel. Težki, kakor britev ostri scimitar je padel na špico Wulfove jeklene čelade ter odrezal člene zaklop-nice, ki mu je visela po rami, tako da je Frank omahnil. Udaril je še enkrat, to pot po ščitu in sicer s tako silo, da se je Wulf zgrudil na kolena. "Tvoj brat je upehan," je rekel saracenski stotnik Godvinu. Godvin pa je samo odgovoril : "Čakajte!" '1 te Komaj je izpregovorn besede, se je Wulf umakn" tretjemu udarcu in ko je san v s 1 e d sile zgrešenega udarca omahnil naprej, se ^ uprl z roko ob zemljo, čil na noge in stekel seS' korakov nazaj. ___ RAZPRODAJA DEŠKIH KAYNEE OBLEK 1.50, sedaj ......$1.20 2.00, sedaj ......$1.60 2.50, sedaj .......$1.95 3.00, sedaj .......$2.40 4.00, sedaj .......$3.20 5.00, sedaj .......$3'95 FRANK BEUU moške in deške potrebščine 6205 St. Clair Ave.