Letošnji plan še ni povsem oblikovan
Da bo treba letos posvetiti posebno pozornost boljšemu gospodarjenju, se je pokazalo tudi na samem času, potrebnem za sestavljanje plana. Novosti, ki so jih prinašale slovenske resolucije ter vrsta spremljajočih ukrepov, so bile takšne, da jih je bilo Potrebno neprestano vgrajevati v planske dokumente. Čeprav je plan že skoraj sestavljen, pa bodo nekatere neposredne rešitve v izvajanju resolucije SR Slovenije za leto 1980 znane konec januarja in jih moramo še vgraditi v naš plan. O teh rešitvah bo nedvomno mnogo govora v naslednjem mesecu, zato o njih še ne bi govorili. Ravno tako pa ne bi v tem sestavku podajali še vseh številčnih ocen, ker se bodo še spremenile, pač pa bi skušali prikazati koncept, ki je zastavljen.
Predvidena rast proizvodnje za Brest kot celoto je nad republiškim poprečjem predvsem zaradi nove proizvodnje ognjevarnih plošč. Pri samem planu moramo poudariti še dve stvari: oblikovanje proizvodnih progra-
IZHODIŠČA resolucije
Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1980 bo v vsakdanji rabi uPravičeno poimenovana kot resolucija gospodarske stabilizacije, saj takšna usmeritev veje od njene prve do zadnje strani. Res, da se ne srečujemo prvič s stabilizacijskimi usmeritvami, vendar je ta od prejšnjih precej strožja — tudi zato, ker pri uresničevanju stabilizacije v preteklosti nismo bili dovolj strogi. • u ?~vevsolucije povzemamo kot izhodiščne naloge:
večjo rast izvoza blaga in storitev ob manjši uvozni odvisnosti,
. izboljšanje strukture pro-lzvodnje in novih naložb z ugodnejšim^ plačilno-bilančnimi učinki, večjo učinkovitost naložb v Prednostne dejavnosti, večjo povezanost s surovinsko podlago,
—	manjšo energetsko odvisnost od uvoza nafte in skrbnej-so usmeritev k domačim energetskim virom,
—	proizvodnjo, ki zaposluje več znanja in prinaša večjo kvaliteto,
—	izboljšanje lastne akumulacije tozdov in manjšo odvisnost razširjene reprodukcije od Posojil,
—	zajezitev neutemeljenih pritiskov na rast osebnih dohodkov in s tem v zvezi na rast sredstev splošne in skupne porabe,
—	ublažitev pritiskov na rast cen z vzpostavitvijo realnejših razmerij med cenami posameznih izdelkov (družbena kontrola cen),
mov na osnovi tržnih zahtev in povečanje proizvodnje samo na osnovi večje produktivnosti dela.
Pri proizvodnih programih naj omenimo, da je v letu 1980 zastavljena delitev programov
— administrativno urejanje vprašanj na nekaterih ključnih področjih moramo preseči z ustreznim samoupravnim organiziranjem in delovanjem samoupravnih organizmov.
SINDIKATI ZA STABILIZACIJO
Kakšna bo dejavnost sindikatov ob teh nalogah?
Najpomembnejša naloga sindikatov je, da s političnim delom med delavci zagotovijo, da bodo kljub naporom in odpovedovanjem zavestno sprejeli stabilizacijsko usmeritev in se odločno zavzemali za njeno uresničevanje. Sindikat mora poznati razmišljanja delavcev ter jim pomagati pri razreševanju vprašanj ob hkratnem zagotavljanju stabilizacijskih usmeritev.
K že naštetim resolucij skim nalogam sodi tudi večja vloga delavcev pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov (predvsem pri združevanju dela in sredstev, svobodni menjavi dela, delitvi po delu), pri samoupravnem družbenem planiranju, gospodarjenju z družbenimi -sredstvi in vplivu na porabo sredstev družbene reprodukcije, na razporejanje ustvarjenega in čistega dohodka.
Vsaka samoupravna organizacija in skupnost sta v svoj letošnji plan dolžni vgraditi stabilizacijske ukrepe, jih odgovorno in enakomerno razporediti na vse oblike družbene porabe, enako na vse delovne ljudi in občane.
med TOZD Pohištvo in TOZD Jelka. Dosedanji programi obeh temeljnih organizacij so si namreč nekoliko konkurirali na trgu, kar je povzročalo nemalo težav v prodaji, pa tudi pri sprotnem spremljanju vseh ostalih poslovnih funkcij.
V ostalih pohištvenih temeljnih organizacijah pa je poudarek predvsem na razširitvi ponudbe, kar velja zlasti za TOZD Tapetništvo ter TOZD Gaber, kjer bo treba nastopiti na trgu z novimi modeli kuhinj, ki bodo nadomestile tiste, pri katerih povpraševanje upada. O primarni proizvodnji naj povemo, da ostaja približno na isti ravni, saj za večjo rast proizvodnje primanjkuje surovin.
Druga pomembna novost je v tem, da je za izpolnitev plana proizvodnje predvideno nekoliko manjše število zaposlenih. Vzrok je predvsem v pomanjkanju delovne sile, prav tako pa tudi ni možno povečati proizvodnjo na osnovi delovne sile, saj trg tega ne dovoljuje.
Največ usklajevanja je bilo vsekakor pri planu prodaje. Ukrepi, ki temeljijo na zmanjšanju porabe, se bodo vsekakor odrazili tudi pri kupni moči prebivalstva. Čeprav računamo na nekoliko hitrejšo stanovanj-
sko gradnjo zaradi zaostajanja v preteklem letu, pa bo to komaj nadomestilo padec kupne moči. Zato je edina možna pot v izvozu.
Tako načrtujemo, naj bi bil izvoz vrednostno za okrog 30 odstotkov večji kot v letu 1979. Ker pa so cene na tujem trgu bistveno manjše kot doma, je fizično razmerje med domačim trgom in izvozom še toliko večje. Pri tem so se pojavljale predvsem težave, kako te razlike v ceni kompenzirati. Rešitve so nakazane v dveh smereh. V letu 1979 so precej porasle zaloge pohištva. Zaradi nižjega vrednotenja zalog kot so prodajne cene smo del dohodka pokrili že v letu 1979. Z znižanjem zalog v letošnjem letu bi lahko tako precej nadomestili izpad dohodka pri izvozu. Druga rešitev pa je v tem, da smo v planu upoštevali stimulacijo za pospeševanje izvoza, ki smo ga opredelili v naših samoupravnih aktih.
Ne glede na povečanje izvoza pa bodo še težave pri prodaji na domačem trgu, zato je načrtovana zlasti večja prodaja v lastnih prodajalnah.
V delitvi dohodka so tako kot pred leti velike razlike med temeljnimi organizacijami. Osta-
nek dohodka je za Brest kot celoto računan nekoliko višje kot v letu 1979, kar je ob povečanju izvoza predvsem posledica zmanjšanja zalog. Kljub temu pa v TOZD Tapetništvo, TOZD Masiva in v novi tovarni ognjevarnih plošč ostanek dohodka ne bo zadoščal za kakšna večja vlaganja v poslovni sklad.
Pri osebnih dohodkih je načrtovano približno 15 odstotno povečanje vrednosti točke. Verjetno pa bo na tem področju prišlo še do sprememb glede na določena razmerja med rastjo dohodka in osebnimi dohodki, ki jih prinašajo spremljajoči dokumenti resolucije.
Med naložbami so predvidena samo manjša vlaganja v opremo, ki je potrebna za nemoten potek proizvodnje. Nekoliko hitrejša naj bi bila samo rast naložb v razširitev prodajne mreže. Takšno zmanjšanje naložbene dejavnosti je pogojeno z razpoložljivimi sredstvi, z zmanjšano možnostjo za pridobivanje kreditov in z likvidnostno situacijo.
Torej naj zaključimo, da je plan grajen stabilizacijsko in da temelji na kvalitativnih dejavnikih razvoja.
P. Oblak
V znamenju stabilizacije
Vsako novo leto se začne s polno dobrih upov in želja, hkrati Pa nas preveva občutek previdnosti pred neznankami, ki nam jih prinaša. Vse to velja v dobršni meri tudi pri prizadevanjih za dosledno uresničevanje politike gospodarske stabilizacije; prav gotovo bo leto 1980 v njenem znamenju. In to bo tudi najpomembnejša naloga sindikatov v tem letu.
V znamenju stabilizacije
(Nadaljevanje s 1. strani)
DELAVCI MORAJO VEDETI...
... kakšni so cilji, usmeritve in naloge gospodarske stabilizacije. Vedeti morajo, da se sindikat poleg naštetih nalog zavzema tudi za varčevanje pri stroških za reprezentanco in za službena potovanja, za odgovornejši odnos do nakupa tujih licenc in patentov ter pri sklepanju pogodb s tujimi partnerji, pa tudi za učinkovitejšo usmeritev domačih raziskovalnih in razvojnih projektov k posodobitvi naše tehnologije.
Osnovne organizacije sindikatov so dolžne zagotavljati, da bodo delavci v tozdih mesečno, posebej temeljito pa ob periodičnih obračunih, ocenjevali rezultate svojega gospodarjenja in pravočasno ukrepali proti motnjam ter ravnanju, ki ni v skladu s sprejeto gospodarsko politiko.
Delavci morajo vedeti tudi to, da morajo skupna sredstva za osebne dohodke v tozdih materialne proizvodnje letos naraščati za 25 odstotkov počasneje od rasti dohodka. Tisti, ki so lani neupravičeno pohiteli s povišanjem osebnih dohodkov, pa se bodo morali sprijazniti s tem, da jih bodo »nadomestili« letos.
Ob delitvi osebnih dohodkov je predvidenih še nekaj odstopanj od omenjenega odstotka glede na posebne okoliščine pri pridobivanju dohodka. Sredstva za osebne dohodke delavcev v nematerialni proizvodnji se bodo oblikovala glede na gibanje osebnih dohodkov delavcev v gospodarskih organizacijah združenega dela, njihova masa pa ne sme biti nad 16 odstotki sredstev za osebne dohodke v nematerialni proizvodnji v letu 1979.
Predvidenih je še vrsta omejitev, med njimi tudi ta, da poraba sredstev skupne porabe ne sme preseči lanske za več kot 15 odstotkov. Posamezna izplačila iz sredstev skupne porabe naj se povečujejo mnogo počasneje, ali ostanejo na ravni lan-
skega tričetrtletja, le regres za prehrano med delom naj znaša 8 odstotkov od poprečnega osebnega dohodka v lanskem tri-četrtletju.
Dogovor o politiki razporejanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo mora biti sklenjen do konca januarja. Zvezni izvršni svet naj bi še januarja sprejel zakon, ki bo opredelil višino sredstev za nekatere osebne prejemke iz materialnih stroškov, za reprezentanco, za znesek pogodb o delu in še nekatera druga sredstva.
ODREKANJE, PA TUDI RAST
V razpravi na seji predsedstva republiškega sindikata je Vinko Hafner dejal, da brez odrekanja očitno ne bo šlo, vendar se moramo boriti predvsem za boljšo produktivnost, za boljše gospodarjenje. O vsem tem pa mora delavec povedati svojo besedo, delavec je v središču vsega dogajanja. Tudi preteklo leto nam ni bilo lahko, vendar je realni osebni dohodek narastel za 4 odstotke. Napovedi za to leto so bolj črnoglede; govorijo da bo realni osebni dohodek za 5 odstotkov manjši — storiti moramo vse, da bi bili pri tem odstotku »pod planom«.
Ustrezneje bomo morali načrtovati tudi delovni čas. Pred sprejetjem republiškega dogovora o cenah naj jih v občinah ne bi povečevali! Vsaka organizacija združenega dela naj bi pripravila svoj program na področju cen. Pri zagotavljanju discipline so ukrepi premalo; to vprašanje je treba urediti tudi sistemsko. Osnovne organizacije sindikata ne smejo obstati pri seznanjanju delavcev, morajo jim dati desedo in poskrbeti, da ta pride na pravo mesto.
Tudi osnovne organizacije zveze sindikatov morajo sprejeti svoje programe za uresničevanje stabilizacije, vplivati pa morajo tudi na gmotno stimulacijo boljšega dela.	V. Jerman
(Iz Informacij RS ZSS za obveščanje v združenem delu.)
Več sredstev v gozdove
Delegati skupščine splošnega združenja lesarstva Slovenije so na svoji seji 19. decembra 1979 obravnavali rezultate poslovanja vseh članic splošnega združenja v prvih devetih mesecih lani in analizo možnosti za razvoj gospodarjenja z gozdovi v dejavnostih posebnega družbenega pomena, razširjene gozdne reprodukcije in lesno bilančnih razmerij v obdobju 1981—1985. Delegati so sprejeli program dela in finančni načrt splošnega združenja za leto 1980, predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo visokošolske TOZD za lesarstvo biotehnične fakultete in dogovor o skupnem izvajanju nalog iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji.
pomena, razširjene gozdne reprodukcije in lesno bilančnih razmerij od 1981—1985 leta predstavlja dobro osnovo za oblikovanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov temeljnih organizacij primarne predelave lesa. V analizi je obdelana možnost, da se s povečano sečnjo in redčenjem mladih in srednje dobrih površin ter s povečanimi melioracijami do sedaj nedonosnih gozdov pridobi novih 370.000 kubičnih metrov drobnega lesa, ki bi bil namenjen za proizvodnjo iver-natih plošč. Takšno možnost so delegati ocenili kot izredno pomembno in predlagali, da je treba povečati vlaganje v gospodarjenje z gozdovi.
(Iz Informativnega biltena GZS)
Volitve v TOZD POHIŠTVO
Novi delavski sveti
Volitve v delavski svet delovne organizacije in v delavske svete temeljnih organizacij so bile 24. decembra 1979. leta. V TOZD Ža-galnica, kjer volitve niso potekale skladno z določili statuta temeljne organizacije, so volitve ponovili 25. januarja letos.
V	delavski svet delovne organizacije so bili izvoljeni:
TOZD Pohištvo: Tončka Bavdek, Jože Braniselj, France Gornik, Janez Hren, Vlado Obreza, Stane Petan, Janez Dovjak.
TOZD Žagalnica: Silva Žnidaršič, Jože Ovsec, Vinko Truden, Stane Zigmund, Štefan Dajč.
TOZD Tapetništvo: Tone Zalar, Danila Knavs, Tone Vesel.
TOZD Iverka: Anton Gostiša, Danijel Ponikvar, Franc Cvetko.
Skupne dejavnosti: Jože Dobrovoljc, Vasja Šega, Irena Mivec-Kovač.
TOZD Gaber: Igor Gornik, Milena Modic, Jože Šumrada.
TOZD Masiva: Jože Abrahamsberg, Niko Godeša, Ivan Štenta, Jožefa Godejša, Emil Ule, Matija Šega, Ivanka Godeša.
TOZD Jelka: Franc Knap, Janez Opeka, Jadranka Janeš.
TOZD Prodaja: Valerija Lesar, Miro Mlinar, Ludvik Štrukelj.
Za predsednika je bil na prvi seji sveta izvoljen Igor Gornik — TOZD Gaber, za njegovega namestnika pa Jože Braniselj — TOZD Pohištvo.
Delavske svete temeljnih organizacij in Skupnih dejavnosti sestavljajo:
TOZD Pohištvo: Jože Bavec —• predsednik, Marjan VVinkler — namestnik, Marjan Tekavec, Marjan Dovjak, Tončka Majer, Janko Doles, Stane Jakopin, Marjan Zalar, Cvetka Brence, Iva Kovšca, France Maček, France Zakrajšek, Justina Sernelj, Jolanda Ileršič, Tone Bavdek, Anica Dovjak, Srečo Drobnič, Štefka Humar, Janez Dovjak, Jože čenčur, Vanja Knap, Marjan Škof, Vanda Kebe.
TOZD Iverka: Jože Grbec — predsednik, Ivan Šega — namestnik, Branko Janeš, Jakob Šraj, Stipe Klobučar, Ismet Gazibara, Vinko Mahne, Anica Albreht, Kazimir Gašperič.
TOZD Masiva: Ivan Škrlj — predsednik, Janez Žnidaršič — namestnik, Janez Rovan, Smaila Hasič, Franc Komidar, Zdravko Bavec, Slavko Turk, Judita Žnidaršič, Ivanka Lavrič, Magda Kovačič, Vera Troha, Štefka Kraševec, Marija Modic, Zdravko Novak, Irena Žagar, Franc Drobnič, Stane Intihar, Jože Mulec, Jožica Ileršič, Draga Hribar, Nada Žnidaršič.
TOZD Gaber: Stanko Truden — predsednik, Jože Kandare — namestnik, Jože Strle, Janez Mihelčič, Alojz Okoliš st., Jože Poje, Milena Modic, Štefka Poje, Stanko Škrbec, Jana Voljč, Branko Turk.
TOZD Jelka: Jožica Škerlj — predsednik, Vinko Meden — namestnik, Anton Rožanc, Jože Sivec, Marica Suhadolnik, Franc Debevec, Anton Ravnik, Joža Turšič, Slavko Nared, Lado Likar, Nataša Zakrajšek.
TOZD Prodaja: Saša Miler — predsednik, Robert Vesel — namestnik, Tone Intihar, Breda Jakopin, Emil Kos, Edvard Masnec, Franc Obreza, Franc Pregelj, Franc Sivec, Marija Zakrajšek, Mirjam Zakrajšek.
TOZD Tapetništvo: Anton Cvetko — predsednik, Franc Škrlj — namestnik, Peter Kraševec, Ivanka Bajt, Jože Valenčič, Jože Mihelčič, Andjelka Juvančič, Marija Škof, Ana Makuc.
Skupne dejavnosti: Zdravko Zabukovec — predsednik, Anica Zidar — namestnik, Marjan Braniselj, Romana Janež, Saša Jakopin, Zdenka Pirnat, Franc Mele, Drago Modec, Anica Trdan, Iva Zigmund, Mira Zigmund.
V	sodelovanju s klubom samoupravi j alcev bo že v prvem tro-
mesečju za vse novoizvoljene delegate organiziran seminar, kjer se bodo delegati seznanili z načinom dela ter s področji dela oziroma odločanja.	Z. Jerič
Ko so obravnavali rezultate poslovanja v preteklem letu, so ugotovili, da so bili relativno dobri, pri čemer pa izkazujejo pretežni del vseh izgub proizvajalci ivernih in vlaknenih plošč ter furnirja. Ob tem pa se je zmanjšal tudi delež izvoza v celotni realizaciji.
Še vedno je nerešeno vprašanje potrošniškega kreditiranja za proizvode lesarske industrije, dotaknili pa so se tudi vprašanja prevelikih prispevkov za samoupravne interesne skupnosti. Glede novih naložb so menili, da so izgube večkrat posledica neustreznih obremenitev naložb zaradi visokih obresti in kratkih odplačilnih rokov, manj pa zaradi slabega poslovanja.
Analiza možnosti za razvoj gospodarjenja z gozdovi v dejavnostih posebnega družbenega

S prve seje novega delavskega sveta delovne organizacije
TUDI NA JELKI POMANJKANJE HLODOVINE
Zaradi pomanjkanja hlodovine smo bili 21. januarja na JELKI prisiljeni prenehati z delom v dveh izmenah. Delo v eni izmeni bo vse do takrat, ko bo zagotovljene dovolj hlodovine za dvoizmensko obratovanje. Če bi bile vremenske razmere tako neugodne kot so bile v prvi polovici januarja, pa se lahko zgodi celo to, da bomo morali žago povsem ustaviti.
Delavce iz ukinjene izmene smo razporedili v proizvodnjo pohištva, za pet delavcev pa smo se za zaposlitev dogovorili na MINERALKI. Poleg težav z zaposlitvijo delavcev pa bo to vplivalo tudi na likvidnost, ki je že brez tega izredno neugodna.
Občni
zbori
sindikata
V JELKI...
Delavci JELKE smo se v so-botvo, 19. januarja zbrali na občnem zboru sindikata, ocenili delo v preteklem obdobju in si zastavili naloge za prihodnje obdobje.
Predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata je v svojem poročilu največ pozornosti posvetil gospodarjenju v temeljni organizaciji, delovni disciplini, razvijanju samoupravnih odnosov, utrjevanju vloge družbene samozaščite, obveščanju delavcev, stabilizacijskim prizadevanjem, uvajanju enotne metodologije za vrednotenje zahtevnosti del in pa družbenemu standardu.
Ocenjeno je bilo, da smo v preteklem letu razmeroma uspešno gospodarili, da pa so kljub temu še rezerve, ki jih bomo morali letos v celoti izkoristiti.
Oceno o gospodarskem stanju je dopolnil tudi direktor. V svoji obrazložitvi je nakazal potrebo po enotnem prizadevanju vsega kolektiva za večjo produktivnost. Le-to bomo dosegli le z boljšo delovno disciplino in s prizadevnostjo nas vseh. Varčevanje mora naše delo spremljati na vsakem koraku. V tem letu bomo morali zastaviti vse sile, da bi povečali izvoz in s tem omilili zmanjšano povpraševanje na domačem trgu.
Oceno gospodarskega stanja in predloge za letošnja prizadevanja so vsi udeleženci soglasno podprli. Precej besed je bilo na tem občnem zboru posvečenih delovni disciplini. Več razpravi j alcev je postavljalo zahteve po poostritvi nadzora in po izrekanju ostrejših ukrepov za kršilce delovnih dolžnosti.
O samoupravnem odločanju je bilo ugotovljeno, da se izboljšuje. Delegati v samoupravnih organih pa še vedno prispevajo premalo predlogov in ne sodelujejo dovolj v razpravah. Obsojeni so bili tudi poskusi nekaterih skupin, da bi reševali zadeve mimo pristojnih samoupravnih organov.
Sprejetih je bilo še več zaključkov, ki pa jih v tem kratkem zapisu ni mogoče v celoti in obširneje obdelati.
J. Opeka
...INV TAPETNIŠTVU
Občni zbor sindikata v TOZD Tapetništvo je bil že 28. decembra lani.
V	svojem poročilu je predsednik osnovne organizacije poudaril, da smo dosegli dobre rezultate predvsem v rasti proizvodnje. Tudi naši poslovni rezultati so precej boljši, še posebej, če jih primerjamo z onimi iz leta 1978.
Pri svojem delu je sindikat sodeloval z osnovno organizacijo Zveze komunistov in z mladino, vendar bi moralo biti to sodelovanje še tesnejše.
Ko je ocenjeval delo naših delegacij v samoupravnih skupnostih in občinskih organih, je ugotovil, da je njihovo delo premalo zaživelo in da bo potrebno temu področju posvetiti več pozornosti.
Z enako pozornostjo naj bi spremljali tudi obveščanje v temeljni in v delovni organizaciji. To je zelo pomembno področje, saj sta dobro samoupravno dogovarjanje in gospodarjenje v veliki meri odvisna od dobre obveščenosti delavcev.
Več poudarka moramo dati delu sindikata na področju kulture.
V	programu dela za leto 1980 smo si zastavili vrsto nalog, (Konec na 3. strani)
Odmevi javne razprave
NA TAPETI SPET SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽITVI V SOZD SLOVENIJALES
Delavski svet BRESTA je na seji 17. januarja sklenil javno razpravo o spremembah samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Slovenijales. Temeljne organizacije so posredova-e precej pripomb. Iz števila pripomb, predvsem pa iz njihove vsebine, je videti, da je bila javna razprava dobro organizirana. Se pravi, da so v posameznih temeljnih organizacijah poglobljeno prebrali predlagane spremembe, iskali v njih svoje interese in jih skušali vključiti v interese drugih delovnih organizacij oziroma družbe kot celote.
Težko bi v tem zapisu podrobno obdelali vse pripombe, saj jih je okrog trideset, prav pa je, da se lahko vsak delavec seznani z glavnimi izmed njih, kot jih je opredelil delavski svet delovne organizacije.
Predvsem je poudarjeno, da novi osnutek ni jasno opredelil 382. člena zakona o združenem delu. To je člen, ki postavlja interesna izhodišča za organiziranje sestavljene organizacije. Obravnavani osnutek je premalo upošteval interese in dejanske pogoje združujočih se delovnih organizacij in pravzaprav ne temelji na vnaprej izdelani, od vseh članic podprti zasnovi sestavljene organizacije. Da bi to zasnovo opredelili, bi morali po mnenju temeljnih organizacij BRESTA najprej dobiti odgovore na naslednja vprašanja:
—	kateri so osnovni cilji oziroma skupni motivi vseh udeleženk;
—	kaj zmoremo pri delitvi dela v okviru SOZD;
—	kakšen je položaj trgovine in kakšna so njena razmerja do članic SOZD;
—	katere od ostalih funkcij je glede na pestrost članic primerno organizirati kot skupne naloge.
Predlagani samoupravni sporazum omenjenih vprašanj in razmerij ni razrešil ali vsaj nakazal njihove razrešitve. SOZD, ki izhaja iz osnutka, je videti kot kopija velike delovne organizacije. Žal pa pri tem sploh ne načenja vprašanj, ki bi se posameznim delovnim organizacijam pojavile s pričetkom nove organiziranosti. Nedvomno bi se poleg podvajanja del oziroma nalog pojavila še kadrovska, organizacijska in druga vprašanja.
Ob zaključku javne razprave v okviru BRESTA je bilo zato ugotovljeno, da zaradi omenjenih glavnih pomanjkljivosti samoupravni sporazum v predlagani vsebini ni sprejemljiv. Poleg tega je bilo še precej drobnih pri-
Občni
zbori
sindikata
(Nadaljevanje z 2. strani) omeniti pa velja predvsem naslednje:
— Predvsem si moramo prizadevati za večjo produktivnost, ob tem pa nenehno skrbeti za tovariške in zdrave medsebojne odnose.
— Nenehno skrb naj bi posvečali starejšim in bolnim delavcem, izboljšanju delovnih pogojev, bolje organiziranemu oddihu, socialnemu položaju delavcev in delitvi sredstev za osebne dohodke.
— Vzpodbujati in ustrezno nagraditi moramo vse tehnične izboljšave in boljše rešitve, ki pospešujejo ali pa olajšajo proizvodnjo.
— Zagotoviti moramo še tesnejše sodelovanje naše osnovne organizacije z drugimi družbeno političnimi oragnizacijami.
— Skrbeti moramo za uveljavljanje in dosledno uresničevanje sprejetih samoupravnih sporazumov in drugih aktov in aktivno sodelovati pri uresničevanju nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.	M. Modic
pomb, ki se logično vpletajo v predlagano besedilo.
Pripombe, ki jih je kot usklajene potrdil delavski svet de lovne organizacije, smo poslali pristojnim organom SOZD.
Delavski svet SOZD je s sklepom opredelil prihodnje naloge v zvezi s sprejemom novega samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD:
—	do 10. 1. traja javna razprava,
—	19. 1. je skrajni rok, do katerega posredujejo delavci združenih delovnih organizacij svoje predloge in pripombe,
—	pravna služba delovne skupnosti SOZD je dolžna pripraviti zbir predlogov do 8. 2.,
—	19. 2. se sestane poslovni odbor in obravnava predloge pripomb,
—	29. 2. se sestane svet za vprašanja razvoja in urejanja družbeno ekonomskih odnosov v SOZD Slovenijales in obravnava odprte dileme, ki mu jih bo posredoval poslovni odbor,
—	med 1. in 15. 3. se sestane poslovni odbor in pripravi dokončen predlog za delavski svet SOZD,
—	19. 4. se predvidoma sestane delavski svet SOZD in sprejme predlog ter določi datum za izvedbo referenduma,
—	19. 5. bo predvidoma izveden referendum,
—	2. 6. se predvidoma podpi-
še po pooblaščenih delavcih združenih delovnih organizacij samoupravni sporazum o združitvi v SOZD.	Z. Zabukovec
Regal 121 — dobitnik »zlatega ključa 1978« je uspešen tudi v prodaji
Tržišče in mineralne plošče
Kljub sodobnim gradbenim izvedbam zavarovanje pred požarom pogosto ni zadovoljivo. Pri gradnji stavb je potrebno zavarovati človeška življenja in preprečiti gmotno škodo. V ta namen bo začel Brest izdelovati ognjeodporne mineralne plošče, namenjene za uporabo v ladjedelništvu in v gradbeništvu — s komercialnim imenom NEGOR.
NA BRESTU TUDI ZOBNA AM BULANTA
Poleg splošne obratne ambulante bo v temeljni organizaciji POHIŠTVO tudi obratna zobna ambulanta. Gradbena dela so se že pričela, pa tudi vsa oprema je že dobavljena. Tako lahko upamo, da nam ne bo treba več iskati zobozdravstvenih uslug drugod, saj bomo to lahko opravili v lastni ambulanti.
Narava proizvodnje je taka, da je za Brest ognjeodporna plošča končni izdelek, za kupca pa surovina ali polizdelek. Ne-gor plošče so namenjene za posebno uporabo, zato je najboljši vstop na tržišče neposredni stik s prihodnjimi kupci. Tako kupca seznanimo z novim materialom, istočasno pa spoznamo potrebe tržišča in mnenje o novem proizvodu.
Izdelali smo tehnične prospekte za ladjedelništvo in gradbeništvo, ki vsebujeta vse podatke za potrebe kupca.
Možni kupci Negor plošč so:
— Gradbena podjetja
Kot operativo gradbenike, razen tistih, ki imajo v sklopu organizacije tudi projektivne biroje, ognjeodporne plošče ne zanimajo, ker morajo vgrajevati v objekte take materiale kot jih predvidijo projektanti. Za njih je zanimiva le tehnika obdelave in vgrajevanja plošč ter podatki, ki se nanašajo na to.
— Predelovalci plošč
To so lesni predelovalci, ki se ukvarjajo z notranjo opremo stavb. Ker pri končnih delih v gradbeništvu težijo k zmanjšanju požarne mase, so plošče zanje najbolj zanimive.
— Projektne organizacije
Od njih precej zavisi uporaba novih materialov, ki jih projektirajo v objekte v skladu z veljavnimi predpisi. Največji poudarek je prav na njih.
— Ladjedelništvo
V ladjedelništvu že dalj časa uporabljajo samo ognjeodporne materiale, da čimbolj omejujejo požare. Ob težavah in stagnaciji svetovnega ladjedelništva je čedalje manj tujih proizvajalcev ognjeodpornih plošč, istočasno pa je tudi večja potreba po domačih surovinah. S tem se nam odpirajo velike možnosti za prodajo plošč ladjedelništvu.
Posamezni potrošniki
Negor plošče imajo veliko perspektivo tudi v zasebni gradnji. Kot dober izolator lahko nadomestijo omet, še posebno pa so primerne za obnovitve podstrešij kot izolator, še bolj pa za preprečitev požara.
Iz obiskov pri prihodnjih kupcih lahko povzamemo, da so potrebe po negorljivih ploščah velike. Že dolgo iščejo in potrebujejo material za zavarovanje pred požarom, ki ga je moč lahko obdelovati. Mavčne plošče, ki so na našem tržišču, ne zadovoljujejo povsem, zato poskušajo ognj eodpornost doseči z drugimi materiali. Raziskave nam kažejo, da so ognjeodporne plošče zelo malo znane ali skoraj neznane.
Negor plošče mnogi poizkušajo primerjati z ivericami. Pri tem jih zavaja izgled, pozabljajo pa na drugačne lastnosti in namen uporabe ognjeodpor-
nih plošč. Do sedaj jih razen v ladjedelništvu še niso uporabljali, ker jih ni bilo na našem tržišču, protipožarne zahteve so bile manjše, tako da so jih zadovoljevali z drugimi materiali.
Projektanti so prepričani, da se bodo zahteve po požarni varnosti s prihodom Negor plošč na tržišče še poostrile, požarni inšpektorji pa bodo v veliko primerih zahtevali ravno te plošče.
Predvidena prodajna cena plošč je sorazmerno visoka. Glede na posebno uporabo plošč, zahteve in predpise pa je nekje sprejemljiva. Glede protipožarnih zahtev in lastnosti plošč jih bo težko zamenjati z drugimi materiali.
Videz, dimenzije in lastnosti plošč so zadovoljive. Zelo dobra je možnost za oblepljanje z raznimi materiali (laminat, metalna folija, furnir, tapeta itd.), saj tako z vgraditvijo plošče dobimo že končno obdelano površino. Poleg tega pa je lepa dekorativna površina tudi surova plošča. Edina slaba lastnost je vpijanje vode (plošča sicer ne nabrekne), ki zmanjšuje možnost za njihovo uporabo v kopalnicah kot fasadne obloge.
Pojavlja se tudi težnja po izdelku, kot je predelna stena, spuščen strop ali vrata, ker je plošča le polproizvod.
Ognjeodporne plošče imajo perspektivo in projektanti menijo, da jih bodo uporabljali na področjih, ki jih mi doslej še ne upoštevamo.
Tržišče je do vsakega novega izdelka nezaupljivo. Vendar pa nam bodo v veliko pomoč protipožarne zahteve. S seznanjanjem tržišča z našim novim proizvodom nadaljujemo, da ga bomo lahko prodajali s čimmanj Šimi težavami.
D. Mikše
Slikovni izsek iz naše nove MINERALKE
Razstava ročnih del v počastitev dneva žena
Vse žene, ki se v svojem »prostem času« ukvarjajo z izdelovanjem ročnih del (pletenje, vezenje, izdelovanje gublenov, prtičkov, spominkov, slik, kipov) vabimo, da sodelujejo z njimi na občinski razstavi, ki jo bosta organizirala ZKO Cerknica in občinska konferenca ZSMS v počastitev 8. marca — dneva žena.
Ročna dela bomo zbirali do 1. marca pri Zvezi kulturnih organizacij občine Cerknica, Gerbičeva 32.
Več osebne zavesti In odgovornosti!
MIMOGREDE RAZGOVOR! O NAŠI DELOVNI DISCIPLINI
Na vprašanje delovne discipline smo tudi v preteklih letih dostikrat naleteli prav ob prizadevanjih za poglabljanje samoupravljanja in krepitev družbeno-politične zavesti vsakega delavca in občana.
Letos — v letu stabilizacije — je to vprašanje še pobej izpostavljeno, saj morda bolj kot kdajkoli velja pregovor: kamen na kamen palača; sleherni naj torej prispeva svoj del h graditvi trdnejšega gospodarstva.
Zato smo se odločili, da iz nekaj kratkih pogovorov z našimi delavci poskušamo izluščiti, kako je z našo delovno disciplino in kako jo izboljšati.
Pri tem smo želeli posebej poudariti, da pri delovni disciplini ne gre le za pravočasno prihajanje na delo in odhajanje z dela, pač pa predvsem za pravočasno, odgovorno in kvalitetno izpolnjevanje delovnih nalog, racionalno izrabo delovnega časa in podobno.
Poglejmo, kaj so naši številni sodelavci slišali od svojih sogovornikov!
Morda prej pa še to: po svoje je značilno, da ni bilo moč dobiti odgovorov iz Iverke, kjer imajo sicer večkrat precej povedati o svoji disciplini in disciplinah drugih in da so se v Skupnih dejavnostih delavci kar po vrsti izmikali odgovorom. Kako naj si to razlagamo?
Bogdan Repše, vodja proizvodnje v TOZD Pohištvo
Z delovno disciplino pri nas vsekakor ne moremo biti zadovoljni. Seveda to ne pomeni, da je stvar kritična in da je potrebno uvesti kakšne posebne ukrepe. Obvarovati pa jo moramo v vseh delovnih okoljih. Menim celo, da temu vprašanju posvečamo premalo pozornosti, pa čeprav delovna disciplina neposredno vpliva na delovne rezultate.
Najpogostejši primeri kršitev so predčasno zapuščanje delovnega mesta ob koncu izmene, prehajanje delavcev iz oddelka v oddelek med delovnim časom, prinašanje alkoholnih pijač na delo, premalo skrben odnos do delovnih sredstev, materiala, končnih izdelkov ali polizdelkov, premajhno prizadevanje servisnih služb za nemoten potek proizvodnje, pa še vrsta drugih manjših in manj pogostih kršitev.
Težji je odgovor, kaj storiti, da bi bila delovna disciplina boljša. Mislim, da disciplinski organi teh vprašanj ne bodo rešili, saj je dosedanja praksa pokazala, da se število kršitev ni zmanjševalo, ampak se celo povečuje, kar pa pelje k temu, da preteče precej časa od prekrška do obravnave.
Delovno disciplino je treba pri vsakem posamezniku privzgajati že od rane mladosti naprej in je treba dati pod drobnogled celoten proces vzgoje in izobraževanja pri vsakem posamezniku. Čeprav je tudi delovna organizacija člen v tej verigi vzgoje in izobraževanja, ta člen le ni toliko močan, da bi nosil celotno breme ...
Zofija Sever, delavka v II. strojni — TOZD Pohištvo
Mislim, da je delovna disciplina na našem oddelku še kar zadovoljiva. Nedvomno pa je bila včasih boljša, zlasti kar zadeva izrabo delovnega časa in boljše izkoriščanje materiala, pa tudi
osebna odgovornost je bila večja-
Najpogostejša kršitev delovne discipline se mi zdi osebna neodgovornost: recimo nepravočasna dobava materiala, slaba evidenca. Ne bi pa smeli zanemariti tudi predčasnega zapuščanja delovnega mesta.
Da bi delovno disciplino izboljšali, bi bilo potrebno zaostriti osebno odgovodnost slehernega delavca. Bolj bi morali izpostaviti tudi dobro opravljeno in kvalitetno delo. Pri tem mislim tudi na boljše nagrajevanje, če tega ne upoštevamo, se nedisciplina še povečuje. Ne bi mogla sicer trditi, da je to glavni vzrok, vsekakor pa ga ne smemo zanemarjati. Vse tiste, ki ne opravljajo dela kot bi ga morali, je treba disciplinsko preganjati, v skrajnem primeru celo odstraniti iz kolektiva.
Anton Popek — vodja proizvodnje pohištva v TOZD Jelka
Delovne naloge še kar zadovoljivo in kvalitetno opravljamo, so pa še vedno posamezniki, ki delovne dolžnosti pogosto kršijo. Pri tem ugotavljamo, da večji delež odpade na mlajše delavce. Ugotavljamo tudi, da so ukrepi disciplinske komisije precej neučinkoviti. Postopki so dolgi in zapleteni, izrečeni ukrepi pa, razen prenehanja delovnega razmerja, ne zaležejo mnogo. Pri disciplinskih postopkih je tudi preveč formalnosti.
Za neustrezno delovno disciplino lahko smatramo tudi neizpolnjevanje dobavnih rokov. Pogosto se nam dogaja, da materialov ne dobimo pravočasno in nam tako proizvodnja zastaja. Izgubljamo vse tiste prednosti, ki jih pridobimo z organizacijskimi ukrepi. Organiziramo nočno delo pri delih in opravilih, ki predstavljajo ozko grlo, nato pa ne dobimo materiala in že čez dan ali dva na tem stroju ne delamo. To povzroča nezadovoljstvo in slabo vpliva na prizadevnost delavcev.
Najpogostejše kršitve delovnih dolžnosti pa so neopravičeni izostanki, uživanje alkoholnih pijač med delovnim časom, zamujanje na delo, zavračanje dela in neopravičeno izrabljanje bolniškega staleža.
Najprej bi morali tiste »kronične kršitelje* po hitrem postopku postaviti pred dejstvo, ali bodo delali tako kot je dogovorjeno in večina delavcev tako želi, ali pa naj si poiščejo drugo delo.
Obravnave na disciplinski komisiji bi morale biti hitre.
Z zdravstveno službo moramo imeti tesnejše stike, da bi tako preprečili neopravičeno izrab ljanje bolniškega staleža. Tudi izboljšanje delovnih pogojev bi po mojem mnenju vplivalo na manj izostankov od dela in zavračanje delovnih dolžnosti.
Poiskati bi morali tudi takšen proizvodni program, ki ustreza naši tehnološki opremljenosti in ga je moč dobro prodajati, saj je tudi to eden izmed pogojev za večjo proizvodnjo.
Anton Zalar — popravljač v TOZD Jelka
Delovna disciplina je osnovni pogoj za uspešno delo. Mislim, da je v naši temeljni organizaciji ni dovolj. Dogovorili smo se, da se delavcem streže s kavo na delovnem mestu, s čimer bi pridobili pri delovnem času. Žal pa se ob teh kavicah vse prevečkrat razvijejo predolge razprave. Tudi »čik pavz« je precej. Verjetno nihče ne bi imel nič proti tem odmorčkom, če bi bili v mejah normalnega in bi bili res samo za cigareto, vendar se prevečkrat razvijejo v dolge pogovore.
Še vedno se ne zavedamo, da bomo lahko delili le tisto, kar bomo ustvarili, pač pa samo postavljamo zahteve po večjem osebnem dohodku, od kod pa bomo »vzeli«, pa naj bo skrb nekoga drugega.
Uživanje alkoholnih pijač je še vedno nadloga naše temeljne organizacije. Nekateri posamezniki so že tako zasvojeni z alkoholom, da brez njega skoraj ne morejo več. Mislim, da bi morali vsakega, ki pride na delo vinjen ali se napije med delom, brezpogojno odstraniti z dela. Vodji oddelka bi pri tem moral pomagati tudi varnostnik.
Mislim, da je popivanje ena izmed najtežjih kršitev, za njo pa so še zavračanje dela, neopravičeno izostajanje z dela. Pa tudi nedelo ali slabo delo je zame kršitev, čeprav se kršitelj največkrat skrije in mu je to težko dokazati.
Vsi delavci bi morali vplivati na svoje sodelavce, da bi se držali reda, za katerega smo se samoupravno dogovorili. Za tiste pa, ki kršitve ponavljajo, pa ne sme biti mesta v kolektivu. Mogoče jih bo izključitev iz delovnega kolektiva streznila, da bodo pri ponovni zaposlitvi v drugi delovni organizaciji boljši in prizadevnejši.
MARJAN KUSIC — vodia proizvodnje v TOZD MASIVA
Ob pojmu delovna disciplina običajno mislimo na točnost prihoda na delovno mesto in odhoda z dela, skratka, na »telesno« prisotnost na delu. Mislim pa, da je to za sedanje razmere odločno premalo in bi zato morali vsi skupaj predvsem izboljšati kvaliteto svojega dela; to je, da bi se na podlagi natančnih informacij hitreje in bolje odločali o smotrnejšem gospodarjenju. Zato lahko rečem, da je sedanja disciplina komaj dobra.
Najpogostejše kršitve delovne discipline so: nepravočasno in slabo opravljanje nalog in neopravičeni izostanki z dela.
Kolona vozil pred izhodom iz industrijske cone Podskrajnik nekaj minut pred 14. uro

Disciplinska komisija v TOZD POHIŠTVO zaseda ...
Letošnje leto naj bi bilo leto gospodarske stabilizacije. Zato je naloga vseh zaposlenih, še posebej pa vodilnih, da poskrbimo za nemoteno preskrbo proizvodnje z materiali in surovinami, pa tudi s pravočasnimi naročili novih izdelkov. To pa pomeni, da moramo prav na vseh področjih poskušati doseči čim krajše roke za izvedbo nalog, ki so nam zaupane.
In kaj bi bilo še potrebno storiti? Odgovor je čisto preprost: več in bolje delati, kajti za sedanje stanje je krivo predvsem naše nedelo. Zavedati se moramo, da je osnovni pogoj za trdno delovno disciplino dovolj dela za osemurni delavnik slehernega delavca v delovni organizaciji. Če bo to letos tudi v resnici doseženo, potem bomo lahko z mirno vestjo rekli, da smo prispevali nekaj zrn za stabilizacijsko pogačo.
VERA ROK, delavka v embalaži TOZD MASIVA
O boljši disciplini veliko govorimo in res, potrebna nam je, posebno v teh časih. Že v začetku leta pa imamo veliko težav, ker ne izpolnjujemo te pomembne naloge. Zato delovne discipline nikakor ne morem oceniti najbolje.
Prepogosto zapuščamo delovno mesto, velikokrat tudi po nepotrebnem; neodgovorno se obnašamo do izpolnjevanja delovnih nalog; dobave repromate-rialov na primer kasnijo, kar povzroča velike zastoje v proizvodnji;
odgovornost posameznikov pri izpolnjevanju dogovorov in ukrepov je premajhna.
Kako stanje popraviti? Poostriti moramo odgovornost pri opravljanju delovnih nalog na vseh področjih. Odločneje moramo nastopiti proti kršiteljem skupnih dogovorov o stabilizacijskem programu in tudi uvesti določene sankcije, če ne gre drugače.
Rado Cvetko — vodja proizvodnje v TOZD Tapetništvo
Za nami je leto, v katerem smo v glavnem dosegli zastavljene cilje. Lahko pa bi dosegli še več ob večji odgovornosti do dela. Res da so naši proizvodni prostori neustrezni za normalen potek proizvodnje. Zaradi več gospodarjev v enem prostoru ustvarjamo nejevoljo, nered, odnosi se krhajo, obenem pa nalog ne izpolnjujemo tako kot bi jih za nemoteno proizvodnjo morali.
Ugotavljam, da je v zadnjih nekaj letih delovna disciplina precej slabša kot je bila leta nazaj. Do sedaj smo v glavnem obravnavali le zamujanje in predčasno odhajanje z dela. Ta vprašanja so sicer še prisotna, pojavljajo pa se resnejša, ki slabo vplivajo na dobre delavce.
To so predvsem neopravičeni izostanki z dela in neizpolnjevanje delovnih nalog. Pojavljajo se tudi odsotnosti z dela zaradi neopravičeno dobljene bolniške.
Zaradi pomanjkanja delovne sile zaposlujemo tudi delavce iz drugih republik. Iz dosedanjih izkušenj pa ugotavljamo, da so to največkrat delavci, ki le »prevedrijo« nekaj mesecev. Z neresnim odnosom do dela pa slabo vplivajo na ostale delavce. Zaradi omenjenih in podobnih pojavov izgubimo letno kar precej delovnih ur.
Če naj izboljšamo delovno disciplino, moramo spremeniti naš odnos do dela. Začnimo pravočasno in kvalitetno izpolnjevati naloge, ki so pred nami, da bomo v letu stabilizacije bolj smotrno izrabili delovni čas in s tem ustvarili vsem nam večji dohodek.
Joža Vesel — šivilja v TOZD Tapetništvo
Mislim, da je delovna disciplina v oddelku šivalnice, kjer delam, dobra. Ta ugotovitev pa verjetno ne velja za našo tovarno v celoti. Srečujemo se s številnimi težavami v zvezi z delovno disciplino. Opažam, da ti problemi največkrat nastajajo ob novo sprejetih delavcih.
Predvsem se srečujemo z neopravičenim izostajanjem z dela, z malomarnostjo pri delu in z nespoštovanjem raznih dogovorov. Lahko rečemo, da se s temi težavami srečujemo v skoraj vseh delovnih okoljih naše tovarne.
Da bi te težave zmanjšali, predlagam, naj bo več pobudnikov za uvedbo disciplinskih postopkov. Na tem področju naj se tvorno vključita sindikat in delavski svet. Imeli smo že nekaj disciplinskih postopkov, vendar je disciplinska komisija pri izrekanju ukrepov težila predvsem za tem, da bi bili ti ukrepi vzgojnega značaja in opozorila. Menim pa, da sedaj lahko začne izrekati tudi ostrei-še ukrepe, če je potrebno, tudi materialnega značaja.
FRANC KRAŠEVEC — vodja proizvodnje v TOZD Gaber
Mislim, da delovna disciplina v Gabru ni takšna, ki bi omogočala, da bi delovne naloge pravočasno in kvalitetno opravljali. Na pravočasni prihod na delo in odhod z dela nimam pripomb, saj menim, da je kršitev delovne discipline tudi premalo učinkovita izraba delovnega časa. Mislim, da so takšne kršitve med pogostejšimi. Tudi odnos do materiala in delovnih sredstev ni najboljši. Do kršitev prihaja tudi ob takšnih osebnih praznovanjih ali ob praznovanjih, ki izvirajo iz sta-
Več osebne zavesti in odgovornosti!
Ugotavljamo, da je bolniški stalež prevelik. Kaj storiti?
(Nadaljevanje s 4. strani)
rih običajev; vendar to ni tako pogosto.
Da bi se delovna disciplina izboljšala, bi bilo nujno potrebno več sodelovanja med delavci v proizvodnji, ki delajo na normo, in delavci tako imenovanega servisa, ki delajo na režijo. Tako bi dosegli večjo storilnost. Med ostalim bi morali stimuli rati tudi odnos do materiala in do delovnih sredstev.
Menim, da bi moral biti kolektiv bolj kritičen do kršitev delovne discipline, če bi jih obsodil ves kolektiv, bi to ugodno vplivalo na kršilce.
In ne nazadnje: pravimo, da se osebni dohodki delijo po opravljenem delu. Zato bi morale biti tudi večje razlike med delavci, ki delajo dobro in tistimi, ki slabše.
FRANC AVSEC — skladiščnik v skladišču surovin v TOZD Gaber
Delovna disciplina še vedno ni dobra. Zdi pa se mi, da se zadnje čase le izboljšuje, saj novi tehnološki procesi zahtevajo tudi več discipline in odgovornosti. Tudi boljši delovni pogoji zelo ugodno vplivajo na delovno disciplino.
Seveda pa jo posamezniki še vedno kršijo. Kršitve povzročajo v glavnem slabi delovni odnosi. Preslabo sodelujejo delavci in inštruktorji, inštruktorji in tehnologi, oddelki z oddelki Za boljše gospodarjenje je potreben na vsakem delovnem mestu cel človek, cel oddelek oziroma cela temeljna organizacija. Opaziti je. da se večina počasi tega že zaveda.
Hujših kršitev pri nas sicer ni. Še vedno pa se vsi premalo zavedamo, kaj lahko povzroči cigaretni ogorek. Še vedno je moč opaziti vtihotapljeno pijačo domačega izvora. Na ti dve stvari bi morali paziti tudi čuvaji, sicer res ne vem, zakaj jih imamo.
Naj velja geslo: roke proč od pijače in cigaret na delovnem mestu!
Da bi bila delovna disdplina boljša, bi bilo treba vsakega nediscipliniranega posameznika opozarjati in z javno obsodbo vplivati nanj. Izboljšati moramo medsebojne odnose, krepiti zaupanje v človeka — delavca, delavko in v vodilne. Medsebojno zaupanje utrjuje disciplino in odstranjuje napake, ki se pojavljajo lahko v vseh oblikah na vseh delovnih mestih.
ALOJZ ŠKRABEC — vodja proizvodnje v TOZD Žagalnica
V glavnem lahko ocenim, da je disciplina pri nas še kar zadovoljiva.. Seveda posamezni delavci povzročajo tudi kršitve.
Najpogostejše kršitve so v zvezi s prinašanjem in uživanjem alkoholnih pijač na delovnem mestu. Imeli pa smo tudi žalitve med sodelavci in manjše tatvine. To je sicer bolj redko. Zapuščanje delovnega mesta predvsem ob odmorih se rado predolgo zavleče.
Na to samoupravno vplivamo z opozarjanjem na zborih delavcev, opozarjajo pa tudi inštruktorji in vsi odgovorni v delovnem procesu.
Seveda bo disciplina dobra takrat, ko bo vsak delavec zavestno odpravil vse slabosti najprej pri sebi in tako z vzgledom vplival na okolico. Tega bi se morali zavedati vsi člani kolektiva, sindikat, mladina in komunisti, pa tudi samoupravna delavska kontrola bi morala nadzirati red, ki mora biti v delovni organizaciji in je eden izmed važnejših pogojev za uspešno poslovanje.
ANTON LIPOVEC — šabloner v TOZD Žagalnica
Disciplina je med delavci nekoliko pred časom padla, ko smo začeli tudi to področje urejati samoupravno. Vendar zadnje čase opažam vidno izboljšanje.
Predvsem mislim, da se ob malici in v odmorih delavci ne držijo reda, pri nekaterih pa lahko opažamo, da so ob delu premalo resni in prizadevni. Še toliko slabše pa je, če ni odgovornosti in vzgleda pri delavcih v režiji in strokovnih službah.
Disciplino lahko izboljšamo s skupnimi prizadevanji tako, da že v začetku opozarjamo drug drugega na napake.
DRAGO HITI, vzorčni mizar v TOZD Prodaja
Delovna disciplina je v vzorčni delavnici, kjer delam, kar v redu. Opažam pa, da v drugih delovnih okoljih včasih šepa. Pri tem mislim predvsem na težave, na katere naletimo pri svojem delu takrat, ko potrebujemo usluge drugih temeljnih organizacij. Pojavlja se odbijajoč odnos: saj to je stvar vaše temeljne organizacije.
Težave se pojavljajo tudi pri dokumentaciji in materialih za vzorce, ki jih izdelujemo. Roki
so običajno prekratki in se zato pogosto dogaja, da kasnimo z izdelavo.
Mislim, da bi se z boljšo organiziranostjo in z nelokalistič-nim gledanjem dalo preseči tudi te pomanjkljivosti. Zavedati se moramo, da bomo le z skupnimi napori dosegli prave uspehe.
STANE ZIDAR, direktor TOZD Predaja
Naša temeljna organizacija ima v Brestu posebno nalogo in sicer, da proizvode iz proizvodnih temeljnih organizacij prodaja na domačem trgu. Ker je boj za kupce prav pri prodaji pohištva neusmiljen, pride pri tem še posebej do izraza delovna disciplina. Odkrito moramo priznati, da delovna disciplina ni taka kot bi si jo želeli. Pri tem ne mislim toliko na točnost prihoda in odhoda na delo, temveč na točnost in doslednost pri delu, izpolnjevanje zadanih nalog, pasivnost ob ugotavljanju in odpravljanju napak ter bojazen pred novim načinom dela.
Naša temeljna organizacija ima v svojem sestavu tudi skladišča in prodajalne, ki pa so vsepovsod po Jugoslaviji. Zato je posebno težaven nadzor nad odhodom in prihodom na delo. Zato sta edini merili delovne discipline uspešnost in doseganje plana. Že iz samega uspeha posameznega oddelka je videti, kakšno je delovno vzdušje. Uspeh je zagotovljen, če vsak disciplinirano opravlja dela in naloge, sicer pride do mučnih postopkov disciplinske komisije.
Delovna disciplina ni najboljša tudi pri izpolnjevanju dokumentov, premalo pozornosti posvečamo kvalitetni odpremi, kvalitetnem servisu. Premalo se zavedamo, da tako izgubljamo naše bogastvo — našega kupca.
Osnovna naloga v TOZD Prodaja za izboljšanje in za bolj racionalno izrabljanje delovnega časa je spremenjen način nagrajevanja. Sedanji sistem tudi za nedelo zagotavlja normalen osebni dohodek. Mislim, da to ni v redu. Če naj omenim le nagrajevanje v prodajalnah, naj povem, da se morajo delavci posamezne trgovine zavedati, da je tudi njihova krivda, če je promet iz meseca v mesec pod planom in bi morali to občutiti tudi pri osebnem dohodku. Prav tako morajo biti prodajni referenti in disponenti vezani na plan prodaje, saj je pogosto tudi njihova krivda, če potnik ne doseže plana, saj z nekvalitetno odpremo in servisom neposredno odbijamo kupca. Če pa bo njihov osebni dohodek vezan na uspeh prodaje bodo še kako zainteresirani za uspešno delo in tudi delovna disciplina ne bo več vprašanje.
Janez Kovačič — vodia nabavne službe — Skupne dejavnosti
Prepričan sem, da ie ocenjevanje delovne discipline samo na podlagi opazovanja delavčevega vedenja zelo zgrešeno. Vsekakor so veliko bolj pomembni njegova delovna zavest in delovni uspehi.
Delovno disciplino delavcev, ki so zaposleni v nabavni službi, lahko mirno ocenim za zelo dobro.
Delovne naloge, ki so največkrat vezane na roke, opravljajo z veliko odgovornostjo in pri tem dosegajo presenetljive rezultate. Žal pa so že najmanjše napake pri našem delo zelo vidne in seveda izzovejo tudi ostre kritike.
Glede na velik obseg dela je napak pri opravljanju delovnih nalog zelo malo, ostalih kršilcev delovne discipline pa skorajda ni.
Že naš sedanji gospodarski trenutek je tak, da terja od nas vseh bolj odgovorno in dosledno opravljanje delovnih nalog v neposredni bitki za stabilizacijo. Morali pa bi več razmišljati tudi o boljši organizaciji posameznih del oziroma nalog, o nadzoru izpolnjevanja nalog ter o pravilnem in ustreznem razporejanju posameznih delavcev.
Anton Perčič — pravnik — Skupne dejavnosti
Delovna disciplina v Skupnih dejavnostih ni povsem zadovoljiva. Pri tem ni toliko vprašljivo morebitno zamujanje na delo in predčasno ali nepotrebno odhajanje z dela, pač pa gre bolj za malomarno, nestrokovno in nepravočasno opravljanje delovnih nalog. Take vrste delovne nediscipline dostikrat povzročijo hujše posledice oziroma večjo škodo kot pa nekajminutno zamujanje na delo.
V zadnjem času so najpogost-nejše kršitve delovnih obveznosti prav v malomarnem in ne-
vestnem opravljanju delovnih nalog. Posamezni delavci se ne zavedajo, da lahko zaradi njihovega malomarnega opravljanja dela pride do hudih posledic oziroma škode. Dostikrat so delavci sicer strokovno sposobni za opravljanje delovnih nalog, vendar so preveč malomarni, saj si ne prizadevajo, da bi vse svoje znanje izkoristili in delovno nalogo opravili tako, da bi dosegli najboljše rezultate. V posameznih primerih pa delavci tudi strokovno niso usposobljeni za opravljanje svojih del oziroma nalog in tako niti ne morejo kvalitetno izpolnjevati svojih delovnih obveznosti.
Če naj izboljšamo delovno disciplino, bi se morali predvsem vsi delavci zavedati, kako zelo je pomembno, če je njihovo delo opravljeno pravočasno in čimbolj kvalitetno. Zato bi morali pri svojem delu skrbeti, da delo opravijo v postavljenem roku in da uporabijo vse svoje znanje in izkušnje, da bodo rezultati njihovega dela takšni kakršne od njih pričakujemo.
Če se miza v naši reesta vrači ji maje, jo podložimo s koščkom kruha. Kaj še zapisati?
Usmerjeno izobraževanje in Brest
Konec decembra je bila na seji skupščine izobraževalne skupnosti Slovenije objavljena odločitev republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, da s 1. 9. 1980 dokončno preidemo v usmerjeno izobraževanje. Kljub temu, da za tako odločitev še ni zakonske osnove (zakon o srednjem usmerjenem izobraževanju bo predvidoma sprejet v marcu), je bila taka odločitev pravilna, če že ne nujna. Poklicno usmerjanje mladine, ki bo letos zapustila osnovnošolske klopi in se preselila v šole usmerjenega izobraževanja, se mora pričeti najkasneje v januarju. Mladina s starši, pa tudi uporabniki kadrov, skupnost za zaposlovanje in šole morajo imeti dovolj časa za odločitve v poklice.
pir, lesarstvo, pomorstvo, gradbeništvo, rudarstvo in geodezija, gostinstvo in turizem, blagovni, denarni promet in zavarovalništvo, elektrogospodarstvo, promet in zveze, metalurgija, kovinsko-predelovalna industrija, vzgoja in izobraževanje, zdravstvo, kultura, naravoslovno matematična,	družbeno-j eziko-
vna, upravna-administrativna in uslužnostne dejavnosti.
Ali se bodo Brestovi interesi po kadrih v novem izobraževalnem sistemu pričeli uresničevati in ali lahko pričakujemo večji priliv mladine v lesarske poklice?
Na podlagi dosedanjih izkušenj, da je bližina šol zelo pomembna pri poklicni odločitvi, smo si prizadevali, da bi v bližnji Postojni odprli dislocirane oddelke za lesarstvo prve stopnje za potrebe te regije. Izobraževalna skupnost Slovenije je že namenila 30 odstotkov sredstev k naložbi za izgradnjo srednješolskega centra. Ker pa centra še ni, posebej še ker ni delavnic, letos šola še ne more vpisovati. Tako se bo mladina
Če se je osnovnošolec prej odločal za posamezni poklic, se sedaj lahko odloča za stroko, v kateri bo želel delati. Če se je prej odločil za poklic zdravnika, je bila izobraževalna pot v gimnazijo in na medicinsko fakulteto. V sedanjem sistemu pa se odloča za zdravstvene šole in se bo izobraževal naprej za osnovne, nato pa za bolj zahtevne poklice in končal v tistem poklicu, za katerega je imel sposobnosti, interese in nagnjenja ter dosežene rezultate. V novem sistemu bo vsakdo imel poklic ne glede na to, koliko časa se bo izobraževal oziroma na kateri stopnji je izobraževanje prekinil.
Strokovne priprave vodi Zavod za šolstvo SR Slovenije in načrtuje, da bodo do septembra opravljene vse akcije — od učnih programov in učbenikov do usposabljanja učiteljev ter usmerjanja mladine.
Strokovno izobrazbo bo moč pridobivati v naslednjih panogah oziroma strokah: agroživil-stvo, gozdarstvo, usnjarstvo, tekstilna, kemijska, farmacija, gumarstvo, nekovine, tisk in pa-
Svetovna revija pohištva Kiiln 1980
Na prostoru, ki ga človek verjetno ni sposoben prehoditi niti v tednu dni, je vsako drugo leto mednarodna razstava pohištva. Razstava si skupaj z oblikovalci in proizvajalci ter s spremljajočo industrijo prizadeva prikazati, kam in kako naj se usmerja pohištvena industrija in kako naj si sodobni človek opremi svoje stanovanjske prostore. Cilj vseh teh prizadevanj je, oblikovati tako pohištvo, ki naj zadovolji sodobnega človeka, obenem pa naj v maloserijski (obrtniški) ali v velikoserijski industrijski proizvodnji zagotovi proizvodnjo takih izdelkov, ki ob racionalni uporabi vgrajenih materialov zagotovijo udobno in prijetno počutje v vsakem stanovanjskem prostoru.
Sejemsko prireditev lahko razdelimo na dvoje povsem različnih področij: predstavitev maloserijske, obrtniške izdelave stanovanjske opreme — od ureditve zunanjih prostorov ob stanovanju, do stilne opreme prostorov, ki je namenjena zelo ozkemu krogu potrošnikov.
Drugi, za nas predvsem zanimivi del sejemske prireditve pa je namenjen proizvajalcem, ki proizvajajo pohištvo za veliko večino uporabnikov.
Razlika med prvimi in drugimi je zlasti v uporabi osnovnih materialov — lesa, pa tudi v načinu končnega finiširanja drago uporabljenih in redkih drevesnih vrst. Pri izdelavi individualne opreme v manjših količinah se namreč pojavljajo najbolj plemenite drevesne vrste (pohištvo iz masivnega lesa tea-ka, rio palisandra, hrasta, jesena, češnje, javorja itd.), medtem ko se pri velikoserijski industrijski proizvodnji pojavlja vrsta surogatov, ki naj nadomestijo domačnost in toplino lesa (umetni furnirji — feinlein, plastični nadomestki pravega furnirja — pvc folije in laminati, imitacije masivnega lesa in podobno).
Če zasledujemo to misel, lahko poudarimo, da je prvi del pohištva namenjen tistim prostorom, v katerih človek preživi največji del svojega časa. To
(Nadaljevanje s 5. strani)
iz naše občine lahko vpisovala v lesarske poklice v Ljubljani ali v Škofji Loki. Obe šoli v novem sistemu izvajata popolnoma enak program za vse poklice v okviru srednje stopnje.
Za Brest ostaja tehniška šola v Ljubljani, kjer pa bodo v jeseni lahko vpisali toliko učencev kot doslej, kajti prostori so ostali isti. Slaba stran za Brest je v tem, ker si bo mladina utrla v tem in prihodnjih letih svoja pota v druge stroke in si
so predvsem tako imenovane dnevne sobe, jedilnice in ostali — tudi zunanji prostori, ki naj zagotove človeku prijetno domačnost. Poudariti je treba, da gredo prizadevanja v to, naj toplina lesa v tako imenovanih bivalnih prostorih nudi prijetno domačnost, predvsem pa udobje ki si ga vsakdo želi v sedanjem času industrializacije in urbanizacije.
Pri tem je treba poudariti, da naša stanovanjska izgradnja ne omogoča opremljanja večine naših stanovanj tako, kot je bilo prej opisano, predvsem zaradi sorazmerno majhnih stanovanjskih površin prav teh prostorov. Delno pa tudi zato, ker je stanovanjska kultura pri nas taka, da želimo na primer imeti v dnevni sobi tudi garderobno, zlasti pa še sedežno pohištvo, ki naj ima dvojni namen — udobni elementi za počivanje in spanje. Vsega tega pa na žalost ni mogoče združiti na enem prostoru, zato si tudi naša industrija prizadeva nuditi potrošniku vse in nič. Pri tem pa ne upošteva, da je potrebno pri oblikovanju, pa tudi pri ponudbi pohištva potrošnika tudi vzgajati h kulturni in uporabni opremi stanovanja.
Pohištvo za dnevne sobe se namreč razvija tako, da naj zagotovi vse tisto, kar dejansko potrebujemo v tem prostoru.
tako tudi iskala zaposlitve v drugih krajih. Preusmerjanje mladine v enem izmed prihodnjih let pa bo zaradi utrtih poti v poklice izredno težavno.
O prehodu na srednje usmerjeno izobraževanje je razpravljal tudi Brestov svet za kadre in uskladil letošnji predlog razpisov štipendij za šolsko leto 1980/ 81 z novim sistemom. O predlogu razpisa pa bodo sklepali tudi vsi sveti za kadrovske zadeve po temeljnih organizacijah. Usklajeni predlog bo javno objavljen.	F. Turšič
Pri tem je treba poudariti, da zlasti Skandinavci načrtujejo nizko ploskovno pohištvo, obenem pa opremljajo sobe s takim oblazinjenim pohištvom, ki dejansko nudi vse udobje.
Pri pregledu oblazinjenega pohištva je poudariti prizadevanja za udobnost z delnimi možnostmi občasne uporabe elementov za pomožna ležišča, zlasti pa sestave kotnih elementov z največ dvema oziroma enim dodatnim foteljem. To pohištvo je v glavnem prevlečeno z mehkimi pliši prijetnih pastelnih barv, precej pa je oblazinjena z naravnim usnjem. Nekatere vodilne tovarne so prikazale tudi sistem vlivanja vzmetnih jeder v poliure-tan, ki omogoča največjo udobnost brez dodatnih materialov.
Poudariti je potrebno še to, da posamezni proizvajalci te sobe dopolnjujejo z zelo veliko izbiro najrazličnejših klubskih miz in mizic, za katere so značilne les kot osnova, različnost oblik, predvsem pa uporabnost materialov za plošče kot so steklo, keramika, marmor. Vse to zelo prijetno vključuje skoraj v vsa bivalna okolja.
Pohištvo za jedilnice se v glavnem sestoji iz zelo različnih vitrin in komod, kjer so osnovni korpusi več ali manj enaki, prednje fronte pa so zelo različne. Vse pa nudijo toplino lesa, pa naj bodo to furnirji žlahtnih lesov v različnih barvnih odtenkih ali pa masivni elementi iz enakih vrst lesa.
Jedilniške mize in stoli so oblikovno zelo različni. Predvsem pa je treba poudariti, da sta v teh izdelkih šla oblikovanje in proizvodnja v smer zelo elegantnih, zahtevnih oblik, s čimer naj bi prav ti pohištveni izdelki dali čar opremi jedilniških prostorov. Temu primerno so izbrane tudi vrste lesov, zlasti pa tudi površinska obdelava. Kovina in plastika sta pri tej vrsti pohištva že skoraj v zatonu.
Pohištvo, namenjeno spalnicam, je oblikovano tako, da v sorazmerno majhnih prostorih zagotovi kar naj večjo uporabnost. Spalnice so v glavnem klasične z dodatnimi vzglavnimi elementi, zlasti pa z zelo uporabnimi garderobnimi omarami, zvečine s premičnimi vrati. Posebej je poudarjena udobnost ležišč. Seveda ne manjka tudi še vedno ekstravagantnih postelj z vgrajenimi televizijskimi sprejemniki, radio aparaturami in disko razsvetljavo. Vodilna nemška firma Nolte je prikazala spalnice, izključno izdelane iz oplemenitene iverke in brez kakršnega koli dodatka masivnega lesa.
Kuhinjsko pohištvo se v glavnem usmerja v izdelavo prednje fronte iz masivnega lesa ob prizadevanju, da je delovna plošča iz enega kosa, zlasti pa, da so zaključki delovne plošče zaokroženi.
Omeniti velja še eno ugotovitev. Čedalje več pohištvenih robov je zaokroženih; iverka je robovno oblečena z masivnimi nalepki, kar daje videz masivnega lesa.
In kaj naj rečemo o jugoslovanski predstavitvi? Na 900 kvadratnih metrih smo se predstavili dokaj skromno, verjetno z izdelki, ki bi jih želeli plasirati na tržišča zahodne Evrope. Verjetno bi kazalo za take prireditve najti skupni jezik za enoten nastop. Vse namreč kaže, da pri tem nismo složni in da vsekakor našemu pohištvu manjka pika na »i«, kajti z našo površinsko obdelavo zelo zelo zaostajamo za konkurenti na mednarodnem tržišču.
Svetovna revija pohištva — Koln 1980 je torej za nami. Kaj naj zapišemo kot povzetek? Ocene so zelo različne. Nekateri pravijo, da to ni več poslovno-
komercialni sejem, drugi, da je preobsežen za prikaz prizadevanj obiskovalcev in pohištve-nikov, vsekakor pa obiskovalcu ne nudi sistematičnega pregleda
SLOVENIJALES — trgovina je sredi decembra organizirala že tradicionalni vzorčni sejem. Najprej je bil tako imenovani komercialni (zaprti) del, potem pa je bil sejem odprt tudi za občinstvo. Razstavljalo je nad 50 pohištvenih proizvajalcev s povsem novimi oziroma na novo prirejenimi izdelki. Strokovni delavci na osnovi sejma izberejo in dokončno planirajo proizvodni program za prihodnje leto.
V	JELOVICI ugotavljajo, da sta fluktuacija in pomankanje delovne sile prevelika, kar je tudi eden izmed vzrokov, iki vplivajo na slabšo produktivnost, v nekaterih temeljnih organizacijah pa je to celo vzrok, da letni načrt proizvodnje ne bo dosežen. Letos je Jelovico zapustila več kot desetina njenih delavcev,približno toliko pa se jih je zaposlilo na novo.
V	STOLU je letošnja naložbena dejavnost tekla v glavnem po načrtih, kasnijo le nekatere manjše naložbe. V letu 1980 nameravajo vsa sredstva za naložbe, ki bodo na voljo, nameniti za nabavo nujno potrebne strojne opreme za izboljšanje tehnologije v proizvodnji.
ELAN je podpisal pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju s
firmo BENECO iz Čedada na področju izdelave in prodaje smučarskih palic. Poleg čisto gospodarskih interesov ima to sodelovanje tudi politični pomen. Obenem ugotavljajo, da je poslovanje Elanove firme v Brnici (Avstrija) prvo leto nad pričakovanji. V tej tovarni je zaposlenih 125 delavcev, od tega v režiji 9 in v trgovini 2 delavca.
Elan se pripravlja tudi na zimske olimpijske igre v Lake Plaoidu, kjer bodo imeli posebni propagandni prostor, na katerem bodo razstavili svoj proizvodni program smuči.
V	MEBLU so zaskrbljeni, ali bodo za Iverko lahko nabavili dovolj hlodovine za normalno delo te tovarne čez zimo. Sedanji skladiščni prostor je premajhen, novega pa še nimajo urejenega. Tudi dobava kasni za načrtovano; predvidevajo, da bodo uskladiščili za zimo le 25.000 kubičnih metrov lesa, potrebovali pa bi ga 40.000 kubičnih metrov.
V	TOVARNI MERIL tudi letos niso zadovoljni s svojim gospodarjenjem. Za ne preveč uspešno poslovanje navajajo naslednje vzroke: lom polnojarmenika, velika fluktuacija delovne sile, dotrajana strojna oprema, premalo strokovnih delavcev, velik odstotek bolniških in neopravičenih izostankov, slabo sodelovanje med komercialo in pripravo dela, preveč drobljena proizvodnja — majhne serije, slaba izkoriščenost osnovnih surovin in strojne opreme in tako naprej.
posameznih zvrsti in namembnosti pohištva.
Mogoče ocena ni objektivna — sejem 1982 bo dal odgovor na to.	J. Mele
V	LESNINI ugotavljajo, da njihov izvoz kljub težavnim pogojem nenehno narašča. Končni izdelki predstavljajo tri četrtine izvoza, polfinalni pa četrtino. Daleč največji je izvoz končnih izdelkov v Ameriko. Na drugem mestu je izvoz v Zahodno Nemčijo, na tretjem pa izvoz v dežele v razvoju. Prodajni program za dežele v razvoju zajema tržne viške serijske proizvodnje pohištva, za tržišče zahodne Evrope pa blago po naročilih kupcev ali pa sestavni deli pohištva kot vrsta kooperacije.
Težave z nabavo surovin imajo tudi v LIKU. Liko ima svoje temeljne organizacije na področju, kjer je močna lesna predelovalna industrija. Zato z domačega področja — GG Ljubljana ni dovolj surovin — hlodovine, saj jo dobijo od tod komaj 40 do 45 odstotkov, ostalo razliko pa morajo nabaviti pri drugih gozdnih gospodarstvih in iz drugih republik, od koder pa je nabava dokaj vprašljiva.
Čeprav so v MARLESU izdelali letos za okrog 25 odstotkov montažnih stavb več kot leto poprej, kar kaže na velik napredek v proizvodnji, z uspehi tovrstne proizvodnje še niso zadovoljni. Kljub temu, da je proizvodnja visoka, je še vedno premajhna za potrebe tržišča.
INLES si prizadeva uvajanje nekaterih novih izdelkov. Gre predvsem za proizvodnjo termoizolacijskih oken in za proizvodnjo novega tipa oken na osnovi notranje ali tudi zunanje kooperacije.
NOVOLES je v samem središču Novega mesta odprl moderni salon pohištva. Prvi rezultati prodaje in mnenja kupcev so spodbudni. Potrošniki so na tem območju tako dobili možnost, da na enem mestu izberejo skoraj vse, kar rabijo za opremo stanovanja.
V	HOJI ocenjujejo, da so uspešno zaključili lansko poslovno leto. To je predvsem poskledica primernih naročil, saj je bila z njimi celotna proizvodnja povsem zasedena. Največ težav so imeli, ker niso mogli sproti oskrbovati svojih finalnih temeljnih organizacij z žaganim lesom, kar je povzročilo celo nekaj daljših zastojev v proizvodnji.
Gradnja nove JAVOROVE žage na Pivki teče v glavnem po načrtih in njeno stavbno okostje že stoji. Težave so s precejšnjo prekoračitvijo sredstev za to naložbo (dobre tri milijarde starih dinarjev). Le-ta gre na račun podražitev gradbenih in obrtniških storitev, dodatnih nepredvidenih del in na račun sprememb, ki so jih terjale boljše konstrukcijske in tehnološke rešitve.
Velika Karlovica — risba prof. Pavla Kunaverja (1949)
DEVETDESET LET LJUBITELJA NOTRANJSKE —
PROF. PAVLA KUNAVERJA
Sredi decembra je slavil devetdeseti rojstni dan Pavel Kunaver, dolgoletni učitelj, ravnatelj meščanske šole in končno gimnazijski profesor. Bil je planinec, alpinist, organizator skavtstva in taborništva, astronom in raziskovalec krasa. V podzemlje je najraje zahajal po Dolenjski in še posebej po Notranjski, kjer sta mu bila najbolj pri srcu Rakov Škocjan in Cerkniško jezero. Oba ta svojevrstna kraška fenomena je tudi opisal v nekaj knjižicah.
Mnogo domačinov se gotovo dobro spominja Pavla Kunaverja, ki je sam ali morda še pogosteje s skupinami mladih zahajal v Zadnji kraj, k Veliki in Mali Karlovici, v dolino Raka in drugam. Pavel Kunaver je v svojem bogatem življenju napisal nad 30 daljših ali krajših knjig, nešteto člankov je objavil v najrazličnejših revijah. Tudi danes, ko je že dopolnil devetdeseto leto, ne miruje. Še vedno rad zahaja v naravo in še vedno piše. Pred kratkim so izšli njegovi spomini v obsežni knjigi, sedaj so v tisku tri knjige, eno pa še pripravlja.	R. Pavlovec
Usmerjeno izobraževanje in Brest
Iz drugih lesarskih kolektivov
»Horuk« v novo leto 1980 so meščani našega malega mesta vzeli skorajda dobesedno. Na Silvestrovo so bili vsi lokali po dvaindvajseti uri v temi, le v hotelu je skromno praznovala manjša družbica ob spremljavi harmonikarja in še ta se je kmalu razšla.
Dežurna služba v zdravstvenem domu je bila pripravljena na morebitne nebodigatreba intervencije.
Tudi na novega leta dan ni bilo kaj bolje. Zamrl je tudi promet na avtobusni postaji, na kateri je običajno vedno živahno. Do prve sobote je obratovala le delikatesa kmetijske zadruge. Mesnica m hladilni pulti so ostali prazni že od prejšnjega leta, tako da z množično inventuro res ni bilo posebnega opravka.
Podobna štorija je bila tudi na Rakeku in v Starem trgu.
Po vsem sodeč so največjo obremenitev prenesli kavči in televizorji.
Že drugi dan v novem letu je v nočnih urah dobila naša stara menza obisk. Začasni povratnik iz zapahov je opravil ta nasilni obisk z namenom, da si stabilizira želodec in še kaj. Pri opravilu ga je zmotil vedno pozorni vratar iz TOZD Pohištvo in ga za novo-fetno darilo izročil pristojnim organom, ki so ga oddali na hladno. Verjeti je torej, da kljub mrazu in nenavadnemu miru, ki ga običajno ob takih praznikih ni, družbena samozaščita ni zatajila.
*
Prebujanje se je začelo šele v soboto. Številni (baje jih je bilo čez tisoč) ljubitelji drsalk so drveli na zaledenele jezerske površine z avtomobili in peš. Zmotili jih niso niti neobičajni inkasanti, ki so zaračunavali po dva stara tisočaka za parkirnino.
Tokrat so se posebno izkazali hotelirji. Poskrbeli so, da so imeli drsalci na voljo čaj, sendviče in druga poživila. Toda kaj, ko je bilo že naslednjega dne z novozapadlim snegom tudi tega kratkotrajnega veselja konec.
(Iz številke 28.—31. januar 1970)
DELAVSKI SVET O NALOGAH V LETU 1970
Kaže se neodložljiva potreba za takšen pristop k modernizaciji vseh poslovnih oblik v celotnem podjetju, ki bo omogočil ople-menitev rekonstrukcije. Končno zaključena pogodba o uvedbi sistema mehanografije (katerega aparature bi se predvidoma montirale jeseni letos) narekuje Raziskavo, študij in aplicirani e ostalih sistemov, analiziranje, usmerjanje in vodenje proizvodnih in poslovnih procesov.	.	.
Za naše poslovno prizadevanje to pomeni, da postaja glavni razsodnik tržišče, ki obsega predvsem naslednje elemente: dognana oblikovnost artikla, funkcionalnost, kvaliteta, cena in kulturnost postrežbe ne samo do trgovske mreže, marveč do potrošnika.
BREST IN SLOVENIJA V LETU 1969
Povprečni osebni dohodki zaposlenega na Brestu so v lanskem letu znašali 1213 din. Podatek za Slovenijo, poprečni mesečni zaslužek zaposlenega je 1152 din, nam kaže, da je delavec Bresta zaslužil mesečno 61 din več kot poprečni slovenski delavec. Zanimivo je, da so delavci, zaposleni v gospodarski dejavnosti dobili povprečno 207 din manj kot delavci, zaposleni v negospodarskih dejavnostih, ki so mesečno poprečno zaslužili 1328 din.
PRODAJA V DECEMBRU
V	januarju bo prodaja v primerjavi z decembrom 1969. leta upadla, kar je po eni strani razumljivo. Vsi večji nakupi so bili v glavnem pred novoletnimi prazniki. Povišanje cen pohištva, zaradi stalnega naraščanja cen osnovnim surovinam in materialom, bo vsaj v začetku prodajo nekoliko zmanjšalo.
GRIPA in cepljenje
Kako je bilo z gripo na Brestu? Po podatkih, ki smo jih zbrali v Zdravstvenem domu v Cerknici, je za gripo od 1386 delavcev obolelo le 119 ali 8,5 %, kar je sorazmerno malo v primerjavi z obolenji drugod.
ČUVANJE PREMOŽENJA POVERJENO VARNOSTI
Tudi Tovarna pohištva Martinjak se je odločila, da preda specializiranemu podjetju Varnost iz Ljubljane čuvanje svojega premoženja. Ta odločitev je pogojena na osnovi izkušenj vratarsko-čuvajske službe na področju poslovnih enot Bresta v Cerknici.
ZLATA PLAKETA ZA NK RAKEK
V	zadnjih dneh decembra lani je bila v Ljubljani seja ljubljanske nogometne podzveze, na kateri so ob 50-letnici nogometne zveze Jugoslavije podelili priznanja najbolj zaslužnim nogometnim delavcem in klubom.
Med klubi, ki so bili odlikovani z zlato plaketo, je tudi NK Rakek, ki bo prihodnje leto praznoval 45-letnico svojega delovanja. Pohvalo pa je dobil tovariš Dušan Arko, ki ima precej zaslug za to, da nogometni klub na Rakeku še deluje.
Razstava
likovnih
ustvarjalcev
Notranjske
V likovnem salonu Industrije usnja Vrhnika na Vrhniki je bila 18. januarja otvoritev razstave likovnih ustvarjalcev Notranjske v okviru medobčinskega sodelovanja med likovnima skupinama ZKO Cerknica in ZKO Vrhnika.
Strokovni izbor del so opravili Jadranka Bogataj, ZKO Slovenije, Lojze Perko, ak. slikar in Rot Milan, ak. slikar Predstavljena je bila bogata paleta tehnik — od olja, pastela tempere, tašizma in vezenja do oblikovanja lesa.
Prevladovali pa so motivi pokrajin in tihožitij.
Skrajni čas je že, da bi se zbudil!
Razstavljali so naslednji člani skupine: Šraj Ludvik (33 let) iz Vrhnike pri Starem trgu, Berglez Rozka (49) iz Starega trga, Petrič Janez (23) iz Starega trga, Štefančič Darja (23) z Unca, Mikše Slavko (30) iz Cerknice, Jadrič Mirko (27) iz Dolenje vasi, Brancelj Ivana z Brezij, Modic Igor (31) z Rakeka in Šparemblek Stojan (26) iz Martinjaka.
Razstava bo na Vrhniki odprta do konca tega meseca, prenesli pa jo bomo še v Cerknico, Postojno in mogoče še kam.
Naslednjo razstavo bo skupina pripravila v jeseni z deli iz medobčinske slikarske kolonije, ki jo bo organizirala ZKO Cerknica v naši občini.
S. Šestanovič
Smučarska tekmovanja na Slivnici
Že ob koncu decembra je smučarski klub Cerknica organiziral prvi veleslalom. Na Slivnici se je zbralo okoli sto tekmovalcev vseh kategorij. Tekmovanje je hkrati veljalo tudi za sindikalno prvenstvo v letu 1979. Na dobro pripravljeni prosi so bili najhitrejši:
ČLANI
1.	Tone ZALAR, Brest — TOP.
2.	Rudi DEBEVEC, Brest — TP Martinjak,
3.	Tone ROK, GG Cerknica,
4.	—5. Slavko PAVLIČ, Avtomon-
4.—5. Jure GORNIK, GG Cerknica itd.
VETERANI
L Janez ZAKRAJŠEK, ZTKO
C prlcmcfi
2.	Franc VENGUST, GG Cerknica.
3.	Vasja ŠEGA, Brest — SD
4.	Franc ROT. Avtomontaža,
5.	Pavel KANDŽTČ, TP Martinjak itd.
Moštveno je zmagala ekipa Bresta, drugo je bilo GG Cerknica in tretja ekipa Avtomonta-že. Škoda, da na tekmovanju niso sodelovali tudi predstavniki Gradišča in Kovinoplastike.
13. januarja letos pa je bilo tekmovanje v smuku. Na startu se je zbralo nad 80 tekmovalcev vseh kategorij. Na progi, dolgi 800 metrov z višinsko razliko 200 metrov je bil najhitrei-ši Igor Gornik iz Bresta — TP Stari trg.
Tudi to tekmovanje je bilo dobro pripravljeno in obiskano, čeorav je bilo treba priti na Slivnico kar peš.
Letos nas čaka še več takih tekmovanj, med njimi bo tudi že tradicionalni slivniški slalom v februarju. J. Zakrajšek
Srečanje starih godcev in plesalcev
Znano je, da med Notranjci še živi precej »starih godcev in plesalcev«, ki lahko samo še obujajo spomine na lepe stare čase. Zato smo se pri ZKO Cerknica odločili, da jih povabimo na srečanje v aprilu, ko bomo v sodelovanju z ODBOROM ZA FOLKLORO pri ZKO Slovenije pripravili program in ga predstavili širši javnosti.
Vljudno prosimo vse, ki ste igrali oziroma plesali včasih ali to počnete še danes, da nam pošljete svoje naslove do 31. marca, da vas bomo lahko obvestili o datumu srečanja. Naš naslov je: ZKO občine Cerknica, Gerbičeva 32, 61380 Cerknica.
Teden pustnih prireditev je pred durmi
Morda bodo bralci nekoliko začudeno prebrali gornji naslov, vendar povsem ustreza resnici. Letošnje praznovanje pustnih običajev, ki se je razvilo neposredno iz želje nekaterih »zagretih« v preteklih letih, prerašča iz lokalno omejenega dogodka v prireditev dosti širšega obsega in dobiva vlogo osrednje turistične prireditve na našem območju.
Praznovanje pustnih običajev in šeg je globoko zakoreninjeno v slovensko dušo. Tudi za našo Notranjsko lahko trdimo, da v tem pogledu ni izjema in je izredno bogata v narodopisnem pogledu, kar kaže še kako izkoristiti.
Zadnjih nekaj let je bilo opaziti, da se pričenja okrog majhnega, toda izredno delavnega jedra tistih neugnanih, z dušo in telesom Pustu zapisanih gorečnežev, zbirati vse večje število pristašev, ljudi, ki sta jim smeh in dobra volja čez vse. Vsi ti ljudje, zbrani v Pustnem društvu Cerknica, so se odločili, da žrtvujejo marsikatero prosto urico zato, da bi pustovanje in z njim zvezani običaji zaživeli na nov, bogatejši, kulturnejši in duhovitejši način, ki bo dosledno temeljil na bogati tradiciji in na narodopisnem izročilu. Tako se letošnje pustovanje že ravna po novi zasnovi z željo in upanjem, da se bo vsejano seme dobro prijelo in pognalo v veliko in trdno deblo. Prireditveni odbor, ki deluje v okviru Pustnega društva, je v ta namen pripravil naslednje prireditve:
četrtek, 14. februar: ŽAGANJE BABE Prireditev bo ob 14.30 na ploščadi pred blagovnico
petek, 15. februar: MOPED SHOW, TOF, RIFLE IN OSTALA DRUŠČINA
Prireditev bo ob 20. uri v novi telovadnici
sobota, 16. februar: ZABAVNE PRIREDITVE S PLESOM, maske zelo zaželjene. Prireditvi bosta v hotelu Jezero in v stari Brestovi menzi
nedelja, 17. februar: VELIKI KARNEVALSKI SPREVOD Prireditev se bo pričela ob 13. uri
ponedeljek, 18. februarja: Dan za nabiranje novih moči
torek, 19. februar: Zabavna prireditev s plesom in natanko opolnoči VLEČENJE PLOHA
Zabavna prireditev s plesom bo v hotelu Jezero, vlečenje ploha pa po ulicah Cerknice
sreda, 20. februar: PUSTOV POGREB
Prireditev se bo pričela ob 15. uri pred gostilno »Žajfenca«.
Prireditveni odbor posebej opozarja na osrednji dogodek, na VELIKI KARNEVALSKI SPREVOD v nedeljo. Zaradi velikega števila sodelujočih in obiskovalcev, ki jih pričakujemo, se je prireditveni odbor odločil, da bo sprevod dvakrat prevozil svojo pot, zaključil pa se bo, kot veleva tradicija, po drugem obhodu na Taboru, kjer bomo »prali«!!!
Napori vseh sodelujočih bodo bogato poplačani, če bodo vsi krajani, pa tudi ostali začutili s karnevalskim tednom in vsak po svoje poskrbeli za veselo vzdušje, še zlasti v nedeljo, ko v Cerknici pričakujemo veliko število obiskovalcev iz vse Slovenije. Vsekakor jim moramo pokazati svojo dobro voljo in tradicionalno gostoljubnost.	P. Hribar
VI. bloški teki
NOVA DISCIPLINA — DARIJEV TEK
Letos imajo Bločani spet zimo, kakršnih se spominjajo le še tisti, rojeni pred drago vojno.
Bloška zima je namreč zaradi svoje ostrine, dolžine in zasne-ženosti postala kar prislovična. Kar nekaj pregovorov najdemo med ljudmi, ki govorijo najmanj o šest mesečni zimi, naj-hujši pa je tisti, ki pravi: »Na Blokah je devet mesecev zima, tri mesece pa je mraz.«
Res se namreč pogosto zgodi, da sta povsem brez snega tu le dva meseca: julij in avgust. Pogosto Bloke pobeli sneg še junija (siromakov gnoj) in ni redko, da za kratek čas zapade tudi že septembra.
No, od drage polovice oktobra do prve polovice maja pa sneg na Blokah ni nikakršno presenečenje. Sploh pa ne zelo nizke temperature z močnimi slanami in pozebami.
V »atomski dobi» se je marsikaj spremenilo. Množina padavin ostaja. Ostajajo tudi _ pozebe v maju in celo v juniju in tudi že v septembru. Ostajajo tudi »debele« zime, kot pravijo domačini. Kak meter snega zgodaj jeseni ali že v koledarski pomladi ni za Bločane nobeno posebno presenečenje, zato pa zadnje čase leto za letom presenečajo »gnile« zime, hitre in nepričakovane odjuge, velike temperaturne spremembe — v enem dnevu za celih 20° C. Debelo zasnežene Bloke se znajo čez noč spremeniti v poplavno območje, zamrznjena visoka planota se spremeni v čmokajoče močvirje, jarki, kotanje in vrtače se napolnijo z vodo in prave zime je za nekaj časa kaj hitro konec.
Tako je imel organizacijski odbor Bloških tekov v petih letih svojega vztrajanja pri tej prireditvi nenehne težave. Lanske teke so npr. mogli uresničiti šele decembra, čeprav so jih razpisali že januarja in potem še nekajkrat brez uspeha poskušali.
Letošnja zima je bila vendar spet prava bloška zima z debelo in stalno snežno odejo, s trdno zmrznjeno podlago in debelo plastjo pršiča, ki ga je rahla burja pometala s streh, grebenov, zasipala kotanje in zavetne bregove — pa seveda tudi poti, in ceste, ki pa so jih vaščani sproti plužili, tako da so bili ves čas dohodi do številnih naselij na planoti »odprti«, kot pravijo temu domačini.
Prireditelji Bloških tekov načrtujejo letošnjo šesto prireditev za tretji februar. Trdno upajo, da bodo za letošnji tek naravni pogoji idealni, domačini pa pričakujejo, da bodo končno uspeli številnim tekmovalcem in drugim ljubiteljem te prireditve pokazati, kako očarljive znajo biti Bloke v pravem zimskem vzdušju.
Letošnji Bloški teki bodo obogateni z novo disciplino: doslej smo vseskozi pripravljali dve progi — tisto množično na 7 km, na 'katero se podajo začetniki, otroci, gospodinje, cele družine, pa tudi že kar spoštovanja vredni starčki, ki s tem pohodom vsako leto želijo ohraniti pristen stik s čisto naravo in hočejo sami sebi dokazati, da so še za kaj; in tisto težjo, 30 km, ki pa že zahteva zdravega človeka, predvsem pa dosti volje in sa-mopremagovanja, če že ne tudi nekaj smučarskega znanja in kondicije.
Ker so vzponi in spusti tudi na tej progi zelo blagi in lahko obvladljivi, proga pa je speljana skozi malone pravljično zimsko pokrajino, ni čudno, da se vsako leto prijavlja več tekmovalcev in da je tek na 30 km vselej množičnejši kot tisti na 7 km.
Prireditev je zrasla iz skromne želje, da se vsaj med Slovenci obudi in ohrani tradicija prastarega bloškega smučanja. Dokazano je namreč, da je Bloška planota s sosednjimi Vidovskimi hribi in okolico ne le v Sloveniji, ampak v srednji Evropi prva začela uporabljati smuči (svojevrstne seveda), ki so kaj hitro postale v teh krajih nepogrešljivo prometno sredstvo, pozneje pa tudi, daleč pred vsem drugim prva oprema za šport in razvedrilo naših ljudi obeh spolov in vseh starosti.
V petih letih se je izkazalo, da se sedanji rod Slovencev s ponosom zaveda svoje smučarske tradicije, vse večja udeležba športnikov in drugih rekreacije željnih občanov pa tudi, da želijo to svojo zavest okrepiti in tradicijo ohraniti.
Tako odbor Bloških tekov meni, da je dozorel čas, ko je treba svetu predstaviti še eno posebnost teh krajev, ki je sicer mnogo novejšega datuma, s svojo pomembnostjo pa naravnost izziva ne le našo športno, temveč tudi narodno in svobodoljubno zavest.
Gre za novo progo v sklopu Bloških tekov, ki jo uvajamo letos, da bi z njo prvič, potem pa vsa naslednja leta, obujali spomin na prvo partizansko smučarsko četo. Njen komandir je bil španski borec, narodni heroj in naš bloški domačin Stane Semič-Daki; podpirali, hranili, stražili in varovali, obuvali in oblačili pa so jo naši ljudje, partizanske mame, aktivisti OF in partija.
Ta smučarska četa je v eni najhujših zim, kar jih pomnijo Bločani, gotovo pa najhujši med štirimi zimami narodno osvobodilnega boja, v zimi 1941/42 neštetokrat prekrižarila na smučeh, velik del takratne okupacijske Ljubljanske pokrajine — vso Notranjsko, lep del Dolenjske, dražila in izzivala pa je okupatorja pred samimi vrati Ljubljane, po Barju in ob Dolenjski progi.
Neprecenljiva zasluga te gibčne Dakijeve čete je prav v tem, da je v najtrših razmerah neprestano dokazovala prisotnost partizanske vojske tako našim ljudem, ki jim je s tem vlivala zaupanje v partizansko bojevanje in zmago, kot Italijanom, ki se zaradi številnih partizanskih smučin vso zimo niso upali dalj od kasarn in glavnih cest.
Na novo 15 km tekaško, progo, ki jo odpiramo letos in jo imenujemo DAKI JE V TEK, želimo pritegniti vse, ki jim je pri srcu tradicija NOB in varovanje njenih pridobitev. Torej to ne bo tek, rezerviran le za pripadnike vojske in milice, bo v pravem pomenu tek splošnega ljudskega odpora, odprt za vse, ki že-
lijo tudi na ta način izraziti svojo pripadnost naši svobodi in neodvisnosti in ki se želijo tudi na naši prireditvi usposabljati za to, da bomo v vsakem primeru fizično in moralno vredni svojih herojev.
Tudi bilten letošnjih VI. Bloških tekov, ki ga bodo poleg značke in suhorobarskega spominka prejeli vsi udeleženci Bloški tekov, bo v celoti posvečen tradiciji — partizanskega bloškega smučanja, odbor pa si bo v naslednjih letih prizadeval o tej dejavnosti zbrati še več iz-
Moštvo kegljaškega kluba Brest je doseglo pričakovan uspeh v ekipnem delu prvenstva Notranjske. Prepričljivo so zmagali na vseh štirih turnirjih, ki so bili v Cerknici, Vrhniki, Pivki in v Ilirski Bistrici. S tem so si pridobili pravico do kvalifikacij za vstop v prvo slovensko ligo, ki bodo 2. in 3. februarja na kegljiščih v Mariboru in v Slovenskih Konjicah.
Rezultati:
ekipno
L BREST Cerknica 20276 kegljev 4 neg. točke
2.	TENKIST Vrhnika 19760 kegljev 11 neg. točk
3.	ILIRSKA BISTRICA 19740 kegljev 11 neg. točk
4.	PROTEUS Postojna 18845 kegljev 15 neg. točk
5.	LOGATEC 18002 kegljev 19 neg. točk
posamezno
1.	GORNIK Franc (Brest) 3456
2.	STERŽAJ Franc (Proteus) 3429
3.	MULEC Stane (Brest) 3396
virnega gradiva o naših partizanih na smučeh in na krpljah in tudi tako prispevati svoj delež k nadaljevanju tako dragocene tradicije med mladimi rodovi.
Telesno kulturna skupnost Cerknica, odbor Bloških tekov in Bločani vabimo vse ljubitelje smučarskih tekov na VI. Bloške teke. Poskušali bomo izkoristiti kar največ čudovitih naravnih pogojev in nuditi udeležencem na katerikoli od treh tekaških prog kar največ ugodnosti in gostoljublja.
J. Praprotnik
4.	PETAVS Rado (Tenkist) 3394
5.	ZALOŽNIK Anton (Brest) 3386 itd.
F. Gornik
KEGLJAŠKE NOVICE
KK Brest je organiziral tradicionalni novoletni turnir moških dvojic v kegljanju, na katerem je nastopilo 120 posameznikov iz Slovenije. Želo dobro so kegljali tudi člani KK Brest, saj so se med deset najboljših uvrstili kar trije pari.
Rezultati:
1.	Turk-Marinšek (Triglav) 1772
2.	Mitar-Gostinčar (Saturnus) 1759
3.	Miklavčič-Mlakar (Koper) 1753
Naši upokojenci
30. novembra je odšla iz TOZD MASIVA, tovarna pohištva Martinjak, v pokoj naša dolgoletna delavka Milka PAN-TAR iz Lipsenja.
V tovarni pohištva je bila zaposlena od 21. maja 1955. leta. Opravljala je različna dela in naloge v površinskih oddelkih. V pokoj je odšla z opravljanja del in nalog — izdelava mozni-kov v krojilnici.
Delovni kolektiv se ji zahvaljuje za njeno prizadevno^ in požrtvovalno delo in ji želi še mnogo zdravih let!
BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne skupnosti Brest Cerknica n. sol. o. Glavni ln odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Franjo GAGULA, Vojko HARMEL, Božo LEVEC, Danilo MLINAR, Leopold OBLAK, Janez OPEKA, Andrej ŠEGA, Miha ŠEPEC, Franc TRUDEN, Ženi ZEMLJAK in Viktor ŽNIDARŠIČ. Foto: Jože ŠKRLJ. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2800 izvodov.
Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje izvršnega sveta SR Slovenije it. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974)
REŠITEV NOVOLETNE NA GRADNE KRIŽANKE
KOSTARIKA — AMORTIZER
—	TOLUEN — PE — ARAM — KAS — RISARKA — IKTOR-NAT — SINE — VJATKA — NJ — KARABURMA — SREČA
—	BOEING — OMILITEV — GRIVA — PREVLEKA — KOBE — AČ — ARENA — ARA
—	OK — OM — ERIKA — NOE
—	DETELA — PLAZMA — TE
—	SKLOP — FAKIN — DANE
—	DOL — AT — ATA - IGO
—	APEL — TIR — SANKAČ — ODPENJALO — ROSTOV — IVA — VOD — ASI — LEDINA
—	PIVO — NK — ANTILI — HELIJ — JOTA — ELISA — RENE — EPIR — RANTA — ZNAK
IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA
Tokrat smo do roka prejeli 70 rešitev. Komisija je za nagrade izžrebala naslednje reševalce:
—	po 50 din dobijo Cvetka Godeša, Dol. jezero 4, 61380 Cerknica, Boris Borovina, Jenkova 18, 66230 Postojna, Milka Cimermančič, Brest — TOZD Tapetništvo, Srečo Turšič, Gor. Otave 1, 61380 Cerknica in Jože Dekleva, V. P. 8164/2-VE-3, 62002 Maribor;
—	100 din prejme Ljuba Turšič, Partizanska 14, 61380 Cerknica,
—	150 din Jasmina Turšič, Sinja gorica n. h., 61380 Cerknica,
—	200 din pa Karla Kovšca, Pot na Kilovec n. h., 61381 Rakek.
Nagrajencem čestitamo! Nagrade lahko dvignejo v blagajni Skupnih dejavnosti, ostalim pa jih bomo poslali po pošti.
V spomin
Sporočamo žalostno novico, da je naš kolektiv za vedno zapustila dolgoletna delavka Marija VELETANLIČ. Po hudi in težki bolezni je smrt pretrgala njeno življenje v 46. letu starosti. Med sodelavci je bila priljubljena zaradi njenega nesebičnega dela. Nobeno delo ji ni bilo pretežko, saj se je kot mati samohranilka in delavka poleg ostalega dela vključevala tudi v družbeno politično dejavnost. Kot poverjenik sindikalne skupine je veliko prispevala h graditvi samoupravnih odnosov.
Z bolestjo v srcu se je bomo spominjali takšne kot je bila: pridna, vestna in skromna.
Kolektiv TOZD Pohištvo
Filmi v februarju
1	2. ob 19.30 in 3. 2. ob 19.30 — italijanski erotični film NEMO-
RALNE NUNE.
2	2 ob 16. uri in 5. 2. ob 19.30 — ameriški pustolovski film
FANTASTIČNO POTOVANJE V BALONU.
2 2 ob 19.30 in 3. 2. ob 16. uri — ameriška kriminalka AGENT TAJNE SLUŽBE ŠT. 1.
4. 2. ob 19.30 — italijanska kriminalka VČASIH PLAČA BOTER. 7. 2. ob 19.30 — italijanska drama SATIRICON.
9. 2. ob 19.30 in 10. 2. ob 16. uri — ameriški pustolovski film MLADI IN SVOBODNI.
10.	2. ob 19.30 — ameriška komedija POJDI K MAMI, OČKA DELA.
11.	2. ob 19.30 — ameriški pustolovski film GNEZDO SALAMAN-
DRE.
14. 2. ob 19.30 — italijanska kriminalka NEVARNA IGRAČA.
16.	2. ob 19.30 in 17. 2. ob 16. uri — ameriški western V KLANCU
KONDORJA.
17.	2. ob 19.30 — ameriški pustolovski film LOVCI SUŽNJEV.
18.	2. ob 19.30 — argentinska komedija DOKTORJI LJUBIJO GOLE. 21. 2. ob 19.30 — ameriška drama OKNO V NEBO.
23.	2. ob 19.30 in 24. 2. ob 16. uri — nemški pustolovski film ZA-
KLAD ŠPANSKIH GALEJ.
24.	2. ob 19.30 — ameriški vojni film TROJNO IZDAJSTVO.
25.	2. ob 19.30 — francoska komedija ŽEPNI LJUBIMEC.
28. 2. ob 19.30 — jugoslovanski glasbeni film POJEM PODNEVI — POJEM PONOČI.
Brest - prvak Notranjske