MniSfto {n upravništuo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
ixhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z ttredni&tvom se more govoriti (Sik dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon fit. 113.
št. 70
¥
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 22, junija 1910.
Naročnina listu:
IB m/mgm	n	Celo leto.......12 h
n IT11I	A	fv	1
gSjigj	BSijlfy	BB9	MB	Um	Posamezne številke 10 v.
il	E MB	Kf	MfgS	ZunaJ Avstrije celo leto 17 K.
l p	||||	|||	j§§! WM	jjU 9|	MLhH	Lnserati ali oznanila
'Al	ISl	lili	jgSfg Bil	MBm JA	BSfSk	86 raćuni}° s 15 vin' od 6 redne
||t eJ&jlbs JSL fe|	Fpfjj« petitvrste ; pri večkratnih ozna-
nilih velik popust
Letnik II.
V nemškutarskem	morju.
Zveza slovenskih liberalcev z nemškutarji rodi vedno lepše sadove. Sedaj smo prišli že tako daleč, da radikalni slovenski uredniki a la Lesničar, ki so še nedavno prisegali na, absolutno narodnost, ki jim je bila bistvo in gibalo vsega svetovja, govore na volilnih shodih nemški samo za to, da bi vlovili par nemških glasov.
Marsikaj smo zaupali' slovenskim liberalcem, tolike politične propalosti pa vendar ne.
Najprvo se zvežejo s spodnještajersko nemšku-tarijo, ki je največji krvoses našega ljudstva da bi ubili pozicijo slovenskih poslancev v štajerskem deželnem zboru. In to napravijo iz zgolj sebičnih in strankarskih interesov, ker po svoji morali ne poznajo požrtvovalnosti.
To pa jim ni bilo dovolj. Sedaj ko so prišle volitve, so se prodali radi par stotin posilmemških glasov z dušo in telesom „Štajercu“ in njegovim nem-škutarskjim ' krušnim očetom, ter pljuvajo v lastno skledo, )To- je gotovo za vsakega poštenega in zavednega Slovenca preveč in s studom se mora obrniti od stranke,, ki se iz strankarskega, egoizma poslužuje takih sredstev.
Premislimo samo popolnoma hladnokrvno sine ira et studio faktični boložaj.
Že desetletja se borimo za enakopravnost našega jezika. V neštevilnih spisih in na neštetih shodih smo dramili in še dramimo narodno zavest naše* ga ljudstva. Vedno in neprestano 1 kanemo ljudstvu Škodljivost nemškutarije in mu budimo ponos, da bi se zavedalo, da se nam ni treba sramovati svoje materinščine in nam ni treba imeti nobenega špecielne-ga rešpekta pred nemškim „Herrenvolkom.“
In to naše delo je združeno z mnogim trudom, in večkrat trci na skoro nepremostljive ovire.
Posebno v naših obmejnih krajih je to probuje-valno in izobraževalno delo zelo težavno. Priprosto ljudstvo vidi, kako se šopiri povsod, posebno pri u-radih in raznih magnatih nemščina in to vzbuja neko tiho spoštovanje. Nehote in nevede se vkorenini v duši priprostega moža mnenje, da ! samo { nemščina človeka osreči in ga dvigne. Kar samo ob sebi pride, da se ustvarijo v prepričanju našega ljudstva vsi predpogoji za nemškuto,rstvo.
Živahno in agilno moramo biti na / delu, ako hočemo zamoriti te strupene kali in obvarujemo naše
Frilburg v Sviei.
jj	(Konec.)
Univerza Še ni stara, mlada ße je, a razvija se čudovito hitro. Univerza je državna ustanovitev iz leta 1889. Dve fakulteti (juristična in filozofična) so se odprle leta 1889; eno leto pozneje se je odprla te-ologična in naravoslovna leta 1896. Peta (medicinska) fakulteta se pripravlja, očesna klinika je že sedaj sezidana.
Špecielna komisija hodi sedaj po Nemčiji, da si Ogleda In prouči najmodernejši sistem medicinskih fakultet.
Na univerzi se predava v latinskem, francoskem, nemškem in laškem jeziku; poljska literatura se tudi podučuje.
Profesorji so iz raznih dežel in držav, razne narodnosti, zdaj ph je 72. Država gleda posebno na to, da pridejo najboljši profesorji na univerzo.
Na bogoslovni fakulteti predavajo * skoro sami dominikanci (dominikanska fakulteta, 1 razmerje je isto, kakor pri nas v (Avstriji; v Inomostn), razun 4 ne, ki so svetni duhovniki, možje vsi na mestu, odlikovani s svojo globoko učenostjo, 1 pa tudi s svojo meniško priprostostjo.
Naj omenim le nekatere profesor je-avtoritete in sicer prvič, na teologični fakulteti:
Zapletal ,0. Pr.,, rojen na Češkem, profesor ek-segeze starega zakona.; Prav dobro znan med učenim krogom; pred nekaj leti je bil poklican na dunajsko vseučilišče, < kar pa je odklonil. ' On je jeden izmed najboljših profesorjev pa tej fakulteti.
Njegova znanost ni le samo vsestranska, f tem-
Ijudstvo pred narodnim in pa pred verskim odpadom, ki navadno prvemu sledi.
Na marsikaterem vzgledu iz realnega življenja moramo dokumentirati ljudstvu resničnost naših izvajanj. Marsikateri nemškutar nam je s svojim oholim postopanjem in obnašanjem indirektno že pomagal buditi in dramiti narodne zaspance.
In sedaj? Stranka, ki pravi, da je narodna in se včasih širokousti, kakor da je vzela vso narodnost v zakup, se združi s štajerčijanci, pošilja na svojih shodih, kakor poročamo na drugem mestu, razne znane posilinemce v boj za svojega kandidata in da je narodno izdajstvo popolno, naroči svojim agitatorjem, la govore v obmejnih in silno ogroženih krajin nemški.
Dalje menda ne gre in liberalci pri vsej1 svoji iznajdljivosti ne bodo našli še kakega načina, da bi širnemu svetu jasneje dokazali svojo pplitično nemoralo, svojim posilinemškim zaveznikom pa brezpogojno udanost in poslušnost.
Ti pa, slovensko ljudstvo, dne: 4. julija z glasovanjem za dr. -Verstovšeka obračunaj s temi brezvestnimi narodnimi škodljivci.
Govor poslanca dr« Benkoviča v državnem zboru.
17. junija 1910.
Visoka zbornica! Resorti, (katere sedaj obravnavamo, imajo za nas malo veselega. Vsako leto ponavljamo želje naših volilcev, a jaz za danes nočem zopet premlevati vseh teh želj, ki so itak že izražene v naših predlogih in interpelacijah. Ravno pri re-sortih, p katerih sedaj obravnavamo, se ponavlja v-enomer eno in isto; mi opazujemo, da namreč visoka vlada dela ocividno neko razliko med alpskimi in severnimi, bolj blagoslovljenimi deželami. S tem opazovanjem smo se mi že večkrat bavili; a ja,z bodem danes razpravljal' samo o nekaterih aktuelnih zadevah, pri katerih bo prišlo to posebno jasno na dan. Ne zapostavljajo se alpske dežele samo kot celota, ampak to zapostavljanje se še tembolj opazuje v slovenskih pokrajinah.
V prvi vrsti se hočem ozirati na zadevo, ki je sedaj aktuelna, in jo naše alpske dežele, posebno pa premogokopna industrija in naše rudarsko delavstvo
več tudi temeljita. Na svojem polju je doma; oborožen s solidno izobrazbo ybbvladuje popolnoma suve-rensko svoje predmete.
V zadnjih letih je izdal nekaj knjig; za svoje nazore, 'za svoje mnenje poda dokaze, ki so znanstveni, stvarni, temeljiti skoz in skoz, korektni, in njegove spise spremlja povsod sensus catholi-cus. Glede „Cantica canticorum“ ima res največje zasluge; ,0 tem zelo težkem vprašanju se veliko sto let ni upal pisati noben katoliški Učenjak, a on se ga je lotil in ga rešil tudi povoljno. Knjige naj se prej preberejo, bolje temeljito preštudirajo in potem se naj sodi jn ne — viceversa.
Ne vem In ne morem razumeti, ' kaj je pravzaprav vzrok, da mu hočejo nekateri obesiti na hrbet njemu jako neljubo dekoracijo „modernist“, katero pa on z vso odločnostjo odklanja. Govori se lahko in tudi veliko — a dokazi . . ubi! ?) 'Jaz šem se o tej stvari dobro informiral bodisi od profesorjev, bodisi od slušateljev. Sit pro ratione!
O profesorju Weissu govoriti ne kaže; njegova dela ga priporočajo.	!
Del Prado O. Pr., Spanjec, 'jeden izmed najbolj duhovitih in Špekulativnih glav;; tradira Špekulativno dogmatiko.
Monsignor Kirsch iz Nemčije, znan kot arheolog.
Beck, Švicar, in ob enem; regens konvikta Sa-lezijanum, slovi kot sociolog.
Princ Maks saksonski, trikratni doktor,, učen, sila priprost in pobožen mož.
Na juristični fakulteti je najbolj znan Lampert, Švicar; predava zakonsko pravo., V vsakem oziru krščanskega in cerkvenega mišljenja; bil je že dvakrat odlikovan iz Rima.
Filozofična fakulteta je prav dobra. Filozofijo v ožjem pomenu tradlrajo dominikani (de Nunnpuck,
z velikim zanimanjem zasleduje, ker so njih interesi z odločitvijo tega vprašanja, v ozki zvezi.
Kakor znano, je nastala v Avstriji in na celem kontinentu velika kriza, pri prodaji premoga, zlasti rujavega. Češka industrija rujavega premoga zahteva znižanje tarifov za peški premog.
Momenti, s katerimi zastopniki čeških premogo-kopnih industrijcev in delavcev čeških rudarskih revirjev utemeljujejo to svojo zahtevo, ravno ,ti momenti veljajo še v večji meri za alpske dežele, kajti slaba konjunktura, na katero se vedno sklicuje, zadene Še veliko občutneje našo premogokopno industrijo. Sklicuje se vedno na to, da so se z regulacijo tarifov, s podržavljenjem severnih železnic f. tarifi za šlezijski premog avtomatično znižali, in da češka industrija z rujavim premogom, ki živi v neprijetnejših odnošajih, ne more konkurirati z zgornješleajijskim in pruskim premogom.
Pri tem moram opozoriti na dejstvo, da imamo brezdvomno mi večjo pravico pritoževati se erez to konkurenco, kakor kdo drugi, V prvi vrsti trpe naši alpski premogokopni industrijci in naši rudarji pod krizo, ki vlada na trgu s premogom.
Ne samo v čeških premogokopnih revirjih se vpeljujejo, kakor se vedno povdarja, takozvani „feier-šihti“, ampak ravno tako v alpskih premogokopnih revirjih. Tudi v alpskih revirjih se odpušča delavstvo v velikem številu in tudi v alpskih revirjih po-vdarjajo producenti rujavega premoga, da bodo primorani, gotove obrate popolnoma zapreti, ako bo ta kriza še dalje (rajala. Umevno je,, da nimam ne namena, ne povoda braniti alpske premogokopne indu-strijce* ker je znano, da so cene alpskega rujavega premoga v primeri s češkim rujavim premogom ali pa celo črnim zelo visoke. Z ozirom na delavstvo pa, ki mi ga je čast zastopati, z ozirom na cvetoče kraje, kakor Trbovlje in Zagorje, ! ki so se silno dvignili, odkar se je pričela premogokopna industrija razvijati, z .ozirom na interese teh volilcev, sem primoran najodločneje ugovarjati In protestirati,( ker so se na račun alpske premogokopne industrije In rudarjev znižali tarifi za češki rujavi premog.
Pri tem svojem protestu opozarjam na dejstvo, da so razmere za alpsko premogokopno industrijo veliko težavnejše, kakor pa za češko. Alpska premogo-kopna industrija ima svoje revirje po večini ob južni železnici in silno trpi pod neznosno visokimi tarifi južne železnice, zlasti pod 7% doklado. Naša premo-
Michel).
Grimme je znan kot orientalist.:
Lessiak na polju germanistike avtoriteta, katerega v Avstriji zelo vpoštevajo. On je Avstrijec, rojen na Koroškem (Slovenec?)
Na polju glasbe slovi Wagner, Steffens kot pa-leolog.
Posebno je znan in slovi Schnürer iz Nemčije, mož na mestu, vsestransko izobražen, res avtoriteta v zgodovini in pred vsem pa pobožen, krščanski mož.
Tudi' naravoslovna1 fakulteta 1 je precej dobra, posebno ako pomislimo, da je še univerza mlada. — Prav bogat je fizikalični kabinet.
Na,j še omenim, da je friburška univerza pri-poznana tudi v Avstriji, tedaj se semestri štejejo. In ker tedaj univerza tako slovi, zato pa tudi ni Čuda, da se tukaj zbirajo sinovi Muz r od vseh strani, bd Vseh delov, sveta, razun Azije. iTa poletni semester 1910 jih je 607 imatrikuliranih na univerzi. Bogoslovcev 228, juristov 120, filozofov 119, 1 Iz naravoslovne fakultete 140.
Izmed1 teh' fih tje iz Švice 178, ‘ 'iz Inozemstva glede narodnosti so:; 105 Poljakov, Rusov, 104 iz Nemčije,, 64 Francozov, 32 Bolgarov, iz Avstrije 27 (4 Slovenci, 1 Ceh, 1 Hrvat), 8 Dgrov, 23 iz Severne Amerike, Iz Italije 20, 9 Nizozemcev, 8 Ircev in Angležev, 7 iz Luksemburga,, Iz Španije 4, Iz Turčije 8, 2 Portugisca, Kanada, Grško, Ekvador, Čile, ’ Mehika, Tunis ima vsakega po enega. Kdor prebere to Statistiko, mu gotovo pride na misel: res, pravi Babilon !
Pri vsem tem pa, da je toliko narodnosti, vendar ni nobenega napada, nobeden ni posmehovan, a-ko govori v svoji mili materinščini.'
Ne morem si kaj, da bi tudi tukaj ne pristavil onih' znanih! besed: In pri nas v Avstriji ? Tukaj je vsak prost, ni zastonj prosta Švica.
gokopna industrija je na milost in nemilost izročena južni železnici in celo špecielne odredbe,; ki so veljale za premog, so bile s ji. januarjem $. 1. odpravljene. V tem oziru moram z veseljem pozdraviti odgovor, ki ga je dal včeraj železnijški minister deputaciji, bi je prišla radi tega k njemu in upam, da bo pri tem tudi ostal. Gotovo nočem trditi, da češka premogokopna industrija nima pravice zahtevati znižanje tarilov; tudi nimam namena, škodovati češkemu delavstvu s tem, da ugovarjam znižanju tariiov. Menim pa,, da je popolnoma opravičeno, ako zahtevam odredbe, s katerimi se hoče ščititi interese čeških premogokopnih industrijcev in delavcev, tudi za, naše revirje, to pa tem bolj, ker potrebuje naša premo-gokopna industrija več .obzirnosti, ker mora životariti pod izvanredno težkimi okoliščinami.
Opozarjam samo na metodo, po kateri se izvršujejo rudarsko-policijski predpisi v alpskih deželah in pa na Češkem. Na Češkem je vse bolj laksno. To dokazuje Statistika nesreč, ki jasno pove, da se pripeti na Češkem veliko več nezgod, kakor v alpah. Ako pri tem še pomislimo, da se marsikatera nesreča prikrije, potem bi bilo razmerje, ako bi imeli popolnoma istinite podatke, za nas gotovo Še mnogo u-godnejše. Med tem pa, ko so vporablja rudarsko-po-lioijske predpise na Češkem zelo laksno, se dela pri nas v tem oziru zelo rigorozno, in popolnoma prav. 'Odredbe, ki bi bile v tem vprašanju na mestu, so različne. Ne pričakujem, da bi se drznila naša vlada poprijeti I naredb, kakor jih misli 1 baje 1 ukreniti nemška vlada nasproti angleškemu premogu. Sliši se namreč, da hoče nemška vlada vpeljati za angleški premog carino. Ne verujem, da bi se naša vlada odločila za kaj sličnega.
Kar se tiče pruskega premoga,;' ki dela češkemu konkurenco, bi imeli možnost, da to spremenimo. V trgovinski pogodbi z Nemčijo namreč carina na pruski premog ni omejena, in naša vlada s primernim zvišanjem carine na pruski premog' lahko ščiti interese češkega in tudi alpskega premoga,.
Kar se pa momentano lahko zgodi in kar je železniški minister tudi deloma že obljubil češkim pre-mogokopnim industrijcem, to je znižanje transportnih tarilov na prejšnjo višino. Seveda moramo mi v interesu delavstva in premogove produkcije zahtevati, da se to ne uvede samo za češki premog, ampak tildi za alpski. iUpanio, da bo imela vlada dovolj vpliva1, da bo dosegla pri južni železnici znižanje tarilov na prejšnjo višino.
Kako se diferencirano postopa s severnimi pokrajinami in alpskimi deželami, kaže posebno uprava telefona, To značilnost vidimo, ako se ozremo na telefonsko karto, öd Drave proti jugu ni več nobenih telefonskih zvez, Razun telefonske črte do Trsta, ni na celem jugu nobenih drugih telefonskih zvez. Mislim, da v celi Dalmaciji ni nikjer telefona. V tem oziru je bilo predloženih že toliko promemorij, stavljenih že mnogo predlogov in vprašanj, ter sprejetih toliko resolucij, zlasti glede Spodnjega Stajeria in pa Gorenjskega, da je že skrajni čas, da vlada vstreže opravičenim željam.
Opozarjam samo na to, da imajo na Spodnjem Štajerskem, f ki je industrijelno precej razrit^ samo glavni kraji telefonske zveze: Maribor, Celje in mislim tudi Ptuj. Celi industrjelno razviti okraji, kakor rogaški okraj, spodnja Savinjska dolina, Gorenjsko, nimajo nobenih telefonskih zvez. Z Zagrebom ima Štajersko kakor tudi Kranjsko mnogo gospodarskih stikov, vendar pogrešamo še do dane« med Štajersko in Kranjsko, splošno med celo Črto Trst—Dunaj direktno zvezo z Zagrebom.
Zdi se mi, da je sedaj v delu telefonska zveza Maribor—Velika Kaniža, ki pa je za interesente na Spodnjem Štajerskem in Kranjskem skoro popolnoma brezpomembna. Radi tega moram zahtevati od vlade, da v najkrajšem času zveže Štajersko in Kranjsko z Zagrebom in sicer via Zidani most.
Dovoljujem si predložiti visoki * zbornici resolucijo, ki jo priporočam v sprejem in ki se glasi:
Poleg; -'' teh f imatrikuliranili ! je' Še precej veliko število slušateljev in slušatelji.c; polno število tedaj znaša ca. 700,
Število pa tudi rase vsak semester;; lani jih je bilo 369 imatrikuliranih, in ko bo enkrat otvorjena medicinska fakulteta, bo kmalu (lepo Število 1000. Naj Še omenim, ženski spol je precej bogato zastopan na jtukajšnji univerzi, ca. 70 dam. Najraje obiskujejo literaturo, zgodovino,’ posebno tpa filozofijo, katera je kakor nalašč za ženske glavice.
Univerza je dekorirana s predikatom „katoliška“ in mi želimo, da bi ji tudi ostal ta atribut vedno. Resnica je, dokler bo univerza1 ohranila ta krščanski duh, bo na glasu, bo dobro obiskovana, bo stala tudi na trdnih tleh, kakor hiša, ki je zidana na skalo. Mi samo to želimo: vivat, crescat, floreat alma mater Friburgensis!
Lahko rečemo, kar je samostan brez reflektorja, to so višje Šole, to je univerza brez biblioteke. Tudi glede tega je univerza zelo dobro preskrbljena. Pred vsem seveda mislim ' na ivseučiliško biblioteko. Poslopje za knjižnico je sedaj novo, — lani so ga sezidali, — krasno, okusno narejeno^ da mu ga ni para. Samo poslopje stane 700.000 Fr.; prostora je za
300.000	knjig.
Poslopje ima Šest nadstropij, povsod najmodernejša napra«va.
„Vlado se pozivlje, da izpopolni telefonsko mrežo na Spodnjem Štajerskem in -na Gorenjskem, posebno v industrijelnih krajih ' Savske in Savinjske doline in napravi telefonsko zvezo z Zagrebom via Zidani most,“	(Konec prih.)
Politični pregled.
Državni zbor.
Seja 20. junija.
Prora č) unska debatia. <
Z nevzdržno silo teče debata naprej. Govornik za govornikom vstaja,, a nobeden si ne more priboriti poslušalcev.
Tudi y današnji seji je govorila cela vrsta govornikov, od katerih se pa nobeden ni dvignil nad vsakdanjosti in so se večinoma slišale samo lokalne želje in pritožbe.
Seja je trajala do 5412. ure zvečer.
Seja 21, junija.
1 r Debata brez konca.
Podoba (Zbornice kakor prejšnje dni. Pričetkom seje je bilo nekoliko več življenja, ker je bilo glasovanje o tretji skupini proračuna.
Hitro po glasovanju, ki je za .vlado izpadlo po navadi, je zavladala v zbornici običajna monotonost. Okrog govornika par ožjih somišljenikov, drugače pa vse prazno, to je slika, ki jo sedaj nudi državna zbornica,.
Med raznimi govorniki, f ki so danes nastopili, omenjamo vsenemškega Malika, ki je s svojimi neslanostmi — med drugim je (govoril o poslovenjenju južne železnice — nekoliko časa zabaval svoj sicer ne velik avditorij.
Prihodnja seja danes 22. t. m.
Italijanska pravna fakulteta.
Vse oči so sedaj uprte na jugoslovansko dele-« gacijo. Včeraj dne 21, t. m. 'je imel Jugoslovanski vseučiliški klub sejo.
„Slovanska korespondenca“ poroča:
„Iz desetih članov obstoječi jugoslovanski vseučiliški odbor je imel danes dne 21. t. m. predpoldne pod predsedstvom poslanca PovŠeta sejo, v kateri se je razpravljalo o slovenskih vseučiliških zahtevah in se je enoglasno sklepalo. Jutri zjutraj dne 22. t. m. bo zopet seja, v kateri se bodo te zahteve formulira,-le in potem predložile Slovanski Uniji, ki ima ob 10. uri sejo. Slovansko Unijo se bo prosilo za podporo in solidarnost. Od slovenske strani se zagotavlja, da sklenjeni postulati niso proti interesom Nemcev in Italijanov in take vrste, da jih mora vsaka avstrijska vlada in vsaka stranka sprejeti.“
V koliko odgovarja ta vest resničnemu položaju, ne moremo še konstatirati. Gotovo je samo, vsa politična javnost nestrpno pričakuje nadaljnih ukrepov Jugoslovanov.
Umestno je tudi, ako na tem mestu damo duška upanju, da se želje naših nasprotnikov ne bodo uresničile in bo slovanska vzajemnost v Slovanski Uniji zmagala.
Raznoterosti.
Iz deželnega Šolskega sveta. Za nadučitelja* na ljudski šoli v Smartnu na Poh, je imenovan Peter Jankovič, učitelj v Rajhenburgu; definitivno je nameščena na ljudski šoli v Spodnji Poljskavi učiteljica na Prihovi Marija Goričan, na šoli v Skalah učiteljski suplent Ferdinand Pokeržnik.
Vrtni koncert. Dne 29. jun. t. 1. priredi Glasbeno društvo vrtni koncert v mariborskem Narodnem domu. Začetek je točno ob 8. uri zvečer, JV slučaju slabega vremena je koncert v notranjih spodnjih prostorih restavracije, jPrlčakuje se obilne vsestranske udeležbe.
Sedaj ima biblioteka čez 200.000 knjig, 350 in-kunabulj, jako redke knjige, 500 rokopisov, več biblij in listin iz 13., 14. in 15. stoletja.
Lahko se postavi na stran vsake druge biblioteke še tako stare univerze.
Spodaj v parteriju je lep salon za znanstvene časopise, ca. 250. Da je tudi veliko političnih časopisov, se samo ob sebi razume.
Ker že ravno govorim o bibliotekah, naj Še omenim, da se še nahajajo tudi druge, prav bogate in imenitne biblioteke v Friburgu, kakor sencinarska knjižnica, ki ima 42.000 knjig; imenitne so tudi minoritska in kapucinska biblioteka zaradi inkunabulj in listin.
Mesto je tudi lahko ponosno ha! svoje muzeje, kakor Marcello-muzej, naravoslovni, pedagogični muzej.
Glede Šol f je mesto sila bogato in [ dobro preskrbljeno; ' poleg univerze se nahaja, kakor sem že omenil, gimnazija, učiteljišče je zunaj mesta, žensko učiteljišče, tehnika, akademija,, konservatorij, trgovinske Šole in veliko drugih Šol za vsako stroko.
Posebno veliko se še nahaja penzijonatov, katera oskrbujejo vsakovrstne kongregacije.
V tem oziru je prav primerno, ako se tuintam sliši: Friburg je drug Rim!
f P.- H. K,
Vprašanje na okrajni zastop v Mariboru in na deželni odbor v Gradcu, Zakaj župan v Hočah, Paul Wernigg, ne izroči občinskega denarja postavno izvoljenemu ! občinskemu blagajniku [ Karlu Novaku?. Ali se sme za volitve v občini porabiti in postaviti v občinski račun 100 K ? Ali sme župan za deželnozbor-ske volitve vzeti iz občinske blagajne 50 K? Gospoda dr. Stepantschitsch in Eichkitz, odgovorita!
Vsiljivost. Podpisani sem že večkrat poslal list „Slogo“ nazaj, ker ga nisem naročil in ga sploh ne maram. Vendar vkljub temu se mi list! ponovno vsiljuje kakor konjska muha. Izjavljam javno, da si naravnost prepovedujem, da bi se mi „Sloga“ še nadalje pošiljala. Jaz čitam „Slovenskega Gospodarja“ in „Stražo,“ — < Jožef Munda L r,, posestnik v; Vo-drancih.
Namalani kandidat — kandidat celjskih advokatov. Vedno bolj se kaže, da je .„neodvisni kmet“, bogataš in veletržec Kac kandidati celjskih dohtarjev. V nedeljo so zopet govorili za Kaca Malobesed-nega advokati na raznih shodih. Advokati in konci-pijentarji dr. Kalan, dr. Lipold, dr. Pirnat, dr. Koderman so kar na štirih shodih zaklinjali ljudi, da morajo iti volit Kaca. Taki „neodvisni“ kandidaturi se pač krave smejejo.
Liberalcem ni dovolj, da so se sramotno vdin-jali nemškutariji,, sedaj so šli še korak dalje in so začeli moledovati za socialdemokraške glasove. Kakor zvemo iz popolnoma zanesljivega vira, se je pogajalo od strani Kaca Malobesednega ' z ’ lastnikom premogokopnih jam znanim Velenemcem Lappom, ki je baje zagotovil liberalcem 200 glasov svojih delavcev. Lep kandidat „neodvisnih kmetov“’, ta liberalni Kac.
Udeležba na liberalnih shodih je po večini silno žalostna. Edino kjer cvete nemškutarija, tam spravijo celjski frakarji nekaj backov skupaj, katerim potem razlagajo svojo ne ravno veliko modrost v blaženi nemščini. Kjer pa prebiva značajno slovensko ljudstvo, tam liberalcem navadno slaba in žalostna prede. Tako na primer v Velenju zadnjo nedeljo niso skoro mogli imeti shoda. Dvakrat so njihovi agitatorji zaman zbirali ljudi skupaj, Razun generalov in govornikov ni bilo nobenega in seveda tudi shoda ne. Liberalni Švindel pač mora odbiti najbolj zatelebane liberalce.
Smola liberalnih agitatorjev. V Ljubnem v Savinjski dolini bi bili radi priganjači kandidata Kaca napravili volilni shod. Vse je bilo že pripravljeno, liberalni koncipijentarji so že v duhu gledali „velikanske“ množice volilcev na tem shodu. Pa, oh smola! Brzojav jim je prinesel v Celje tužno vest, da jim je zborovalni lokal odpovedan. Vsi gostilničarji so si bili edini v tem, da liberalcem ne dajo prostora za zborovanje, da njih lokali ne izgube s tem dobrega imena. Heil Hans Katz!
„Narodni List“ iv Številki 24 pogreva že leta 1907 od liberajcev samih pred sodnijo v Slovenjem-gradcu priznano laž o mojem nožu v Smiklavžu leta
1907.	Na to prosim, da volilci marenberškega, slovenjegraškega, r šoštanjskega i,n gornjegrajskega o-kraja sledeča dejstva’ na znanje vzeti blagovolite: Gospod Ivan Kac, kandidat „neodvisnih kmetov“ za državnozborski mandat itd., dobro ve, da je govorica o mojem ključu in nožu priznana laž, on ve, da je Tučman, ki je to laž med ljudstvo spravil, pred sodiščem dotično laž preklical, pa trpi take laži v celjskih listih in jih molče odobrava,.' Ce bi Ivan Kac le imel trohico resnicoljubnosti < iv svojem srcu? in malo smisla za dobro ime svojega bližnjega, tedaj bi malo-besedno rekel celjskim listom: „Takih laži ja,z ne trpim, z lažmi ne maram priti do časti državnega poslanca, z vašimi lažmi se jaz kot poštenjak ne strinjam, odklanjam kandidaturo!“ 'Ce on tega ne stori, potem pa veste, volilci. kaj je Ivan Kac. Podgorje, dne 20, junija 1910. Franc Pečnik1, župnik.
Bratci v objemu! Nismo Še vedeli o vseh zvezah celjskih narodnjakov, ko smo pisali uvodnik v zadnji številki „Straže.“ Sedaj nam prihajajo od vseh strgni neverjetna poročila, ki jasno pričajo, kako je v narodnostnem oziru propadla (Narodna stranka, Vsak jo lahko brez pomisleka in skrbi imenuje: laži-Narodno stranko. Na njihovih shodih so celo govori Dittinger, Wiedmoser in Richtar. Kdo ne pozna Dittingerja, v Dravski dolini? Radovedni smo, kako bodo celjski listi še kedaj pisali o slovenstvu v Dravski (dolini, 1 če so sedaj v ozki zvezi z najhujšim po-silinemštvom. Kdo ne ve,, kako je naše slovensko Šolstvo pod ničlo ravno v obmejnih krajih? Teh žalostnih razmer so v prvi vrsti krivi posilinemški učitelji, Toda sedaj govori na njihovem shodu kak Wiedmoser. Richtar je znan od nekdaj kot naš: največji na*rodni nasprotnik. On je glavna opora Šulvereinske šole v Velenju; v to Šolo pošilja še sedaj svoje otroke. In tak človek govori na shodih Narodne stranke. Ropotarja pa poznajo v Velenju do dobra; res se ne splača, da bi se bavili z ljudmi take vrste.
Ksaver Meško zopet v češčini, Se-le nedavno je Ottova „Svetova knihovna“ izdala češki prevod Meskovih črtic in povesti, sedaj pa izhaja v drugem vaznem podjetju knjiga „Za tichych večeru“ (Ob tihih večerih);. In sicer je to novo podjetje „Knihovna vybrane cetby (knjižnica izbranega čtiva), ki so jo zaceli letos izdajati katoliški češki literati po lepem in dalekoseznem načrtu; postala* bi naj Cehom kato-liška „Svetovna knjižnica.“ Izhaja y 14dnevnih, fino tiskanih in okrašenih snopičih samo po 10 h, ali za pol leta po pošti K 1.40, celoletno K 2.40, Prvi sešit-
ki so prinesli iz peresa prvega češkega katoliškega pripovednika J. S.. Baara povest P,taci“, 5v 3. pa. se pričenja navedena Meškova knjiga. Obljubljeni so tudi že prevodi na,daljnih del MeŠkovih, za koja se je zadnji čas vzbudilo zanimanje celo med severnimi germanskimi narodi. Naroča' se pod naslovom: „Revue Meditace“, Praba, VIII., 444.
Naše poročilo o „Prvi češki spllošno-dellniški družbi za zavarovanje na življenje v Pragi“ je teme' ljilo na napačnih informacijah in ker J hočemo biti pravični, ga danes popravljamo. Prepričali smo se, da je „Prva češka na življenje“ popolnoma samostojen zavod1 ter v resnično slovanskih rokah. Imena njenih upravnih svetnikov, kakor bivšega ministra dr, Fiedlerja, državnega poslanca Maštalke itd. nam dokazujejo, da imajo ta zavod le popolnoma zavedni Cehi v rokah. (Razven tega je znano, da je „Prva češka“ eden izmed redkih zavodov, kateri nima v vodstvu niti enega žida.
Češka Šolska družba je izdala letno poročilo o svojem delovanju v letu 1909. Iz njega je razvidno, da je vzdržavala v letu 1909 50 ljudskih šol na Češkem, II na Moravskem in 8 v Sleziji. Dohodkov je imelo društvo 1,402,219 K. Tako delajo naši severni bratje Cehi. Slovenci ! Ysi na delo za našo .„Slovensko Stražo“.!
Nemški cesar Viljem je obolel. Napravil se mu je neki tvor na desni nogi. Listi poročajo, da se bo Viljem moral najbrže podvreči operaciji.
Zrakoplovci s svojimi letalnimi stroji1 nimajo posebne .sreče. V nedeljo dne 19. t. m. sta inženerja Sablatnig iz Celovca in graški Heim nameravala1 tisočem in tisočem radovednih gledalcev pokazati svoje umetnosti z letalnimi stroji. Vse je z veliko nestrpnostjo in radovednostjo pričakovalo, kedaj se bodeta Inženerja vzdignila v zrak. Najprvo je poizkusil Sablatnig svojo srečo. Pa že po poldrugo minuto trajajočem vzletu se je moral Sablatnig s strojem zopet usidrati, pri čem se mu je stroj precej polomil. Še manj sreče je imel inžener Heim. Vzdignil se je do 40 metrov v zrak, kar mu je stroj nenadoma padel na tla in se docela polomil. Heim je ostal k sreči nepoškodovan. Sablatnig je s svojim zopet popravljenim strojem Še enkrat poskusil vzleteti v zrak, a je moral to no.mero opustiti. — V Stettinu na Nemškem je v soboto dne 18. t, m. zrakoplovec Robi napravil vzlet s svojim letalnim aparatom, a je iz višine 80 metrov padel tako nesrečno s strojem vred, da so mrtvega izvlekli izpod razvalin svojega stroja.
Danica. Slovensko katoliško akademično društvo „Danica“ na Dunaju Ima v četrtek dne 23. jun. 1910 svoj IV. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom:	1. Čitanje zapisnika, 2, Čitanje zapisnikov
bratskih društev, 8. Poročilo odbora. 4. Poročilo klubov. 5. Sprejem novih članov. 6. Volitev revizorjev in letopisca,. Lokal: Leithner (pri Mataloniju). Začetek: y28. uri zvečer.
Lepo število obrabljenih poštnih znamk v korist obmejnim Slovencem je poslala S. K. S. Z. Marija Korošec v Zgornji Poljskavi. Hvala!’
Štajersko.
Bazilika Matere 'Milosti, v Mariboru. V nedeljo dne 26. t. m. bodo prevzviŠeni knezoškof slovesno konsekrirali novi oltar presv. Srca 'Jezusovega. Vse dobrotnike in častilce božjega Srca vabimo, da se te slovesnosti udeleže,
Maribor. V soboto ob 11, uri dopoldne se je splašil löletnemu Maksu Schlesinger konj in ušel z vozom vred. V Dravski ulici je prišla pod konja 10-Ietna Zofka Wrus, ki je dobila hude poškodbe na nogi, ,35Ietnega Stefana Baumana pa je konj tako močno stisnil k steni, da je bil na glavi in nogah hudo ranjen. Sodarja Janeza Klitscheg je vrgel konj v stran. Dobil je le lahke poškodbe. Vse tri je prepeljal rešilni voz v bolnišnico.
Razvanje. Že pred par tedni so imeli v Razvanju dopolnilno volitev v krajni Šolski svet. ‘Nemško-nacionalni krčmar Martin Pukl, ki je bil dosedaj na-čeMk:,i. je popolnoma obsedel na tldhl Pravi, da ni hotel več odborništva prevzeti, volilci pa govorijo resnico, da ga niso hoteli več voliti, ker so siti njegovega paševanja. Prav imajo. iZvezda res zahaja za Pohorje . . .
H očki nemškutarji f si jezike brusijo, da naši slovenski poslanci za pogorelce v Hočah niso nič storili. Seveda je to velika laž, kakoršno je samo kak posilinemški učitelj v stanu izmisliti. V resnici pa je ravno nasprotno. Med nujnimi predlogi, ki so bili stavljeni v državni zbornici dne 26.' maja na Dunaju, najdemo predlog gospoda poslanca Pišeka, ki popisuje nesrečo v Hočah in prosi za hitro podporo za hbčke pogorelce. Predlog je podpisan od vseh poslancev Slovenske kmečke zveze in je bil Izročen posebnemu odseku za podpore. Gatti — tako je in prav nič drugače! Je pač resničen pregovor: Ce posilinemec enkrat zine, se že petkrat zlaže.“
Sv. Anton na Pohorju. Pahernik hodi okoli po shodih in pripoveduje povesti o župnikih. Zakaj pa raje ne govori o aferi Hirschler-jPahernik, Ce ne bo on, bomo pa mi!
Sv. Anton na Pohorju. V tako mnogobrojnem številu, kakor letos, pa Še ni prišlo dosedaj pobožnih romarjev na goro k Sv. Antonu. Sedem duhovnikov-izpovednikov - imelo je na predvečer slovesnosti na čast svetemu Antonu v izpovednicah dela do 9. ure :zvečer. Istotako na praznik mogočnega svetnika do
devetih predpoldne. Obhajancev je bilo nad 900. Bodi tem potom izrečena prisrčna zahvala gospodom pridigarjem, gospodom izpovednikom, sploh vsem ( duhovnim sobratom, ki so pripomogli^ da se je letošnja’ slavnost na čast svetemu Antonu Paduanskemu na Pohorju tako lepo izvršila. Vsem pobožnim romarjem pa naj ljubi Bog po priprošnji svetega Antona usliši njih prošnje.
Vuhred. Vstal je naglo iz svoje postelje, ko me-žnar zazvonil je dan, malobrki Pahernik, jlzpral je svoje trudne oči, skočil v hlače, porival se v telovnik in suknjo. In stegnila se je njegova krepka pohorska roka, in začela obkladati njegovo telo. In obtežen je bil Pahernik s tremi krošnjami. 'In s temi krošnjami gre havzirat Pahernik v Savinsko dolino, in kaže na shodu v Mozirju v prvi krošnji i tistega župnika, katerega je on opazoval, kako se je v omo-tenosti duha žile prerezal, V drugi krošnji' tistega župnika, ki je bil baje tepen, v tretji krošnji tistega urednika, ki ga je videl, da ima ranjeno nogo, pa ne raztrganih hlač. In volilci na Kacovem shodu v Mozirju so se zgražali f nad klerikalnimi lumparijami. Pahernik pa si je slinil brčice in se veselil v duhu že naprej sprejema v Vuhredu, kil mu ga bodo pripravili Vuhredčani v zahvalo, da hodi okoli napadat njihovega priljubljenega, a žal bojnega župnika!
Dravsko polje. Dne 14. t. m. ob 10. uri zvečer je Šel posestnik Matija Bezjak iz Zabovc proti domu. Kar naenkrat začuje strel in že je imel krogljo v glavi. Bezjaka so, težko ranjenega1, spravili domov. Dne 16. t. m. se je kmečki fant Jožef Kristovič sam javil sodniji.
Podvinci. Dne 13, t. m. so zaprli kmeta Petroviča, ker je osumljen, da Je skupno1 r s svojo deklo pod nekim drevesom zakopal otroka, kateremu je baje oče. Otroka so izgrebli in tudi deklo izročili sodišču. Splošno se govori, da je tudi žena Petrovičeva z njegovo vednostjo že v petih slučajih jednak zločin zakrivila1.
Brežice. Huda toča je v pondeljek dne 20. t. m. neusmiljeno klestila in pokončevala'' v tukajšnji lepi okolici.	. ,
Trbovlje. Pred enim mesecem je tukaišni gospod ravnateij kruto udaril med delavce, s tem namreč, da jih je neusmiljeno spodil nad 50 na cesto. Ta mesec so pa delavci ravnatelju možko vrnili; odpovedalo je nad 50 samih močnih in pridnih rudarjev svojo službo. Raje si zaslužijo v drugih krajih svoj težavni kruh, kakor bi si pa v tukajšnjem rudniku nakopali bolezen. Tako je prav in bo postalo prav lepo. Močnejši delavci bodo od tukaj odšli, neomogli bodo pa Heinrichu ostali.
Trbovlje. iV nedeljo dne 26. t. m. popoldan ob 3, uri ima strokovno društvo paznikov ! in rudarjev svoj skupni mesečni društveni sestanek, kakor po navadi pri Boštjanu Jagru v Trbovljah. Ker je stvar zelo zanimiva in velevažna, se prosijo vsi tbvariši, da se udeležijo sestanka. Ako bo mogoče, pride tudi naš državni in; deželni poslanec gospod dr. Benkovič, Zato pridite v obilnem Številu.
Šikole. Sin našega župana KuŠerja je bil hudo tepen pri nočnem vasovanju v sosedni občini. Morali so ga prepeljati v bolnico. V naši šikolski občini so nedavno domači fantje pri nočnem spopadu tudi hudo ranili Frejtaka, ki je potem umni v bolnici v Ptuju. Liberalni listi lažejo, da sta župnik in kaplan nočnega nemira kriva, ker KuŠerja sovražita. Le počasi! Kušer naj pove, katerega duhovnika v .Cirkovcah je on kedaj tv miru pustili in kaj je odredil proti nočnemu razgrajanju? Ali sta župnik in kaplan prevzela županske posle? Ne izzivajte, sicer bomo več povedali in ime našega kraja bo le škodo trpelo po krivdi liberalnega pisača. 'Čudno res,d da je bil Kušerjev tako strašno tepen, ko pa vse tako časti župana KuŠerja vsled njegove naprednosti. Tako so pisarili liberalni celjski listi. Ali je nočno divjanje županu na čast! Takšna je menda1 liberalna! naprednost.
Posavčanl, k „Slovenski Straži“!! Z veseljem slišimo, da se bo tudi v Posavju dol do Sode ustanovilo več podružnic „Slovenske Straže.“ Bil bi pa tudi neodpustljiv naroden greh, če bi mi, ki živimo v tako lepem in od Boga bogato blagoslovljenem kraju, ostali brezčutni za stisko in trpljenje svojih bratov in sestra ob meji, kjer jih hoče narodni sovražnik 0-ropati rodnih tal, materinega jezika in vere očetove. Agitirajmo torej že sedaj vsak v svoji vasi za mnogoštevilen pristop k podružnicam! Eno pa tudi že danes povemo našim trgovcem, posebno še v Brežicah in okolici: kot pametni trgovci naj nam odslej radi postrežejo z raznim blagom v prid „Slovenski Straži,“ Doslej so nekateri trgovci že pri užigalicah' obmejnih Slovencev nagajali ter vsiljevali ciril-metodo-ve našim ljudem. Nedavno se ml je zgodilo celo v „narodni“ trgovini Uršič-Lipej v Brežicah, da mi jih niso hoteli dati, češ, da jih ne smejo prodajati. Mislil sem doslej, da „naroden“ trgovec želi res postreči in ustreči narodu ali ljudstvu^1 ne pa Še v trgovini delatir za propadli', liberalizem' in tako vznevoljati ljudstvo ter ga odbijati od sebe. Ali pa je morda fo ravnanje v korist geslu /„Svoji k svojim“.? Pričakujemo torej že od previdnosti vseh naših trgovcev, da v svojo lastno korist opustijo odslej tako obnašanje, pač pa da se na vse načine; potrudijo zare^' s pošteno postrežbo naše ljudstvo k sebi privabiti, da ne bodo več silili v nemŠkutarske trgovine ter s svojim denarjem redili tiste, ki nas zaničujejo in sovražijo.
Slovenci!Podpirajte svoje somišljenike!
Razgled po svetu.
Volitve med beneškimi Slovenci, V nedeljo dne
12.	junija so se vršile deželne dopolnilne volitve v, čedadskem okraju, ki je na pol slovenski. Katoliška stranka je sijajno zmagala, f kakor* r sledi:	profesor
Trinko‘(Slovenec) 2044 glasov;,f inženir 'Carbonaro (Kotar, Slovenec) 1774 glasov; ) profesor Gvia (Furlan) 1550 glasov. Nasprotna liberalna stranka pa je dobila:! profesor Musoni (Slovenec) 1192; Ropi-Mo-relli (Furlan) 1112 glasov. iTrinko je dobil veliko Število glasov tudi od bolj konservativnih liberalcev, ki ne marajo radikalnih teženj.
Zrakoplovec L. Paulhan v Zagrebu obtožen^ Znani francoski zrakoplovec L. Paulhan, ki je pred tedni zmagonosno 1 s svojim zrakoplovom poletel iz Londona v Manchester in z istim izvojeval danilo v znesku sto tisoč kron, ! ki ga je za uspešni ta polet razpisal angleški list „Daily Mail“, je obtožen pred zagrebškim sodiščem, ker je s svojim avtomobilom pri Sesvetih povozil kmeta Tuška in ga poškodoval. Tožen je prestopka po par. 427, oziroma par. 335 k.: zak. Obravnava je razpisana na dan 20. t. m. Paulhan seveda ne pride sam k obravnavi. Zastopal ga bo odvetnik dr. Hinkovič.
Gluhonem vohun. Iz Lvova, se poroča, da so te dni aretovali y bližini Zborova nekega kmeta, ki je bil osumljen, da je ruski vohun. Na vsa vprašanja pa ni ničesar odgovoril. Ko so mu preteklo soboto izročili obtožnico, je prosil z raznimi kretnjami, naj mu dado pero In papir. Ko so mu ustregli, je začel opisovati svoje življenje.
Nov rekord v zrakoplovstvu. Iz New-Yorka se poroča: Glenn H. Curtiss je poletel v aeroplanu iz mesta Albany v New-York in je s tem pridobil nagrado 10.000 dolarjev, ki jo je razpisal* f newyorŠki časnik „World.“ Preletel je razdaljo ,137 milj v dveh urah in 37 minutaji ter se je spustil na zemljo tako mirno in lahko kakor golob. Njegova povprečna hitrost med tem poletom je bila 54.6 milj na uro in je dosegla rekord za razdaljo. .Vreme je bilo ugodno za polet. Polet francoskega zrakoplovca Paulhana nedavno iz Londona1 v Manchester, kateri mesti sta oddaljeni drugo od drugega 186 milj, je nadkrilil polet Curtissov, glede dolžine vožnje, a ne glede hitrosti in nevarnosti.'
Komet, povodnji in vino.
Neki angleški časnik priobčuje zanimiv izkaz o dejstvih, ko so se ob pojavih kometov zgodile na zemlji velike zgodovinske povodnji. 'Spomniti! se je treba samo zadnje katastrofalne povodnji v Parizu in pojava Hallejevega kometa. Ko se je Hallejev komet prikazal leta 1531, so bile na Holandskem velike povodnji, ob katerih je izgubilo na. 10.000 ljudi življe-
nje.	Ko se je leta 1607 zopet prikazal, je preplavila na Angleškem reka Severa bregove in valovi so narasli do streh obrežnih hiš. Leta 1771 se je pojavil Bilajev komet In takrat je bila tudi povodenj Ripona (Yorkshire). Kmalu po pojavu Istega kometa v letih 1839 in 1845 sta zadeli Francosko obakrat veliki katastrofalni povodnji. Z zadnjim pojavom Bilajevega kometa leta 1852 pa je istočasno preplavila v pokrajini Huddersfield bregove reka jHolmfirth. Takrat se je razdelil komet v dve polovici in od onega, časa ga niso več videli.
Vraže pripisujejo razne nesreče in nezgode nebesnim pojavom, kometom in zvezdam repaticam. Veruje se, da komet1 prinaša 1 zemeljskim prebivalcem konec sveta, vojsko, kugo, lakoto In drugih nesreč v, izobilju. No, pa kometom se pripisuje tudi neka dobra lastnost. Fosebno v vinogradnih krajih 1 obstoji mnenje, da je kometno leto izvrstno vinsko leto. In v resnici, ako primerjamo zapiske o pojavih kometa, in o dobrih vinskih letinah bodisi v starih in novejših kronikah, tedaj se nam pokaže, da so bila v resnici ona leta, v kajerik so se prikazovali kometi, res dobra vinska leta.
Leta 1337 se je pojavil prvi komet,,' o katerem so se evropska opazovanja zlagala s kitajskimi. To kometovo leto je prineslo izredno boga,to vinsko trgatev, in v saksonskih kronikah je zabilježeno, da so to leto vinogradi nečuveno obrodili. Takozvani Me-lahtonski komet leta 1556 je prinesel Istotako mnogo dobrega vina, a tudi sajdje je to leto Izredno obrodilo, da so se ga Še pozneje spominjali z. imenom „kometovo sadje.“
Enako se je zgodilo leta 1618;: 1 bilo Je mnogo kometov in vinska Jetina izborna. Sijajen komet leta 1680 so opazovali, ko je grozdje izvrstno: zoralo, in kronika je zabilježila za to leto kratko in pa jasno:1 „Mnogo in dobrega vina.“ Leto 1844 je prineslo s pojavom kometa tudi mnogo izvrstnega vina.
Povratek Hallejevega kometa leta *1759 odlikoval se je tudi z dobrim vinom. (Leta 1826 so odkrili Bilaov komet in vinogradski zapisniki izkazujejo za to leto: „Mnogo vina, dobra jesen.“ Samo da1 je bila to leto kakovost nekoliko slabša.
Mnogo In dobrega vina je prineslo ’ kometovo leto 1807, kakor tudi leta 1858, ko se je pojavil eden najkrasnejših kometov. Kronika je: zabilježila mnogo dobrega vina, dobro jesen. D kometovem letu 1811 bi se moglo pisati cele knjige o rodovitnosti vinogradov in vinu. Saj! so pesniki, kakor je bil Goethe, pevali pesmi o vinu tega leta.
Dobro bi bilo, če bi Judi itekoče leto bilo rodovitno za vinograde.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/ž% brez Posojila semijiäfsa. po 5°/0 do 5 7,® odbitka rentnega davka.	in z amortizacijo.
Domači hranilniki se dajejo na dom brez- Poeojüa na sastava vrednostnih listin. plagno	Osebni kredit na menice in v tekočem
,	.	pod najugodnejšimi pogoji.
Hranüae knjižice drugih zavodov se sprejemajo Konvertaoija vfcajižaaih dolgov & na kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.	Šimi stroški.
— Oskrbne svojim članom t®Cerjevanje njiliovlh terjatev
Brezplačno reševanje vseh zadev.
mrOez 30 let obstoječa, dobro vpeljana'
£	=== gostilna ===== s
J) v prometnem kraju, na najboljšem ^ prostoru, pri farni cerkvi se po ceni $ proda. Vprašanja nasloviti pod: „Sa-vinjska dolina“ na upravništvo Straže.
Tisk tiskarne sv. (Mia v Mariboru,
Tage
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake dinge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kalab,
tovarna za vage,
Brno, Ziflenice Moravsko.
Slovanska obrt.
Delavnica za popravila!
.■S
Ü
O-1
Štampilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
KKHlBKKgfflSBK
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke! lllustr. cenik zastonj!
Gramofone od 20 do 200 K. Niklas ta remont.-ura K 3‘50 Pristna srebrna ura „ T— Original omega ura „ 18'— Kuhinjska ura	„	4'—
Budiljka, niklasta „	8'—
Poročni prstani	„	2.—
Srebrne verižice	„	2•—
— Večletna jamstva. —
Nasi. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar fftaribor, Go8P°8ka ulica 26
Kupujem zlatnino In srebro.
gxxxx Restawraoqa XXXX^
Narodni dom
v Maribora.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjican itd.
Pivo iz budjeviške deške pivovarne.
Po letn udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tajce.
Za obilni obisk se priporoča	37	_ _
i	Lojzika Leon. H
i^oooooooooocxxxxxxxö
Razpis službe občinskega tajnika eventuelno sluge.
Županstvo Zakot pri Brežicah razpisuje to mesto. Tajnik lahko prevzame tudi mesto sluge; plača po dogovoru, prosto stanovanje, samci prednost, znanje slovenščine in nemščine v govoru in pisavi potrebno, prošnje vložiti do 1. julija, nastop do 15. julija 1910.
Krajni šolski svet Sv. Jurij ob juž. žel. proda potom javne ustmene dražbe staro dekliško šolo z velikim vrtom (zelo pripravna za trgovce pa tudi za privatna stanovanja) in hišo štev. 20, obe v trga Sv. Jurij ob juž. žel.	-
Sklicaa cena znaša za šolo: 7000 K, za hišo št. 20: 8500 K in se pod to ceno ne bode prodalo.
Dražba se vrši dne 29. junija točno ob devetih v sobi krajnega šolskega sveta (nova šola) Sv. Jurij ob juž. žel.
Vsak dražbenik mora pred začetkom dražbe položiti varščine v gotovini ali v nevinkuliranih hranilnih knjižicah in sicer za šolo znesek po 2500 K, za hišo št. 20 znesek po 3000 K, ostanek se plača v teku osmih dnij pri pisme ni kupni pogodbi.
Druge podrobnosti se bodo naznanile pred začetkom dražbe.
Za krajni šolski svet St. Jurij ob jnž. žel.
77	Dr. Jos. Povalej, t. č. načelnik.
Ogromno
denarja si lahko prihranite ako takoj naročite cajga-ste ostanke za ženske o-bleke, 20 metrov po 8, 10 in 12 K, iz narodne vele-trgovske hiše
R. Stermecki, Celje,
Edina narodna trgovina čevljev
Štefan Strašek, Celje
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev za gospode, dame is otroke; posebno čevlje za ples, bele in lakaste po najnižji ceni!
Edina prodaja amerikanskih čevljev.
Za obmejne Slovence! § Nikoli več
Od vsakih 1000 K, za katere se kdo zavaruje za življenje pri meni, odstopim 4 K na me cd-:. padajoče provizije, za obmejne Slovence. ::
Fraise Peprajc, glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“, Maribor, Fabrikgasse 21.
Sprejemam zavarovanja proti cgnjn pod najugodnejšimi pogoji.	42
ne bodem menjal mila, o d-kar rabim Bergmanovo Steckenpferd-lilijino milo (znamka Steckenpferd) od Bergmanns & Co., Tešin na Labi, ker je to milo najbolj učinkujoče od vseh drugih zdravilnih mil zoper pege; pospešuje tudi, da ostane polt sveža in lepa. Komad stane 80 vin. in se dobi v vseh lekarnah, drožerljah itd.
Svoji k svojim!
I», scalar Im 2latsu?
Maribor
Tegetltöfova cesta S3
p erd kolodvorom,priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur L t. d. po naj nižji ceni.
Q-l»o yy'i Afbn a - s sievenskimi ploščami, čistim in
v.,* * ct;iil (JI. jU v jasnim glasom iz najboljših tovarn. Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
o kamne-
Brzojavi: „Kamnoseškain? dustrijska zadruga Celje“.
Stavbena in umetna kamnoseška	Specialna delavnica in poda-
::: Obrt s strojnim obratom. :::	barski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih
Izvrševanje vseh stavbenih del:	miz, prižnic, kropilnih in krstnih
kakor stopnic, fasad, podbojev,	::: kamnov itd. :::
pomolov, nastavkov itd. iz različ-	Brušenje, puliranje in struganje
::: nih kamenov in cementa. :::	::: kamena s stroji. :::
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov is različnih marmornih vrst granitov in sijonitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoniranih ::: rodbinskih grobišč (rakev). :::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s šamotnhn ali cementnim : • '•	tlakom.	:;:
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni orednik: Fran Rakovič.