146. številka. Ljubljana, v četrtek 27. junija 1895. XXVIII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
,y.h»j» itak dan «ve*er, izimfti nedelje in praznike, tor velja po pofiti prejeman za avstro - o gcrske dežele za vse leto 1!» gld., za pol leta H gld., za Četrt lct;i 1 gld., za jeden ■j:umc 1 gld 40 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ca VBe leto 13 gld., za Ćetrt leta '.i gld. ;<o kr., za jeden meBec l gld. 10 kr. Z:w pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 3o kr.  ea četrt leta — Za tuje dežele toUJtO več. kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od Atiristopne petit-vrste po t> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ne dvakrat, in po 1 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj te izvole frankirati. — Kokopisi M ne vračajo. — Uredništvo in npravnifttvo je na Kongresnem trga £t. 12. Upravništvu naj *e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne sivaii.
Ključ položaju.
Nemško levico pretresa hud strah, da bode morda morala le v opozicijo. Tedaj, ko je vrgla rninisterstvo VVindischgriitzovo, ni še bila nikakor na jasnem, kake posledice bi to utegnilo imeti zanjo. Domišljala se je, da je le ona za vlado sposobna, in da se brez nje ne bi moglo vladati v Avstriji. V resnici je pa baš propalo rninisterstvo, v katerem je levica imela največji upliv, najbolja dokazalo, da nima v svoji sredi pravih državniških talentov, da je sploh ne dičijo nobene državniške lastnosti. Posebno se je pokazalo, da Plener ni oni finančni ženij, za kakeršnega so ga imeli, prodno je postal minister.
Nekoliko so se levici le jele odpirati oči, da bi tudi brez nje se dalo vladati v naši državi, da sploh ključ položaja ni v njenih rokah.
Takoj, ko je palo AVtndischgriitzovo minister-Btvo in je prišel Kielraannsegg, je vodja poljskega kluba bivši minister Zaleski obrnil se mej drugim do mladočeškega kluba glede rešenja budgeta. Domneva se pa, da je tudi že še kaj druaega pogovarjal se z mladočeškimi vodjami. Poljnki listi ho nakrat jeli nekoliko prijaznije pisati o Mladočehth in navdušenje za Nemce je pa zginilo.
Mladočehi so pa proti novi vladi nekoliko premenili svojo politiko. Ne vrivajo se jej ne, kakor levičarji, a dali so pa že razumeti, da bi jo pod gotovimi pogoji podpirali in da so celo pripravljeni vstopiti v novo večino. Tudi v delegaciji letos Mladočehi nekoliko rahleje postopajo, nego so prejšnja leta. To je pa vzbudilo že pri dru. Russu sum, da hočejo postati za vlado sposobni.
Vsi levičarski listi skušajo, da bi sedaj izpod-kopali zaupanje Mladočehov pri volilcih, češ, da popuščajo svojo nekdanjo odločno politiko in hočejo postati vladni. Mladočehom pa prete, da jih bodo izpodrinili drugi, ako kaj odstopijo od sedanje svoje poti. Vse to ima namen preprečiti, da bi se z Mlado
Doktor Strnad.
(Spisal  Fr. G o v o k a r. ) II. (Dalje.)
čudom je spoznal skoro Strnad, da je mirno, priprosto življenje in ljubeznivost Račičevih izvršila v par tednih na njem velikansko spremembo; pozabil je na vse svoje prejšnje razdevajoče strasti, zadobil je neko duševno harmonijo ter se polagoma popolnoma iznebil svojega pesimizma in cinizma, ki je bil le sad nezdrave okolice in prenasičenja. Čutil je, da je zopet pristopen blagim Čutom iu vzvišenim mislim; zopet so se mu porodili jasni uzori, katere je nekdaj kot frivolen blaziranec zasmehoval in tudi zatiral.
Opazuj«', kako skromno, a vender kako zadovoljno žive ti dobri ljudje, videč, kako zelo se ljubijo mej saboj, kako dele skrb in radost, kako so brez sebičnosti in zavisti, — občudujoč njihovo vodno jasno čelo, veselo srce in tiho srečo, zaželel je i Nebi takega zadovoljstva in blaženosti . . .
In kar čez noč se je zavedel, da ljubi, kakor *e ni ljubil nikdar — s čistim, svetim ognjem, — da mu more le Hezika vstvariti ono srečo, po kateri hrepeni kot mož že dolgo . . .
Ko pa je povedal Reziki, da jo ljubi ter da jo izprosi pri materi, ako se mu sama ne odreka, tedaj se je zgodilo, česar ni pričakoval.
Čehi ne dosegla kako zveza strank brez levičarjev, na katero bi se opirala nova vlada.
Znano sredstvo, ki se ga levica poslužuje, da si ohrani upliv, je vnanja politika. Proti grofu Ta&ffejtt je bila pridobila Kalnokvja in letos v delegaciji je pa napenjala vse sile, da si pridobi Go-lnobowskega. Vsi levičarski govori imeli so namen. Mladočelie pokazati kot Avstriji nevaren element, na kateri se nikakor ne more opirati Ciolu-chovvski. Kar v tem oziru niso mogli levičarski delegati storiti, so pa levičarska glasila. Pa tudi tukaj se najbrž ni levici posrečila namera in GoluchoWdki ni Kalnokv. On se čuti narodnega Poljaka in kot tak bode vnanjo politiko uravnaval kolikor toliko po politiki poljskega kluba. Povsod bode poprej povpraševal Poljake za svet nego levičarje. Če bodo Poljaki in Mladočehi kdaj vkupno hodili v notranji politik', potem se tudi Goluchovvskemu ne bode bati, da bi ga v delegaciji pustili na cedilu. P-ljski klub pa po svoji večini sedaj nikakor ni več vnet za levico.
Komu se bode morda čudno zdelo, če Mladočehi postanejo vladna stranka. Mi se temu ne čudimo. Le poglejte kakšno opozicijo je delala levica grofu T&affejtl zaslužila si je celo naslov „fakcijozna opozicija". Premenili so se časi in ravno tista levita je potneje še nekaj časa podpirala Taafieja in imela celo svojega zastopnika v njegovem rninisterstvo. Ravno tako se utegnejo stvari zasukati, da bodo še lahko zastopniki češkega naroda vladni možje. Sedaj je le še vprašanje, za kako ceno so pripravljeni sodelovati pri sestavi nove vlade.
Levičarji se nadejajo, da je češko državno pravo ovira, da bi Mladočehi mogli kedaj biti vladna Stranka. To mnenje že ovrgava zgodovina. Kdo so bdi večji privrženci češkega državnega prava, kakor Staročehi in češki veleposestniki, s vendar so doleo časa bdi vladna stranka. Ostal i bi bili še nadalje, da jim ni stališča podkopala vlada sama. Mladočehi niso  le zaradi   tega omajaali stališča Staročehom,
Mej solzami se smehljajo'- skrila je svoj obrazek na njegovih prsih šepetajoča : „Ljubim Te, odkar Te poznam!"
Radosten jo je poljubil Strnad in peljal k materi. —
In od tistega dne so se začeli za mlada zaročenca dnevi največje sreče.
Kakor čolnič brez krmila je bilo prejšnje Strnadovo življenje; živel je samo zabavi in svojim počutkom, brez višjih vzorov, trudeč se jedino za dosego dostojnega rcocijalnega stališča in preganjajoč puščobo svojega nerednega žitka. Dočim so ga obiskali prej često trenutki, ko ga ni veselila in zanimala nobena stvar več, ko je občutil v svoji notranjščini nekak kaos, v srci sušo, — oživela mu je sedaj zopet kri, vzbudile se v njem vse življenjske moči, — iu radosten bi peval sedaj s ptiči v logu in skakal z otroci po trati . . .
In Rezika? — Iz tihe grlice postala je ži vahna, neugnana veverka, ki se je smejala, vriskala in plesala ves božji dan, vsa življenje in blaženstvo. Kakor hrast bršljanu pojavil se je v njenem žitji Strnad in ona se ga je oklenila z vso silo svojih čutov, z vso gorkoto svojega čistega srca. Njegova izobraženost, moško dozorela mirnost v vedenji, njegova lepa zunanjost bile so vezi, ki so jo tesneje in tesneje privezovale na tega lepega, ljubljenega moža.
Z navdušenjem se je lotil Strnad priprave za končni izpit ter ga napravil z najboljšim izidom.
ker so postali mlačni glede državnega prava, temveč ker tudi v druzih ozirih uspehi niso bili primerni. Vlada je imela moč,'dolgo časa odlašati uresničenje državnega prava s tem, da je hitela poprej zadovoljiti narodne in kulturno težnje naroda češkega. Tukaj je imela zlasti dovolj dela v Moraviji in Sle-ziji. Seveda se mora popustiti mnenje o nemškem značaju teh dežel.
Mladočehi nikakor ne zahteva o, da se mori državno pravo takoj uresničiti, pripravljeni so zadovoljiti se, da se le položi nekak temelj za če'ko državno pravo. Zato pa lahko služi uvedenje narodne jednakopravnosti v deželah češke krone v vseh ozirih in pa zboljšani volilni red. Pot je pokazal dr. llerold rekši, da f'ehi ne žele, da bi bila kaka narodnost zatirana in nezadovoljna, temveč da se vse zadovoljijo na podlagi narodne jednakopravnosti. To je duh avstrijske ustave in le žal, da 86 ni izvel. Iz besed tega mladočeškega vodje je pač jasno, da se dado mladočeške težnje spraviti v sklad z glavnimi določbami naše ustave.
Vsekako se na višjih mestih ie računa s tem, da se Mladočehi pritegnejo večini. Tako niso brez pomena simpatične besede, I katerimi je cesar nagovoril pri delegacijskeni banketu Herolda in poprej Riankinija, to je zastopnika češkega in hrvatskega državnega prava. Kdo ve. če ne misli vlada računati s tema dvema možema m njunimi somišljeniki. Državno-pravni nazori tudi zaradi tega ne morejo biti ovira, ker skušnje kažejo, da dualizem ne osrečuje naše države. Prej ali slej bode treba kucih prememb.
Iz vsega je jasno, da ključ položaju ni pri levičarjih, temveč nekje drugje in baš to je dobro. Levica ni več n» obhodno potrebna in se zatorej tud» ne bode več upala tako brezobzirno nastopati, nego je sedaj. Vse je odvisno od tega, če se omogoči Mladočehom vstopiti v novo večino. Priznati moramo, da se v tem OStru kaže nekaj dobre volje. Na to se tembolj deluje,  ker je le prejasno, da  levica ni
Potem pa je bil promoviran doktorjem vsega zdravilstva.
Žal, da je moral kot medioineo takoj odslužiti še drugo polovico svo;ega voj;išk*-ga leta. sicer bi se bil poročil takoj. Pokojni oče je zapustil veliko imetja svojim trem sinovom, s katerim je ;:<.spo-daril sedaj srednji brat ekonom, dočim je IMJsta-rejši služil kot nailporočnik pri nekem Ogerskem polku v Pešti. Lahko bi bil dobil takoj svoj d-Iež, da si ustanovi lepo eksistenco celo na Dunaju, tako pa je moral odriniti v Celovec k svojemu polku.
„Piši mi vsaki ilan, da veš . . . vse me zanima, kaj počneš, kam boš zahajal, s kom boš občeval, vse, vse! Ali boš?u — prosila ga je solznih očij, ko se je poslavljala od njega v čakalnici jažnega kolodvora, kamor ga je bila spremila z materjo.
„Rom. obljubljam Ti, Kezika. Niti trenerka ne pozabim na Te. — Samo šest mesecev le po-trpiva !w
Zunaj je zapel zvonec, še jedenkrat in }>o-slednjič je poljubil svojo nežno zaročenki* na ru-binski ustnici in solz polni očesci, poljubil doktorici roko in — odvedel ga je vlak.
Na peronu je stala Rezika z materjo in mahala z robcem v zadnji pozdrav svojemu miljeiu u, solze pa so jej šiloma vrele preko bledih lic; srce jej je bilo tako tesnobno in duša jej je obupavala, kakor da bi bila izgubila baš vse, vse . . . (Dalja prlb.)
aposobaa, da bi napravila red v naši državi. To je priznal celo dr. Russ sam, ki je izrekel, d* mora kdo bin nezadovoljen. Z-irea za vlado sposobna stranka pa mora imeti smoter, zadovoljiti vse narode in vse državljane. Ta smoter je vodja Mlado-čehov v svojem govoru nekako proglasil za geslo mladočeške politike in mi ne dvomimo, da bode v tem znamenju jednakopravnosti in pravičnosti zmagala.
Delegaciji.
Na Dunaju, 2.~>. junija.
V današnji seji avstrijske delegacije se je nadaljevala razprava o proračunu vojnega ministerstva ; o izrednem proračunu za vojsko, in za okupacijo Bosne in Heuegovine.
Govorili so posl. S a I v a d o r i , P a 11 a i , K a f t a n , dr. B a r w i n s k i , dr. P a c a k , dr. Menger, grof Badeni, vojni minister Krieg-li a m m e r , dr. S u e s s , dr. S I a m a in skupni linančni minister K a I 1 a y.
Pri razpravah o vojaških zadevah so se po« novile v>e stare pritožbe: glede trpinčenja vojakov, glade dajatev za vojsko, glede vojaškega kazenskega zakona in vojaškega kazensko-pravnega reda, a ugodnega odgovora od ministra ni bilo dobiti.
Pri razpravi o okupacijskem kreditu je delegat Biankini obširno kritikoval narodnostno politiko v Bosni in v Hercegovini in na podstavi hrvatskega državnega prava zahteval, naj se okupirani deželi združita s Hrvatsko.
Ko so se še rešile razne peticije, se je Seja zaključila.
Na Dunaju, 26. junija.
Danes popoludne je avstrijska delegacija za letos zaklju'ila s\oje delovanje.
Ko je bil rešen dnevni red, je minister unanjth d I grof G o 1 u c h o \v s k i rekel, da ima od cesarja naroČilo, izreči delegaciji zahvalo zanje patrijotično požrtvovalnost. Delegat dr. It u s s se je zahvalil predsednika za nepristransko vodstvo, na kar je predsednik princ Lobkovic se zahvalil dele-gaciji za ta izraz simpatije ter zaključil zasedanje.
Tudi ogerska delegacija je imela danes zadnjo sejo.
8 tem je torej končana letošnja delegacijska
.sesija.
V IJuMJanl. l'7. junija. Grof Hohenvrart ne misli jeseni odložiti mandata, kakor piše BWr. Corr.B, temveč hoče ostati I vodja konservativnemu klubu, kateri se v kratkem u koliko pomnoži. Pogajanja 8 Slovenci, ki niso v kluba, se baje tako ugodno vrše, daje pričakovati, da zopet vstopijo v klub. Nam se novica, da se rlohenwart umakne, ni /.dola prav verojetna. Nekateri listi pač trdijo, daje nejevoljen, ker njegova m;ranka ni zastopana v novem ministarstvu, a to so le govorice. Novo ministarstvo itak ni strankarsko in torej nobena stranka ne more zahtevati, da bi bila v njem zastopana. Da je Jaworski ostal mine: i. t.) pač prihaja le od tod, ker Galicija i na sv jega ministra. Ta minister pa ni navezan n.i nobetiti določno politiko, to se ;e videlo že pri Ziemialkowakem, ki je bil v ministerstvih popolnoma različnih strank. Če je pa Poljak vodja učne nprave, pa prihaja največ od tod, ker je baš Polj k najsposobnejši aekciiski načelnik v tem ministerstva.
Levičarski dementi.   Cesar je proti Prom-berju se jako ostro izrazil o postopanju sjedinjene levice, ki je preprečila  pravočasno  rešitev rednega proračuna. Levičarski listi niso ničesa poročali, kaj je cesar govoril s tem poslancem, dasi gotovo jim ni bilo neznano   Ko ho pa stvar objavili neltb -ralni opisi, je  pa Szepsov »Tagolatf  stvar vender omenil, a pristavil,  da se je Btvar tikala celjske gimnazije.    Levičarski klub je pa sedaj prav zvito oporekal,  d.  c-.s;ir se  m proti Promberju zaradi Celja na sjedinjeno levico nevoljno izrazil.   To je tudi morda reauično, da cesar naravnost Celja m omenjal, ampak je le bolj splošno se izrazil. Tudi i   iberalni   listi ni*o govorili o Celju in torej se Le     kar so ti Usti trdili, ni niti dementovalo, to pa zaradi tega   ker se m  moglo. — Sicer je pa tudi proti nekaterim drugim delegatom cesar izrazil djo, da se budgel  hitro nši m indirektno tako
sovrtt.i, ker je naravno, da bi Turki radi utajili vstajo, ki obrača pozornoat evropskih državnikov na to, da Turčija tudi v Makedoniji ni spolnila svoje dolžnosti.
Crispi. Tudi zbornica italijanska se je pečala z znano obdolžitvijo Cavallottijevo proti Crispiju zaradi raznih sleparij. Civallotti je v zbornici trdil, da je vse res. Criapi pa ni ugovarjal, temveč se je le skliceval na svoje velike zasluge za domovino. Opozicija je želela, da se stvar izroči kacemu odseku v preiskavo, a večina je pa izrekla se za to, da se vsa zadeva odloži za šest mesecev. Svoj sklep zbornica opravičuje 8 tem, da se mora čas dobiti za drugo mirno delovanje. Javno mnenje v Italiji pač ne bode ravno zadovoljno s sklepom zbornice. Proti odložitvi so glasovali prvi italijanski državniki Rudini, Zanardelli in Brin, ki imajo vsi precej upliva. Ti gospodje najbrž ne bodo mirovali, dokler se stvar popolnoma ne pojasa i.
Občinske volitve v Rimu. V Rimu je pri občinskih volitvah voljenih 48 liberalcev in 32 klerikalcev. Liberalni glasovi so se močno cepili, do-čim so klerikalci složno volili. Nad polovico volilcev se pa volitve ni udeležilo.
Nova teorija o potresih.
Profesor na češki politehniki v Pragi K. N. Zenger izdal je leta 1885. knjigo ,I)ie Metero-logie der Sonne und i h res Planotensystemesu, v kateri je na podlagi dvanajstletnega svojeg* opazo Vanja postavil hipotezo, da so vse prikazni, ki prouzročujejo silna porušenja ni naši zemlji kakor: nevihte, motenje maguetnice, severne zar,e, visoke plime, potresi in ognjeni izbruhi v najtesnejši zvezi z dogodki na solncu. V omenjenih dvanajstih letih fotografova! je profesor Zenger solnce vsak dan — mnogokrat tudi pO večkrat na dan — in te foto-gralije 80 po njegovi trditvi najboljši dokaz za njegovo hipotezo; kajti takrat, ko je na solncu bilo največ peg, bakelj in protuberancij, godila so se največja porušenja na zemlja. Mnenje profesorja Zengerja potrdil je tudi francoski učenjak M a r-chand V obširnih, na opazovanja observatorija Šentmaverskega pri Parizu naslanjajočih se razpravah, katere je ravnatelj M a sca rt v januvarijn 18S7. I. predložil akademiji znanostij v Parizu.
Profesor Zenger je le tej akademiji že dne 29 aprila t. 1. poslal pod naslovom: „La <ata-Btrophe de Laibich, M. avril 1805" razpravo o j ljubljanskem potresa. Isvedii to, prosil sem ga, naj bi mi za „Slovenski Narod" poslal o tem potresu malo razpravo, ker sem bil prepričan, da bode njegova teorija brezdvojbeno zanimala inteligentni del ljubljanskega prebivalstva] kakor so se z zanimanjem čitale rasprave o ostalih treh potresnih teorijah Gospod profesor bil je tako prjazen, da mi je ustregel v obširnejšem pismu, čeg^r izvale k priobčujem v naslednjem. Ivan Hribar.
Električni toki      uzroki potresov.
Znano je, d.i skupine meteoritov perijodično, t. j. v gotovi letni dobi prehajajo zračni krog naše zemlje ali pa se mu vsaj približujejo. Ta nebeška ? U sa pa se gibljejo po kometarnih potih, v podolž-n h elipsah okolo solnca, katere so tudi pota ne-katerih dobro znanih kometov. Mogoče je tedaj naprej določiti, kdaj se bode nahajala zemlja bliže teh potov ali jih bode celo prerezala. Tedai pa padajo vsled zemeljske privlačnosti pritegnjena telesi kot zvezdni utrinki ali nieteoriti na našo zemljo svetlo žareč in pogostoma močne poke v zraku prousročujoč.
Dokazano je, da so te svetlobne prikazni elek • trične in ne samo prouzročene vsled ogrstia z veliko hitrostjo (do 120 kilometrov za sekundo) v ozračja padajočih teles. Spektralna analiza kaže ist-- prikazni, kakor jih nahajamo, če analizu jemo s prizmo električno luč. Ta telesa prihajajo k nun iz interplanetarnega prostora, v katerem je čisto druga napetost ali kjer ima elektrika drug poten-uijal, kakor na naši zemlji. Zato nastajajo mej njimi, kadar se dotaknejo gorenjih plastij niše ga zraka, .silne električne sprožitve, vsled česar svetijo najbolje, ko prihajajo v zrak, izgubljajo pa svet-j lobe, ugašajoč z rudečun  žarom, ko se približujejo
d,!   1 da   ne  odobrava  nerednega   gospo- j trdni   površini   naše  zemlje in ko se ob njo zade-
daratva, kakoržno je uv.,1 Pleuer.   Seveda levic to i vajo.   Ta telesa potujejo tedaj v sklenjenih eliptičnih potih ravno tako,   kakor   premic.niče  in kakor
ni po volji, ker hi ie vedno rada veljala za jedino za vlado sposobno stranko v Avstriji.
Vstaja v Makedoniji se dementuje iz Ciri-
li tfta zemlja okolo solnca, napravljajođ okolo solnca eliptični pas,   kateri   na  gotovem  kraji prerezava
grada. Posebne važnosti  temu deinentiju ni pripi  i zemeljsko pot. V interplanetarnem prostoru je jako
nizka temperatura, po Pouilettu nižja ko 400° C mraza. V tako nizki temperaturi morajo ae plini spreminjati v trdna telesa; prostor interplanetarm je tedaj sicer brez zraka, vender pa napolnjen s prahu podobnimi telesi, ki se s planetarno hitrostjo gibljejo v eliptičnih potih okolo solnca, katero deluje jednako mogočnemu elektro dinamičnemu stroju, t. j. ob jednem kot mogočni magnet in kot ogromno elektrizovano telo. Prostor okolo solnca je tedaj ob jednem ogromno mogočno električno in magnetno polje, v katerem dobe telesa, ki se v njem gibljejo, velik električni potencijal oziroma, da se nahaja na njih velika električna napetost, katero obdrže na vsi svoji eliptični poti okoli solnca ali jo prenašajo isto tako kakor v fizikalnem laboratoriju pri znanem poskusu z Aronovo palico. Padajoč v naše ozračje, prenašajo torej, brzojavni žici jednako potegnem iz bližine solnca k zemeljski obli, solnčno elektriko; le-ta pa, prehajajoč v ozračje in na zemeljsko oblo, protizroču je vrt i učna gibanja zraku in tekočega jedra zemeljske oble, tako imenovane ciklone.
Kakor se zračni cikloni odlikujejo po ogromnih mehaničnih učinkih, rušeč hiše in razvaljujoč cela mesta, podirajoč gozde in sušeč cele reke in jezera, prenašajoč vodo v veliko oddaljenost in pogubljajoč vse kot vodni vrtinci, tako tudi v tekoči notranjosti zemlje tako mogočni električni udarci provzročajo vrtinčno gibanje, ognjene ciklone raztopljenih snovij in lave Ti cikloni čutijo se na zemlji na trojen način: kvišku udarjajoči in šireči se glede na površje zemlje, vrteči ali rotačni okolo osi vrtinca in konečno napredujoči kakor zračni vrtinci. Ohlajena zemeljska skorja ima, kakor znano, jako različno debelost in se nahaja največja debelost njena pod morjem. Lahko umevno je torej, da mora pri svojem napredujočem gibanji ognjeni ciklon zadevati se ob nejednakost notranje trdno-ohlajene zemeljske skorje. Taka zadevanja pa čutimo kot potrese zemlje in njene površine. Kedar so dosti močni, pretrgajo zemljo in iz razpok prihajajo plini in vrele vode. Ako se zadenejo še močnejše, prihajajo skozi razpoke deli ognjene lave, iz katere je podzemeljski cklon in kot najvišja stopinja sismičnih gibanj na-.stanejo: ognjeniki. Vse to nastalo je zaporedoma c ljubljanskem potresu.
Dne 13. aprila 18U5 prikazala se je ob 11. uri zvečer na tihem in jasnem nebu neštevilna množic* zvezdnih utrinkov in po nebu švigal je električni blisku podobni ogenj. Bili so ti utrinki takozvane Liride, ker se zdi, da prihajajo z zvezdne skupine, Lira imenovane. Takoj potem, ko SO bili vidni ti zvezdni utrinki, sledili so trije najmočnejši potresi v Ljubljani. Dne 12. aprila 18(J5, ko so tedaj skupine nebeških teles bile že prav blizo naše zemlje, bil je prav močan potres v Ivalabriji in na Siciliji blizo Ktne; na Francoskem sesutje jeza v Decaze-ville-u in potresi v premogokopih, ki so sezali do Belgije. V Pragi, na Dunaji, v Bero 1 inu bili so silni magnetični viharji; na Češkem na treh krajih pod-BUtje v rudokopih. To dokazuje najbolje, da je imel ljubljanski potres električen postanek.
Kakcr na našej zemlji, tako se nahajata tudi na solnci — čegar električni na vod je temu uzrok — dve točki največjega porušenja v islej širjavt 18° severno od ravnika in v zemljepisnej daljavi 180° od sebe oddaljeni t. j. nasproti ležeči (na zemlji pri otoku sv. Tomaža na jeđnej in v indo-kitajskem morji na drugej strani). Od časa do časa (za 12 (i dnij *) nahaja se vselej jedna teh točk največjega porušenja, kjer se zlasti napravljajo pogubni cikloni (na kopnem v Ameriki cikloni, v indokitaj-skeni morji tifoni), sredi solnca obrnjena k našej zemlji; ker pa električna sprožitev gre vselej po najkrajsej, to je po ooej poti, kjer nahaja najmanje upora, nahaja so središče  največjega noliičnega pO«
rusenja v najpripravnejeej poziciji za delovanje na
našo zemljo. Tako se dajo razkladati perijodična porušenja zračnega ravnotežja in porušenja elektro-magnetična, kakor tudi podzemeljska ali seismična. V približno dvanajstduevnih dobah nastajajo torej električni in magnetni viharji, severna sijanja, nevihte, vrtinci, potresi in — ako je motenje jako veliko, tudi izbruhi ognjenikov, kakor sledeča kratki, statistika letošnjega Ljubljanskega potresa uči:
13. aprila veliki potres v Ljubljani, 23. in 24. .aprila novi, močni sunki v Ljubljani, 9. maja v Trstu in 10. v Ljubljani močni sunki, 19. maja močan potres v Klorenci in po v.«ej Italiji, 19. in
*) Natančno IsnaiS poloviĆni| solnfni obnit okolo oni 135935 dnij.
20. maja potresi na Grškem, 21. maja silni ennki v Spoleti, 24. maja močni podzemeljski sunki v Ljubljani, istega dne izbruh Vezuva, 31. maja moćni
sunki v	Ljubljani in v	Kefaloniji	na Grškem.
Od	13. do	24. aprila	= 11 dnij
n	24. aprila do	9. maja	= 16 „
n	9. do	19. maja	= 11 .
i»	19. do	31. maja	= 12 .
	v	kup   . .	.   49 dnij
kar, deljeno s 4, daje povprečno 12 dnij mej velikimi potresi v Ljubljani in okolici.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 27. junija.
— (Izvrševalni odbor narodne stranke) je včeraj imel sejo, v kateri je določil odposlance in govornike za shod v Starem trgu pri Ložu v nedeljo dne 30. t. m. Mej drugim je sklenil, po katerih krajih se bodoči mesne prirede shodi narodne stranke in da se v kratkem skličejo v posvetovanje zaupni možje ljubljanski.
— (Petindvajsetletnica „Naše Sloge") Za narodni preporod v Istri velezaslužna „Naša Sloga" praznuje danes petindvajsetletnico svojege obstanka. V časih najhujšega pritiska so jo ustanovili rodoljubni možje, na čelu jim plemeniti škof Dobrila, dne"
I. junija 1S70 I. je zagledala prva številka beli dan. Od tistega časa pa do naših dni se bori „Naša Sloga" vedno z vso odločnostjo in neomahljivo unemo za prave narodove interese verske, politične in gospodarske. Dan danes je „Naša Sloga" pravi dušni voditelj hrvatskega naroda v Istri, ljub gost v vsaki narodni hiši in če se more reči: končna zmaga slovanskega prebivalstva v Istri je samo še vprašanje časa, tako je tudi to največ zasluga tega lista in njega požrtvovalnih sotrudnikov in urednikov. Od srca želimo, da bi „Naša Sloga" kakor doslej tudi v bodoče delovala uspešno in neumorno za narodne pravice in za slovensko hrvatsko vzajemnost. Pri tlana nji slavnosti v Trstu zastopa narodno stranko ravnatelj dež. posl. g Ivan Hribar. Brzojavne pozdrave so poslali: v imenu izvrševalnega odbora narodne stranke g. dr. vitez Bleivveis-Trste-n ški, nadalje društvo „Sokol Ljubljanski", gg. dr. Tavčar in dr. Majaron, ter uredništvo našega lista.
— (Prva seja tehniško-pravniške enkete) za posvetovanje o načrtu posebnega stav b i n s k e g a reda za Ljubljano v ršila se je danes popoludne ob treh v mestni dvorani. Udeležili so se je: Zupan Granselli, II. magistr. svetnik Ivan Sesek, mestni nadinženir Jan DutVe in inženir Jaromir Hannš; mestni odborniki Anton Klein, dr. Josip Stare, dr. Val. Krisper in Jan Vlad. Hraskv; deželni odbornik dr. Ad. SchatVer in inženir Anton Klinar, stavb, mojster Filip Supančič ter arhitekt \Volf.
— (Pomožnim inženirjem pri mestnem stavbinskem uradu) imenovan je začasno inžener Jos. Petri k. Ta urad šteje sedaj 7 tehn. moči.
— iZa krčinarje ) Hudo je zadela odredba c. kr. deželnega predsedstva tukajšnje krčmarje, da morijo sedaj že ob 11. uri zapirati gostilne, dočim so bile poprej pristopne do 1. ure po polunoči. Povod odredbi so dale nekatere manjše krčme, v katerih se delavci napijo največ laškega vina in v katerih se je vsled tega razgrajalo pozno v noč. Da se poskuša takim nemirom v okom priti, osobito sedanji čas, je gotovo hvalevredno. Ali odredba velja tudi za veliko večino gostilnic, koder se javni milni kalil, katere so znane, da jih pohajajo solidni gostje in da so pod vodstvom miroljubnih, strogo na red pažočih gospodarjev. Zakaj bi morali le-ti trpeti zaradi drugih ? To se po vsej pravici toži. Veliko je tudi solidnih gostilen, pri katerih se lahko na prostem sedi, in ne da se tajiti potreba, da mar sikdo   rad  v   poletnem   času   posedi  v  hladu čez
II. uro, osobito sedaj, ko moramo čez dan prenašati mnogo prahu od raznih pudrtin. Zategadelj se tudi občinstvo pridružuje kromarjem, ki so že mnogo potov storili, da bi dosegli primerno premembo policijske odredbe. O tem je bil govor tudi v zadnji seji kluba občinskih svetnikov. V naslednji seji obč. sveta se sicer ni stavil primeren predlog, ker njegov sklep tu nima zavezne veljave, a občinski svetnik g dr. Ivan Tavčar bode na primernem mestu, to je v magistratni seji, jutri predlagal, da se gostilniška ura podaljša zopet do polunoči, da se pa na drugi strani strogo ravna proti tistim kromarjem, kateri ne preprečujejo nemira in neredov.
— i Razdelitev mestne podpore 10 000 gld.), katero je podaril ljubljanski občinski svet vsled
katastrofe za mestne reveže in drus<» podpor-1 potrebne stranke, razdelila se bode te dni dotičnim osebam pri mestni blagajnici proti nakaznicam, katero ima sleherna stranka seboj prinesti.
— {Poprave pri cerkvi Jezusovega srca) vrše se te dni zunaj in znotraj; v to svrho postavljeni so povsod primerni odri. Ker je tudi zvonik dokaj poškodovan, trajale bodo poprave blizu mesec dni.
— (Policijska kronika.) Mestna policijska straža prijela je od včeraj (20. t m.) do danes v jutro 3 osebe: l zaradi beračenja, 2 pa zaradi razgrajanja. Tatvina se ni nobena prijavila. Policijsko službo opravljalo je v tem času 70 mož. Po-Icijska odredba glede prikrajšanja gostilniških in kavarnarskih ur kaže ugodne nasledke.
— Mestna ljudska dvorazrednica na Barji) se pridno gradi. Zidarska dela prevzela je tvrdka Tonnies in bo lo do jeseni dovršena. Poslopje bode imelo prostora za dva eventuvelno tri razrede, stanovanje za oženjeuega nadučitelja in za drugo učiteljsko moč, razun tega pa vse potrebne lokale za šolske namene: knjižnico, pisarno, telovadnico, vrt. S poukom pričelo se bode pri ugodnem napredovanju del meseca novembra, drugače pa se preseli šola v novo posl pje stoprav prihodnjo pomlad.
— (Stanovanja v Novem mestu za ljubljanske deložirance ) Iz Novega mesta se nam piše: Z ozirom na Vaša opetovana jadikovanja : kje bodo ljubljanski deiožiranci po zimi stanovanja dobili, uiojarno si deložiranini rodbinam javiti, da razpolaga naše mesto z dvema novima moderno urejenima hišama z osmimi stanovanji, ki se oddajo po normalnih in celo po jako cenenih najemninah. Razun teh razpolagamo še z več drugimi stanovanji. Vsa stanovanja odi ado se takoj. Ivt se nahajajo pri nas deške in dekliške ljudske šole, ossmrazredna dekliška šola Notre de Dame šolskih sester in višja gimnazija In so tuli živili priznano cenena ter stane železnišna vožnja iz Ljubljane z magi&tratnimi legitimacijami samo 57 novci-čev, bdo bi jako ugodno za deložirane rodbine, da se za jed no leto pri nas nasele. Posebno po-vdarjati je treba, da so pri nas zdravstvene razmere mej mesti na Kranjskem najugoduej<e, kar je g. vladni svetnik dr. Keesbach-ir tudi statistično dokazal in ni Novo mesto vsled potresa nič trpelo. Eventuvalna pojasnila daje blage volje mestno županstvo v Novem mestu .
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 16. do 22. junija kaže, da je bilo novorojencev 15 (=2-1 44 0 o0), umrlih 27 (=4-1-20» 0ob mej njimi BO umrli za jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 2, za želodčnim katarom 1, vsled starostna oslabelosti 2. za različnimi boleznimi 19. Mej umrlimi je bilo tujcev 5 (= 18'5 u 3), iz zavodov 10 l=o7°0). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: za ošpicami l, za vratino 1 osoba.
— (Potres v Št Vidu pri Vipavi.) 0 nekem čudnem, rekel bi spscijslnem potresu poroda tržaška „Kdinost". V št. Vidu pri Vipavi so si po tem poročilu podzemske moči izbrale g. Fil. V rt o v ca hišo za objekt, na katerem skušajo svojo moč. Dne 10. t. m. ko je bil splošni ptecej močni potres, bilo je v omeiijeni hiši kakih 00 sunkov, ko so se drugod čutili samo nekateri rahli sunki; pozneje bilo je do dno 14. t m. po 40—80 sunkov na dan, najmočnejši dne 11. t. m. Potem se je zemlja umirila do dne 20. t. m. Kmalu pa se je tresenje začelo z nova in so se ponavljali sunki tako pogosto, da jih prebivalci hiše niti več šteli niso. Stresajo se baje le posamični deli hiše (?) in je zidovje vsled tega hudo razpokano in rasbokano. O istinitosti se je baje preverilo mnogo odlične Vipavske gospode. Poročevalec „Kdinosti" pravi, da je stvar vredna, da bi jo prišel opazovat kak strokovnjak od bliže. Okr. glavarstvo je poslalo orožnika, da poroča, a v kratkem času, ko je bil v hiši, ni bilo sunkov, pač pa so so kmalu potem zopet pojavili. Posebno močni so bili dne 23. t. m., da so ljudje mislili, da se hiša podira, tolik je bil ropot in šum. Močni sunki so se ponavljali ves dan, ob mraku pa je po vsej hiši zasmrdelo po žveplu. Ko so odprli prodajalnico misleč, da je tam nastal ogenj, udaril je skozi vrata močan ž v e p I e u dim, ki je prihajal izpod tal. Vsled te čudne prikazni se je prestrašena rodbina Vrtovceva morala preseliti iz hiše. Gasilci so stra-žili hišo celo noč. Ljudje so baje zelo preplašeni in so iskali prenočišča v sosednih vaseh, boječ so, da s« vsa vas Št. Vid pogrešne v kako žvepleno brezdno. — Tako poročevalec „Kdinosti", katerej prepuščamo odgovornost za popolno istinitost navedenega.
— (Novi posojilnici) sta se n^tanovili in sicer dne 24. t. in. v Za ti čin i, dno 23. t. m. pa v Trebnjem. Obe sta registrovani zadrugi z neomejeno zavezo ter delo somišljenikov narodne stranka.
— (Slovensko planinsko društvo) je položilo spominsko knjigo tudi v gostilni pri Karla Prele8niku (po domače pri Korelnu) v Stahovici blizu Stran). Potovalci po teh krajih naj blagovolijo zabeleževati vanjo svoje dogodke, katere bodo doživeli, kadar bodo pohajali po tem krasnem planinskem svetu. — Nova koča na Velem Polju bode skoraj gotova in rabn«. Stavi jo radovljiška podruž niča po načrtu in pod vodstvom J. Mencingerja iz Boh. Bistrice. Koča bode lesena in bode imela dva prostorna oddelka. Zbok lepe in primerne lege bode jako prijetno zavetišče hribolazcem. pa tudi drugim, ki se bodo hoteli dalj časa krepiti v čvrstem planinskem vzdulm na Velem Polju pod Triglava vrhovi. ()skrbljena bode z živili in pijačo.
— (Podružnica „Slov. planinskega dru štva") za radovljiški okraj bode imela svoj prvi redni občni zbor v nedeljo dno :>0. junija ob polu 4. uri v restavraciji gospe Ivane Klinar v Radovljici, in sicer z naslednjim vzporedom: 1. Poročilo začasnega odbora; 2. volitev novega odbora.
— (Vodovod v Gorenjem in Dolenjem Logatcu) prične se graditi prve dni avgusta in bo dodelan v teku prihodnje pomladi. Studenčna vod«, uporabila se bode izpod bližnjega Smolevca in sosednih vodnih virov, ki dajo mrzlo in zdravo ter tudi ob suši stalno pitno vodo. S tem vodovodom bode omenjenima občinama v mnogih ozirih zlasti pa sanitarnem — mnogo če tudi pozno po inagano.
— (Ogenj.) Iz Pivke se nam poroča: V v.^ Drskovče, županija Zagorje, je ogenj dne 2G. t. m. ob 2. uri zjutraj upepehl štirim gospodarjem poslopja popolnoma. Zavarovani so bili vsi. Zgorel je 7 presičev, in v veliki nevarnosti bili so prebivalci sami. ker se je požar hipoma razširil. Gasilni društvi Zagorsko in Šenpetersko sta bili takoj m. mestu in požar omejili.
— (Prvi na Triglavu) Dne 21, t. m. ob polu 6. uri zjutraj privedla sta vodnika Franc Sku-mavc, po domače Šmerc. in Franc Urbas iz Mojstrane dva Angleža na vrh Triglava. Sli so skoz. Kot mimo Dežmanove koče. Pot je sedaj najboljša, ker so vse kotline še s snegom napolnjene. Planjava ali prostor vrhu Triglava je še vsa bela in na kraju, kamor je veter zamet napravil, je se blizu li metrov snega. Vidi se kot kako poslopje. Sneg kar vidna kopni.
— (Osobne vesti j Deželni odbor štajerski je gimu. učitelja na deželni nižji gimnaziji v Ptu gg. Perd. Majcena in Vilj. S a h 1 a potrdil in jiiui podelil naslov profesorjev. — Pravna praktikant-v Gradcu dr. Adolf Ledenig in dr. Tueob. KOnig sta imenovana avskultantoma za Štajersko.
— (Električna razsvetljava v Karlovcu | Konaorcij domačih industrijalcev je ponudil karlov-škeinu magistratu načrt, po katerem hi se z ugodnimi pogoji dalo uvesti električno razsvetljen,-mesta. J ivno mnenje je za to, da se izvrši ta načrt in ga utegne torej tuli mestni zastop vzprejeti.
— (Narodno gledališče v Oseku ) Veliki župat. dr. Teodor grof Pejaeevid hoče razposlati vsem občinskim uiadom Županije oseške okrožnico, na bi Be pri primernih prilikah in veselicah spominjali fonda za ustanovitev narodnega gledališča v Oseku. Glavno mesto Slavonije ima namreč dozdaj večinoma nemške, včasih celo tudi madjarske gledališke predstave.
— (Za Ljubljano.) Avstro-ogerska kolonija v Osnovi je nabrala mej svojimi člani 600 lir, ki .so se odposlale pomožnemu odboru v Ljubljani. K zbirki sta prispevali tudi dve inozemski lirmi.
* (Hrvatska glasba na narodopisni raz stavi v Pragi ) Odbor praške razstave je naprosi skladatelja F. S. Vil barja v Zagrebu, naj mu pošlje nekatere skladbe, da jih bode sviral simfonični orkester v razstavi. G. Vilhar je že odposlal več skladb, katere se bodo torej razlegale po raz-stavinih prostorih.
* (Husarji morilci.) Vest, katero je jirinesla l.ovovska  „Gazeta narid«wau,   da   je  bilo v Prze-
mvslu nasmrt obsojenih in ustreljenih 13 busarjov, ki so nedavno umorili svojega stražmojstra, ni istinita. Pač se vrši pri garnizijskem sodišču v Prze-myslu obravnava proti 28 husarjein zarad umor* stražmojstra, a sodba se še ni izrekla in se tu I; še ne hode taxo hitro, ker je menda treba raznih poizvedovanj. 1 _ _l_
t  Slovenci In Slovenke I ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda I
1 I "
Davila;
Za prebivalce, prizadete po potresu:
Uredništvu našega lista je poslal: Volapiikovec g08p. A. G B h r m e ve r v Ktndeuu na Iianoveranskem 3 gld. 97 kr. (5 mark), po g. Pokornu v Voloaki.
Bi z©5 a.T7\fce-
Dunaj 27. junija. V današnji seji poslanske zbornice se je začela generalna razprava o proračunu. Oglasilo se je 18 govornikov contra in 15pro. Prvi je govoril za proračun posl. dr. FerjančiČ, ki je dokazoval, da se je koalicija razdrla, ker je hotela narodna, politiška in verska vprašanja izključiti. Izrekel je svoje zadoščenje, da je baš celjska postavka provzročila razpad koalicije in izjavil, da zanj in za njegove somišljenike ni povoda, preine-niti svoje stališče, da pa rešitvi proračuna ne bodo delali ovir.
Dunaj 27. junija. Minister J a wo rs k i in grof Jloiienvvart sta bila danes poklicana k cesarju. V parlamentarnih krogih se prisoja temu velika važnost.
Dunaj 27. junija. Mej levičarji je nastal razpor. (lan na čelni štva grof Khuenburg je naznanil, da odpotuje, dr. K u s s pa, kateri bi bil rnoral prevzeti vodstvo, je to odklonil m izstopil iz načelništva. Vodstvo stranke se je do konca zasedanja poverilo dr. B e e r u.
Sofija 27. junija. „Agence balcaniqueu javlja, da je turško vojaško krdelo prekoračilo blizu Plovdiva bolgarsko mejo in da je prišlo do boja mej turškimi in bolgarskimi vojaki. Iz Plovdiva se je odposlal večji oddelek vojakov na mejo.
1 mrli *<» v Ljubljani:
-''I   junija: Janez Andoljšek, paznik, 44 let. Dunajska
cesta st. 4f>.
26. junija: Andrej Praprotnik. šolski voditelj v. p , t'>7 let, Vodnikove ulice št. 2. — Kma Bergant, krčmarjeva hči. j meseca, Hi-ej; It 2.
V deželni bolnici:
Ji. junija: Tomaž Pihernik, gostač, »>7 let. — Marija Orela. dninarica.  16 let.
•J.r>. junija: Marija Firm, gostija, .r>2 let. — Mihajl B ihadolnik, gostaS, »il let.
V h i < a 1 n i c i:
22, junija: Andrej Gregorin, gostač, 70 let.
Meteorologično poročilo.
3	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v rum.
s*	7 zjutraj 788*8 2. pojmi. 7M'7 H. zvečer     l'M V,		13:»°C 21-8« C l»i 7« C	nI. vzh. si. jv/.. al. zali.	uietrla obL d. jas.	o-o | dežja.
Srednja temperatura 17 1", za l-l0 nad normalora.
H>"u.i3.ajslssi "borza,
dne 27. junija 1895.
Skupni državni dolg v notah . . . S"«, ipiii ilrž.isni dolg v srebrn    . .
Avstrijska zlata renta.....
Avstrijska kronska renta 4° 0 .   . ,
Ogenka Blata renta 4° „.....
Ogertka kronska renta 4', ...
Avstro-ogerske bančne delnice , . Kreditne delnice .......
London vista.........
Nemški drž. bankovci za 100 mark 90 mark..........
90 frankov.........
Ifalijaiir-ki bankovci......
C, kr. cekini.........
100 gld.		'.<:>	k v
. 101 128	»	05	•7
100	■		n a
123		06	
	»	40	a
. 1079	a	—	n
1 •>!	rt	96 •	■
	■ i	10	n
11	a	89	a
	i	6.<	n
	n	10	a
6	1	6*	«
legantni album
-*%:£jttb(jana po potresa
»ti cesov t* Ijjtihljanif s 16 jako zanimivimi
podobami [julijanskih razvalin, v platno rezan in pozlačen, kot najlepši vseh do sedaj izis/ih, po jako nizki ceni satnik  40 in opis potresa zraven
zastonj — Iltistrovane knjižice po 20 kr,,
več skupaj pa ceneje. Zahteva naj se le Fanti nov elegantni album ali ilustrovana knjižica, ki se dobivata po vseh knjigarnah.
V blagohotno naručevanje se priporoča (H4;t— d Jos. Pait/itt ?♦ LJubljani,
Učenca
za fino ljubljansko kavarno liče posredovalnica slnžeb Terezija Novotnjr v Gradišči it. 2. (838-2)
Pisarski kandidat
inev lakoj Kliižlit'. (840
Kdo'J pove iz prijaznosti upravnistvo ,SIov. Naroda"4.
Učenec
star 12—14 let, ki je obiskoval s:*j prvi razred srednje sole, w.pr«'jme •*«* liikej v rep**«a«*rf (tako In km I mm • l«*rl|*k<i proilitji*liii<-o nt« «le*t-ll. — Vee se izve pri upravništvu ^Slovenskega Naroda". (807 — G)
10 a.
zdravega in dobro izvežbnnega za trgovino s porcelanom, steklarskim, železnim. Špecerijskim in mešanim blagom, p<>i r. li■■ j i'ni v krntkeui čusn. — Solidni in povsem zanesljivi prosilci naj se prej ko možno oglase pri
-A-ia.tcn.UL IDItricin--u.
(849— 1 trKOveu v PoNtofliii.
Plemenite rake
<x> o
a
0 gladke z rudečimi lusčinami. razpošilja vedno sveže lov-(jene, z garancijo, da tlo-po /.ivi.  poMtuine iu va-
^ rine pronio povsod 1:"O—17o komadov lepih mkov v xH luho z dvema debelima Sčipalnicama po 2 gld. 50 kr.. b« HO—90 n h m i/ii« h rakov po 8 gld. 50 kr.     (834 — 2)
1 D. M. ANDERMANN, Brody, (Galicija).
fflg. II II
1 -o
jjJ h B «
jji E TJj * fl pfl
TiJ &
r
m
Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. I
Protinski cvet
ali
cvet zoper trganje.
Steklenica SO kr.,  12 »tek len it* 4 gld. SO kr.
Odločno najhnljAe iUHzilo zoper trganj«* po mlili. Iioleeliie v rnkiili. nukali. \ križi ter t AivHh, olrpiiele uile iu kit«* Itil.
Dobiva se. pri (820-25
Vliuhlii       Trnk«M'zy-ju
lekarnarju v Ljubljani.
l*o*iIJH m« x »limfno posio.
grli
II
OlA
a hi
a
-
i
Lekarna Trnkćczv v Gradci. J^(i[jJ]
CJr. |ianni ra^nateljuvo avstr. drž, jelen:;.
izvod iz voznega reda
Tr«sl)«w:a.eara»  <=<3.  X. 5"j.r.l;a 3-©© S.
Rulopno amrcjtnl priha\]«Jn| In oan»J»iul čmI amM*n! «o -tro0i^t*v»,ctt»tmm rium. BradnjMTropakJ om» j« knjntma omii v Ljub-tjint m % min a U nftpra).
Odhod is LJubljane Quž. kol.)
Oe 11». uri 5 min. po mo<H oeobul vl»k t Trhli, PonUbel, Beljak. C*, lo-rao, Frknaencfait«, l.iuhno, A«s 8«l>thal v Auimi, Itahl, Omun-dan, Bolna>pr»d, Lend-Gaatein, '/.•■\\ na Jezeru, Inomoit, Curili, Stejrr, Line, KnrtejpTlrr, J>U«DJ, Marijino vare, i »/ur, K»:!u.» t»re, Krm. uuve rare,  Frefr°. ''U »'i", Dunaj »i» Ametrtten.
Ob n. uri tO min, %lutmj meei.nl vlak v Noro meato, Kooev)«.
Oft 7. uri tO mi(m. ,Jutn\J otebnl vlak v Trbli, Poutabel, Beljak, Co. lo vec, Franaenafeeta, Ljubno, Dnnaj, oea Helathal v Holnograd, Dum rla Amtlettan.
Oh lt. uri MO min. <1n%>olurtnt> oiebnl vlak v Trl.lt, Pontahel, lieljak, Oelovee, Franaenefaate, I^jubno, Helathal, Solnograd.
Oe tU. uri S/i min. pojtotutttt* metani vlak v Novo meato, Koue^je.
Ob 4. uri popoluttne oiebnl vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, K: i.i • , ■ fešte, će« Kelatliul v 8ilnofp-a<l, LmmI - Oaeteln, /.el ua Jeceru , Ino. moal, Breajnlr., Curih, Oenevo, Parla, i-cz Klein Koitlin^, Ste/r, Liiiu, Omuuđen, Isclil, Budejevio«, Plaeuj, Marijina vare, Kffer, Francove vare,   Karlova vare, Prago, Iiipiko, Dunaj via Amatetten.
O* 7. uri HO min. arw^r meianl vlak v Novo meato, Kooavj«
Bazun tega ob uodeljali in praznikih ob ti. url ','«» minut popoludnr> oaotiui vlak v If ■ >■ -Illeii.
Prihod v LJubljano (jaž. kol.).
05 5. uri fltf n\in. ,}\tir<ij oaebnl vlak a Danaja via Amstatten, l.ip-■ija, Praga, »anoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Plauja, Biidejevio, Kotnoirrada, ninca, Htovra, Umundena, Ianhia, Aui< teea, Zella na jezeru, I.eml (laateina, Ljubnefia, Oalovoa, Beljaka, Pranzeurfofte. Trblaa
Ob B. uri tU min. *httr<ij meaanl vlak ia KoAevja, Novega meata.
Oe ti. uri V0 mir«. <t<>j>o4uiinm oaebnl vlak ■ Dunaja via Amatetten. Lipeije, Prage, Krancovih varov, Karlovih varov, Hgra, Mari>inih varov, Plauja, Badejavic, Solnograda, l.itua, Stcjrra, Parica, Oeneve, O'irih«, Bragnlco, Innmoata, Zella ua Jaaarn, Lend-OMtalna, Ldntuega, Oalovoa, Poutabla, Trblaa
Ob k1,   uri Hiš min. pitpoluHnu meaaui vlak la Kočovja, Novega meata,
Oe 4. uri ,1Ji ml*i. ftopoluitn* otebnl vlak a Duuaja, I^jubue^a, 8elrtliala, llaljaka, Oalovoa, Frauaenafeate, Pontabla, Trblaa.
Ob V. uri 4 min. irrrrr oaebni vlak t Dnnaja preko Amatettera iu l.<n».ii«...r.   Rotlaka. Celovca. Poutahla, Trhila.
06 U. uri HK min   ,r< r,r tnuanni vlak Ir Koi'avja, Novega Meata. Razun tega ob nedeljah in praznikih ob tO. uri 40 minut zvečer otobni
vlak iz l.fncu-tiled.1.
Odhod lz LJubljane (dr*, kol.)
ob r. . »
.. to.
uri kVf min ,jt4tr<ij v KazUl
»     OrS      s ptijmlutin* , ,
9    /tO     „ »rrrrt- . .
■ ■   tO    ,, »rrrrr ,, ,,
(aleduji vlak le )b  nedelja))  in praraikth.
oe o. . i'
H *
Prihod v LJubljano  drž. kol.).
uri S9 min. ,/utrnJ        la Ketr.ulk*.
m V O
Sit
ttujtoliuin* „ er»-rvr ,, trrrrr m
(5—140)
(elednjl vlak le ob nedellah In praanikih.',
potek dno 98« juni j;i
postrvi
kakor tudi vsak dan
1 >lemeiiiti i^rvl^i
in
pristna, izborna vipavska, dolenjska in štajerska vina ter Koslerjevo marčno pivo
pri
Krnknvski nasip št. 18.
(835
Plemeniti raki!
Sveže lovljeni, skaiočl, dobro zamotani, poštnina iu embalaža prosta
100—120 komadov lepih             namiznih rakov gld. 3"—
75— 80 „ _ velikih „ „ 8*50 55—  60       „       velikanov  I  dvema tolstima
debelima Skarjema.....4 40
;j2— 35       „       solo-velikanov,   izbrane, največje živali, od 1") ctm. naprej „ B'60 Jamči se za to, da đoap6 živi, skačući.
skubljeno/. roko, blisčeč.e belo, gld. 1*25, isto perje neskub Ijeno H:) kr., puh blifičeče belo, non plus ultra gld. 9*86 tun' poštnine prosto.   Vse po povzetju razpošilja
llenr. Siliapii a. Buczacz, Galicija.
Opazka: Referencije so na razpolaganje.   (743-is)
Kolesni   i/,   tvornfc   oros\Je«   iji»ko»»it#.-   iti Itrcimahor-
ITa d.e"teelo! I«4»I«*sji. l?Ta. ca.ro"oiio !
^■^j^ t^ejajj kolesa, ki so pri nas kupljena, možno je j_f*J-' «l<»l»iti '^RSJ
£OI» premij v vrednosti kron.
Preprodajalci  in zastopniki se iščejo v vseh krajih. — Ceniki zastonj in poštnine prosto. (337—20)
Pnevmatik-kolesa po 120 gld.      Pouk brezplačen.
Prostovoljna licitacija.
V nedeljo dne 30. junija
oh £• url |»o|m»lii«liif* se bodo
jye ujm z deteljo in jedna pšenična njiw
pri limovi tovtvi'iti. potom oh I. url |»o|»o1imIiic»
9 oral najlepšega travnika
W meetliem lo^-il j»roti gotovemu plafiilu tistemu prodalo, ki bode največ dal. _
•J. C. Juvančic
kurator Načeta Druškoviča
Popolna razprodaja.
Zaiaili opustitve trgovine
se po znatno znižanih cenah
kuhinjsko posodje? okovi, orodje* peči, krtače itd.
pri
(H 10—5)
Ali*. Achtšchin-u
Ljubljana, Gledališke ulice št. 8.
> A* 4^ *-> 4>+ «-* *> *.
Izdajatelj in odgovorni nrednik: Josip No Hi.
Lastnina >n tisk .Narodne Tiskarne*.