Ljubljana, četrtek 30. marca 1939
Cena 2 Din
Upi-avuiBlvu ..|ubijaua, t&iiafljeva 5
—	Telefor St 3122 3123 3JL24, 3125 3126.
Inseratni Jddeiek: Ljubljana. Selen« ourgova ul - Tel 349* ln 2492. Podružnica Maribor Oralskl trg 7.
Telefon St. 2455 Podružnica Oelie Kocenova ulica 2.
-	Telefon St 190
Račun: on pošt ftek zavodih LJubljana St 11842. Praga Mslo 180 W1pt St 10S 241
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—s Za Inozemstvo Din 40 —
Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5 telefon 3122 3123 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št 2455. Celje. Strossmayerjeva ulica štev 1 telefon št 65
Rokopisi se ne vračajo
Po padcu Madrida
Kar je bilo že dolgo pričakovati, se je zgodilo: Madrid se je vdal zmagovitim Francovim četam. Njegova kapitulacija se mora smatrati vsekakor za odločilen dogodek, za pričetek dejanske likvidacije državljanske vojne. Ne more biti več dvoma o tem, da predaja republikanske prestolnice pomeni začetek likvidacije republikanske vojske same. Dogodki na andaluzijski fronti dovolj zgovorno pripovedujejo, da se republikanska armada razhaja in da nima niti volje niii možnosti, da bi se držala še dalje. Pričakovati je treba, da se bo razkroj oboroženih republikanskih sil v bližnjih dneh iz razumljivih razlogov celo prav naglo nadaljeval, pri čemer je zelo verjetno, da ga bodo vodje celo pospeševali, tudi iz razumljivih razlogov. Morda se bo tu in tam še koncentriral odpor, morda celo večja obramba najtrdovratnejših in najekstremnejših, kajti Španija ostane vendarle še vedno dežela neprera-čunanih možnosti, dežela, v kateri je smisla za trdovratno in strastno negacijo in žilavo defenzivo mnogo več nego za organizirano konstrukcijo, za koncentrirano ofenzivo. Toda taki in podobni dogodki bodo mogli imeti samo značaj osamljenih pojavov, ki celotnega razvoja ne morejo več spremeniti, niti v večji meri vplivati nanj.
Prav za prav je tudi kapitulacija Madrida samo še epilog. Kar se danes vrši v Španiji, je epilog k odločitvam, ki so padale polagoma pod součinko-vanjem znanih faktorjev in končno odločile usodo državljanske vojne. Zato ni bilo pretirano, ko so republikanskemu vodstvu te dni očitali, da je ves svet uvidel Francovo zmago, samo Madrid še ne. Končno je vodstvo narodne obrambe v Madridu izvajalo kon-sekvence iz nastale situacije in prešlo k zaključni akciji.
Veviko poglavje moderne evropske zgodovine se s tem zaključuje. Zakaj kar je dajalo španski državljanski vojni obeležje in značaj, kar jo je uvrščalo v dogajanje mednarodne važnosti,
to je bila njena povezanost z evropsko Situacijo, prepletenost z idejnimi in političnimi nasprotstvi, ki razdvajajo sodobno Evropo. Da ni bilo tega, bi se bila krvava borba na Španskem vršila bržčas manj krvavo in manj strastno, pa tudi brez primere manj opasno za naš kontinent, a končno morda tudi z drugačnim rezultatom. Saj je bilo ves čas špansko državljansko vojno mnogo težje razumeti, ako smo jo raz-motrivali samo s španskega vidika, kakor pa, ako smo jo gledali s perspektiv evropskih nasprotij in mednarodne politične problematike. Prav zato je naletelo načelo nevmešaivanja v španske notranje borbe, ki je bilo postavljeno v soglasju s starodavno tradicijo, na tako velike težave, da jim je dejansko v polni meri podleglo. Svet je postal manjši, razdalje so se silno skrčile, s tem pa so se narodi zbližali, na žalost doslei samo v povsem mehaničnem smislu. Podoba je, da bo zategadelj tudi v bodoče čim dalje teže ne računati s tesno medsebojno povezanostjo dogajanja v slehernem narodu, v sleherni državi
Vesti iz Španije nakazujejo domnevo. da bo sedaj notranje borbe zares v kratkem povsem konec. S tem bo nastopilo ono, kar so si mnogi na zapadu tako silno želeli v pričakovanju, da se bodo nasprotja v Evropi sama po sebi zmanjšala, ako ne bodo dobivala več vedno nove vzpodbude iz konflikta na Španskem. Nedvomno bi se danes širom sveta ponavljali komentarji, kako se je evropski položaj izboljšal, kako je napetost odnehala, ako ne bi namesto španske problematike stopila druga, še mnogo bolj zapletena. Tako pa je likvidacija španske državljanske vojne danes precej drugačnega pomena za Evropo, kakor bi bila, vzemimo, pred letom dni.
Glavno vprašanje, ki se postavlja v tem trenutku, je posvečeno dvema problemoma. Prvi se tiče notranjih španskih zadev. Kak bo bodoči razvoj na Španskem, kako dolgo dobo še delovala ona nasprotja, ki so tako usodno razklala španski narod in ga pognala v krvavo medsebojno borbo? Povsod je bilo po državljanskih vojnah prvo in glavno vprašanje, kako bo zmagovita stranka izrabila svojo zmago. Ali bo stopala po potih ekstremizma, pristra-nosti in maščevanja, stremeč, da pripisuje vso krivdo za domačo vojno samo nasprotnikom? Ali pa bo vzela v pretres spoznanje, da so za izbruh tolikih nasprotij bile odgovorne neskladnosti v razvoju, neka zaostalost v teku stvari, političnih, socialnih in gospodarskih, pa da spričo tega krivda ni nikdar povsem in samo na eni strani? Ne osveta, marveč zdravljenje razmer, ki so dovedle do nesrečnega spopada, sanacija, ki si ne zavezuje oči na eno stran zato, da odmerja temelje za novi red le na enostranskih spoznanjih, marveč skuša izrvati korene zla tamkaj, kjer jih po tehtnem preudarku
DRŽAVLJANSKA VOJNA
V ŠPANIJI JE KONČANA
Po padcu Madrida so se včeraj brez vsakega odpora predala tudi vsa pomorska mesta in so republikanci opustili vse fronte
Madrid, 29. marca. br. Vojna v Španiji je končana. Vse fronte, ki so jih še držali republikanci, so bile danes opuščene ter so Francove čete zasedle že vsa važnejša mesta v vseh pokrajinah Španije, ki so jih imeli še republikanci v svoji oblasti. Dočim se je Madrid predal že včeraj, so Se v teku današn jega dne predala brez vsakega boja važna obmorska mesta Valencia, Alicante, Murcia Cartagena in Almeria, kakor tudi vsa važnejša mesta v notranjosti republikanske Španije, med njimi Ciudad Real. Cuenca, Albaoete, in Guada-la.ja.ra. Vzdrževanje reda in miru so povsod prevzeli od narodno obrambnega sveta Francovi falangistL Povsod so bili vsi politični jetniki takoj izpilščeni. V Madrid prihajajo neprestano nove Francove čete, ki jih sprejema prebivalstvo z velikim navdušenjem. Vse ceste so polne avtomobilov z živili in drugimi življenskimi potrebščinami. Danes je bilo špansko glavno mesto prvič po 36 mesečnem obleganju zopet normalno razsvetljeno. Tudi znameniti grad Escorial so že zasedle Francove
čete. Pre dno je pristaniško mesto Almeria kapituliralo, je prišlo v mestu do vstaje, ki se je naglo razširila ter so nacionalisti v nekaj urah zasedli vsa važna javna poslopja. V teku današnjega dne so že prispele nacionalistične bojne ladje v Alme-rio.
Republikanske vojske s<> se na vseh frontah predale generalu Francu brez vsakega odpora. General Miaja, ld je po predaji Madrida organiziral tudi prodajo ostale republikanske Španije, namerava baje odpotovati v francoski Maroko, kamor je že prispelo več republikanskih politikov in višjih oficirjev.
V glavni stan nacionalističnega vrhovnega poveljstva prihajajo neprestano iz raznih republikanskih mest brzojavke, v katerih mestni odbori naznanjajo priznanje oblasti generala Franca. Mussolini in Hitler sta poslala generalu Francu brzojavko, v kateri mu čestitata h končni zmagi, ter izražata željo, da naj bi se iz krvavih naporov porodila svobodna, zedinjena in močna Španija.
Poglobitev vojaške zveze itted Anglijo In Francijo
šef angleškega generalnega štaba v Franciji — Takojšnja podvojitev angleške aktivne vojske — Zagotovilo pomoči Poljski v primeru potrebe
London, 29. marca. AA. (Havas) V kratkem bi utegnilo priti do pomembnih sklepov na diplomat, in vojaškem polju. »Fi-nanciel Times« poudarja, da se nadaljujejo diplomatski razgovori med Francijo, Anglijo, Rusijo in Poljsko ter napoveduje, da bo Chamberlain v ponedeljek podal v parlamentu izredno pomembno izjavo. Chamberlain pa se želi porargovoriti še prej s poljskim zunanjim ministrom Be-ckom, preden bi na določen način angažiral angleško vlado.
Tudi »Daily Telegraph« piše, da bo Chamberlain podal zelo važno izjavo. List smatra, da je v načrtu, ki ga je vlada sprejela, znatno povečanje in razširjenje rekrutiranja za službo državne obrambe.
Večina listov pripisuje velik pomen obisku šefa generalnega štaba Gorta v Parizu. »Daily Mail« smatra, da je namen tega obiska ta, da se čim točneje določijo vse podrobnosti francosko-angleške vojaške zveze. List pripominja, da je na dnevnem redu revizija angleške zunanje politike, angleškega načrta za oboroževanje in sistema rekrutiranja. »Times« posveča svoj uvodnik vprašanju Španije.
Pariz, 29. marca. o. »Matin« poroča iz Londona, da tamkajšnji diplomatski in vojaški krogi potrjujejo, da je bil šef angleškega generalnega štaba viscount Gort poslan v Francijo s posebno važno misijo.
Splošno zatrjujejo, da je še pred koncem tedna pričakovati sklenitve daljnosežne vojaške zveze obeh držav.
»Figaro« poroča, da namerava Velika Britanija Poljski povsem formalno zagotoviti svojo vojaško pomoč. O podrobnostih tega sodelovanja s Foljsko se bodo defini-tivno domenili o priliki bližnjega Becko-vega obiska v Londonu.
London, 29. marca. o. Ves tisk pripisuje velik pomen današnji seji angleške vlade, na kateri so se v »lavnem posvetovali o najnovejših zunanjih političnih problemih. Ohaimber'ain je danes še enkrat sklical tudi ožji svet za zunanjo politiko, čeprav je imel fca že snoči dolgo sejo. Iz tega skile-pajo. da je morala dobiti vlada danes nove važne informacije. Glavni sklep današnje seje vlade je bil, da se število aktivnega vojaštva poveča od 170 na 340 tisoč ljudi.
Francoski letalski minister se odpravlja v London
Pariz, 29. marca. A A. (DNB). V Londonu pričakujejo obisk franccskega ministra za letalstvo Lachambra za začetek prihodnjega tedna. Francoski minister bo z angleškim ministrom za letalstvo razpravljal o sodelovanju francoske in angleške letalske industrije.
Chamberlain o podvojitvi angleške redne suhozemske vojske
London, 29. marca. AA. (Reuter). Pred. sednik vlade Chamberlain je podal na popoldanski seji spodnje zbornice tole izjavo:
»Spodnja zbornica se spominja, da sem v svoji nedavni izjavi poudaril, da bomo ponovno proučili vse pojave našega narodnega življenja, vštevši tudi program o narodni obrambi. Pri tem proučevanju je na vlado napravila vtis potreba, ki se kaže v vsej državi, da naj ostane pri sistemu prostovoljne vojaške službe. Zlasti se ni moglo dovoliti, da bi se rekruti za teritorialno vojsko odklonili, češ da so enote, ka-
ugotovi? Notranja sprava, spoštovanje do soljudi, ki so poštene volje, dasi različnega naziranja, gradnja bodočnosti na konstruktivnem sodelovanju vseh pozitivnih sil, to so ideje vodnice, ki so vselej naj zanesljiveje vodile iz zmede notranje vojne k lepši bodočnosti. V Španiji bo ali vsaj bi biOio za tako delo še posebno mnogo tehtnih razlogov, zakaj razdejanje, ki so ga povzročile domače krvave borbe, je tam še posebno veliko in dolgo bodo imele bodoče španske vlade dela čez glavo, preden bo mogoče reči, da delo nacionalne obnove zares ugodno napreduje.
Drugo vprašanje, ki se postavlja danes, je za zunanji svet še važnejše: Kako se bodo v bodoče razvili odnošaji med zmagovitim Francovim režimom ter evropskimi silami? Ni treba ponavljati, v katerih smereh se tu postavljajo problemi, saj so dovolj znani. Računati je pri tem tako s političnimi kakor zlasti tudi z gospodarskimi vplivi in faktorji, zakaj že dolgo se domneva, da bodo tudi gospodarski momenti moč no odločujoči. Evropa se za bodoči razplet teh odnošajev prav posebno zanima, kajti za kontinent bo končna sodba o likvidaciji španske državljanske vojne v bistvu zavisna prav od poteka in rezultatov tega razpleta.
mor se prijavljajo, že polne. Zato smo proučili položaj in prišli do tehle sklepov:
1)	Teritorialna operativna vojska, ki šteje danes v miru 130.000 mož, Se bo v najkrajšem času pomnožila na število vojne formacije s tem, da se bo temu številu dodalo še 40.000 mož.
2)	Teritorialna operativna vojska, ki se bo tako preuredila v vojno formacijo, bo podvojena, tako da bo štela 340.000 mož.
Spodnja zbornica bo vedela, da imajo ti pomembni sklepi za posledico še druge ustrezajoče sklepe, da se poveča preskrba z živežem, da se pomnoži število strokovnih inštruktorjev in oskrba z opremo in rezervami ter vojnim potencialom, ki je potreben za vzdrževanje pomnožene vojske. Načrti za vse to so že izdelani, naknadne informacije bodo pa izdane od časa do časa. Vse to se bo doseglo, če se bo v bodoče zahteval od države večji napor, da bo kos potrebam naroda in da se v čim krajšem času doseže to številčno stanje. Prepričan sem, da se bodo vsi člani te zbornice tako ali drugače pridružili temu prizadevanju in ga podprli.«
Nato je povzel besedo Greenwood in vprašal Chamberlaina, ali bodo inštruktorji ljudje z izkušnjami, ki sicer ne bi vršili aktivne službe, a bi se mogli izrabiti v sedanjem času. Dalje je vprašal za-stran opreme rednih čet in o možnosti opozicije spričo Chamberlainove izjave, da se bo obdržal prostovoljski sistem.
Chamberlain je odgovoril, da se bodo za navedene službe uporabili upokojeni oficirji in podoficirji. Ukrenilo se bo vse potrebno za opremo kopenske vojske, ne da bi bila zato oprema ali rezerva rednih čet prikrajšana. Nato je še dodal: Po vladnem stališču je očitno da še nikakor nismo izčrpali vseh možnosti prostovoljne vojaške službe.
Voditelj liberalov sir Archibald Sinclair je izjavil, da bo liberalna opozicija podpirala vlado povsod, kjer bo le mogoče.
Stanje letalske vojske
London, 29. marca. br. Chamberlain v svojih tzjavah na današnji seji pariamenta ni omenil angleških letalskih sil. Ker pa je bilo pred kratkim objavljeno, da znaša efektivno stanje angleške armade ne kop-
Madrid, 29. marca. AA. Nacionalistične oblasti so prevzele tudi že vsa skladišča orožja. Vojaški strokovnjaki pravijo, da so utrdbe okoli Madrida in v Madridu samem zgrajene po najmodernejših načelih vojaške vede, pri čemer graditelji niso računali na potrošnjo materiala. Očivid-no je, da so obramba dela vodili tudi strokovnjaki. Madrid je bil na številnih mestih miniran in se je treba zahvaliti zgolj naključju, da so vžigalne vrvice pravočasno odkrili in da tako niso cele mestne četrti zletele v zrak. Madridska jetnišni-ca je bila minirana s 30.000 kg eksploziv.
Beg republikanskih
poveljnikov
Oran, 29. marca AA. Vojaški poveljniki republikanske Španije beže v Oran. Na letališče Senia je prispelo 14 letal s približno 50 častniki republikanske vojske. Letala so priletela iz Murcie.
Vtis v Washingtonu
Washington, 29. marca. AA (Havas) Padec Madrida so sprejeli v Washingtonu z zadovoljstvom, toda bolj iz človekoljubnih kakor političnih razlogov. Smatra se, da je bil to predpogoj za konec državljanske vojne v Španiji. Razširjenje totalitarnega režima na vso Španijo pa je izzvalo v Ameriki gotovo skrb, ker je Španija v živahnih stikih z narodi Južne Amerike. Amerika se tudi boji, da ne bi bila Španija povabljena, da pristopi k paktu proti ko-minterni. Amerika bo vlado generala Franca priznala šele, ko bg zavladala na vsem španskem ozemlju.
Angleški poslanik
odpotoval v Burgos
London, 29. marca. br. Danes je odpotoval v Burgos novi angleški poslan;k pri španski nacionalistični vladi, sir Mnrrice Peterson. Dosedanji angleški diplomatski zastopnik Hodgeson se je že pred dnevi vrnil v London.
Nov španski zastopnik v Varšavi
Varšava, 29. marca. AA. Prvi uradni zastopnik nacionalistične Španije na Poljskem grof Luis de San Esteban, je prispel v Varšavo kot odprajvnik poslov. Dozdaj je nacionalistično Španijo zastopal na Poljskem sin prvega zunanjega ministra nacionalistične Španije, Juan Serat.
nem in v zraku okrog 250 000 oficirjev in vojakov, odpade torej 120.000 ljudi na angleške letalske sile. V takem primeru se bo dejansko efektno stanje angleške vojske v najkrajšem roku povzpelo na 290.000, pozneje, vsekakor pa še letos, pa na 460.000 ljudi
O razgovorih z Lebrunom
Lond<>n, 29. marca. AA. (Reuter). Laburistični poslanec Bellanger je vprašal v spodnji zbornici Chamberlaina, ali so se med obiskom prezidenta Lebruna v Londonu vršili med britanskimi in francoskimi ministri razgovori o uvedbi splošne vojaške obveznosti. Chamberlain je odgovoril, da je bilo govora o tem, da pa ne more objaviti poteka razgovorov. Na vprašanje, ali lahko zavrne trditve, da je izjavil, da se bo v kratkem na Angleškem uvedla nekakšna obvezna vojaška služba, je Chamberlain odgovoril; Nimate pravice zahtevati, da govorimo o tem, kar se je dogajalo v zasebnem razgovoru. Od članov spodnje zbornice se lahko pričakuje, da ne posvečajo pozornosti izjavam iz-virajočim iz nepristojnih virov.
Angleški odnošaji z Rusijo
London, 29. marca. AA. (Reuiter): Liberalni poslanec Manded je danes vprašal državnega pod tajnika zunanjega urada But-tlerja v spodnji zbornici ali misli da je priporočljivo, da Velika Britanija pristopi k francosko-sovjetsikemu paktu Buttler je odgovoril, da je omenjeni pakt pakt med dvema državama, ki nima nobenega določila o pristopu tretjega.
Na vprašanje nekega konservativnega poslanca. aH je izključena možnost sklenitve b ri tansko-so v j etsk ega pakta, se je Buttler sik'icevail na splošno izjavo ki jo je podal Chamberlain. Glede sovjetskih predlogov za sklicanje mednarodne konference v zadnjih 14 dneh je Buttler izjavil da sega prvi predlog nazaj do 17. marca L L Drugi predlog je nadaljeval Buttler, smo pa dobili 18. marca t 1. z namenom, da bi se začeli razgovori med nekaterimi državami in da bi razpravljali o možnosti skupnega nastopa. Nedavne izjave jasno kažejo, da britanska vlada živahno konsulFra prizadete vlade tn da bo zdaj ugodno, da se spričo nedavnih dogodkov vrše konsultacije po redni diplomatski poti. Poslanec je na to pripomnil, da more redno diplomatsko akcijo prehiteti hitra akcija, Buttler je pa odgovoril: |
Ne mislim, da bi bila izključena kakršnakoli akcija, vendar iznašam samo vladno stališče.
Edenov govor po radiu
London, 29. marca. AA. Danes je imel bivši zunanji minister Anthony Eden govor po radiu, namenjen Avstraliji. V njem je med drugim dejal:
Proti zlorabljanju sile morajo demokratične države reorganizirati svoje nacionalno življenje, da bi ohranile nedotaknjene svetinje svoje vere. Dogodki, ki so se odigrali ta mesec, so s svojimi nenadnimi, težkimi in tragičnimi posledicami dali nauk vsem državnikom in vsem državam. Kadar postane sik edino odločujoči činitelj v politiki, za miroljubne narode ne preostaja nobena druga pot, kakor da se zedinijo za odpor proti nasilju. Angleški narod ne srna., tra za sramotno izjaviti, da gleda v trajnem miru pogoj za blagostanje človeštva. Tudi v tem trenutku bi bili sposobni ponovno vzpostaviti mednarodni red. spoštovanje mednarodnih obveznosti in rešiti civilizirani svet pred katastrofo, ki ji danes preti.
Berlinska poslanika
Anglije in Francije
Pariz, 29. marca. AA. (Štefani) Francoski veleposlanik v Berlinu Coulondre, ki se je mudil v Parizu, je odpotoval nocoj zasebno v Berlin, kjer je njegov sin težko obolel. Trdijo, da je Anglija sklenila v zvezi z zadnjimi dogodki v srednji Evropi, da še nekaj časa zadrži v Londonu svojega veleposlanika v Berlinu. Prav tako trdijo, da bo tudi Francija uradno podaljšala bivanje Coulondra v Parizu.
V soboto bo govoril kancelar Hitler
Berlin, 29. marca. d. V soboto zjutraj bodo spustili na slavnosten način v vodo novo nemško bojno ladjo »Tirpitz«, veliko 35.000 ton. V Wilhelmshafnu se vrše še velike priprave. Pri krstu bo navzoč tudi kancelar Hitler, ki se bo nato odpeljal v Hamburg, kjer bo govoril na mestnem trgu pred člani napadalnih oddelkov iz Hamburga in okolice. V govoru bo najbrž odgovoril predsedniku angleške vlade Chamberlainu na njegov govor v Birming-hamu.
Poljski odgovori
na nemške očitke
Poljska hoče živeti z Nemčijo v najboljših odnošajih, branila pa bo svoje življenjske interese
Varšava, 29. marca. AA. (Pat) Nocojšnji listi odgovarjajo poluradnemu članku, ki ga je prinesla »Nemška diplomatska in politična korespondenca« in se čudijo njeni argumentaciji, češ da je nerazumljiva. »Dobri Veczor« izjavlja, da je stališče Poljske po nedavnih dogodkih v Evropi popolnoma logično in da vsak nepristranski Nemec to prizna. Poljska želi živeti v miru in prijateljstvu z vsemi svojimi sosedi in razume življenjske interese drugih, pri tem pa pazi na svoje. Iz navedenega članka se vidi, da Nemčija želi nadaljevati politiko dobre soseščine, ki se je začela leta 1934. Ta politika je prinesla korist obema državama. Uspehi, ki jih je Poljska dosegla, so bili uspehi njene lastne moči in njenih lastnih vrlin ter njenih sklepov, hkratu je pa prepuščala Nemčiji, da skrbi za svoje lastne uspehe. Ostanimo zvesti, nadaljuje list, prijateljstvom, zvezam in nenapadalnemu paktu ter ne dovolimo, da bi nas spravili v kakšen blok. Pripravljeni, če bo potrebno, izvesti akcijo, ne želimo pa takšnega izzivati. Upamo, da bo takšno stališče Poljske pravilno razumljeno.
»Veczor Warsawski«, list zmerne desnice, pravi, da se ne sme pozabiti, da Poljska ni majhna država, katere edina ambicija bi bila obvarovanje njene teritorial-
ne nedotakljivosti. Poljski narod ne bo v nobenem primeru mogel dovoliti, da bi se neodvisnost njegove zunanje politike kakorkoli omejevala.
Nemške Izjave o odnošajih s Poljsko
London, 29. marca. AA. (Reuter) Iz Berlina poročajo: V krogih, ki so blizu zunanjemu ministrstvu je izvedel Reuterjev dopisnik, da ni Nemčija nikoli zahtevala od Poljske, da se pridruži paktu proti komin-terni. Izvedel je dalje, da so vprašanja spremembe suverenosti Gdanska in zidanje avtomobilske ceste skozi poljski koridor stare zadeve, o katerih sta obe državi lrtos že večkrat razpravljali. Ta vprašanja so bila na dnevnem redu tudi o priliki Rib-bentropovega obiska v Varšavi. Odločati poudarjajo, da se razmerje med Nemčijo in Poljsko zdaj pofpolnoma normalno ra> zvija.
Irski atentati se nadaljujejo
London, 29. marca. br. V bližini nekega mostu čez Temzo sta davi eksplodirala dva peklenska stroja. Most je bil lažje poškodovan. Promet na mostu je bil za 24 ur prekinjen. V zvezi s tem atentatom sta bila aretirana dva Irca.
Francija odgovarja Italiji
Daladier je snoči po radiu govoril o obrambni moči Francije, o italijanskih zahtevah in o politiki Nemčije
Pariz, 29. marca. br. Govor min. predsednika Daladiera so prenašale nocoj ob 20.45 vse francoske radijske postaje, nadalje mnoge angleške, vse švicarske, luk-semburška, ter nekatere postaje Severne in Južne Amerike.
Daladier je začel svoj govor z razlago francoske moči, nato je prešel na vprašanje francosko italijanskih odnošajev ter končno na vprašanje francosko nemških odnošajev. V podrobnostih je izvajal med drugim:
Kot odgovorni šef francoske vlade se obračam na vse v državi in tudi na vse izven nje, ki so lojalni in plemeniti. Moj govor bo govor srca. Ako bi bil s poslušalci iz oči v oči, bi spričo sedanjega mednarodnega položaja gotovo imeli vsi skupaj isto misel in isto željo: željo po ohranitvi miru. Svet je zajelo splošno vznemirjenje. Vsakdo se danes sprašuje, ali je njegova država varna. Zato se vsi oboro-žujejo. Ljudje ne morejo več svobodno misliti. Bojazen vzbuja bojazen, oboroževanje novo oboroževanje in v takih ozračjih rade nastajajo vojne.
Edinost Francije
Velika moč Francije je v njeni duhovni tn materialni edinosti. Francija je trdno odločena braniti svoje ideale in svoje pravice. Njena edinost ni bila še nikdar tako močna. Absurdna je basen o čem drugem. Francija ni bila nikdar močnejša, kakor je danes. Ona čuti, da bo mir rešen iz odpora proti vojni. Toda če bi ji bila vojna vsiljena, jo bo sprejela z vsem pogumom.
Obrambna moč Francije
V ta namen so potrebni napori vseh Francozov, ki morajo sprejeti nase vse potrebne žrtve. Finančni preporod Francije je viden. Vojna ne bo več našla slabe Francije. Njena produkcija narašča, frank je soliden in samo včeraj smo prejeli več ko štiri tone zlata
Zahteval sem pooblastila, ki mi jih je parlament odobril. Ta poblastila so bila potrebna, ker moramo biti pripravljeni vedno na takojšnjo akcijo. Se bolj bomo podredili interese posameznikov interesom skupnosti. Naši vojaški ukrepi so našli tak odmev v narodu kakor v najtežjih urah. Vsi ti ukrepi so bili potrebni. Ako bi ostali pasivni, ako bi vlada ne prevzela vse odgovornosti, bi bilo poudarjanje naših pravic samo teorija. Moč Francije je v skupnosti njenih oboroženih sil, ki tvorijo en sam blok, in to v državi, ki je bogata. Naša moč pa ni vsidrana samo v matični zemlji, ona je enako silna tudi v vseh kolonialnih posestih in tudi na za nas nedotakljivih afriških tleh.
Moč Francije pa ni samo v tem materi-alem bogastvu, temveč še posebej v njenem duhu, v njeni privrženosti idejam svobode in pravice. Moč Francije so končno tudi vsa njena prijateljstva, ki družijo svobodne narode. V sedanjem neredu, ki vlada v svetu, so z nami združeni vsi vznemirjeni narodi. Nič čudnega ni to v dobi popolnega preobrata vseh vrednot, ko so vsi pojmi postavljeni na glavo. Mi hočemo živeti po svoji volji, misliti po svoji pameti, čutiti po svojem srcu in se zavzemati za pravico. Zato ne bomo nikdar sprejeli načela, da odreja odnošaje med narodi samo surova sila.
Italijanske zahteve
Daladier je nato prešel na italijansko-francoske odnošaje. Dne 7. januarja 1935 je bil sklenjen med Francijo in Italijo tako zvani rimski sporazum, ki naj bi likvidiral vsa viseča vprašanja med obema državama. Izvršene so bile mejne korekture, odstopili smo Italiji ozemlja, priznali smo ji ekonomske koristi, glede statuta Italijanov v Tunisu pa je bilo določeno, da bo postopno odpravljen do leta 1965. Nikdar ni bilo o vseh teh vprašanjih nobenega dvoma med Rimom in Parizom, niti med abesinsko afero, niti v razgovorih lansko pomlad, niti ob priznanju italijanskega imperija. Dne 17. decembra 1938 pa nam je italijanska vlada sporočila, da rim-
skega sporazuma ne smatra več za veljavnega
Gosp. Mussolini je v svojem nedeljskem govoru dejal, da so Franciji že sporočene vse italijanske zahteve, ki jih je izrazil z besedami: Tunis, Džibuti in Suez. Mednarodna javnost je tako dobila vtis, kakor da bi bile te zahteve točno označene že v navedeni noti. Pismo z dne 17. decembra 1938 bodo jutri objavili vsi francoski listi z odgovorom francoske vlade vred. Trdim pa že nocoj, da v italijanski noti dne 17. decembra 1938 ni bilo govora niti o Tunisu, niti o Džibutiju, niti o Suezu. V noti označuje Italija samo neveljavnost rimskega sporazuma.
Tunis
Ako se trdi, da so nam bile zahteve predložene po listih ali z uličnimi manifestacijami, moram reči, da sem na te zahteve že odgovoril, ko sem dejal, da Francija ne odstopi niti pedi svoje zemlje, niti se ne odreče najmanjši svoji pravici. Glede Italijanov v Tunisu ugotavljam da je trditev o njihovem preganjanju bajka. Italijani v Tunisu uživajo popolne pravice, kakor jih uživajo tudi druge narodnosti. Prisrčno pozdravljam ob tej priliki muslimansko prebivalstvo Tunisa. Id je vedno in zlasti še o priliki mojega obiska pokazalo, kako zvesto je vdano Franciji. Tem muslimanom ponavljam, da bo Francija vedno njih čuječa zaščitnica in da se v tem ne bo pustila ob nobenega ovirati. Kako postopa Francija z Italijani, smo dovolj zgovorno pokazali na tisočih Italijanov v Franciji, ki so srečni, da žive pri nas.
Odnošaji z Nemčijo
Tudi glede drugega velikega naroda v naši soseščini nismo opustili nobene prilike, da dokažemo svojo dobro voljo za mirno sožitje. Dokazali smo to tako s podpisom monakovskega sporazuma z dne 29. septembra in skupne francosko nemške deklaracije z dne 6. decembra lanske, ga leta. Toda tudi tu se naše nade niso izpolnile.
Nato je Daladier govora o zasedbi češke in o nemški teoriji »življemskega prostora«. Rekel je, da mora Francija to teorijo odklanjati. Na koncu je Daladier dejal:
»Ponavljam Se enkrat: M! nočemo vojne! Mi hočemo, da se Evropa reši iz sedanjih težav. Vse, ki mislijo kakor mi in ki so za ohranitev miru, vabimo k sodelovanju. Ta klic se čuje tudi onkraj Rokavske-ga preliva tn onkraj Velikega Oceana. Francija in Anglija sta. trdno povezani. Obe mislita enako tn zasledujeta enake cilje z enakimi sredstvi. To je govor par meti in razsodnosti Z njim bomo dokaza^ li, da postavlja Francija vse svoje še nedotaknjene sile v službo miru. Francija hoče dokazati svetli, kaj zmore delo, ki je storjeno za svobodo, in kaj zmorejo žrtve, ki so doprinešene za pravico.
Govor je trajal dobrih 20 minut. Daladier je govoril mirno, počasi in brez pato-sa.
Vlada odobrava Daladierove izjave
Pariz, 29. marca. AA. Pred začetkom seje francoske vlade ki je bila napovedana za 11. dopoldne, je predsednik francoske vlade Daladier sprejel poljskega veleposlanika Lukasie\vicza.
Današnja seja vlade je bila skoro izključno posvečena vprašanjem zunanje politike, predvsem ekspozeju min. predsednika Daladierja o izjavah, ki jih je podal nocoj po radiu. Razprava o zunanjepolitičnih vprašanjih je trajala približno dve uri in so morali ostala vprašanja, ki so bila na dnevnem redu, odgoditi do prihodnje seje.
Po končani seji je notranji min'ster Sarraut izjavil novinarjem: Daladier je poročail o izjavah, ki jih bo podal nocoj po radiu. Vlada je te njegove izjave soglasno odobrila.
Italijanske zahteve so bile francoski vladi sporočene že v decembru?
Rim, 29 marca b. Iz pisanja italijanskih listov o italijanskih zahtevah napram Franciji izhaja, da sta bila obseg teh zahtev in njih utemeljitev podrobno razložena že v italijanski noti francoski vladi z dne 17. decembra lanskega leta, in to v treh poglavjih: Tunis, Džibuti in Suez Ako so te domneve točne, potem je izven dvoma, da nota italijanske vlade z dne 17. decembra lanskega leta ni bila objavljena v vsem svojem besedilu. To so francoskemu zunanjemu ministru Bonnetu že takrat očitali njegovi nasprotniki tudi v francoskem parlamentu. Znano je namreč, da se je vsebina italijanske note prikazovala tedaj samo kot odpoved rimskega sporazuma iz leta 1935. in da se je iz tega izvajal zaključek, da so italijanske zahteve izza časa pred tem sporazumom postale spet v celoti aktualne. Več pa o teh zahtevah ni bilo znanega.
Po sodbi tukajšnjih poučenih krogov je položaj po Mussolini j evem govoru tak, da
Italija ne bo postavljala na evropskem kontinentu nobenih teritorialnih zahtev, da pa bo zato s tem večjim poudarkom zahtevala od Francije poravnanje starih računov, v kolikor se nanašajo na kolonialne kompenzacije. Pravno utemeljujejo te zahteve v Rimu s tem, da Abesinija ki jo je osvojila Italija sama in celo ob nasprotovanju Francije, ne more veljati za francosko kompenzacijo Italiji v smislu tajnega Lavalovega pisma, priključenega k rimskemu sporazumu z dne 7. januarja 1935, ki daje Italiji svobodno roko v Abesiniji. Dokler ne bodo italijanske zahteve izpolnjene vsaj v minimalnem obsegu, se Italija ne bo udeležila nobene akcije in ne bo sodelovala v nobenem sistemu za obrambo svetovnega miru, dasi je bilo tudi v Mussolinijevih nedeljskih izjavah izrecno poudarjeno, da si Italija želi miru. Dokler Francija italijanskih zahtev ne bo upoštevala, se bo Italija še naprej oboroževala.
Hudson na Finskem I Litva — nevtralna
Helsinki, 29 marca. AA. Angleški državni tajnik za prekomorsko trgovino Hudson je prispel dopoldne iz Moskve v Helsinke Na postaji so ga sprejeli zastopniki zunanjega miriisitrstva. Hudson je izjavil, da ima
£jegov obisk v Helsinkih samo namen, da 5 zboljšajo trgovinski odnošaji med Finsko in Veliko Britanijo. Velika Britanija ne bo opustila načela svobodne trgovine. Upa. da bo Finska odslej več kupovala v Angliji, kakor pa je kupovala doslej. V ostalem ne prinaša nobenih novih predlo gov niti zahtev Izjavil je tudi, da je zado voljen z uspehom razgovorov v Moskvi
Dopoldne je Hudson naredil običajne obiske, opoldne pa mu je priredil angleški poslanik obed, ki so se ga udeležili tudi zastopniki finskega gosipodaratva
Kovno, 29. marca. AA. Predsednik litovske vlade general Cernius je dopisniku Reuter ja izjavil: Zunanja politika nove vlade bo nevtralna in bo gojila prijateljske odnošaje s sosednimi državami, vendar pa bo litovski narod znal s pomočjo svojih prijateljev braniti svojo neodvisnost. Vlada bo nadaljevala politiko tesnega sodelovanja z balkanskimi državami.
Diplomatski posveti
Varšava, 29. marca. AA. Zunanji minister Beck je sprejel včeraj nemškega veleposlanika Moltkeja, zatem pa ameriškega veleposlanika
Bukarešta, 29. marca. AA. Rumunski zunanji minister Gafencu je sprejel poljskega veleposlanika Raczinskega in se z nJim dalje časa razgovarjaJ,
Beležke
Naloge Čehov
Predsednik nove enotne narodne organizacije Cehov Adolf Hruby je imel v zvezi z uvedbo totalitarnega režima govor v radiu, naslovljen na sedem in pol milijona Cehov, ki »si morajo prizadevati, da ohranijo svojim otrokom narodno dediščino«. Med drugim je dejal: »Narod, ki izgubi spoštovanje in zaupanje do samega sebe, narod, ki bi hotel s poniževanjem samega sebe zakriti bodisi lastne napake, bodisi napake teh, ki so ga napačno vodili, tak narod si ne more pridobiti spoštovanja in zaupanja drugih. Vrednost posameznikovega življenja ni v tem, kar kdo pridobi zase, marveč v tem kar stori v korist celote in s čimer postane udeležen v življenju naroda, ki ne umira.« V nadaljnjem delu svojega govora je dejal Hruby: »Začenjamo novo tisočletje svojega življenja v okviru velikega nemškega rajha. V to drugo tisočletje moramo stopiti z vero, ki tudi gore prestavlja Tako vero pa mora imeti samo narod, ki je vrgel od sebe vse, kar ga je obremenjevalo in slabilo, zlasti še tuje ideologije in ne-arijske nauke, ki so delovno ljudstvo odtujil! narodu, h kateremu se zdaj zopet vrača... Sicer nimamo več samostojne države, smo pa v veliki in močni državi, kjer se lahko dalie razvijamo. Zavedajmo se, da je narod bitje, država pa mehanizem ki ni namen samemu sebi. marveč le sredstvo za kulturno delo naroda, v katerega trdno verujem...«
Preložena raznrava proti Dragoljubu Jovanoviču
V torek bi imela biti kakor poroča »Ob-zor«, pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu razprava proti voditelju levičarskih zemljoradnikov dr Dragoljubu Jovanoviču, ki je bil aretiran že jeseni in se nahaja v preiskovalnem zaporu. Obtožen je po zakonu o zaščiti države zaradi sedmih protizakonitih dejanj Razprava je bila v zadnjem hipu odeodena na dan 17 aprila. Zagovornik dr. Jovanoviča je zagrebški odvetnik dr. Tomo Jančikovič, ki je v ponedeljek že prispel v Beograd.
Pomen Lebrunovega obiska v Londonu
Londonski dopisnik švicarskega lista »Neue Ziircher Zeitung« takole opisuje pomen govorov in razgovorov v Londonu ob priliki obiska francoskega predsednika Lebruna: »V vseh govorih, ki so bili pretekle dni izmenjani v Londonu, je dajalo ton vsem izjavami najgloblje prijateljstvo, ka danes spaja obe državi- Več ko enkrat je bilo tudi ugotovljeno, da so dogodki, ki so nad Evropo nakopičili črne oblake, to prijateljstvo še bolj poglobili in utrdili. Kako zelo res je to, ni bilo razvidno le iz govorov, temveč še bolj iz ljudskih manifestacij. Tisoči in tisoči ljudi so po cele ure čakali, da bi mogli vsaj bežno videti državnega poglavarja Francije :n dati izraza svojim čustvom prijateljstva. Kamorkoli se je Lebrun podal, ga je spremljalo navdušenje angleškega naroda, ne da bi bil to navdušenje kdorkoLi dirigiral. Manifestacije so bile izraz resničnih simpatij.«
Vatikansko glasilo o italijanski politiki
»Osservatore Romano« objavlja članek o položaju po Mussolinijevih izjavah in piše med drugim:
»Prestolni govor in nedeljski govor Mus-solinija postavljata osnovne smernice italijanske zunanje politike. Ta politika je obeležena po prijateljskih namerah napram vsem državam, s katerimi vzdržuje Italija normalne odnošaje. Edino področje, na katerem bo potrebno urediti še resna kolonialna vprašanja, je področje italijansko-francoskih odnošajev.«
List nato pojasnjuje stališči Rima in Pariza ter zaključuje: »Iz pregleda objektivnih stališč v tem sporu in glavnih vzrokov, ki so zanje odločilni, izhaja, da možnosti pogajanj niso izključene in da dopuščajo te možnosti mirno čakanje.«
Letošnje ljudsko štetje v Nemčiji
Nemško notranje nrnistrstvo je objavilo razglas o splošnem popisu prebivalstva v Nemčiji. Ljudsko štetje bo 17. maja in ga bo opravilo 750.000 popisovalcev. Za popis so bile natisnjene posebne vprašalne pole v katerih bodo morali popisniki navesti svoje ime, starost, poklic in narodnost. Za Žide, mešance in nenemške državljane Nemčije kakor tudi za tuje državljane bodo posebne popisne pole.
Lepi sestanki JNS v škofjeloškem srezu
Iz Škofje Loke nam pišejo: Da bi čim bolj proučili prilike ki zade vajo napredni živel j našega sreza. je odbor sreske organizacije JNS sklenil prirediti več medkrajevnih sej. Prva je bila v nedeljo 19. marca popoldne pri Šli barju v Selcih. Sejo je vodil bivši župan in predsednik tamošnje krajevne organizacije g. Franc Benedik. Polnoštevilno so se odzvali vabilu delegati vseh občin Selške doline. Razpravljali so predvsem o krajevnih razmerah ter sprejeli primerne sklepe. Pred zaključkom je podal politično poročilo bivši poslanec g Milan Mravlje, ki je žel od vseh na j prisrčne j šo zahvalo.
Zvečer iste nedelje je bila enaka seja za šokfjeloeko in obe okoliški občini v restavraciji gosp. Hafnerja na kolodvoru. Sejo je otvoril in vodil predsednik g. notar Stevo Šink. Po programskem delu seje je prav tako s'edilo situacijsko politično poročilo, ki ga je najprej podal tajnik banovinskega odbora OJNS gosp. Andrej IVšič; za njim pa podpredsednik banovinskega odbora JNS g. Milam Mravlje. Oba poročevalca sta s svojimi izvajanji zadovoljila vse zbrane in bila deležna toplega odobravanja.
Naslednja medkrajevna seja za občine Po'janske doline se je vršila preteklo nedeljo pri Šorliju v Gorenji vasi. Vodii jo ' je tudi tukajšnji notair g. Stevo Sink. Ob živem zanimanju delegatov »o se sprejeli potrebni sklepi, ki ntuj vsestransko poglobijo delo stranke. O političnem položaju je poročaj zopet g. Mravlje, od vseh delegatov živahno pozdravljen. Vseh treh sej so . se v razveseljivem številu udeležili tudi za- : j atojgnikd mladinskih organizacij JNSs	j
BABYMIRA krema
SE USPESNO UPORABLJA ZOPER SPUSCAJE, BANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LIŠAJE IN VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH IN ODRA SLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO K020. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERUAH PO CENI DIN 10.- ZA ŠKATLICO.
Beograjski odmev Mussolini j evega govora
Beograjska »Politika« komentira govor predsednika Mussolinija in pravi o njem, da je prvi znak zboljšanja mednarodne politične atmosfere. Med drugim izvaja:
»Govor voditelja italijanskega naroda je izzval največje zanimanje v svetovni javnosti, saj odpira pot izgledom v lepšo bodočnost. V govoru se nakazujejo številne možnosti za sporazumno rešitev spornih vprašanj,, o kateri je še do včeraj prevladovalo prepričanje, da jih je mogoče rešiti samo z orožjem. Jugoslavija je že od nekdaj pobornica miru Vedno je znala zato primerno ceniti vse napore za vdrže-vanje miru. Med našo kraljevino in Italijo vlada prijateljski sporazum, ki temelji na geografskih, kulturnih in gospodarskih osnovah. Učinkovitost italijansko-jugoslo-venske pogodbe se je ponovno izkazala v
teku zadnjih dveh let. Pokazalo pa se je tudi, da je ta pogodba veren izraz teženj in potreb obeh jadranskih držav Zaradi tega je razumljivo zadovoljstvo, s katerim je sprejela Jugoslavija Mussolinijev govor in njegovo uslugo evropskemu miru. Del govora predsednika Mussolinija o Jadranu popolnoma odgovarja duhu in smislu italijansko-jugoslovenskega sporazuma To lahko prinese velike koristi tako Italiji, kakor Jugoslaviji. Obe državi se medsebojno spopolnjujeta ne samo na gospodarskem, temveč tudi na drugih področjih. Njuno sodelovanje se bo v bodoče razvijalo gotovo v obojestransko korist ter bo okrepilo položaj obeh držav v svetu in zlasti v tem delu Evrope To je važno ne samo za Jugoslavijo in Italijo temveč tudi za interese njunih daljnih in bližnjih sosedov.«

O življenjskem prostoru Nemčije
Nemški bulletln »Dienst aus Deutsch-land« objavlja pod naslovom »Nemško gospodarstvo na trdnih osnovah« razmo-trivanja o gospodarskih posledicah poslednjih sprememb v srednji Evropi. V njih poudarja med drugim;
»Politični dogodki preteklih dni so temeljito spremenili osnove nemškega gospodarstva- Ne smemo namreč pozabiti, da je bila nemška gospodarska odvisnost od inozemstva Damoklejev meč nad usodo Nemčije. Sedaj lahko rečemo, da se Je strašilo gospodarskega bojkota po poslednjih dogodkih izgubilo. Težkoče se sicer utegnejo še vedno pojaviti, toda nobena izmed njih ne more več imeti za posledico kapitulacije, življenski prostor pa je še vedno nezadosten, da bi se mogla Nemčija izživljati samo na znotraj, v tem je tudi globlji pomen gospodarskega sporazuma z Rumunijo.«
»Površina Nemčije znaša sedaj 640.000
kv km v nasprotju s 471.000 kv. km la skega leta. To ozemlje, na katerem se je skozi stoletja uveljavljala nemška podjetnost, je močno povečalo industrijsko sposobnost Nemčije. Prolektorat nad češko in Moravsko nam daje staro industrijo orožja bivšega habsburškega cesarstva. Industrijska nadmoč Nemčije v Evropi je vedno bolj jasno vidna. Lahko celo trdimo, da po svoji sposobnosti industrijske proizvodnje prekašamo Zedinjene države Severne Amerike. Masa 86 milijonov ljur di, ki so zaposleni večinoma v industriji, predstavlja prav toliko konsumentov, kar predstavlja najpomembnejši skupek pou t rožnikov v svetovnem gospodarstvu. To dejstvo je zlasti važno za poljedelske države, ki jim nudi Nemčija stalen in tako rekoč nedotaknjen trg za njihove proizvode, v kolikor so seveda pripravljene sprejeti v plačilo izdelke nemške induštri-
Slovaki so pripravljeni odstopiti Madžarom še nekaj obmejnega ozemlja
BRATISLAVA, 29. marca. AA. Objav, ljeno je bilo naslednje uradno poročilo:
Slovaško-.nadžarska komisija, ki je imela nalogo likvidirati vprašanje, nastala v zvezi z vpadom madžarske vojske na Slovaško, je imela včeraj v Budimpešti svojo drugo sejo. Madžarska delegacija je
na tej seji obrazložila svojo stališče. Slovaška delegacija se je snoči vrnila v Bratislavo, kjer je obrazložila vladi potek pogajanj. Vlada bo danes sprejela v tem pogledu potrebne sklepe. Smatrajo, da se bodo pogajanja lahko jutri 30. t. m. nadaljevala.
šef slovaške propagande Sano Mach Je izjavil dopisniku Havasa, da se ne more dovoliti Madžarski vpada na Slovaško. Vprašanje ureditve slovaško-madžarske meje se ne more rešiti na ta način. Slovaška bi mogla na vzhodu dati Madžarski strateško mejo, toda samo pod pogojem, da slovaški okraji s tem ne bi bili oškodovani. Na tam stališču stoji slovaška vlada ter je to tudi sporočila madžarski delegaciji.
Zdi se da so Madžari zahtevali precejšnje ozemlje v vzhodni Slovaški, tako da bi pripadla Madžarom železniška proga pri Novem mestu.
Bratislava, 29. marca. AA. (DNB) Iz slovaškega vira se je zvedelo, da je slova-
ška vlada pripravljena pristati na madžarske predloge o določitvi siovaško-madiar-ske meje. Pogajanja glede nekaterih tehničnih vprašanj, ki so v zvezi z določitvi je meje, so že v teku.
Budimpešta, 29. marca AA. (MTI) Po uradnem poročilu, izdanem 28. marca, je priši-o dn novih incidentov na slovaško-madžarski meji. Madžarske čete so odgovorile z ognjem ter odbile napad Slovakov. Na Madžarski strani ni bilo žrtev.
Slovaška narodna banka
Bratislava, 29. marca AA. (Havas): Včeraj je slovaški finančni minister Pružinsky siprejel več nemških strokovr jakov. s katerimi je razpravljal o ustanovitvi slova>-ške narodne banke.
Pisemski porto med Nemčijo in češko
Berlin, 29. marca. AA. (DNB): Od 1. aprila dalje veljajo v poštni službi nemške tarife tudi za Češko in Moravsko in sicer za enkrat za navadna pisma m dopisnice.
General Prchala v Franciji
PRAGA, 29. marca. AA. Bivši minister v vladi Podkarpatske Ukrajine češki general Prhala je prispel snoči preko Poljske v Francijo.
Japonska ne pripada nobenemu bloku
Tokio, 29 marca A A (Reuter)- Predsednik japonske vlade Hiranuima je izjavil novinarjem:
Japonska ne pripada niti bloku totalitarnih držav niti taboru demokratskih držav. Japonska ne želi izzivati sovražnosti med temi državami.
Hiranuima se je zavzel tudi za okrepitev bloka proti kominterni, sklenjenega med Japonsko, Nemčijo in Italijo. Poleg drugega je dejal, da se morajo japonski odnošaji z Veliko Britanijo, z Zedmjenimi državami in Francijo ponovno urediti
Koncentracija japonskega brodovja pri Cingtavu
Hongkong, 29. marca A A. Iz dobro obveščenega vira poročajo da je pred kratkim prispelo v Cingtav okoli 50 japonskih vojnih ladij, križar k, podmornic ter več matičnih ladij.
Povečanje japonske
vojne mornarice
Washmgton. 29. marca. a. Po informacijah, ki so prispele v Washington, je začela Japonska graditi vojne ladje po 35.000 ton. Japonska vlada zagovarja gradnjo teh ladij s tem, da je Amerika začela graditi vojne ladje po 43.000 ton. Boljša oborožitev Japonske na morju je tudi potrebna zaradi novega položaja v Evropi.
Iz državne službe
Beograd, 29. marca. p. Napredoval je v 7. pol. skupino sekundarni zdravnik splošne državne bolnišnice v Ljubljani dr. Franc Brandst&tter.
Premeščeni so bili v tehnični službi višji tehniški pristav inž. dr. Vsevolod Štefani iz Sremske Mitrovlce v Celje, v sodni služibi pristav Bogomir Turk iz Kočevja k okrožnemu sodišču v Celju in v železniški službi višji tajnik strojnega oddelka inž. Dragotin Marič iz Ljubljane k generalni železniški direkciji v Beograda,
Seja gospodarskega
odbora ministrov
Beograd, 29. marca. AA Danes dopoldne od 10. do 12. je bila v kabinetu finančnega ministra pod predsedstvom ministra Voj na Djuričiča seja gospodarsko finančnega odbora ministrov. Reševali so tekoče zadeve. Seje so se udeležili vsi člani odbora, ki so v Beogradu.
Lojalnostna izjava
vojvodinskih Nemcev
Beograd, 29. marca. AA Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je prejel iz Novega Sada tole brzojavko:
»Na današnji »Dan prosvete«, ki ga prireja nemška prosvetna zveza, zbrani Nemci zagotavljajo vaši ekscelenci svojo brezpogojno ljubezen, vdanost in zvestobo svoji domovini Jugoslaviji in prosijo, da vaša ekscelenca blagovoli podpirati njihova prosvetna prizadevanja, ki služijo splošnemu dobrobitu. Predsednik Keks.«
Alpinski tečaj
na šar planini
Beograd. 29. marca AA. Z odlokom ministra za telesno vzgojo bo ob sodelovanju Zveze planincev v začetku aprila potujoči alpinsko-smuoarski tečaj preko Šarplanine. Naloga tečaja bo. da ugotovi, koliko možnosti športnih in turističnih je v teh gorah. Te odprave se bodo udeležili naši najbolj znani zimsko-sportni strokovnjaki.
Smrtna kosa
V Štepanji vasi pri Ljubljani fe umri ugledni posestnik g Lojze Čerin, zaveden in napreden mož. Pogreb bo danes ob 16. v Štepanji vasi Bodi mu blag spomini
Vremenska napoved
Zemunska: Toplo, počasi se bo zjasnilo, ponekod krajši nalivi.
Dunajska: Precej oblačno, brez večjih padavin, nekoliko vetrovno, temperatura se ne bo mnogo izpremenila, le ponoči bo nekoliko mrzlo.
Postaniln ostani član Vodnikove 4rn2be!
^aši kraji in ljudje
Lep zgled ženske plemenitosti
Gospa Olga Balonova praznuje danes 70 letnico
Le malo jih je, kl ne poznajo njenega imena, ki še niso občutili toplote njenega srca, plemenitosti njene duše. Dobrotijive so njene roke, bister in pretehtan njen pogled v življenje. Ogromno je dajala, skozi vse življenje ponosno izpričuje svoje neustrašno nacionalno čustvovanje Gospa Olga Balonova je med najostreje začrtanimi liki v slikoviti galeriji naših narodnih žena.
Vse njeno delo, vsa njena usmerjenost ima na sebi značilen pečat prilik in svoj-skosli rodnega kraja Mozirja, kjer je danes pred 70 leti uzrla svetlobo življenja. Tukaj se je tedaj razvilo žarko središče nacionalnih pobud v gornjem delu Savinjske doline. Tu pod Mozirskimi planinami je zave! tedaj svež, topel dih organizirane narodne skupnosti, svetle narodne zavednosti. V tem vzdušju je zrasla Olga Balonova, ki je videla vzvišen zg'ed nesebičnega vsestranskega dela za narodno skupnost na podobi svojega oče'a ustanovitelja mozir-skega Sokola, čitalnice in dtugih narodnih društev, ognjevitega predstavnika uglednega rodu Lipoldov, ki so iz generacije v generacijo kot politiki, vzorni napredni gospodarji, narodni pesniki in pevci vodili zavedni sovin jski rod in ga dr smili k ven V veliki dan odrešenja in osvobojenia.
Življenjska pot je gospo Olgo Balonovo vodila v Ptuj, kjer se je pred oltarjem zvezala s pok. vinarskim strokovnjakom, poznejšim vinarskim komisarjem v Gradcu g. Ivanom Balonom, ki si je stekel nevelji-vih zaslug za napredek našega, tedaj še silno zanemarjenega vinarstva in vinogradništva. Zvesto je stala svojemu soprogu ob Strani in se ob njem spopolnjev-ala v tistem, znanju, ki je osnova pametnemu, dobremu go
apodarstvu. Tako se jo no njej žo v mladosti krepko oblikovala poteza zdravega smisla za upešno gospodarstvo in gospodinjstvo, ki mora uspevati, tudi če ga presadiš na razvaline.
Nadaljnja postaja njene življenjske poti $e bilo Bizeljsko, kamor se je umaknila po prerani smrti blagega pokojnega soproga, ki }e umrl leta 1897, v najlepši moški dobi, star 35 let. Tukaj je v zatišju premagovala
MM ki hfit: gofpa Balonova in gmpa Li-poidova*
notranjo bolečino ob soprogovf smrti — v neprekinjenem delu in prizadevanju za preureditev, napredek domačega gospodarstva. Izkazala je vse svoje značilne gospodarske in gospodinjske sposobnosti, ki postavljajo zaslužno slavijenko v kiog naš'h najsposobnejših, najvidnejših žena. Sporedno pa je posvečala svojo delavnost nacionalnemu delu na Bizeljskem in v okolici, kjer je plemenito gospo Balonovo vse vzljubilo in spoštovalo.
Po prevratu se je preselita v Maribor, kjer preživlja jesen svojega življenja v vzornem sožitju s svojo hčerko gospo Ivanko Lipoldovo in svojim zetom g. dr. Fra-njem Lipoldom. V Mariboru so se odprle njeni iniciativnosti in pobudni človekoljubnosti nove možnosti. Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju, ta ponosni dokument plemenitosti obmejnih žena, je postal novo torišče njene neutrudne delavnosti. Kot ugledna članica vodstva Društva za zdravstveno zaščito dece tn mladine, ki skrbi za uspevanje in vsakoletno spopolnjevanje Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju, je prva leta skupno s pok. šol. upraviteljem Lukmanom uredila gospodarstvo Počitniškega doma in ga postavila na trajno solidne, čvrste temelje. Njen zdrav gospodarski in gospodinjski čut, ki ustvarja od s'ednje podrobnosti k širokopoteznim za-snwam, je zajel vse gospodarstvo od sado-nosnikov in njiv do največjih ekonomskih potreb za časa vsakoletnega letovanja stotin razvedrila in okrepitve potrebnih mariborskih dečkov in deklic. Tako si je slav-Ijenka, ki zmerom s svojimi dragocenimi nasveti sodeluje v vodstvu, pridobila trajen spomenik, ki b6 zanamcem pričal o iskreni človekoljubnosti v žrtvah in delu velike žene.
V telesni čistosti, izredni blstrinl duha
je gospa Olga Balonova učakača danes svoj sedmi »križ<r v krogu ljubljenih svojcev. Da bi bilo plemeniti slavijenki naklonjene čim več sreče in zadovoljstva tja do skrajnih meja človeškega življenja! To so ob njenem lepem jubileju tudi naša iskrena voščila.
Bala in uspehov polno življenje
Ob osemdesetletnici Vinica Zurmana
Danes praznuje na posestvu Knežcu pri Rogaški Slatini 80-letnico rojstva najmar-kantnejša glava svetokriške župnije g. Vinko Zurman. Vinka, ki ga je želela mati videti kot novomašnika, je odvedel oče 1872 v Ptuj, kjer je dovršil do 1876 nižjo gimnazijo. Ko se je po primeru soseda Pu- j šnika vnel za častniško kariero ter odšel 1876 prostovoljno k topniearjem, mu oče ai delal težav. A ko naš jubilant ni bil
m^Mmh? : V -	Mu
5 "V ■
sprejet v kadetnico, dasi je dvakrat in dobro napravil potrebni izpit, je hotel oče iz njega napraviti kmeta, ki ne bi bil za vsako malenkost odvisen od pisarjev: medtem ko je 1880 izročil Cončevino starejšemu sinu, je poslal Vinka za tri mesece prakticirat v posamezne oddelke rogaške sodnije, maja 1882 pa je izročil njemu in njegovi nevesti Emi Lipnikovi posestvo Knežec, ki ga je bil z vsem potrebnim opremil.
Vinkovo javno delovanje, v katerem ga je žena Ema do svoje smrti dne 6. januarja 1923 z veliko uvidevnostjo podpirala, se je začelo okoli 1884. Za razne občine je opravljal proti malenkostnim odškodninam fatfniške posle. Toda mož njegovih sposob-
nosti ni mogel ostati samo skromen občinski tajnik: v občinskem odboru svoje občine je bil 1892 do 1934, torej 42 let in sicer 1918 do 1924 tudi kot župan. V rogaškem okrajnem zastopu je deloval 30 let. Za načelnika krajevnega šolskega sveta so ga dvakrat izvolili. Pri državnozborskih volitvah 1907, ko ga je določila narodna stranka za svojega kandidata v okraju Šmarje-Rogatec-Kozje, je dobil lepo število glasov. Po prevratu je bil član krajevnega narodnega sveta in njegov vojaški poveljnik. Nekaj časa je deloval tudi v zdraviliški komisiji
Njegova občina — namreč občina Slatina — v katero so okoli 1860 na željo ravnatelja Soka združili občine Tržišče, Sv. Križ, Ločni dol, Irje, Cerovec, Ratansko vas in Negonje, se je začela narodno prebujati šele po letu 1880. Pri vseh pokretih za prebujo in korist občine in župnije je poleg župnika Frohliha, nekaterih kaplanov in nadučitelja Skrablja vidno sodeloval naš jubilant A takih akcij je bilo v tem burnem času mnogo: 1885 ustanovitev bralnega društva; 1887 iskanje podpore za rodbinske pogorelce; 1892 borba, ali naj vladajo občini še nadalje odpadniki in tujci, ali zavedni domačini; do 1902 problem delitve Sokove občine Slatine na zdraviliško in okoliško, ki ga je aktualizirala prva zmaga organiziranih domačinov; 1896 vprašanje, ali bodi uradni jezik občine tisti, ki ga govorijo le maloštevilni občani ali tisti, ki je razumljiv vsem; šulferajnska šola 1898 do 1907; ustanovitev druge posojilnice 1909; volitve častnih občanov; deputacije k visokim funkcionarjem kakor k namestniku ali škofu, itd.
Pri občinskih debatah o novih častnih občanih je Vinku mnogo koristil njegov redki talent slovenskega predmetnega, prepričevalnega, gladkega in prijetnega govornika, ki se je tudi ob gostoljubnih kaj-kavskih mizah uspešno kosal z dolgimi, a nikdar praznimi govori hrvatskih stolo-ravnateljev. Vedno bo slovenskemu kmetu v ponos, kako je utemeljil njegov predstavnik dne 16. aprila 1905 predlog za častno občanstvo nadučitelja Škrablja in dne 6. maja 1923 poštnega ravnatelja dr. Debeljaka.
A kaj naj rečemo o funkcijah, ki pričajo le o priljubljenosti ali dobrem srcu: 60-krat je bil starešina na gostijah; okoli 150-krat sta z Emo botrovala; težavno bi bilo prešteti ljudi, ki so hodili na Knežec po pravne nasvete. Vinko prekaša marsikaterega izobraženca po vedno novi vedoželj-nosti, razgledanosti, sposobnosti za prilagajanje in doganljivosti. Vkljub temu je pa hotel ostati pravi kmet, ki je sam oral, se-jal, kosil in kopaL
Mnogo odličnih gostov je že prestopilo prag njegove gostoljubne hiše. Naklonje-
nost knežke dvojice do nekaterih sveto-kriških študentov je bila nekaj tako izrednega, da jo more Drav umeti le tisti, ki vpošteva poleg darežljivosti, ki jima je bila prirojena, in poleg uvidevnosti, da je treba slovenskemu posvetnemu inteligenčnemu naraščaju iz nacionalnih razlogov gladiti pot še dejstvo, da nista imela lastnih otrok.
Svoje delavnosti kneški gospodar še tudi danes ne more povsem krotiti, dasi je že pred leti odložil glavne gospodarske skrbi ter se umaknil tudi s poprišča javnega udejstvovanja. Se vedno pa tudi nestrpno pričakuje pošte, ki mu prinaša posredno ali neposredno naročene slovenske liste, kajti politične dogodke tudi »v pokoju« budno spremlja.
Spomin našega jubilanta hrani nenavadno dolgo vrsto podrobnosti iz krajevne zgodovine, od približno 1864. leta naprej, ko mu je bilo 5 let. Podrobnosti, ki bi jih bilo škoda pozabiti, ker so pomembne za osvetljavo preteklosti in za razumevanje sedanjosti! K sreči jih je zabeležil, kakor tudi mnogo tega. kar so mu pripovedovali oče Janez, »zmrzli stric« Janez Ogrizek Colski (1818 do 1892) in drugi, ter izročil rokopis »svojemu študentovskemu sinu«.
Občina Slatina je izvolila našega jubilanta dne 1. maja 1934 v spomin na 501et-nico njegovega javnega delovanja za svojega častnega člana. A vsakdo, ki pozna krajevno zgodovino te dobe, se je že čudil, da se niso g. Vinku Zurmanu malo oddolžili tudi drugi činitelji, ki imajo dolžnost da v interesu javnosti nepristransko presojajo, komu pritiče javno priznanje. V imenu vseh mnogoštevilnih njegovih znancev, mu prisrčno želimo, da se veder in čil še marsikatero pomlad veseli na svojem Knežcu cvetja in razgleda rasti in brste-nja.
I <z)f. ^/cfz Jictnun $
Radovljica, 29. marca Na svojem posestvu v Radovljici je umrl danes v starosti 74 let ljubljanski odvetnik g. dr. Alojzij Homan. Na videz krepkega gospoda je že dolgo trla huda bolezen. Pri jubilejnem zborovanju društva »Pravnika« 18. t m. je bil dr. Alojzij Homan s petimi drugimi uglednimi pravniki vred deležen zaslužene počastitve, ko je bil v znaik priznanja za požrtvovalno in nesebično delo izvoljen za častnega člana.
Ko je dolgo vrsto let deloval kot odvetnik na Dunaju, je bil dr. Homan v krepiko oporo vsemu slovanskemu življu na Dunaju. Kljub temu, da je pretežni del svoje odvetniške kariere preživel na tujem, je ostal dr. Homan nepretrgoma skozi vso dolgo dobo 50 let član društva »Pravnika«. Ko se je nastamil v Radovljici, se je takoj * izredno vnemo posvetil pospeševanju tujskega prometa. K večnemu počitku ga bodo položili v petek 31. t ra. ob 17. v Radovljici
Odlični pravnik ln zgledni narodnjak dr. Alojzij Homan bo ohranjen v častnem spominu.
Nemška motorna vozila za Jugoslavijo
Nemška avtomobilska industrija se bo tudi letos in še v večji meri udeležila mednarodne avtomobilske razstave v Beogradu Ta udeležba bo tudi dokaz od leta do leta tesnejših trgovskih zvez med obema državama. Vrednost v Nemčiji nabav'jenih motornih vozil je znašala leta 1936 okrog 36 milijonov dinarjev, lanske nabave motornih vozil v Nemčiji pa predstavljajo že vrednost 110 milijonov dinarjev. Na mednarodni avtomobilski razstavi v Beogradu od 1. do 8. aprila bo Nemčija zastopana z naslednjimi svojimi tovarnami: za osebne avtomobile: Mercedes-Benz, BMW, Opel, Adler, Auto-Union, Horch, Auto-Union-Wanderer, Auto-Union-DKW, Hanomag, Steyr, Borgward, Maybach, Stoewer, Ford. za tovorne avtomobile: Mercedes-Benz, Biissing, Opel, Borgward, Tempo, MAN, Henschel, Vomag, Magirus, Krupp, Faun Framo, Oesterr. Saurer-Werke, Ford; za motorna kolesa: NSU, Zundapp, Durkopp.
Nemška avtomobilska industrija si prizadeva dvigniti motorizacijo Jugoslavije s svojimi najboljšimi izdelki ter tako sodelovati pri gospodarskem napredku države. Nemška prometna politika je našla že mnogo posnemalcev in so zaradi tega seveda tudi izdelki nemške avtomobilske industrije prišli po širnem svetu v veliki meri do veljave. Avtomobilska industrija spada med one industrije, ki morajo svojemu uveljavljenju posvečati izredno pozornost Ceste in kupna moč drugih držav se ne ravnajo po njej, pač pa se mora ona prilagoditi razmeram v tujem svetu, kjer se želi uveljaviti. Nemška avtomobilska industrija ima v tem pogledu velike uspehe, ker so njeni izdelki poceni in v gospodarskem pogledu zelo uporabljivi
Zanimanje Jugoslavije za nemške avtomobile narašča od leta do leta in nemška avtomobilska industrija se od leta do leta bolj trudi, da bi vsem željam ugodila ter po svojih zastopstvih odjemalcem postregla s strokovnimi nasveti kakor tudi s popravili in vsakovrstnimi potrebščinami. V nem ških avtomobilskih tovarnah imajo odjemalci na izbiro mnogo modelov, ki pridejo vsi v promet šele po temeljitih preizkušnjah.
OIOIOIOIOIOIOIOIOIC
INSERIRAJTE V „ JUTRU"
Skrbna nega -popolna lepota!
ELIDA
KREMA
■EKmii
* zaradi dodatka hamametisa polepša polt
Razbojniška družba Kodra in Pintariča pred sodniki
Maribor, 29. marca
Ob 9. se je pričela pred mariborskim velikim kazenskim senatom razprava proti Pintaričevi m Kodrovi rokovnjaški družbi ter proti nekaterim drugim obtožencem. Izčrpna obtožnica obsega 36 tipkanih strani Za razpravo je bilo v Mariboru in zlasti na Dravskem polju ogromno zanimanje, tako da je bila razpravna dvorana št. 53 popolnoma zasedena. Na stotine ljudi, ki so želeli prisostvovati, je moralo oditi. Več policijskih stražnikov je moralo spričo navala ljudi vzdrževati red.
Razpravi predseduje s. o. s. dr. Turato. Prisedniki so s. o. s. dr. Lešnik, dr. Čemer, Lečnik in dr Germovšek. Obtožbo zastopa državni tožilec dr. Dev, ki je skupno obtožil 18 obtožencev in osumljencev.
O zločinskih početjih Melhiorja Pintariča, Jožeta Kodra in njunih pajdašev smo poročali. Zanimiv pogled v snovanja in zločinska dejanja te druščine pa je nudil potek današnje razprave, s katere povzemamo nekaj najznačilnejših in najzanimivejših momentov.
Predsednik: Majerič, kako ste prišli v stike s Pintaričem?
Majerič: S Pintaričem sem se seznanil v Betnavskem gozdu, kjer sem se potepal, ker nisem imel dela. Z njim in Juhartom pa z nekim Žužkom smo šli najprej v Dravsko dolino, da bi z beračenjem dobili sredstev za preživljanje. Imel sem namen, da bi kje dobil kakšno službo, saj sem mlad in lahko delam. (Ob teh besedah se je Pintarič glasno smejal.)
Predsednik: Kako pa je bilo pri »Ame-rikancu« Herguli, kjer ste ukradli vrednostne papirje in predmete v vrednosti skoraj četrt milijona din?
Majerič: Tam jaz nisem bil zraven in sem le stal na straži.
Predsednik: Orožnikom ste vse lepo priznali, zdaj pa hočete vse tajiti
Majerič: Povem po pravici, nisem nič kradel in mi je Pintarič izročil nekaj denarja, ki ga je našel pri tistem Ameri-kancu.
Značilno za Ma Jeriča je, da je ostale očitane tatvine in vlome priznal, pa pravi, da je bil zapeljan po Pintariču.
Sledilo je zaslišanje 18 letnega delavca Ludvika kelca iz Rogoznice, ki je skušal vse svoje zločine olepšati. Dejal je, da se je s Pintaričem in Majeričem seznanil v Mariboru, in sicer v Betnavskem gozda
Predsednik: Zakaj ste se potikali brez dela.
Kelc: Delal sem sicer pri nekem posestniku, nisem pa ničesar zaslužii
Predsednik: Dobili ste vendar hrano ln ste lahko živeli.
Kelc: Od same hrane človek ne more živeti.
Predsednik: Kako pa ste vendar nekaj mesecev živeli brez dela?
Kelc: Z beračenjem.
Predsednik: In s tatvinami. Kako pa je bilo pri Šterlekovih v Spodnjem Dupieku?
Kelc: S Pintaričem in Juhartom sem šel po cesti. Bili smo vsi vinjeni, pa je Pintarič opazil odprto okno in rekel, da gre pogledat, »če se kaj dobi«. Poiskal je le-stvo in se splazil skozi okno.
Predsednik: Kaj ste pa vi delali?
Kelc: Nič, ostal sem na cesti.
Predsednik: Mislite reči: »Stal sem na straži«. Kako je pa potem bilo? Pintarič, povejte vi!
Pintarič: Ko sem vstopil v sobo, sem pričel stikati po omarah. V tem trenutku se je zbudila Šterlekova, ki sem jo vprašal, kje ima denar. Ko mi je odgovorila, da so samo ubogi delavci in da je gospodar v Mariboru, sem jo pustil ter pobral neke prstane in uro, nato pa odšel.
Predsednik: Niste rekli »denar ali smrt« in grozili s samokresom?
Pintarič: Ne. Povem po pravici, ker nisem navajen lagati, čeprav sem zločinec.
Nato sta bila zaslišana zakonca Šterlekova, ki sta povedala, da je Pintarič zahteval denar.
Predsednik: Slišite Kelc! Se niste ničesar naučili v vzgajališču, saj ste bili vendar precej časa tam?
Kelc: Tam se človek nič ne nauči, tam se samo pokvari.
Državni tožilec: Pintarič, zakaj ščitite Kelca in Juharta, ki sta bila zraven?
Pintarič: Moram, ker sta le stražila.
Pintarič: Šli smo samo krast ne pa napadat
Sledilo Je zaslišanje 22 letnega delavca Jakoba Juharta iz Slovenske Bistrice.
Predsednik; Zakaj ste se pa vi pridružili Pintariču?
Juhart: Dne 17. marca 1938 sem prestal zadnjo kazen, pa sem bil brezposeln. Iskal sem dela, pa ga nisem mogel dobiti. Seznanil sem se s Pintaričem, s katerim sva potem kradla.
Potem je predsednik nričel z zaslišanjem 30 letnega delavca Melhiorja Pintariča.
Predsednik: Kako ste pa prišli s Kodrom skupaj?
Pintarič: Tako, kakor pravi obtožnica. Prišel sem namreč do prepričanja, da Juhart in Kelc nista prava tata, ker sta pre-
I šibka in sem se zato združil s Kodrom, ker je bil močnejši.
Predsednik: Kako pa je bilo pri Selovi?
Pintarič: Ko sva s Kodrom vdrla v gostilno, sva se najprej pošteno napila, nato i pa skušala priti do denarja. ! Predsednik: Ali sta grozila Neži Selovi, naj vama izroči denar?
Pintarič: Ne.
Predsednik: Zakaj sta pa Selovo tako težko poškodovala, saj je imela dvakrat zlomljeno roko, razen tega poškodbe po vsem telesu in dve rebri zlomljeni?
Pintarič: Jaz sem jo dvakrat udaril s pestjo, ker je vpila.
Predsednik: Za vrat je niste prijeli in davili ?
Pintarič: Ne. Ako bd prijel za vrat, gotovo ne bi več vpila.
Nato je bila zaslišana Neža Selova, ki je izspovedala, da sta ji oba razbojnika grozila s smrtjo, ako jima ne izroči denarja. Pintarič je skočil s svojega sedeža: To ni res!
Predsednik: Kaj sta pa odnesla?
Pintarič: Našla sva samo pištolo ln nekaj municije. Drugega nič.
Predsednik: Slišite, Pintarič, zakaj nista bežala, ko je Selova kričala?
Pintarič: Bila sva oba s Kodrom pijana- Kateri pijanec pa bi bežal? To pa povem, da nisem nikdar zahteval denarja, še manj pa življenje, ker to ni moja navada.
Predsednik: Kako pa je bilo pri Ačku v Kal šah na Pohorju?
Pintarič: S Kodrom sva se domenila, da bova Ačka okradla. Potrebovala sva denar, zlasti ker nisva pri Selovi ničesar dobila. Dogovorila sva se, da bova Ačka okradla brez sile. Ko sem se splazil skozi okno v Ačkovo domačijo, sem najprej stikal po omarah v predsobi, kjer sem našel na svojo nesrečo steklenico žganja. Ker sem bil užejan od hoje sem napravil nekaj krepkih požirkov, tako da sem postal vinjen. Nato sem pustil Kodra v hišo. ki se je tudi najprej okrepčal z žganjem. Oba sva izpila celo steklenico žganja. Kodra sem še opozoril, aaj ne pije toliko žganja, toda bil je ves zaljubljen v pijačo.
Predsednik: Povejte kdo je ustrelil Ačka?
Pintarič: Jaz ne, saj sem oddal prvi strel šele takrat, ko sva bila zunaj h:še.
Predsednik: Ali ste vi, Koder, streljali?
Koder: Se ne spominjam. Mislim, da sem streljal, toda ne v okno, ampak v steno.
Marija Ačk'ova. vdova po pokojnem Ačku, ki je postal žrtev obeh razbojnikov, je izpovedala, da je streljal skozi okno večji, maskirani razbojnik (Koder), ki ga je poznala že od prej, ker je bil pri njih že nekajkrat zaradi nekega povečanja slike. Na tej svoji izpovedbi je Ačkova vztraja^ la, ko jo je predsednik vprašal, če se ne moti
Potem je Pintarič opisal, kako sta šla s Kodrom proti PolskavL Zaradi pijanosti sta streljala in »aufbiksala«. V PolskavL sta srečala najprej nekega krojača, ki sta ga pretepla, ker je dejal, da mu je slabo.
Predsednik: Zakaj ste pa ustavili kosce?
Pintarič: V Polskavi je pričel noreti Koder, pa sva bila čisto zmedena. Koscem, sem dejal »stoj«, nato pa *levo krug«. Vsi so ubogali, le eden ne; zaradi tega sem ga premikastil.
Predsednik: Čudno, da se vsega spominjate, če tudi ste bili tako vinjeni, kakor pravite.
Pintarič: Ravno zato, ker sem bO vinjen. Ce sem namreč vinjen, si vse dobro •zapomnim.
Predsednik: Koder, kaj ste pa vi takrat delali, ko je Pintarič vežbal s kosci?.
Koder: Se ne spominjam.
Predsednik: Koder, povejte, koliko denarja ste imeli takrat, ko sta šla k Ačku ?
Koder: Mislim, okoli 12.000 din, ostanek od 26.000 din, ki sem jih ukradel Greifu v Ješincih.
Predsednik: Zakaj ste pa hoteli imeti še več denarja?
Koder: Hotel eem dobiti skupaj večjo vsoto denarja, potem pa pobegniti v inozemstvo.
Predsednik: Ali ste dali tudi Pintariča kaj denarja?
Koder: Ne, plačal sem mu samo hrano in cigarete.
Potem je prišel na vrsto Koder. 0"b splošni pozornosti je Koder vse zločine priznal. Na koncu razprave pa je dejal, da je vse izvršil nekako v deliriju in da se šele sedaj zaveda, kaj vse je storil. Veliko pozornost je vzbudil tudi intermezzo, ko je Koder omenil neko osebo, ki mu je dala naslove vseih bogatih ljudi, kjer lahko dobi denar. Ime te osebe je napisal na listek in ga izročil predsedniku senata dr. Tura-tu, ki je izjavil, da bo takoj poskrbel, da bo ta oseba izsledena.
Razprava se je popoldne nadaljevala ob 15. in je trajala do 17. Zaslišani so bili Se vsi ostali obtoženci. Sledil je zagovor branilcev, nakar je predsednik senata dr. Turato razglasil, da bo sodba razglašen* ,v petek, 81. marca ob 8. zjutraj.'__i
GospodarstTo
Tudi v februarju smo imeli pasivno trgovinsko bilanco
Uvozni presežek je znašal v prvih dveh mesecih t. L 122 milijonov din
I
Carinski oddelek finančnega ministrstva objavlja podatke o gbanju naše zunanje trgovine v mesecu februarju, že prejšnji mesec smo ugotovuli, da je vrednost našega izvoza precej popustila, in sicer v večjem obsegu, kakor je to glede na sezono običajno. V decembru je znašal naš izvoz še 528 milijonov din, v januarju pa je popustil na 319 milijonov. V februarju se je vrednost iavoza sicer nekoliko povečala, vendar je še zaostajala za lanskim letom.
V februarju smo izvozili 218.020 ton blaga (lani 301.610) v vrednosti 339.5 milijona din (lani 394.3). Po vrednosti se je naš izvoz v februarju v primeri z lanskim februarjem zmanjšal za 254.8 milijona din ali za 13.9%, v primeri s predlanskim februarjem pa za 79.5 milijona din ali za 19%.
Tudi uvoz se je nasproti januarju dvignil in je znašal v februarju 112.609 ton (lani 131.756) v vrednosti 402.1 milijona din (lani 431.0). Navzlic povečanju nasproti januarju je bil uvoz v februarju po vrednosti za 28.9 milijona din ali za 6.7% manjši nego lani.
Gibanje naše zunanje trgovine v prvih dveh mesecih letošnjega leta je bilo naslednje: (v milijonih din):
izvoz uvoz saldo januar 1939. 319.1 378.3 — 59.2 februar 1939. 339.5 402.1 — 62.6
jan.-febr. 1939. 658.6 780.4 — 121.8 jan.-febr. 1938. 751.0 801.8 — 50.8 jan.-febr. 1937. 821.4 655.1 + 166.3
V prvih dveh mesecih letošnjega leta je znašala vrednost našega Izvoza 658.6 milijona din, t. j. za 92.4 milijona din ali za 12.2% manj nego v istem razdobju lanskega leta In za 162.8 milijona din ali za 19.9% manj nego v istem razdobju pred dvema letoma.
Vrednost uvoeza je letos v prvih dveh mesecih nazadovala na 780.4 milijona din, t. j. za 21.4 milijona din manj nego lani, toda za 125.3 milijona din več nego pred dvema letoma.
Naša trgovinska bilanca je bila kakor v januarju tudi v februarju pasivna, in sicer za 62.6 milijona din (lani je znašala 36.7). V prvih dveh mesecih letošnjega leta smo imeli za 121.8 milijona din paelvno bilanco; lani je v istem razdobju znašala pasivnost 50.8 milijona din, predlanskim pa smo bili aktivni za 166.3 milijona din.
Izvoz žita in kmetijskih izdelkov
Pri izvozu žita smo v februarju zabeležili v primeri z lanskim letom primanjkljaj v višini 50.6 milijona din. Izvoz pšenice se je sicer nasproti januarju nekoliko povečal, vendar je znašal le 907 vagonov (lani v februarju 0) v vrednosti 17.2 milijona din (lani 0). Tudi izvoz koruze se je skrčil na 122 vagonov (lani 6568) v vrednosti 1.3 milijona din (68.7). Končno je izvoz ostalega žita nazadoval od lanskih 0.7 na 0.2 milijona din.
Fižola smo v februarju izvozili za 3.8 milijona din (lani 3.9), suhih češpelj za 3.6 milijona din (0.7), vina za 2.0 milijona din (1.2), povečal pa se je izvoz konoplje na 18.3 milijona din (15.0). Tobaka nismo v februarju izvozili nič (lani za 2.5 milij din), hmelja pa za 1.2 milijona din (2.9) odnosno 15 vagonov (13).
Nadalje slab izvoz Sivine
Tudi v februarju je bil izvoz živine zelo slab in bo menda šele marc prinesel v tem pogledu izboljšanje, ker smo v tem mesecu j pričeli zopet izvažati živino v Italijo. Konj smo v februarju izvozili le 828 (1267) v vrednosti 3.0 milijona din (3.1), izvoz govedi je padel na 824 glav (3332) v vrednosti 2.4 milijona din (7.6), izvoz svinj pa je popustil na 12.878 glav (17.125) v vrednosti 21.3 milijona din (26.2). Tudi izvoz žive perutnine je nazadoval na 2.8 milijona din
(4.0),	izvoz svežega mesa je ostal na lanski višini 17 4 milijona din (17.2), izvoz mesnih izdelkov je popustil na 1.7 milijona din (2.5) in izvoz svinske masti na 6.7 milijona din (9.8). Samo pri navedenih izvoznih predmetih iz skupine »živine in mesa« znaša primankljaj nasproti lanskemu letu preko 15 milijonov din.
Nadalje pa je omeniti zmanjšanje izvoza jajc na 17.5 milijona din (27 8) in izvoza perja in puha na 6.2 milijona din (7.2). Izvoz surovih kož je znašal v februarju 7.3 milijona din (4.8), izvoz kož od divjačine pa 2.0 milijona din (1.2).
Boljši izvoz lesa
2e pred dnevi smo objavili nekaj številk o izvozu lesa v februarju, iz katerih je bilo razvidno, da smo v tem sektorju naše zunanje trgovine prejšnji mesec zabeležili zboljšanje. Po sedaj objavljenih podrobnih podatkih smo v februarju izvozili 1338 vagonov drv (lani 359), v vrednosti 3.2 milijona din (0.8), nadalje 6853 vagonov gradbenega lesa (6279) v vrednosti 52.3 milijona din (54.7), 201 vagon oglja (32) v vrednosti 1.2 milijona din (0.2), 7000 železniških pragov (26.000) v vredneosti 0.5 mil. din (1.1) in 32 vagonov lesnih izdelkov (40) v vrednosti 1.4 milijona din (1.5). Precej se je povečal izvoz ekstraktov za strojenje, in sicer na 7.2 milijona din (1.3).
Povečan izvoz bakra
Del primanjkljaja pri izvozu pšenice in živine ter živinskih proizvodov smo v februarju nadoknadili z večjim izvozom bakra. Surovega bakra smo izvozili za 60.1 milijona din (lani za 28.8). Izvoz rud pa je nazadoval na 16.0 i ilijona din (34.6), izvoz cementa se je povečal na 3.8 milijona din
(3.1),	izvoz kalcijevega karbida in cijana-mida pa je popustil na 3.1 milijona din (3.9). Povečal pa se je izvoz amonijakove in kavstične sode na 2.6 milijona din (1.0).
nav, 139 sodnih poravnav ln 23 konkur- j aov). Opomlnjevalno in izterjevalno služ- 1 bo je lani društvo vršilo z zadovoljivimi uspehi. V preteklem poslovnem letu je pisarna izdala po nalogu članov 1800 opominov. Naraslo je tudi poslovanje davčne informativne službe.
Društveni tajnik ravnatelj g. Ljubič Je podal blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je imelo društvo lani prebitek v višini 5200 din in je po vštet ju tega prebitka rezervni fond narasel na 86.400 din.
Pri volitvah so bih soglasno in z vzklikom izvoljeni v upravna odbor gg: Stane Vidmar, industrijec v Savljah (predsednik), Josip Lavrič, industrijec (podpredsednik), Josip Ljubič, ravnatelj Jugoslovenske banke (blagajnik), Jernej Jelenič, industrijec (tajnik), Anton Agnola veletr-govec, Josip čemažar tiskarnar, Franc Heinrihar industrijec, Franc Kham, industrijec, Zdenko Knez, industrijec, Oskar Schmitt, veletrgovec in Albin Smr kol j, ve-letrgovec, vsi v Ljubljani, člani nadzorstva pa so gg: Franc Urbane, veletrgovec, žane Miklavc, industrijec in Anton Žnidar. šič, industrijec, vsi v Ljubljani.
Gibanje zaposlenosti v Jugoslaviji
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja podatke o gibanju števila zavarovanih članov v mesecu januarju letošnjega leta. V tem mesecu je bilo pri vseh krajevnih organih v naši državi zavarovanih 645.941 delavcev in nameščencev. Od decembra je to število zaradi sezonskih vplivov nazadovalo za 42.865 (lani je znašal ta sezonski padoc 50.168 članov, predlanskim pa 38.534).
V primeri z lanskim januarjem je bilo letos število zavarovancev za 24.167 ali za 3.9% večje. Od tega prirastka odpade na povečanje števila zavarovancev v tobačni industriji 4046 (44%), na povečanje zaposlenosti pri gradnji prevoznih sredstev 3944 (+27.4%), na povečanje zaposlenosti v tekstilni industriji pa 3070 ( + 5.2%), na povečanje zaposlenosti pri privatnih prometnih podjetjih pa 1926 (+22.0«/o), v živilski industriji 1694 (+4.6%) in v kemični industriji 1562 ( + 14.4%). Zmanjšanje zaposlenosti beležijo naslednje stroke: visoke gradnje (—10.4%), hišna služin čad (—1.1%), oblačilna industrija (—1%), gostinstvo (—4°/o) in papirna industrija (—0.8%).
Največji odstotni prirastek nasproti lanskemu letu je izkazal okrožni urad v Skoplju (+22.5%); nazadovanje nasproti lanskemu januarju pa beležijo okrožni uradi v Sarajevu (—10.4%), v Banjaluki (—8.60/0), v Subotici (—3.1%), na Sušaku (—3.9%) in v Zagrebu (—0.7%).
Povprečna dnevna zavarovalna mezda je v januarju izkazana v višini 23.70 din, to je za 0.60 din več nego v lanskem januarju. Skupna dnevna zavarovalna mezda pa je znašala v januarju 382.7 milijona din nasproti 359.1 in 324.4 milijona din v istem meseefu prejšnjih dveh let.
bi morala imeti tudi zdravstvena nadzorstvena oblast, kajti ne gre, da bi zaradi slabe kakovosti blaga še trpelo zdravje mladine ne glede na to, da so po 5 32. zakona o nelojalni konkurenci v trgovini preipo-vedani vsi posli, kjer se zaradi privabljanja potrošnikov dajejo nagrade po sreči ali neposredni premiji.
— Cene jedilnemu olju so zadnje tedne
v trgovini na debelo pričele nazadovati in je vagonska cena popustila za 6000 do 7000 din. V nadrobni prodaji se držijo še stare cene. Verjetno je, da bo ta preceni tev le prehodnega značaja. V poučenih krogih namreč zatrjujejo, da je bil sedanji padec cen namenoma izzvan, kot pritisk na nekatere nove tvornice, ki nočejo pristopita k sporazumu o prodajnih cenah, odnosno, nočejo sodelovati pri ustanovitvi kartela za jedilna olja.
Borze
29. marca
Na jugoslovenskih borzah notirajo nem ški klirinški čeki nespremenjeno (13.80), prav tako angleški funJti (specialni tečaj 238, svobodni tečaj 258). Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 31.1150, v Beogradu pa je bilo povpraševanje po 3125.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri nespremenjeni tendemci notirala 465 — 469 (v Beogradu 468.50 — 469). Promet pa je bil zabeležen v 6°/« be-gluških obveznicah po 90 — 90.75 (v Beogradu po 90.65 — 90-75) in v 6°/c dalm. agrarnih obveznicah po 90 (v Beogradu po 90).
KFFKT1
Ljubljana. Amsterdam 2343.50—2381.50 Berlin 1776 12 — 1793.88. Bruselj 742.70 — 754.70, Curih 995 — 1005, London 206-80 — 210, New York 4398 — 4458, Pariz 116.70 — 119 Trst 232.65 — 235 75.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.7850, London 20.8350. New York 445. Bruselj 74.S5 Milan 23.42, Amsterdam 236.20. Berlin
178.30 Stockholm 107.40, Oslo 140.70, KB-benhavn 93.0250, Sofija 540, Varšava 83.50, BudimpeS-a 87.30, Atene 3.90, Car rigrad 3-60, Bukarešta 3.37.
DEVIZE
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Škoda 465 — 469, 6*/. begluške 90 — 90.75, ff>/9 dalm. agrarne 89.25 — 90.50, 7% sta-biliz 98 — 98.50, 7«/. in<vest. 100 den., 7«/» Blair 93 — 94, 8°/. Blair 99 — 100.50; delnice: Gutmann 35 — 45, šečerana Os:jek 85 den., Jadranska 350 den.
Beograd, Vojna škoda 468 50 — 469, 4#/, agrarne 62-25 den., 4«/e severne agrarne 62.25 — 63, 6•/. begluške 90.50 — 91, 6% dalm. agrarne 89.75 — 90.25, 7«/, tavest 101 — 102 (102), 7o/, Blair 93.50 — 94 ( 93-50 — 93.75). 8% Blair 101—101.25 (101), Narodna banka 7600 bL, PAB 232 den.
Blagovna tržišča
2ITO
+ Chlcago, 29. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 67.75, za julij 67.75), za sept. 68.50; koruza: za julij 49.25.
+ Novosadska blagovna borza (29. t.
m.). Tendenca neizpr. Pšenica: baška slavonska in banatska 153 — 155 srem-ska 152 — 154 Rž: baška 142.50 — 145 Ječmen: baški m sremski 64/65 kg 160 — 162.50 jari 68 kg 180 - 185. Oves: baški sremskJ in slavonski 157.50 — 160. Koruza: baška pariteta Indjija tn VrSac 95 — 97 baška pariteta Indjija sušena 106 - 108 baška pariteta Vršac sušena 104 — 105. Moka: baška in banatska *0g«. in >0gg« 240 -J50, »2« 220 230. »5« 200 - 210 >6* 180 - 190, »7« 150 — 160, »8« 110 - 112 50 Fižol: baški to sremski bel} bre? vreč 282 50 - 285 Otrobi: baški sremski ln banatski 99 — 107
+ Budim peš tans^a terminska borza (29. t. m.). Tcndenca slaba. K°raza: za maj 16.74 — 16.76, za julij 16.97 — 16-98.
»Italija želi mir?
toda pravičen mir"
Virginio Gajda tolmači angleški javnosti italijansko stališče in italijanske zahteve
Znaki neslgurnosti ln nastopajočih gospodarskih motenj
Poslovanje Društva industrijcev in veletrgovcev kot gospodarski barometer
Včeraj je imelo društvo industrijcev in veletrgovcev svoj redni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil društveni predsednik g Stane Vidmar. Kot gosti so bili na občnem zboru navzočni tajnik Zbornice za TOI g. Fran Žagar, tajnik Zveze industrijcev g Ko.-<er, za Zvezo trgovskih združenj podpredsednik g. Verbič in tajnik g. dr. Pustišek, za ljubljansko Združenje trgovcev pa predsednik g. Meden in tainik g. gmuc in za Trgovsko društvo Merkur g. Agnola.
Predsednik g. Stane Vidmar je podal obširno poročilo, v katerem se je bavil z razvojem našega gospodarstva v zvezi s sedanjimi nesigumimi mednarodnimi političnimi razmerami, ki v znatni meri vplivajo na naš gospodarski razvoj. V tej zvezi je predsednik poudaril, da nam morajo bita zunanji dogodki resen opomin, da pravočasno uredimo svoje notranje zadeve. Izrazil je prepričanje, da bodo sedanji težki trenutki rodili vendar sad iskrenega in trajnega sporazuma in narodne sloge, da bomo v bodoče z večjim mirom ln samozavestjo spremljali nevarne dogodke v svetu.
Nemirno mednarodno politično ozrafle se zadnja leta kaže pri nas v zastoju podjetnosti in trgovinskega prometa. V tej zvezi je predsednik omenil nekai zanimivih številk iz davčne statistike Slovence Slovenija je leta 1938. nla^a 315.4 milijona din neposrednih državnih davkov nasproti 305 milijonom v prejšnjem letu. Prispevki za socialno zavarovanie so lani znašali 99.9 miliiona din K tem številkam je treba prišteti še vse doklade. kakor tudi vse državne in samoupravne posredne davke, potem lahko šele ocenimo preobremenitev Slovenije in njenega gospodarstva s fiskalnimi daiatvami. Neprestano se ustanavljajo centralni fondi, s katerimi se nalagajo nova bremena Samoupravne doklade pa so dosegle že fantastične višine. Kam to vodi, nam dokazuje začeto preseljevanje industrije v južne kraje. Kaj bo z našim delavstvom, če bo šel ta proces naprej. Razlike v bremenih med našo banovino in med drugimi banovinami so ogromne, poleg tega pa se pri nas skoraj 100% tudi pobere, kar se predpiše.
V konkurenčni borbi s podjetji iz drugih delov države smo včasih brez moči. Številni so primeri, da tako konkurenčno podjetje predaja izdelke po cenah, ki ne krijejo vrednost materiala in carine. Zato pa pogosto čujemo. da ujamejo to in ono tvrdko pri tihotapstvu blaga brez plačila carine ali pa pri tihotapstvu deviz, pri čemer se zdi, da je produciranje in prodajanje blaga le krinka za druge posle Vprašanje izenačenja obremenitve je danes vprašanje našega obstoja. Gospodarstveniki imajo razumevanje za potrebe države, če pa kritizirajo neznosno obremenjevanje in krivično razdelitev bremen, branijo le eksistenco svojih podletij. V teh težkih trenutkih šele jasno vidimo, kako ogromne važnosti je domača nacionalna podjetnost, zato bi morali na merodainih mestih več storiti za nacionalizacijo naše industrije.
Tu ni morda pomanjkanje kapitala in interesa od strani naših ljudi, temveč pomanjkanje potrebne podpore od strani
oblastev.
Delo gospodarstvenikov je pogosto otež-kočeno zaradi nestalnosti poslovnih pogojev in večnih presenečenj. Vprašanja izvoza in uvoza se rešujejo brez sistema, tako da trpi vse gospodarstvo. Izvoz v ne-klirinške države, ki nam plačujejo z devizami. je oviran, ker zahteva Narodna banka del deviz po nižji ceni in s tem onemogoča rentabilnost izvoza. Ker pa zastaja uvoz v neklirinške države, imamo pomanjkanje deviz, kar zopet povzroča re-strinkcije pri uvozu surovin iz neklirin-ških držav. Zato je skrajni čas, da se z izdatnimi in energičnimi ukrepi podpre izvoz v neklirinške države in se s tem za-sigura dotok deviz in svobodna oskrba s surovinami.
Gospodarske razmere so se lani odražale tudi v delu društva Kadar nenavadno oživi delo v informacijskem oddelku, je to vedno znak nesigurnosti in nastopajočih gospodarskih motenj. Kadar pa narašča delo v insolvenčnem oddelku, pomeni to nastop kritične dobe Društveno delo narašča in se izpooolnurie vsak dan. Dv'??a pa se tudi kvaliteta dela, zane=liivost in točnost. Delo informacijskega oddf^ka stalno narašča, delo insolvenčreffa oddelka pa dobiva vse večio vrednost za društvene člane. Društvo nudi najboljšo in najsigur-nejšo zaščito članom pred izkoriščanem od strani insolventnih dolžnikov. Velika zaposlenost tega oddelka nam kaže da je val insolvenc zopet na oohodu in da le na mestu previdnost pri kreditiranju. Izter-jevalni oddelek je bil tudi lani v veliko pomoč podjetiem. Lani ustanovljena Gospodarska zadruga članov Društva industrijcev in veletrgovcev omoffo^a zadružnikom najcenejše in najuspešnejše vnov-I čevanje terjatev, ki jih im?io zadružniki ! nasproti svojim odjemalcem Zadruga ima ' sedaj 46 članov. Namen te ustanove je m®d
1 drugim tudi ta, da s časom organizira eskent naših trgovskih terjatev, kar bo dvignilo likvidnost podjetij.
Čeprav je število društvenih članov ra»-meroma majhno in je znašalo lani 270, vendar vzdržuje to društvo intenzivno zaposlen urad s 15 kvalificiranimi uradniki. Obstoja io pa še velike ra^voine možnosti za društvo, če se bo lotilo novih akcij in novih ustanov.
Razmah društvenega poslovanja
Društveni tajnik g. Jelenič je podal obširno poročilo o poslovanju društva. Informacijski oddelek je lani izdal 11.535 informacij, to Je za 2033 več nego v prejšnjem letu. V inozemstvo je društvo poslalo nad 1000 informacij. Informacijski oddelek je izdal 24 zaupnih okrožnic, 24 okrožnic o insolvencah ter 24 seznamov o Izdanih informacijah. Te okrožnice so dobili vsa člani V arhivu ima društvo sedaj nad 180.000 informacij. Vse te informacije pa niso dostopne oblastvom. Insolvenčni oddelek je lani Interveniral v 185 insol-venčnih primerih (24 izvensodnih porav-
Gospodarske vesti
— Pred povečanjem našega izvoza v Italijo. Poročali smo že, da je zaradi likvidacije salda naših klulaških terjatev v Italiji nastopila možnost za povečanje našega izvoza v Italijo. Položaj glede plačilnega prometa se je v zadnjih tednih še toliko zboljšal, da smo postali nasproti Italiji v kliringu dolžniki in sedaj dolgujemo že skoro 30 milijonov din. Na mero-dajnih mestih proučujejo sedaj možnosti za povečanje našega izvoza na italijanska tržišča. Ni izključeno, da bo prišlo prihodnji mesec do sestanka jugoslovenskega gospodarskega odbora ali pa do sestanka predsednikov obeh delegacij tega odbora. Nadalje poročajo iz Beograda, da je v tej stvari odpotoval v Rim italijanski trgovinski ataše v Beogradu g. Benedeti.
= Ratifikacija trgovinskega sporazuma s Francijo. Iz Pariza poročajo, da bo francoska vlada ta teden predložila parlamentu zaradi ratifikacije zakonski načrt o ju-goslovensko-francoskem trgovinskem sporazumu. Pričakovati je, da bo sporazum brez težkoč odobren in da bo lahko stopil v veljavo 1. aprila t. 1.
= Vojvodinski kmetovalci zadržujejo pšenico in koruzo. Navzlic rekoidni lanski letini je na vojvodinskem žitnem trgu ponudba pšenice razmeroma majhna Zadnje tedne kažejo producenti še večjo re-zerviranost pri prodaji blaga, ker špekulirajo na račun negotove mednarodne politične situacije. Zato ne nudijo blaga na trgu. Ta špekulacija pa je brez prave osnove. Vojvodinski kmetovalci pozabljajo, da je naša tržna cena znatno nad svetovno pariteto. Če bi tudi prišlo do okrepitve cen na zunanjih tržiščih, ne bi to še povzročilo višjih cen v naši državi, ker naše cene za skoro 50^ presegajo izvozno pariteto. Tudi izgledi za prodajo naših presežkov v inozemstvo niso ravno ro?nati. »Prizad« ima od pre:šnjih nakupov še precejšnje količine pšenice v skladiščih. Trenutno pa so le izgledi za izvoz 1000 vagonov pšenice in 1000 vagonov koruze v Italijo ter za izvoz 500 vagonov pšenice in 500 vagonov koruze v Nemčijo.
— Nelojalna konkurenca avtomatov z igro na srečo. Iz trgovskih vrst smo prejeli naslednjo pritožbo: Predlanskim so se (pojavili v prometu razni avtomati in sre-čolov: s čokolado in drugimi sladkarijami, ki so bili velika vaba zlasti za mladino. Vsak dinar, četudi je bil časih namenjen za kako drugo potrebnejSo stvar, je romal v nenasitni avtomat oziroma v sre-čolov. Res je, da je dobil vsak, kdor se je lotil te igre, čokolado ali pa sladkorijo, ki je bila navidez nekaj vredna. Če pa je imel srečo, je lahko zadel še večjo čokolado ali pa celo bcnbcmiero. Ker pa se je strast za tak način igre silno razvila in zlasti pri mladini, je banska uprava te vrste avtomatov in srečolova prepovedala. Taki avtomati z igro na srečo tudi po zakonu o nelojalni konkurenci niso dopustni. Prepoved banske uprave pa nI držala dolgo, kajti v zadnjem času se je pojavila spet cela vrsta takih avtomatov, kl obetajo tekmovalcem z igro na srečo razna darila, celo kolrsa. Pojavilo se je kar 13 tvrdk. ki so preplavile že skoraj vso dravsko banovino ln so založile večino trgovcev s temi aparati, tako da se trgovci grosisti, ki imajo drugo blago, upravičeno Jezijo, ker ga ne morejo prodati. Gotovo je. da tak način kupčije ni realen, saj je povsem naravno, da trgovec, ki nudi za darilo tudi kolo. ne more za dinar dati res kvalitetno dobrega blaga. Gotovo je blago slabo ali manjvredno, sicer si ne moremo razlagati, kako naj bi oddajnik teh aparatov kril stroške za kolo aili druga darila. Besedo
London, 28. marca. b. List »Sunday Di-spateh« objavlja zelo zanimiv članek ravnatelja rimskega oficioznega dnevnika »Giornale d' Italia« Virginija Gayde, ki napol uradno tolmači italijansko zunanjo politiko, članek je zaradi umerjenosti in podrobne razlage italijanskih zahtev vzbudil v političnih in diplomatskih krogih veliko pozornost. Gaycla piše med drugim:
Italija je nezadovoljna. Zdi se, da evropskih problemov, ki se postavljajo za Italijo, nihče prav ne pojmuje. Mnogi očitajo Italiji napadalne namene, toda resnica je drugačna. Mussolini zares hoče mir, toda pravičen mir. S tem mislimo evropski sistem, v katerem ima sleherni narod v pogledu svojih materialnih potreb in moralnih pravic primeren položaj. S tem pa se postavlja tudi ko!on;alni problem. Sedanja razdelitev kolonialnih posesti ne odgovarja silam ter dejanskim sposobnostim in potrebam.
Problem italijanskih zahtev napram Franciji je bil postavljen z italijansko noto z dne 17. decembra lanskega leta. s katero je bila razveljavljena pogodba iz leta 1935. Ta nota pomeni, da je treba med Francijo in Italijo vse, prav vse nanovo urediti, zlasti tudi kolonialno vprašanje. V objavljenem besedilu rimskega sporazuma iz leta 1935. kolonialne kompenzacije nasproti Italiji niso omenjene. Toda temu sporazumu je bil dodan tudi tajen dokument izredne važnosti. Gre za Lavalovo pismeno izjavo, s katero se francoska vlada odpoveduje svojim interesom v Abesiniji. Ta listina se je ob izročitvi na francoski in italijanski strani tolmačila tako, da prepuščajo Francozi Italijanom svobodo akc'je v Abesiniji. Abesinija naj bi torej predstavljala kompenzacijo za francoski dolg po čl. 13 londonskega pakta. Italija pa je
Abesinijo osvojila brez francoskega sodelovanja, da celo proti njeni volji, tako da je vprašanje francoske kolonialne kompenzacije Italiji ostalo dejansko od.prto. Zato ima Italija še vedno pravico zahtevati poravnanje tega dolga. Italija se torej naslanja na pogodbeno priznane pravice, ako sedaj zahteva od Francije kolonialne teritorialne kompenzacije. Pričakuje pa se ureditev tudi vseh drugih visečih vprašanj. Seveda se to ne more več zgoditi v smislu rimskega sporazuma iz leta 1935., ker se je med tem marsikaj pripetilo.
Vprašujejo nas, kakšne nove zahteve postavlja sedaj Italija Franciji. K temu je treba takoj pripomniti, da jih italijanska vlada ni še"formulirala. Imenujemo pa lahko štiri: 'Ilirits, uziouti, fnuic^slto Somalijo in sueško družbo. Sueški problem je enostaven in jasen. Po svojem prevozu skozi Sueški kanal je Italija na drugem mestu. Zato je upravičena zahtevati soudeležbo v upravi kanalske družbe. Vprašanje Džibutija ni tako enostavno. Francoska somalijska obala, ki je puščavska, ima vrednost le zaradi Džibutija, Džibuti pa prihaja v po štev le kot vrata, vhod in izhod Abesinije. Bilo bi torej povsem naravno, ako bi Franci ja v tem pogledu ustvarila z Italijo interesno skupnost, ki .jo narekuje dejanski položaj, kajti Francozi so gospodarji Džibutija, Italijani pa Abesinije, ki tvori zaledje Džibutija. Namesto tega pa zbira Francija v Džibutiju poslednje abesinske upornike in druge agente, M ovirajo italijansko kolonizacijsko delo. Ta problem, ki je gospodarskega in življen-skega pomena, mora biti dokončno in radikalno rešen. V odnošajih med obema državama ne more nastopiti nobeno pomir-jenje, dokler ne bosta sporazumno uredili vseh navedenih glavnih vprašanj.
Poljska pripravljenost za obranil© do skrajnosti
Govor generala Skwarzinskega na zborovanju voditeljev vladne stranke — Poljski narod je strnjen
Varšava, 29 marca AA. V Varšavi se je <:ačel kongres predsednikov sekcij tabora [ narodnega edinstva Ob tej priliki je imel general Skwarz:nski govor, v katerem je orisal mednarodni položaj ter stališče poljske javnosti. Nihče na svetu, je dejal, ni mogel točno napovedati poteka dogodkov, ki se odigravajo ob naših mejah, toda tako na Poljskem kakor v drugih državah so vsi, ki so uvideli pomanjkljivost političnega in gospodarskega ravnotežja na svetu, vedeli, da mor" priti do kritičnih dogodkov in velikih sprememb. Zato je vrhovni vojaški poveljnik maršal Rydz-Smygly povabil vse, naj se združijo za narodno obrambo Maršal Rydz-Smygly je že meseca novembra dejal, da ne obstoja popolnoma varen mir, v katerem bi narod lahko opustil varnostne ukrepe. Vsak Poljak se mora zaradi tega ravnati po teh besedah, ki naj veljajo kot smernice poljske politike. Zato poljske javnosti, ki pozna naš politični položaj, niso mogle iznenaditi nedavne priprave Gotova dejstva, pred katera nas je postavila nedavna sprememba evropskega zemljevida in evropskega položaja. so nas dovedla v težaven polit čni položaj. Polj kr država, ki Je med vzhodom ln zapadom Evrope, je vodila vedno politiko ohranitve miru v tem delu Evrope. Zato stremi po ohranitvi dobrih odnošajev z vsemi sosedi. Ta miroljubna smer poljske poetike je dobila izraza v nenapadalnih paktih t Nemčijo In Rusijo. Da bi nadaljevati to politiko, moramo te pa'fte spoštovati.' toda Potiska ne bo nonn^tila pred nobenim pritiskom ln ne bo dovolila, da bi jo *a vlekli v kakršenkoli napad proti njenemu vzhodnemu aH zapadnemu sosedu. Kljub tema nismo pacifisti v malo-dnšnem snrslii teh besed. Ako bi bilo treba. <« bomo borili ln se bomo mali boriti za Poljcko do radnjeea d'ha In do zadnje V»n1i» krvi. Vsak PoMafc to ve in mora vedeti tudi ves svet. Poljski narod preveva vojaški duh. čeprav Je poliski narod navzlic viharju ob naših mejah mirnejši ka-
kor katerikoli narod v Evropi. Za člane tabora narodnega edinstva obstoja samo ena naloga, ki je v nadaljevanju dela za konsolidacijo, pri čemer naj jih vodijo hlad-: nokrvnost, pripravljenost in vztrajnost. Ne obstoja potreba za nobeno rekonstrukcije ali novo vlado, ker uživa sedanja vlada na-i rodno zaupanje. Mi tudi popolnoma zaupamo v osebnost predsednika republike tet vrhovnega poveljnika poljske vojske, ki mora danes bolj kakor kdajkoli prej vplivati na izgraditev naše narodne obrambe. Zato vzklikamo: »Živela poljska vojska! 2ivel njen vrhovni poveljnik! Te naše klice naj čuje ves svet!«
Izjave generala Skwarzinskega so bile sprejete z burnim odobravanjem in ploskanjem.
Nenadna smrt mariborske dijakinje v Sarajevu
Sarajevo, 29. marca. o. Pred nekaj meseci je prišla v Sarajevo študentka medicine Terezija Ehrlich. stara 23 let in doma iz Maribora. Nameščena je bila v sarajevski bolnišnici. Pred nekaj dnevi je začutila močne bolečine v pljučih ter je bolezni naglo podlegla. Državno tožilstvo v Sarajevu je odredilo sodno obdukcijo. Popoldne je bilo truplo pokojnice odpremljeno v Maribor.
KRAJČEVIČEVA (Dr. SPITZERJA)
Novo-Vukovarska pomada
1864 1939 Nenadkrlljiva za polep-šanje. zoper sončne in f jetrne pege, zoper so->jedce ln prišč S stalno uporabo ohranijo tudi starejše dame mladosten izgled in gladko polt — Edino pristna s sliko tzdelovatelja. LEKARNA KRAJCEVIC, VUKOVAR.
razlii itbi in Mi ?
Anketa v FragI In v Bratislavi — češki in slovaški intelektualci
© oz&šjn političnih in kulturnih nasproti]
Ozadje 14, marca
Zgodovinski sklep, ki ga je sprejel parlament avtonomne Slovaške 14. marca 11. je bil za češko-Slovaško usodnejšega pomena, kakor pa odločitev v Monakovu. Ko je praška javnost izvedela za sklep bratislavskega parlamenta, ki je pretrgal zadnje vezi, ustvarjene 1. 1918. in proglasil samostojno slovaško državo, se je mogla samo en dan vdajati veri, da bo mogoče izgraditi preostalo češko-Moravsko v samostojno državo. V resnici se je na bratislavskem »snemu« odločila tudi usoda ostalega dela države, ki ji je na mah zmajkalo enega izmed dveh nosilnih stebrov. Ko bodo ibodoči zgodovinarji razpravljali o usodi češkoslovaške republike, se bodo morali vedno znova vračati k bratislavskemu sklepu z dne 14. marca. V dvajsetih letih skupnega življenja Čehov in Slovakov je zgolj enkrat ležala vsa teža končne odločitve samo in izključno na slovaški strani. Samo enkrat je odločevala Brat slava o skupili državi Čehov in Slovakov, ne da bi imela Praga kakršen koli vpliv na nje odločitev.
Glasilu odločilnih slovaških krogov s>Slo-Vci.ku« se je zdelo da je bilo zadoščeno pravici. V isti številki — 15. marca — je o tem dalje napisal: »Od 6. oktobra, od dneva zgodovinskega živinskega sporazuma, je slovaški narod pod vodstvom svojih voditeljev korakal k izgraditvi slovaške državnosti. Samostojna slovaška -država — to je bilo geslo ki je vodilo slovaške državnike in politike v minulem polletju, dokler jih ni privedlo do 14. marca. In za tem geslom — tega naj nihče ne pozabi — je stal ves slovaški narod!«
Slov oš'H cčanec
Dar.es smo kajpak še preblizu tem usodnim dogodkom, da bi jih mogli objektivno in vsestransko presoditi. Sklep, ki ga je sprejel slovaški parlament na podlagi poročila dr. Tisa in ob izključitvi javnosti, bo dobil šele kdaj pozneje svoje pravilno ozadje; brez njega je premalo jasen. Sleherni, tudi j. Slovakov« oficiozm komentar, je nepopoln in celo napačen, če ne poznamo pravega ozadja dogodkov, ki so se z dramatičnim razpletom odigravali med 12. in 15. marcem.. Da imajo ti dogodki vzročno Zvezo s celo vrsto drugih dogodkov in pojavov ter da so samo logična konsekvenca razvijajočega se položaja na tem prostoru Evrope, o tem ne dvomi nihče, kdor ga le nekoliko ostreje gleda in kritično raz-členja.
Značaj naše ankete
' Vprašanje je, ali bi se bilo mogoče izogniti dogodkom 14. in 15. marca? To vprašanje bo še dolgo v diskusiji in končni odgovor bo lahko dal kdaj s svoje odmaknjene retrospektive samo zgodovinar časa. Prevladuje pa mnenje, da bi čvrsta str-njenost Čehov in Slovakov preprečila razpad skupne države in njegove posledice. Zakaj so se torej razšli Čehi in Slovaki v toliki meri, da so naposled pretrgali vse ve-zi, ki so se zdele usodno važne za narodni obstoj slehernega obeh državnih partnerjev? Koliko so pri tem sodelovali tuji vplivi, ostani ob strani; zanimivo bi bilo dognati, kaj sta zakrivila oba partnerja, da se je po dvajsetih letih sožitja razvezal državno-politieni zakon,
Pisec teh vrstic je povpraševal o tem nekatere ljudi v Pragi in v Bratislavi. V me-težu naglo se razvijajočih dogodkov, v tragičnem razpoloženju tu in v zmagoviti opojnosti tam, dalje, ob silni zaposlenosti odgovornih politikov na eni kakor na dru-
gi strani ni bilo mogoče dobiti izjav tako zvanih oficielnih ljudi in politikov prejšnjega režima. Pisec se je bil moral omejiti na razgovore z intelektualci in z opazovalci izven tistega kroga, ki je mogel neposredno vplivati na razvoj položaja. Te izjave so v nekem smislu morda dragocenejše, kakor bi bila v teh izjemnih trenutkih mnenja ljudi, ki bi se bili morali vzajemno obtoževati ali pa odgovarjati z obrabljenimi frazami, kakor jih vljudnost in lojalnost nalagata v razgovoru s tujcem.
Anketa, ki jo je na svoji informativni novinarski poti izvajal pisec teh vrstic, se potem takem omejuje na izjave, ki ostajajo iz umljivih razlogov za javnost anonimne. V njih pa se na kratko in zgoščeno odražajo premnoge izkušnje in v strujah javnega mnenja utemeljeni nazori, tako da ne gre za navadna osebna mnenja. Umlji-vo je, da zapiski iz popotnih razgovorov z znanci in neznanci osvetljujejo samo nekatere strani problema in da ga ne morejo niti zdaleč izčrpati.
Kaj pravijo Čehi ?
—	Vzrokov našega raz-da s Slovaki — mi je dejal odlični češki intelektualec v neki praški kavarni v nedeljo 12. marca, ko je bilo že jasno, kam se razvija položaj na Slovaškem — je seveda mnogo, toda najvažnejši utegne biti ta, da smo se premalo poznali. Zlasti v današnjih časih je nevarno, govoriti o enem narodu, pri tem pa premalo, prepovršno poznati tisti del naroda, ki naj bi ga centralistična politika zgnetla v enotno narodnost. Verjemite mi, da izhajajo odtod premnoga ne-sporazumljenja in da je tu psihološki vrelec vzajemnega nezaupanja, obtoževanja in kljubujoče politike, ki tolikokrat izpridi medsebojne odnose. Zase sem slej ko prej prepričan, da smo Čehi in Slovaki en narod, če vidimo znake narodnosti v tesni jezikovni skupnosti, v kulturni tradiciji in v vzajemnostnem zbliževanju narodnih elit zaradi ohranitve skupnega obstoja. Navedite mi večji narod v Evropi, v čigar dialektih bi ne bilo takih razlik kakor obstoje ined češčino in slovaščino ? Samo pičla šestina besednega zaklada je različna, vse ostalo so lahko razjumljive slovniške in pravopisne posebnosti. Razlike v menta-liteti prav tako ne morejo drugod ovirati narodne skupnosti: samo se spomnite, kakšen razloček je med severnimi in južnimi Francozi ali Italijani! S Slovaki imamo del skupnih kulturnih tradicij vse do štura in tiMi po njegovi jeziikovni reformi še dalje d)o osvobojenja.
Ko so bili Slovaki na Ogrskem zatirani, je njihova inteligrenca. izvzemši del katoliške duhovščine, vzdrževala stalne stike s Čehi. Danes nam očitajo, da smo Čehi v interesu svoje hegemonije iznašli teorijo o narodnem edinstvu s Slovaki, v resnici so s to idejo prihajali k nam že pred vojno slovaški izobraženci in vse do zadnjega časa ste imeli na Slovaškem mnogo Slovakov, ki so iz nesebičnega prepričanja zastopali to idejo vsaj v njenem bistvenem smislu, ne glede na to, kako daleč so dopuščali razne njene konsekvence. Pri nas ni nihče silil Slovakov, da naj bi bili kaj drugega kakor hočejo sami biti, toda Slovaki se sami niso mogli zediniti za enotno stališče v vprašanju svoje narodne individualnosti. Dejal bi, da je to razumljivo, kajti kdor noče čez mero poveličevati danih razlik in kdor smotrno združuje to, kar imamo skupnega, temu je problem docela drugačen, kakor onemu, ki po vsej sili in če treba tudi umetno konstruira, grmadi, .poveličuje razlike. Drugi narodi okrog nas so nastali iz mnogo bolj he-terogenih ljudstev, a so danes trdni; mi nimamo te sreče.
—	Sicer pa: nihče izmed nas nI hotel zaradi tega ideala delati Slovakom sile. Tudi Čehi so sodelovali pri razvoju slovaške kulture, pisali po slovaško, poudarjali slovaške posebnosti; čemu ne? Poglavitno se nam je zdelo, da ostanemo na zunaj, tam, kjer gre za našo usodo v zgodovini, enotno državno telo. Zaradi tega smo Čehi delovali za osvobojenje Slovakov, in da se brez nas ne bi bili osvobodili, to priznavajo celo zakrknjeni separatisti.
—	Toda dejstvo je, da se nismo poznali in da se niti v dvajsetih letih nismo zbližali v toliki meri, da bi slovaško ljudstvo brez razlike strank in slojev razumelo, kaj so mu čeiii in kakšne vezi ga spajajo z nami. Očitajo nam hegemonijo, centralizem in podobno, Ne trdim, da so bile vse naše metode pravilne; priznavam, da smo v marsičem grešili. Toda mnogo tega, kar pripisujejo na rovaš praškega centralizma in češke hegemonije, izhaja iz težnje,„ da bi ojačili slovaški del države, ga gospodarsko dvignili, kulturno razvili, ga storili odpornejšega, če bi nas Slovaki bolj poznali, bi videli dobro dejanje v marsičem, kar se jim zdi sedaj slabo. Tudi mi smo delali .podobne napake: premalo smo upo-
števali svojstven ost Slovakov v nekaterih rečeh, M se Čehom vidijo drugačne. Spomnite se na pr., da se niti katoliški stranki Čehov in Slovakov nista mogli sporazumeti za enotno politiko; tu ne gre samo za interesna nasprotja, marveč za posebne razmere med katoliškimi Slovaki, za razmere, ki so jih katoliški Čehi razvojno že premagali!
—živeli smo v političnem zakonu, hoteli smo, da bi nam otroci bili vzgojeni v istem duhu; zakon se je razdrl, ker se nismo dovolj poznali in pazili na medsebojne duševne obzire. Bili smo različno vzgojeni in čas je potekal hitreje, kakor naša prevzgoja; morda je tudi eden izmed partnerjev rajši gledal za drugim, tujim? Kje je torej krivda? V okoliščinah, v času, delno tudi v nas. Toda naša krivda ni taka, da se ne ba dala popraviti. V 2ilini so Slovaki dobili vse, kar so hoteli; nič jih več ne ovira, da ne bi poslej delali za utrditev svoje avtonomije. Bojim se, da pri tem pozabljajo na skupno državo in da sekajo tudd naše korenine.
To je najobširnejša izjava, ki sem jo dobil; osem do deset drugih podobnih razgovorov se je sukalo v glavnem okrog točk, ki so v tej izjavi, samo da so posamezniki močneje poudarili ta ali oni moment.
— Da, nismo se razumeli, — mi je dejal neki pisatelj, — kar pa ne velja za vse Slovake; z inteligenčnimi plastmi, ki so se usmerjale po istih progresivnih idejah kakor naše, smo se razumeli prav dobro. Z ljudmi iz Hlinkove stranke se niso mogM docela sporazumeti niti češki katoličani. Tudi v nekaterih drugih skupinah so bdli ljudje, ki nas niso hoteli razumeti. Po večini so bili ti ljudje pristaši »ancien re-gima«, madžarske hegemonije. Postali so Slovaki, vendar pa z neko arričre — pen-sče, z neko rezervo, ki jih je zapeljevala k temu, da so z nejevoljo spremljali češko delo na Slovaškem in očitno širili v družbi nezaupanje do nas. Nihče ni mislil, da se bo razvoj slovaškega nacionalizma naslonil nanje in da bodo ti mlačni Slovaki sprejeli nekega dne bojno geislo radikalnega slovaštva. V zadnjem času smo videli, kako vpliven je na Slovaškem tako zvani hujngarizem. Moirla to ni bilo več v toliki meri kakor nekoč madžarofilsko stremljenje; ne, ti ljudje so s?mo čutili averzijo nasproti vsemu češkemu tn f F *"* i in slovanskemu in so načelno dajali prednost tujim vplivom 'pred češkimi.
| j
Narodne noše v slavnostnem sprevodu
OTROKOVA SREČNA BODOČNOST
je odvisna od tega, koliko se je v njegovi najnežnejši mladosti skrbelo za njegovo zdravje. Stariši morajo vedeti, da so vitamini A in D najvažnejši med številnimi tvarinami, ki so potrebne za harmoničen razvoj telesa. Te vitamine vsebuje v velikih množinah norveško zdravilno ribje olje. Varuje pred rahitido in jo tudi zdravi, obenem pa pospešuje razvoj zdravih zob m dela telo odporno v borbi proti kužnim boleznim.
ZDRAVILNO RIBJE OLJE
NORVEŠKO
je znano po vsem sveto.
—	Eden izmed poglavitnih vzrokov našega spora s Slovaki so kulturne razlike, je dejal nadalnji opazovalec. — če vzamete v roke slovaške avtonomistične liste, opazite kaj kmalu besede husiti in podobno; mnogim vplivnim ljudem — in med njimi je bil v zadnjih letih tudi Andrej Hlinka — se je zdelo, da Čehi ne podpiramo samo slovaških protestantov, marveč zanašamo tudi v katoliške vrste svobodomiselnost. Z verskimi gesli in očitki so močno napadali naše pozicije na Slovaškem -Danes vidimo, da smo v tem zares grešili, kajti čemu si delati sovražnike zaradi prosvetnih idealov, ki jih to ljudstvo ne priznava?
—	Čehi smo premalo teatralni, — mi je rekel visok uradnik v zunanjem ministrstvu. — Ne znamo nekih reči obesiti na veliki zvon, odbijamo mnoge ljudi s svojo stvarnostjo in treznostjo. Vsako leto je odhajalo iz Slovaške dokaj čeških uradnikov in na njih mesta so vstopali Slovaki, toda tega ni nihče opazil in o tem sploh nismo pisali, češki uradniki niso šli zaradi tega služit na Slovaško, ker bi Čehi hoteli spremeniti Slovaško v svojo kolonijo, marveč zato, ker Slovaki niso imeli svojih kvalificiranih ljudi in se še niso mogli sami upravljati. Na važna mesta vendar nismo mogli postaviti madžaronov; no, to ae sedaj maščuje, kajti marsikateri izmed njih je začudo postal ognjevit slovaški nacionalist in pomaga izganjati nesrečne Čehe.
O tej preobrazbi madžaronov ln mlačnih Slovakov so pripovedovali tudi drugi. Toda kako je z mladino, ki se je izšolala v zadnjih desetih letih in ki ni poznala madžarske navlade?
Profesor, begunec Iz Slovaške, mi je pravil:
—	Nekoliko hungartetične meti talite te Je ostalo tudi pri mladini, saj šola ni mogla spremeniti rodbinskega ozračja. V letih gospodarske krize se Je pojavila brezposel- . nost tudi med mlado inteligenco. Ta pojav |
3639—44674
Lahki' moški polučevlji, izdelani lz finega usnja, s preluk-njanim okraskom ln na okvir šivanlml podplati.
3639—6;767
Solidno izdelani moški čevlji iz najboljšega materijala, s široko peto in usnjenimi podplati. Okrašeni z dvojnim okoli ln okoli prešitim okvirjem. Udobni in elegatni.
so izkoristili razni separatisti in so jeli vpiti, da mlad slovaški inteligent ne more do kruha, ker zavzemajo najboljša mesta Čehi. Statistično dokazljiva resnica pa je ta, da so se Čehi počasi umikali in da je državna administracija postajala čedalje bolj slovaška tudi po poreklu uradništva. Toda mladi ljudje niso bili s tem zadovoljni; hoteli so, da bi takoj zasedli tako zva-na boljša mesta, na katera so Čehi dospeli po lestvici uradniške hierarhije. Zaradi takega pojmovanja reda so nastali mnogi spori in marsikdo je šel v skrajnost samo zato, ker je kot Slovak zahteval položaj preko kvalifikacij in službenih let. Mladi Slovaki se niso mogli otresti nekega posebnega, hungaristično pobarvanega hoh-štaplerstva. Pri zasebnih podjetjih je bil močno udeležen češki kapital, (ker slovaškega ni bilo) in tudi ta je sprejemal v .pravičnem sorazmerju Slovake, vendar pod pogojem, da so bili polno kvalificirani in delavni. Ta, pogoj ni bil vsakomur po volji; prvenstveno merilo naj bi bilo to, da je Slovak.	___________
vinar, — so naše strankarske borbe. Praga se je preveč .posluževala strank in je tako iz nasprotnikov teh strank pomagala ustvarjati nasprotnike celotnega sistema. Slovaški socialni demokrati so praške kroge nenehno prepričevali, da Hiinkova stranka ne sme v vlado, ker je reakcionarna in avtonomistična, v resnici pa bi mogel pravočasni sporazum s hlinkovci marsikaj preprečiti. Seveda, po žilini je bilo že prepozno. Sploh Praga ni umela zadostiti nekaterim osebnim ambicijam, nasititi apetit raznih mladih, za vsako ceno kvišku stremečih ljudi, ki so potem poslušali sirenske glasove drugih, '
To so nekatere češke izjave in pripombe, ki jih — prav kakor naslednje slovaške — navajam s povsem reporterskimi nameni: brez komentarja in polemike.
Kaj pa pravijo Slovaki
Ko sem se vozil iz Prage v Bratislavo, sem vzel v roke izrezek iz praškega lista, v katerem je izšla 26. februarja pesem slova-
Slovoški motiv
—	Nas Čehe so mnogi v slovaški družbi prezirali, ker nismo bili taki kakor madžarski uradniki. Res je, naš človek je bil demokrat in se ni sramoval prijateljsko ustaviti na cesti preprostega človeka ali trčiti z njim v krčmi. Verjamete, da se s tem slovaškemu kmetu ni prikupil ? Bolj mu je imponiral nekdanji madžarski uradnik, ki si je mislil o njem, da »T6t nem ember« (Slovak ni človek) in ki je bil vedno oblečen kar moči gosposko, osoren in ukazovalen. Čehi nismo znali biti »gospodje«. Mnogi naši uradniki, profesorji i.t.d., so se ob pomanjkanju družbe v malih mestih zapili; madžarsko meščanstvo jih je preziralo, slovaški kmetje so se jim posmehoval L	.
—	Kaj bi bila brez naše iniciative, našega dela in kapitala slovaška mesta: Bratislava, Košice in druga? — je rekel drug Čeh iz Slovaške. — Dvignili smo materialno kulturo Slovaške; prav to ni po volji sedanjim voditeljem. Kje bi bila brez Čehov slovaška univerza v Bratislavi? Koliko se čuti in vidi naš vpliv v njihovi znanosti, literaturi, vsepovsod! In vendar nas danes proglašajo za svojo nesrečo... To so reči, ki presegajo normalne pojme. Da smo delali napake, ne dvomim. Toda kje bi bili narodi, če bi bil moral vsak tako kakor mi Čehi plačevati majhne napake z ogromnimi žrtvami?
—	Eden poglavitnih vzrokov našega neuspeha med Slovaki — je dejal znanec no-
gkega pesnika J. Jesenskega »Zakikirikal kohut«. Odlični slovaški poet, prevajalec Puškina in Jesenjina, izraža v teh verzih občutja poštenega Slovaka ob pojavih, ki kažejo, da so Slovaki zatajili Čehe kakor nekoč Peter Kristusa.
»Zakikirikal je petelin ... Gorje nam!«, pravi Jesensky v tej pesmi. »Od ust do ust gre zoprna, zmaličena, lokava učenčeva beseda: »Ne poznam!« Ne poznam od nedavnega časa tega, ki mi je malo prej česal lase, dajal prsi, me spravljal na noge in na noge postavil. Ne poznam njega, ki mi je dal razum, ki me je za roke vodil in često kasal, ki mi je odprl zalepljena usta in velel: Govori!«
Kdo je ta, ki je Slovake postavil na noge, ni treba poudarjati. V svojem uvodnem članku ob državni osamosvojitvi (»Slovak«, 15. marca) je napisalo glasilo sedaj vladajoče slovaške stranke: »...Nesporno se jim (Čehom) moramo zahvaliti, da so nam v mnogočem pomagali in da si brez njih najbrž ne bi bili pred dvajsetimi leti pridobili svobodo. To je zgodovinsko dejstvo...« Takoj na to pa je pristavilo za slovo od Čehov: »želimo jim, da bi se kaj naučili od 14. marca. Ni dovolj, da so dobri narodni gospodarji — groši niso vse — za državno življenje je potrebna tudi politfična modrost in zmožnost, V naprej dogledati dogodke!«
Tal^o priznavajo celo najhujši nasprotniki v trenutku ločitve Čehom neke zasluge
pri osvobojen ju ln izgradnji slovaškega narodnega življenja. Velika plast slovaških Izobražencev a morda v samoti skandira verze J. Jesenskega. Položaj, ki je nastopil po 14. marcu, pa je te ljudi za nedosledno dobo skoraj izključil iz javnega življenja; nadaljnji razvoj Slovaške ne bo več za visel od teh. ki razmišljajo v samoti. primerjajo in kritizirajo, marveč od onih, Id bodo umeli voditi in usmerjati po zahtevah novega državno pravnega položaja Slovaške.
O odnosu do Cehov sem mogel govoriti •amo z nekaterimi ljudmi, ki sem jih bodici poznal, bodisi poiskal s slučajnimi stiki.
— Čehi so zapravili svoj položaj na Slovaškem — mi je dejal pristaš sedanjega slovaškega režima — ko so jeli v svoiem zmagoslavju smatrati Slovaško za deželo češke ekspanzije in kolonizacije. Ne tajim, da smo jih nekaj časa potrebovali ln da so prispevali znaten delež k našemu napredku. Naučili so nas organizirati, vzbudili so nam smisel za drobno delo, dali so nam marši kak vzgled podjetnosti in delavnosti čeprav smo Slovaki tudi sami, po svojem značaju, delavno in podjetno ljudstvo. Priznavam celo, da so nam Čehi pripomogli do polne narodne zavesti. Toda ko se je v mladi generaciji na široko razprostrla slovaška zavest, bi morali Čehi spoznati. da je nadaljnja ekspanzija nemogoča in da morajo prepustiti Slovaško Slovakom. da se v okviru skupne države sami upravljajo. Tega pa v Pragi niso razumeli. Namesto tega je dr. Beneš razvijal svoje teorije o popolnem edinstvu Čehov in Slovakov in z nlimi utrjeval češko hegemonijo nad Slovaki. Prva državna katastrofa nam je s'cer prinesla zaželjeno avtonomijo. vendar je ž'linski sporazum nastopil prepozno, da bi se dale uravnovesiti srecotežne in sredobežne sile. Razvoj, ki je s tako udarnostio nastopil sredobežno smer se ni dal več zadržati in narod je hotel za vsako ceno doživeti radost svoje popolne osamosvojitve. Očitajo nam. da se nismo nič ozirali na Čehe in niih interese Toda v zgodovini so večkrat trenutki, ko se narod ne sme ozirati ne nazaj in ne ob stran, marveč moramo premo po poti, ki mu jo določa Previdnost.
Drug informator tudi hlinkovec, mi je izjavil:
—	Praški centralizem je veroval, da oja-čuje državo, in da nas zedinjuje. v resnici jo je slabil in nas notranie odtujeval. Pitts-burško pogodbo so smatrali za cunjo papirja. medtem ko smo mi videli v njej mag-no charto naše polit'čne avtonomnosti. Naposled ni važno, kaj pravijo o tem politični teoretiki in pravniki, važno je, kaj vidi v talcih 1'st'nah narod. In narod je šel za svojim voditeljem Hlinkom, ki je vedno zagovarjal pittsburško pogodbo in se boril za našo samoupravo, če so Angleži morali dati Ircem home-rule. kako je mogla Praga verovati, da bo Slovake odpravila z fekcm-strutiranimi teorijami? Ob pravem času bi se bili lahko v marsičem sporazumeli. Sicer pa smo Slovaki imeli vedno več povoda za nezaupanje do Čehov, ki eo vodili pri nas kolonialno pol'tlko...
—	Največjo razpoko v cdnosih med Slova. ki in Čehi — mi je dejal srtarejši gospod pri kozarcu libochovskega vina v neki bratislavski vinarni — so povzročila kulturni! nasprotja. Čehi so se najbolj zamerili našemu kmetu, ko so se povsod obnašali kot »kulturtragerji« in vedno poudarjali našo zaostalost, češki profesorji, učitelji in uradn ki so nam hoteli vzeti vero. Slovaški človek izhaja iz skromnih razmer lin je bil vedno tesno zvezan s svojo vero. s cerkvijo, z duhovščino. Čehi so povsod kazali, da so jim protestanti ljubši od katoličanov in celo v vaseh so ustanavljali na videz slovaška prosvetna društva, ki so odvračala ljudi od katoliške vere ali vsaj pripravljala ljudstvo za versko mlačnost. Čehi so hoteli Slovake po siffi prevzgojiti v narod husitskega duha, a tega Slovaki ne marajo. Skušali so pri nas odpraviti razpelo. mi pa vidimo v njem svoj največji kažipot in svetinjo. Polovica nerazpolože-nja proti Čehom je prihajala odtod. Druga polovica pa iz raznih, predvsem političnih vzrokov.
—	Cehi si niso umeli, pridobiti simpatij i— med kmečk'm ljudstvom in pri velikem delu mlade inteligence — je pravil zopet drug gospod. — Preveč so podpirali samo delavstvo. Sirili industrijo, industrializirali obrt, zapletali slovaško gospodarstvo v mrežo svojih številn;h bank. Naš kmet je res konservativen toda mi vidimo v tem njegovo vrlino, Čehi pa so videli zaostalost. Ponašali so se s socialno politiko, ki pa je samo podpirala notranji razkroj našega ljudstva in širila preko delavstva ideje, s katerimi je v nasprottu slovaška narodna tradicija. S svoj;mi sokolskimi in prosvetnimi društvi so š rili idejo narodnega edinstva. ki je daiala Slovaško v eks-ploatacijo sposobnejšim in prizadevnejšim Cehom.
^— češki uradniki — mi je dejal neki znanec še iz prejšnjih časov — so se pri nas čudno vedli: v svojem poudarjenem demo-kratizmu so bili mnogokrat brezobzirna in netaktni, kakor da so kje v kolonialni deželi. Starejši Slovaki smo bili vajeni finih manir madžarskega uradn'štva. Ni dvoma, da so bile med Čehi tudi mnoge častne izjeme, toda del naše averaije je nastal po krivdi tistega podrejenega uradništva. ki ni nikdar hotelo razumeti in upoštevati slovaških posebnosti in slovaškega čuta za hierarhijo.
Nekateri, ki sem jih vpraševal o odnosih do Čehov, so bili mnogo objektivnejši in \*zdrznejši v svoji kritiki Čehov. Videlo se je, da bi najrajši prešli h kritiki Slovakov. Toda preden so rekli kakšno besedo, so se trikrat ozrli na vse strani. Očitno je, da so bili to pristaši državnega edinstva, ki so v tekmi strank in v razpletu političnih razmer izgubil' igro in se sedaj boje persekucij. Z njimi v tistih negotovih in napetih dneh ni bilo mogoče odkrito govo-riti.
Domače vesli
Sklep
Mnenja, ki smo jih navedli, kažejo pač različnost nazorov in interesov na češki in na slovaški strani, zlasti še očitne kulturne razlike, vendar ne predstavljajo tudi tam. kjer so najbolj radikalna nepremagljive ovire za pošten sporazum in za skupno državno sožitje. Po 6. oktobru 1938 so imeli Slovaki vse možnosti, da brez škode za zunanjo moč in edinstvo republike izgrede svojo avtonomijo in izživljajo tolikanj poudarjano narodno individualnost. Ceškl vpliv je bril zmanjšan ni minimuim in podvrženi slovaški kontroli.».
»FORVTL« rdečilo za lice tn usta Vas po mladi tn polepša Dobi se v vseh naravnih barvah — seveda v Parfumerlji NADA, Ljubljana. Frančiškanska ulica.
*	Z banske uprave. Jutri v petek, ban dravske banovine dr Marko Natlačen ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten.
*	CMD za obmejne šole. Naše včerajšnje poročilo o občnem zboru mariborskih podružnic CMD je treba izpopolniti še v toliko, da je glavino vodstvo CMD obdarovalo nad 100 obmejnih šol ob priliki zadnje bo-žičnice ter so znašali vsi izdatki Družbe 160.000 din. — Vsem. ki so pripomogli k temu uspehu, iskrena hvala in naj bi našli mnogo po snemalce v!
*	Diplomirani so bili na rudarskem oddelku tehnične fakultete ljubljanske univerze za rudarsKe inženjerje gg. Cerovac Matija, Gostiša Valentin, Jan Vladimir, Mulej Oton, Odič Svetozar, šembrek Ru-pert, Vukovič Slobodan in Zore Alojzij, čestitamo!
B
OSPODIE!
NOVOSTI ZA PROMENADO IN ŠPORT:
EKSKLUZIVNI ANGLEŠKI KUPONI
m DIN 250.— DO 320.—
MANUFAKTURA
F. KS.
MESTNI TRG 24.
* Cestna razstava v Beogradu. Jugoslo-vensko društvo za ceste priredi na letošnjem velesejmu v Beogradu v času od 1. do 9. aprila 1.1. razstavo pod imenom »Ceste in turizem«. Katere se udeleži z zanimivim in obširnim razstavn.m materijalom Društvo za ceste v Ljubljani. Naše društvo za ceste je s posebno vestnostjo izdelalo razne skice o cestno-prometnih potrebah Slovenije, o že izvršenih modernizacijskih delih in o delih, ki so v toku izvajanja, ponazorujoč jih s slikami in fotografsk-mi posnetki pokrajinskih lepot naše banovine. Posebno bo prikazana prometno-politična važnost cestnega omrežja v dravski banovini za mednarodni in turistični promet in za razvoj turizma v vseh ostalih delih naše države. Podatki o avtomobilskem prometu naj dokažejo prvenstvo modernizacijskih del pri nas in veliko gospodarsko škodo, ki jo trpi celokupno naše gospodarstvo zaradi slabega stanja cest. Tudi naša gradbena podjetja, ki izvršujejo dela na naših cestah, so prispevala zanimivi materijal, zlasti v nekaterih posrečenih reliefih. Društvo za ceste smatra beograjsko razstavo kot dobrodošlo priložnost, da prikaže in dokaže nujno potrebo sodobne cestne obnove v dravski banovini v naši prestolnici m odločujočim činiteljem vrhovne državne uprave. Pravtako pa opozarja tudi naše občinstvo na to razstavo propagande cestne obnove in turizma. Državne železnice so v ta namen dovolile polovično vožnjo za obiskovalce razstave. Svečana otvoritev bo 1. apr.la ob 11. uri dopoldan v prisotnosti članov kraljevske vlade in mnogoštevilnih zastopnikov naš h gospodarskih in prometno - turističnih organizacij.
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
*	Vozne olajšave na državnih železnicah za Veliko noč. Kakor je bilo že objavljeno, je prometni minister glede na to, da letos padejo pravoslavni velikonočni prazniki v isti čas kot kakor katoliški velikonočni prazn ki, odobril za te praznike posebne vozne olajšave. Da bi se potniki čim bolje seznanili s tem, kakšne so olajšave kakor tudi z načinom njihove uporabe, so bila včeraj izdana še tale pojasnila: Odobreno je potnikom, da smejo nedeljske povratne karte (weekend-Karte). ki s.cer veljajo od sobote do ponedeljka, kupovati že začenši s četrtkom 6. aprila ob 12. ponoči do torka 11. aprila pb 24. Povratek s temi voznimi listki je dopusten že od petka 7. aprila od 0.00 pa do srede 12. aprila 24. Ker vveekend-k-arte veljajo samo za progo do 250 km in da bi se potnikom, ki za Veliko noč potujejo na daljše proge, omogočilo cenejše potovanje, je odobrena olajšava 50% normalne vozne cene za vse proge nad 250 km. Vozna olajšava velja tako za potniške kakor tudi za brzovlake. Potniki morajo začenši s četrtkom 6. aprila ob 0.00 do torka 11. aprila ob 24 kupiti vozne karte, ki jih je treba shraniti, ker jim bodo služile tudi za brezplačno vrnitev v času od petka 7. aprila od 0.00 pa do srede 12. aprila do 24. Tako pri prvi, kakor tudi pri drugi vozni olajšavi mora potnik pri povratku dati vozno karto pri potniški blagajni žigosati. Nobene druge formalnosti niso potrebne. Posebno ni potrebno, da bi pri kupovanju voznih l:stkov potniki nabavljali kakršnokoli potrdilo. Potnikom je potrebna edina vozna karta, s katero pa ne srne prekoračiti zgoraj omenjenih rokov. S temi voznimi kartami je dovoljeno prekinjenje vožnje enkrat pri potovanju tja in enkrat pri potovanju nazaj. Pri obeh olajšavah je predviden čas za potovanje od 6. do 11. aprila. Glede na to sme potnik v tem času tudi večkrat potovati in se posluževati te vozne olajšave, ker je povratek s takšno karto dovoljen že od petka 7. aprila pa do srede 12. aprila. Na ta načm je dana možnost, da se olajšave ljudje po-služijo tudi pred velikonočnimi prazniki, kar je velikega pomena posebno za tiste potn ke, ki si bodo hoteli nabaviti v teh dneh razne potrebne stvari za praznike.
*	Za velikonočne izlete v Trst, Gorico. Idrijo in Benetke, sprejemajo prijave vse biletarne »Putnika« do 1. aprila. (—)
Abbazla
HOTEL EDEN
Najlepša centralna lega na morju. Vsak moderen komfort. Znamenita kuhinja
•	Zahtevajte prospekte'
Ce) pension Lir 40.—
* Naši strelci na mednarodni strelski tekmi v Švici. Letos v začetku julija bodo prirejene v Luzernu v Švici mednarodne strelske tekme, katerih se bodo udeležili tudi člani naše strelske družine. Iz kraljevine Srbi ie so se podali prvič na mednarodno strelsko tekmo strelci že pred 30. leti. Ta mednarodna strelska tekma je bila v Hamburgu, a ker so bile predpisane puške raznih preciznih sistemov, srbski strelci, ki so imeli navadne vojaške puške, sploh niso mogli biti ocenjeni, imeli pa so vendarle koristi ■ od udeležbe, ker so spoznali način mednarodnega strelskega tekmovanja Pravilno opremljeni in pripravljeni so se potem srbski streld udeležili mednarodne strelske tekme leta 1912. v Biarritzu ter dosegli dobre uspehe. Dolgoletne vojne so preprečile udeležbo I srbskih strelcev na tekmah ter ustavile I tudi delovanje strelskih družin. Po osvo-f bojenju je bila ustanovljena zveza strel-I skih družin, ki je razširjala svoje delo po I vsej državi. Prva tekma naših najboljših strelcev je bila 17. septembra 1938. v Beogradu. švicarska strelska zveza je poslala te dni zvezi naših strelskih družin vse programe in obvestila o letošnji mednarodni tekmi.
»Imenovanje v orožniškl službi Orožni-ški kapetan 1. stopnje g. Borivoj F. Ku-nej je imenovan za adjutanta poveljnika dunavskega orožniškega polka.
*	Kupujte za velikonočne praznike Ciril Metodove razglednice, ker s tem podpirate domačo obrt in slovensko šolstvo. (—)
*	Prijavite se pravočasno za Putnikove izlete o velikonočnih praznikih. Sporedi na razpolago v vseh biletarnah »Putnika« V Trst. Gorico, Idrijo in Benetke priredi izlete »Putnik« za velikonočne praznike. (—)
*	Brez težav deluje Darmol. K temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhania čajev, niti požiranja kroglic In ne grenkih soli. Darmol je okusen kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo prebavo s pri-liubljenim odvajalnim sredstvom Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 25.801/37 (—)
— Pri zlati žili, bolečinah v križa, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro pre-neso tudi pri večkratni porabi.
Ogl ree S. m ?0474/*V
*	Za velikonočni izlet v Gorico, Tr^t, Benetke in Idrijo se zaključijo prijave v soboto 1. aprila. Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica tel. 22-50. (—)
*	Ciril Metodova ženska podružnica Novo mesto je nakazala vodstvu družbe iz neke kazenske poravnave 420 din. Lepa hvala!
Iz Ljubljane
u— Nj. Vel. kraljica Marija je imenovala svojega zastopnika, ki se bo udeležil koncerta Akademskega pevskega zbora v Ljubljani v ponedeljek 3. aprila ob 20. v veliki unionski dvorani. Zato prosimo občinstvo, naj zasede svoje prostore točno ob 20. uri ali malo prej. — Program koncerta je že dotiskan in je v prodaji pri blagajni na univerzi v vratarjevi loži za ceno 3 din. Dvorane je že precej razprodane, zato takoj poskrbite za vstopnice! Naslov koncertu: Pesem slovenskega preporoda. (—)
u— V teh težkih časih čutimo potrebo, da se človek človeku približa, da pomaga drug drugemu. Zato se obrača društvo KJS do vas vseh z iskreno prošnjo, da ga podprete v njegovem človeko'jubnem delu ter ne odklonite cdbornic, ki bodo — kakor vsako leto v cvetnem tednu — tudi letos prodajale oljke v prid ubogim in zapuščenim. Sprejmite od njih drobno olično vejico — ta simbol miru, ki jo vam bodo izročile z globoko željo: »O, naj te oljke, kjer bi bile, — bi blaeoslov in m'r delile!«
u— Filozofsko društvo bo priredilo v soboto ob 18 predavanje o fenomeno-logiji in ontologiji. Predaval bo g. prof. dr. Anton Trstenjak iz Maribora. Predavanje meri že po svojem naslovu na novejši znanstveni poKret v razvoju znanstvene misli m hoče pokazati ta pokret tudi z vida osnovnega filozofskega zadevanja starega, srednjega in novega veka Zato je društveni odbor prepričan, da bo tudi to predavanje mladega in prizadevnega mariborskega filozofa s strani naše filozofsko misleče ln stremeče kulturne javnosti deležno zasluženega obiska in zanimanja. Predavanje bo kakor običajno v mineraloški predavalnici na univerzi. Vstop prost.
u— Krajevna organizacija JNS za Vod-
mat bo imela svoj redni občni zbor drevi ob 20. v gostilni pri »Kamnarju«. Najvljud-nejše vabimo vse somišljenike in prijatelje, da se občnega zbora udeleže. Odbor.
u— Poroka. Te dni sta se vzela naš znani dentlst g. Drago Jambrek iz Ljubljane in gdč. Rajka Cot;čeva iz ugledne družine inž. Cotiča iz Maribora. Novoporočen-cema obilo sreče!
u— 251etni jubilej Svojega umetniškega dela pri slovenskem gledališču bo slavil v torek 4. aprila g. Emil Kralj. Nastopil bo v znameniti vlogi Fedje Protasova v Tolstojevem »živem mrtvecu«. Vstopnice se dobe pri dnevni blagajni v operi. Predstava bo v opernem gledališču.
u— Nekaj pripomb k današnjemu koncertu Radia-Torino,. na katerem se bo izvajal VERDIJEV »REQUIEM«, za soli, zbor in orkester. Radio-Turino je znan vsepovsod po svojem resnem umetniškem stremljenju, po svojih znamenitih koncertih, na katerih se izvajajo največja dela svetovnih literatur z lastnim simfoničnim orkestrom in lastnim liričnim zborom. Simfon čni orkester Turinske radio-posta-je spada med najboljše simfonične organizme vse Italije, šteje 80 članov, samih izbranih umetnikov, ki so sprejeti v orkester šele takrat, ko položijo po absolvi-ranem konservatoriju posebno strogo strokovno prezkušnjo. Orkester je sestavljen po večini iz mladih, izredno nadarjenih godbenikov, ki z največjim entuzijaz-mom sledijo visokim ciljem, ki jih zahte-
I DANES PREDSTAVA ZGOLJ OB 16. URI
Nekronana carica
KINO UNION, tel 22-21
Katja Dolgorukova Danielle Darrieux
Večerni predstavi odpadeta zaradi koncerta!
KINO SLOGA, 27-30 ob 16., 19. ln 21. url
FANTOM TRUBADUR
ALICE FAYE. JACK HALEY,
Zabaven glasbeni lr pevski flln
I
va od orkestra njegovo umetniško vodstvo. Na prvih pultih sedijo v Italiji splošno znani in priznani umetniki solisti, to velja predvsem za koncertnega mojstra, čelista — solista, pa tudi za druge prve moči. Orkester vodi Armando la Rossa Parodi. Lirični zbor pa je sestavljen od 70 pevcev obojnega spola Ln njegova duša je maestro Ahile Consoli. Lirični zbor je stalna umetniška institucija, ki se pripravlja za največje koncerte, ki so stalno na programu v Turinu. Izvajajo dela najstarejših italijanskih mojstrov, najrazličnejše vokalne skladbe, pa tudi velike zborovske zadeve s spremljevanjem orkestra. Kot solisti bodo nastopili: sopranistka Rita Fornari, al-tistka Giorgia Tumiati, tenorist Artur Ferrara in basist Franco Zaccarini. Tako bomo imeli nocoj prvovrsten umetniški koncert s tako odličnim orkestrom, kakor ga že zlepa nismo slišali v Ljubljani. Občinstvo opozarjamo da je na razpolago še dovolj sedežev različnih cen. razprodana so le stoj;šča. Prodaja je v knjigami Glasbene Matice, začetek koncerta pa točno ob 20. v veliki dvorani. Od 7. dalje bo prodaja pred koncertno dvorano, do pol 7. pa v knjigarni Glasbene Matice.
u— Mnogo zanimanja vlada za Prešernovo proslavo, ki se bo vršila v soboto 1. aprila ob osmih zvečer v frančiškanski dvorani, saj bo obsegala tudi prvovrsten spored. Poleg g profesorja dr. Slodnjaka, ki bo imel kratek govor o Prešernu, bo nastopila priznana pevka ga Pavlovčič Petek, ki bo zapela Prešernovo »Nezakonsko mater« in Dvofakovo »Humoresko«, baritonist g. Slavko štrukelj in kvintet akademikov.
Selitev je Igrača,
če Vam jo izvrše nalašč za selitve izurjeni delavci.
Nekaj dni predno se selite, pokličite telefonsko številko 21-57 pa Vam izvrši selitev tvrdka
špedicija TURK, Ljubljana,
MASARVKOVA C. 9.
u— Razstavo izbranih belokranjskih pl-sanie priredi Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani v okviru svojih jub lejnih prireditev na cvetno nedeljo dne 2. aprila 1.1., Novi trg št. 4/1. Letos praznuje namreč dvajsetletnico obstoja in priredi več razstav, ki bodo pokazale podrobno delo zavoda med našim podeželskim ženskim svetom, organizacijo dela, propagando l t d. Vrš lo se bode tudi več predavanj. Obenem z razstavo pisanic bode tudi ra-stava narodnih prtičkov in najmodernejših čajmh in kavinih garnitur.
Vstopnine ni. Vabljeni prijatelji dumačega dela.
Bodi žejen, bodi gladen, bodi truden in prepaden naj bo dan ln naj bo noč, CIK-BONBON ti vrne moč.
u— Predavanje o Kočevski kot turistični pokrajini. Družba Sv. Cirila in Metoda bo skupno s Slovenskim planinskim društvom priredila v torek 4. aprila ob 20. v dvorani Delavske zbornice predavanje o Kočevski. Namen predavanja je prikazati lepote tega koščka naše zemlje, ki ga zanemarjamo največ zaradi nepoznavanja številne skioptične slike bodo pokazale posamezne kraje in njihove zanimivosti. Naši turisti bi gotovo obiskovali prav kpe izietne točke na Kočevskem, če bi le kaj več vedeli o njih. Popolnoma zmotno je naziranje, da so ti kraji za potovanje neprimerni. V vseh večjih vaseh lahko prenočujete in tudi hrana se dobi. Tudi smučarji se bi morali zanimati za lepe terene v okolici Mirne gore. Vstop prost. (—)
u— m. javna produkcija ljubljanskega drž. konservatorija ima zelo bogat spored, ki ga izvaja vrsta najboljših zavodo-vih gojencev. Na sporedu so dela naslednjih skladateljev: Chopin, Čajkovski, Rah-maninov, Musorgski. Rebikov. Mozart, Gounod, Verdi. Puccini, Vitali, Grieg, Gofc-wald, Proch. Produkcija bo v ponedeljek 3. aprila ob ^4 7. zvečer v veliki filharmo-nični dvorani. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
u— Izretlni občni zbor Glasbene Matice
ljubljanske bo v četrtek 6. aprila ob 20. v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Odbor vabi dru-štvenike, da se izrednega občnega zbora udeleže.
u — Službo hišnika v Kresijl odda s 1.
majem t. 1. odbor za upravo meščanske imovine v Ljubljani ter je prošnje treba vložiti na mestno poglavarstvo najkasneje do 8. aprila 1939. Prednost imajo profe-sionisti. (—)
u— Pasja taksa. Mestno poglavarstvo opozarja vse lastnike in rednike psov, da prijavijo svoje pse oziroma poravnajo takso na pse za proračunsko leto 1939-40 v uradnih urah od 9. do 12. v izvršilnem oddelku mestnega poglavarstva, Lin-garjeva ul. št. 1-1. nadstropje, levo soba št. 1 in 2 v naslednjem vrstnem redu: Lastniki s priimkom na črke A—G dne 3. do 7. aprila, od črke H do L 11. do 17. aprila, od črke M do R od 18. do 24. aprila, s črko S do V od 25. aprila do 1. ma/-ja in s črko Z in 2 ter eventualni zamudniki od 2. do 6. maja 1939. Podrobna navodila glede prijave psov so razvidna iz razglasov, nalepljenih na razglasnih deskah. (—)
u— šentjakobsKo gledališče uprizori v soboto in nedeljo zvečer uspelo ljudsko veseloigro z godbo in petjem »Slaba vest«. Deio je gibljivo zrežiral g. Eypper. Na^ j stopajo skoraj vse preizkušene moči odra Na premieri in prvih dveh reprizah je bila ta veseloigra deiežna toplega sprejema.
u— Pedagoški tečaj za starše v Spodnji šiški. Drevi bo predavala ga. Hočevarje-va o temi: »Socialna vzgoja otrok«. Predavanje bo v prostorih narodne šole v Spodnji šiški ob 20. Vstopnine ni.
u— Društvo za raziskavanje jam bo imelo v petek 31. t. m. ob 18. svoj redni občni zbor v mineraloški predavalnici na univerzi, člani in prijatelji vabljeni. Odbor.
u— Filharmonlčna družba v LJubljani
ima v četrtek 6- aprila ob 20. v Hubadovi dvorani Glasbene Matice v Ljubljani izredni občni zbor z dnevnim redom: otvo. ritev po predsedniku, določitev najemne pogodbe z Glasbeno Matico in slučajnosti u— Podružnica sadjarskega ln vrtnarskega društvo Moste priredi drevi erb 20.
v risalnici ljudske šole v Mostah predavanje s skiopličnimi slikami o gojenju cvetlic. Vabimo vse člane kakor tudi prijatelje cvetlic.
u— pretresljiva Izredna filmska pred. stava kina »Union«. K včerajšnji notici pod zgornjim naslovom lojalno priobčuje-mo pojasnilo g Khama, lastnika kina Uniona, da je k vabilu na to predstavo izrecno sporočil, da gre le za kratek izrezek iz filmskega žurnala in da bo predstava trajala le par minut. Ni torej g. Kham kriv, če vsi vabljenci niso bih obveščeni v tem smislu.
Iz Maribora
a— Prosvetno delo ob meji. Pri Sv.
Marjeti ob Pesnici je uprizorila agilna so-kolska četa z velikim uspehom žaloigro »Lepa Vida«. Prisrčne pozdravne besede je spregovoril učitelj Mirko Vauda, ki je predstavo pripravil in odlično zrežiral. Sokolski pevci so uvodoma pod njegovim vodstvom ubrano odpeli »Sokolski pozdrav« Predstave so se udeležili v lepem številu tudi Mariboičani.
a
SLUŠATELJI ABIT. TEČAJA ZBORNICE ZA TOl
1. APRILA OB 20.
AKADEMIJO S PLES
PRIREDIJO
Spored - Adamič - Jenko - Buffet
Pod
pokroviteljstvom gosp. I. Jelačina preds. zbornice za TOI ln častnega damskega komiteja
u— Pri rod o« lovno društvo in krajevni odbor Jadranske straže priredita danes v dvorani kina »Sloge« predavanje »O poskusih potapljačev na obali našega Jadranskega morja«. Za uvod v predavanje bo prikazan lep barvni film »V morsk h globinah«. Ti poskusi so lansko leto vzbudili pri nas precej pozornosti Ln, da je bila ta zaslužena, so pokazala prva predavanja v tem tednu, ki so bila namenjena srednje šolski mladini. Predavanje zasluži. da občinstvo tudi danes napolni dvorano. Začetek točno ob 18. uri.
JNAK »Edinstvo. Drevi ob 20. bo v klubovem lokalu predaval g. prof. Ernest Turk o jugoslovenskem vprašanju med svetovno vojno Po predavanju bo kratka seja plenuma izvršnih članov. Udeležba je obvezna za vse člane.
Opereto »Mežnarjeva Lizika«, Id je
že na več odrih dosegla velik uspeh, bodo uprizorili igralci in igralke Sokola na Viču v nedeljo 2. aprila o*> 20.15 v Sokolskem domu. Opereta je izredno zabavna in se bodo vsi posetmki nasmejali do solz. Pri predstavi sodelujejo poleg starejših igralcev in igralk tudi nekatere mlajše moči, ki Se bodo prav dobro uveljavile na odru. Režijo ima br Viktor Ambrož, dirigent br. Janez Grdina. Ker vlada za opereto veliko zanimanje, vabimo cenjeno občinstvo, da si nabavi vstopnice že prej v pisarni Sokolskega doma med uradnimi urami od 19. dalje. (—)
a— V studenški Ljudski univerzi bo drevi ob 19. zaključno predavanje letošnje sezone. Predaval bo urednik dr Fr. Vatovec o temi: »Poedinec in množica« Po predavanju redni občni zbor. Na sporedu so tudi novice v besedi in sliki Vstopnine ni.
a— Nova šola pri Sv. Treh kraljih. Včerajšnje poročilo o občnem zboru obeh podružnic CMD dopolnjujemo s pojasnilom, da gradi novo šolo pri Sv Treh kraljih nad Marenbergom centrala v Ljubljani
a— Iz starokatoliške cerkvene občine. V nedeljo 2. aprila izostane služba božja VeL četrtek bo cb pol 7. zvečer spoved nato pa med slovesno sv. mašo skupno sv obhajilo. Vel. petek bo ob 8 zjutraj odkritje sv. križa in litursija. Vel. soboto ob poi 7 zvečer proslava Kristusovega vstajenja, nato blagoslovitev jestvin. Na velikonočno nedeljo in velikonočni ponedeljek bo ob 9, slovesna služba božja s pridigo. Velikonočno nedeljo bo po maši še blagoslovitev jestvin.
a— Pomlrjevanje je nehvaležna reč. Bridko resnico te trditve je preizkusil na lastni koži med drugim tudi tkalec Anton S. Z najboljšim namenom je skušal pomiriti nekesa Vladka S in Rudija S . ki sta se v neki gostilni temeljito zmikastila S. jo je pri tem izkupil Priletela mu le steklenica v glavo, sledilo ie še par udarcev, tako da ie bil ves v krvi Oba bojeviteža pa so odneliali na stražnico kjer sta ob-liub'la, da se bosta Dnbolišala in dala po-šk<-vdoV=memu pomirjevalcu primerno odškodnino.
Francoski
senzacijonalnl
velefilm
GIBRALTAR
Angleški Inteligence-Service ln franc. kontra-špijonaža v borbi za špijoni. Vivian Romance—E. v. Stro-heim—R. Duchesne.
a— Kaznilnica na gledališkem odra.
Drevi bo v Narodnem gledališču premiera Langerjeve »St. 72«. Razen gostov v kavarni, kaznjencev za rešetkami nastopi skupno 23 oseb. Med temi je 14 igralcev, ostali predstavljajo povabljene gledalce. V zadnjih slikah višek napetosti.
a— Razstava slikarja A. Cernigoja in kiparja U. Caraja v gradu je odprta do 1. aprila, vsak dan od 9. do 18.
a— Robinzonov rod. Dan na dan izginja mladina brez sledu v svet. Sedaj je izginila v neznano smer 141etna Mira Puklova iz Kacijanarjeve ulice. Deklica je pred dnevi šla od doma in se ni več vrnila. Zaskrbljeni starši so o tem obvestili policijo, ki poizveduje za pobeglo mladoletnico.
a— Afganistan, srce Azije. Ta film bodo predvajali jutri v petek v Ljudski univerzi. Prikazuje veličastno prirodo, šege dežele, ki leži v osrčju Azije ob pobočjih visokega Hindukuša. Kot izrazito prehodna dežela kaže na sorazmeroma majhnem prostoru velika nasprotja v pokrajinskem značaju, podnebju, rastlinstvu ter rasni in narodnostni strukturi prebivalstva. Film tolmači prof. B. Stupan. V nedeljo 2. aprila ob pol 11. matineja z istim filmom. V ponedeljek je nastop »račkih škrjančkov«. ki bodo peli izbrane slovenske mladinske pesmi.
a— Pazite na kolesa! Spet je v polni akciji specializirana tatinska druščina, ki ima zlasti kolesa na piki. Na Betnavski cesti so odpeljali kolo pisarn, slugi Francu Dobjaku. Kolo ima evid. štev. 2-20.948. — Strojniku Antonu Pažonu s Pobrežja je izginilo kolo, vredno 1400 din. — Tudi ključavničarski mojster Anton Onič je prišel ob kolo znamke »Elfa«, ev. št. 2-132.217. Policija poizveduje za drznimi tatovi koles.
a— Krogla v oko. Redka nesreča je doletela 291etnega posestniškega sina Ludvika Bratuša iz Lahoncev pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Ponoči ga je nenadno zbudil oče, češ da so se pojavili kurji tatovi, ki jih je treba pregnati. Ludvik Bratuša je še v polsnu segel po samokresu, ki se mu je pa v desnici sprožil. Krogla je šla v levo oko. Bratušo so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da mu rešijo vid na ranjenem očesu.
a— Podlegel. Posestnik Počič iz Fokov-cev se je ob priliki gašenja požara, ki je zajel njegovo domačijo, tako opekel po vsem telesu, da je sedaj izdihnil. Njegovo tragično smrt pomilujejo vsi, ki so ga poznali.
Iz Celja
e— Nad 60 tekmovalcev in tekmoval« se je doslej prijavilo za župni in medžup-ni cross-country tek, ki ga bo priredila v nedeljo 2. t. m. ob 11. dopoldne na Glaziji
v	Celju Sokolska župa Celje. Poleg številnih prijav iz eSvnice, Hrastnika, Bra-•lovč, Celja, Žalca, Trbovelj se pričakujejo tudi prijave ostalih župnih edinic. Za medžupno pivenstvo je prijavila svoje mo štvo doslej župa Zagreb. To bo brez dvoma največja sokclska prireditev te vrste pri nas. Prvič na s ličnem tekmovanju se bodo borile tudi članice in naraščajnice. fv> dokončni <3o?oe3tvi sporočamo, aa bodo dolžine proge sledeče; Kot prve bodo ab-solvirale tek na 1500 m članice in naraščajnice in sicer na Glaziji. Sledili bodo naraščajniki na 2000 m dolgi progi s star tom in ciljem na igrišču ,ostali del proge pa bo izven igrišča. Istotako izven Glazi. je s startom in ciljem na igrišču bodo tekli člani na progi, dolgi približno 4000 m. Druš va in župe, ki še niso poslale prijav, naj to store takoj.
e— Uradni dan Zb®rnlce za TOI za Celje in okolico bo v torek, 4. aprila, od 8. do 12. pri Združenju trgovcev v Razlago-
vi	ulici.
e— Umrla je v torek v celjski bolnišnici 14-letna Dragica Hvalčeva, hčerka uradnika g. Hvalca iz Celja. Naše soža-
lje!
e— Poskusite srfčo in si nabavite srečke za novo kolo drž. razredne loterije čimprej v podružnici »Jutra« v Celju.
Z Jesenic
s— Podružnica NSZ in Zveza narodnih žena in deklet na Jesenicah priredita drevi ob 20. v društveni sobi podružnice NSZ v Sokolskem domu predavanje »Francoska riviera in španska obala«, spremljano s slikami. Predava predavatelj ZKD g. Viktor Pirnat.
Iz Julijske krajine
Zima v pomladi
Trst, po sv. Jožefu
Zadnjič smo mislili, da nam je zima za sv. Jožefa poslala zadnji pozdrav in se bo čez noč poslovila za dobo dobrih 9 ščipov. A smo se zmotili. Proti koncu tedna je naraščal mraz dan za dnem, ponoči bolj kakor podnevi, o čemer je vsako jutro pričal sveži led. V soboto pa je nastopila prava zima. Nebo se je potemnilo in naraščajoča burja je begala snežinke, da so plesale v veliko veselje otrokom, ki tako veselje le redkokdaj uživajo, a v veliko skrb vrtnarju in sadjarju.
Ta zakasneli mraz, ki je menda zaključil letošnji zimski čas, je prizadeval ljudem precejšnjo škodo. V vrtovih spodnje mestne okolice so bile marelice, breskve in hruške zgodnjih vrst že v lepem cvetju. Mraz je brstje in cvetje moril. Najhuje pa je bilo za nekatere vrste češpelj. Zadnja leta so si sadjarji v tržaški okolici pridobili več vrst eksotičnih sadnih dreves, med njimi posebno tako imenovane »amole«, vrste Burbank, Climas in sv. Roža. Letos teh vrst sadja na trgu gotovo ne bo.
še večjo škodo je napravil mraz po zele-njadnih vrtovih. Pri Sv. Ani, v Rocolu, pri Sv. Ivanu, v Barkovljah in tja doli do Čedada. je bilo v zadnjih tednih na vrtovih dela čez glavo. Večino gred so že posejali in nekaj dni pred mrazom je bila presajena tudi že solata iz gorkih gredic v mrzle, odprte grede. Ker je vreme dobro kazalo, so ljudje prekopavali in ravnali vrtove celo v poznih večernih urah z lučmi v rokah. Kako bo nežno rastlinje preneslo veliko spremembo, si vsakdo lahko misli. Skoda je neprecenljiva.
Ta pomladna zima pa Je tudi Ricmanj-cem prekrižala račune. O sv. Jožefu, ko obhajajo praznik svojega patrona, se zgrinjajo nepregledne vrste Tržačanov in bližnjih okoličanov v Ricmanje. Za domačine je to dan žetve. Gostilne in osmice se leto za letom prenapolnijo in vsakokrat zmanjka prostora, tako da morajo ljudje še v bližnji Boršt in na grad Mohov. Ricmanjd prodajo na ta dan vse svoje zaloge gnjati, pleč, klobas, kokoši, jajc, domačih štru-kljev in domače vinske kaplje za dober denar. Letos pa je bilo vse narobe. Računi, kako bodo plačani davki, obresti za posojila in morda tudi kakšen obrok, kako se bodo otroci oblekli in obuli, so se na mah skvarili zaradi tistega nesrečnega pomladanskega mraza. V Ricmanjih se je zgla-silo le nekaj najzvestejših, ld se pri vseh dobrih in slabih novih nazorih ne morejo otresti starih tradicij. Sedaj pa čakaj »uboga para« prihodnjega sv. Jožefa!
Drobne noviee
Manipulacije z žitom v Istri, že nekaj let se mora žito oddajati javnim skladiščem. Kmetje si smejo pridržati le določene količine blaga, kolikor ga rabijo za domačo uporabo. IM oddaji se po zakonu odračuna nekaj malega oddanega blaga na račun smeti, vlage itd. Blago se plačuje povprečno po dobrih cenah. V Istri pa so pričeli nameščenci javnih silosov odračunavati ljudem za vlago in smeti kar po 10% blag-a. Stvar je prišla na dan in kontrolne oblasti so povrh še ugotovile, da je iz raznih silosov v pokrajini zmanjkalo približno 1500 stotov žita. Aretiranih je bilo več skladiščnikov. Preiskava je trajala več tednov. Te dni se je zaključila. Skladiščniki so bili izpuščeni iz zaporov, ker jim ni bilo mogoče dokazati nobene krivde. Kakor kaže, je treba odgovornost za te manipulacije iskati pri drugih čini-teljih.
Poroka i V Zgoniku na Krasu se je poročil rojak Janko Obad iz Saleža z gdč. Marico škrkovo. Novoporočencema, ki sta bila zaročena že dolgo dobo, a ju je nemila usoda ločila za nekaj let, želimo čini več sreče!
Smrtna nesreča. V Biljah pri Renčah se je pretekli petek zgodila huda nesreča. 65 let stara Marija šavnikova je dvigala vodo iz domačega vodnjaka. Pri tem se je pa preveč nagnila čez obzidek in padla v vodnjak. Starka je v njem utonila.
Sokol
— Sokolsko društvo Novo meHo priredi drevi ob 20. v svojem domu predavanje »V Tunis, Alžir, Maroko mimo za-padne Evrope v Gdansk«, spremljano s slikami. Predava predavatelj ZKD g. Mirko Fetih.
T
Trije občni zbori
Sprava v teniškem forumu
Nekaj o nedeljskem obenem zboru JTS
Zadnjo nedeljo so imeli v Zagrebu v prostorih hotela Esplanade redni občni zbor Jugoslovenskega teniškega saveza. Zborovanje, ki je obetalo biti burno zaradi opozicije beograjskih in vojvodinskih klubov, je na splošno zadovoljstvo poteklo dokaj mirno in je privedlo celo — po več kakor dveletni abstinenci srbskih delegatov — zopet do popolnega pomirjenja v najvišjem teniškem forumu. Beograjski in vojvodinski klubi so predložili skupščini več zahtev, med drugim tudi, da se nova pravila JTS, ki so bila sprejeta na oktobrski skupščini brez njih in jih zdaj obravnava ministrstvo, razveljavijo, dalje, da se nekaj tekem za Davisov pokal da v Beogradu in se slednjič nekaterim srbskim klubom po-dele podpore. Poslednja dva predloga so Beograjčani nazadnje umaknili, ker sta trenutno neizvedljiva, dočim so se glede novih pravil z upravnim odborom JTS pogodili tako, da se v posebnem odboru s posvetovanjem Beograjčanov sporazumno spremene nekatere določbe v njih. Ta pravila, ki jih minister za telesno vzgojo kljub šestmesečnemu roku še ni potrdil, v resnici vsebujejo nekaj členov, ki niso v skladu z demokratskim duhom našega športa. Ko bodo ti nedostatki odpravljeni, bomo dobili odlična nova pravila. Občni zbor je v znaku tega pomirjenja sprejel resolucijo, s katero je bila ustvarjena podlaga za novo dobo skupnega složnega dela vseh ju-goslovenskih klubov na polju našega teniškega športa.
Iz poročil posameznih funkcionarjev posnemamo v glavnem:
Preteklo leto si je naš teniški šport po zaslugi naših odličnih igralcev Punčeca, Mitiča, Kukutievjca in Pallade ter igralk
Florjanove in Kovačeve pridobil največje priznanje po vsem svetu. Čeprav se je naša reprezentanca nesrečno borila v Daviš cupu, se je vendar ugled jugoslovenskega tenisa toliko dvignil, da sta bila prvič v zgodovini našega tenisa povabljena Punčec in Kukuljevič na največji teniški turnir v Forest Hillu v Severni Ameriki. V tekmovanju za Davisov pokal je imela Jugoslavija najprej za nasprotnika Čehoslova-ke, ki jih je premagala v Zagrebu z rezultatom 3 : 2. Odločitev v tej tekmi je prinesla šele teniška federacija, ki je poslednjo prekinjeno igro med Mitičem in Cej-narom priznala Jugoslaviji brez nadaljevanja. V drugem kolu so bili Angleži senzacionalno premagani z rezultatom 5 :0. Tudi tretje srečanje je padlo na zagrebški teren. Punčec in Pallada sta lahko premagala Švede s 4:1. Nato je vodila našo reprezentanco pot v Bruxelles, kjer so mimogrede zmagali nad Belgijci z rezultatom 5:0. S to zmago se je Jugoslavija plasirala v finale evropskega pasu in se sestala z Nemčijo v Berlinu. Naše igralce so sami Nemci smatrali za sigurne favorite. Nesreča pa je hotela, da so morali Jugosloveni položiti orožje, dasi so v odločilni igri — v doublu — in še povrh v zadnjem setu vodili s 4:0 in 40:0. Jugoslavija je izgubila z 2:3 in izpadla iz tekmovanja. Ker se ni zgodilo prvič, da smo morali prepustiti ves match nasprotniku zaradi slabe taktike v doublu, se Je JTS za letos odločil angažirati posebej za dou-ble trening bivšega svetovnega prvaka Henrija Cocheta. V ostalem pa bo tudi letos vežbal naše igralce lanskoletni uspešni francoski trener Vissault
Po turnirju v Forest Hillu je Kukuljevič
odšel v Kalifornijo, kjer je igral na ne- | katerih turnirjih, od tam pa oupotoval na turnejo po Japonski ter svojo svetovno pot zaključil z daljšim gostovanjem v Indiji Punčec je med tem skupaj s Pallado prepotoval skoraj vso Južno Ameriko ter beležil z njim uspeh za uspehom.
Tekmovanje za srednjeevropski pokal, za katerega je dd pobudo baš naš savez, ni prineslo Jugoslaviji uspehov ne v materialnem, niti v moralnem pogledu. Temu je bila vzrok prevelika zaposlenost najboljših igralcev, tako da so našo reprezentanco v teh tekmah sestavljale večinoma rezervne moči. Obe lanski tekmi, proti Madžarski v Zagrebu (3 :3) in Poljski v Varšavi (0:6) sta vrgli Jugoslavijo v skupnem plasmaju na četrto mesto. Tudi v damskem tekmovanju za enak pokal Nj. VeL kraljice Marije ni bilo uspeha. Jugoslavija je v Pragi izgubila z 1:4. Na nedavni konferenci v Varšavi so sklenili to tekmovanje razširiti tako, da sta mu pristopili še Italija in Nemčija.
Po uspehih iz L 1938. je JTS sestavil naslednjo službeno lestvico naših igralcev in igralk. Gospodje:
1.	Punčec Franjo (Concordia, Zagreb);
2.	Mitič Dragutin (ATK »Zagreb«, Zagreb)
3.	Kukuljevič Franjo (ZKD, Zagreb),
4.	Pallada Josip (ATK »Zagreb«, Zagreb),
5.	Schaffer Franjo (Hašk, Zagreb),
6.	Radovanovič Ljubiša (BTK, Beograd),
7.	Kukuljevič Tomica (ZKD, Zagreb),
8.	Konjovič Milorad (BTK »Sumadija«, Beograd);
9.	Kovač Mato (Hašk, Zagreb);
10.	Smerdu Boris (SK Ilirija, Ljubljana),
11.	Laslo (BTK), 12. Friedrich D. (Hašk), 13. Ristič (Sumadija), 14.—15 Mayer (ATK) in Friedrich K. (Hašk), 19. Blanke (Rapid, Maribor), 25. Albaneže (ISSK Maribor), 26. Banko (Ilirija) itd. Med 30 izbranci je po 12 igralcev zagrebških in beograjskih klubov, dva iz mariborskih in ljubljanskih klubov ter po en zastopnik iz Novega Sada, Sombora in Sremske Mitrovice.
Na lestvici naših najboljših dam je vsako leto manj igralk. Sedaj je na prvem mestu Alica Florijan (ZKD, Zagreb), druga je bivša članica SK Ilirije Sernec Eza (ATK Zagreb), dočim si tretje ln četrto mesto delita Beograjčanki Andjelkovič (Sumadija) in Jovanovič (BTK). Bivša državna prvakinja Hela Kovač ni bila upoštevana, ker je igrala premalo turnirjev v naši državi
V posameznih kategorijah so državni prvaki za leto 1938/39: Gospodje: Punče« Franjo; dame: Florijan Alice; juniorji: Smerdn Boris; Juniorke: Bačkor Lela; mi-xed double Florijan-Radovanovič; double gospodov: Purčec-Kukuljevič.
JTS je kljub velikim uspehom, ki Jih beležijo njegovi reprezentanti po svetu, izmed vseh naših savezov dobil najmanj podpore od ministrstva. Savez upa da bo letos v tem pogledu bolje, s čimer se bo v prvi vrsti zboljšal položaj manjših klubov. Savez je imel lani 237 tisoč dohodkov, od katerih je postavka pribitka od prireditev najvišja in znaša okroglo 160 tisoč din. Izdatkov je bilo nekaj čez 112 tisoč, tako da je pribitek znašal okroglo 125 tisoč dinarjev. V blagajni ima zdaj nekaj nad 58.000 din.
Zastopniki 51 klubov, od vsega 83, kolikor jih šteje ta savez, so nato z vzklikom
V
Ct nočeš koma kaJ aokJbiiiii,
ncrk£crm Peli kavi, teAmcko 2caršeucr nalivno pjt/ia!
ponovno izvolili dosedanjega predsednika zagrebškega zdravnika dr. Draga Copa. Novi odbor JTS pa je naslednji: podpredsedniki: dr. Cutvarič, Dembič, dr. Mohr, Mileta Nedič (Beograd), Vilko Schon; odborniki: Babič (Maribor), arh. Bahovec, Cikeš, dr. Nenad Grisogono (Split), dr. Ili-jadica, dr. Branko Krnic, inž. Lukačič, inž. Fedor Malančec, Josip Muck, blagajnik dr. Boško Muller, savezni kapetan, Ernst Nagy (Ljubljana), dr. Mladen, Pavlica, tajnik, dr. Oklobdžija, dr. Zolger.
O delu naših motociklistov
Kaj so razpravljali na letni skupščini Saveza motoklubov?
Preteklo nedeljo je bila v Zagrebu že dolgo z zanimanjem pričakovana redna letna glavna skupščina Motosaveza v Za-grebu.Občni zbor je otvoril predsednik g. Edo Funk, na kar so podali poročila posamezni savezni funkcionarji. Izredno zanimivo je bilo poročilo načelnika športne komisije Boškoviča, ki je podrobno analiziral posamezne motosportne prireditve v preteklem letu, in ugotovil predvsem, da je bilo lani določenih izredno veliko število terminov, veliko je bilo tudi število izvedenih prireditev, toda žal le malo na zadostni športni višini. »Manje priredaba, ali priredaba na sportskoj višini« je bil njegov najvažnejši nasvet.
Ker so se pojavili zadnje čase v našem motosportu razni nesporazumi, je bilo sklenjeno, da se vsa sporna vprašanja takoj razčistijo, kar je po dolgotrajni razpravi in iskrenem prizadevanju prisotnih tudi precej uspelo.
Po podelitvi absolutorija staremu odboru so prešli zborovalci k naslednji točki volitvam novega odbora. Za predsednika saveza je bil soglasno, ponovno izvoljen dosedanji dolgoletni predsednik g. Edo Funk iz Zagreba. Prvi podpredsednik je g. Janez Jerman (Ilirija Ljubljana) a drugi inž. Kari Kancler (MK Maribor). Generalni tajnik Saveza je Slovenec dr. Veselko iz Zagreba, I. tajnik Fr. Pollak (Ilirija, Ljubljana). V odboru so razen Hrvatov in Srbov še Dušan Breznik (Av-toklub Ljubljana), dr. Stare (Hermes) in Rozman (Pohorje). Načelnik sportske komisije ostane Nikola Boškovič.
Med slučajnostmi je bilo obravnavano vprašanje državnega motocikliškega prvenstva za tekoče leto. To vprašanje je bilo težko tembolj zato, ker bi mnogi delegati radi izposlovali za svoje klubske prireditve klasifikacijo za drž. prvenstvo. Slednjič je bil soglasno sprejet predlog g.
Boškoviča, ld je naglasdl, da se prvenstvena klasifikacija more izvesti le na onih prireditvah, ki nudijo že v naprej zasigu-rano jamstvo da bodo izvedene na zadostni športni višini Za letos bodo na sporedu tri prireditve, ki jamčijo, da se bo taka prvenstvena klasifikacija res dala izvesti, in sicer:
11. junija: velika nagrada Jugoslavije pri Zagrebu v izvedbi I. drž. Hrv. Moto-kluba;
15. avgusta: mednarodna gorska dirka na Ljubelj v izvedbi MK Ilirije, Ljubljana;
S. septembra: mednarodne dirkališčne dirke v Zagrebu v izvedbi L Hrv. Moto-kluba;
Cestna dirka v Mariboru (Kamnica) v izvedbi MK Maribora dobi naziv: velika nagrada Maribora.
Zaradi kršitve saveznih pravil in po 90-glasnem predlogu skoraj vseh slov. klubov je bil Ivo Rupena (Moto-Hermes, Lb) diskvalificiran ter do nadaljnjega ne more vršiti nikakih funkcij na moto-sportnih prireditvah.
Pred zaključkom je predsednik I. Hrv. Motokluba predlagal, naj se odpošlje pionirju slovenskega motociklizma in starostnemu predsedniku MK Ilirije g. Jaku Gorjancu pozdravna brzojavka, kar je bilo soglasno sprejeto.
Ko je predsednik Funk zaključil zborovanje, je dr. Weissman pozval vse prisotne delegate na obed v prostore L Hrv. Motokluba. Po zdravicah predsednika in gostitelja se je v imenu slovenskih dele-I gatov zahvalil delegat Ilirije g. Jerman, ki je v iskrenih besedah izrazil nado, da bo tradicionalno prijateljstvo in sodelovanje slovenskih in hrvatskih motoristov tudi v bodoče najlepše služilo napredku jugoslovenskega motociklizma.
Plodno delo jeseniškega Bratstva
Oni dan je bil v spodnji dvorani Kazine na Jesenicah občni zbor SK Bratstva. Bil je izredno lepo obiskan.
Skupščino je otvoril in vodil predsednik Valentin Zupan, ki je pozdravil vse navzoče, predvsem pa zastopnika GZSP g. Franceta Vovlca. Predsednik je nato omenjal najvažnejše dogodke v klubu, največ pa govoril o težkem finančnem stanju ter slednjič razdelil med člane številne diplome.
Tajnik Drago Ažman je orisal klubovo delovanje v preteklem poslovnem letu in omenil med drugim, da je bil med vsemi odseki najbolj agilen smučarski, iz katerega so klubovi člani s Francem Smolejem na čelu sodelovali na vseh smučarskih tekmah ln pobrali večinoma vsa prva mesta. Zelo uspešen je bil tudi nogometni odsek. Zaradi gradnje novega smučarskega doma je klub storil potrebne korake pri odločilnih faktorjih. V klubu je trenutno včlanjenih 127 članov, v mladinskem odseku pa jih je 34.
Blagajnik Andrej Belan je omenil med drugim, da jg imel klub lani okoli 20.000
din dohodkov in za okroglo 5.000 manj izdatkov. Sreča je bila, da je bil smučarski 1 dom, ki je klubu pogorel, zavarovan in sta obe zavarovalnici zavarovalnino tudi iz-; plačali
Za nogometni odsek je poročal Lovro Humer, ki je podrobno navedel uspehe klubove nogometne enajstorice, med njimi najbolj vidnega, in sicer prvo mesto v L razredu ljubljanske skupine. Moštvo je I skupno odigralo 36 tekem s skupno razliko golov 10561 v njegovo korist.
Za smučarski odsek je poročal načelnik Avgust Pohar. Sekcija šteje danes 55 tekmovalcev, med njimi mnogo najboljših v državi, tako da se Bratstvo lahko upravičeno smatra kot najboljši smučarski klub Jugoslavije. (Kdaj bo le reSeno to tolikokrat načeto vprašanje, kateri je res najboljši smučarski klub v državi? Op, ar.) Klub je lani preuredil in povečal smuško skakalnico. Klubski prvak med člani je Razinger Tone, med juniorji Kordeš Stanko, med naraščajem pa Knific Drago. Poročevalec je nato podrobno naštel rezultate klubovih tekmovalcev, ki so nastopili
na izletu gorenjskih smučarjev v Kranjski gori ter na tekmah za državno prvenstvo v klasični kombinaciji. V ostalem pa so klubovi smučarji tudi pri vseh številnih ostalih smučarskih tekmah dosegli prva ali vsaj zelo vidna mesta. Tudi na svetovnem smučarskem prvenstvu v Zakopanem so Bratstvo zastopali trije klubovi člani in sicer Smolej, Zemva in Knific, med katerimi je Smolej dosegel v smuškem maratonu najboljše mesto med srednje-ev-ropskimi smučarji. Na državnem prvenstvu v Rumuniji je v teku na 18 km tudi zmagal Smolej, v klasični kombinaciji pa Zemva.
Zelo delaven je bil tudi mladinski odsek pod vodstvom Viktorja Bruna, medtem ko šteje lahkoatletski samo 12 članov in je vso sezono s svojimi člani nastopil le štirikrat
Načelnik gradbenega odseka Lojze Božič je poročal, da znaša proračun za novi smučarski dom na Pustem Rovtu okoli 150.000 din. Po poročilu revizorjev je bila soglasno sprejeta razrešnica, pri volitvah pa so bili izvoljeni v novi odbor: za predsednika Lojze Božič, za podpredsednika Drago Cerar, v odbor pa gg.: Bernad Svetlin, Alojz Bencina, Janko Smolej, Miha Pogačnik, Avgust Pohar, Tine Znpan, Jože Činkovic, Ignac Razinger, Vinko Kozjek, kot namestniki pa Tone Ručigaj, Tone Grosmajer in Jože Zupan. V revizijski odbor so prišli ing. Alfred Rudesch, Andrej Belan in Lovro Homer. Načelniki odsekov so naslednji: nogometnega Janko Pucko, lahkoatletskega Drago Cerar, zimskosport-nes?a Ivan Smolej in mladinskega Viktor Brun.
Druga ligaška tekma v Ljubljani
V nedeljo: Gradjanski (S)—Ljubljana
V nedeljo bomo imeli priliko videti v Ljubljani skoraj eksotičnega gosta iz skrajnega juga naše države. To je skop-ljanski Gradjanski, s katerim bo naša Ljubljana prvič igrala doma,
O nedeljskih gostih so imele naše kritike povedati samo pohvale, in sicer celo takrat, kadar je skopljansko moštvo odneslo iz Zagreba cel koš golov. To je bflo takrat, ko so Skopljand proti vsemu pričakovanju z veliko razliko golov odšli z Haškovega igrišča poraženi. To je bil edini primer, da so Skopljancem nasuli v mrežo tako količino zabitkov. Sicer pa so Skoplianci vsepovsod, kjer so igrali, dosegli čedne rezultate, tu in tam prav tesne poraze. Na domačih tleh so seveda skoraj nepremagljivi
O zanimivih gostih bomo Se pisali ★
IZ SK LJUBLJANE. Uprava SK Ljubljane sporoča, da je zaradi treh zaporednih ligaških tekem, ki se bodo v aprilu, odigrale v Ljubljani, znižala cene vstopnicam na din 5, 8, 10, 12 in 20. Tako upa, da je ustregla vsem prijateljem nogometa, zlasti pa svojemu članstva, ki bo plačalo za stojišče le din 8.—, za tribuno pa din 12.—
Občni zbor trboveljskega Amaterja. V
nedeljo 2. aprila bo v prostorih g. Pusta v Trbovdjah redni letni občna zbor SK Amaterja — z običajnim dnevnim redom. Vabijo se člani in prijatelji kluba, da se ga udeležijo v čim večjem številu.
JASO. — Tečaj na Krvavca. V dneh od 1. do 6. aprila priredi JASO na Krvavcu smuški tečaj za tovariše in tovarišice pod vodstvom tov. Prnuša Jožeta. Pravico do udeležbe imajo samo člani in članice JASO. Prenočišče vse dni tečaja kakor tudi celodnevno oskrbo zadnji dan tečaja plača JASO. Hrano pa plačajo udeleženci sami oz. naj jo prineso s seboj. Prijave sprejema vratar na univerzi do petka zvečer. Nadaljnja obvestila, predvsem glede odhoda, borne še objavili
»Potem pa sem mu dejala: »Gospod rav* natelj, če ne boste koničili svinčnikov nad košem, ai kar poiščite drugo sotrudnico!«
(»Ric et Racc£
VSAK DAN ENA
V francoskih Pirenejih je snežni plaz zasul skupino delavcev. Nekaj se jih je utegnilo rešiti, dvajset pa se jih je zadušilo — Naši sliki prikazu je ti reševalce na poti v dolino skozi snežni metež in v gorah.
Mumija faraona šešonka
Zlata maska v podobi kraguljeve glave na obrazu
B takšnimi zlatimi maskami so pokrivali obraze mrtvim faraonom
Veliko presenečenje je doživel arheolog Montet, ki je na kraju staroegiptskega mesta Tanide odkril zlat sarkofag. Menil je sprva, da gre za grob faraona Psusenesa, kakor so veleli napisi na sarkofagu. Ko so pa krsto v navzočnosti kralja Faruka odprli, se je izkazalo, da mumija ni Psusene-sova, temveč da gre za truplo še znameni-tejšega faraona, in sicer Šešonka I., svetopisemskega Šišaka, ki je okrog 1 930 pred našim štetjem vdrl v Palestino, osvojil Jeruzalem in odnesel s seboj zaklade Salomonovega svetišča. Kralj Faruk je osebno snel pokrov s krste in se udeležil identificiranja. Ob vznožju mumije je bila ploščica s hieroglifi, iz katerih je bilo razvidno, da gre za faraona Šešonka.
Mumija je bila pokrita po obrazu z lepo zlato masko v podobi kraguljeve glave. Na prsih je imela težke zlate okrase in pa krasen dragulj. V kotih grobnice so stali vrči. izmed katerih je eden imel lepo ša-kaljo glavo za zamašek, drug pa glavo neke boginje. Našli so tudi mične srebrne mumijske omarice v podobi boginj.
Kratko pred prihodom kralja Faruka, so prebili tudi zid ob vzglavju sarkofaga in pokazala se je druga soba, v kateri je bil popolnoma ohranjen sarkofag iz rdečega granita s pokrovom iz bazalta Komu pripada ta sarkofag, še ne vedo. Stene so popisane na sijajen način z verskimi teksti in med napisi so našli upodobitev boga Amona Mislijo, da gre tudi tukaj za faraonske mumije Tudi v drugih sobah so našli popolnoma ohranjene sarkofaga
Jubilej EIS£elovega stolpa
Trikrat so ga že hoteli podreti, pa še danes stoji na
svojem mestu
Zgo-cJba Eiffelovega stolpa je že petdeset let ena sama borba nasprotujočih si nabiranj. Ta zgodba sc je pričea i 1887.. ko so znameniti slikarji, kiparji, arhitekti, pisatelji m prijatelji umetnosti izdali proglas, v katerem so pozvali francosko vlado, naj podre to »nakazo«, ki kvari vse mesto«. Po petdesetih letih ni število nasprotnikov Eifflovega stfolpa nič manjše, a stolp zavoljo njih nič manj trdno ne stoji kakor ob tistem času. ko je navalil nanj proglas s 500 podpisi znamenitih osebnosti.
Prvič so ga hoteli podreti 1. 1890., ko so esteti zopet navalili na to »nevarno in grdo zgradbo«. Rešili m> ga tujci, ki so s svojim; obiski stolpa skrbeli za visoke dohodke Drugič so ga hoteli podreti 1. 1914.. ko so se Nemci približali francoski prestolnici na 120 km. Bali so st. da sc bodo ti obenem z mestom polastili najvišje antene na svetu, preko katere bi potem svetu proglasili svojo zmago. Mastni poveljnik, general Gallieni. je že bil izda! povelje, naj ga razstrelijo in vse je bilo že pripravljeno. ko je dospela nenadna vest, da se Nemci umikajo.
Smrtni sunek so mu hoteli zadati v tretje med pripravami za pariško svetovno razstavo predlanskega leta. Odstranil naj bi se. da bi dobili prostoi za moderno razstavno palačo. Končno so se zadovoljili s tem, da so ga malo »pomladili« in mu odstranili neke res nič preveč lepe »okraske«.
Eiffelov stolp je visok 300 m. kakor ve vsak šolarček, natančno 300 m in 65 cm,
Ženski rekord v višinskem poletu
Ameriška letalka Jacquelina Oochranova je posla vila nov rekord v višinskem poletu ca ženske: dosegla je višino 10.058 m
česar ne ve vsakdo. Danes pa ni več najvišja zgradba na svetu. Že razni antenski stolpi so višji od njega. n. pr. antenski stolp v kitajskem Vusungu. ki meri v višino 321 m. To pa ni edini razlog, ki ga navajajo za njegovo odstranitev Hujše je baje to. da moti letalski promet in da bi v primeru vojne nuditi dober cilj za letalske napade.
To. da kvari lice pariškega mesta, navajajo, kakor smo povedali, že pol stoletja. To naziranje je seveda zelo relativno, niti mnogi javni zagovorniki tega naziranja ne verjamejo preveč vanj. Slavni sikar Ma net je objavil številne članke proti Eiffe-lovemu stolpu, pn tem pa je bH zelo pogosto na njem in je užival tu brezpnmer-m razgled na kameni to morje Pariza. Nekoč ga je zgradi tel j stolpa Eiffol vprašali, zakaj neki hodi na stolp im še na njegovo najvišjo ploščad, če mu ne ugaja. Manet se je zasmejal in odgovoril. »Tu je edina točka v Parizu, od koder stolpa ne vidim.«
Zračna bitka med divjimi gosmi
Ogorčeno zračno bitko med divjimi gosmi so opazovali v bližini Geislinga v ba-bavarskem delu Dunava.
V zimskih mesecih so se bile v močvirni nižini naselile mnoge divje gosi, ki so letale vsak večer v velikih jatah nad trgi in vasmi. Nekega dne je priletel nov trop, nakar so se jate »domačink« kakor na povelje dvignile v zrak in napadle »pritepen-ke«. Ogorčena bitka je trajala kakšne pol ure. Nešteta izpuljena peresa so padala na tla. cepale pa so tudi mnoge izčrpane in ubite bojevnice Zmagale so na zadnje vendarle pritepenke in prejšnje naseljenke so se morale v neredu umakniti.
Na pariškem pokopališču
Vrli dolžnik
Odvetnik Richard Clarkson Mayhew lz Lowestofta na Angleškem je imel pred 22 leti nesrečo in ni mu bilo mogoče zadovoljiti vseh številnih upnikov. Tudi konkurz-ni postopek mu ni mnogo pomagal, že tedaj mož ni bil več v mladih letih, imel jih je že skoraj šestdeset. Danes šteje 82 tet in težko se je prebijal skozi življenje v tej dobi.
Tedaj se mu je nenadno nasmehnila Fortuna. Ugoden veter, kakor se je izrazil stari gospod sam. mu je natrosil funt. nih bankovcev v sobo V resnici je bilo vse dosti bolj realistično. Mayhew je enostavno nekaj podedoval. Ta dediščina je prišla zadosti pozno vendar je bilo starčevo srce veselo.
Sedaj namreč lahko zadovolji svoje upnike, je dejal mister Mayhew in okrog 900.000 dinarjev od svojega novega imetja je takoj oddelil v ta namen. Denar so prejeli deloma že dediči nekdanjih upnikov. kajti marsikateri med temi je v tem času že umrL
Na pariškem pokopališču Pfcre Lachase so bile pred dnevi manifestacije pred spomenikom Cehoslovakov, ki so padli v svetovni vojni za Francijo
Kuhar je umrl od gladu
Žalosten konec Aleksandra Mališeva, ki je bil nekoč šef kuhinje na carskem dvoru
V majhni podstrešni sobici v New Torku je umrl te dni na bornem "lamnaem ležišču starec. Zdravnik, ki so ga pozvali je ugotovil, da je umrl zavoljo popolne izčrpanosti in nezadostne hrane. Ze mnogo tednov se ni bil nihče zanimal za sta_-rega moža, ki je ležal bolan in ni imel
Tukaj se je začela predaja
centa, da bi si kupil hrane. To je bil konec Aleksandra Maiiševa. nekdanjega telesnega kuharja zadnjega ruskega carja.
Ko; ^šef vse kuharske umetnosti« je MaLšev nadziral neštevilno državnih banketov, ki so se jih udeležili kot gostje najznamenitejši možje predvojnega časa. cesarji, kralji, knezi in ministri. Zelo pogosto je tudi sam jedel ob carjevi mizi. Ko je nastala revolucija, je moral pobegniti Dokler je bil še krepak, se je v Ameriki lahko preživljal, potem pa je zbolel in ni mogel več izvajati svojega poklica. V največji bedi je umrl, ki je še pred pet in dvajsetimi leti poveljeval kuhinji ruskega vladarja.
»Admiral von Tirpitz"
V nemški vojni luki VVilheimshaven bodo v kratkem splovili novo vojno ladjo »Admiral von Tirpitz«. Ladji, ki bo imela 35.000 ton, bo kumovala hči pokojnega admirala vo Tirpitza.
Univerzitetna četrt v Madridu, kjer se Je predala republikanska vojska brez odpora
četam generala Franca
šef angleškega generalnega štaba v Franciji
šef angleškega generalnega štaba general Gort je na povabilo francoskega glaivnega stana odpotoval v Francijo, kjer si je ogledal vojaške vaje francoske vojske in Magtaotovo linijo. Gorta spremljajo na potoianju višji štabni častniki angleške vojske.
Listi angleške delavske stranke opozarjajo, da pomeni obisk generala Gorta v Franciji začetek važnih pose tov med angleškimi in francoskimi vojaškmi strokovnjaki. Anglija bo v primeru potrebe poslala na Francosko takoj 19 divizij angleške ekspedicijske vojske, vrhu tega še letala, ki so potrebna za to ševilo vojske.
Skender ali Donika?
Agencija Štefani poroča iz Tirane, da bo dobil prvorojeni otrok albanske kraljice, če bo moškega spola, pri krstu ime Skender, če bo deklica pa Donika. Tako se je namreč imenovala žena albanskega narodnega junaka Skenderbega.
Trije rodovi — trije rojstni dnevi
V družini bivšega poljedelca Pieperja iz bližine Stettina so imeli te dni redko slav-
. .. .	je pra-siiovai svoj 82. rojSi-n.
dan, istega dne je njegov sin dopolnil 54 leto, a istega dne je tudi sinov sinček dopolni prvo leto.
stav44
Kakšni poklici so mogoči med Angleži
V Londonu je umrl kralj stav, mož, o katerem bi lahko rekli, da je za svojo osebo razveljavil pravilo, da vodi igralska strast v pogubo. Frederic Parker, kakor se je imenoval ta mož, je v zadnjih dvajsetih letih s stavami najrazličnejše vrste zaslužil najmanj pol milijona funtov šter-lingov. Polovico tega je spet izgubil, z ostankom pa je živel razsipno življenje in je še zapustil znatno vsoto Največje dobičke so mu donašale konjske dirke. Imel je posebnega tajnika in tri pomočnike, ki so mu pomagali pri računih in zasledovanju dirkalnih uspehov na vseh dirkališčih Velike Britanije.
Parker se je učil že pri materi, kako je treba uspešno staviti. Mati je prevzela tedaj, ko je postala vdova in je bilo sinu komaj deset let, bar v bližini nekega dirkališča Dohodki so bili majhni, pa jih je skušala povečati s stavami, pri čemer se je ravnala po nasvetih poznavalcev konj in jockejev, ki so obiskovali lokal. Počasi si je nabrala tudi sama mnoge izkušnje in to znanje je zapustila svojemu sinu. ki je bil s sedemnajstimi leti že uspešen sta-var Sčasoma je postal pravi leksikon za vsa vprašanja v tej zvezi.
Na pamet je znal rodovnike in dirkalne uspehe vseh konj, poznal je njihove posebnosti, vedel je, na katerih tleh in ob katerem vremenu najbolje tečejo, poznal je tudi vse jockeje in kako se vedejo pri dirkah. Na podlagi tega znanja je sklepal
svoje stave. Bila so leta, ko je imel smolo, da je zaslužil »samo« 15.000 funtov, v nekaterih letih pa je dobiček presegel tudi 100.000 funtov Bil je zelo ugleden mož, član občinskega sveta in celo župan svojega rodnega kraja Northamptona. Samo ko je poskusil postati tudi član spodnje zbornice, je imel smolo, in sicer zato, ker je njegov nasprotnik v volilnem boju razkričal, da si Parker denarja ne zasluži na dostojen način. To je v puritanski Angleški predvojnega časa zadostovalo, da mu je pobralo mnogo glasov.
Ameriška odprava
na Himalajo
Te dni je odpotovala tz New Yorka ameriška odprava, ki je namenjena v Kašmir in v gorovje Karakorum. Ekspedicija ima namen naskočiti drugi najvišji vršeč Himalaje Godwin Austin, ki kipi pod oblake do višine 8628 m.
Zvišane premije za vojna zavarovanja
Zastopniki ameriških zavarovalnic so te dni sporočili javnosti, da so se premije za vojna zavarovanja zvišale za sto odstotkov. Za blago, ki potuje iz Kanade v Evropo, se morajo plačati nove povišane premije že od 2. aprila naprej.
Smrt pod snežnim plazom
Slovaki organizirajo svojo armado
Slovaški minister za narodno obrambo, polkovnik Čaltos. je imenoval izmed absolventov vojne šoe nove člane slovaškega generalnega štaba. Vojaške formacije se dopolnijo z rezervnimi častniki tako. da zasedejo v vsaki edinici poveljniška mesta slovaški častniki. Po potrebi bodo častnik© predlagali za aktivacijo in jih pozivali na orožne vaie.
Daladierova beseda
Po nedeljskem Mussollnljevem govoru Je snoči govoril po radiu francoski ministrski predsednik Edvard Daladier
ANEKDOTA
Alphonoe Daudet je zrasel v uibožnih razmerah. Cesarica Evgenija je postala pozorna na pesmi in čla/nke, ki jih je priobčeval v »Figaru«. Kupila si je prvo zbirko njegovih pesmi in so ji tako ugajale, da je polbrata svojega moža Napoleona III«, ministra vojvodo Mornyjskega, prosila, naj po» izve za mladega moža in nekaj zanj stori. Vojvoda je Daudeta pozval k sebi. Prišei je v borni in precej zanemarjeni obleki. Povprašal ga je po njegoNth razmerah tn mu je končno ponudil mesto svojega zasebnega tajnika, kar bi mu dajalo malo dela in dober zas žužek.
Daudet se je postavil kot pravi južna Francoz v pozi turo in dejal samozavestno: »Gospod vojvoda, toda jaz sem legitimist!« Vojvode ta izjava ni spravila u ravnotežja, kakor si je mislil pesnik. Odgovori'! je z največjim mirom: »To mi je malo mar. Verjemite, kar hočete, napravite mi pa samo uslugo m si režite predolge lase!«
Vrhunec nemške izdelave
na področju INDUSTRIJE OSEBNIH AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES vam bodo na ogled na beograjski avtomobilski razstavi od 1. aprila 1939* sledeče razstavljene znamke:
PAVILLON 3 B E (


D 1
mmmi


PAVILLON 3
irni pres
Jase! Knap
Pisatelj romana »P u s z t a«
V »Grud i«, mesečniku za kmetsko pro-sveto, ki izhaja v Ljubljani, je začel France G e r ž e 1 j priobčevati svoj prevod romana Josefa Knapa »Puszta«. Tako dobivamo Slovenci vsaj v revialnih stolpcih prevod enega najboljših pripovednih spisov češkega pisatelja ruralistične smeri. Dr Josef Knap je znan tudi v slovenskih kulturnih krogih. Več let je redno sodeloval v kulturni rubriki »Jutra«, L 1932. pa je priobčil v »Ljubljanskem zvonu« dva daljša pregleda povojne češke poezije odnosno proze. O njegovih novih romanih smo priobčili v »Jutru« podrobnejše referate, tako tudi o »Puszti«, ki je morda njegovo najzrelejše in za nas najzanimivejše delo. Pisatelj si je izbral značilno snov: prikazal je z močnimi epičnimi sredstvi, lahno podplutimi z lirizmom krajine in s prastarim mističnim občutjem fude. kolonizacijo novih naseljencev na pustf Podkarpatske Rusije ob njenih tedanjih madžarskih mejah. Take motive so pisatelji doslej polagali v ameriške prerije (glej na pr pri nas po pravici priljubljeni roman j. Bojerja »Izseljenci«), pisatelj »Puszte« pa je pojav kolonizacije, nastanek novih selišč, zagrabil v njegovi značilni srednjeevropski stvarnosti: v dobi povojnih agrarno političnih prevratov in novega mešanja etničnih življev, ki se gn?tejo na tesnem ozemlju med Donavo in Karpati Čehi Slovaki. Rusini Madžari. 2idje. Cigani in drugi drobci sosednih narodov padajo na deviška tla podkarpatske zemlje. da se jih oprimejo kakor rastline, se v njih ukoreninijo in poženejo svoje mla dike.
Knapova »Puszta« je Imela zaradi svoje vsebinske te*e in umetniške vrednosti !ei> odmev v češki in slovaški slovstveni kritiki Odmevala je tudi drugače: v eni Izmed opisanih o«eb ie nekdo spo7na! samega sebe in vložil proti piscu tožbo. ki pa so jo najnovejši dogodki položili ad acta Kolonije na puszti. ki jih opisuje Josef Knap. so bile po dunajski razmejitvi 1. 1938 prizadete v živo. ozemlje je pripadlo Madžarski in kmalu na to so listi poročali, da so bili kolonisti premani in nekateri tudi še huiše prizadeti. Kna-povo še nedavno aktualno delo je na mah postalo zgodovinsko in pisec se je pripravljal. da epično prikaže najnovejšo usodo teh selišč in njihovih prebivalcev.
Med č e š k j m i ruralisti
S pisateljem dr. Josefom Knapom sva se sestala nekaj dni pred 15 marcem v kavami »Zlatš husa« Z njim ie prišlo več drugih znancev iz kroga čeških ruralistič-nih pisateljev: eden izmed njihovih ideologov, pisatelj in kritik dr SedlSk. pesnik Jan Čarek. romanopisec Fr Krelina, sami izraziti zastopniki kmečke smeri v sodobni češki literaturi Ruralisti so se pridružili Kulturnemu svetu nove stranke Narodne enote in zavzeli vplivne pozicije v reorganizacijah prizadevanjih češkega kulturnega življenja v tedanji Češko-Slo-vaški Kajpak tiste dni ni še nihče slutil, da stoji tudi ta državna tvorba pred katastrofalnim koncem in vsi so bili polni vere v novi procvit če«kega kulturnega življenja Umljivo je. da se je razgovor sukal predvsem okoli programa kulturnega sveta in njegovih literarnih stremljenj Tudi po preobratu 15. marca se v tem pogledu ni nič spremenilo in informacije,
ki mi jih je dal zlasti dr. Josef Knap, niso vzlic vsem zgodovinskim spremembam iz-guDile vrednosti. Novi dogodki so le še bolj potisnili češko literaturo v to miselno in umetniško smer.
Pioti mednarodnemu duhu
—	Borimo se zoper internacionalne vplive v češki kulturi, je Izjavil dr. Knap. — Hočemo, da bi bila češka literatura še bolj češka po svojem duhu. Pri nas se je preveč razpaslo napačno svetovljanstvo, sprejemanje in prisvajanje tujih vplivov je bilo neorganično, vrednote so se merile po tujih, zlasti še francosKih ali točneje: pariških vzorcih, ki se pa niso prilegali češki duši. Spominjate se časopisa, ki »sem ga izdajal pred leti: imenoval se je »Sever in vzhod« — že tedaj sem čutil potrebo, da se usmerjamo drugam, ne pa samo na zapad. Prav posebno sem opozarjal na literaturo skandinavskih narodov. Po polomu vseh internacionalističnih gesel in raznih ne-arijskih ideologij čutimo potrebo literature, ki bi v polni meri izvirala iz narodne duše. Navezujemo na staro tradicijo, vračamo se k zemlji, k Bogu in krščanstvu, k narodu, domovini in rodbini kot vrednotam, ki nam dajejo ne samo osebno, marveč tudi narodno oporo. 2e Josef Holeček je izgradil cel filozofski sestav »selstva«, mi nadaljujemo na tej podlagi, a z novimi izkustvi in podneti Naš rura-lizem je daleč od kulturnega primitiviz-ma. pomeni samo povzdigo tradicionalnih vrednot in živih nacionalnih sil nasproti begajočemu imernacicnallzmu; pomeni očiščenje naše kulturnosti in njenega duha Napovedujemo boj švejkovščlni in »e zavzemamo za pozitivno umetnost, ki bo uveljavila kult junaštva, osebnih in narodnih odlik Če govorimo o vasi in kmetu. je to zaradi tega. ker se je v zadn;ih dveh desetletjih naša literatura preveč naslonila na mestnega človeka in industrijskega delavca.
Domača tvorba proti prevodom
—	Kulturni svet bo skušal predvsem reorganizirati založniško delo in vplivati na regulacijo prevodov, katerih neurejena poplava se mora zaustaviti. Doslej so odtekali milijoni kron v inozemstvo za honorarje, avtorske odškodnine in tantiieme; kaj smo imelj od tega? Največkrat samo to, da so se sredstva češkega človeka, čigar ljubezen do knjige je znana in uvaže-vana povsod v kulturnem svetu, izrabljala za knjige tujega duha, med njimi take, ki so nam s svojo miselno ali nravstveno destruktivnostjo vprav škodovale Naša založništva naj rajši iščejo in podpirajo domače talente, ki bodo ustvarjali specifično češko literaturo, zajemajočo iz neizčr-pane narodne duše.
Pesnik Jan C a r e k je pristavil, da pravkar pripravlja zanimivo zbirko' Izdal je poziv, da naj mu pošljejo svoje pesmi ljudski pesniki, kmečki ljudje, ki izživljajo s pesnikovanjem svojo potrebo lepotnega ustvarjanja. Pokazalo se je, da je takih neznanih ljudi mnogo In poslali so toliko gradiva, da bo mogoče Izbrati kaj mačilne in ponekod močno sočne sadove.
Taka Je bils razpoloženost v tedanji, -koraj bi rekel oficielni struji češke literature ob zadnjih dneh republike. Danes 66 mi zdi, da sq U razgovori že nekje da-
leč v preteklosti. Ne dvomim pa, da bodo
v novih utesnjenih mejah ideje ruralistov še najbližje sedanji socialni, kulturni in politični stvarnosti češkega naroda. — o.
Zapiski
Otvoritev slovenske umetnostne razsta-ve v Milanu. V torek 28. t. m. je bila v milanski Časa d' artisti otvorjena »Mostra gruppo artisti jugoslavi« s slikami Mihe Maleša, kipi Franceta Goršeta in lesorezi B. Jak ca, Ivana Kosa, Toneta Kralja, Mihe Maleša in M. Sedeja. Protektorat te razstave je prevzel poleg bana dr. Natlačena minister tiska in propagande Dino Alfieri. V častnem odboru so med drugimi Rino Parenti, provincialni predsednik Franco Marinotti, jugoslov. generalni konzul Milan Stankovič, predstavitelji listov »Popolo d' Italia«, »Secolo — Sera« in »L' Illustrazione Italiana«, yseuč. prof. v Ferrari Alessandro Visconti, več odličnih slikarjev in drugih kulturnih in političnih reprezentantov. Razstava bo odprta do sobote 8. aprila t. L
Antologija ukrajinske proze v Italijan, skem prevodu. V »Meridiano di Roma« z dne 19. marca poroča ugledni italijanski slavist, avtor »Liriche slovene moderne« Luigi S a 1 v i n i o antologiji ukrajinske proze, ki je izšla z naslovom »Le quattro sciabole« (naslov je posnet po siovečem romanu Jurija Janovskega) v isti zbirki, kakor nekoliko prej zanimivi spis »D Na-zionalismo nella letteratura deli' Ucraina Sovietica«. Pisec pravi med drugim: »Ni več dvoma, da je ukrajinski komunizem, zlasti še v literarnih krogih, usmerjen odločno zoper Moskvo. Usoda »Vilne Aka-demie prolietarsKogo mistectva«, bolj znanega po okrajšavi »Vaplite« in njenega ideologa Mykole Chvylovega, ki je storil l. 1933 samomor v znak protesta, njenega predsednika Oleša Dosvitija, ki je bil obenem z vsem svojim delom tzključen iz stranke, ni nič manj poučna kakor usoda Grygorija Kosynka, ki je bil ustreljen po ukazu vojaškega sodišča, in tolikih drugih. Osrednja osebnost ukrajinskega literarnega in kulturnega gibanja na sovjetskem ozemlju je še vedno Chvylovyj, ne samo po svojem delu, marveč tudi po svoji politični in duhovni veri, ki se lahko izrazi z besedo »Proč od Moskve!« Chvy-lovyj je doumel, da je edini možen razvoj Ukrajincev razvoj v smislu zapadnih narodov, to se pravi v duhu stare, skupne evropske tradicije .. Nad socialni problem, ker bo prvi rešen z drugim in ne dopušča, da bi bilo z materialistično mistiko in s kaotično, vsiljeno konstrukcijo uničeno živo jedro njegovega naroda . ..« Tako prikazuje Salvini duha ukrajinske literature v sovjetski uniji, ki je v omenjeni italijanski antologiji zastopana z izbranimi spisi V Pidmobilnega, Chvylove-ga »Ivanom Ivanovičem«, Metodija Kiri-loviča, Marte Halaktionovne, Kundžiča, Dosvitnega, Kosynka in drugih, pri nas docela neznanih imen nove ukrajinske literature. Kakor vidimo, se v tej literaturi razvija oster idejni boj med sovjetsko-mednarodno in ukrajinsko nacionalno usmerjenostjo, med zapadnim in vzhodnim duhom, med kmečkim konservativiz-mom ln proletarstvom itd.
Iz Kranja
r— Ponovno Opozarjamo Kraijgine In
o Končane na velik koncert pevskega zbora Glasbene Mat'ice ljubljanske, ki bo v Kranju v soboto 1. aprila ob pol 9. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Poleg zbora Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Mirka PoMča sodelujeta koncertna pevka Ljudmila Po'ajnarjeva in pianist prof. Marijan L:povšek. Koncert bo za Kranj umetniški dogodek prve vrste. Prodaja vstopnic je v trgovini g. Hlebša v Kranju, {-j, UJ J
Naše gledališče
DRAMA
Četrtek 30. K.aj je resnica '< Red Četrtek Petek 31 Zaprto
Sobota, L aprila: Hlapci. Izven. Znižane
cene.
Pirandellova Igra »Kaj je resnlca?« je
delo, ki je vzbudilo na tujih in tudi na našem odru upravičeno pozornost Idejno zanimivo in odrsko učinkovito podana problematika in relativnost resnice v človeškem življenju ter zakonska tragedija moža, žene in tašče tvori zanimanja vredno umetniško zaokroženo predstavo, ki jo velja videti. Predstava bo drevi za red Četrtek.
O P E B A
Četrtek, 30 . Zaprto.
Petek 31 ob 15. Gioconda Dijaška pred stava Globoko znižane cene od 16 din navzdol.
Sobota, 1. aprila: štirje grobijani. Pre-mierski abonma. Ponchiellijeva opera »Gioconda« kot dijaška predstava. Jutri v petek ob 15 bodo peli »Giocondo« po znižanih cenah od 16 din navzdol Dijaštvo opozarjamo na učinkovito in razgibano dramatično dejanje ter melodiozno in sočno instrumenti-rano glasbo. Naslovno partijo bo pela Ka-rena, partijo inkvizitorja bo podal tokrat Lupša nadalje: Kogejeva, Franci, Janko, španova. Dirigent: ravnatelj Polič.
Za premierski abonma bodo vprizorili v soboto Wolf-Ferrarijevo opero »štirje grobijani« pod taktirko dr. švare in v Primo. žičevi režiji. Učinkovito delo, ki ima za libreto Goldonijevo besedilo, je izvrstna komična opera. Zasnovana je s pristno italijanskim humorjem in se odlikuje po svoji invenciozni glasbi. V glavnih partijah bodo nastopili: Betetto, Primožič, Lupša, Zupan in dame: Kogejeva, Ribičeva, Poli-čeva in Heybalova.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 30. ob 20.: štev. 72. Red D. Premiera. Petek, 31.: Zaprto.
Sobota, 1. aprila ob 20.: Plgmallon. A.
R
D I
Petek 31. marca
Ljubljana 11: Šolska ura: Po izletu — razgovor z učenci (g- M. Zor). — 12: Iz domačih logov (plošče). — 12.45: Poro čila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi. — 19: ženska ura: Jedilnik za april in za Veliko noč (ga. Vida Peršuh). — 18.20: Dvofakova Slovanska rapsodija (plcšče). — 18.40: Francoščina (dir. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Dunaj, Monakovo, Pariz — šole naših .imetnikov.
—	19.50: Deset minut za gasilce: Organizacija kongresa in programa (g. Japelj Pavle). — 20: Radijski komorni zbor in Radijski orkester. — 21: Nas'xp sklada-teljske šole g. Srečka Koporca, — 22: Na-povedi, poročila — 22.20: Angleške plošče. — 22.50: Esperantsko predavanje.
Beograd 16.45: Lahka glasba — 20: Kakor Zagreb. — 20.30: Zvočna igra. — 22.15: Plošče. — Zagreb 17.15: Violine in pevski kvartet. — 20: Petje .komorna in lahka glasba — 22.20: Ples. — Praga 20: Program po napovedi. — Varšava 21.10: Lahka glasba. — 22.20: Švedsko-poljski izmenjevalni koncert. — Sofija 17.30: Vojaška goclba in godalni orkester.
—	19: Klavirske skladbe. — 19.30: Prenos Verdijeve opere »Aida«. — Dunaj]2: Delavski koncert. — 15.30: Petje in kitare. — 15: Vesela muzika — 18.45: Pester spored. — 20.10: Orkester. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert. — Berlin 20.10: Nemške pesmi.
—	20.20: Skladbe R. Wagnerja, — 22.30: Lahka godlba in ples. — Miinchen 19.25: Koncert po že^ah. — 20.10: Godalni orkester. — 22.30: Bolgarske pesmi, — 22.50: Lahka gocPba in ples. — Parts 19.15: Zborov-ko petje. — 20: Godalnj orkester. — 21: Plošče. — 21.30: Orkester in solisti. — 23.45: Plošče.
Iz Ptuja
J— Zvočni kino Ptuj predvaja drevi ob 20. film »Orkan«, kot dodatek Paiamoun-tov žurnal. (—)

Prvovrstni trboveljski
brez prahu, boks, suha drva
nudi
I. Pogačnik
! KOLESA
5	najboljših znamk — novi modeli « prispeli
j	»Tehnik" J. BANJAI,
I	LJUBLJANA, Miklošičeva c. 20.	„ - —--- — ■
: ■
]	VELIKA IZBIRA NOGOMETNIH ŽOG EN DRUGIH f
BOHORIČEVA 5. j f	ŠPORTNIH POTREBŠČIN !
Telef 20 59	•_________________
■ I
ZAHVALA
Vsem, ld so ob smrti našega dragega soproga in očeta, gospoda
FRANCA MASTNAKA
JAVNEGA NOTARJA V TREBNJEM
sočustvovali z nami, poklonili vence in spremili pokojnega na poslednji poti, iskrena hvala.
Posebej se zahvaljujemo zdravniku g. dr. M. Ropasu, za njegov trud, čč. duhovščini, predvsem g. kanoniku Keku za njegove tolažilne obiske, g. dekanu Tomažiču iz Trebnjega za njegove ganljive besede ob odprtem grobu, predstavnikom oblasti, vojni komandi ln vojnim odredom, Sokolu, gasilcem in Pomladku Jadranske Straže v Trebnjem, nadalje Lovskemu društvu v Novem mestu, ter vsem ostalim društvom in korporacijam.
NOVO MESTO, dne 28. marca 1939.
ŽALUJOČA SOPROGA IN HČERKI
..irtfF

čile beograjski seje
1. - 8. aprila 1959.
15. — 24. aprila 1939'
veliki mednarodni salon avtomobilov in motornih koles z razstavo potov in turizma
veliki mednarodni splošni spomladanski vzorčni sejem
Cca I.000 razstavljalcev Iz države In Inozemstva.
Najhitrejša orientacija v izbiri blaga. Razširjenje
poslovnih zvez.
50% popusta na železnicah in ladjah. Pojasnila daje:
REOGRAJSKI SEJEM
poštni predal 538, Beograd — Telefon št. 28-526 ln 28-802.
L. WINDER:
33
Roman o Franca Ferdinanda
(Avtoriziran prevod)
Zaspal ni več, a po tej tolažbi mu bedenje ni bilo več muka. Tiho je šel vknjižnico in poiska. atlant. Odprl je zemljevid avstroogrske monarhije ter ogledoval svojo bodočo državo, ljubke dežele Spodnjo Avstrijo, Gornjo Avstrijo, Koroško in Štajersko, gore in doline Solnograške, Tirolske in Predarlske, rodovitne ravnine in gozde Češke, Moravske in Šlezije, zalive in otoke Dalmacije. Predstavljal si je težko dostopno lepoto Istre, Kranjske in Goriške, velikansko, umazano in skrivnostno deželo Galicijo, bujne gozdove pokrajine Buko-vine. Z lakomnimi prsti je otipaval reke Ogrske, bral je mnogoglasna imena ogrskih mest, tuhtal je nad ozemlji Hrvatske in Slavonije, Bosne in Hercegovine; kako tuje je bilo vse to, kako veliko! Z nestrpno omejujočim kazalcem je iskal: kje živijo Nemci, Cehi, Madžari, Poljaki, Hrvatje, Srbi, Slovaki, Slovenci, Rusini, Rumuni, Italijani — z očmi je vrtal v njihova selišča in strmel: toliko narodov! Toliko milijonov ljudi! In nobenega ne poznam, in nobeden ne pozna mene. A nekega dne bodo vsi vedeli, kdo sem, te mnoge dežele, ti mnogi narodi, vsi bodo morali občutiti, kdo sem. Zdaj niti sam še ne vem, kdo sem Vem pa, kaj hočem. Obnoviti hočem staro državo, končati hočem vladavino slabosti, vladati hočem moč habsburške hiše, popraviti hočem, kar je Franc Jožef pokvaril in še pokvarja, zediniti hočem vse narode monar-
hije in neusmiljeno pokončati vse, ki mi bodo nasprotovali, iztrebiti hočem zanikarnost in brezvest-nost in avstrijsko dobro vol jnost, ki nam nakopava zgolj posmeh in škodo; hočem, da si vsak izmed mojih podložnikov pomane oči in z menoj vred reče: ,Hočem!'«
Tako je sanjaril z odprtimi očmi do jutra. Imel je vročico kakor sleherno jutro. Telo mu je bilo medlo in šibko od vročice, bolezni, ki je z okrutno počasnostjo in vztrajnostjo prevzemala njegovo telo.
TRETJI DEL Sreča v nesreči
KONOPISTE
Spet je sedel nadvojvoda Franc Ferdinand v starem cesarskem gradu na Hradčanih, vrnil se je bil, staro življenje je teklo dalje. Ni se bil vrnil kot prestolonaslednik, tesni krog službene dolžnosti ga je znova zajel, cesar ni bil dal več poklicati majorja Franca Ferdinanda. Toda cesarjevič Rudolf je ležal v kapucinski grobnici, in mladi človek, ki se je bil vrnil na praški grad, v sobe, kjer je nekdaj živel samomorilec, se je pogovarjal z duhom onega drugega Rudolfa, visokega prednika, ki je nekdaj med temi zidovi sanjal težke, veličastno razpašne sanje. Vsaka sled, ki jo je bilo zapustilo življenje prestolonaslednika Rudolfa, je bila izbrisana. Franc Ferdinand je bil s svojim prednikom sam. Veliki, bradati, od sanj težki obraz cesarja Rudolfa ni bil več nem in zavračujoč, odkar njegov posmehljivi imenjak in potomec ni več živel. Franc Ferdinand je čutil, kako ga je duh sanjskega cesarja z neslišnimi besedami ogovarjal in vpraševal: »Kdo si?« Odgovarjal je: »Tisto bom, kar si bil ti. Bodoči cesar sem.« Slišal je, kako je
duh mrtvega cesarja vpraševal: »Ali veš, zakaj sem se moral zbegan zateči v sanjsko življenje? Veš, kolikanj sam utegne biti človek? Veš, da je bila moja osamljenost in zapuščenost zato tako neizmerna, ker sem bil cesar?« Mladi človek je odgovarjal: »Vem.«
In vsi, ki so ga videli v starem kraljevskem gradu na Hradčanih, so bili potrti, ker so čutili, da je drugačen kakor oni. Zid se je dvigal med njim in med njimi, nihče mu ni bil prijatelj. Dne 12. februarja je poročala, »Politische Korrespondenz«: »Nadvojvoda Franc Ferdinand d'Este ostane slej ko prej na svojem majorskem službenem položaju v Pragi, in nikoli ni bilo namere, da bi se to izpre-menilo.« Franc Ferdinand, presenečen nad to uradno izjavo, je vprašal prošta Marschalla, ki ga je obiskal: »Kaj je to?« Prošt se je nasmehnil in odvrnil: »Slaba nemščina.«
Prošt je triumfiral. Srečo je bil imel in pameten je bil. »Za las je manjkalo, da nisem stavil na napačnega konja«, si je mislil in hvalil nebeško milost, ki mu ni bila uslišala želje, da bi postal vzgojitelj cesarjeviča Rudolfa. »Najboljša leta«, si je mislil, »najdragocenejša leta bi bil žrtvoval temu nesrečnežu, ki je zdaj mrtev in čigar stranka je na slabem glasu; danes bi bilo po meni, končan bi bil. Nihče ni mogel razumeti, zakaj sem hotel vzgajati in si pridobiti baš Franca Ferdinanda, ki ga ni nihče poznal in ki se nihče ni menil zanj: in glej. danes je moj učenec že več, kot sem se kdaj nadejal, jutri bo igral na dvoru najvažnejšo vlogo, in najbrže ni daleč čas, ko bo cesar. Moji načrti, ki so me vlekli k njemu, so bili prav za prav skromni; dobrotljiva Previdnost kar izziva mojo neskrom-nost. Vendar si nočem napak razlagati dobrote, nočem zlorabljati milosti; še daleč nam je do cilja.«
Franc Ferdinand ga je nerad pustil nazaj na Du-
naj in ga je povabil, naj se kmalu vrne. Vendar to ni bilo prijateljstvo moža z možem. Nadvojvoda je slutil častihlepne načrte dr. Marschalla; ni jih poznal in vedel je, da ne bodo nikoli naperjeni proti njemu, a čutil je, da vodi čuvstveno življenje sicer zelo prijetnega in obzirnega moža proštov predir-ljivi razum, in to spoznanje je Francu Ferdinandu branilo, da bivšega učitelja ni mogel smatrati za prijatelja, ki bi se mu upal brez pomislekov predati srce. »Prijateljstvo je zatajevanje samega sebe«, je mislil samotar. »Do današnjega dne nisem imel nobenega prijatelja — kot bodoči cesar si ga še posebno ne morem pridobiti. Mnogo se mi jih bo ponujalo, a na nikogar se ne bom smel zanesti.«
Budno je skrival svoje nezaupanaje in spuščal do sebe ljudi, ki so se dobrikavo približevali bodočemu cesarju. Hotel je spoznati ljudi, hotel je spoznati svet. Hotel se je učiti, učiti, učiti. Vedel je malo o narodih, ki so živeli v državi, ničesar o političnih strankah, ki so njih borbe na Dunaju v Budimpešti, v Pragi, v aZgrebu, Trstu in Lvovu imenovali avstroogrski narodnostni prepir. Hotel si je ustvariti sliko, a kazali so mu mnogo chk ki so nasprotovale druga drugi, tako da se ni mogel izpoznati. Dobival je vtis, da je država v strahovitem neredu in da ji slabo vladajo. Mnogokrat je vzrojil, kadar je kje brizgnila kvišku nesnaga in so prišle na dan nezaslišane umazane karčije, sklenjene za političnimi kulisami; z ogorčenjem je opažal, da je politika za kulisami prava politika strank, narodov in države. A vse te politične kupčije in ovinki so bili tako nepredirni, tako protislovni, da ni mogel priti do jasne sodbe. Treba ie bilo izkušenj mnogih let, da si prodrl v goščavo avstroogrske politike. Utrujen je čez nekaj tednov nehal streči na begajoče glasove, ki ga je njih zlozvočje odbijalo.
Mlado pridno dekle
pripravno za vsako <ie-lo, sprejmem , takoj v slaščičarno. Naslov v ogl. odd.. »Jutrac.
6404-1
Več krojaških
pomočnikov
za fino damsko delo, sprejme takoj Goričar, sv. Petra cesta 29.
6414-1
Brivski pomočnik
se sprejme. Salon Fraj-le, Ceije.	6405-1
Frizerko
prvovrstno sprejme takoj v stalno službo. Dori Pirman, Jesenice.
6389-1
Iščem služkinjo
za kuho in vsa hišna dela. Dr. Ferenčak, Gajeva 3-	6392-1
Kuharica
perfektna Išče dnevno zaposlenje. Naslov v ogl. odd. i Jutra«.
6391-1
Prodajalko
popolnoma izurjena v delikatesi samostojna sprejmem takoj Franc Ocvirk, mesar, Povše-tova 38, Ljubljana.
6379-1
Več krznarskih
pomočnikov
sprejmem za takoj. Pismene ponudbe poslati na ogrl. odd. »Jutra« pod šifro »Krznar«.
6390-1
Plačilni natakar
strokovno izobražen, 2 dobrimi spričevali, kavcije zmožen, želi nameščeni a v kavarni ali restavracij L Gre tudi na sezono. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Zmožen plačilni« 6410-2
Kot praktikant
želi mesta mladenič 18 let s trg. šolo in neka) prakse v trgovini. Gre tudi v tovarno, pisarno ali slično, po možnosti s hrano in stanovanjem v hiši. Ponudbe pod »Uporaben« na ogl. odd. Jutra,
5838-2
OGLA g ■
Šofer
pripravljen opravljati vrtna in hišna dela se sprejme. Ponudba z navedbo pogojev na upra to »Jutra-? pod »Gorenjsko 1939«. 5924-3
Spretno frizerko
sprejme takoj salon Fettich Kongresni trg, Ljubljana.
6275-1
Dve izvežbani
prodajalki
vešči nemščine, samo z dobrimi referencami, sprejme mo takoj za modno trgovino. Ponudbe na M. Vrhunc — Bled.
6328-1
Službe išče
Knjigovodja -
bilancist
Išče stalno namestitev Ima dolgoletno prakso v kreditni ln nabavljal-ni zadrugi, vešč vseb pisarniških poslov. Obvlada slov., srbobrv ita lijanski in nemški Je zik. Sedaj v siužbi z ne odpovedanim rokom. Ce njene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trajno«	5937-2
1000 din
dam onemu, ki ml pre skrbi stalno službo la liko tudi čez sezono Sem vesten ln pošten Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
6371-2
fceSffls
Lahko službo
dobijo osebe za nabiranje naročnikov za za nimiv predmet, kateri je velike važnosti za vsako osebo. Začetna plača 600 din mesečno. Ponudbe z znamko za odgovor na ogl. odd. »Jutra« v Mariboru pod »Lepa bodočnost«.
6248-3
Glasbila
Klavirske
harmonike
manjše, ugodno prodam. Naslov ▼ ogl. odd. »Jutra*.	6384-26
Prodam
Čebelnjak
moderno urejen s 36 panji prodam. Kirbiš, Celje.	6373-6
IBDSISI®
Avto Fiat 514
odprt v popolnoma brezhibnem stanju, nove gume in 2 rezervi se radi bolezni poceni proda. Hadl, Novome-sto.	6374-10
Sachs motorno kolo
100 ccm zelo dobro ohra njen, novejšega tipa, zelo poceni naprodaj. Likalnica, Vegova 12
6381-1C
Pohištvo
novo ia že rablieno, ki ga želite prodati ali samo dati v shrambo, sprejmemo v posebni oddelek komisijsko prodajo Do zelo ugodnih pogojih Kupcev je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo, Vso reklami' preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici al' ustno Prevoz pohištva preskrbimo sami. Ivan Mathian, Ljubljana, — Tyrševa 12.
70-12
Lokal
za mesnico oddam takoj v sredini šiške. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«, cah »Jutra«. 6401-19
Trgovski lokal
oddam v novi hiši v Fug->erievi ulici 1. aprila t. 1. Informacije: Slograd, Vrtača 9.	6334-19
Krojaštvo 20.stolet ja
je odvisno le od priznanja poznavalcev.
Seznanite se v to svrho s podpisano krojaško tvrdko, ki sledi sodobni svetovni modi in zadovoljuje vse individualne zahteve naročnikov
English workmanship
ŠLIBAR ŠTEFAN
MESTNI TRG 8/L
JIH
Zastopniki
za prodajo pisalnih strojev »Olivetti« se sprejmejo. Prodaja na 18 mesečne obroke! »Tehnik« Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20. 6393-5
aSAiCsl^jfc
Beseda 1 din. davek i
din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj 61 znesek 17 din
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih
cenah CERNE — jovelir, ujubljana, VVolfova uL
Za butare
in Velikonoč
dobite res sladke, ru-deče in sočne pomaranče že od 5 kg po engros ceni pri »Jugo-sadc, Resljeva 4.
6403-34
INSERIRAJTE
V »JUTRU« !
Poltovorni avto
(kamion) lahek, zaprt, — ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6309-10
Kolesa
Puch kolo
kakor novo 650 din ln motorno kolo Sachs 100 ccm zelo dobro ohranjen zelo poceni prodam Likalnica, Vegova 12.	6382-11
Kolesa
najboljša ln velika izbi ra. nizke cene, na u-godna odplačila Oskai Remec, Ljubljana, Dolenjska 5.	113-11
Seseda 1 din, davek 3 lin za šilro ali dajanje naslova 5 din. najmanj 61 znesek 17 din
Din 120.000
Iščem kratkoročno na gradbene parcele in donosno posestvo. Ponudbe pod šifro »Polleta« na ogl. odd. »Jutra« Ljubljana ali Celje.
5871-16
Vila
naprodaj nova, moderna, enonadstropna na periferiji LJubljane. Ponudbe pod »216.000« din na ogl. odd. »Jutra«.
6398-20
Hiše
ter druge nepremičnine p rod as te ali kupite najugodneje potom rea-litetne pisarne Adamič, Ljubljana, Gosposvet-ska 7.	6397 20
Večje število parcel
kompleksov, parcel, gozdov, trgovskih in stanovaniskib hiš in vi) ima naprodai gradbeno strokovno izobra 5en posredovalec:
Kunaver Ludvik
( esta 29. oktobra 6. Tele ton 37-33 Pooblaščen gra ditelj in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na raz polago.	2VV
Stanovanje
sobo in kuhinjo od' dam za maj, manjši, stalni stranki odraslih oseb. Cena ugodna. Šiška, Podjunska ul. 21 (ob Sokol. domu).
6399 21
Stanovanja
Stanovanje
dvo- ali trisobno, išče mirna družina brez majhnih otrok za ma). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirno 39«.
5921-21a
Sobo odda
Opremljeno sobo
veliko lepo oddam za 375 din. Kersnikova ul. 7-2 levo.	6412-23
Čedno sobico
z ločenim vhodom v centru mesta oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	6411-23
Opremljeno sobo
oddam takoj gospodu. Gradišče 8b, priti., leva	6032-23
Lepo sobo
s posebnim vhodom v bližini banovine oddam Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6396-23
DJj.
»LIMONA"
krema Vam bo najbolje varovala Vašo polt pred vlažnim in spremenljivim spomladanskim vremenom. — Poskusite naš odlični šampon za vsake ln plava lase in mande-ljevo mleko za odpravo Šminke.
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najman.i šl znesek 17 din
Zračno sobo
s posebnim vhodom za mesec april ln maj, išče soliden gospod. Ponudbe pod »Državni uslužbenec« na ogl. odd. »Jutra«.	6395-23a
Beseda 1 din, davek 3
din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmani ši znesek 17 din
Moški
f
ki trpite na seksuair-nevrastenljl odnosno
impotenci,
nezadostni tunKciJl * polnih žlez. duševn> depresiji, poskusite
OKASA
100 tablet 220 din: ki so Jih mnogi zdrav niki preskusili ln so km hormonski preparat odobreni. Pošiljamo direktno ln
poštnine prosto Lekarna Mr Rožman. Beograd Terazlje br. 5 Izvozna banka. Eeg S. br. 5732-1934
Od Vas j«
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo postite redno kemično 6 Isti ti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6 -nlnie« — Svetlolikataic*
ZAHTEVAJTE BRE5PLAČNI CENIK
ZA5TDP5TV0
Komercialni vodja,
namestnik šefa, verziran trgovec, samostojen knjigovodja - korespondent, absolutno zanesljiv, prvovrstna sila, sprejme mesto. Cenj. vprašanja pod »Poznavalec trga« na oglasni oddelek >Jutra«.
ZRHTEVFDTE
BRE5PLACN1 PODUtNl
CENIK
N&3popolne35ih
GLASBILA
HA]VE:]E DOMAČE STROtNE TVRTK
F.SCHNEIDE
KR. DV0R5K! DOBAVITE!!]
7AGREB
, ni^ol-ičeva 10
i
PRODAJTE svojf FOTO-POSNETKE'
Iščemo za priključene nam časopise in novine stalno zanimive foto-posnetke iz vseh panog. Postanite časnikarski fotograf v svojem stranskem poklicu! Zaslužite denar s svojim foto-aparatom! Vse pobližje proti poštnini za odgovor pod šifro 829 na Agence de la Presse 10, rue Pauquet, ,'aris (16).
Modroce,
vrhnje ln spodnje, dobre posteljne odeje — ima najceneje v zalogi SEVER — MARIJIN TRG 2.
Prepričajte se sami!
DAME!
Ako hočete Imeti ca pomlad lep plašč, kostum ali komplet, naročite
že sedaj pil
TVRDKI F. L GORIČAR
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 29
Na zalogi velika Izbira raznih najnovejših volnenih ln težjih svilenih
tkanin v vseh najnovejših barvah In desenih. V KONFEKCIJSKEM ODDELKU PA NUDIMO IZGOTOVLJENE PLAŠČE, KOSTUME IN OBLEKE PO VSAKIH CENAH!
I
mmmšM
ZAHVALA
Globoko ganjeni nad Izrazi sočutja, ki ste ga izkazali ob bridki Izgubi našega nepozabnega
MARIJA SOSlcA
ZEL. URADNIKA V MARIBORU
se najlskrenejše zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni UJŽ.B. podružnica Maribor, društvu »Drava« za ganljive žalostinke, »S.K. železničarju«, g. načelniku stanice Maribor, g. Vokaču za lepe poslovilne besede, rodbinam Okretič, Valantan, vsem, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, darovalcem cvetja in vsem, vsem, ki so nam na katerikoli način izkazali sočutje v teh težkih dneh.
Maribor, Trst, Kokra, Karlsrnhe, 28. marca 1939.
Rodbine: SOSIC — VARRI — ITRSENl

Moj ljubi soprog
dr. ALOJZ HOMANN
ADVOKAT
je danes ob 14. uri mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v petek 3L t. m. ob 11. iz hiše žalosti na farno pokopališče v Radovljici, kjer bo položen v rodbinski grob.
Venci se na pokojnikovo željo v korist revežev hvaležno odklanjajo.
Sv. maše zadušnice so bodo brale v domači žapni cerkvi. V RADOVLJICI, dne 29. marca 1939.
ROZA HOMANN
rof. SCHLIMP
Brez posebnega obvestite.
"toejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - ža Narodno tiskarno 0. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. - Vsi s Ljubljani.
f