MATIJA MURKO.IZBRANADELA* 
Pred kratkim je Slovenska matica izdala v redafcoilji Antona Slodnjaka Izbrano delo i Matije Murka. Tako sm'o Slovenci sede enajst let po smrti tega zaslužnega in slavnega \ rojaka dobili dokaj skrčen in vendarle zaokrožen pregled njegovega obsežnega dela. Založ- i niča in urednik nista pripravila knjige samo iz spoštovanja do nekdanjega sodelavca Slovenske matice, ampak predvsem iz prepričanja, da je v Murkovih spisih še veliko živega, kar tudi danes isipodbuja in oplaja kulturno in anansbveno delo.
Matija MJuriko (1861—1952) je bil eclen zadnjih velikih predstavnikov đtare islavistične ; šole, ki je pod Skupnim pojmom slovanska filologija združevala jezik, slovstvo, etaiograifijo i in kulturno zgodovino. Temu širokemu pojmovanju slavistike je ostal zvest do konca \ življenja. Lahko bi rekli, da ga je celo razširil z vnetim delom za zbUževalno kulturno ; poMitako. Poleg del, bi so izšla v knjižni obliki — češka romantika (^WSl), Zgodovina sta- i rejših jušnoslovanskih literatur (1908), Pomen reformacije in protireformacije za duhovno \ življenje južnih Slovanov (1927), (vse itri so v nemščini). Tragom srpsko-hrvatske narodne j epike I—// (1951) in Spomini (1951, Hloveniska izdaja) — je naipisal veliko pomembnih j monografij in razjpraiv to rpa celo vrsito clanlkov in ocen, ki jih je objavljal v raznih časopi- j sih, revijah in zbornikih. Poleg razisikovalnega in pedagoškega dela na univerzah na ; Dunaju, v Gradcu, v Leipzigu in v Pragi je izredno velikega kulturnega pomena njegovo ; znanstvenoorganizacijsko delovanje, ki se je posebno srečno razvijalo in dospio največ uspehov v Pragi. Kot znanstvenik, ki ije raziskoval slovansko materialno kulturo po m'etodi povezovanja besed in stvari, je postal eden izmed sourednikov etnografsko-lingvistične J revije Wörter und Sachen. V Pragi je bil eden izmed ustanoviteljev Slaivie, časopisa za j slovansko filologijo, ki naj bi 'Združevala vse Slovane, spisi pa naj bi v njej izhajali v vseh S slovanskih in tudi v svetovnih jezikih. j
Poleg Strokovnih vipra'šanj so Murka vedno živo zsmimali todi idrugi aktualni problemi i slovanskega isveta, posebno južnih Slovanov. Takih problemov se v svojih spisih, posebno ; v (krajših, rad dotika in jih s svojimi preibresi in trezno presojo pomaga reševati. !
Slodnjakov izbor lepo pokaže dve poglavitni črti Murkove osebnosti; le^ü sta skoraj i zmeraj povezani med seboj; na eni strani je znanstvenik, ki analizira, išče povezave med i posameznimi ipojavi in dela sinteze; na drugi strani pa je javni delavec, ki dela za I slovansko vzajemnost, za spoznavanje in xaiaumeivanje posameznih slovanskih narodov med j seboj in za dvig njihovega kulturnega življenja. '
Na probleme, ki jih je raziskoval, je Murko vedno gledal iz širokih perapekitiv, poslku- ^ šal je najti obči pogled na stvari in vedno je upošteval razne okoliščine. S svojim delom i je prišel do pomembnih rezultatov in dosegel velike uspehe, tako da je ob koncu Spominov ' lahko zapisal srečno misel, da je doživel izpolnitev svojih življenjskih idealov v večji ; meri, kaikor je sam pričakoval. ]
Murko je vzor velikega rodoljuba, ki ne pozna šovinizma. Čeprav je največ pisal o juž- ] nüi in zahodnih Slovanih, prip'ada njegovo delo po svoji idejnosti vsem Slovanom. j
Na 400 strani običajnega fonmata ni mogoče sprejeti niiti približno ivisega, kar je vi Murkovem delu pomembnega in še do danes aktualnega. Vendar izbor, .ki obsega poleg ^ člankov in razprav tudi bolj aU manj zaokrožene odlomke iz samostojnih knjig in ki se ; mu včasih preveč pozna, da ga je napravil literarni zgodovinar, lepo prikaže široko pod--! ročje Murfeovega raziskovanja in iz njega lahko bralec brez večjih težav izlušči idejno ] usmerjenost celotnega Murkovega delovanja. \
Z raapravami o Prešernu, starocerkvenoslovanskem slovstvu, južnoslovanski rejor- \ maciji in protireformaciji, Čelakovskem in njegovem krogu, predhodnikih ilirizma, slovan-ski ideji pred Kolldrjem in o Kolldrjevi »Slovanski vzajemnosti«, izmed katerih bo druga, j tretja in četrta odlomki iz obširnejših knjig, je literamozgodovinski del Murkovega dela i
* Uredil, uvod in opombe napisal Anton Blodnjak. Slovenska matica. V Ljubljani 1962.
248
dobro prikazan, že iz tega kratkega izbora vidno izstopajo tiste karakteristike Murikovega raziskovanja slovanske literarne preteklosti, po katerih je postal slaven: filološka temeljitost, dobro poznavanje predmeta in literature o njem, duhovito razčlenjevanje gradiva, jasno izražene zakijučne misli in predivsem primerjalna metoda raziskovanja.
Izmed ispisov, ki se nanašajo na zgodovino slovanske filologije, ki (jo je gojil vse življenje, posebno v ispominskih Bpisdb 'in v živujenjeipislilh pomembnih slavistov, kot je npr. monografija o Vatroslavu Oblaku, prinaša naš izbor Miklošičevo mladost in študijska leta in pa življenjepisa'if cria Štreklja in Vatroslava Jagiča. V iteh treh življenjepisih kakor tudi v drugih spisih taikšne vrste je pisec posvetil največ pozornosti duhovnem'u razvoju posameznih slavistov in omačitvi njihovega dela, zato je ob tem lahko prikazal izčrpno tudi nekatere strokovne probleme.
Med eteografskimi spisi prinaša izbor zadnje poglavje poročila o češkoslovanski narodopisni raasitavi v Pragi leita 1895 — Nauki za Slovence, li^er ije pisec napravil načrt, kako bi bilo pri nas treba uredfti etaografsfco idelo. Skoda, da poleg Hiše Slovencev ni v knjigi še kakega spisa, ki je napisan po principu povezovanja besed in Stvari. Najvažnejše Mur-kove razprave te vrste so: Grob kot misa, Rožiči pri Slovanih in K zgodovini vil. Ta smer je imela za našo etnografijo in jezikoslovje izreden pomen. Na tem področju je Murko še danes najbolj živ in aktualen. Ker se je etnografija prehitro odcepila od filologije in se relativno osamosvojila, preden je bilo mogoče to metodo na slovanskem materialu vsestransko uporabiti. Murka slovanska etnografija tu še ni dosegla.
Najrveč čaisa je Murko posvetil proučevanju južnoislovanske ljudske poezije, predvsem srbohirvatske ljudske epike. Večkrat je potovai v domovino ljudske epike, da bi proučil njeno življenje in pa družbene, socialne in ikultume okoliščine, v katerih se razvija. V svojem dolgoletnem proučevanju ljudske poezije je prišel do cele vrste ugotovitev, ki so v marsičem spremenile še iz romantičnih časov izvirajoče in močno zakoreninjeno gledanje na narodno pesem. Večino svojih spoznanj o ljudski poezija je sibmil v velikem! delu Tragom srpsko-hrvatske narodne epike. Naš izbor vtsebuje dva sestavka o slovenski ljudski pesmi in idva o srbohrvatski, od katerih je eden uvod k omenjeni knjigi.
Poleg semantičnih opomb k nekaterim besedam v Hiši Slovencev je Murkovo jezikovno delo v izboru zastopano a dvema člankoma — Početek edinstvenega književnega jezika Hrvatov in Srbov in Slovenski jezik v Jugoslaviji, ki nas že s svojima naslovoma opozarjata^ da sta ix)svečena v prvi vrsti sociološkim in družbenim problemom jezika. Tudi sicer je med Murkovlmi spisi poleg Enklitik v slovenščini (LMS 1891 in 1892) malo takih mest, ki bi bila posvečena zgolj lingvistiki. O posameznih jezikovnih problemih je napisal največ v zvezi z etnografskimi študijami in v spisih, ki so posvečeni zgodovini slovanske filologije.
Izmed ocen del s področja slovanske filologije, ki 'jih ije najpfeal posebno veliko, dokler je bil na Dimaju in v Gradcu, je uredmk izbral dve iz Ljubljanskega zvona, in sicer pretres izdaje korespondence med Kopitarjem in Vukom in kritiko Drechslerjeve študije o Stanku Vrazu.
Med Gradivo, izbor je namlreč zaradi preglednosti razdeljen po zvrsteh posameznili spisov, sita uvrščena dva kraijša sestavka: Stanko Vraz v Solčavi in Matija čop v Lvovu.
Kot človek, 'ki je velik idel svojega življenja preživel v Pragi, kjer je »mogel delati po svoj'ih znanstvenih in narodnih idealih, iz vse isvoje duše«, je veliko napravil za prijateljstvo in razumevanje med jugoslovans'klmi narodi ter Cehi in Slovaki. S tega področja prinaša izbor članek Čehoslovaki in Jugoslovani, ki ije neüiaksen zgodovinski pregled zvez in sodelovanja med našimi narodi.
Izbor zaključujejo spominski zapis o začetku Murkovega pisateljevanja, kratek in z izredno ljubeznijo napisan članek o njegovih najožjih rojakih Prlekih in pismo Moji spomini in želje, ki ga je avtor ob svoji 75iletnici poslal svojim častilcem, zbranim v Slovanskem inštitutu, kjer je zavzemaä visoko 'in ugledno mesto.
Izboru je napisal urednik kratek in tehten uvod o Murikovem delu in pomenu za današnji čas. Na koocu knjige sledijo avtorjevim opombam še opombe urednika in kazalo imen. Prevajalci — Božidar Borko, Majda Križaj, Vilko Novak, Marlena Pucher-Kanc in France Vogrinc — so uspešno reših svojo nalogo, tako da so prevodi ohranili živahnost in jasnost Murkovega stua. Čeprav je knjiga razmeroma skromna po obsegu spričo obsežnosti Murkovega dela, je vendarle lepa počaiatitev stote obletnice njegovega rojstva.
Navsezadnje je toil tak izbor že zelo potreben. Mlajše generacije poznajo Murkovo delo manj, kakor bi bilo primemo njegovemu pomenu. Večina njegovih spisov je v prvih natisih teže dostopna sedainjim bralcem. Starejše ig.eneracije pri nas pa so njegovo delo in pobude žal premalo upoš'bevale.
France Novak
249