Z08. Strallta. f LIUDiil. 15P*, U. seftfmbra 1917. L. leto. * .Slovenski Narod" vtl|a po pofttti za Avstro-Ogrsko: 2a Ncmčijo: ^neta0 SkUP*J MPreJ * K 3°~ I CCl° let°Mpre| • • • ■ K 34--cetrt leta 1 U • • I 7*50 i M A™6111*0 *n vse druge dežeie: oa mesec m ... * 250 | ceio leto napre} . • . . K 40.— '/prešanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. ĐprarnlAtro (spodaj, dvortšče levo). Rnaflova ulica št. 5, telefon 4t 85. Ithaja rsak 4aa mv«ć«r Uvttatil atlellt la pratalk*. biseran se računajo po porabljenem prostoru ta sicer: I mm visok, ter 63 mm Širok prostor: enkrat po 8 vin., d/akrat no 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri vecjih insercijah po dogovoru. Na pismena naročila orez istodobne vposlatve naročifne se ne ozira. „Naroda« Usltara a* tataloa «t 13. UpravniStvu naj se pošilja; o ruročnine, rekli nacije, inserati I. t d., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod* velja w LJablani dostavljen na do:n ali če se hodt ponj : cdo leto naprel . . . . K 23*— I četrt leta • „ .... . V | pol leU...... U'— | na mesec „ ..... 2*30 P^simasna its/llki V3?j3 12 vinariev. Dopisi naj se frankirajo. Ro^opisi se ne vračajo. Uredatstvo: Saallova ulica kt. 5 (v pri ti i čj u levo\ telefon hi. 34. Odmor v soški bitki. NAŠE LRADNO POROClLO. Dima], 11. septembra. (Kor. ur.) LJradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠCE. Pri Solkl v Bukovini ie ruski napad naše crte nekoiiko potisnii na-zaj. Ob Prutu in v Vzhodni Galiciji na obeh straneh živahno izviđao delovanje. ITALIJANSKO BOJlSCE. Pavza y bejih ob Soči traia. Naj Ilalifani tuđi se nameravajo nađafnje napade, je mogoce vendar dosedanii izid dne 17. avgesta pri-čete enaiste soške bitke konstatirati ter reču da tuđi ta silni poskus so-vražnika ni mogel ničesar izpreme-ijiti v vojnem položaju na jugozapadu in da pomeni bitka do te ure brez-dvomno nov neuspeh Italijanov. Na Krasu tvori zavzelje vaši Sela, ki Je ležala ob pričefku bofev v naši nafsprednj crti, edlni uspeh, ki ga je sovražn?k dosegel. Kar smo začasno izgubili na južnem krilu po-zicij na Krasu posameznih Jarkov, smo s protisimkorn zooet zavzcii na-zaj. Če so naši vodite!if in njih generalni Štab v teme?jitem uporabljanju vojnih izkušenj za zmagovito ob-rambo ustvarili predpogoie, so si iz-tekle naše vrle čete — vsem, kakor vedno, na čelu pehota kot slavna nositeljica najtežjega boja — v uzor-nem Junaštvu iznova trajno slavo. Enako uspešno so poteKH za na-Še hrabre boji v Vipav. dolini in pri Gorici, kjer ni ostal niti en ozek ja-rek v rok ah sovražnika. Na Banjski visoki planoti se je posreći! Italifanom začeten uspeh, ki je dal našim voditeljem povool, da so umaknili 15 km crte fronte za 2 do 7 km. Od takrat so se Donesrečili vsi poskusl sovražnika z močnimi napadi na goro Sv. Gabriieia in proti od-seku severovzhodno od tam razširhi pod velik i mi žrtvami doseženo pri-dobftev prostora v operativni uspeh. Na vojni položaj ob Soči dotrodki pri Vrhu in Banjsic! nišo na noben način vplivaH. Zfasti borbo za goro Sv. Gabriieia bo staviti za vzgled ži-lavega, nad vse slavnega obrambne-ga boja. Vporaba itafifanski?* sli v enaisti soški bitki — 4S divizii na komaj enako mnogo kilometrov — je v vseh napadalnih bitkah svetovne \ojne, kar se tiče voorabe mas, osamljena. Italiianske izgube odgo-variaio temu načinu boievania. One znašajo — če prišteiemo 20.000 vie-tih — po naistrožieni računu 230.000 mož, torej skoraf četrt mHijona! Ar-madna skupina generalobersta rtern. Boroevića sme čroati iz zadnjih iispehov trdno zaupanie, da se bo-do ob njenem zmagovitem odponj razbili tildi v bodoče vsi navali so-vra/nika, ki se bori samo. da bi nam ugrabil dežele. JUGO - VZHODNO BOJIŠCE. Sovražnik jfe prese! včeraj po-poldne proti našim gorskim pozici-jam vzhodno od Pogradca v napad; povsod smo ga zavmiti, na dveh to-čkah s hitrim protisunkom avstro-ogrskih ba^aljonov. V orostoru Južno od Berata so naše varstvene čete v živahnih bojlh zavmile sovražne štrahin?ke oddelke. Italijanska ladijska flotnia }e cbstreljfevala iz pokraflne sevemo od iziiva Vojuse stari, zgodovlnsklh spominov bogati samostan PoianL Obenem so letalci bombardirali samostan ter ubili več stanovalcev. Sef generalnega Štaba, NEMSKO LJRADNO POROClLO. Berolin, 11. septembra. (Kor. u.) VVolifov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJlSCE. Armadna fronta prestolc-naslednika Ruprehta Bavarskega. Artiljerijski boi na Flandrskem je dosegel ob obcli in v loku pri Vpresu včasih veliko silo. Zavmili smo šunke Ang'ežev jugovzhodno od Langemarka in scverno od Fre-zenfcerga. Pri Villeretu severoza-padno od k . Ouentina, ?o se razvili danes zju rii,« novi boii. ki so se ken-čali za n» 5 ugodno. Armadna frontanemškega prestolonaslednika. Podvze'.ja franeoskih izv!dnih čet, večfldel pripravljena z ognjem, smo zavrniii severozanadno od Reimsa fn v več odsekih Cliam-vv%ae. Na vzhodnem breg^ Mose so včeraj zjutraj napadie močne fran-coske sile rd gozda Fosses do gozda Chautre (31 2 km). Sovražnika, ki je jugozapadno od eozda Vfavri!!e vdrl v naš bojni pas. smo s preti-sunkom vrgH. Na ostali fronti so se zlcmUi frareoski napadalni valovi v našem obrrmbnem ogn.vi z velikimi izsubami. Ćez dan še večkrat izvršeni sovražni nan^dalni poskusi so se vedno nonesrečni. V prit?skan?u za sovražnikem smo na nekaterih točkoh potisnili svoie crte naorej. Porcčnik Vo?s ie zb?l včeraj tri sovražne letalce. Zvišal ie s tem šte-vjlo svojih zmag v zraku na 45. VZHODNO BOJlSCE. Armadna fronta general-feldmarš. princa Leopolda Bavarskega. Med ruskimi in našimi pozicija-mi od morja do Dvine številni spopa-di prednjih čet. Sovražnik ie utrpel vjete. Zavmili smo šunke ruskih štrafunskih oddelkov v szozdnati pokrajini severno od Husiatina in ob doleniem Zbruču. Armadna fronta generalobersta nad v oj. Jožefa. V infovzhodnem kotu Bukovine so prešli Rusi v naoad. DosctorJ* ?o krajeven uspeh ori Solki. Med dolinama Trotus fn Ottoz scvražnik svojih napadov do sedai ni ponovil. MAKEDONSKO BOJlSCE. V porati pokrajini iugozapodno cd Ohridskega iezera so zabranile avstro - ogrske sile Francozom včeraji nadalnje prodiranje. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. * tfENlPKO VECERNO POROClLO Berolin, 11. septembra. (Kor. u.) Wolffov urad poroča. Veliki glavni stan, 11. septembra zvečer: Doslej nobenih poročil ovečjih bojnih činih. Ob Soči razmeroma mir-n o. Iz vojnoporočevalskega stana 11. septembra: Tuđi včeraj je bilo ob Soči razmeroma mirno. Bojno delo-vanje je bilo zmerno. Samo na Banjski visoki planoti se je razvilo nekoliko živahnejše. Pri Podleščem so napadli nekateri sovražni oddelki naše pozicije, bili pa so zavmjeni v boju z granatami. Jako Dridno so d£-lovali na obeh straneh letalci. Pri-§lo je do mnogih zračnih bojev, pri katerih je bil jeden sovražni aparat sestreljeiu Tri je tedni boievanja o b Soči so potekli. Saditi se more, da se je enajsta soška bitka začasno ustavila. Trajala je 23 dni in dosegla svoj višek v dneh 18. do 22. avgu-sta v bojili za Grmađo in v zadnji dobi petnajstdnevnesra borenja za hrib Sv. Oabrijela. Enajsta soška bitka je pokazala Italiiane na vrhuncu njihove delovne zmožnosti; pod-pirala jih je ententa vcliko-potezno. Zjutraj 18. avgusta je strcljalo na naše pozicije okoli 7000 topov. Z vsem i sredstvi, brez ozira na izgube, je skušal Cadorna predreti našo kraško fronto s severa. A!i vsi napori so bili zaman. Najdaljša boina fronta te-korn enajste bitke je znasala 60 km. Italijani so napadli z moštvom nad 700.000. Njih izerube znašajo v do-sedaniih hitkah ob Soči nal jeden mili}on. Trst je še vedno tako daleč od njih kakor poprej. Kerenskii umoren? Stockholm. 11. seotembra. Tu so razširjene vesti, da je bil K e r e n s k i j umorjen. Stockhclni, 11. septembra. (Kor. urad.) »Aftrnbladet« beleži z vso rezervo z nobene strani še potrjeno vest, ki kroži v Torneji, da je bil Ke-renskij v soboto ali ned^Mo umorjen. Provizorična vlada prikriva to vest, ki se pa vendar tliskoma Siri. V Fetrogradu je zaviad_ila silna zrne-da in panika. Kornilov se brani z a d u s t i t i svoje mesto ter skuša pridobiti za sebe vse meščanske in patri-otičnekroge. KORNILOV DIKTATOR? Zeneva, 11. sentembra. »Pcro-čevalec »Matina« poroča iz Petro-prada, da na novo zaprisega general Kornilov čete jugozapadne fronte in sicer ne več na provizorično vlado, mar več na rusko domovino. Amsterdam, 11. septembra. (K. i'rad.) Reuter poroča iz Petrograda dne 10. t. m. ob 8. zvečer: Na progi I.t'gna-Petrograd so bile železniške tračnice odtrgane. Prvi oddelki čet Kornilova so baje do-speleževLugno, 100 vrst od glavne^a mesta, kjer stoje vladi z veste čete. Takozvana »d i v j a divizija«, k a -teri je povelje val Kornilov, je zapustila Pskov ter koraka proti glavnemu ni e s t u. Dospela ie na kolodvor V i r i c a. 54 vrst od Pe t -rograda, ob crti Petrograd-Ribinsk, kjer je ustavi jen ves promet. DEMISIJA KABINETA. — KEREN-SKEMU PROSTE ROKE. Amsterdam. 11. septembra. (K. urad.) Reuter poroča iz Petrograia brez navedbe ćneva: Vsled zahteve vrhovnega poveljnika Kornilova je cl e m i s i j o n i r a I ves kabinet, da da Kerenskemu popol-no svobodo za nastop. Vsi ministri so začasno obdržali svoje mesto. Zjutraj je bilo mesto mirno. Lugano, 11. septembra. (Kor. u.) Petrofcradsko poročilo o odstavlje-nju Kornilova je napravilo v Italiji kar največii vtick, zlasti ker je vojno časopisje obetalo preokret položaja vsled nastopa Kornilova. Rusija pred novini dogodti. Petro^rad, 10. septembra. (Kor. urad) Kerenjskij je izdal ta - Ie oklic: Dne S septembra je prišel član dume, Lvov, hi me je v imenu generala Kornilova pozval, da naj Izročim vso civilno in voja?\i oblast generalu Korailovu. ki da bo sestavil novo vlado po svojem nreudarku. Avtentičnost tesa poziva Lvova se mi je nato potrdila v d!-rektnem telefoničnem poiccvoru med Petro-eradom in velikim 'davnim stanom od cene-rala Kornilova ranico. Ker sit atra prcvi-zorična vlada ta do moje osebe stavlienl poziv kot poskus gotovih krojrov prebival-stva, da izkoristijo težavni položaj dežele, i da ustvarijo v njej stanje, nasprotno prido-bitvam revolucije, je smatrala za potrebno, poveriti mi v blagor domovine, svobode in republikanskega recima, naicso, da stoiim v^ potrebno, d\ v k.i z.:J Ui'i vse ateii-♦2te na vrhovno oblast in z revolucijo dosezane pravice drža vij:u-.(»v. /ato od nam v vzdržanje javnega miru v deželi vse potrebne korake, o katerih boin ^d primernem času poročal prebivalstvu. Obercm ukazujem: ! gen r3lu K-^rnil ... d.i . c.a sv '•* službo vrhovnemu poveljniku arrrad na se-verni fronti, ki zapirajo dohođ v Petrograd, in generalu Klembovskemu, .^a provi^orično pievzame funkcije vrhovne^a poveljnika, obenem pa da ostane v Pskcvu; 2. razgla-šam nad Petrog-radom vojno stanje. — Vse državljane pozivljam, da naj ostanejo mirni, da vzdrže za biagor domovine, armade in brodovia potrebni mir in da mirno in zvesto vrše svojo dolžnost, braniti domovino proti zunanicmu so vratniku. Petrograd, 11. septembra. (Kor. urad.) Agentura. Centralni komite delavskega in vojaikega sovjeta je izdal poziv armadi in žclezniškim in brzojavnim uslužbencem, da naf ne izvedo rkazov Kornilova, marveč sa-mrj ukaze vlade in delavskega in vojaškega sovjeta. Kerenjskij je izdal podoben apel na žefczničarje. Ćetrti kezaški polk garnizije v P^rogradu je izrekel vladi svojo zvestobo. I!nako tuđi zbor vojnih invalidov. Delavski in vojaški sovjet v Kronštatu je izjavil, d.\ stopi na stran vlade. Vlada je prekliea i mesto generalnega poveljnika vojaškega okraja Petrograd. General Vasiljkovskij, ki ic bii tam poveljnik, je bil postavljen na dispozicijo. Angleški. rraneoski, italijanski in ameriSki veleposlanik so obiskali zunanjega ministra. PetroKrad, 11. septembra. (Kor. urad.) Povodom cdpoklica vrhovnega poveljnika Kcrnilova, ie poveljnik baltiškega brodovja ' idin'ral Rar"orov por.v?! v dnevnen povelju baliiško brodovje, da naj bo na straži proti sovražniku, da naj se izogiblje neslogi in po':ori ukazom. Petrograd, 11. sentembra. (Kor. urad.) Reuterjevo poročilo. Ministrski predsednik Kerenjskij Je sprejel odposlanstvo kozakov, ki je izjavilo, da smatra za patriiotično dolžnost, da prepreci meSČansko vojno in sodeluje na poravnavi konflikta med Korni-lovom in vlado. Odooslanstvo odide radite-ga danes v veliki glavni stane. Monarhtstićca zarota. Bern, 11. septembra. (Kor. ur.) Ruski sottudnik »Bunda« poroča: V Petrcgradu so razkrili velikopotezno monarhistično organizacijo »Sveta Rusija«, katere glasilo je bil nedavno ustavi i eni list »Groza«, ki se je razdeljeval v gla\Tiem med čete na romun-ski fronti. ^Groza« je pisala očitno, da samo car more dati Rusiji kruha in miru. Angleži in Francozi so sovražniki Rusije. Treba skleniti mir takoj. Bern* 11. septembra. (Kor. ur.) Ruska koresp. javlja: Kiievski listi poročajo, da se je \ršil v Kijevu kc:\.;res aristokratske protirevolucije. Skupina gardnlh oficirjev želi uvesti voja<5ko diktaturo, razpustiti sovjet in ukrajinsko rado in vzpostaviti monarhijo. Kopenhagen. 11. septembra. (Kor. ur.) Kakor poroča -Politiken« iz Helsingforsa, se vzdržuie v Pctrogradti trdovratno vest, da ze vel'ki knez Nikolaj Nikolaievič pobeg-nil s svojega posestva v Kavkazu, ker se boji, da ga aretirajo. Sodi se, da ie udele-Žen na protirevclucijonarni zaroti. Iz vojnega poročevalskesa stana: Na raznih točkah se je nadaljevalo živahno bojno delovanje. Tako na armad-ni fronti jcencralobrsta nadvojvode Jo-žefa, kakor na fronti generalfeldmarša-la princa Leopolda Bnvarskega so pre-sle močnejše ruske sile v napad na naše pozicije, tako pri Solki na vzhodni meji Bukovine, notem pri Bojanu ter v kotu ob izlivu Zbruča. Severno od Hnsiatina 50 napadli Rusi po močni artiljerijski pripravi oh nol 11. zvečer naše varstvene crte, bili na so tako? zavrnjeni. V maščevanie za več ruskih letalskih na-padov na Podhorce, so naši letalci vce-raj zjutraj z bombami obložili kolodvor Radzivilov. Stockholm, 11. septembra. ^Russkala Volia« priobčuje izjave vodilnih ruskih oseb o položaju, nastalem vsled zmage Nemcev. Kerenjskij je n. pr. izjavil. da Je noložai na severni fronti brezupen. Sovražnik uničuje Ruse s težko artilferiio. Veliki knez Nikola? Nikolajevič meni: Če bi se bilo prebitje posrećilo leta 1916. bi ga ne bil smatral za preveč nevarnega. Nemci fmalo sedaj dobre izglede; tuđi nastop Finske utegne uničiti vsa druga upanja Rusije. Ru^i slikajo razpofožcnje v Petrogradu kot dan na dan naraščajočo paniko. Vlada strogo iz-vaja obsedno stanje. Vsaka privatna ko-respondenca s fronto Je prepovedana. RUSKO URADNO POROČILO. 10. septembra. V odseku pri Rigl ob cesti v Pskov so se bojevale sprednje sovražne čete z našimi posledniimi četamf. k! so se UDirale sovražnemu pritisku na crti Brutnek - Segevald - Gajle. V več od- * sekih so izvršili ruski oddelki ofenzivo, da zasedejo ugodne pozicije. Neki bataljon je v šunku pregnal sovražnika, vjel več mož ter vplenil strojne puške. V pokrajini seve-ro - vzhodno Fridrihštata je sovražnik zaman skušal vreći naše postojanke nazaj. Z ostale fronte ni poročati ničesar važnega. — R o rn unska fronta. V pokrajini zapadno od Očne so se bojevale romunske čete in naši oddelki dne 9. septembra s so-vražnimi oddelki za posest nekaj višin jugozapadno od vaši Slonice. Na ostali fronti ogenj pušk in izvidno delovanje. Strašne razmere na Flnskem. Koln, 11. septembra. »K. Ztg.c poroča: Glasom finskih privatnih poročil, narašča na Finskem vedno boli gospodstvo vojaške druhali. V vseh mestih prihaja dan na dan do velikih izgredov. Trope vojakov do 200 mož se klatijo ob r' ili. Se slabše so razmere pri policiji, katere zločinska malomar-nost je nepopisna. WHsonovI predlogi Rusiji. Koln, 11. septembra. Predsednik Wil-son je baje stopil v sporazumu z zavezniki na čelo akcije, ki hoče Rusiji pomagati priti iz sedanjih težav. VVilson je inicijativno predlagal nacrt ustave, ki ga hoče predložiti provizorični vladi in ki obsega vojaške, industrijalne, gospodarske in politične odredbe. Petrogradska mestna duma« Stockholm, 8 septembra. (Kor. urad.)' Volitve v petrogradsko mestno dumo so končane. Od 200 izvoljenih je 73 revolucijo-namih socijalistov, 70 boljševikov In 44 pri-stašev narodne stranke. Proces Suhomllnov. V nadaljnjem poteku procesa proti Su-homlinovu se razmotriva njegovo privatno življenje. Prebero se pisma kneza Androni-kova, vplivneg^ poiitičoega pustolovca, međ njimi pismo z dne 27. septembra 1911 bivši carici, v katerem pravi: General Suhomli-nov je žrtev ljubezni do svoje Žene, ki Jej. izdala strahovite vsote za toalete in nakif v inozemstvu ter prisilila svojega moža, da si preskrbi potrebni denar. Zvest služabnik svojega carja, prodaja svojo pošteno vest ter se ponižuje v sužnja, da zadovolji fantazije svoje žene. Ker je njegova ministrska plača nezadostna in ker izdaja njegova žena na leto 150.000 rubljev, išče sredstva, da si poveća dohodke. Njegova vest je od dne do dne bolj elastična. Tuđi podkupnin dobavi-t teljev se ne brani. Iz našega poročevalskega stana* Boji med morjem in albanskimi jezeri trajajo. Povsod so se boji končali z uspehom naših čet, ki se bore tu proti Italijanom, Rusom, Francozom in crno-poltim kolonijalnim četam. Pri Pograd-cu, zapadno od jezera Malik, so napadli franeoski batalioni naše pozicije, z ve* likimi izgubami pa so jih v drznih pro-tinapadih avstro - ogrske čete pognalel nazaj. V prostoru med Beratom in morjem je prišlo do živahnih bojev s sovražnimi izvidnimi oddelki; v vseh' hojih so bili sovražniki vrženi nazal. Tekom dopoldneva je priplnla italijanska letalska flofilja, sestavljena iz 10 enot, nad obal severno od iziiva Vojusej ter je od 11. naprej dve uri obstrelje-c vala naše straže ter 6 km od obali od-; daljeni sloviti samostan Pojani, ki stojj na razvalinah Apollonije, univerze starih Grkov. Hidroplani so vodili ogenj italijanskih ladiiskih topov, ter so metali tuđi sami bombe na bežeče prebi-valsUro. Vojaške škode ni bilo. ANGLEŠKA MIROVNA PONUDBA« Budimpešta, 11. septembra. »Pesti Hirlapt x>riobćuje brzojavko iz Berlina, aiasom katere se tam trdovratno vzdr-žuje vest, da j e A n g 1 i j a stavila centralnim državam mirovno p o n u d b o. P o n u d b a baje pušča Rusijo in Balkan po-polnoma v nemar. Francoska patruljska ladja potopljena. Pariz 10. septembra. (Kor. ur.) Velika patruljska ladja »Golo 2« je bila dne 22. avgusta od podmorskega čolna v Sredozemskem morju torpedirana in se je takoj potopila. Imela je 257 mož posadke in pasažirjev; 38 mož pogreša-jo, med njimi 37 mornarjev. En pasažir; je bil srbski častnik. Štiri srbske čast-* nike je podmorski čoln vjel. Nova ententna konferenca. Lugano, 11. septembra. »Corriere della sera« poroča, da je nova ententna konferenca v Parizu preložena na oktober. Angleški delavski minister za nadaljevanle vojne. London, 10. septembra. (Kor. urad.) Reuter. Zastopnik delavcev v vojnem kabinetu, minister Barness, je zahteval v svojem govoru v New Castlu n a dal ju y a- smili z. .SLOVENSKI NAKUD\ one 12. septembra 1*17. 208 stev. nje vojne do unlčenja nemSke. ga militarizma. Mir se bo sklenil koncem vojne po relativni moči strank. Pesimisti pravijo, da naj Anglija sklene sedaj sporazumni mir, ker pozncje boljšega mini ne bo dosegla. Toda Anglija in njeni zavcz-nOd so izvršili velike stvari in jih še izvršili ejo, Amerika pa bo sele začela. Nastop socijalnih demokratov v nemškem parlamentu je dokazal, da se na nje ni mogoče zanašatL Zahteve Nemčije se bodo zmanj-šale, ker se bodo zmanjšale njene sile, a narasle sile nasprotnikov. Sporazumni mir bi bil varanje samega sebe. Prvi korak k miru je s strani Nemčije izpraznjenje Belgije in povraćilo storiene šk oJe. Ameriške Čete za Francosko. Iz Londona poročajo, da je pred par dnevi odpotovalo zopet 30.000 ame-rtikih vojakov na Francosko. Ćete so bogato opremljene s težkimi topovi, Btrojnimi puškami in letali. Začetkom prihodnjega tedna odpotuje baje nov kontingent v Evropo. Švedsko - argentinska afera. Zeneva, 10. septembra. Vsi pariški listi prinašajo washingtonsko brzojavko, da Ima Lansing dokaze, da je švedski poslanik v Buenos Airesu s posredovanjem tamošnjega nernškega poslanika pošiljal v Berlin brzojavke, ki so sporočale nemški vladi detajle o gibanju ameriškega trgovskega brodovi a. >Figaro« dostavlja, da skuša Amerika na eni strani odpreti Švedski oči glede njenega nevarnega postopanja, na dru-sri strani pa skuša pritegniti Argentinijo k ententf. Vpoklici Japoncev v Ameriki. Po ćeli Ameriki bodo baje v kratkern Vpoklicani vsi Japonci. Teh je nad en miii-ion. Spravlja se to v zvezo z iaponsko po-močjo Rusiji. Revolucija v Abesinijl. Ko Je znani Meoelik leta 1909. čtrtil. da se mu bliža konec, !e doloćil tedat I,* let starega Lidja Jeassuja za svojega naslcd-nika na abesinskem prestolu. Cim je iz>ra!> nila svetovna vojna, so se zaćeli nemiri tuJi 4v Abesiniji. Pristaši Angiije in Italije so proglasili Lidja Jeassuja za odstavljenega in imenovali 40Ietno Menelikovo hčer Ujsero Zeodito za cesarico. Februarja 1917 je bila nova cesarica kronana. S tem pa revoluci-jonarnim homatijam še ni bilo konec. Pred kratkim je bila pri Dessiju velika bitka, v kateri je bila armada Lfdj Jeassuja popol-noma razbita in Lidj Jeassu sara ubit. Stocfcholmska koaferenca. Kodanj, 10. septembra. (Kor. urad.) »NTationaltidende« poroča iz Stockholma: Petrogradski listi poročajo. da je sklenilo predsedstvo niskega delavskega in voja-škega sovjeta, da se ne udeleži stockholm-ske konference, ker ne posije niti Anglija. niti Francoska, niti katera druga zavezniška 4ržava zaveznikov v Stockholm. Odgovor na paoeževo noto. DunaJ, 11. septembra. Iz zanesljivega *ira izve poročevalec »Wr. AHg. Zeitg. r da, J« prišlo včeraj pri posvetovanju o odgovoru na papeževo noto do sporazuma vseh Btrank. pri konservativnih seveda ne v pol-no zadovoljnost, ker Jim tenor note ni za-dosti energičen. Anjde^k! odgovor papežn. London, 10. septembra. Reuter poroča te New Jorka: Anglija je sporrčila vladi Ze-dinjenlh držav, da jet kakor je Izjavil nedavno lord Cecil, odgovor WUsona papežu na njegovo noto obenem rudi odgovor An- Enotnl Dlofi za feffi imUHii program. Od posebne češke strani. V Pragi, 8. sept. L Ccški politični krosri so bili v parlamentarnih političnih počitnicah živahno na delu, da razbistrijo razmere v češki delegaciji, katere kon-zolidiranost ie bila v poletnem zase-danju državnega zbora le navidezna. Češki postanci so imeli sicer svoj ednorni »Svaz«, toda v njem ni bilo enotnosti. Ta »Ćesky Svaz« je sicer podal dne 30. maja jednotno deklaracijo, toda ta deklaracija je bila s težavo dosežen kompromis, ki ni odgovarjal niti nazorom levega, niti nazorom desnegra krila češke delegacije; enim se je zdela deklaracija preskromna, drugim je Šla predaleč". Tuđi v Dredsedništvu »Svaza« in v Češkern Narodnem odboru so se kmalu razvile nevzdržne razmere. Plenum Svaza ie zavračal sklepe in predlože predsedništva in parlamentarne komisije, ne da bi pri-zadeti funkcijonarji iz tega izvajali običajne posledice. V imenu predsedništva so se podaiale izjave, o katerih člani predsedništva sploh nišo bili popreje obveščeni. Od vsega začetka se je v političnih krogih rudi prigovarjalo postanku »Narodnega odborac, kl ni nastal potom volitev, oziroma delegiranja, temveč se je nekako sam ustanovi!, ne da bi imele stranke in narodne korporacije na njega sestavo neposreden vpliv. Tako so se kmalu ozvali protesti proti i ^uzurpaciji« najvišje narodne oblasti in zariteva po reorganizaciji »N. o.« je postajala vedno glasnejša. Od-stopil je predsednik dr. M a t u š in >N. o.« je danes brez načelnika. Do reorganizacije pa še vedno ni prišlo. V najnovejšern času se ie pojavila kandidatura drja. Kramara za pred-sedništvo »N. o.«, poleg niega pa tuđi kandidatura predsedn^ka agrarne stranke ŠveMe. Ako orlde do reorganizacije »Narodnega odbora«, je izvolitev dFja. Kramara skoraj sl-ijEuma. CHference v češki delegaclij so bile in so principijalnega značaja. Del delegacije je stre-mel po uresničenju češkeea programa na Dunaju, v okviru Avstrije, drugi del pa je odklanjal vsako po-gajanje o bodočem položaju čeških in siovaških dežel z vladami in činitelji dunajskimi, odločen počakati konca vojne in razrešitve češko-slovaškega vprašanja na mirovni konferenci. Prvi so bili za aktivno politiko na dunajskem parlamentu v vpra-ianju avstrijske ustavne reforme ter so drugim očitali, da so pasivni in da se brczdelno zanašaio na tujo po-moč; napadani politiki Da ta očitek zavračajo, češ, tuđi mi delamo za vresničenje češke samostalnosti, seveda ne v dunajskem parlamentu in v pogajanjih z dunaisko vlado, ternveč s tem, da gradimo trden, samostojen program, ustavo za bodočo neodvisno češko drživo. Ćeške razmere so zelo podobne poljskim. Del Poliakov se opira na proklamacija z dne 5. novembra 1915 ter je zadovoljuie z večjo ali manišo samostolnostio nekaterih poljskih dežel v sporazumu s cen-tralnimi državami; drugi del Polja-kov pa stoji neomajno na krakovskih sklepih z dne 2$. maja 1917.. ki za-htevajo pcpolnoma neodvisno državo, obstoječo iz vseh poljskih dežel in s svobodnim do stopom k morju. Razlika med Čehi in Po-ljaki je ta, da Cehi nimaio dveh raznih proklamacii, na katere bi se mogli naslanjati, drugič pa ta, d a del češke delegaciie danes že ne stoji več na izjavi z d n e r0. m a i a. So to poslanci, katerim se je zdel tekst majnikove deklaracije že od začetka nezado-sten, tako, da so v Svazu že takrat glasovali proti niemu. Dcx3avši proti-predlog, ki je odgovarial češkemu maksimalnemu programu. Zastopniki tega maksimalnega programa so ostali takrat v manjšini, danes pa tvorijo v sam em Svazu že t r d n o v e č i n o. Druga razlika med Poljaki in čehi ie ta, da so v Poljskem klubu so ci jalni demokrati pod vodstvom Doslanca Da-sz\Tiskega nafodločneiši zastopniki poljskega maksimal-iiega programa, medtem ko v češkem Svazu češki socijalni demokrati pod vodstvom dria. Šmerala najstrožje nasnrotujejo politiki če-škega mak?r^alnega programa. Ta zanimiva r ka med če^kimi in poljskim! s ainimi demokrati se je pokazala tuđi v Stockholmu. kjer so Poljaki zahtevali poDolnoma neodvisno poljsko državo. Čehi pa samostojno češko v okviru habsburške rronarniie. Pclfticn© ¥gsti. = Poslanska zbornica. Na dnev-nem redu za dan 25. seotembra do-Iocene seje poslanske zborni:e so med drugimi točkarni tuđi sledeče vazne^ točke: poročilo o sklepih gospodske zbornice k zakonu, s katerim so bile civilne osebe podvržene vojaškemu sodstvu; zakon o pre-membi porotniških imenikov, zakon o pregledanju sodb, ki so jih izrekla vojna sodišča. = Iz parlamentarnih odsefcov. Ustavni odsek je sprejel predlog dr. I?edlicha, naj predloži vlada poroči-iO o sestavi, o kompetenci in o delovanju vojnega nad-zo r o v a 1 n e g a urad a. Minister notranjih del je obliubil. da to stori. — V skupnem odboru poslanske in gospodJske zbornice za vojno gospodarstvo je podal vladni zastop-nik pojasnilo o vojnogospodarskih organizacijah, kl so pričlenjene ura-du za prehrano. Predsednik centrale za bombaž je rekel, da se ie za uvod teh razprav napovedalo. da iziđe poseben kazenski zakon o funk-cijah gospodarskih central. Tuđi je predlagano. naj se kaznuje ne le nepošteno delovanje, nego tuđi zani-krna dejanja. Govornik ie izjavil, da on in drugi voditelji central ne osta-nejo na svojih mestih, če obvelja ta predlog. — V zgoraj omenjeni seji ustavnega odseka ie minister notranjih del podal izjavo, da je na pod-lagi cesarskega sklepa opuščen vojni nadzorovalni urad. Ostali pa bodo v vojnem ministrstvu posebni pooblaščenci skutme vlade in avstrijske vlade kot »ministerijal-na komisija« za resitev z vojno v zvezi stoječimi zedevami, za katere treba sogJasja več resortnih mest. — Dalje je dr. R e d I i c h zahteval pojasnila, zakaj se cenzura na Ogr-skem tako ugodno razlikuje od cenzure v Avstriji in je grajal. da je pri nas prepovedano vse inozemsko časopisje, docim se na Nemškem ino-zemski časopisi javno prodajajo. = Sklicanfe dele^acii. Ogrski ministrski predsednik Wekerle in dva njegovi ministre se oogajajo >: avstrijsko vlad<> glede r.klicanja cle-legacij. To zborovanie, če bo sklica-no, bojakovelikega pome-jia, ker se bodo y iuem rasprav- ljala vprašanja. kl sicer n i k j c r ne morejo priti na razgo-vor. Velja za zagotovljeno, da priđe na razpravo mirovno vprašanje. Tuđi se računa s tem« da se pripravljajo gotovi napadi na ministra zunanjih del groia Czernitia, aa uuv njegovi prijatelji te napade najodicv nejše zavrnili. = Dr. Korošec v Sarajevu. "Hrv. Dnevnik* potrjuje, da je dr. Korošec v Sarajevu konstatiral, da največji del sarajevskih Hrvatov, vtlik del mohamedanske inteligence in Srbi, s katerimi je doslej govori!, sogiašajo z izjavo Juuoslovanskega kluba. »Mrv. Dnevnik« pozivlja druge Hrvate v Sarajevu in v provinci, naj podpišejo izjavo. — Dr. Korušce je dalje konferiral s škofom Mišičem, s sarajevskimi frančiškani. s sarajevskim metropolitom Letico, z reisulemom Čauševičem in z nad-škofom Stadlerjem. = Bosanski sabor. Upravniki Bosne in Hercegovine SDloh in zlasti oni na Dunaju, se še vedno nišo od-ločili, ali skličejo bosansko-herce-govski sabor ali ne. Menda jih je zelo strah političnih rekriminacij v ob-če, posebno pa se boje. da bi sabor pribil in razkril vsakovrstne stvari, ki so se v tej deželi zgodile za časa vojne. Ves narod Bosne in Hercegovine sicer zahteva sklieanie sabora, ker se čutivsedaniih razrnerah brez-pravnekra in ponižanega. a vendar se čuje, da hoče vlada, namesto da bi sklieala sabor, ustvariti nekako politično cikorijo, Parlamentsersatz, namreč upravno komisijo. katere Clane bi "ineruv-ala vladi = Položaj na rentnem trgu. Z Dunaja nam poročajo: Hrupno gibanje, ki je nastalo na borzi minoli te-den, je znatno omejeno, tako, da je promet prišel zopet v miren tir. Znak tega pomirjenja Je, da so zdaj kupo-valci posvetili svojo pozornost na-ložnim vrednotam vseh vrst. V sre-dišču vsega zanimanja so zlasti avstrijske rente, ki se jih pri vsak dan naraščaiočih kurzih več proda. V borznih krocih vlada mne-nje, da ostane vprašanje po rentah tuđi v bližnjem času prav živahno. = Nemški naciionalci na delu. V Gradcu so priredili nemški nacijonal-ci zborovanje. na katerem so brusili meče za boj proti Slovencem. Zbrani so bili precej neznatni ljudje pod predsedst\Tom višjega kontrolorja južne železnice Wallneria. Neki Kra-mer von Drauwehr. načelnik odbora za naseljevanj? Nemcev na slovenskih tleh, je slovenstvo kar na meh odri in razvpiti poštni kontrolor Po-gatschnigg, ki je časih po Trstu stra-šil, je dodal še svoje. Vse skupaj je Ie dokaz nemške nasilnosti, nemške zavojevalnosti, nemškega »Dranga«, — oropati nam naša tla. torej za nas svarilo in vzpodbuda za obrambo. Ali da se je na to manifestacijo proti slovenskemu narodu, ki ie vendar eden najboljših delov avstrijske monarhije, priklatil tuđi Prus, torej inozemte, neki Walter Bac-rneister, član pruske gosp. zborr.'-ce in izdajatelj časopisa »Das g r 6 s-sere Deutschland«, to je vsekako impertinenca prve vrste. V vojnem času, ko preliva slovensko vojaštvo ćele reke krvi za Avstrijo. pa se pri-tepe iz Prusije človek huiskat proti avstrijski narodnosti. Ta subjekt si rrorda res dom;šija, da spadajo slovenske pokrajine že k »grosseres Dertsch1and<. Prišel je kakor kak aneksijski inspektor in prorokoval avstriiskim slovenskim narodom, da bodo propadli. Sicer ne pripisujemo tak im pojavom nikakesara nosebnecra pomena. a značilni so in kazejo slovenskim litidem. kako srdito dela nemško nacijonaistvo. da bi jih po-tlačili in ueonohili. Ali: der Oott der Eisen wachsen liess«. bo že pnma-i^ai. di se nodo i/ialnvill ti nem-škonacijonalni zavojevalni nacrti. fešti i! immnrsln*1 W. Odlikovan učitelj. Bolgarsko odlikovanje na traku hrabrostne svetinje je prejel svetokrižki učitelj Leop. P a j k. Tovarisi iskreno čestitamo. Zdravst\ruj, brate, tam v dafrm Makedoniji! Na polju časti sr> padli dne 9. av^u-sta t. 1. slcdeči: Pirjevec Jožef, narednik 97. pešp.. toI T897. I., pristojen v Gr?:ar pri Gorici; Plesničar Stefan, pešec 97. pešp., roj. 1897.. pristojen v Grsar pri Gorici: ^avll Andrej, pe^ec 97. pe?p.. roj. 1883., pristojen v Loko-vec pri Gorici. — Dopisnice so na raz-polafco pri »Posredovalnici za goriške beKimce v Ljubljani«, Dunajska cesta 38'i. Popravck. V včeraišnji vesti »Odlikovanje« se je vrinila pomota. Ne Am-brožič, ampak Anton A b r a m iz Tu-pelč. predsednik cestnetra odbora, Je bil odlikovan z zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje. Smrt med bestitid. V ljubljanski bolni^nici ie umrla dnz 7. senterrbra be-jrrinka Jožefa Perdih. posestnttcova hč?. doma H Zatolm?na 26. Pogreb se Je vršii dre 0. sentembra. Va^na zadeva. C. kr. okrajna sod-nija iz Komna, odd. TT.. sedaj v Seža^i, Išče v važni zr^cvi Mnrijo in Rozalijo Caharijo z NabreŽinc Ljubljana, 11. septembra. Župan gosp. dr. Tavčar otvori sejo občinskega sveta, konstatira sklep-čnost ter imenuje za overovatelja zapisnika občinska svetnika gg. V r s t o v-ška in štefeta. 2upan naznani, da je deželno pred-sedstvo sporočilo Najvisjo zahvalo za vdanostno izjavo povodom amnestije. Svojo zahvalo za izrečeno priznanje povodom ustanovitve višje obrtne sole v Ljubljani je v laskavem pismu izrazil dvorni svetnik Asp, obenem je izrekla zahvalo za trud merodajnim faktorjem tuđi Deželna zveza kranjskih obrtnili zadrug. Vojnopomožni urad se zahvaljuje za uspeh dneva žepnih robcev, kateri dan se je nabralo 450 kg blaga in 301 K. Vodstvo vojaškega doma, vojna pošta J69, se zahvaljuje za podarjeni gramofon. Povodom velike nesreće na Koro-ski Beli se je do sedaj nabralo 4315 K ter se še nabira. Mestna občina naj določi za to akcijo 1000 kron. Sprejeto. Zavod za pospesevanje obrti na Kranjskom se zahvaljuje za subvencijo 2000 K za društvo zn varstvo vajencev. Za subvencijo se zahvaljuje tuđi Slovensko planinsko društvo. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu naznanja, da je opustil poštni urad št. 6 na Miklošičevi cesti. Mesto Linz je poslalo upravno po-ročilo za leto 1915, vojnoskrbstveni urad poročilo za leto 1917. Prebero se darila, ki so bila v našem listu že sproti izkazana. Poročilo mestnega fizikata o zdrav-stvenem stanju ljubljanskega občinstva v zadnjih tednih. V zadnjih tednih avgusta so se pojavile med ljubljanskim občinstvom v precej velikem številu bolezni na čreve-su, več kakor obićaino v zadnjih letih. Velika večina teh slučajev zadeva na-vadne črevesne katare, in je to pogosto nastopanje pač povzročeno po dolgo trajajoči poletni vročini in vsled tega hitro nastopajočega razkrojenja nekaterih živil, kakor mesa, sadja, zelenjave itd. Tuđi pomanjkanje hrane in pred-vsem nepravilna in nezadostna hranitev oslabi odporno silo telesa in povzroča omenjene črevesne katare. Ravno taka obolenja so se opazila tuđi v drugih mestih. Griza (dvsenteria) je bila nazna-njena v zadnjih dveh tednih v 22 slučajih in je 8 oseb umrlo na tej bolezni. Legar (typhus abdominalis) se je naznanil v 6 slučajih, umri dosedaj ni nihče. Drugih infekcijskih bolezni — ražen 2 davici — že več tednov ni bilo naznanjenih. Iz vnanjih občin so pripeljali v deželno bolnišnico zadnje 14 dni — 11 na legarju in 18 na grizi bolnih civilnih oseb. Zaradi pomanjkanja prostora in zaradi nad vse nujnega štedenja moremo prinesti danes le najvažnejše zadeve, ki so se obravnavale v občinskem svetu ter si prihranimo ostalo zelo obsežno gradivo za jutri. Dragi nj ske doklade mestnim uradnikom in uslužbencem. Podžupan gosp. dr. T r i 11 e r po-roča nato najprej o draginjskih doKla-dah mestnim uradnikom in uslužbencem, nato pa o zvišanju draffinjskih doklad magistratnim vpokojencem. Po njegovem predlo^u določi občinski svet, držeč se svojega sklepa, da gre dati mestnim uradnikom, uslužbencem in vpokojencem iste draginjske dokla-deTkakor jih je dovolila država ;primer-no zvišanje preko vsote 60.000 kron, ki jo je bil občinski svet v svoji zadnji seji postavil v proračun, naj občin. svet danes naknadno odobri. Z ozirom na dej-stvo, da do sedaj ni bilo takega sklepa, je župan dal do sedaj izplačevati le skrčene doklade. Občinski svet sklene na predlog podžupana g. dr. T r il 1 e r-j a, da se zviša dejansko službujočim uradnikom in uslužbencem, katerim je dekretaliter zajamčeno napredovanje, od 1. julija 1917 do .30. junija 1918 dra-ginjska doklada enako, kakor državnim uradnikom iste plačilne stopnje in iste-ga razreda, ostalim pa se poviša dra-Ktnjska doklada za 50 odstotkov. Pri-vzeti pa ni k temu povišanju sedaj mobiliziranih, za katere se naj tozadevno izdelajo do prihodnje obČinske seje posebni predlogi. Letna višja potrebšČina preko že dovoltenih 60.000 K. bi zna-sala pri mestni blagajni 20.195 K, pri elektrarnt 3119 K. nri vodovodu 1841 K, pri klavnici 1000 K, pri plinarni 4030 K, pri zastavlialnici 1224 K, pri pogreb-nem zavodu 1200 K, pri užitninskem zakupu 2000 K. Začasnim aprovizacijskim usiuž-bencem z mesecno plačo pa se določi draeriniska doklada pričenši s 1. septembrom in sicer oŽenjerim na 600 K, sarrskim na .300 K. uradnicain na 240 K, omoženim prod?ialkam na 180 kron, samskim prodaialkam na 120 K, ter se kredit 11.160 K pokrije Iz apro\iza-cijskega zaklada. Uradnikom in uslužbencem prve zgoraj imenovane skupine se razlika med dosedanjo in sedaj določeno do-klado i7-^lt?Ča tak^f In potem s plačo vred. Glede mobilizirancrv je treba drTtr^če nostonati z ortini, kf se nafta-jsio n?. fronti, o^iroma v etap^fh r»r-o_ stonh ter Jmaio razne do'<1ade In z oni-m!. ki teh dnklnd ri*>o dele/.ni. Ore v tem slučaju za 20 nslužbencev, od katerih so nekateri hidi v vfetniiStvii. Glede pokritia za vi^fe izdatke se V'iUgodi poazupan predloži župana & J Lfnbllanski občinski swef dr. TavČarja, da se župaa pooblasii, stopiti v dogovor s »Kranjsko hranilni-co«, da kapitalizira obresti dolga za tri leta, kakor je to storila v veliko večji meri že dvakrat »Mestna hranilnica«. Glede vpokojencev se drži mestna občina istega principa, kakor država ter bo povišek draguijskih doklad zahteval 9516 K. Kurivo. V imenu aprovizacijskega odseka poroča podžupan e. dr. T r i 11 e r, ki prebere najprej dopis župana perma-nentnemu aprovizacijskemu odseku giede preskrbe mestne občine s kuri-vom. Iz tega dopisa navajamo le najvažnejše točke: Vprašanje, kako preskrbeti Ljub-Ijano z najpotrebuejŠim kurivom, postaja vedno bolj perece. Drv bi potre-bovala Ljubljana kakih 4000 vagonov ter je župan sklenil več tozadevnih do-govorov, ki pa so se končno večinoma zrušili, ker ni delavcev in ne voznikov, tuđi zaradi cen drv je skoro neizvedlji-va ta preskrba. Mestna občina je dobila za delavce nekaj ruskih vojnih vjetni-kov, a se je izkazalo, da od njih ni mnogo pričakovati, da niti za preživlja-nje ni zaleglo njih delo. Izključeno je, napraviti drva za 4000 vagonov in smo lahko veseli, če Hh bo za 1000 vagonov. Dejstvo pa je, da dobivajo sedaj Že tuđi zasebniki drva, kar aprovizacijo razbremenjuje. Apelirati je pa na prebi-vaistvo, da kolikor mogočs drv samo spravi v mesto, posebno velja to za zavode, katerim ni treba gledati na de-nar. Kljub temu pa Ljubljana ne bo mogla izhajatl. Naravnost grozne pa so razmere glede premoga. Med občinstvom se je pojavila vest, da bi stalo s preskrbo s premogom ugodno, če bi bilo mesto na dražbi kupilo Sentjnnški premogokop. Ta vest se je trošila zlasti s socijal-demokratične strani ter bi mogla imeti za posledico, da bi se ob napačnem tolmačenju žvalila vsa krivda na župana. V resnici je gosp. Anton Kristan opozoril na ta premogokop, toda pri to-zadevni seji ni bil navzoč. Tuđi deželni odbor je bil opozorjen na premogokop. Stvar se je vestno preiskala in informacije, ki smo jih dobili, nam nišo dale poguma za tako pod jet je. Premogokop je v kar najslabšem stanju in je ogenj najboljši del malone uničil. Nakup-na cena je znašala kakih 800.000 kron, investirati pa bi bilo treba najmanj 1 milijon 200.000 kron. Kje dobiti 2 milijo-na za tako podjetje? Ali bi dovolil tuđi deželni odbor tak eksperiment? AH naj bi si bili dobili denar na nepostaven način? Ali bi se kaka banka spustila v tako kupčijo? Končno pa, kje dobiti premogarje, kje stroje? In končno ali bi ne mogla poseči država po pre-mogu? Župan pa je storil drug korak, da bi preskrbel Ljubljano s premogom. Obrnil se je 30. junija s prošnjo do mi-nistrstva za javna dela, v kateri je na-slikal vse strašne posledice pomanjkanja premoga. Povedal je jasno, da ni mogoče spraviti v mesto 4000 vagonov drv, ker vojaške oblasti vsled pomanjkanja priprege ne morejo dati konj in avtomobilov na razpolago, da armadna uprava sama reflektira na 120.000 m8 drv iz Kranjske in da potem lahko rnestna občina pobira le še ostanke. Katastrofa je neizogibna. Leta 1916. je porabila Ljubljana 58.834 ton premoga, v zimskem času gotovo nad 3000 vagonov, v deželi sami je odpomoč, a vojaške oblasti o tem nočejo ničesar slišati. Ravnatelj Trbo-veljske premogokopne družbe je obljubi!, da bi mu bilo mogoče dvigniti v novi plasti premogokopa v Kočevju na mesec 5000 ton, če dobi 200 delavcev. Od tesra premoga naj bi dobile državne železnice polovico, drugo polovico pa mestna občina. Na ta dopis ni došel noben odgovor. Podžupan g. dr, T r i 11 e r kot poročevalec izvaja: Položaj je nad vse resen. Kakor kažejo vsa znamenja in kakor zasledujemo zadnji čas v zadevi državne akcije glede preskrbe s premo-gem, stojimo pred nepreglednimi po-sledicami popolne desorganizasije na merodajnih mestih ter nas navdaja-jo najhujše skrbi za zimo. Mi smo opo-zarjali merodajna mesta, opozarjali pravočasno in v intenzivni obliki, a smo ostali brez odziva. Od tačas smo čuli nekai tolažilnih besed, a premoga nismo dobili nič. Izšle so naredbe, s katerimi se je zahtevala minucijozna na-vedba stanovanj z ozirom na minimum potrebe kuriva za zimo. Tuđi to ogromno delo smo izvršili z največjo vnemo, ter izdelali nodrobno statistiko. Uspeh je bil tak, da nismo dobili niti odgovora. Ljudstvo le biio speljano na napačno pet, prepričano ie bilo, da je sedaj vse v redu, da bo premog prišel. Faktum pa je, da mestna občina ni dobila niti 200 ton redno, dasiravno jih je bilo obljubljenih toliko na mesec, torej niti 10 odstotkov faktične potrebe. Take so razmere, in vendar bi moral Človek misliti, da bi morali mero-dajni krogi v prvi vrsti upoštevati eksponirano Ljubljano, zlasti ker je odpomoč v deželi. Toda premog se izvaža na Ogrsko in dragam, mi pa naj trpimo potnan tkanje. Take krivice tuđi najbolj ootrp^žljivo prebi valstvo ne bo preoašalo. 208 štev. •SLOVENSKI NAKOU-, dne 12. septembra 1917. Stran 3. Zastopnik Trboveljske premo^o-Kopne družbe Je izjavil, da razgrne tekom treh mesecev nov premogokop, ki bo dajal dosti premoga, da bodo držav-pe železnice dobile več premoga, ka-|vor ga dobivajo danes in da bo še za Ljubljano kaj ostalo. Mi smo takoj opo-r orili vse poklicane faktor je na to dej-gtvo, a trajalo je tedne in teđne, pred-no se je dobilo mesto 200 delavcev 120 delavcev in potem se je izkazalo, da ni nobenega faktorja, ki bi delavce pre-hranil. Zato se bojim, da tuđi vsa ta skromna akcija splava po vodi. Dežel-ni predsednik se je dogovoril z železni-Škim ministrstvom, da naj dobiva drž. feleznica od priđelanega premoga na-mesto 40 odstot. 50 odstot., ostanek pa naj dobi Ljubljana. Bojim se, da bo produkcija v Kočevju zaostala tako, da drž. železnice ne bodo dosegle svojih 50 odst. in da za Ljubljano ne ostane nič. Bojim se pa nadalje tuđi, da bo potem rekla tuđi družba v Trbovljah, da od tam nismo upali ničesar in da zato tuđi nič ne debimo in Ljubljana bo na ta način obsedela med dvema stoloma. To se ne sme zgoditi. Vso odgovornost za te nosledice moramo naj^dlocnejše odklanjati. Jasno nam je ?e dolgo, da je Ljubljana prava pastorka pri te] gospodi. SHšali bos.e, kako nam bo treba skrčiti razsvetljavo. i oda po-vsod ni tako. Mi smo morali 3 mesece npreti plinarr.o. Sedaj jo borno zopet ctvorili, toda utesniti borno morali v veliki meri porabo plina. Drugje so bile pHnarne več čas v polnem prometu. Mi smo potrpeli, prinesli smo najhujše žrtve, odrekli smo se vsaki udobnosti, tega na ne prenesemo, da bi nas morila skrb, kako borno moeli skuhati tefr par krompirjev, kar nan jlh bodo da!!. Odgovornost za to ne no5imo mi, tzza je kriva porjolna dssorga-nizacija in brezobzirnost cer,tral. Res je. da je ministrstvo izđelalo lačrt naredbe za preskrbo najpotreb-neiših slojev s prsmogom, da namera-va vpeljati karte za premog. Seveda zahteva zopet od mestne obči-ne, da vzame to akcijo v roke. Za blago pa seveda ni nobenega jamstva in zato bi si morala mestna občina stokrat pre-misliti, prećno poda svojo roko za tako akcijo, ker je sramota za državo, ako izda nakaznice, za katere potem ni blaga. Kaj takega se pri premogu ne sme ponoviti. Imamo sladkorne karte, nakaznice za kavo, za mast in priprost človek bi misi:!, da ima pravico do one množine tega blaga, priprost človek vidi v ten nakaznicah nekak državni deaar, ne dobi pa na te nakaznice bla^a. Predno bo dala mestna občina ro-ko za tako akcijo, bo zahtevala, da je biago tukaj, ker ne more nositi odgovornosti, da bi Ijudje čakali z nakazni-cami ure in ure, da, ćele tedne in morali oditi potem še brez blaga. Oglasila se je v javnosti vest. za-kai mestna občina ni kupila Šentjan-škega prtmogokopa. Milo rečeno je to očitanje zelo lahkomiselno. Sentjanški premogokop je bil ponuđen deželnemu odboru, potem je opozoril nanj g. Kri-stan tuđi mestno občino, gotovo z najboljem namenom. Toda strokovnjaki so se izjavili, da s tem premogokopom ni napraviti ničesar. Poleg kupnine bi bilo treba investirati se 1,200.000 K, a kjs dobiti denar. Tak je bil položaj lani. Kje bi bila mosia lani izdati mestna občina 2 milijona kron za tako problematično stvar, ko se nikomur niti sanjalo še ni, v kako mizerijo borno zagazili letos. Pole? tega pa so vsi strokovnjaki izjavili, da s Šentjanškim PTcniogokopom ni napraviti nIČesar,ker r'jboljsi deli premogokopa gore. Kje bi mo;;la vzeti mestna občina nadalje potrebni materijal, kje kvalificirane delavce, kje stroje. Vsako upanje na ta premogokop je prazno. Tuđi drugo se bo morda očitalo kdaj mestni občini. Pri-Z]\ so razni Spekulanti. V mirnih časih že so špek Tiirali ti Ijudje s premogoko-pi ter hvalili svoje premogokope, kjer so pač našli kaj malo nremosa. eden je ponudil svoj premogokop, češ, da bo za mestno občino lahko zgraditi 12 km železnice do nje^ovega premogokopa. Apeliram na javnost zlasti na naše ča-^pisje, da naj bo pri objavi takih vesti silno previdno, da se ljudstvu ne sugerira napačna misel, kakor da mestna aprovizacija zamuja, kar se da Izvesti v prid ljudstvu. Tak Je položaj glede premoga. Pred meseci že so se merođajrti krotf r?nznr[\\ na te razmere, a odgovora in rešitve ni. Nato je poskusila mestna občina z drvmi. Takoj iz vsega početka ?mo si bili svesti, da je ta akcija združena s silnimi težavami, in da je narav-nost neizvedliiva, če ne dobimo vojake pomoči. Tuđi tu smo opozorilt me-rodajne kroge na neizogibno potrebo vojaSke pomoči, zlasti kar se tiče pri-Prege, ker sicer ni mogoče spraviti v mesto niti približne množine potrebnih dn\ Dobili smo na razpolaso nekaj vjetnikov. poskus z njim i pa se ie Mano c^TieseL Sedaj sekajo besrunci. Vojaška oblast pa nam je v suhih besedah od-*" ' Ta vsako pomoč glede priprege !n rcmcMlov. ker ima komaj toliko, ka-*:^r potrebule za vojne potrebe. Će to-rej ttidi zadgstne množine črv ne bo-Wo mo^H spraviti v Lji^bltano, bodite P'enričani, da temu nf kriva ^ mestna uprava, ne župan, ne anrnvi^Ci*"». r^r-^č r^rri-anie pomoči na onih mestih, *ier bi jo z vso pravico smeli prićako-V2ti. To je treba očito povedati, a že vcaprej odklanjamo DČitdu da Sidr mo malodušnost. Ml pozdravljamo Ja- , naSk« dific naše vojske, slasti voffkt ob Soči z najčistejiiai navđatonjoM, vm-dar pa naj si centralni krogl zmpom-nijo, da najleps« vojašk# zmtgt mkč mm pomagajo, če bo v zaledili rin#vilo In umiralo prebivalstvo lakote hi mraza. Ce se bo tuđi tu postopalo tako, kakor s premogom, da se bodo izdajale same papirnate naredbe, bomo la^ko postavili zmasovlto se vračajočim četam slavo!ok iz minlstrskita naredb In kart z napisom »Mortui et moriturl vos salutant.« Konca z apelom na ministra za javna dela. da pravoćasno preskrbi mestno občino s potrebnim premogom. Občinski svetnik g. Pammer *t pridružuje predlosu poi*""---* zarjajoč r*a grozečo katastrofo ter predlaga tozadevno brzojavku ::a .. ., stra za javna dela, v kateri se izražaju zahteve občinskeza sveta. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Red železne krone 3. razreda z voino dekoracijo in z meci je dobil stotnik 7. lovskega polka Viktor Bune. Vitezki kriicc Franc Jožefovcga reda : \ koracijo je dobil oolkovni zdravnik dr. Kobert Dob v Liabliani. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostn^ svet'nie ie dobil straž-mojster 12. orož. puvel st\a Ivan" A i b e. Vnovič sta dobila Signuni Iaudis z me^i nad^orocrtik 28. t. p. Oton Gregorič in roročnlk 17. PP. Alojzij Lušin; Sisrnum Iaudis 2 meci pa sta dobila ooročnika 17. pp. Ivan J e š e in Josid \V a u k ter po-ročnik 2S. h. p. Franc O r o ž e n. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meci je dob.l poročnik 47. pp. Alojzij 11 c. V dru-gič sta dobila signum Iaudis z moči nadporočnik 7. h. d. Miroslav Qo-r i š e k in stotnik 9. 1. b. E. G o m -bač. Ponovno sta dobila najvfš;e pohvalno priznanje z rneji nrdporoč-nik 87. pp. A. P u č n i k. nadporočnik v Pulju I. K o š i r in Doročnik 17. pp. Alojzij Lušin, Najvišje pohvalno priznanje z me!i scr -;■ !?. • -~\ -nik gorske stotnUe §t. 9 Tomas G 1 a n č n ik in poročnik 17. pp. Ivan M e I i š n i k. Srebrni zaslužni križec s krono ra trajnu habrastne svetinje so dobili: stražmo'ster 7. o. p. A. F i 1 i p i č i č. rač. pod lastnfk 87. PP. Alojzij Verstovšek. «^traž-mojster 5. drap:. Dolka Adolf G r e -?orc. Srebrno hrabr^stn^ sveti"jo 1. razreda je dobil praporš-ak 47. pp. D. 2 v o k e I i. — Odlikovani so bili za izvrstne zasluge v vojnem času z vitežkim kn/cem rif'a Frr.na Josipa z vojno dekoracijo: g. polkovnik Jurij Cvit-kovič, pri vojnem poveljstvu v Zagrebu, g. podpolkovnik Karei Vo-cika pri pp. št. 93. in g. podpnlkovn:k Josip Dekleva pri ton. batalionu št. 15. — Nadalje je dobil vojaški križec za zasluge g. rezervni radporočnik Friderik Horaček in v drugič najvišje pohvalno priznanje 2. stotnik Miloš Borovička, — Pade! je častne smrti na gori Sv. Gabrijela jrosp. Stanko Junz, praporščak, sin g. visjela kontrolora J-inza v Ljubljani. Na£e iskreno sožalje! — Šoštanf. Dne 27. avjmsta moral je pustiti življenje, cd sovražne krr>crlje v elavo zjdet, pri enem protinapadov na Sv. Oabriielu rezervni poročnik domaćega p^špoika stud. iur. Anče M a y e r fz ugledne narodne rodbine šo^tanj.^ke. Ves čas v najljutejših bojih, ostal je ko-rajžno-vese!cs:a temperamenta, ki se je zrcalilo v vseh njegovih dopi-sih. Pa neiznrr>«;r!a smrt zadala je rodb'ni prekrut udarec, umorila je v poljani cvet, pokopala zlate nade, iz-sanjane v srcih liubečih staršev ... Ves Šoštanj sočustvuje s težko pri-zadeto rodbino. Ej, y chi§o se seli mrak: toliko dragoceri'h žrtev, ka-terim ni konca ... »Osrinia prirodo rjava jesen, — Kje pestre so cvetke, kje bujna zelen? Zivljerne. kra5nta — vse smrti je Dlen.« Blag pcT:oj mlađemu junpVu fn rrrsel Vhn in no-božno! — Soštanjski Slovenci. tarlfoT. Oficijozno javljalo, da bodo tako v Avstriji kakor na Ogrskcm zopet ZAn'šal! vse železnfške tarife. Tovome tarife hočcio zvišati sploš-no tako. da bo vsak blasrovni razrrd pomaknjen ra eno stopnio višje. Osebne tarife bodo zvišali v Avstriji samostojno in oficijozno naznanilo že pripravlja javnost. da bo zvisanje posebno izdatno. Ce polde tako na-prej. se bodo kma!u vozili Ie še raz-novrstnf diatenschinderii. — K(>ne- trpl?en>a ... Župnika Ražun in M eško sta se po dol-gem rre^anianiu vrnila na svoji žup-niji na Koroškem. — Lfnl>H?nskf i5|rof dr. Anton B. Jeglič je bil danes prrd 20. leti v Sarajevu posvećen za skofa. — Potrjfen zakon. Cesar je potr-dil od kranjskoga dežeineer« zbora sklenjeni zakon o uvedbi ktnal- ikfi piistojbint x Ijiihljani, — Iz deželnega šolskesa sveta. Stalno so namešćene na svojih dose- danjih mestih provlzorični učiteljici na slovenski n estni dekliški ljudski soli v Ljubljani Ana Oistriš in Ana Mach, provizorični učiteljici na nem-ški mestni dekliški ljudski soli Marija Rarnovš in Marija Kuckmann ter suplentinja na tej soli Marija Vidic. Premeščene so na slovensko mestno dekliško luidsko §olo v Ljubljani Tet>leniska cesta) v po-nedeljek dne 17. septembra; za III. mestni okraj (Trnovo in Gradišće do Franca Jožcfa ceste, v torek dne 18. septembra; za ulice med Prešerno-vo ulico, Franca Jožcfa cesto, Blei-vc:5?ovo cesto. Cesto na iužni kolodvor in Miklošičevo cesto v sredo dne 19. septembra: za IV. mestni okraj (šentpeterski okrai in Vodmat, vzhodno od Miklošičeve ceste) v če-trtek dne 20. septembra; za Spod-njo ?!ško in vse one. ki bi bili zadržani v gori navedenih dneh v petek, dne 21. septembra. — U radne ure iz-plačcvanja so od 3. do nol 6. popol-dnc. Stranke se Drosiio, da se na-tančno drže teh d^ločb. Letake so pred kratkim Lahi spuŠČnii iz svojih zrnkoniovov po Oorenjskem. Bili so tiskani v m?d-iarskem, nemSkpm. hrvatskem. če-škem, poljskem In romunskem jeziku. Umri fe v Rosalnicnh na Belo-kranjskom v starosti 58 let bivši de-želrt? noslanec in mnajjoletni župan rosainiški Martin M a 11 a š i č. Smrtna nezsođa. Possstnfku iz Kfsovca se je sr'^šil koni, ki je po-drl 71etno delavčevo hčerko Ana Majdič. držečo na roknn 18 mescjev stnro sestnco Marn'o. Starejšc-mu dckiorii se ni rnč zirodilo. otrok pa je hi! tsko po?kodovajf. da je čez nekaj minrt umri. Nesreća ali samomor? V občini Podgori so ob progri južne železnice np?li kakih 50 let starega. hu-do poškodovanega mrliča, najbrž delavca. Povozil ga je nočni vlak, ni pa znano, ali po nesreći ali se je mož sam končal življenje. V Prestranku bo v žrebearni §t. 1 začetkom oktobra na javni dražbi prodanih kakili sto žrebet, starih 4 do 5 mesecev. ZdravHjšča !n letovišča na Šts-jerskem. NamestniStvo v Gradcu je zaukazaJn, da je v štaierskih letovi-ščih in zdraviMšč'h končati poletno sezono 15, septembra. Samo na pod-lasi uradnega zdravniskesra sprfče-vala morejo pc^samezni tujci dobiti dovoljenje. da ostaneio Še dljc. vsi drugi morajo odnotovati. a jim je prcpovctUoo vzeU seboj kai fivit V Mariboru ie umrla Marijanica Pržen, gojenka uciteijišča in hčerka gospoda Antona Eržena v Podgorju pri Sevnici. Naše sožalje! Maribor. Napeljava e 1 e k t r i č-nega toka je po izjavah v mestnem občinskem svetu zasigurana. Vojaštvo je odstupilo potrebni materijal in, pra-vijo, v nekaj dneh naj se prično deia. Za prvo silo dobodo električno razsvetljavo uiice in ceste ter uradi. Nato se bo prićela tuđi napeljava po hisah, toda baje omejeno, tako, da bo za prvo silo dobilo vsako manjše stanovanje Ie po eno žarnico, večje pa po dvoje. — Oddaja krompirja je pod kontrolo. Le - to so zaupali vpokojenemu davćnemu upravitelju Ki^lerju. Mož je znan Še izza predvojne dobe kot eden nujhujšiii Slovcnožrcev naše davkarije. Med vojno iu ob nje izbruhu je denun-ciral ćelo vrsto slovenskih tovarišev-uradnikov. Kako je prišlo do tega imenovanja, ne vemo. Zagotovilu okrajne-ga glavarstva, da z imenovanjem nima ničesar opraviti, ne verjamemo. — Umori v zadnjih dneh so dali povod, da izvestni krogi s pravo na-• do nondarjajo narodnost storilcev. Mi v dveh slućajih lahko dokažemo, da sta morilca — »štajercijanca«, o tret-jem pa se sploh še ne ve, kdo da je. Sicer pa svetujemo »Marburgerzeifrr.*, graški »Taj?espost^ in ^r'šVr"-" '—--_ blattu«, da naj preje pogledajo, kaj se | godi okrog Gradca in kcu so u..i. . ....< / ;orai imamo od novega leta sem okro^lo 40 ubojev in umorov. Kino Ideal. Včerajšnja premiera §tiridejanskej?a filma »Razkolnikov« po slavnem romanu »Zločin in ka-zen« je dosegla popolen uspeh. Opo-zarjamo, da se predvaja film »Raz-i'olrnkov" Ho petka \4. septembra. Predstave kot po navadi, zadnja ob pol 9. uri na vrtu s spremljevanjem orkestra. Zgubila ie revna žena zvečer, dne 10. t. m. v hotelu »Ilirija« denar-nico z večjo vsoto denarja in legitimacijo. Pošteni najditelj se prosi, da odda denar proti nagradi v restavra-ciji hotela. Zgubljen je bil Iistek za moko za nemški »Studcntenheim«, glaseč se na Mcsojednik. Našla ga je neka ženska ter vzela moko. Kdor pozna ono žensko, ki je včeraj 11. t. m. med 3. in 4. uro popoldne nesla na glavi vrećo s 50 kg moke iz cerkve sv. Jožefa, naj se zglasi na policiji. Iz??ub!1 je neki Gospod zdravni-§*ko nakaznico za moko, katero dobi med uradnimi urami v mestnem trž-nem uradu. Aprovi*a€iia. t Krušne komisije bodo urado-vale v petek, dne 14. septembra in v soboto. dne 15. septembra, vsako-krat od 8. dopoldne do 1. popoldne. Izdajale se bodo v petek krušne iz-kaznice, v soboto pa izkaznice za krompir. t Gg. načelniki krušnih komisij se vabijo, da se zanesljivo udeleže seje, ki se vrši v četrtek, dne 13. septembra ob pol 12. t Oddaja špeha. Mestna aprovizacija bo oddajala v četrtek, dne 13. septembra dopoldne v cerkvi Sv. Jožefa špeh strankam, ki imajo rumene izkaznice s črko C. Določen je ta - le red: Od 8. do 9. št. 900—1200, od 9. do 10. št. 1200—1500, od 10. dalje št. 1500—1900. Vsaka oseba dobi en četrt kilograma. Kilogram stane 4 krone. f Sadje na rumene izkaznice C. Mestna aprovizacija bo delila v četrtek, dne 13. septembra in v petek, dne 14. septembra dopoldne in popoldne v cerkvi Sv. Jožefa sadje med stranke, ki imajo rumene izkaznice s črko C. Določen je ta - le red: dopoldne od 9. do 10. pridejo na vrsto št. 1—200, od 10. do 11. št. 201—400; popoldne od 2. do 3. št. 401—600, od 3. do 4. št. 601—800, od 4. do 5. št. 801—1000, od 5. do 6. št. 1001—1200; v petek, dne 14. septembra dopoldne od 8. do 9. pridejo na vrsto stranke z rumenimi izkaznicami s črko C št. 1201—1400, od 9. do 10. št. 1401 do 1600. od 10. do 11. št. 1601—1800; poold. od 2. do 3. št. 1801—2000, od 3. do 4. št. 2001 do konca. Vhod pri glavnih vratih, cena 40 vin. za kilogram. t Razdelitev sadja na rumene izkaznice B. Mestna aprovizacija bo delila v četrtek, dne 13. septembra dopoldne v cerkvi Sv. Jožefa sadje med stranke, ki imajo rumene izkaznice s črko B in sicer št. 1401 do konca. Na vrsto pridejo od 8. do 9. dopoldne vse stranke. Vhod pri glavnih vr?!lh. Kilogram stan3 40 «in. f Razdelitev mesa na rdeče Izkaznice. V četrtek, dne 13. septembra popoldne bo delila mestna aprovizacija v svojem skladišču v cerkvi Sv. Tožefa meso na rdeče izkaznice. Od V22. do 2. pridejo na vrsto št. 1 do 200, od 2. do 143. št. 201—400, od Vc3. do 3. št. 401—600, od 3. do V24. št. 601—800, od V24. do 4. št. 800 do konca. Rodbinske izkaznice in dro-biž prinesite s seboj. f Razdelitev mesa za uradnjške skupine. Uradniške skupine prejmejo meso v četftek, dne 13. septembra popoldne v cerkvi Sv. Jožefa. D0I0-* čen je ta - le red: od V25. do V26. prva skupina, od V26. do 6. druga skupina, od 6. do V27. tretja skupina in od V*7. do 7. četrta skupina. Dro-biž in rodbinske izkaznice prinesite s seboj. t To je pa že skrajno oderustvo. Kmet Mihelič v Sneberjih št. 22, po domače Tonka, je zahteval danes za 100 kg krompirja 80—90 kron. Ta pač zasluži temeljito po prstih. t Krompir. O posvetovanju glede prehrane v ministrskern predsed-stvu poročajo dunajski listi, da ostane v veljavi zasega kromDirja. Sodi se, da za čas od oktobra do marca na osebo ne bo dobiti več kakor 60 do 70 kg in na mesec le 10 do 15 kg. — Temu je pripomniti. da je krompir ravno v slovenskih in v čeških pokrajinah poglavitno ži-vilo in brez krompirja pri nas sploh ni mogoče živetl Ministrska enketa se je izrekla za centralno gospodarstvo s krompirjem. Ali pomeni to otivažanje krompina iz takih dežel, ki ga kaj več pridelajo. v take de-zele, kjcr prej nišo vprašali za krompir in raje sadili žlahtne stvari, ki jih ob krompirju živeči Ijudje komaj poznajo. f Kavina mešanlca In surogati. Vsled naredbe z dne 21. maja 1917, drž. zak. št. 230, imajo pravico izde-lovati in prodajati neoficijelno kavi-no mešanico in surogate sledeče tvrdke, in sicer: 1. kavino mešanico tvrdke: H. A. Diettrich, Dunaj, J. Meinl, Dunaj,ter »Eripora« Kaffee-zusatzfabrik G. m. b. M. na Dunaju. 2. kavine surogate tvrdke:; Jordan & Timaeus, Bodenbach a. d. Elbe; Gedeon von Hibler, Inomost; Roggkaffol Lebensmittehverke Josip Oeffenberger, Trautenau; Oskaii Humburger, Vvsotschau; Sale und Bergmann, Toplitz, Schonau; N. Karei, Kladno; Vereinigte Wiener Kal-feerosterei G. m b. H., Dunaj; Kota-nyi Janos, Dunaj; Wymlatil & Ko., Dunaj; Michael Eiles & Sohn, Dunaj; \Vilk. Jos. Sluka, Dunaj in A. Wiletak, Mank. — Trgovci se opo^ zarjajo, da se direktno obrnejo na te tvrdke za poizvedbe, pod kakimi po-goji in koliko je sploh mogoče dobiti tega blaga Razne stvori * Najmanjša država na svetu Je republika Saint Gust Ta reQublika leži v Pl-renejah, na meji med Francijo In špansko, na eni skali In meri 1600 kvadratnih metra?; ter šteje vsega skupaj 130 prebivalcev. Pre-blvalci se med seboj dobro razumejo ta so si dali tuđi ustavo. Prezident te republike je obenem tuđi davkar in sodnik. Na podla-gi splošne in enake volilne pravice voltjo prebivalci poseben odbor, kl vlada s prezid dentom to državico. V sedanji vojni Je ta republika še nevtralna, a kdo vć, če Us Francozi še ne zapletejo v vojno . . . * Zdrave razmere, da je kal. Ugledna narodno - gospodarska revija »Der Oster-: reichische Volkswirt« prinaša v zadnjem sešitku članek, v katerem piše: »Znani so iz zadnjih let slučaji, da so si aktlvnt. državni uradniki kupili interese na patenti h, ki so spadali v področje njihove uradne dela v n 0 s t i in so znali pospešit! njihov obseg po pogodbah z državno upravo tako, da so te pogodbe služile bolje njihovim privatnim interesom, kakor pa javni m.« V tem stavku tiči jasno oči tanje, da so aktivni uradniki s patenti de-lali tako, da }e država imela škodo, sami pa so imeli nedovoljene profite. Take stvari spada jo v državni zbor! * Za čas po vojni. Na NemŠkem imajo velike skrbi, kako bo po vojni z obleko. ZdaJ je bila v Berlinu zbrana enketa In sli-šalo se je malo veselega. Povedalo se Je, da bodo nemške tovame po vojni mogle izdelati kvečjemu 40 do 50 odstotkov onega blajja, ki so ga izdelale v mirnih časih. A še to ni kar nič gotovo. Računati ie namreč s tem, da bo težko dobiti volno in bombaž, da ni prostora za prevoz surovin čez morja in da morda tuji liferantje sploh ne bodo hoteli nikakih surovin orodajatl na Nemško. Na enketi je bilo predlagano, naj se nsta, novi posebna organizacija, ki bo uvažala po vojni že izdelane obleke, dokler si nemška industrija ne opomore. Izdelane obleke ho-čejo Nemci kupovati na — Angleškem!! Pri močr.em utripanju srca, na« valu krvi v glavo, trajnem glavobo-lu, težkočah prebave in slabem po^ čutku izprazni naravna »Franz-* Joscf« prenčica želogec in Črevo že po nekaj urah brez bolecin in izbolj-ša tek. Lagodno odvaja fn Doživi de-lovanje organov prebave za daljgf čas. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za Družbo sv. Ci rila In Metoda so darovali: P ..T. Mihelič, mesto venca pokoj-nemu Cividinu, Brod na Kulpi, 20 K; gosp. desetnik Janko Offizia nabral med Slovenci 20 K: vesela družba pri Kavčiču na Privo-zu 12 K; na gostiji gosp. Kitaka po gdč. Tcnčki hvboli. i.*"'^'JI.*., ?0 K, Slavkr. U*. bcrsrl: v T'islju, na!>ra! 4i K 08 vin. med Slo-\cn i 7 in S poli^ke stounj.-: na Brionskih otokih. 5kupaj 123 K 08 vin. Za Domovino je darovala rodbina Dem-Šar 20 K v spomin padlega Vilj. Trtnika. Srčna hvala! Izdaiatel] in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Ustalo* 10 usk »Ciarodm tlrtnam Stran 4.______________________________________________________»SLOVENSKI NAROD«, dne 12. septembra 1917._____________________________________________________208, Stev. Utroši |Mp*4 ■"•*• I neMovono meseino sobo v sredini mesta. Pismene ponudbe pod „Mlral gospođ 30S3* na upr. »SI. Nar« ■V Proda se dobro obrasle* : KLAVIR. : Poizve se ▼ Ljubljani na Earlovskl cesti tt. 30, L nadstr. pop. od 1—3. ure. flptavski in ovčji sir v kosih 70—90 kg prodam trgovcem proti vposlatvi zneska ah akreditivu v kaki zagrebški banki. Anton Kalčlć, Zagreb, Petrlnlaka mllca fthr. 13. PoŠljem lahko večje množine. Kupim takoi cta nova ali dobro obranjena mlina za koruzo kakor tuđi za Tsa druga lita. — Pripravna morata biti za parni pogon. TakojŠnje oonudbe naj ?e DoSlieio na : Anton Modvedić, Slana, Istra. Enei*gi6en 3043 nadzornik se išče« Znanje nemŠčine se zahteva. | —— -Ponudbe t. življenjepisom, prepisi i spri&eval, plačilnimi zahtevami je na- ' sloviti na svinč. In srebrne faiine Utija, d. i o, i, t Lltili._______ fiRfe se za takojšnfi vstop vojarne prost BBBBBBBBasal asasa. ^ssv SZf ■BHEBHBH i hhIuOZ ■■■■■■■■■ srednjih let, samostojen, kateri se razume na vinorejo in kletarstvo in kateri bi tuđi nadzoroval ćelo ekonomijo. Reflektira se le na starejšo moč z večletno prakso. Posebno se opozarjajo na to mesto begunci z južnih krajev. 3030 Naslov pove upravništvo »S!ov. Naroda«. Mehlinnio stmovnle s 2 sobami in kuhinjo, se atie e 1S. SOa-tssafeross. Ponudbe te prosijo oddati pod »Stala* r &Jm»l|aal SMS« na uprmvn »Slov. Naroda« 906S Prazne vreće vsake vrste. S*kO ffObOf kials, lanei In drm§a aomeu kapalo vedno in v vsaki množini, ter plačuje po nalTU|lb daevmlb eenab trgoveka ftma J. Kalima, KraaJ, Soroajsko. Vinski kamen suhe gobe. knmns, med, vosak, svele Ib snbo sadio, aairokovo stari e, splob vse deielao la gozd-ne nridelke, kakor tndi vinsko sode in vse vrsto »ratnik vreć, kapi vsake množino po najvlilik cenah veletrgovina 2482 Anton Kolenc, Celje« Malo posestvo sposobno za vsako obrt, s nekal njive, 2 3 adu a vrta ta travalka se takoi proda. Istotam se ptoda dobroobranjena vinska posoda od 200 do 700 litrov. 2999 Već pove Frano Untei. Krsni. Mestni trg ftt. 118. Pađel je na sv. Gabrijelu naš dobri Stanko c. in kr. praporSiak in bfl dne 9. septembra na vojalkem pokopališču vojne bolnice 911 pokopan. Počivaj ▼ miru in pokoju, blagi Stanko, mi Te nikđar ne pozabimo. Rodbina viSjega kontrolorja Junza. i* V veliki Žalosti naznanjamo, da je umrla naša srčno ljubljena Marijana Eržen gofenka na utitetiftču U. I, sester v Mariboru po daljSem, mukepolnem trpljenju previđena s sv. zakramenti, v cvetoČi mladosti Gtara ravno 18 let. Pogreb je bil 8. septembra t 1. na pokopališče podružne cerkve Podgorske Matere Božje. Blag jej spomin! W Podgorjn pri femici, 11. septembra 1917. 3084 Anton, CaciNJa, starži. — Cecilija, učit sestra. — Anton, enoletnl crostovoljec korcoral. brat Kostanjev les od f na dolgosti, 10 cm debelosti napnej v debi ih in pole-nih kupi po najvi&ji ceni tvrd ka: 96 J. Pogačnlk, Lfabljana, Mar. Terezlfa cesta 13- ^Ss^ ^&* aJ^V. Mestni trg št. tO. ^ ^ Eligiitio neblotano sobo v »Mtfl v,flwaH«a IMa amlai laipii aa lakof. Ponudbe se prosi pod v,BrvaA/3#lft« na upravniStvo »Slovenskega Naroda«. Hrastove sode knam aa araalaj po zmernih cenah v vehkosti od 700 do 350 > litrov, pripravne za vino, sadni moSt, namakanje sadja ali pa za kislavo. 3037 ■»i«it ■ajaiorlit*, W& L#f af •. :-: ^prejme 5c ucč :-: raznajalecu ali razna$all( u JCarcdni I15 tarni. MA IZBIRO pošilja tuđi na deždo asne ?652 fl f || ff p plaifce, joplce, U I i I ff L kf*ll-» ko*tMfW«»i IV I li I § noćne halje, p«- II I S? I k rilo. modnapratf- II L fe^ il 'A mtta.ipartaeklo- bnke In s:exjJka. lelo solidna tvrdka M. Krištofič - Bučar Llubliaaa, Stari trg 9. Laatea hlaa. Fine otroške oblekce u in krstne opravei u Posojilnica v Radovljid. registrovana zadruga z omeienim poroitvom naznania, da se vrši njen Z6. redni tetni ohčai zbor za upravno ieto 1916. t poBdel]«ky dao 24. septembra 1917 ob 3. ari popoldae w plsaralftkili presterife. DNEVNI RED: 1. Poročilo ravnateljstva, 2. Potrjenje letnega računa za leto 1916, 3. Čitanje revizijskega po ročila, 4. Vol'tev ravnateljstva, 5. Volitev nadzorstva, 6. Slučajnosti. 3085 Ravnateljstvo. Gorici. ■• DClljCl Gorici. Ljubljana, Stari trg It 28. ,P^:(fc dookolesa ^^^^tt^^NS^^ $ ton »tematiko. iivalni itro ji9 gramofoni, elektriiae iepae svetllke že kompletne od 2 K. Najbolito baterije. Potabno niska etna sa praaredafalc« Jrtchanicna delavnica no Starem trtu St. u » /lučice* hiši polet gorižkc kleti. [^J^^J^ItJJaB^slsa^sMBt^aMSmžal Hajpopolnejše nadomestilo ŠKROB (štirko) da se brez pranja, brez škrobljen ja ter brez likanja lahko očisti vsak ovratnik in manšetc. Dobiva se povsodi. Glavna zaloga pri tvrdki Milan Hočevar Ljubljana Sv. Petra cesta 28. krtaie za ribanje. etroCia posteljica Ponudbe nm upravn. »Stov. Nar.« pod .fcaat tW___________________3054 V aajaai aa)a sa aart pHaravae %mt hiso ft (za dve družini, vodovod), s vrtaai vrsi J. Paatar, Vaaa Tt. Do postaje Rakek je dvaj»ct minut. ^077 assT Isarlaaa, aadarlaao ~9M stenografinjo aaUaltalarca aU sol etUtoHa, 1 * ć a oavataisks alssraa iivaa Brsafsko. Ponudbe s sliko na pos'edovalmco (,FlaxH tfiaMfaaa, 3u72 2a treofine z razelednltami dobavilam novosti *aJonskeT oaietnUk« Ifakairaa in a> razglednica ao aalaiitfli caaak Zaloga dop sme Miroslav Elsen-aiaaaar, laaaf Vn f sbdasraaoerstr 48. Ceniki zastonj. 2961 Isca ta spreteo tesarski moister ki naj prcvzame napravo zasiinega streSnega stola na pogoreli cerkvi na KuroSki Beli. Za les je preskrbijeno Z defom se mudi. Oglasi, ako le mogoče, osebni pri podpisanem tapnl urad Morosaa Bala, iaL postala JavoralU- 3078 Zamahe note in stare, kval TsakO amDOtlBO tvrdkra H ilablfuska ladastrila »rtbksvrtli saBiaikov IZLktlM * ________Eo, Hnbllaaa- 2278 Javoralk aa ttoraa|skaak assT* Preda sa dobro Udana enonadstropna hiša star. S3, aa JavaraJkn sa S0.5O0 kron s obsaiaiai vrtoai la travalkosi. Hiša ima 6 malih stanovanj in je ćela podkletena. VknjiZenih 12.000 K bi lahko ostalo gori. Ponuditi je na: Fosofllntca ▼ Ljabilaat, BHkioatoeva easta st 0. 30li :•: SLUGA :•: ao sprolsM takoi u trgovino B. Bot*l, alostal trf it tO, Lfnbl|ana, 3083 :•: Poni*konj :•: 3 leta star, sa proda, % olsgsntao oorsno opravo tetko In lnksno votn)o. tlom- ihova nllca st 19, HnMlana, 3080 F*IiVlV INO dobro ohranfan, sa vsamo v salonu Ponudbe z navedbo cene na naslov: Dor Ladarar, Beg arst, Baa. »p. 3, Lalaadu Išcem prazno sobo za dali ćass v sbrambo meblov, od Ininaga kolodvora do posla. 3079 Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda*. Mizarski pomoiniki ja pohiStvo vsake vrste dobijo trajno delo pri Fr. Wagner, Zagreb, Vlaška Št ^9. Plača 8 12 kron dnevno. 3u74 2ELOD od 100 velikih hrastov se po niski cenl proda v ntestnem logu llnblianskemi pomeje tndl smrečlna In troska. 3038 ¥prasati eolievi^ek, Kolodvorska ulica str. 34 I. nadstr., Linbl|ana- iDtelisenfna utiteliita ali vzoojiteljita sa lsća sa nakal nr dnevno k 16 letnl dekilcL Znanje angleščine ali francoščine se želi. Ponudbe so naprošene na „Postnl preda! at. 35, Mnbllana". 3073 ||2 ^sv aiak Im ^ poštenih staršev, ■f Mm SMa^saTđM katfera je zmežna ^bF^JI^sI ■sT%Vs1 slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavl, sa sprajma takoj pod ugodnim i pogoji v neko trgovino. 3035 Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Kondpijenta, zanesljivega soli-citatorja in tzorjeno strojeplsko ■V sprajm« ~W9 3082 odvet niska pisama dr. Frana Poček T L|nbl|mnl, St. Petra oesta 11. Avgust Buschel sodni ptsarniški pristojnik Pavla Drexler učiteljica poročena. Celovec Ljubljana Dr. Fran 8piUer-Muy8 č. kr. avskuttani m c. L %r. rtjenmt nadporoinik Anica Spiller-Muifsaca roj- &arc *-*-"**t^ poročena. *?***>-*-** * U Ljubljani mestea J^anavca 19t?. Brez posebnih nsznanil ma Kranjsko. 8076 Ugodna prilika za vareo in ilodon nalolv Ua. Tovamiško mizarstvo na prodaj. Pnra kranjska mlzarska zadruga v St VMa nad LJnblJano proda svoje tovamliko mlzarsko podjetjo. Tovaru* stoji poleg kolodvora Vižmarje, je v dobrem stanju in jo opremljena s stroji za obdelovanje lesa. G-onilna moč: parni gtroj in elektromotor. Na razpolago so obširna skladišna, suiSiliiica za les, centralna kurjava, električna razsvetljava in vodovod. Podjetje je mano daleČ isven Kranjskega, zlaati v Primorju, Dalmaciji in Bosni. Prodajni pogoji in nadaljna pojasnila se dobe v zadružni pisarni. Resni kupci naj po&ljejo svoje ponudbe pismeno do 15. oktobra 1917 na naslov zadruge. 2961