-
91 stranko.
Današnja Številka stane Din 2*
V Uumiori, v nedeoo 11. nprnn I9Z4.
Leto Lun.
Izhafa mk sem jttpsiahee, liniaf s»#aSJe la pranlkt.
do 30 petit vrst a 2 XX do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Uoravntttvo »Slov- Naroda" in „Narodna tiskarna" KnaOova olica *t 5, pritlično. — Telefon št. 304.
Urednletro „Slov. Nareda" Knaflova nUea it* 5, I« nadstropje
Telefon ater. 34. Dopisa sprejema le podpisana in zadostno frankovane. Rokopisov on no vrača. ~fM
IW Posamezne Številke: 1H
v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1-50, a in vet 2 O. V Inozemstvu 4—6 str. 2 O., 8 In vet po 3 D. PoStnina platana v gotovini.
» Slovenski	Narod**	velja:			
			V Ljtfbliani	po poitl	
12 mesecev 6 3 a 1	•  « * ...	• • « • • • ...	Dhi 240-— . 60-. 20-—	Din 240-— . 120— . 60— „ 20-—	Din 360-— . 180-— 90-— 30*—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnma doplafatl. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   9SaV P° nakaznici,
N.i samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Prerokovanje je zelo nehvaležen posel, zlasti pa v politiki. In vendar se na nobenem polju toliko ne prerokuje, kakor pa ravno v politiki. Zlasti v različnih naših opozicijonalnih družbah in družbicah se politizira samo na preroški način, to je, govori se o politični bodočnosti brez vsake stvarne podlage, samo po domišljiji in želji Mi navadni smrtniki, ki nimamo preroškega duha, zamoremo govoriti o politični bodočnosti samo na podlagi faktičnega stanja in stvarnih dejstev, sicer je vse govorjenje kar tjavendan. K večjemu se vara sebe in druge. Na podlagi takšnega stvarnega stanja zamoremo predvideti sledeče:
Volitve v najbližji   bodočnosti so
neizbežne. Koalicija nima večine, da bi mogla vladati, a Še manj ima večino blok. Poslednji obeta, da bi mogel vladati, ako ga podpirajo radićevci, toda on ne more dati garancije, da ga bodo radićevci podpirali pri konstruktivna m delu. Radićevci sami izjavljujejo, da nečejo konstruktivnega dela, nego da so prišli samo, da podirajo.
A tudi negiede na to tehnično tež-kočo se mora razpustiti skupština iz drugega, čisto stvarnega razloga. Po parlamentarnih načelih se mora parlament razpustiti in razpisati nove volitve, še preden je potekla njegova doba, v dveh slučajih:
1. Če nastanejo v parlamentu takšne strankarske razmere, da na nobeden način ni mogoče sestaviti parlamentarne večine — in to je v našem slučaju.
2. Ako so se razmere tako spreme-■ile, da se mora pozitivno dvomiti, če se narod še strinja s parlamentarno večino. In tudi to je v našem slučaju. Poslanci demokratske stranke so bili izvoljeni na podlagi programa narodnega in državnega edinstva. Sedaj je pa velik del teh poslancev odstopil od temeljnega programa stranke in prešel na popolnoma drugo stran. Morajo se torej volivci izjaviti če drže s Pribičevićem ali z Davidovićem?
Vsekakor so torej potrebne nove volitve.
Po parlamentarnih načelih mora volitve voditi sedanja vlada. Prvič je načelo, da volitve vodi stara vlada in samo v slučaju, ako se dvomi, če stara vlada še odgovarja mišljenju naroda, postavi se nalašč za to nova. izborna vlada. V našem slučaju so pa ravno one stranke, na katere se naslanja dosedanja vlada, ostale zveste svojemu programu in volilcem, med tem ko so se opozicijske stranke več ali manj izneverile svojemu programu (v prvi vrsti davidovićevci), ki so vsled tega najmanj
Prognoza.
Beograd, 23. aprila.
kvalifikovani, da vodijo volitve. Dalje mora po parlamentarnih načelih volitve voditi najmočnejša parlamentarna skupina, to je Pašić-Pribičevićev nacijonal-ni blok, ne pa opozicijski, ki je mešanica različnih strank brez pozitivne skupne ideje.
Popolnoma logično lahko torej predvidevamo, da pride kmalu do volitev in da bo volitve vodila dosedanja vlada.
Doslej je vse jasno, vprašanja se pojavljujejo šele z volitvami Za Srbijo samo ni od velikega pomena, kdo vrši volitve. Naš volilni sistem je tako demokratski da je izključeno vsako nasilje in goljufija od zgoraj. Vlada ne more nikogar prisiliti ali prevarati, kam naj vrže kroglico. Poleg tega so Srbi že tako izkušeni v političnih bojih, da je pri njih celo izborna agitacija po našem načinu popolnoma nepotrebna, ker je vsakdo že poprej po lastnem preudarku odločen, kam bo vrgel kroglico. Drugače je pa po tkzv. novih krajih, kjer se ni bati toliko vplivanja od zgoraj, kolikor nasilja in prevare od zdolaj, kar se je jasno pokazalo pri zadnjih volitvah. Izborna vlada mora imeti dovolj energije in razumevanja, da zajamči svobodo volitev pred nasiljem in prevaro od zdolaj — zlasti po zemljah, ki so nekdaj pripadale habsburški carevini Koalicija radikalov in samostalnih demokratov je v vsakem slučaju močna dovolj, da spreči vsako vlado, katera ne bi dajala zadosti jamstva za svobodne volitve.
Ako bo izid volitev tak, da dobi koalicija veČino, potem pojde razvoj države dalje v dosedanji smeri. Ta izid je najverjetnejši. Pravoslavnega prebivalstva je v naši kraljevini približno 47 odstotkov, torej malo manj kot polovica celokupnega prebivalstva. Pravoslavno prebivalstvo bo glasovalo skoraj izključno za kandidate koalicije. Po Srbiji bo odmevalo jreslo: »za državo ali proti državi«, in stranke, ki ne bodo v tem o žiru dale jasneea odgovo-vora. bodo pogorele. V Bosni na Hrvatskem, v Banatu, v Dalmaciji pojde pravoslavno prebivalstvo strnjeno proti plemenski avtonomiji. Sedai imajo Srbi v skupštini 163 poslancev. Pri novih volitvah se bo to nekoliko spremenilo, ker bodo glasovali tudi Madžari Recimo, da bi prišlo srbskih poslancev 158. Od njih bo najmanje 140 v taboru koalicije. Ako dobi koalicija samo malo mandatov od katoličanov in muslimanov, bo lahko vladala. V vsakem slučaju bo opozicijonalni blok znatno slabši številno in moralno. Recimo, da
Radić obdrži svoje mandate ali celo nekaj pridobi na račun slovenskih klerikalcev. Bunjevcev in Muslimanov. Davidovićevci bodo decimirani SLS in Muslimani oslabljeni — na SDlošno torej v vsakem oziru za blok velik minus.
Toda vzemimo drugi popolnoma neverjetni slučaj, da zmagajo bloka-ši . . •
Ako dobe v skupščini več kot 157 in manj kot 1S8 poslancev, torej več kot polovico, a manje kot tri petine vseh mandatov, bi moral blok prevzeti vlado ter vladati dalis v dosedanji smeri Glavnega svojega programa, namreč revizije ustave, bi ne mogel izvršiti, ker je za to potrebna tri-petinska večina. Blok bi torej prišel v silno čuden položaj. Revizijonistične politike bi ne smel delati ker bi ne imel kvalifikovane večine, protirevizijonistič-ne tudi ne, ker je proti njegovemu programu. Koalicija bi ne mogla vladati, ker bi ne imela večine. Posledica bi bila, da bi se morala skupščina zopet razpustiti, ker bi bila čisto nesposobna za delo.
A pojdimo do poslednjih skrajnosti. Recimo, da bi vsake volitve pokazale isti rezultat: Srbi po ogromni večini za sedanjo ureditev države. Hrvati in Slovenci po veliki večini proti. V skupščini ni mogoča natpbĐa večin a* ki bi vladala na podlagi sedanje ustave, a tudi nobena, ki bi zamogla izpTemeniti ustavo v federalističnem smislu.
V tem slučaju bi imeli v resnici državno krizo. Kaj v tem slučaju?
Omenja se diktatura, a to je izključeno. Srbski del naroda ne prenese diktature. Slovenci in Hrvati so je navajeni še iz Avstrije ter bi jo lažje prenesli. Slednjič je pa diktatura tudi samo začasno sredstvo, ki ne more ozdraviti razmer.
Padel je tudi izraz »amputacija«, a to je istotako nemogoče. Države ni mogoče amputirati, kakor se olupi krompir. Ni mogoče odrezati neke zemlje ter jo vreči neznano kam.
V tem slučaju, ki se v resnici ne more zgoditi, bi se s samo silo faktov vrniM nazaj v ono stanje, kakor je bilo pred prvim decembrom 1918. Slovenci in Hrvati bi uničili deklaracijo od 1. decembra in resolucijo Narodnega Veća, ter si nazaj vzeli ono prostost katero so imeti pri koncu svetovne vojne. Seveda bi tudi Srbi dobih* nazaj ono svobodo postopanja, katero so imeli takrat. Srbi v Bosni, Banatu in po Hrvatskem bi poskusili zedinjenje s Srbijo. Tako bi avtomatično nastala Velika Srbija in Slovenci in Hrvati bi morali gledati kaj naj sedaj narede: Ali nastopijo proti Veliki Srbiji, ali pa se skušajo ž njo sporazumeti. Srbom bi seveda v tem slu-
čaju ne bilo treba delati nobenih koncesij, ker oni bi imelj v rokah vse adute, Hrvati in Slovenci pa prav nobenega.
Toda to so le teoretične kombinacije. Naš narod je zdrave pameti in za-* to bodo federalisti propadli. Digama.
Borba za nadvlado v Sredozemskem morju.
V zadnjem času se "dogajajo v naši neposredni bližini dogodki, ki so za bodoči razvoj svetovne politike gotovo eminentne važnosti. Mi, ki smo preveč zavzeti z notranjepolitičnimi vprašanji in s konsolidacijo nase države — tem dogodkom nismo pripisovali velikega pomena. Kdor pa je pazljivo prebiral angleške, francoske, posebno pa italijanske časopise — jc zapazil, da so ti dogodki za Balkan, posebno pa za bodočo politično orijentacijo naše kraljevine odločilnega pomena.
Italija je že od nekdaj smatrala Jadransko morje za svoje morje. V tej zavesti mu je nadela znano krilatico »il mare nostro«. Ta zavest se je posebno ukoreninila po svetovni vojni, ko se je Italija otresla s pomočjo zaveznikov največjega sovražnika, bivše av-stro-Ogrske, in se s tem tudi rešila nevarnega tekmeca glede Jadranskega morja. Po svetovni vojni pač Italiji nihče ni jemal te njene posesti. Mi, posestniki morske obali na drogi strani Jadranskega morja ■— nismo bili v stanu, da z našo neznatno pomorsko silo količkaj nasprotujemo Italiji.
No, takoj po svetovni vojni pa je Italija pokazala, da ji ne zadostuje samo Jadransko morje za »mare nostro«, nego da ima popomoma nove namene pri razširievanju svoje prekomorske politike. MussoKni je vrgel med imperij alistične italijanske kroge novo užigajočo devizo, da mora tudi Sredozemsko morje postati »il mare nostro.«
S pomočjo španskega diktatorja Prime de Rivera je sklenil takoimeno-vano italijansko-špansko pomorsko zvezo, ki je bila na najsvečanejši način z obiskom kralja Alfonza v Rimu potrjena. Ta zveza bi naj služila temjt njegovemu cilju.
No, tu pa je delal račun 5rez lirč-raarja — brez Angležev.
Italijanski admiralski štab* je izdelal z španskim vodstvom načrt skupnih vaj italijanskega in španskega vojnega Drodovja. Skoraj polovica Sredozemskega morja je bila odrejena kot polje, kjer so se imele vršiti vaje. Že je bil določen dan počefka, ko se je Ear naenkrat mesto špansko-itaiijanskega 6 rodov j a pojavila angleška vojna mornarica in imela svoje manevre v bližini Španije pri Balearskem otočju. Pa ne samo to. Težišče angleške evropske pomorske sile so prenesli iz severnih morja v Sredozemsko morje in Malto, to
najvažnejše angleško sredozemsko p -morsko oporišče so ojačili z največjimi in najmodernejšimi tipi angleškega vojnega brodovja.
Mussolini jc bil razočaran s to izredno potezo angleške diplomacije. Takoj je poslal nekaj precej ostrih in neprijetnih nor angleški vladi, vrgel na oder celo za Angleško neprijetno vprašanje Jubalanda. ali kakor se zdi, brez uspeha. Sicer nm je angleška socialistična vlada pravo prijazno odgovorila, sklicevale se na angleško - italijansko prijateljstvo, započeto s krvio. Toda Italijani vkljub vsemu temu prav dobro vedo, da so vsa angleška zatrjevanja prazne fraze, ki resno opozarjajo brate Italijane na »h and s off^ od angleških interesov.
Mussolini jo hitro uvrdel. da je preveč odkrito govoril o svojih namenili, pa je ntihnil. Špansko-italijansko prijateljstvo se je baje malo ohladilo, vsaj v javnosti se ne sliši o kakšnih novih pri romanskemu karakteru potrebnih' zdravicah. Mogoče je Mussolini prišel do prepričanja, da od Špancev ni pričakovati velikih koristi. Poznejši do-godlci pač pokažejo, kako sodi Mussolini o španskem zavezništvu. Za sedaj mislimo, da si je poiskal drugega in sicer močnejšega prijatelja — v Rusiji. Vsi glasovi svetovnega časopisja potrjujejo to mišljenje. Najpreje priznanje Rusije, —. potem sklenitev trgovske pogodbe In s tem v zvezi okrepitev italijanske prekomorske trgovine na obali Črnega morja, vse nekam kaže, da Mussolini išče v Rusiji tistega pomočnika, ki ;nu pomaga v Sredozemskem morju uničiii v prvi vrsti angleški, potem pa francoski vpliv v korist italijanskega.
Tu si je pač poiskal zaveznika, ki Ima z Italijo nekako skupne interese.
Russi, ki še vedno računa na posest Carigrada in DardanelsJriH ožin, širjenje angleškega vpliva v Orijentu ni nič kaj prijetno. Angleži so ji v tem oziru najnevarnejši nasprotniki. 2c za časa svetovne vojne so bili proti ruski posesti Carigrada ki Dardanelskih ožin, ki fri Rusijo razširile do prvo pomorske sile v Sredozemskem morju. Tudi sedanja boijševrška Rusija ne zakriva te težnje. Zakaj pa je zahteval ruski delegat na zadnji konferenci proti oboroževanju na morju v Rimu tako veliko tonažo za rusko floto v Črnem in Sredozemskem morju? AH nI v tem
Alekse; Tolstoj.
27
ĆPolet na $Itars.
Roman.
»Štirideset dni in štirideset noči so padali na turno sinovi neba. Zvezda Talcetl je vzhajala po večerni zarji in gorela v nenavadni svetlobi kakor zlobno oko. Mnogi sinovi neba so padali mrtvi, mnogi so se ubijali ob skale in utonili v južnem oceanu, toda mnogi so dosegli površino turne in ostali Živi.«
Tako pripoveduje letopis o velikem preseljevanju Magacitlov, to je enega izmed plemen zemeljske rase, ki je poginila od potopa pred dvajsetimi tisočletji
Magacitli so letali v bronastih, jajcu podobnih aparatih ter uporabljali za kretanje rastnost semen. Obvladali so jo tako, kakor obvladate vi silo razkrajanja snovi. Tekom štiridesetih dni so zapuščali zemljo. Mnogo c^rromnih jajc se je izgubilo v zvezdnem prostranstvu, mnogo se jih je razbilo ob površino Marsa. Neznatna količina se je spustila nepoškodovana na ravnino ekvatorijalne suhe zemlje.
Letopis pripoveduje:
»Zlezli so iz jajc, ogromne postave in rnolasi. Sinovi neba so imeli ramena m ptošasa lica. Oprsje
in kolena jim je pokrival bronasti oklep. Na čeladi je bil oster greben in čelada je molela pred obraz. V levi roki je držal sin neba kratek meč, v desni zavoj hijeroglifov, ki so pogubni bedne in nerazumne narode turne.«
Taki so bili Magacitli, srdito in mogočno pleme. Na zemlji na kopnem, ki se je spustilo na dno oceana, so osvojili mesto Sto Zlatih Vrat Poznali so Višjo Modrost, toda uporabljali so jo za zk>, ker so bili sami zlobni
Napotili so se v naselbine Aoiov in osvojali to, kar so hoteli; kdor se jim je upiral, so ga ubili Črede so haši pognali na ravnine in začeli kopati rove. Razorali so polje ter ga posejali z ječmenom. Toda vode je bilo v rovih malo m seme ječmena je poginilo v suhih fn brezplodnih tleh. Tedaj so za povedali AoJom, naj gredo na ravnino m kopljejo vodne kanale ter grade velike vodovode.
Nekatera plemena so ubogala in odšla kopat. Druga pa so dejala: »Nikar ne poslušajmo m po-bijmo priepence.c Vojska Aolov je odšla na ravnino ter jo pokrila kakor oblak.
Pritepcncev je mto malo, toda poklicali so na pomoč prirodne sile. Začele so divjati nevihte, tresle so se gore in ravnine in južni ocean je prestopi bregove. Z neba so padale strele. Drevesa m kamenje je krožilo po zraku in kakor grom so se razlegali glasovi Magacitlov. ki so črtali zakletve.
Aoii so ginili kakor trava pod snežnim mete-žem. Prišleci so jih pobijali z meči ter jim pošiljali zmedo: čete Aolov so se korile med seboj ter smatrale druga drugo za sovražnika. Gorele so naselbine. Razpršile so se črede. Iz močvirij so prilezli srditi ča in trgali deco in ženske. Pajki so opletali osamljene koče. Trupložerci — ihi — so se odebelili in niso mogli letati. Mnogi so videli tedaj znamenje: na solnčnem zatonu se je dvigala nad obzorjem turne senca človeka — njegove noge so bile razkoračene, roke razprosrte, lasje na glavi pa kakor plamen.
Bližal se je konec sveta.
Tedaj so se spomnili prorok ovanja:
»Postani senca pred zlom, bedni sin turne, in krvavo oko sina neba bo zaman prodrlo tvojo senco.« Mnogo Aolov je odšlo k velikemu vrelcu Soam in tam so se sknšaB očistiti. Mnogi so sli v gore ter upali da zaslišijo v meglenih kotlinah pesem ulle, ki očišča od zla. Mnogi so razdelili med seboj imetje. Oprostili so žalitve. Iskali so v sebi in drug v drugem dobro in s pes mam i m solzami radosti pozdravljali dobro. V gorah Lisiaziri verujoči v Pastirja so zgradili Sveti Prag, pod katerim je ležalo zlo. Trije neugasljivi kresovi so čuvali Prag. Kdor se je hotel očistiti je šel skozi ogenj. To je bil surovi in vzvišeni vek.
Vojska Aolov je poginila. V gozdovih so bili uničeni pajkožerci Zasužnjeni so bili ostanki ribi-
čev-pomorščakov. Toda Magacitli se niso dotaknili onih, ki so verovali v Pastirja, niso se dotaknili Svetega Praga, niso se približali vrelcu Soam in niso hodili v globino gorskih kotlin, kjer je v opoldanski uri šumeči veter širil skrivnostne zvoke — pesem tulle.
Tako je minilo mnogo krvavili in žalostnih let.
PriŠleci niso imeli žensk — osvojevalci so morali umreti, ne da bi zapustili potomstvo. In glej, v gorah, kjer so se skrivali Aoli se je pojavil glasnik — Magacitl z izredno lepim obrazom. Bil je brez oklepa in meča. V roki jc držal palico, na kateri je bila privezana preja. Približal se je kresovom Sveega Praga ter nagovoril Aole, ki so se bffi zbrali iz vseh sotesk:
o Moja glava je odkrrta, uro je prsi so gole, — ubite me z mečem, če bom lagai Mi smo — mogočni. Vladali smo na zvezdi Talcetl. Preleteli «no zvezdno pot, ki se imenuje rimska cesta. Osvojili smo turno in uničili sovražna nam plemena. Začeli smo graditi vodovode m velike kanale, da bi zbirali blagodejno vodo m namakali doslej brezplodne ravnine turne. Zgradu no v oliko mesto Soacero, kar pomeni SoTnčno Naselbino, življenje damo vsem, kdor hoče živeti Toda žensk nimamo in umreti moramo, ne da bi izvršili svoj načrt Dajte nam vaša dekleta in rodili bomo z njimi piemc, ki naseli suho zemljo turne. Pridite k nam in pomagajte nam graditi,
dokazano, da tudi sedanja Rusija ni opustila gornjih zahtev?
V zadnjih dneh razpravljajo, vsi svetovni listi o zbližanju med Rusijo in Italijo in Rusijo, Italiji, ki je po nin-stališčem Italije v vprašanju pripadnosti Besarabije Romunski, ko se je Italija postavila na stran Rusije Govore" že tudi o razdelitvi politične in trgovske interesne sfere na Balkanu med Italijo in Rusijo. Italija, ki je po nin-skem sporazumu zagospodovala nad Jugoslavijo — naj pripade Se Albanija in Grška Rusiji pa Romunska, Bolgarska in Turška. Kakor se vidi, je Mussolini dober račun ar in hodi po poti, ki si jo je začrtal. Najpreje na Balkan, potem pa v Orijent in italijanski trgovini so za stoletja odprta vrata. Seveda je vse to načrt poedinca — Človeka, Iti je zmotljiv in kateremu tudi najmanjši dogodek lahko prekriža najboljše račune, posebno pa v tem slučaju, ko hna za nasprotnika — Angleža, — ki vlada Še vedno celemu svetu. Anglež se ne bo tako lahko umaknil s pota, ki vodi skozi Gibraltar mimo Malte, Cipra, Sueza itd v Indijo, Avstralijo, v izvire angleškega bogastva.
Mogoče se bodo pa tudi skoraj Križali ruski in italijanski interesi.
Na vsak način nam obeta najbližja bodočnost zelo zanimive dogodke. Kdor bo sledil tej diplomatični bitki, bo užival pri merjenju sil posamnih nasprotnikov. Upajmo, da ostane res samo pri
— Beograd, 26. aprila. (Izv.) V Beogradu je nastopilo včeraj in danes velikonočno praznično razpoloženje. Ne vrste se nikaki odločilni politični dogodki. Opozicijonalni blok pač napenja svoje zadnje sile in porablja skrajna sredstva, da bi na kak način preprečil odločitev krone za volilni mandat nact-jooalnemu bloku. Po svojih mahinacijah se med blokaši posebno odlikujejo slovenski klerikalci, ki po svojem beo-gradskem političnem agentu razširjajo v opozicijonalni tisk največje gorostas-nosti. Tako javlja klerikalni m klerikalcem naklonjeni tisk o dr. Lukitilčevi avdijenci pri Nj. VeL kralju, da je bil vtis avdijence predsednika samostojnega demokratskega kluba porazen in da so o tej avdijenci včeraj razpravljali radikalni ministri v Paši cevem kabinetu. Tu so baje ugotovili, da je izgubljeno vsako upanje, da bi koalicija dobila mandat za volitve ter so baje nekateri radikalni ministri predlagali, da se takoj poskusi stopiti v stik s Hrvati in Slovenci in da se predlagalo kralju volitve s parolo: »Revizija ustave«. (?)
Z ozirom na velikonočni odmor je Vaš dopisnik porabil priliko, da je po-seta več politikov ter se pri njih informiral o situaciji- Nekateri politiki opozicijonalnega bloka so izjavljali, da ne morejo opustiti dvoma in prepričanja, da Radič vodi posebno politiko in da kooperira po lastnih metodah s Paši-eem v namenu, da pride čimpreje do volitev. Na opozicijonalni blok sedaj tudi konsternirajoče vpliva konstatacija londonske »Momingpost« glede RadiĆe-vega interviewa. Blokaši so tajili avtentičnost te izjave. Sedaj pa »Morning-Post« priobčuje decidirano izjavo svojega dunajskega dopisnika, da je izjava pravilna in da jo je v originalu potrdil tudi Stjepan Radić, predno jo je odposlal svojemu listu, kakor je to naš list že včeraj javil.
Vse kombinacije o vladi opozlcijo-nalnega bloka in o koncentracijski vladi so se izkazale za nepravilne in za poskusne balone. Klerikalna kombinacija © volilni vladi s parolo: »revizija ustave« spada v sfero fantastičnih kombinacij blokaških politikov. Znano je namreč, da kralj na dvor pozvanim načelnicom parlamentarnih skupin nf odkril svojih pravih namenov in ciljev, nego je samo želel, da čuje njih mnenje o raznih
DEMARŠA ZAVEZNIKOV V BERLINU.
— Pariz, 26. aprila. (Izv.) Po poročilu efieielnega tiskovnega urada so poslaniki zavezniških vlad storiH v Berlinu pri nem* Ski državni vladi korake, ki opozarjajo na nevarnost nemških tajnih organizacij, ob* enem zahtevajoč, da nemška vlada stori vse proti organizacijam, ki ogroiajo obstoj ev ropske ga miru. Demaria je bUa izročena včeraj dopoldne.
— Pariz, as. aprila. (Havas). Posia-nflrt savezni! Ve h držav so ponovno opozorili nemško državno vlado na delovanje tajnih družb, ki pomen j a nevarnost ta okupacijske čete. Državnav lada k bila pozvana, da ukrene vse potrebne varnostne odredbe.
SESTANEK NARODNE
SKUPŠČINE.
— Beograd, 26. aprila. (Izv.) Dne 3. maja je od strani predsedstva narodne skupščine pismeno sklicana plenarna seja. Predsedstvo je včeraj odposlalo vsem poslancem pismene pozive k seji. Od strani predsedstva so storjene za to vse parlamentamotehnične odredbe. Posamni klubi so pismeno pozvali svoje člane, da imajo biti ifce pred 3.
diplomatični bitki —• samo rožljanju s
orožjem, kajti svet, ki je le pred kratkim plaval v morju krvi — ni še prebolel vseh krvavih ran.
Na katero stran se opredeli naša država, ni še jasno — biti moramo na straži Saj pojde za našo kožo. In naš zaveznik onstran morja bo gledal, da nas čim preje od ere. Ojačiti moramo našo državno misel ne samo z likvidiranjem notranjepolitičnih sporov, nego moramo tudi naše zunanjepolitično stališče čim bolj utrditi in uveljaviti.
Zavedati se moramo, da smo posestniki nad 600 kilometrov dolge morske obale, da so naša pristanišča, —
najbolje svetovne prirodne vojne luke in da si moramo to našo obalo čim preje zavarovati ne samo z dobro kopneno vojsko, nego tudi z močnim vojnim brodovjem, ki bo v momentu potrebe zabranilo vsakomur uničenje naše državne samostalnosti
Do sedaj še nismo storili ničesar za obrambo naše obale. Čeprav je ta popolnoma nezavarovana in na vseh mestih izpostavljena napadu vsakega, rudi najmanjšega sovražnika —, ne pripisujemo temu dejstvu nobene važnosti. In tako smo tudi v proračunu za leto 1924-25 določili za njeno obrambo malenkostno vsoto 125 milijonov dinarjev, svotico, ki komaj zadostuje za tekoče potrebe.
M. P.
vprašanjih, ki so v zvezi z rešitvijo krize. Opozici.'onalni blok je do zadnjega tudi računai na nekak razkol v radikalni stranki »u da morebiti potegne Nastas Petrovič .^a seboi nekaj radikalnih poslancev. Ta rada je ostala samo nada.
V vseh parlamentarnih krogih danes bolj in bolj prodira misel o razpustu skupščine in razpisu novih volitev..
Za volitve ste najmočnejši skupini v parlamentu radikali in radičevci. Vprašanje je sedaj samo, komu bo poverjen volilni mandat. Za volilni mandat ima najmanj šans opozicijonalni blok. Treba danes računati s PašSč-Pribičevićevim volilnim mandatom kot s gotovim dejstvom. Formelno volilni mandat še ni podan PaŠicu. Sigurno pa je, da se sestavi za ta slučaj nova vlada, v katero vstopijo samostojni demokrat je. čeprav deluje močno struja proti temu.
— Beograd, 26 aprila. (Izv.) Opo-zrcijonalci bolj in bolj izgubljajo upanje, da bi se kriza rešila po njih intencijah in v njih korist. Nasprotno stvari se tako razvijajo, da je sedaj gotovo, da se bo rešitev krize, katere je formelno pričakovati že med velikonočnimi prazniki ali pa takoj po velikonoČi, končala v smislu PaŠičevega načrta- Radikali mirno, trezno in hladnokrvno pričakujejo odločilnega trenotka, ko krali poveri mandat za sestavo nove vlade vodilnem n državniku. Mandat bo poverjen osebi ki odločno zastopa načela vldov-danske ustave m pa sedanjo državno ureditev. Nactjonalni blok kot enotna skupina, ki zastopa in brani ustavo, državno in narodno edinstvo, je edini poklican, da izvede vse priprave v svrho apelacije na narod.
Opozicijonalni krogi sami uvideva-jo, da niso uspeli s svojimi političnimi triki in skušajo sedaj na vse mogoče načine onemogočiti volilni mandat na-cijonalnemu bloku. V tem postopanju je šel opozicijonalni blok tako daleč, da je začel zlorabljati stališče krone ter jo vlačiti v dnevne politične prepire. Ta-korekoč glavni organ opozicijonalnega bloka »Novostie danes baš v svoji velikonočni številki najbolj pritiskajo na krono, opozarjajoč jo, da ima krona sedaj važno in veliko vlogo, da krona nos! direktno odgovornost za posledice take ali druge rešitve krize,
majem zbrani vsi v narodni skupščini ker je pričakovati da se do tega dne razjasni položaj in reŠ! kriza. Demokratski klub Ljube DavidoviČa je pozval vse poslance, da morajo priti v Beograd v polnem številu že 1. maja, ker to zahteva politična situacija- Tajništvo radikalnega kluba je ravno tak o pozvalo vse poslance v Beograd s pripombo, da to zahteva predsednik Pašić radi važnosti političnih dogodkov.
PRAZNOVANJE 1. MAJNIKA.
— Pariz, 25. aprile. (K.) Splošna stro* kovna zveza je izdala oklic na delavstvo, v katerem proglasa za 1. meje splošni de* lavsld mir.
— Budimpešta, 25. aprila. (Izv.) Vlade je prepovedal« shode zadnja dva dneva v aprilu in prva dva dneva v maju. Prepove* dani to tudi obhodi socij almvdemokratieV nega delavstva na dan 1. maja. Prvi mej kot delavski praznik se ime praznovati mirno.
VOLILNI GOVOR BRIANDA.
— Pariz, 25. aprila. (Izv.) Bivši mini str« ekf predsednik Briand je imel govor o poli« Učni situaciji ki ga je smatrati kot začetek njegove volilne borbe. V glavnih problemih irancoeke  potttfee  jc  bil Briand kratek.
Opozarjal je ne to, kaj Je eeerfi, da |e pri* ettil Nemčijo na spoštovanje vereaillske nu>
po v ne pogodbe. Zanikal je tudi trditev, Id je označevala njegovo politiko za sovražno Poincareju. Glede zasedbe Poruhrja je bil v onem času on za to, de vsi republikanci stopijo za francoske zahteve pod zastave. Za časa njegove vlade je Nemčije plačala 2 in pol milj a rde zlatih mark. Priznati pe mora. de bi on, če bi ostal na vladi In ne bi Nemčije nadaljevala ■ svojimi plačili bil ravnotako prisiljen uporabiti one sank« eije, kakor je to storil njegov naslednik Poincare.
Pravoslavni velikonočni prazniki.
— Beograd, 26. aprila- (Izv.) Današnji beogradski listi oznanjajo v prazničnih oblikah nastop pravoslavnih velikonočnih praznikov. Vsi vodilni politični listi prinašajo članke izpod peres uglednih politikov, književnikov, znanstvenikov in drugih kulturnih delavcev. V »Politiku priobčuje unlv. proi Slobodan Jovanović uvodnik o vprašanju razpusta skupščine z državuo-prav-nega stališča, kakor tudi s stališča parlamentarizma in ustave. Po mnenju Jo-vanovića, ki najpreje podaje kratek pregled o razvoju parlamentarizma v Angliji ni razpust skupščine odvisen v smislu parlamentarnih običajev niti od stališča krone niti od vlade, nego od stališča samega parlamenta. Vprašanje razpusta skupščine je pri nas ustavnopravno vprašanje in se o tem vodi že 20 let prepir. To vprašanje je vedno odprto in bo ostalo še dalje. Finančni minister dr. Stojadinović ravno tako v »Politiki« priobčuje gospodarski članek o vrednosti obveznic za vojno odškodnino. Po njegovem mnenju je sedaj tečaj teh obveznic premajhen in ne odgovarja dejanski vrednosti in bi moralo 2XA % obveznic znašati več kot 140 dinarjev. Navaja razne razloge za ta pojav m zaključuje, da bodo tudi naši državni papirji stalno rastli. V »Novostih« priobčuje univ. proi. Slobodan Jo-vanovifl vsebino zanimivega ustavnega načrta, ki ga je izdelal ministrski predsednik Nikola Pašič i 1883; xSamouprava« pošilja pristašem radikalne stranke velikonočni pozdrav in opisuje v poetičnih besedah politični položaj naše države, nad katero je razpel zadnji čas zli duh svoja črna krila. Pristaši države ne bodo izgubili trdne in žive poIHtčnc samozavesti m bo moral z!l duh izginiti kakor gfne ?n se topi sneg pred toplimi žarki s pomlad nega solnca. Od radikalne strani bo storjeno vse, da se čimpreje zavarujejo obči narodni državni in življenjski interesi Storjeno bo vse, kar je mogoče.
ROMUNSKA PRIPRAVLJA MOBILIZACIJO.
— Praga, 25. aprila. (Izv.) Iz Budimpešte javljajo: Na Sedmograškem so romunske politične oblasti nalepile oglase, ki pozivajo moško prebivalstvo, da mora biti za vsak slučaj pripravljeno, če se proglasi vojaška mcbfNzactja. Vsi moški od 20. do 42. leta morajo v 24 urah nastopit! vojaško službo pri svoji četi.
POTOVANJE DR- BENEŠA V ITALIJO,
— Praga, 25. aprila, (K) Tukajšnji po-Rrfčiri krogi govore, da minister zunanjih zadev dr. Beneš odpoture najbrže sredi meseca mala v Italijo, kjer se sestane z Mussolir.ijem.
— Praga, 25. aprila. (Izv.) Potrjujejo se vesti da odpotuje meseca maja minister dr. Beneš v ItaJtjo. To potovanje ima za cttj, da Češkoslovaška pristopi v gotovi obMkt rtaJlJansko-jugosIovenski prijateljski pogodbi. Dr. Beneš potuje meseca julija v Ameriko.
— Praga, 26. aprila. Ozv.) Dan odhoda dr. BeneŠa v Italijo še ni definitivno določen. Potrjuje se vett, da Je cilj njegovemu potovanju sklenitev sporazuma, kako naj te Češkoslovaška pridruži italijansko-jugoslovensiri pogdbl.
Zbfižanje Madžarske in Male antante.
— Rim, J6. eprtla. (Izi.) O raznih vesteh iz Londona in Pariza slede zaverro-širih pogodb ki bi se imele skleniti med nekaterimi balkanskimi in zapadnimi državami, tukajšnji diplomatični krogi trde, da niso v marsičem povsem točne in resnične. Razširjena je rudi vest, da se seda? vodS živahna korespondenca med Beogradom In Rimom glede sklenitve zveze med Češkoslovaško in Italijo. Jugoslovenska vlada odločno demantira take vesti. Italijanski tisk posveča rudi veliko pozornost posetu jugoslovecskt kraljevske dvojice v Parizu. Različno komentirajo diplomatični krogi začetek jugoslovensko-madžarske konference v Budimpešti oz. v Beogradu. Na-glašajo mnenje, de je madžarske vlade najpreje v Pragi In v Bukarešti sedal v Beograda storila korake, de M se ustvaril nekak modne vlveeufl sa približanje Madžarske državam Male antente. Ta korak pomenja mnogo. Po zatrdilu »Tribune« bi zblifanje Madžarske državam Male antante moglo povzročiti povsem novo orijentacije Kaftjaaske politike ne Balkana. ANOLESKO-RUSKA GOSPODARSKA
POGODBA-
— Loadoa, S. aprila. (Renter) Danes dopoldne se je sestal pododbor angleško-rustce konference, kf arm razpravljat! o ureditvi ruskih dolgov. Delegat Rakov/sfrj je tejevil, da se dotle} selo povoljno razvijajo pogajanje glede vprašanje In da se ■ko pojavile nekake tesne diference*
Politične vesti.
— Konferenca opozicijonalnega bloka na Dunaju! Kakor poroča beogradski »Balkan«, se sestane na pravoslavni velikonočni ponedeljek celokupni opozicijonalni blok na Dunaju, da s Stjepanom Radičem podpiše definitivni sporazum ter določi podrobnosti vladnega programa, ki naj ga izvede od opozici-jonalcev pričakovani Davidovičev kabinet Za srbske demokrate se dunajskega zborovanja baje udeleži sam Davidovih s poslancema PeČičem in Du-kancem, za SLS poslanec Sušnik, za RadiĆevo stranko pa ves odbor v Zagrebu. Ali je ta vest resnična? Ne moremo verjeti! Pot Ljube Davidovica na Dunaj bi značila konec njegove poli-učne reputacije v Srbiji!
bs Le počasi in brez zavijanja! »Slovenca« je hudo spekla naša včerajšnja ugotovitev, da njegove psovke žalijo nacijonalni čut trezne jugosloven-ske javnosti. Pobalinstvo nam očita gospoda, ki z batinami in pestmi napada mirne zborovalce. Proti komu besne klerikalci koga oblivajo s pomijami in komu velja njih divja gonja, ki je na dnevnem redu, odkar ie klerikalni gospodi odklenkalo na najvišjih upravnih mestih? Proti vsaki vladi, v kateri ne sedi dr. Korošec. V enaki meri in z enako besnostjo se je zaletavalo klerikalno Časopisje v koalicijsko in kasnejšo radikalno vlado, kakor se zaganja sedaj v nacijonalni blok. »Slovenec« se hoče izmuzniti češ da napada in psuje samo Pašiča, Markovića, Kojića in Jan-kovfća. Kaj pa je nacijonalni blok? Ali so to tri osebe, ali pa predstavlja največjo stranko v Jugoslaviji plus velik del demokratske stranke in vse tiste ju-goslovenske kroge, ki odločno odklanjajo separatistično - avtonomistično ali celo hrvatsko republikansko- koncepcijo? Kadar govorimo o nacijonalnem bloku, ne smemo pozabiti da stoje za to koncentracijo naših nacijonalnil sil vsi zdravi trezni in patrijotični elementi Jugoslavije. Trditev, da tvorijo nacijonalni blok tri ali štiri vodilne osebe, je smešna, kakor bi bilo smešno trditi, da je SLS in dr. Korošec eno in isto. Temu bi se gotovo uprli tudi klerikalci. »Slovenec« m drugo klerikalno časopisje pa rohni proti nacijonalnemu bloku kot takemu in neprestano ponavlja, da je to blok korupcije, banditizma, terorja, pljačkanja itd. Gre torej za brezvestno gonjo, za obrekovanje in časri-krajo vsem tistim, ki stoje za opozici-jonalnim blokom. To ve prav dobro tudi »Slovenčevo« uredništvo, ki pa je moralno tako padlo, da očita pobalinstvo drugim, četudi je samo vzelo pobalinstvo tak o rekoč v zakup. Ugotovili smo samo dejansko stanje, da klerikalci s psovkami in pomiiami ki jih izlivajo dan na dan na vlado nacionalnega bloka, žalijo in lrzivajo vse tiste kroge, ki so pristaši narodnega in državnega edinstva. Sodbo o pobalinstvu prepuščamo javnosti.
aes »In hvala Booa, v našem taboru so danes zbrani vsi pošteni Slovenci Hrvati in Srbi«. Tako vzklika današnji »Slovenec« v uvodniku, v katerem poizkuša braniti opozicijonalni blok in predstoječi poraz klerikalne stranke. Najbolj Interesanten pri tem stavku Je odstavek »hvala Bogu«, kakor da je sam Bog v nebesih povzročil in blagoslovil zvezo SLS z Radičeoo republikansko In Spahovo muslimansko stranko v Bosni ter obema tema voditeljema užgal pečat poštenosti (Radić In poštenost!) ter moralnost (Spaho in spolna moralnost!). Res so globoko padli ti klerikalci! Ko bi se vsaj zadovoljili z lastno poštenostjo! Ne, hvala Bogu, so še zraven tega pošteni vsi njihovi zavezniki, tudi komunisti v ljubi j. občinskem svetu!
= Apostol Balkana hi balkanskega miru je postal Stjepan Radić, odkar je prisodil Makedonijo Bolgarom. Tako ga imenuje namreč bolgarski tisk! Res ne vemo, ali naj sedaj sodimo Radićevo pamet po bolgarskem oboževanju »balkanskega apostola a ali pa Bolgare po njihovem »človečanskem« zavezniku?
=c Rađlćeva propaganda, ubogi klerikalci! Poleg ljubljanskega »Avtonomista« izhaja v Sloveniji Še drugo, jako originalno glasilo slovenskega av-tonomizma. Imenuje se »Murska Straža«. Namenjena je »neodvisnim« obmejnim Slovencem. Ta list servira tamošnjemu seljaštvu v zadnji številki sledeče modrosti: »Vsak Slovenec: 1. Naj misli s svojimi možgani, 2. Naj vsako nedeljo čita »Avtonomista« in »Mursko Stražo«, 3. Naj se zaveda, da je človek! To poslednje navodilo je res interesantno, ker se zdi da se doslej uredniki »Murske Straže« niso smatrali za ljudi marveč za štirinožce! — Spričo teke pisave se človek povprašuje, ali smo Slovenci res padli na tako nizek nivo, da sme na! narod zapeljevati Že vsak bedak. Poleg »Avtonomista« ima sedaj Radič v Sloveniji za glasilo še »Mursko Stražo«, ki so Jo preje financirali klerikalci! Od kod ti novci ki jih troši Radič?
ar Madžari In volitve v skupščino. Po poročilu madžarskih listov v Banata se nameravajo Madžari udeležiti
prihodnjih skupščinskih volitev s samo stojnimi kandidatnimi listami. Listi pa tudi pripominjajo, da je 25 vojvodinskih občin, kjer bivajo Madžari v velikem številu, obljubilo radikalni stranki svojo pomoč pri volitvah.
=ae Razmejitev med Jugoslavijo in Albanijo. V Beograd je prispel angleški polkovnik G i b s, predsednik medza-vezniške razmejitvene komisije za Albanijo. Meje med Albanijo in našo kraljevino so skoraj že na vseh točkah definitivno določene. Albanci se upirajo samo dvema našima zahtevama. Naša vlada zahteva, da se samostan Sv. Nau-ma kot nacTjonalno svetinjo prizna nam in da se dalje prijna tudi selo V r m o š, ki je bil priznan Črnogorski že v berlinski pogodbi. Italijani skušajo zagovarjati stališče albanske vlade, ker bi radi dobili ribolov v jezeru, ki se nahaja pri samostanu Sv. Nauma.
r= Jugoslovensko-madžarska pogajanja. Radi tehničnih ovir so za 1. mata določena jugoslovensko-madžarska pogajanja preložena do 13. maja.
^SHEWMT?if^^^^^^^E^>^Ht9BBBHIWatBWHB^H^
Prosvpfa.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA v LJubljani.
Drama. Začetek ob 20. zvečer.
26. aprila sobota: Kamela skozi uho aivaoke. Red E.
27. aprila nedelja: Ana Karenina. Izven,
28. aprila ponedeljek: Dom. Red D.
Opera.
ZaČetek ob po' 20. zvečer.
36. aprila sobota: Madarne Buusrflv. Gostovanje tenorista Torniča z opere Narodnega gledališča v Beogradu. Red D.
27. aprila nedelja: Traviata. Gosi vanje gospe Vesel - Po'Ia *jc Zagreba !n Z. E. Tomića iz Beograda. Izven.
28, aprila ponedeljek: Zaprta
*   * ★
— Velika repatica. Na sploSno Setjo uprizori Čitalnica v Sp. Šiški v nedeljo 27. trn. že v tretjič, dobro znano burko v treh dejanjih »Velika repaticac. Kdor se hoče od srca nasmejati naj ne zamudi te prilike in pride ob pol S. uri zvečer v dvorano g. Valjavca. Začetek točno ob S.
— Gostovanje gospoda Ž. Tomlča, Tenorista beogradske opere, v Ljubljani. Danes zvečer gostuje v na«i operj tenorist beogradske opere gospod Z. Tomič in sicer nastopi v vlogi Pinkertona v operi -Mada-mc Butterflv«. Gospod TomiČ je mlad nadebuden tenorist, ki le dosegel do sedaj v vseh svojih vlogah m kreacijah najlepše rispehe ter posti! ljubljenec gedaliske publike. V naSi operi nastopi tuda v nedeljo kot Alfred v operi traviata«. V tej operi nastopi pole^t njega ?e gospa Vesel-Pol'a v vlogi Traviata, starega Germena pa pole gospod Popov. Sobotna predstava se vrši za red D, nedeljska vprizoritev *Travi^*c-pa kot isven predstava. V drami se vorizo-ri češka veseloigra -Kamela skozi uho š*!-vanke* za red E v soboto zvečer.
— Nedeljska dramMta predstava, V nedeljo se igra v drami drama *Ana Kare-ritna* v Putjatovl re/iH in ne kakor ie bi'o prvotno javljeno izvirna slovenska igra »Dom«.
— Louls nilng, stari niš znanee DUSe\ ki ie pred desetletji začel z umetni?k^ karijero med nsml v Ljubljani in ki se ie potem razvil v prvovrstnega tenorja, nastopa pravkar v Berlinu v novi Strnusovi opereti »Klenpatrml biseri«. Celokupna berlinska kritika posveča premr'eri te operete zelo laskave ocene, pri čemur spominja poleg odlične Psvke Friizi M:.ssnry v prvi vrst! tenorista IHinga-lličića in hvati v zelo laskavih izrarih njegovo igro nt petje. ^»Modeme Welt«, ?n*e Woche« in drugi listf prinašajo tudi F'čeve slike. Al! bi res ne bilo mogoče pirdobitl g. IliČJča, da gostuje v Ljubljani v kaki tenorski vlogi?
ni»«Ni vestnik.
— Vabilo. Leta 1S*4. se le ustanovile v Ljubljani pevsko društvo »Slavec*. Narodna zavest je tedaj prešinila slovenskega obrtnika, delavca in enako mfsleče, da so si Podali roke v bratovski slogf. si ustanovil! pevsko ognjŠČe ter poklicali v življenje prvo pevsko društvo v LJubljani. Od vsega početka do danei je osta4 »Slaveče zvest svoji nalogi, ki jo je sprejel pri svoji ustanovitvi in ki mu ie bila m mu ie smernica-vodnica v njegovem delovanju. Hvaležni smo mof.em-ustanovlteljem za njih požrtvovalno delo. V dolgih 40 letih je stal »Slaveci krepko h« hrinlku za čast slovenske rn slovanske pe*mi, s katero je vnemal slovenski narr^ pri mnogobrojnih narodnih prireditvah. Slovensko pesem pa je širil ne samo po našem jugu, temveč jo je ponesel daleč iz ožje domovine tja na sever med braie Cehe. Mnogobrojne so prireditve, ki jih je zasnoval »Slavec^ v teh letih v lastnem področju; ob važnejših prilikah pa je Imel vedno pred očmi SirSe kulturno obzorje, ki naj posega globlje v pevsko delovanje. Tako je bila ob društveni desetletnici leta 1804. sprožena mf«el, naj s« osnuje »Zveza slovenskih pevskih društevc. ob 51av-čevl petfndvajsetletnici leta 1909. pa ustanovitev »Zveze Slovanskih pevskih društevc, katere udejitvitev je prevzela pri slavnosti navzoča »Ustfedni jednota zpč-veckych spolnu Českos!ovanskych« v Pragi po svojih zastopnikih, na Čehi jim tedn-nji predsednik I. M. dr. Kare! Motefl. Politične razmere pred vojno In posledice vojnega meteža so za nekaj let preprečile ustanovitev »Zveze slovsnsklh pevOdh društevc; letos p« se ie ta misel dvignila in se bode uresničila t tekočem letu. Letos proslavi »Slavec« svoK> Jtlridesetlet-nico,   sicer skromno, a vendar primerno
Zadnji obupni poizkusi opozicijonalnega bloka.
Nove mahinacije o reviziji ustave- — Volilni mandat nacijonalnemu bloku zasiguran.
po tem sporedu: U V soboto, dne 3. maja 1924: »Slavnostni koncert« v veliki dvora*
ni hotela »Union« pod vodstvom društvenega pevovodje gospoda prof. Josipa Br-nobica. 2.   V nedeljo,   dne 4. maja 1924: Slavnostno zborovanje* v veliki dvorani »Narodnega  domač.   3. Po slavnostnem zborovanju otvoritev »Slavčevc razstave« pod geslom:   »Slavec 1884—1924« v društvenih prostorih v »Narodnem domu«. 4. V nedeljo, dne 1. junija 1924: »Velika ljudska slavnost« pod mirim nebom. 5. Prireditev pokrajinskih koncertov rzven Ljubljane. S tem dajemo Prireditev društvene štnidesetletnice na znanje  ter vabimo k prijaznemu odzivu:   ona bratska društva pa, ki jim dopuščajo razmere,   vabimo k sodelovanju pri veliki ljudski slavnosti ter prosimo pravočasnega obvestila,   da jim zamoremo po možnosti pravočasno oskrbeti znižano železniško   vožnjo. Nadalje Prosimo bratovska društva za podatke o krajevnih razmerah, če so ugodne za prireditev pokrajinskega koncerta v dotič-nem kraju.   S pevskimi pozdravi: Odbor pevskega društva »Slavec« v Ljubljani.
— Koncert Francoskega   kvinteta na pihala. Člani kvinteta, ki prirede svoj koncert v Ljubljani v torek, dne 29. tm. so člani francoskega društva: La Socfete des Instruments a Vent de Pariš,   katerega je Tsstanovfl   slarvni   flavtist  Pavel Taffanel 1879. leta. Ko je postal on dirigent pariške opere,   je prevzel društvo njegov učenec Filip Gaubert. Njemu so se pridružili Liris Bas, Ahil Orass fn Julij Vialet,   ki so še danes člani tega kvarteta. Mesto flavtista Taffanela je vstopil Rene Le Roy najboljši flavtist francoske šole.   Vsi  gospodje so obenem tudi profesorji raznih konservato-rijev oziroma soloigralci  največjih orkestrov. Vsled prevelike zaposlenosti špecN jelno v Parizu m  s koncerti na Francoskem sploh, niso mnogo potovali po Evropi. Letos pa so šli na povabilo Čehoslo-vaške republike na tritedensko koncertno turnejo ipo Čehoslovaškf  fn   pred svojim povratkom v Pariš koncerrirajo še 28. tm. v Zagrebu in 29. tm. v Ljubljani. Tako se nam Ljubljančanom nudi redka prilika čuti te mojstre  na  našem   koncertnem odru. Koncert se vrši v Unionski dvorani in so vstopnice na prodaj v Matični knjigami.
— Spored   Slavce ve ga slavnostnega koncerta v soboto 3. maja v Urriomi. 1.) r3. Smetana: Ouverture Iz opere »Libuša«, Izvaja orkester drav.   div. obi.   2.) a) Rimski-Korzakov: Arija Sobakina iz opere »Carjeva nevesta«,   b) Rahmaninov; *Go* spod je vstal« c) Rahmaninov: »Modrost in ctli* poje g. Julij Betetto. 3.) a) Jos. Br-nobtć:   »Jadna drajrac.   b) Jos. Brnobič: ^Mesečina* c) Fr. Gerbič: »Žitno »polje« d) E. Adamič: »Ecce đolor«. Mešam" zbori, a capella. 4.) P. J. Čajkovski: »Marche sla* ve«, za orkester. 5.) a) A. Lafovic: »Zunal ira rahlo sapic3 piha*,   b) Jos. Brnobić: * Jutro«, c) Gliere: »Mi ploveino« poje ga. Pavla Lovšetova. 6.) St. Premrl: »Solnčna pesem sv. Frančiška« za sopran-sofo, ga. Pavla Lovšetova,   bas-solo.   (g. Betetto): mešan zbor in orkester,   b).   St Premrl: »Jugoskrvenska himna« za meš. zbor in orkester. Začetek ob 20» uri. Vstopnice se dobe v Matica I knjagamf.
— Mladino ljubljanskih srednjih in strokovnih šol opozarjamo na mladinsko predavanje, ki se vrši v nedeljo dne 27. tm. ob pol 11. dop. v Filharmoniji. Na tem mladinskem predavanje o raznih instrumentih g. pros. Emil Adamič, instrument predvajajo pa Član? orkestra Narodnega gledališča v Ljubljani. Vmes nastopi znani in izvrstni slovenski kvartet Mladino vabimo ponovno k temu predavanju.
— Na koncertu »Državnega ženskega učiteljišča« v Mariboru 3. maja t. L sodelujeta kot solistki gospodični Zora Ropaso-va, operna pevka v Ljubljani, in Marija Radova »profesorica na Glasbeni Matici v Mariboru, na klavirju pa gospodični Marija Finžgarjeva, profesorica na Glasbeni Matici v Mariboru, in Minka Zacherlova, pro« fesorica glasbe v Mariboru.
— Skladbi: I. Jugosl. lov. SoraČnjca -Srečni lovec« za enoglasno petje s spremil evanjem klavirSa in vfoline ter »Slavnostni napev — Jugoslavija« za moški zbor, oariton solo in klavir, autori a I. Rozmana, ste na prodaj v Jugoslovenslti, Narodni knjigarni ter knjigarni Kleinmayer in Bamberg v Ljubljani.
— Češkoslov. Obec v Ljubljani. V ne-deli 27. t. m. Loutkove (& vadio se neb raje. V nedelj dne 4. kvetna posle dni predsta-veni s kterouž končj letošni cUvadelm sezona. «
obvezen peš-!ziet na Iški Vintgar. Članstvo j " v kroju. Zbirališče pri mostu čez Grobarjev kanal na Kariovski cesti točno ob 7., odhod točno ob 7. m četrt na Ig. Na Igu med 10. in 11. uro zajuterk. Obed v Iškem Vintgarju, prehrano je vzeti s seboi. Povratek z večernim vlakom preko Škofeljce, prihod v Ljubljano ob 20. Bratska društva in Sokolu naklonjeno občinstvo dobrodošli.
□ 10
Književnost.
— »Ljubljanski Zvon« prinaša v aprilski številki tole vsebino: Ferdo Kozak: Gospe A. — Mirko Pretnar: Pada mrak na trudna polja. — Juš Kozak: Šentpeter. —-Dr. Ivan Prijatelj: VIoga» omladine« v prvem od ob H u smladoslovenskegae pokreta. ■— F. M. Dostojevski i. —. Vladimir Levstik: Stavroginova izpoved. —■ Dizma: Literarni epigrami. — Cvetko Golar: Svetnik. — Karlo Kocjančič: Pogledi. — Tone Seliškar: Umazana povest. — Avg. Pirjevec: Maks Pleteršnik. — M. Dolenc: Slovensko ljudstvo na Dolenjskem pred dvema, tremi stoletji. — Književna poročila. — Kronika.
— Narodne priče, što ih Je preveo s ruskoga Drag. Mihajlović upravo su izašle kao druga knjiga »Dječije Biblioteke« koju izdaje »Prosvjetna nakladna zadruga« Za* greb, Mošinskoga ul. 6. U ovoj je knjizi sabrano osarrrnajst narodnih* priča iz zbirke A. N. Afanasijeva a urešena je s više ilustracija U tekstu T naslovnom slikom u tri boje, što 51i Je izradio Vilko Gecan. Cijena D 15.— 'dobiva se kod izvadača i u većim knjižarama.
Julijska Krajina.
—■ O raznarodovanju v Julijski Benečiji.    Iz nekega pisma posnemamo: Sistematično gre to grdo delo svojo pot naprej. Denuncirali so slovenske uslužbence in tako so polagoma odpadli že skoraj vsi, še toliko hitreje vsled zahrbtnih informacij,   ki so izborno služile vladnemu namenu, da se polagoma iztrebi vse slovensko uradništvo in se nastavi med Slovenci izključno le italijansko uradniško osobje. Vsak italijanski uslužbenec prinese š seboj polno vrečo politike. Od zadnjega financarja rdo najvišjega Uradnika, vse hoče prispevati pri »asimilaciji«. Finančno ravnateljstvo v Trstu je bilo prvo. ki je odpravilo   slovenske uradnike in uvedlo čisto italijanske tiskovine.     Sledile so vse druge oblasti. Najhujše, pa najznačilnejše, kar je vlada ukrenila, je bilo to, da so tudi justico vpregK v politiko. Tako mora danes slovenski domačin občevati s tujerodnim sodnikom potom tolmača in seveda mora tega plačati drago iz svojega žepa. Nadvse čudno je to, da živi pri višji deželni sodni j i predsednik z mislijo, da se bo ljudstvo v treh mesecih poitalijancilo, ako bodo sodniki občevali ž njim samo italijansko. Italijanska vlada neprestano naglasa potrebo prijateljskih odnošajev z jugoslovensko sosedo in italijanski delegati se trudijo,   da bi si iz vojevali Ugodno trgovsko pogodbo, vendar pa gre zatiranje jugoslovenskega življa v Julijski Krajini sistematično svojo pot dalje. Tuintam se čuje iz ust kakega visokega uradnika beseda, ki naj bi merila na pomirjevanje in ustvarjanje dobrih razmer med prebivalstvom J. krajine, ali vse take izjave niso odkritosrčne, marveč so samo priložnostne in zato brez vsake vrednosti. Italijanski politiki včasih pomembno povedo, da dokler bo v Beogradu tako, kakor je sedaj, se nič ne spremeni v politiki, uvedeni v Julijski Krajini!
Sokolstvo.
— Sokolsko društvo v Ljubljani (Narodni dom) priredi svoj prvi letošnji pešiz-let (v civilu) v nedeljo dne 18. majnika na Šmarno goro. Zbirilašče pred Nar. domom, odhod točno ob 13. — Dne 10. fn 11. Tnajnrka vrši se izlet moške dece v Pol-iiovgradec, povratek čez Grmado, Katarino, Toško čelo fn Podutik. Odhod iz Ljubljane v soboto ob 14. izpred Nar. doma; v Polhovem gradcu večerja in prenočišče a- nedeljo zjutraj odhod na Grmado, povratek v Ljubljano med 19. in 20. uro. Prebrano za nedeljo je vzeti s seboj. P. t. roditelji se vabijo, da se udeležijo vsaj delnega izleta in prihitijo v nedeljo 11. V. svoji deci nasproti na Grmado, Sv. Katarino ali na Toško čelo. Bratje in sestre udeležujte se izletov v prosto naravo v kar največjem številu! Zdravo! Odbor.
— Sokol v Radovljici vabi vse prijatelje plesa in neprisiljene zabave na »Zaključni plesni venček«, ki se vrši v sobo* to 3. maja ob 20. Sodeluje orkester Sokola I. iz Ljubljane. Vstop proti vabilu ozir. sokolski izkaznici, če kdo ni preje! vabfla naj pošlje naslov na Sokola v Radovljico, da se mu ga dostavi. — Obleka promenad na, odnosno salonska* Posetfte mnogoštevilno.
— Tombola Sokola L, ki se vrši 18. maja, bo res ena najbolj bogatih na dobitkih. Drugi teden se tablice (prodajajo po vseh trafikah a Din 2.50, tako da jih lahko vsaiodo kn«L
— Odpadnik. Pred votlino komisijo v Voloskem je stopil volilec, k! je rojen v tržaški okolici in ki je bil nekdaj dober Slovenec. Povedal je s silno nerodnimi besedami, ki naj bi bile italijanske, da bo slabšava! za fašiste. Predsednik mu je razto!-mačil, da mora oditi v kabino in tam naj glasuje po svoji volji. Ta volilec pa ne razume toliko italijansko, zaAo je začet kar tam pred predsednikom črtati glasovnico. Predsednik pa se je znova truda, da bi mu dopoveda', da mora v kabino. Končno je pristopsi neki slovenski volilec in povedal onemu odpadniku po slovensko to, kar mn je pripovedoval in naročal predsednik po italijansko. Potem je odšel ta nerodni človek v kabino in tam namaza! glasovnico po svoje. Smejala se mu je vsa komisija in med ItaKjam so padale nanj zaničljive besede tačas. ko je ta slovenski izdajica glasoval za fašistovsko listo. Tako odpadniško bitje ne zasluži drugega, kakor zaničevanje na naši in italijanski strani Sn takega zaničevanja je bil odpadnik tudi deležen.
— Pretep v čepovanu. Te dni je prišlo v neki gostilni v Čepovanu na Goriškem do hudega prerekanja in (Pretepanja med Filipom ŠuKgojem, Josipom Muravcem fn Josipom Šuligojem. Posegli so tudi drugi vmes. Prišli so karabinjerii in nastal je takoj mir. Potem so ljudje odšli. Na poti pa je prišlo 4o novega prerekanja in pretepanja, v katerem je bil Josip Suhgoj smrtno ranjen. Padel je nezavesten na tla in kmalu na to umrl. Napadalci so aretirani in se nahajajo v goriških zaporih. Pravijo, da je nastal pretep radi polHSčnega prerekanja med omrni, Id simpatizira jo s fašisti. In zavednimi slovenskimi nacijona-ttstL
— Planinsko droSrvo ▼ Trstu napravi v nedeljo dne 27. tm. pomladanski izlet na Artvfže. — Šentjakobska Čitalnica v Trstu priredi 4, maja društveni fzjet v Velike 2aMfe na tfpagske«,
CS LINDER
najboljši svetovni komik razveseli zopet svoje častilce v izredno
zanimivi in zabavni burki
30.
ura
4(
H H
B B B
m m
B B
151
B
B B B SI B B
151
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBS
27. od nedelje do srede
„Njegova najstrašnejša
ali
Klaksova stava
Kino  „Ljubljanski dvor*".
Predstave ob nedeljah ob V 11., 3., r?5., 6., Vs 8, In 9. Predstave ob delavnikih ob 3., lh 5.f lU 8. in 9.
Tunstika in sport.
OSTMARK : ILIRIJA 4:0 (2:0)
Včeraj je doživela Ilirija svoj prvi, po* polnoma nezaslužen poraz V letošnji sezo* ni. Kljub temu, da je bila gostom popolnoma enakovreden nasprotnik in da je imela v H. polčasu dve tretjini igre v svoji roki je izgubila igro s precej visoko diferenco. Vzrok poraza je treba pripisati predvsem pasivni igri napada, ki je zlasti v prvem času zamudil par lepih šans. Tudi je sodnik g. Beneš s svojimi napačnimi odločbami mnogo pripomogel k neuspehu Ilirije.
Dunajski Ostmark, ki spada zaenkrat še med prvorazredne klube, nas sicer ni popolnoma zadovoljila, bla pa ie tehnično dokaj boljša od Ilirije. Moštvo se odlikuje z izrednim startom, v stopanju žoge na mestu in s preciznim dobro usmerjenim dodajanjem žoge. Brfljanten igralec je bil mternacijonalec Horhauer, k! te ustvarjal pred goalom Ilirije najkriričnejše situacije. Od ostalih igralcev je še omeniti srednjega krilca, desno spojko in vratarja. Moštvo ie pokazalo tipično dunajsko nizko igro, napad pa ni predvedel nikake osobite kombinacije in so bili v tem pogledu domačini boljši.
Ilfrija Je v prvem polčasu predvedfa raztrgano, nervozno igro, dočim je v drugem polčasu prevladovala. Najslabšo igro je predvedel napad, ki se je spuščal v hi-perkombinacljo pred goalom. Učak je s svojo počasnostjo v prvem polčasu zakrivil, da so ostale ugodne šanse neizrabljene, tekom drugega polčasa pa je bil dober zlasti v streljanju in je oddal več razant-ifih strelov na goal. Fdini, ki je bil neumoren v napadu je bil Oman, katerga je pred goalom spremljala smola. Pevalek je po-kazal lepe tehnične vrline, je pa nekoliko preboječ. Od kril je bil Zupančič, dočim je bil Vidma jer daleč pod svojo formo. Kolosalno delo pa je včeraj opravila kril-ska vrsta. Lado in Gabe Zupančič sta naravnost biljirala in sta tvorila trd zid preko katerega Dunajčani skoraj niso prišli. Slabši je bil Milan na levi strani. Obramba Beltram-Dolinar je bila dobra, prvi celo boljši od Dolinarja, ki ima to «pot na vesti tudi tretji goal. Miklavčič v goalu je bil nesiguren in nervozen, ubrani! pa je nekaj ostrih strelov.
Tekma, ki je bila v ostalem zelo ostra, vendar fair, se je pričela v znamenju premoči gostov, ki so izrabili ^početno nervoz-nost in tremo Ilirije, ter že v četrti minuti dosegli vodstvo, po desni zvezi. Ilirani so si na to nekob'ko opomogli. V 31 minuti so zvišali gostje na 2:0.
V drugem polčasu se menja slika. Ilirija popolnem3 prevladuje in potisne go-ste v defenzivo. Na goal pade tudi nekaj ostrih strelov, ki jih ipa vratar ubrani. Nasprotno dosežjo gosti v 30 minuti tretji goal in tik pred koncem četrtega.
Kljub temu, da je Dinja včerajšnjo igro Izgubila, mora vsak objektivni opazovalec priznati, da se je naš nogomet povspel že na precejšnjo višino in da bo pri rednem smotrenemu treningu kmalu na paralelrreni nivoju z mednarodnim.
Sodnik g. Beneš je bil sicer skrajno objektiven, vendar je prezrl in sicer v škodo Ilirije precej pogrešk. tako tudi očiten hatids v kazenskem prostoru. Publike okoli 700.
— Nogomet  na   olimpiadi   v Parizu.
Za olimpijska nogometna tekmovanja v Parizu se je prijavilo v celem 23 držav. Ker je to število za igranje po cupsistemir neprikladno, je francoski olimpijski odbor določil, da nastopi prr I. ko!u samo 14 držav. Na ta nač*n preide v II. kolo najprvo 7 držav, ki zmagajo v prvem kolu ter raz-ven tega še 9 držav, ki so se izžrebale iz celokupnega števila (23) prijavljenih držav. Izžrebane države so sledeče: Ho-landska, Romunija, Belgija, Irska, Luksen-burg. Bolgarska. Egipt, Lestonija in Francoska. Tekme I. kola se vrše 25. !n 26. maja in sicer nastopijo 25. maja Zjedinjene tdrža ve—risi onira, Če ho slovaška-Tu ršTea, Švica—Litvinska, Španija—Italija, 26. maja pa Madžarska—Poljska, Portugalija— Švedska, Jugoslavija—Urugvaj. V II. kolu igra potemtakem 16 držav, izpadejo 8. v III. kolu nastopijo 8. izpadejo 4. v IV. nastopijo 4 in fzpadeta 2, finale se vrši šele V V. kolu.
— IBrija : Hermes. Prvenstvena nogom, tekma Ilirija : Hermes se vrši v nedeljo 27. tm. ob 16. uri na fgriSču Ilirije. Prvenstvena tekma rezervnih moštev se prične ob 14.30 kot predigra. Hermes je v zadnjem Času Izpopolnil svoje moštvo in dosegel že proti monakovskemu T. n. SV. časten rezultat, četudi nekateri igralci takrat še niso bil v formi. Računati je, da bo tudr za ntrijo trd protivnik in da bo nudila tekma
Naši dobrovoljci.
PROSLAVA SPOMINA NA BORBO ZA UJEDINJENJE SLOVANSKIH NARODOV.
Dobrovoljski  pokret  zatiranih \:\ podjarmljenih slovanskih narodov bivše avstro-ogrske monarhije spada med najvažnejše momente v slovanski zgodovini. Začetek svetovne vojne in prvi uspehi centralnih držav, ki so š sigurnostjo pričakovali, da sq jim posreči z oboroženo silo ne samo definitivno za-treti slovanski duh v okviru Avstro -Ogrske, temveč oslabiti in spraviti na kolena tudi najmočnejšo slovansko 'državo — Rusijo, je postavil zasužnjeni slovanski živelj pred važno odločitev — za svoje tlači tel je in za podrejeno hlapčevsko vlogo pod nemškim valpetom, ali pa proti nacijonalnemu, kulturnemu in gospodarskemu nasilju, proti kršitvi in teptanju elementarnih narodnih in splošno človeških pravic. V dulm se je ogromna   večina   slovanskih narodov bivše Avstrije odločila takoj prve dni po izbruhu svetovne vojne za odločilni spopad s pangermanfzmom, —. Toda upravni in vojaški aparat je bil v nemških rokah m razmah slovanskega duha se je moral ukloniti sili. Le neznaten del slovanske ijiladine je bil ?ako srečen, da je prišel iz krempljev avstrijske soldateske na svobodna zaveaciiška tla, kjer je lahko odkrito izjavil, da ie jčaša slovanskega trpljenja prikipeia do vrhunca. To so bili slovanski vojni ujetniki, poznejši dobrovoljci in legijonarji, ki so na vseh evropskih bojiščih s krvjo in življenjem manifestirali za osvobojen je avstrijskih Slovanov. Prvo mesto v do-brovoljskem   pokretu  pripada Čehom. Češko polki so takoj po prihodu na bojišče zapuščali avstrijsko   armado, z orožjem in nepopisnim oduševljenjem so šli tja, kamor jih je klicala majka Slavija. V Rusiji, Franciji, Italiji, deloma tudi v Srbiji so našli ugoden teren za razmah sveje nacijonalne zavesti in za realizacijo slovanske ideje. Tem pi-jonirjem lepše bodočnosti slovanskih narodov so se pridružili v precejšnjem številu tudi Jugosioveni. Dobrovoljski pokret je bil spontani izraz težnje za osvobojen;em. Pri prvih korakih tega zgodovinskega pokreta ni bilo nobene razlike med Čehom, Srbom, Hrvatom ali Slovencem. Zlasti v Rusiji smo videli popolno idejno edinstvo, slogo in pobratimstvo med avstrijskimi Slovani. Šlo je za borbo proti tisočletnemu tla-čitelju in dobrovoljci so šli ne glede na narodnost in lokalne interese tja, kjer so najprej in najlažje argumentirali svoje slovansko prepričanje. Srbski dobrovoljski kor v Odesi je bil prava slika pobratimstva med severnimi in južnimi Slovani. V njem so si podali roke Čehi, Srbi, Hrvati in Slovenci, ki so šft skupno v borbo za skupne cilje. Isto spontano hrepenenje po nacijonalni odvisnosti opažamo tudi drugod, kjer se pojavljajo na areni borbe med Slovan-stvont  in  pangermaniztBom slovanski dobrovolj'ci.
Največji razmah je zavzelo cTorjro* voljsko gibanje v Rusiji. Na poljanah Dobrudže je tekla češka in jugosloven-ska kri, tam so zvesti sinovi našega in češkoslovaškega naroda polagali temeljni kamen danšnji ČSR in Jugoslaviji. Bratje v borbi in trpljenju so si ostali zvesti tudi na svobodnih tleh. Čehoslo-valri in Jtrgosloveiii so 'danes naeijonal-no in idejno tako tesno združeni, da jih ne more ločiti nobena sila. Skupno prelita kri je največ pripomogla, da lafflfo govorimo o popoln era kulturnem ai gospodarskem zbfižarnu ter pooraStknstvu med obema bratskima narodoma.
Te dni proslave naš! dobrovotfci spomin na slavno prošlost skupne 6orf>e za osvodojenje Čehoslovakov in Juge*-sloverrov. Prezirient ČSR Masarvk je podelil mnogim jugo slo venskim dobrovoljcem visoko odlikovanje čsl vojnega križa kot spomin na tiste težke i m usodne trenotke, ko je tekla na skupnem bojišču češka in Itigosfoveiska kri. Po
šilo. zdaj jg na vrsti Ljubljana kot središče dobrovoljcev — Slovencev. Generalni konzul ČSR dr. Otakar Beneš odlikuje v petek, dne 2. maja sporazumno š Komandantom dravske divizijske obTasti v vojašnici -Kralja Petra« in dobrovoljcev - Slovencev s čsl. vojnim kri.lem. Odlikovanje se vrši na slovesen način, združeno z vojaško parado. Naši dobrovoljci pa prirede 1. maja ob 20. zvečer v veliki dvorani hotela »Union« družabni večer, na katerem hočejo primerno proslaviti ta dogodek, ki je za oba bratska naroda velike . i pomena. Opozarjamo že danes našo javnosti naj se v dostojnem številu udeleži te prireditve, ki je obenem manifestacija /a pobratimstvo in popolno solidarnost med Čehoslovaki in Jugosioveni. V slogi in bratski vzajemnosti smo zmagal', v tednih kulturnih in političnih stikih moramo graditi skupno bodočnost obeli narodov'.
— Okrožni klub dobrovotjeov v Ljubljani ima v torek ob 20. zvečer Izredni sestanek v gostilni pri »Mifcužu*. Ker ie sestanek v zveri s prireditvijo 1. maja, je udeležba za vse obvzena in nujna.
K senzacijonalneimi političnemu procesu v Italiji.
Z največjo pozornostjo sledi v^\ javnost političnemu    procesu pred poroto v Are7zu. Prijavila sta s: tudi visokosoica EzapČnn Sacco In Valentin Seherer, ri!<ke narodnosti, oba vpisana na rimski univerzi za katerih bivališče sodnfia doslej ni vedela, obtožena sokrivde z dijaJc m i Andrc-olijem in Tursijem, z generalom Mehmed Vehibom in z Abdul Hamid Saidom, predsednikom zveze    zatiranih    narodov na vzhodu in predsednika vrhovnega odbora egiptovske obrambe. Ta Adol Hamid ^»id ie bosat Egipčan in znan v mednarodnih krogih, ker se še udeležil kongresa v l.au-sann:, iz katerega mesta pa je bil končno izgnan. Ta človek je sicer obljubljal, da pride k razpravi, toda do danes ga Se n". naprosil pa fe dr. Pratrinija v Rimu svojega zagovornika. Tako ho odsoten eden glavnih obtožencev, najbrže pa tad;      b i glavnega obtožitelja, to le Kental Dina, ki je bil zaupnik genrala Mehmed Vehtt»a, '. teri pa ga je pozneje ovadil sodni'i rad7 tatvine in je bil Kemat Dina rudi obsojen v Rimu. Mogoče odločilne    va nos t i pri razpravi bi bila navzočnost turškega stotnika Hassen Feuzi Nori bova. On ie bil oni, katerega so izvršile: tHoeirui v vlaku 5t. 38 zasledovali in skušali narkotizirati tekom noč4, dr> bi mu odvzel? važne dokumente, katere je nosil s seboj Iz Moskve V London.    Ti dokumenti \y\ inie'.i skn angleški polrriki in Škodovati sovjetski vladi. Italijanski   trgovec   Toni \%\ ni bil nič drugega nego slučajna žrtev, ker je opazil, kako hočejo Feuzi beya narkoti/.raii ter je nastopit proti njim, na. kar so ga zločinci prijeli in končno ustrelili. Mu so> da bi bil   Tomasi kak   detektiv, Id spremlja Feuzifa,   Fetrzi bev je opisan <: strani preiskovalnega sodnika kot turški agitator, ki je bil svojčas tudi konitdenr itafijanske oblasti, dočim je v libijski vojni nastopal proii Italiji, tnrej je s'uz.il kot vohun in izdajalec za denar-.    Vsekakor je zelo čudno pa tudi zelo značilno, da se ie stotnik Feuzi, ko je bit po dogodku v vlaku policijsko zaslišan   skupno z drugimi potniki, takoj umaknil fn izgini, nc da b~ bilo mogoče dobiti o njem kako sled. Obtožence branijo odlični italijanski odvetniki. Pričakuje se, da razprava razprši svojo tajinstvenost glede izvira političnega delikta in giede značaja dokumentov, katere so hoteli odvzeti Feuzliti. Obtožena Andrcoli in Tursi priznavata sicer, da sta postopala po nalogu komunistične stranke, kateri sta pristaša, toda doslej odklanjata vsako izpoved o tozadevnHi podrobnostih.
Slučaj Ljubice Ljiifeisld.
Poročali smo v zadnji številki o slučaju Ljubice Ljubičić. ki je umrla v beogradski splošni bohric? za poškodbami, ki jih jc do; bila od pretepanja v policijskih zaporih Beo* grada. Uprava mesta jc izdala o tem komu« nikc, v katerem naglasa, da Ljubica ni bila tepena v zaporu temveč da jo bila odpeljana v bolnico, kjer je obolela na £ripr. Medtem prinašajo beogradski listi obdukcijski pro« tokol, ki so ga sestavili zdravniki državno bolnice in ki se glasi: Smrt  ie nastopila vsled vnetja možpanor. pljuč in pljučnice. Zdravnik splošne bolnice dr. Mitrovie je v svoji izjavi podal sliko o strašnom stanju Ljubice,  ko je  bila prepeljana iz zapora. Pri pregledovan>u >e opazil na levi strani obniza pod senco oteklino, za katero ni mn« £el takoj ugotoviti od česa izvira, a ie ka* snejc konstatiraj, da jc to posledica prelo* ma lobanje. Po vsem životu je bilo opaziti sledove pretepanja. Na hrbtu so bili op i« cžni sledovi udarcev, široki kot dlan roke. Naslednjega dne jc dr. Milctič zopet pre< gledal Ljubico in je opazil, da je bila leva kost lobanje popolnoma razbita. Zato je na* stala oteklina na obrazu, ki se je pričela gnojiti. Levo oko Je izstopilo in pogled na DeareOnico je bil uprav strašen. Pojavljali so se t«di simptomi zastrupljene krvi. Po tej m*atovit\i ie bila Ljubica prepeljana v kirurgiem oddelek v svrho operacij'?, toda bilo |e prepozno. Devojka jc malo za tem umrla   Njene poslednje besede so bile: Ni* sem kriva ... nisem kriva . .. Prcis'-cavo vo-» di preiskovalni sodnik Vojislav Amjjelko« vič Rezultat preiskave pričakuje javnost z veKkim zanimanjem. Policija se brani, da je dobila Ljubica poškodbe v zaporu. — Preiskava se nadaljuje.
„Tombola"
mžjift poštnih uslužbencev fe vsled tehničnih ovir preložena
sag mmm mi i#wijff li \Liii^toff*^4tPia fc I w odbor'
stran 4._»SLOVENSKI   NAROD«,   dne 27. aprila »2j _ stex. 97
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 26. aprila 1924. Poglavje o reptilskih listih.
*K}opi, ki se drže vlade, kater* njihovim žepom nese, se Utovar*
ta jo po svojih reptilskih Istih — med  njimi   >Slo\<ens&   Narod« ...
* Slovenec* 25. 4.
»Slovenec« je včeraj lahkomiselno aačol poglavje o reptilskih listih. Kaj so reptilski listi? To so časopisi, ki za gotove novce služijo kaki vladi in de-lajo tisto politiko, ki jo jim diktira njihova službodajalka. V vsi slovenski zgodovini sta znana samo dva slučaja, da se ie slovenski list prodal za gotov denar protunarodni vladi. V osemdesetih letih preteklega stoletja — »Ljubljanski List«, ki ga je vzdrževala avstrijska vJada, in — čujte in strmite — tisti »Slovenec«, ki danes govori v tonu moralnega ogorčenja in preziranja o reptilskih listih-
Klerikalno glasilo pač greši na pozabljivost slovenske javnosti, da si upa obkladati s takimi očitanji druge liste, ko ve ves slovenski svet da si s tem grehom v novejšem časa §e ni noben drugI slovenski list obremeni svoje vesti, kakor »Slovenec«.
»Slovenec« je bil edin slovenski lavni organ, ki je bil v službi avstrijske vlade za gotove pare in to v najkritičnih Časih za Slovence. Za bagatelo borih 2000 K se je s kožo in kostmi prodal avstrijski vladi, da je pisal tako, kakor so ura narekovali z Dunaja! To je opetovano ugotovil dr. Sušteršič, ki je sam osebno prinesel denar z Dunaja in ga izročil »Slovencevemu« uredništvu. Za Bst. ki hoče veljati za naroden, je takšen očitek tako strašen, tako kompromitu-loč, da bi ne smel preje mirovati dokler bi se pred javnostjo ne opral tega sramotnega očitanja, te strašne obdol-žitve! Kaj pa je storil »Slovenec«?
Niti z mezincem ni genU, dasi mu j* dr. Sušteršič opetovano javno za-ktčll v obraz obdolžitev, da se je dal podkupiti od dunajske vlade za Jude-ževe groše ter se pod krinko narodnega glasila boril za novce proti napredni stranki, ki je bila takrat edina nositeljica res narodne ideje. Ako bi se bil hotel oprati pred javnostjo, bi moral nemudoma vložiti tožbo protS dr. Su-steršiču ter zahtevati za tako grozno žalitev primernega zadoščenja. »Slovenec« pa se ie, zavedajoč se svoje krivde, strahopetno potuhnil in nekaj jecljal, da je pač sprejel denarje, ni pa vedel, zakaj mn je vlada nakazala ta denar- Za to gotovo ne, ker je delal proti-vladno. narodno politiko, pač pa za to, ker je pobijal vse narodne težnje ter sknšal z vsemi sredstvi uveljaviti med slovenskim ljudstvom avstrijsko državno misel In habsburški d In as t ič nI čut. Pobasal je Judeževe srebrnike v svojo malho ter podvojfJ svojo gonjo proti vsemu, kar je bilo narodno, napredno, zlasti pa kar je mislilo in čutilo jugoslovansko, tožil pa nt ker se je pač zavedal, da je krhr in da mu dr. Šušter-$£ vsak hip lahko s dokumenti dokaže, da je dobival pare kot plačilo za svojo protmarodno, zlasti pa za svojo proslu-k> protisrbsko gonjo v zadnjih letih pred svetovno vojno.
Torej organ, ki nosi na svojem čeki nžgan pečat avstrijskega nemškega reptila, ima smelost in drznost, listom neomadeževane preteklosti in sedanjosti, ki se danes bore za iste narodne ideale, za Iste narodne svetinje, kakor nekoč v težkih časih pod Avstrijo, očitati reptHstvo!
To je nesramnost in brezobraznost, ld je nima primere! Kakoršen je lopov, tako misli o drugih. Toda za avstrijske zlatnike, za kinematografske koncesije se je na Slovenskem dal podkupiti sa-mo eden list in to je bil — »Slovenec«! Komu ni znan ta najžalostneiši kapitelj slovenske zgodovine?
Kar pa se tiče slovenskih zares narodnih glasil, ni na svetu toliko srebra ■iti zlata, da bi jih mogel kdo podkupiti, da bi se ne borili kakor doslej za največje narodne svetinje ~~ za državno in narodno edinstvo!
★  ★ ★
— 25 letnica smrti Dragotina Ketteja. Danes je minilo četrt stoletja, odkar je neizprosna smrt prerezala nit življenja mlademu sovrstniku naših modemih pijonirjev na polju novejše slovenske književnosti. Usoda večine slov venskih leposlovcev je, da žive v nepovoljnih razmerah in umirajo v cvetu svoje mladosti. Komaj trrindvajsetletni Kette je podlegel sušici To je vzrok, da se njegov genij ni razvil do popolnega razmaha in poleta, da ni zapustil svojemu narodu pesniških biserov, ki so sli z njim prezgodaj v zemljo. Vendar pa je njegova dediščina tako bogata, da jo lahko prištevamo med največje prido-bive slovenske poezije. Kette je pesnik, ki ga ni mogoče razlagati in razčleniti na psihološke sestavini* m* momente v leposlovnem iistvarjanju.^jego^ rfch J* ustvaril pesniško celoto, ki jo^je^treba Čuti H in razumevati instinktivno. Fina, gladka rekel bi aristokratska oblika njegove pesmf In lahkotno oblikovanje duševnih procesov je batrv«
tejeve poezije. Kdo ve. Če bi bil Kette Se živ, da-11 bi se ne bil razvil do najboljšega modernega slovenskega pesnika. Tako pa je legel v grob in ni iziil v stihe vsega, kar je krila v sebi njegova bogata duša. Kot zastopnik slovenske moderne je pokojni Kette ena najmočnejših umetniških individualnosti in v naši književnosti mn je zagotovljeno trajno odlično mesto. Kette Je bfl rojen 19. januarja 1876 na Premu na Notranjskem, umri je 26. aprila 1899 v Ljubljani.
— Pravoslavni velikonočni prazniki na dvoru. Vsi Člani kraljevske rodbine praznujejo pravoslavne velikonočne praznike po starih srbskih običajih. Na veliki četrtek je ves dvor od 18. do 20. opravil »veliko bdenije«. Na veliki petek so vsi člani kraljevske rodbine prisostvovali »iznošenju blaštanice«, danes od 12.—13. je v dvorski kapeli služba božja »pričeščivanje«. Jutri se na dvoru po srbskih običajih slavi prvi dan vstajenja.
— Draginjske doklade vpokojen-cem. S posebno uredbo uredi finančno ministrstvo draginjske doklade vpoko-jencem in vpokojenkam. Za izplačilo teh doklad je določen kredit 50 milijonov dinarjev.
— Duhovniške draginjske doklade. Minister ver dr. Janjič je Izdelal posebno uredbo o duhovniških draginj-skih doklad ah. Kakor znano, glavna uredba o uradniških draginjskih dokla-dah ni vsebovala določil za duhovniške dravinjske doklade. Ta posebna uredba deli duhovništvo v 3 razrede: V prvi razred duhovniki v Sloveniji, Srbiji, Kotoru, Sandžaku, zagrebški škofiji In še v nekaterih drugih krajih. V drugi razredi duhovniki v Sloveniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini. V tretji razred duhovniki v Vojvodini. Za duhovniške draginjske doklade je določen kredit v znesku 50 milijonov dinarjev.
— Nova univerza v Pragi. Nedo-statek univerzitetnih prostorov za predavanja m njihova raztresenost po vsej Pragi je že davno spravila rta dnevni red vprašanje zgraditve novega univerzitetnega poslopja Ta načrt bo sedaj realiziran. Načrt za novo veliko češko univerzo v Pragi, ki bo imela dve glavni veliki poslopji je izdelal znani Češki arhitekt prof. Kotiera: ni ga pa mogel dovršiti, ker je lani umri. Po njegovih intencijah je dovršil načrt arhitekt Ladislav Machon. Z zidanjem so že pričeli. Novo univerzo, ki bo stala na obali Vltave v bližini češkega parlamenta, bodo gradili najmanj 6 let.
— Baje m menda. Šele polemika povodom spopada med socijalisti in čmo-komunlstično koalicijo te prisilila »Slovenca«, da se je spomnil shoda v »Mestnem domu«. Danes poroča, da so se spopadli socijalisti 111. internacijona-le s socijalisti II. intemachonale, ki so bili baje poraženi. Cinično pripominja, da je bilo nekaj ljudi menda celo lahko ranjenih. O tem. kar se je godilo javno v javnem lokalu in na javnem shodu, ve »SlovenČevo« uredništvo, ki sicer reflektira na zanesljive in točne informacije, samo toliko, da je bil baje in menda shod in da je baje in menda na shodu tekla tudi kri. Klerikalci za shod v Mestnem domu torej niti vedeli niso. Ves magistrat je bil v rdečih lepakih in na vsakem oglu je lahko občinstvo čitalo objave, kdaj in kje se vrši socijalistični shod. Kako je torej mogoče, da samo klerikalci niso vedeli zanj? O vedeli so že, saj so se njihovi pristaši tudi shoda udeležili in aktivno podpirali komuniste pri nastopu proti peričevcem. Toda to jim sedaj ne gre v račun, ker se boje posledic — razpada koalicije. Za to se delajo nedolžne, kakor da bi bili oni edini tujci v Jeruzalemu! So pa nedolžni, kakor breja mačka! V zadregi govoričijo sedaj o vele-bankarskem režimu. Kaj pa klerikalna gospodarska podjetja, banke, samostani, grajščine, parni mlini, žage, cerkveno premoženje? To je menda komunistični režim. Vsaj tako zveni iz klerikalnih ust. Volk v ovčji koži vabi delavstvo, da bi mu podalo poleg svojih žuljev še duše. Toda tudi delavski sloji uvidevajo, kaj tiči za klerikalnim demagoštvom in dogodki, kakor je bila bitka v Mestnem domu in Zaloška eesta. Pride čas* ko to ljudstvo brcne ta demagoge.
— Proslava 1. majnikn. V četrtek 1. maja dopoldne namerava prirediti komunistična stranka na Turjaškem trga pred »Delav. domom« velik ljudski shod, na katerem nastopi več govornikov. Po shodn se ima vršiti obhod po mestu. Ker se pri tej priliki zbere mnogo ljudi obeh strank, ni izključeno, da ne pride na tem shoda zopet do takih rabuk, kakor v »Mestnem doma«.
— Na naslov selecelike oprav*. Z ortrom na našo včerajšnjo notico pod tem naslovom se nam pile Is občinstva sledeče: Postajao blagajniško osebje je ob sobotah ta dnevih pred prazniki valed vefi-ktga navala potujočega. občtnstva tako se> pošteno, da pri najboljši volji se store srsvoscsso odprrmKi potnikov. Tik prod odhodom vlaJu a« morajo blagajna zases-
[protnem slučaju bi namreč vlak* imeli ogromne camade. V sled tega je priporočati občinstvu, da se v izogib sečnim se-priKkam poslužujejo prodaje vozovnic na Posta* Ljubljana — mesto, t J. Pri Tourtst Offfcen (Patnik) na Aleksandrovi cesti št. 8 kjer se dob« vozovnice sa zahtevo za tri dni v naprej. S tem bode občin stro prihranjeno veliko nevolje is jase, postajnemn blagajniškemu osebju pa nepotrebna pre-obložeaost.
— Zapomnite si jih! Pišejo sam: Sedaj na magistratu kruto vladajoča klika Crnordece koalicije je vedno vsa polna sladkih besedlj o socijalni preskrbi, socijalni pravičnosti vseh stanov itd. Take m enake fraze prodaja ob vseh mogočih prilikah. Seveda sama se prokleto malo briga za« take stvari. To se najbolje razvidi, kako je selila te dni pohištvo mestnega knjigovodstva in mestne blagajne v kre-sijo. Naročili so voz z voznikom iz mestne Pristav«, sklicali par delavcev m prevažali so lepo počasi, kakor se to spodobi pri — mestu. Nihče pa se ni zmenil za postrešCke, ki so strokovnjaki v takih poslih in ki so se lepo skoro Polnoštevilno solnčni, ker so brez vsakega posla. To so po poklicu navezani na take zaslužke, seveda kaj to briga te rotovška mogotce!
— Slovenskega planinskega društva občni zbor je danes, v soboto, ob 20. zve« čer v restavraciji Narodnega doma, na kar opozarjamo vae dr^štvenike.
— Vsem državnim nameščencem do-služenhn podoficir je m v vednost: Komisija za Izvršitev zakona o drž. uradnikih in uslužbencih pri Min. Pravde je podala z aktom z dne 26. Ins. 1024. štev. 64.655 sledeče mfsljenja: »Kako odredba prvoga »tava člana 246. pomenutog zakona postavlja Izuzetak izpod odredbe četvrtog stava člana 137 samo za ona Ifca koja su učestvovala u prošlim ratovima, ostaje ta odredba stava 4 Č"! 137 V na snazi a po sledu onih službenika, kori su kao državni službenici vojsk« bili u službi preko redovnog roka, pa su potom stupili u državnu službu gradjanskof reda, i Ima im se to uračunat! i sa stepene osnovne plate.« Društvo certlffkattstov.
— Celjske vesti. — Predavanje sa Liadskim v s u 5 11 i š ču. Jutri v ponedeljek 26. aprila ob 20. uri se vrši v risalniot meščanska šol« predavanje * testamentih«. Predavanje katerega bo obdržal višji sodirT svetnik g. dr. Val. Pleria, bo zelo sanhn*vo. — Praktični tečaj gostnnfčarske strokovne šol« v Celju se j« vrštt v prostorih »Uniona«. Načelnik go-stilničarske zveze g. Boži« je Predaval o umnem kletarstvu m čiščenju vina. razpravljal je dalje glede uporabe zakona sa umerjen« sodov. Predavali so š« drugi predavteljl. Oostilnfičarska šola pod mariji-vim vodstvom gg. ravnatelja Beno Seraj-nika, Joška Božiča, M. Marttnoviča !n učitelja Kranjca vrlo napreduje. — P ©iskusno kuhanje s plinom na gospodinjski šoli se vrši v Četrtek 1. maja ob 3. popoldne. Mi mi H četrtek se poizkus ni vršil, ker sta prišli k tetemu samo dve gospodinji. — Mestno gledališče. V torek, dne 29. aprila gostujejo v našem mestnem gledališču igralci ljubljanske drame. Vprizori s« izvirno slovensko delo J. Jalena »Dom« izven abonementa. G. Ja-lena j« gledališka uprava pozvala, da prisostvuje predstavi v Celju.
— Mariborske vesti. Razpis občinskih volitev. Dne 26. aprila je potekla zakonita doba sedanjega občinskega zastopa. Pravi'orna bi bil moral sedanji župan ž« dva meseca preje razpisati nov« volitve. To se doslej iz javnosti neznanih razlogov ni zgodilo. Kakor čujemo, se razpis novih volitev izvrši že te dni. Za izid volitev samih m bodočo občansko politiko osir. go-gospodarstvo obstojajo trenotno zelo meglen« m nič kaj bo »J šega obetajoče perspektive. Če se Nemcem res posreči pridobiti za svoj blok socijaliste, za kar s« Nemci zelo trudijo — m je se bo nasprotno res vzdržal že sklenjeni narodni blok, potem bosta v bodočem občinskem svetu dva si nasprotna bloka, katerih močnejši bo skoro gotovo nemški-socijalist i črti, ki bo zahteval svojega župana in podžupana in sicer kakor se v nemških vrstah sliši, lz praktičnih osirov tako, da bo župan zopet socijalist, a podžupan pa Nemec. Po tej kombinaciji bi bil tudi mestni svet po večini v rokah tega bloka. Za slovenski blok bo ugodnejša situacija, ako s« socijalisti ne vežejo z Nemci Glede županskega kandidata na strani narodnega boka si stranke še niso na jasnem. Kakor čujemo, le SLS at taktičnih osirov umaknila kandidaturo dr. Leskovarja na mesto župana. — Manifestacija radi dogodkov na Zaloški e e s t i. Na večer dne 24. aprila je sklicalo v veliki 06-tzovi dvorani kraj. organtzacr]a SPJ zbor v spomin krvavih dogodkov na Zaloški cesti v Ljubljani Dvorana je bila potaa udeležencev. Zborovanje j« otvortf urednik I-sta »Volksstfmm««, Eržen, si ]• v svojem govoru orisal vzrok štrajka ta krive« krvavega dogodka na Zaloški cesti. Na to Je delavsko pevsko društvo »Frohslnn« sa-pelo delavsko himno. Nadaljnji govornik Ošlak I« v daljših Izvajanim razpravljal e takraten) po'ožaju in dogodkih. Govorili so Se Bohun, Ceh ta Klančnik (slednja dva nemško), ter Zorg* Iz Ljubljane, Končno sta se oglasila i« župan Grč ar si prof. Pava J. Po zafcl učnem govoru Eržena I« predsedujoči obč. svet Osmec zaključil zborovanj«, — Klerikalni shod Ob istem času. kakor sooHaliti. je zborovala prvič v novi palači »Zadružne gospodarske banke« rudi dr. Korošcev« stranka. Govorila sta poslanca prof. Vestni ik to urednik ž s*, bo t Shod nI bf posebno številno obiskan. — Redek jubilej. V nedeljo dne 27. 1 m. praznuj« v Gradcu svojo 90-letntco gospa Matilda Parma, vdova no poke. svet ia auti aašega odličnega komponista g. vi svet Viktorja Parne, ki se js odpeljal v to svrhe na obisk v Gradec ds skupno s sorodniki praznujejo ta redek Jubilej. Gosoe iubi'antmja Je telesno ki duševno Še čila ia sdrava. Soprog i ubi lan trni« i« dlje easa slutil v LJubljani pri deželni vlad, nato z MatUdL kjer le amri, nakaz ta le 10*
proga preselila h hčeri v Gradec. Tudi z naše strani iskrene čestitke 1 — Nesreča sa železnici V sredo zvečer se je na postaji Dravograd zgodi'a težka nesreča. Vlakoven! j a vlaka Celje - Slovenj gradeč -Dravograd je prišel med premikanjem vlaka, stoječ na rampi pri skladišču, pod vlak, ki rrru je odrezal sr>odnji del obeh rok in ga težko poškodoval tudi na 2lav L Nesrečneža so prepeljali v bolnlico v Slovenj gradeč. Kakor izvemo naknadno, je ponsrečenec Menčak iz Maribora in ne iz Celja. Izgubil Je tudi nos vs'ed težke poškodbe. — Nov transport Rusov se je odoeljal iz Beogrs<1a v Franciio v pe*ek zvečer.
— Ptujske vesti. Pretep. V petek dne 11. trn. so se stepli fantje kopač- pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah pri Ptuju. Družba je bila seveda vinjena. Nekega 50 letnega Martina Tašnerja iz Zagora, očeta Štirih otrok, so tnko pretepali z koli in mo-tikami, da je podlegel ranam. Smrtno veliko rano je dobH z motiko po g:2vi. V dobi 7 mesecev je to že 3 uboi v tem okraju. Žalostne razmere. — Aretacija. Mihaela Hajdinjaka je dne 23. tm aretirala tuk. policija rad? poskusa in suma žepne tatvine na Jmjeveui letnem sejmu. — O umoru pri Sv. Marku niže Ptuja smo izvedeli: morilec j« Gaspar Ludvik. Ustrelil je I. Horvata pred župno cerkvijo v trebuh. Vzrok: ljubosumnost.
— Francoska konzularna asrenclja na Sušaku. Trancoska vlada je postala na5j vladi noto, v kateri prosi za dovoljenje, da sme na Sušaku ustanoviš" konzularno agencijo.
— Mestni strol za pometanje cest nikakor ne vrši svojega posla v zndovolj-nost prebivalstva. Predsnočnim so pometali s tem strojem Poljansko cesto. Med močnim ropotom so se dvigali celi oblaki prahu, da se ni videl ne stroj, ne zaposleno osobie Pasanti pa so bežali na vse strani, da bi prišli iz območja te »gazeče pošasti«, ki ifrm fe s svojim silnim prahom onemogočala dihanie. Cestno pometanje pometači že mnogo bolje opravijo nego ta nesrečni stroj.
— S! u ž h a paznikov. Mestna občina ljubljanska potrebuje za letošnje poletje nekaj paznikov za mestne nasade. Plača 1200 K mesečno. Upoštevajo se prevsem potrebni upokoiesd z neomadeževano preteklostjo. Reflektantje naj se zglase med običajnimi uradnimi urami v mestnem gospodarskem uradu.
— Mesto stavbnega Jnženjerja pri mestnem stavbnem uradu v Mariboru Je razpisano. I^edpogoi stavbno-političn! izpit, oziroma zagotovilo, da se ga v najkrajšem easu pologi. Tocadevno opTemrjene prošnie z navedbo službenih zahtevkov je predložiti do 1. jnrtiia i 1. mariborskermi magistratu.
— Is Prsserja. Dramatični odsek Sokola v Preserju nas je v nedeljo, dne 13. aprila 1994 zopet iznenadi] z prav dobro uspelo Tgro: »Stari in mladi«. Vse uloge sa bile srečno razdeljene. Režija prav dobra. Kulise — domaČe delo — lepo uspele. Igro so deloma moril! prepozno prihajajoči gledalci. Drugič naj društvo poskrbi za red in naj nikogar na pu$ča v dvorano med igranjem. Priporočal bi Sokolu, naj nam vendar poda enkrat kako burko. Naši ljudje se radi smejejo in kadar je na odru najbolj resno se ti začne za hrbtom kro-hotati, da H pokvari ves utls rsrre kot ja bfla ravno »Stari m mladic Ne bom hvalil vsakega posamnega Igralca, saj se dobro delo samo hvali. Res, naši m'adi diletantje so se potrudfM in napeli strune, da nam je vsak posamnlk prfrasel v igri k srcu. Na Velikonočni ponedeljek so Igro ponoviH. Udeležba pa ni bila taka kot prvič radi lepega vremena. Vsak je raje pohitel v naravo. Zdravo!
— Izseljevanje iz kraljevine SMS v mesecu februarju. Izseljeniški korrrisarijat v Zagrebu Javlja: V mesecu februarju & se je raselflo iz naše kraljevine 1794 oseb, 1Z12 moških m 582 žensk. Izselilo se je: Is Vojvod me 986, iz Hrvatske in Slavonije 3(57, iz Dalmacije 364. iz Srbije 85, iz Slovenije 64, Iz Crne gore 19 in Iz Bosne ia Hercegovine 9 oseb. Po poklicu je bilo kvalificiranih 86, nekvalificiranih 205, poljedelcev 1070, prostega poklica 27 oseb, dece m starčkov 406. Odpotovalo je: v Brazilijo 825, v Kanado 322, v Zedtnjene države 250, v Argeutintjo 221. v Avstralijo 121, v Novo Zelandijo 34, v Cm*l« 9 In v ostale d«le Amerik« 10 oseb. V ostale dele sveta 2 osebi. Poleg tega je odpovalo v Istem času te aaše države 79 tujih poda-aikov.
— Uradne ure pri glavni carinarnici I. reda v LJubljani bodo od 1. maja 1924. naprej ob delavnikih razen soboto od 8.— 12. fn 15.—18. ob sobotah pa od 6.—12. is 15.—17.
— Ugotovite*. NaproŠeni smo ugotoviti, da včeraj v dveh noticah omenjeni Štrukelj ni mdentičen s Črkoslikarjem Lu-00vikom Štrukljem iz Gosposke ulic«.
— Mestnega knjigovodstva In mestne blagajn« uradni por s tori so v poslopju Krasite, vhod Šolski drevored št. 2, I. nadstr.
— Nabava nove tehtnic«. Mestna obema ljubljanska potreba Je za mestno klavnico novo tehtrrfco za tehtanje žlvffc prašičev fn drobnlc«. Ponudbe Je stavi« pri mestnem magistrata do 1. mala 1924. In Jm je vloflti v mag vložišču. Pojasnila dar Is ravnatsljatvo mestne klavnic«.
— Smrtna kosa. Rodbini Savo K o b e fe v cvetu mladosti umrla hčerka Nada. Pogreb bo 27. t m. ob 16. iz javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu, Lahka h gruda!
— Političen hnmor. Beogradska »No-vozile priobčujejo uspelo karikaturo. Stoji-ta si nasproti hrvatski seljak s pipo v ustih, S lisico rdečo čepico, obremeni en s soaka-mt, la srbski seljak v opankah s aatrahan-ako kučmo sa glavi In s palico v rok) ter se rssgovarjats. Srbski sel Jak: »Dragi mol ktrmek. na može kod nas ništa da bude od republike.« Hrvatski seljak-Z ago rac: »A šakal ne? Kad Is Marija Terezija mogla ds bude carica, zakaj s« bi Republika mosla bHf krajca?«
— Roparski napad kačahov. Pri PHzre* mu j« večja četa kačakov napadla potniški vos, pri sem ur so ubili dr« potnika, in sicer Manjerja zUrtoea, rodom Ceha« m
f posestnika. Kočijaža eo lahko ranili. Roparji S so potnike popolnoma ©plenili in nato po* bcgnili
— Mlad morilec. V Nedcli^cih v Medjb murju se je te dni zgodil strašen iločln. Vinko Kukovec, mladenič 20 let je bil sprr z 19Ictnim Gjurom Novakom. Nahujskal je proti slednjemu 15Ietnega Martina Hor» vata in mu dal tudi nož, da ga rahode. — Horvat se je res spri z Novakom in mu tekom prepira zasadil nož v srce. Novak je bil takoj mrtev. Oba morilca sta biLa aretirana.
— Poces proti čarugini družbi. Pred osijeskim sodečem se v kratkem prične raz» prava proti har»mbaši Carugi in njegovim tovarišem. Za razpravo vlada ogromno ra» r.imanje, vendar bo dnevno izdanih samo 100 vstopnic. VeČina listov odpošlje na razpravo svoje poročevalce. — Pred dnevi je sodna komisija odpotovala v Miljevce pri Novi Bukovici, in aicrr je napravila sodni ogled v gestiln: Ili ie Bosni J«, kjer je čarug« ubil orožnika Pranja >irolo. Pred dvema dnevoma je odpotovala komisija v Ivan* kovo pri Vinkovcih, da na licu mesta zasliši priče o umoru trgovca Aualanderja in pri* hodnji teden odide komisija ▼ šumo Vučjak pri Pakracu, kjer je Čaruga napadel in oropal uradnika tvrdke »S!avex* ter ubil šoferja Selselva.
— Samomor v Beogradu. V Beogradu je skoč,Ta z okna prvega *ad«tropja Ružica Radenković, žena tiskarja Save Radenkovlća. Bila je takoj mrtva. V smrt je šla baje radi neozdravljive bolezni. — Istotako je 23. aprila skočila z okna rrve-ca nadstropja s'užkirja Marija Malenko-vi<? in se smrtno poškodovala po zlavi.
— Senzacijonelne aretacije v Sarajevo. Sarajevska poMciJa je aretirala več oseb, ki so prirejale sadisfične ornHe. Med njimi je bfio tudi več homoseksualcev. V afero so vpletene osebe i« boljših krogov.
— Vremenska napoved. Dunaj, 25. aprila. Uradna vremenska napoved za 26. april: Zmerno oblačno, mestrrma najbrže popolnoma jasno, južno in gorko v severnih Aalpah.
— Koncert. Na strelišču pod Rožnikom se vr5i v nedeljo 27. t. m. koncert prvovrstnega oricestra.
— Promenad nI koncert v »ZvezdU 27. tm. ob II. dop. kapelnik dr. To*. Cerln. 1.) MuhvfČ: Na vojsku, marš. 3.) Gervafa: Juzoslov. pesmi. Z.) Cibulka: Srce is cvetica. 4.) VVagner: Lohengrin. 5.) Zaje: Večer na Savi. 6.) Morena: Žive r*srm\ valček.
— Novo orvorjenl modemi damski česal ni salon s prvovrstno postrežbo so cen}, damam priporoča za obisk. Izdelava vseh lasnih del, zaloga parfumrnje. monikura. masaža. GJod Aleksander mL Kongresni trg it. 6.
Pozor! PozorI
Kino Ideal
Samo še danes, soboto in jutri, nedeljo, I. del napeto zanimive detektivske drame
Nasledstvo 9 milifonov
V ponedeljek 28., torek 29. in sredo 30. aprila II. del.
Kino »Ljubljanski dvor««
LUC1AN ALBERTOVI.
ki po svojih smelih in drznih atrakcijah prekaša vse ekcentrlke rn je poleg Harry Pieia gotovo največji akrobat, nastopi še danes tn jutri v nedeljo v ktnu »Ljubljanski dvor* v izredno zanimivi ljubavni drami »Vrnitev Odiseja. F'lrn nudi najrazvajenej-šim obiskovalcem izreden užitek. Pozor na Ljubljenca Maks Lfndra, ki nastopi v ponedeljek brez cilmdra ... Salva smeha!
»KINO TIVOLI«.
Sobota: »RUMENI DIPLOMAT«, rde. učinkovita, pretresljiva družabna drama s Friderikom Zelnikom — Nedelja: »KRI — KRI«, razposajenega humorja, situacijske komike polna veseloigra z Lyo M aro kot glavno predstavite!jico. — Ponedeljek do srede: »TOVARNA ŽIVIH LUTK«« po znanem istoimenskem romanu Friderika Fresa. Fern A o d r a in Alfonz F r y 1 a n d interpreta glavnih vlog.
RADI LJUBEZNI VRŽEN POD KAP...
Vmflt so se zopet ptičice, gosd is log sta se odela v zeTeuie m v človeška srca se je vse'il blažen mir... Srečen in zadovoljen Je krenil na AbacIJevi cesti v neko ta-mošnjo gostilno prijatelj Drago. Amorjeva pšica ga je zadela v dno srca ia Drago je pridno zahajal k natakarici Marlčki v vaj, ti ga je ponavadi objela v svoj zagrgljai sa nameček je dobi7 poJjubčk« tri In klobas-co. Poleg opojnih poljubčkov Je dobil tudi Hektarja In skratka bil Je blaže« .. . Toda sreča je oooteča m vsaka stvar na svetu Je minljiva. Marička je nenadoma začela škilita za brhkim Tonetom, tam fz Zelene Jame. Dopodne je bil na obisku Tone, popoldne pa Ja pricapljal Drago. Slednji Je nenadoma občutil, kako MaričTcrna tnpla ljubezen skooneva In prešini! ca Je oženj ljubosumja. Postavi! s« Je na prežo, tam za vogalom Ahacljeve ceste ter je opazil Toneta, ki je zavil k njegovemu Idealu. Bil je užaljen v dno duše. Skleni' je Izvesti radikalno akcijo. Včeraj popoldne je bil lep aprilski dan. Počasi je zavil Drago v znano mu sobico k MarlčkS. Najpreje je jezno sledal ln s'ine poSiraJ, končno nn sa Je oju-načil m Je Marlčko prosil, lepo prosil, na) bo samo njegova. Obljubljal ji Je oebesa na zemMl ta it Udana nogavica po vrhu. No, Mari&a la bila drugih mM tat Ia pora-
dala Dragu v brk, da ga ne mara. In sedaj se Je pričel teater. Drago je potegnil izza žepa tam zadaj na hlačnicah — pardon ne revolver — pač pa stekleničico z rujavka-sto tekočina In se Je pridušal, da io takoj popije, če ga Marička ne us'iši. MariČki se je otajalo srce, pristopila je k Dragu in mu vzela zdravilo za srčne bolezni. Pobotala sta se.
Stvar bi bila dosedaj v redu, toda Že je trne! vrag svoje kremplje vmes. Marička in Drago sta bfa baS najbolj zidane volje, ko je prišel gostilničar, ki je med tem zaznal o kandidatu smrti itd. Kratkomalo je rekel Marički, naj se takoj pobere... Sedaj pa je nastal ogenj v strehi. Drago Je šinil pokonci, zaletel se je častivrednemu gostf-aičarju v koničasti,   okrogli   trebušček In slednji je s  pravim  akrobatskim skokom sfrčal po tleh, iskajoč pri tem rešitve v objemu kolenov nekega gosta. Pa se je še slednji  razjezil. Prišel je iz ravnotežja in prislonil je Dragu tako krepko zaušnico, da je videl slednji vse črno. Krava! je postajal čim dalje večji. Ogorčene pesti so dedovale vehementno, stoli so frčaM in bilo tako kot je včasih v parlamentu.   »Veliko psov je zajčja smrt« pravi naš pregovor, in tako se je dogodilo, da je Drago, ki je bil »solist« nenadoma sfrča' pod kap, kjer ga je objel med tem prispeli organ Javnega miru. Tudi Marička je morala z njim. Kako je bilo naprej, tega kronika ne pove.
Prima baško
koruzo in
oves
nudi naTcenefe tvrdka Lavrič i Kovač, Sombor (Bačka)
2673
— Bolečine? V obrazu? V udih? Po* skusite pravi Fellerjev Elzaflnid! Vi se bo-dete čudil!' Dobrodejen pri drgnjenju celega telesa in kot kosmetlkurn za kožo, zebe in negovanje ust! Veliko močnejši ia boljši kakor francosko žganje tor čaz 25 let priljubljeni S pa kovanjem ia poštnino 3 dvojnate aH 1 specijalna steklenica 24 Din 36 dvojnarih ali 12 specijalnih steklenic 214 dinarjev s 10% doplatka razpošilja: lekar« nar CUGCN V. FELLER, STUBICA DO-NJA, Elsatrg 238 Hrvatsko.
— Najcenejše In najnovejše obleke se dobe samo Šelenburgova ulica št. 3 pri Grl čar & Mejač.
Društvene vesti.
— Predavanja  v  društvu  »Soča.« v
Ljubljani. Danes v soboto 26. trn. predava v salonu pri Levu g kapelnik dr. Josip Čerin »o zgodovini opere v Ljubljani od 1. 1600 do 1900«, njegovo lastno originalno delo, katero m bilo 5e v Ljubljani predavano. Zatem sledi prijetna domača zabava pri kateri sodeluje tz prijaznosti oddelek pevskega zbora Z. J. 2. Začetek točno ob M21. zvečer. Vstop vsem prost.
— Gremij trgovcev v Ljubljani ima redni letni občni zbor v ponedeljek 38. tns. ob pol 20. zvečer v veliki dvorani »Kazine« v Zvezdi. Dnevni red: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo o delovanju gremija v letu 1923. 4. Računski sklep za leto 1923. 5. Proračun za leto 1924. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti. V slučaja nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje ravnotam z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki pa sklepa veljavno neglede na število navzočih članov.
— Ženski odsek Gospodarskega naprednega društva za Šentjakobski okraj namerava ustanovtti za svoje članice šivalnico. Tozadevne prijave sprejema m pojasnila daje Iz prijaznosti g. Sterkova. trgovka. Star! trg 18.
— Clril-Metodove podružnice za Gro-belno in okolico občni zbor se vrši 4. maja ob 16. pri g. Žurmanu v Slivnici pri Celju. Vse prijatelje te prekoristne m prepotreb-ne šolske družbe vabi k obilni udeležbi odbor.
— Zveza južaoštsjerskih obrtnih zadrug v Celju sklicuje glavni zvezni zbor za nedeljo dne 4. maja 1924 ob pol 10. v mestno
posvetovalnico v Mariboru. Raspravni red obsega te točke: 1.) Poročilo zveznega odbora. 2.) Proračun, 3.) Sprememba pravi!. 4.) Volitve. 5.) Mojsterska preizkušnja. 6.) Reorganizacija obrtnih zadrug. 7.) Mojster-sko zavarovanje. Vstop na glavni zbor imajo samo osebe, ki se legitimirajo s posebnimi od zveze izdanimi izkaznicami. Za slučaj, da se dovoli za udeležence zborovanja polovična vožnja, se bode to še pravočasno razglasilo.
— Dekliška 8 - razredni ca v Kranju priredi dne 27. aprila t L v dvorani Nar. Čitalnice otroško predstavo s petjem in mladinskima igrama »Sneguljčica« in »Pe-pelkaa. — čisti dobiček je namenjen v kul-tumo-prosvetne namene in za revno šo'sko deco. Predstava se ponovi v torek 29. apr. in četrtek 1. maja.
— Kam v nedeljo dne 4. maja? — Na Grad — na Grad, kjer bo Jurjevanje CMD šentpeterskih fn šentjakobskih podružnic
— Tobomba nižjih poštnih uslužbencev je vsled tehničnih ovir preložena na nede* Ijo 4. mala t. 1. — Odbor.
— Ne vračajte! Podporno društvo slepih v Ljubljani razpošilja, kakor že prej objavljeno, posamnim P. a. aaslovljencem svoje žepne koledarje za t. 1. in prosi tem potom, da jih radevolje sprejmejo tn po priloženi položnici plačajo, da s tem omeje znatne izdatke. Vsakdo lahko tudi aaroči naš koledar pri založništvu Podpornega društva slepih v LJubljani, VVolfova ul. 12.
— Zahvala. Te dni je prejel nai predsednik od krožka magistratnih uradnikov Din 150 kot dar bednim slepim namesto venca na krsto umrlega ravnatelja mestna klavnice g. G. Skaleta, za kateri znesek se v imenu »Podpornega društva slepih« tu plemenitim darovalcem kar najiskreneje zahvaljuje njegov t, č. predsednik G. E. Jurasek.
Go*noifarslvo.
PROBLEM NAŠE DOBE.
(Konec.)
Ko je pred dobrim dvema generacijama manehesterski gospodarski liberalizem fcrslral flziokratsko načelo popolne gospodarske svobode brez etične in moralne omejitve, se je kot reakcija te struje pojavil in uveljavil socijalizam z več ali manj jasno izraženo zahtevo po razlastitvi produkcijskih sredstev- državni zaščiti gospodarsko šibkejših in končni diktaturi proletarijata. Vsled politične svobode in moči, ki so jo po precejšnjih revolucijah postale deležne široke množice, je naravno, da je socijali-zem zmagoval nad gospodarskim liberalizmom, fs vkljub vsem ekstremom bi še se bilo tako hudo, če ne bi probujajoči nacijo-nalizem vsporedno s zahtevami socijalizma uveljavljal svojega zapeljivega načela gospodarske emancipacij©. Praktično izvajanje vseh teh načel js vrglo gospodarstvo v marsikaterem ozira daleč iz onega tira, Id mu je bil določen po zgodovinskih činjeničan. Sledila je svetovna vojna kot logična posledica prenapetih razmer m ne-harmonlčnega razvoja. Vojna seveda ni ničesar zboljšala temveč samo pospešila našo pot do konca zagat, H katerih nikakor nismo hoteli kreniti na pravo pot. Neverjetno Je, s kako vstrajnostjo zapiramo oči pred najbolj očitnimi posledicami vseh napak, ki sta jih storili dve generaciji pred nami, is ki jih mi nadaljujemo.
Kaj pomagajo delavstvu vsa socijalna zavarovanja in davčne preobremenitve kapitala, Če se brezposelnost neprestano veča. In kaj imajo podjetniki In producentje od vseh carinskih zaščit, če konzum in nfih
konkurenčna zmožnost čimdalje bolj pada. Kaj koristi ljudstvu zakon o zaščiti najem-slkov, ki je rodil samo stanovanjsko mizerijo, abnormalno vplival na razvoj mezd trn povrh še upropastrl ogromno kapitala in nešteto eksistenc hišnih posestnikov? Čemu se toži o pomanjkanju kapitala ravno v onih državah, kjer se gleda kapitalista skoro kot zločinca? In tako bi lahko še silno dolgo nadaljevali predno bi bili s sličnim! vprašanji pri kraju.
A vkljub temu kliče delavstvo naprej po državni socijalni zaSčiti, industrijalci. Podjetniki In trgovcih po carinah, koncesl-roniranju, sankcioniranju sposobnosti Itd. Vsak zahteva seveda le to, kar bi bilo njemu v prid, čeprav drugTm v veliko škodo. Državne uprave se lotevajo, bodisi same ali sa zahtevo ljudstva nalog, za katere niso nfti poklicane niti sposobne, in za katere danes tudi ni sredstev. Skratka, raz-drapanost povsod in protislovij brez števila. Nihče pa ne mara resno govoriti o tem, da je kruha čfmdalje manj, da postajamo vsak dan bolj revni, ker je pravih Eordov malo, in kar se jih rodi, jih navadno sproti pobijemo — v imrnu socijalne pravičnosti.
To velja več ali manj danes za vsa dr-ža\*e. Malo je izjem. In naše Jugoslavije ni med njimi. Vendar mora Priti preobrat tudi pri nas, čeprav si zdaj opaziti še nikakih znatnejših znakov zboljšanja. Množice, ki uživajo politično prostost, morajo postati tudi politično zrele, da znaio razsoditi, kaj ie najbolj potrebno in kaj je v danih razmerah sploh za našo generacijo dosegljivo. Vsi moramo priznati, da je za posamnika fn za splošnost še zmerom boljše, speči za 10 ljudi 50 h'ebcev in jih neenako razdeliti tako. da znaša najmanjši delež 2 fn največji 30 hlebcev, kakor pa dati desetim ro enega aH enemu vseh deset. Problem naše dobe ia, naiprvo speči dosti kruha. Zastran enakomernejše razdelitve se pomenimo kasneje, ko bomo bolj siti. In zato napravimo pot in pustimo Eorde naprej — ker edino ti znajo prav zamesiti kvas! ★   ★ *
—g Svinjski semenj v Mariboru. Prignalo se je 252 svtnj, 2 kosi in 1 ovca. Cene v dinarsku veljavi: o—6 tednov kom. 175—225 (prele 150—250) 7—9 tednov 280 —400 (300—350) 3—4 mesece 525—700 (500—^25) 5—7 mesecev 800—050 (850— 950)8—10 mescev 1075—1175 (1050—1150) 1 leto 1400—1600 (1400—1930) kg žrve teže 17.30—18.75 (17.50—20) kg mrtve tefe 23.75—25 (22.50—27.50) koze komad 200— 350 (250—300), ovce komad 300—350. prodalo se je 184 komadov.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA.
Dne 26. aprila    Prosti promet. Borza danes n\ poslovala- V prostem prometu so notirali:  Curih  14.35, Milan 3.60, London 353.50, Pariz 5.05—5.10, Praga 239.25 —250, Dunaj 0.11425, Newyork 80.50—805/».
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 26. aort*a. Današnja borza: Beograd 6.95, Praga 16.58, Newyork 563.75, London 24.68, Pariz 35.50. Milan 25—25.16, Berlin 1.295, Amsterdam 209.90, Dunaj 0.0079Vt.
— Trst, 26. aprila. Današnja borza: Beograd 27—27.65. London 98.20—98.40, Pariz 140.25—141, Newyork 22.40—22.50, Curih 397—399, Dunaj 0.0315—0.0318, Praga 65.80—66.30.
— Dunaj, 25. aprila. Devize: Beograd 873—877, London 311.000—312.000, Milan 3169—3181, Newyork 70.935—71.185, Pariz 4532—4548, Praga 2095—2105. Curih 12.600 do 12.650. Valute: dinar 870—876, dolar 70.460—70.860, lira 3165—3185, češka krona 3072—2088.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Kainoveiša poročila.
Pred nopospednfni koncem krize! £2^^
vano, da zapelje slovensko javnoat od ob» jektirnega ocenjevanja političnih dogodkov r Beogradu. Sestanek, o katerem govori »Slovenec«, se ni nikdar vršil. Tudi verzija »Slovenec«, se ni nikdar vršil. Tudi verzija © volilni vladi s parolo: revizija ustave j* irmiSIjena,
Važna Pašićeva avdijenca. — Ministrska konferenca. — Zadnje »Slovenčeve« laži o krizi.
— Beograd. 36. aprila. (Izv.) Včeraj popoldne od 17. do 18. je bil mini* strski predsednik Pašić pri Nj. Vel. kralju. Avdijenci pripisujejo parlamen* tarni krogi veliko važnost. Smatrajo, da je s to avdijenco Nj. Vel. kralj de* finitlvno zaključil posvetovanja z na; čelniki klubov. Ministrski predsednik Pašić najbrže že jutri odpotuje na ve=» liko zborovanje v Bjelino. Kralj ima zbran? vse elemente za končno odlo^ čitev, ki bo storjena takoj po končanih velikonočnih praznikih. Za to govori tudi okolnost, da zapuste skoraj vsi ministri Beograd ter odpotujejo v svo* je volilne okraje, oziroma v svoja mesta.
— Beograd. 26. aprila. (Tzv.) Danes dopoldne od 10 do 12. se je ministrski predsednik Pašić razgovarjal s posem* nimi ministri o nadaljnem razvoju vla* dine krize. Bili so pri Pašiću minister ver dr. J a n j i ć, notranji minister dr. Milan 3 r s k i ć, minister prosvete Mar* ko Trifunović in minister za sume in rude dr. K o j i ć. V razgovoru z ne* kim ministrom, ki je bil danes dopol* dne pri ministrskem predsedniku, je dobil vaš dopisnik prepričanje, da je rešitev krize bi?rti in da je ta skoraj na pol končana. Od vašega dopisnika opozorjen, na ds^ašnjo brzojavko nSlo* venca«, je dotični minister kratko fn pomembno pristavil: >Na to niti ni po* treba odgovarjati! Razn'oj nadaljnih dogodkov bo pravdno dementirol to v#«f.<r
RAZPUST MADŽARSKIH DRUŠTEV V VOJVODINI.
— Beograd, 26. aprila, flzv.) Kakor javljajo Usti, je vlada sklenila razpust velikega števila madžarskih društev In kulturnih organizacij v Vojvodini, ker so prekoračile svoj v pravilih začrtani delokrog in so delovale na političnem polju v smeri, ki se ne krfje z interesi naše države. Politične oblasti bodo dobile prihodnji teden ukaz, da razžeoejo ta društva in zaplenijo vse društveno premoženje.
OPOZICIJONALNI BLOK JE ŽE POKOPAL VSE NADE. Razpust narodne skupščine.
— Zagreb, 26. aprila. (Izv.) Današnji »Jutranji list« piše v docela resigniranem tonu, da so propadlo v s« nade glede po* slovne vlade in da jo treba računati z no* vira! volitvami. V najkrajšem času je treba pričakovati, da kralj poveri volilni mandat eni ali drugi skupini v parlamentu. Med vrstami je čitati da ni pTav nobenega dvoma več, da dobi volilni mandat Pasič.Pri* bićevlćeva koalicija. Narodna skupščina se najbrže 3. maja ne sestane, pač pa šele po muslimanskih bajramskih praznikih. Na tej aeji se aamo prečita kraljev ukaz o razpustu parlamentu in o razpisu novih volitov. Nove volitve v narodno skupščino bodo sredi me* seca avgusta.
— Beograd, 26. aprila. (Izv.) Danes zjutraj v Beograd javljene »Slovenčeve in* formacije pod naslovom »Sedanji režim ne dobi volilnega mandata« so absolutno netočne in tedenciozne, zadnji poskusni balon, zadnji napor, zadnja intriga, da bi se pre-»
ANGLEŠKI PARLAMENTAREC O RAZVOJU NAŠE INDUSTRIJE.
— Beograd. 26. aprila. (Izv.) Angle-?W parlamentarec Patrick Hanor je pred svojim odhodom v Zagreb podal zastopnikom tiska svoje vtise o potovanju po Jugoslaviji. Angleški parlamentarci, ki so zastopniki angleške industrije v poslanski zbornici, potujejo po naših pokrajinah, da vzpostavijo Čini tesnejše trgovake zveze z Jugoslavijo In da prouče razvoj naše Industrije. Med drugim je Hanon prirx)mnil, da je naša kraljavfna zelo bogata na raznih naravnih zakladih In je mnonia, da naš kredit ne stoJI tako visoko, kakor bi moral z ozirom na ta naravna bogastva. Angležem je posebno simpatična organizacija našega r.adnižnlštvc na gospodarskem poliu. Industrija v Jugoslaviji ima lepo bodočnost. PriSel je v naše kraje, da preuči vse pogoje glade nadaljnjega razvoja naše driave na gospodarskem, trgovskem m industrijskem polju. O tem bodo angleški parlamentarci govorili tudi v parlamentu. Anglija želi. da se vzpostavijo med obema državama najtesnejši tn nalte-kreneiši trgovski in gospodarski stiki na korist obeh narodov. Z zadovoljstvom pozdravlja tudi obvestilo, da nameravajo jugosiovenski trgovci in Industrije] posetlti meseca julija London. Že sedaj iira klice: »Dobrodošli!«
Poizvedbe.
— Dotični kolesar. Id je na lanska cvetno nedeljo na ceitl proti RoirrOcu nekega gospoda s kolesom podrl na tla. se še zdaj ni pri poškodovancu zaradi svoje neprevidnosti izpričal, morda h: bojazen pred kaznijo. Ker pa je zdaj po preteku •nega leta vsaka kasnitvost po 9 532 ksz. zakona nehala, na) bi dotični kolesar aH kateri istnad njegovih tovarišev bfl toliko kavalir&ki hi vesten, d -i si hrposhije od do-ričnega poškodovanca odpuščanje sa svojo seprevklnost ln sicer na Aleksandrovi cesti št. 5, I. nadttr. levo.
— Sata zaponka z brnjaoiS se ^e izgubila v petak 23. rm. zvečer od opernega gledališča do Kopališke ulice (Kolestje kopališča). Pošten najditelj se naproša, da io proti nagradi vrne v trgovini 1. Kos. Sv. Petra cesta 23.
— Posablla se Je voerai med 1?. tn 1. na klopi v Tivoli levo od vodnjaka usnjena torba z notam«, last gojenke konaervatort-ja. Pošten najditelj naj jo odda v pisarir. Olasbene Matice, Oosposka ulica,
Darila.
— C. M. družbi je podarila MHka 160 dinarjev v počaščeni« spomena se. Marke Verbic.
— Uprava našega Usta Je prejela te slepce Din 300 od gg. Marte Praprotim*, Pavle Reja in Pavline Krape! v počašde-nje spomina pokojnega strica g. Praprot' nika.
najboljša, neškodljiva BAR* VA ZA LASE.
Glavna zaloga drogerija A. KANC, Ljubljana, — Raz« pošilja tudi po pošti. 2922
Trboveljski premog in drva dobavlja
Drniba ILIRIJA
Ljubljana« Kralja Petra trg 8
Plačilo tudi na obroke). Telefon 220 272
Najmodernejše
damske slamnike In klobuke
priporoča najceneje
IVANKA STEGNAR
modistka, LJUBLJANA, Rimska cesta 10 Popravila točno in ceno!
Stavbeno podjetje
Robert Smielovski
arhitekt in mestni stavbenik
sodno zapris. izvedenec v stavbeni stroki
= Ljubljana _
Rimska cesta Itev. 2,1 nadstr.
Izvršuje načrte in proračune, prevzema stavbna dela vseh vrst, kakor tndi presojevanja In cenitve pod solidnimi in najugodnejšim! Pogoj*- 2657
Lastnik opekarna na Viču.
Zahvala.
Ob priliki bolezni in smrti mojega nepozabnega soproga 29&T
Antona Vilfana
prejela sem toliko Izrazov sožalja osebne ia pismeno, da mi je nemogoče zahvaliti se vsem posamič. — Zato se najtopleje zahvaljujem tem potom vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem za izraženo mi toplo sožalje Ia čast, v tolikem Številu izkazano blagemu pokojniku na zadnji poti, ter sa krasne vence in Šopke vsem p. n. osebam, rodbinam in druitvora.
Zlasti te zahvaljujem č. g. dnh. svetniku S. Zupanu za duševne tolažbo, g. pri m. dr. Stojcu in oni v. prof. dr. Plečniku za pri szne obiske in pomoč v bolezni, čast duhovščini za spremstvo, g. ravn. Saplji za lep aranžma ob pogrebu, tukajšnji šoli, županstvu, vsem korporadjam ter vsema p. a. občinstvo. — Bog plačaj 1
Jezica, dne 26. aprila 1934.
Merlete Vilfan.
Ogled v odprti trgovini!
Mazstava °%^r"
pomladnih novosti za dame in gospode
v nedeljo, dne SZ aprila
odprlo  od 9. zjutraj do /. popoldne in od
pol 3. do 10. zvečer
MagdU
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
Inserirajfe u „Slov. narodu".
Zaloga ttvgirm m mmm
nafb«*JB« tovaren BttaerK&orfer, Caraatk , E£at*fea>f*( iMHzJ, Schweighofer, Original
9*Vtffl nO«
Tudi aa obtoke. Tudi na obroke.
rta Hrt, roi. Bfc LloMjara,
HilŠarjeva uHan številka 5.
Slamnike in klobuke [
kupite najceneje v modnem salonu •
Ik Stadler, Ljubljana, sv. petra c. 23,1. nad. i
Tjtaaam ae preobliki^e, prebarva in oklnča. |
r r r f c.P jtjpi*?'
v
CEMENT —
trboveljski iti dal-tjg   v potjabofli
— MatoMa sncejeme;
ca cesta 16/1. «*B 1741
f r r rrrCc c
Kom, Ljubljana
M. 3.
famlarHtki In okrasni
te pločevine za la% in med vsake od (flfcatie)
Zdi K»rtservx.
Zaslon] vam
blaga zja obleko rn perilo nrkdo ne
da
toda po izredno nizkih cenah ga dobite pri tvrdki
■ „Danica" ■
Ljubljana, Tirrjaški trg 1 (bivša Preskrbovalnica)
Velika zaloga najrazličnejšega naamuiaarrnmega in Laatorifs&ega blaga
ter nsa|a vseh vrst. Vsak si naj ogleda.
Krojači in preprodajalci poseben popust
2650
jFW [TE iicsitil t ■ MM11 stroji
someddobriminajboliši!
fB Rfiiđ sarancffs,
Prodaja na obrofes. sc pri te nwd*t1
THLEEON : 13 -075
11*:.
......______t^^sm
Z ANGLEŠKO ■■ NEMŠKO MEHANIKO
KLAVIRJI IN PIANINI
najboljše vrste, cene splošno znižane, naZagrebškem* Paviljon „E", mesto 415.
RIGNON"
generalno zastopstvo. 2931
99
SVETOVNA ZNAMKA PRIDE
Generalno zastopstvo za kraljevino S. H. H.i „ELASTO D. D.", Zagreb, Boškavićeva 8.
Zastopniki za poedlna mesta se i&ČeJo. 2950
Centralna Banka za trgovinu, obrt i industriju ti. d.
telačičev trg 4.  ZAGREB (vlastita palača) Dionička glavnica Din 80,000.000'—
Brzojavi: CENTROBANKA 2694
TELEFON: Devizni odio; 3-07, 10-78, 13-33, noćna služba: 7-78. — MENJALNICA: 5-56, ku-čna centrala: 2-85, 7-13, 7-96, 11-94 i 1JI-23. PODRUŽNICA: Brodn/S., Djakovo, Ivanec, Karlovac, Klanjec, Krapina. Koprivnica, Maribor, Novi Sad, Požega, Ruma, Varaždin i Vel. Trgovište.—APELIRANI ZAVODI u svim većim trgovačkim središtima Jugoslavije. — IZRAVNE VEZE sa prvorazrednim bankama u cijeloj Europi i Americi.
R ATOL
novo najsigurnije sredstvo protiv S TA KORA
Kučnih i poljskih miirva.
Prolrvadja ODIO RATOL veterinarije kem. d. d. ZAGREB Fie-nička 21 DL SNIŽENA CIJENA Jedan obmk .-ajedn^ 3 omotom i poštarinom ako se novac unaprijed pošali? Din 22*— ili poštanskim pouzećem Din 2S*— Dobiva sc takodjer u svim
liekarnam.i i ''-^^riiama.
♦eesessseeeeeeeee»»s»sse»»ses
Jitodra galica „Jdarengo" a
(plavi kamen 9S 99 %)
v vrečah po 103 kg ali v sodih po izvirnih tovarniških cenah proti menicam.   Tovarniško skladišče;
,0rbis4 9. 9., Zagreb,
Draškovičeva ulica 27 Telegr. Orbis, Zagreb. Tel. 16-27
Tvornica | za željeznu industriju
VaSoj tvornici najbolje uspjehe
OSIGURAVA
Regenerocijfl srsižv
po patentu POPRAVAK MOSNIH PRELOMA po patenta
Generalni popravak i montaža
LOKOMOTIVA, LOSOMOBILfl PARNIH KOTLOVA, STROJEVA KOTORA itd. itd.
Grfltlnjfl željeznih konstrukcija
svih vrsta
2691
0
o a 0
5
H. (j S? C CL cr>'
o
3 3 a'c :
S  s " o m e= r? 2 o -i «—, o
2.     rs i2  3 5
rt
'0
D
0
o
■
o
a
0
ca
0
ni
0
■
o
r
PP       tli < rt
a» »• rt
CD fsx —(
rt f"
ažke HOMEGL
SGNNEBENO I. THUR. SCHONE AUSSECHT 9.
Proizvaja razne oblečene in neoblečene ltrtke (punčke) z zgibi in brez njih ter karakterne punčke. — Vse so iz lesa in kovine. —
Dovršene životinje. ===========================
iJ^Ivam     7knH« Si. stanice 316. Inozem-
»SKoga &nora Ski pawiijon c. skup. 5. Stalni zastopnik v Zagrebu AR NO AHNERT, Prilaz broj 25.
o
■
o
H
0
o
■
o o
■
o
■
o
D
o o
m
Hajcenefe
edino iz trboveljskega revirja
premog
večje in male množine, tudi v
vrečch
dostavlja  na dom.  — Naročila sprejema:
H. Petni5,
Gosposvetska cesta 16/1. Telefon 343.
m 69
B m
Z
m
ZT rt
O. C r—i
» a t) 53L 3 " 2S"
5! °"    —•
"5*.5. o
155
° O
° O 9- c/a
O -<
S o
~" o
■
o
■
o
■
o
m
o
vsake dobre gospodinje je moćno tn lepo perilo, kar pa je edino mopoče, ako kupite
BELO PLATNO
v veletrgovini R. STER.MECK1 v CELJU, kjer najdete velikansko zalogo in čudovito nizke cene. Lastna manipulacija ia import. Trgovci engros cene.
W CENIK ZASTONJ.
Manje hi roj. »i
izkazali svoje tolažilno sočutje, darovali krasno cvetje ter jo spremljali na zadnji poti, izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 25. aprila 1924. 2958
Žalujoč* ootali,
G. F.
urasak
Ljubljana Wolfova al. 12 Cgl&šujvm  ter p09re*lfam
glasovirje in harmonije, špecijelno strokovno in ceno!
Obnovite
eiarocns
■i
Modni salon
M. SEDEJ-STRNAD
Ljubljana, Prešernova ulica 3. priporoča
francoske in dunajske modele.
Prvovrstno domače delo. — Solidne cene. 2552
/    .     'rtv- ^r
B L J A
K R E D I T M A BANKA
ustanovljena 1900 DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši)
Metković, Novi Sad,
Poštni ček. račun Ljubljana 10509 Brzojav, naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261. 413, 502.503,504
ako spadajoča dela
3E-Bi ~       ii i
SE
nev. 97
»SLOVENSKI   NAROD« dne 27- -prt* 1*24
airan /
Za o c govor« uprav«
na i
a prllofl 1 din.tr. Plačuje vnaprej.
IT1HLIOGLHSI
Najmanje
i
Službe
Krojaškega vajenca ali vajenko
■prejme takoj — J. Suš-
Šivilje pozor!
Prodi dobremu plačilu m preskrbi stanovanja se sprejmejo takoj prvo« vrstne šivilje za izdelo* vanje damskih kostumov, volnenih oblek ter kril — za mesto Zagreb. Pred*
nik, Ljubljana, Šelenbur- j staviti se je osebno pri
gova ulica 4.
2947
Šivilja,
dobro izvežbana —- se sprejme na stanovanje v sredini mesta. — Na* slov pove uprava »Slov. Narodac pod »Solidna 3967«.
Blagajničarka
(Sitzkassierin), poštena, pri starših stanujoča, iz boljše hiše — se takoj sprejme. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Stalno mesto/2982«.
Učenca
sprejmem takoj v trgo* vino z železnino, ststrega 14 let, ki je dovršil Tsaj osnovno šolo z dobrim uspehom. — Fran Guštin, Metlika. 2714
tvrdki Belilar in Velepič, Ljubljana, Sp. Šiška, Ko* lodvorska ulica 150. 2898
Gospodinja.
samostojna, snažna, prid* na in zdrava, dobra ku* harica, ki bi opravljala tudi druga hišna dela — se sprejme takoj v tr* govski hiši — Prednost imajo vdove, kf znajo tudi malo šivati in lju-bijo otroke. — Ponudbe z navedbo starosti in do* sedanjega službovanja na upravo »Slov. Naroda« pod »Dobra plača in pre* skrba/2932«.
Auto »Praga«,
12/16 HP. štirisedežen, ravno generalno poprav* Ijen in presnazen — se proda ali zamenja s na/* novejšo Typo »Indiana* z originalnim priklopnim vozom. — Ogleda se pri tvrdki Drago Gams, Celje, Gaberje 91. 2914
Iščem lokal
za delavnico. — Ponudbe pod »Svetlo/2949« na upravo »Slov. Naroda«.
Stanovanja I
Na stanovanje
sprejmem takoj gospoda.
— Naslov pove uprava »Slov.  Naroda«. 2971
Meblovano sobo
išče soliden gospod. — Ponudbe pod »Solidnost 2977« na upravo »Slov. Naroda«. 2977
Kurm
I
Tesarski
delovodja,
kateri je dovršil strokov*
ne šole — išče primerne službe. — Ponudbe pod »Delovodja/2946« na upr. »Slov. Naroda«. 2946
Suhe testone
kupim. — Jos. Stadler, Ljubljana, Sodna ulica 11.
Išče se za takoj zanes-Ijiva starejša
prodajalka
konfekcijske stroke, ve* Šca enostavnega knjigo* vodstva in vodstva male trgovine. — Ponudbe na opravo »SI. Naroda« pod »Kavcija'2993«.
Išče se dekle,
ki zna samostojno kuhati ter ostala hišna dela opravljati. Nastop takoj aH po dogovoru. Plača 330 Din. — Ponudbe na: Olga   Heksch, Karlovac.
2951
Kupim
400 metrov ozkotirnih tračnic (že rabljenih) v dobrem stanju z dvema vagončkoma Plateauwa* £en) za prevoz lesa. — Ccnj. ponudbe na naslov Ivan Komove, Rakek.
I prodam
Breja koza
se proda. — Stranska pot št 17. 2948
Mošfco kolo
ceno naprodaj. — Rožna dolina 147. 2893
Mesečna soba
(meblovana) v sredini mesta se takoj odda. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 2975
Iščem dve sobi
(meblovani ali prazni) s kuhinjo za takoj. — Po* nudbe pod »Stanovanje 2°59« na upravo »Sloven# skega Naroda«.
I K
enremicmne
I
Realitetna posredovalnica
Josip Saje
LJUBLJANA, Sv Jako* ba nabrežje štev. 29 — SE PRIPOROČA V NA* KUP IN PRODAJO NE. PREMIČNIN 2126
Lepo stanovanje
na Taboru, obstoječe iz dveh sob, kabineta, kuhi* nje in pritiklin — se za* menja z enakim ali več* jim v sredini mesta. — Ponudbe pod »H. K. 2954« na upravo »Slov. Naroda«.
Potnik
papirne stroke, ki potuje po celi Jugoslaviji, želi sprejeti podobne pred» mete v prodajo proti pri* me mi proviziji — Fo* nudbe pod »Potnik/2922« na upravo »Slov. Nar.«.
Službo dobi
starejša energična gospo* dična ali vdova, ki bi nadzorovala večjo šivale nico perilo ter izvrševala lahka računska in pisme* na dela. — Ponudbe pod »Zanesljiva moč/2984« na upravo »Slov. Naroda«
Železna blagajna
in ledna omara — naprodaj. —* Poljanska cesta št. 11 (v gostilni). 2916
Harmonike
»Lubas«, na štiri vrste, malo rabljene, naprodaj. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2"*60
Otroški voziček
in   pletena posteljica ceno   naprodaj.   — Na^ slov pove uprava »Slov Naroda«. 2976
Strojnik,
izprašan, prvovrstna moc — se takoj sprejme večji industriji. Vešč mo* ra biti posebno posluže* vanja lokomobile. — Po nudbe je poslati pod »Strojnik/2973« na upra* vo »Slov. Naroda«.
Kontoristinja,
prvovrstna, starejša moč, zmožna knjigovodstva in tudi nemškega jezika, se sprejme. Prednost ima francoski jezik. Doprine«' sti so spričevala. Plača dobra. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 2902
Tri vajence
v triletno učno dobo brez hrane in stanovanja — sprejme Franc Kosmač, ključavničarski mojster, Ljubljana, Trnovo, Jera* nova ulica 5. — Tstotam s« proda dobro ohranjen vrtalni stroj in dva vo* zička (zapravljivčka).
2970
Knjigovodja-
bilancist
ffee za popoldanske ure (3.—7.) primernega dela proti zmernemu honorar* ju. — Ponudbe na: Alo* ma Companv, Ljubljana, pod »Stranski zaslužek«.
2981
Mlajšega Disar-niške<fa slu«*o.
Id bi pomagal opravljati tudi skladiščna dela — spreime elektrotehnično podjetje. Zglasiti se ie vsak dan od 4. do 6. ure popoldne. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 2965
T?*e se r*omaČica
katera je že bila z a po* slena v hotelu ter je iz* urjena, potem perfektna kuharica, tri sobarice in mašinist. ka* teri je lavežban tudi pri elektriki — Pismene po* nudbe na: »Sanatorij dr. Farkiča, Knez Mihajlo v Venac 23, Beograd. Te. lefoc 389. 2890
Psica
čistokrvne volčje pasme, deset tednov stara, se proda. — Naslov pove uprava  »SI.  Nar.«. 2969
Poceni prodam
nekaj dobro ohranjenega pohištva in železen šte* dilnik. — Staretova ulica št. 13 (ob Jeranovi ulici).
2979
Površnik in
moški čevlji
zelo ceno naprodaj. — Ljubljana, Sv. Petra ee»
sta 27/1. 2945
Vinske sode
(Lagerfasser) — dobro ohranjene, stoječe, in si* cer 2018 l 2165 L 2000 1, 1768 1. 1330 1 — prodam. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2921
»Wanderer«-avto,
moderno opremljen, v prvovrstnem stanju — se tudi na obroke proda. — Posredovalcem provizija. — Naslov pove uprava »Slov. Naroaic 2308
Knjižna omara
(Biicherschrank) črno po* Utirana, z brušenim ste* klom — se po ugodni ceni proda; event. tudi na obroke. — Vpraša se pri: Drago Bescljak, Ljubljana, Sodna ulica 5.
2955
Popolno oskrbo
z razsvetljavo in kurjavo dobi samostojna starejša gospa, katera bi dala na razpolago stanovanje od dveh manjših ali ene ve* like sobe s kuhinjo in pritiklinami mirni druži* ni treh članov. Ostalo po dogovoru. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Na* roda« pod »V mestu 2935«.
Želim vstopiti v družabništvo
ali dam posojilo proti dobrim obrestim in po* polni sigurnosti (50 do 100 tisoč Din). — Ponud* be na upravo »Slov. Na* roda pod »Pošteno pod* jetje/2968«.
„P0SEST"
Realitetna pisarna,  d. z
o. z., LJubljana* Sv. Pe* fra cesta 24 — prodaja: VILO enodružinsko, no* vozidano, štiri sobe in pritikline, 1200 m9 vr* ta. pri Koleziji; 225 ti* soč dinarjev: STANOVANJSKE HI* SE v predmestju, vrt, prosto   stanovanje, po Din K2_500.—. 85.000.—. 90.000.—, 95.000.—. 100 tisoč, 125.000.— itd.; ENONADSTROPNO HIŠO, vrt, prosto stas novanje. središče Ljub* liane. Din 125.000.—; DVONADSTROPNO HISO   v  centru Ljubljane,    prenovljeno, v najbollšem stanju, pro* sto stanovanje, 150 ti* soč dinarjev; TRGOVSKO HTSO, eno* nadstropno,  v večjem trgu Štajerske, lepi tr* govski in stanovanjski prostori, ležečo tik cer* kve  na  glavnem trgu. z vrtom, gospodarskim poslopiem in inventar* iem: Din 350.000.—; GOSTTLNO IN TRGO. VINO s 4 orali posest* va v ljuMianski okoli* ci: Din 175.000.—;
Stavbno parcelo
v Karlovskem predmest* ju v obsegu 4593 m" — I prodam.  — Adolf Žab* lak. Poljanska cesta 53. i
2952
Ljubljana, Dalmatinova nIf ca 13
priporoča vsakovrstno parilo za dame in gosrode, kravate, naramnice in drugo, galanterijsko in modno blago po najnižjih cenah.
35 HP Anstro Fiat osebni 6 sedežni rabljen 16/18 HP Austro Fiat osebni 6 sedežni rabljen
Hiša naprodaj!
Skoraj   nova,  dva vrta, zelo   pripravna   za   obrt t...
ali trgovino, v lepem in* 35 HP Pnch VIII typa osebni 6 dustrijskem  kraju Meži* !     »edežni rabljen
35 HP Peugeot 6 sedežni rabt'en 35 HP Ch'ribiri 6 sedežni rabljen 16/18 HP Laurin Klement 2 sedežni rabljen 25 HP Daimler 6 sedežni rablien 35/40 HP Praga 3—5 tonski rablien
Prva pohlikovalnica
damskih
slamnikov in
klobukov
moških
BorborK ■ Zsvršan
Ljubljana - Mestni trg 7
izdeluje po *«jnove:ši!i modelih. Istotarn  velika   zaloga damskih slamnikov, nakitenih  in praznih in raznovrstnega nakita.
ške doline. — Naslov po ve   uprava »Slovenskega Naroda«. 2713
Pritlično hišo
z vrtom, velikim indu« sirijskim poslopjem, z zelo obsežnimi kletmi, tik glavne ceste in blizu kolodvora v velikem trgu Slovenije — prodam. JPo* sebno prikladno za vin* sko trgovino — Pismena vprašanja nasloviti pod: »Vinska trgovina« na: Aloma Companv, Ljub*
Ijana. 2S20
35 HP Fiat Turino 2 tonski ranUen
45 HP Fiat Turino 5 tonski rabljen
Vila »Straža«
na Bledu
obstoječa   iz 14 oprem«
Ijenih sob, s krasnim sadnim parkom, je pod ugodnimi pogoii — na* prodaj, event. se za* menja ra posestvo ali stavbni prostor v Ljub* liani. Inventar je kom* pleten za event. ustano* vitev penziona. — Lega krasna, v središču Bleda; vsi prostori takoj na razpolago. — Dopisi na: E. Navinšek. Ljubljana.
2272
B. S. A. novi vseh typ 4 HP .Ariel' rabljen 3 HP .VVanderer* rabljen 5/7 HP .Jame?* rabltea 1 V, HP „A!ba- rabljen
Uiiamstvo popravfllne
LOKOMOBILE
Lanz-VVolf Gradj. god. 1914—22
HP HP HP N«Tl
10—IS I
K—ao
75—SS 1500—3001
40 66 HP 50— SO .
10—15 t 90-12TII J00 _StV>' 70—100
2fi-ao
VI-40
40—50 50—SO SO—70
100—130  500— SOOi 100-140
ISO—170 130- : 1*0—200
Novi
130—170 130 190
45 ' 170-?l(l
170—MO. 30— 50 I 300—300
9937
•e proda pri
lugo-Auto, Ljubljena
a cesta štev. 06.
Jesenice.
Stavbna vodstva:
LJUBLJANA DOMŽALE ZAGREB
Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo 7721
!
Kazno
I
Družabnik
DVONADSTROPNO
HISO. dva trgovska lo- I " brezkonkurenčno pod* kala, štiri velika stano* Jetje a sijajno bodočnost*
250.000 Din
posojila se išče proti in* tabulaciji na veliko, lepo posestvo. V zraven spa* dajoči hiši se odda up* niku ali posredovalcu v najem stanovanje z vr* tom in njivami. Nahaja se v lepem, večjem trgu na Dolenjskem. — Po* nudbe pod »Posojilo 1924 2943« na upravo »Slov. Naroda«.
i
dopisovanje
vanja, eno takoj pro* sto, najprometnejša ce* sta, v središču Ljub* Ijana: Din 450.000.—:
TRGOVINO Z GOSTILNO m mesarijo, trafiko in mlinom na pet parov kamnov, s posestvom, v brezkon* kurenčnem kraju Šta* jerske: Din 430.000.—;
VEČ VIL NA BLEDL po Din 150.000, 200.000. 250.000.— itd.;
RAZNOVRSTNA GO* STIL NISKA POSEST* VA v Ljubljani, okoli* ci in na deželi, trgov* ske hiše. stanovanjske hiše, manjša in večja kmetska posestva, več graščinskih posestev, mlini, žage, razna in* dustrijska podietja. vodne sile, stavbne parcele itd. itd. 2956
Senožet
7 oralov, zraven Dol en i* skecia kolodvora, se od* da na dražbi v najem. —j cesta 6 Dražba se vrši v nedeljo dne 27. t. m. ob 11. uri dopoldne zraven Dolenj* skega kolodvora. 2882
jo se sprejme. — Ponud* be pod »Družba '2S78« na upravo   »Slov. Naroda«.
Na dobro hrano
(kosilo in večerjo 15 Din) se sprejme s 1. majem več gospodičen. — Gosposka ulica 4, pritličje, levo. 2920
Otroški vozički,
dvokolesa, šivalni stroji, motorji (novi in rabljeni) poceni naprodaj. Prodaja tudi na obroke. Ceniki franko. — »TRIBUNA«, F. B. L., Ljubljana, Kar* lovska cesta 4. 2822
Pohištvo !
Vsakovrstne spalnice iz trdega lesa, kuhinjske oprave itd. — nudim po zelo ugodnih cenah. — Marija Andlovic, mizar* stvo in zaloga pohištva, Ljubljana, Vidovdanska
292S
Bolni živci
povzročil« vs« ifiojfo?? trpl?enfe, glavobol ir nervo*no«ti. i*!od£ne ttžave, bolečtn« v živcih, slabost, raadrafljtvoat, nerazpolofenle ra delo, oslabel spomin,pomanjkanje spanja, nemir in mržnjo do življenja.
Zdra¥8 2ivc!
eo vir občutka moči, vestlja do življenja, d*bre?a spanja, deta-Hubnostf, vrtrajnostl in energije. Utrujeni itvol ©ostanejo no-pet zmožni delovsnja. ako jim dovedemo one substance, ki spadajo med neoogTeine seatavlne molganov, hrbtnega mozjja in ?ivcev Moje pristne tablete niso tsjna medicina In jih na tisoče rdravnikov raot^tije ra poživijenje ?IvceT Sestavljene so 00 znanstvenem postopku in učinkujejo izborno In hitro. MoJe v vseh evropskih defelak ustanovi i ene prodajalnlce bodo tekom tega meseca razposlale
20.000 ttatHIt ffllHJ
obenem z dr. Lichtovo poljudno razpravo o pnrflni neg! živcev.
Pilite torej še danes na
Ernst Pasternack,
BERLIN S. O., Mlohaelkirchplatz 13. Abtl. 511. Abtl. 511.
2981
tSSSm
najnovejše konstrukcije so nepreko-sljivi! Zahtevajte ponudbe od glavnega zastopstva
BHT-fU i t Motita.
Zaloga majhnih motorjev in prvovrstnih  sodobno zanimivih filmov.
Prvorazredno generalno popravljeni. Iskušani. Jednogodišnje tvorničko Jamstvo. Potnuna montaži. Pogledajte naše stalno skladište
SSROVOULJNI MOTORI BENZIN MOTORI
Vse mlinske stroje
prvovrstne izvršitve, narrave
modernih mlinov
rekonstrukcija in
prezidave
že obstoječih mlinov po moder ne« sistemu
silosi in tavanske žitnice, naprav & za -transport žita.
Velika zaloga v Zagrebu. Obisk inženerja.  projekti,   prosptkrt in
katalogi !>razplačno. Točna dobavi.       Cene zmerae. Transmisije    Potpuna mon+a?a
GRIČU flSCHER d. t ZAGREB
Pantoveak 6
! Za DlnKolt! f
Ravnokar došH damski In dekliški slamniki po na jni?f!ta cenalu Prevzemam tudi vsa popravila- 5044
Mlaka Horvat.
modistka Ljubljana, Stari trg 21
večje posestvo z vito in 23 oralov prvovritne zemlje. Vila obstoji Iz Sest lepih in velikih sob, dveh kuhinj, smočnice, kopalnice, podzemne kleti. Na posestvu se nahaja vse potrebno In obširno gospodarsko poslopje. Pred vilo je lep sadni vrt, a poleg tega vodovod in vodnjak. Vse to je v najlepši legi Banjaluke. 2917 Cenjene ponudbe je poslati na upravitelja poste v Banjalukf, Bosna.
2972&
Dr. JANKO OLIP
odvetnik v Beogradu
je preselil svojo pisarno
i IColsreavo ulico št« 7
Znanja želi
s gospo — 46 let star gospod s premoženjem. Slike se pošlje. — Po« nudbe pod »Znanje/2953« na upravo »Slov. Nar.c.
Ženitna ponudba*
Poročiti se želim z de* kletom ali vdovo do 35 let, ki poseduje posest* vo — najraje v bližini Ljubljane ali prometnem kraju Slovenije. Sem 29 let star, prijetne zunanjosti in imam pol mili* jona   kron premoženja.
Neanonimne ponudbe pod »Marljiv gospodar 2929« na upravo »Slov. Naroda«.
Osebni avto
(šestsedežni). 30 HP, — brezhibno ohranjen — prvovrstna znamka, mo* derna elegantna karose* rija — srodim. — Po* nudbe pod »30 HP/2896« na upravo »SI. Naroda«.
Najugodnejša preskrba s kurivom!
Drva iz trdega lesa (od-reski od žage is parket) in žaganje — oddaja po znatno e n i ž a n i ceni, dokler traja zaloga — Ivan Šiška, tovarna par« cet in parna žaga, Ljub* j sna, Metelkova ulica 4.
2781
I
£okali
J
Pekarna
s lokalom, na zelo pro* metne m kraju, v sredini mesta — se odda. Na razpolago tudi stanova* nje. — Pismene ponudbe pod »Pekarna/2963« na upravo   »Slov. Naroda«.
Senožet?
70 oralov se oddajo v Bevkah na Lukmanovem posestvu na dražbi v najem. — Dražba se vrši v nedeljo dne 27. t. m. ob 2. uri popoldne v Bcv* kah pri Vrhniki na licu mesta. 2831
Stavbna parcela
(majhna), krasno ležeča, ob Široki cesti na Rožnik v vrsti že obstoječih pe* tih vil (ob cesti kanaliza*. cija, vodovod In električna napeljava) — je na* prodaj. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 2933
Trgovska hiša
v Mariboru — na zelo | Kupujem samo iz ugodnem prostoru, n a* prodaj. — Pojasnila I solidnije cjene; pri upravitelju A. Skasa, J uvijek po nekoliko vago* Maribor. Krekova ulica j na za promptnu otpremu. 16 in pri lastniku Roberti— Hinko Glocke, Zagreb Stohr, St. Polten, SchieB* Petrova ulica 7. Telefon
Za pomlad!
Kavarna in gostilna »POD KLANČKOM«,
Pot v Rožno dolino — se priporoča. — Od* prta je že ob 5. zjutraj, izletniki v okolico dobe dobro kavo, likerje itd. Postrežba točna in soiid* na. — V gostilni se toči vino čez ulico 1 Din ceneje. Sprejmejo se abo* nenti na hrano. Obedi do pol 3. ure. — Marija Zgonc. 2942
Kupujem i
prodajem
kukuruz, zob, grah, zdra* vi birani krumpir za jelo, bukovo i grabrovo gorivo drvo; sve prvorazrednu robu. Izvolite mi ponuditi, odnosno tražiti od mena ponude i cjene. —
prve
ruke, a prodajem uz naj-im a dem
Jfaivccja izbira zadnjih novosti. Spomladanskih klobukov in slamnikov ravnokar došla v modnem salonu
anek naslednice
po3 Zrančo štev. Z
preoblikovanja in popravila se točno izvršujejo. Zatni klobuki vedno priznano solidne cene!       v zalogu       priznano solidne cene I
L
st a ttprom enada OaterTeich.
Nr. 3, 2562
br. 23—79.
2758
Prostoren lokal
se odda v najkrajšem času, na zelo prometnem kraju v sredini mesta. — Uporaben za kako večjo pisarno ali kaj p smerne-ga Na razpolago tudi telefon. — Piiioo-t* po* nudbe pod »Lok:tl maj 1924/2964« na opravo »Slov. Navoda«,
Hiša z nočno obrtjo
Znižane cene za otroške vozičke*
Novi znodeH. Poslužujte in vezana s nad 50 leti se izdelkov domače to« staro gostilniško konce* I varne otročkih vozičkov si j o (6 meblovanih sob, in dvokolea — »Tribuna« salon z elekričnim klavir« F. B. L., Ljubljana* Kar* jem, sobe za služinčad, loška cesta št. 4. — Isto* dve veliki privatni sobi I tam se dobijo po znižani z inventarjem i posteljni« I ceni nova dvokolesa, mano, soba is hlapca), konj* li pomožni motorčki, Šiški hlev, klet, velik vrt I valni strojf in pneumati-za sočfvje. stavbiSoe, ve* I ka ter se sprejemajo v liko dvorišče z lesom in I popolno opravo za cmaj* dva prašiča — so takoj I tiran je z ognjenim po* proda proti takojšnjemu I nikljanjem dvokolesa, plačilu za 450.000 Din. —I otroški vozički, šivalni in Meral, posestnik v Varat* razni drugi stroji Proda*
din«, Madjaraka ulica 9
ja se tudi na obroke. —
2917
I ja so tudi na •
SLAVENSKA BANKA D. D.
ZAGREB — podružnica: LJUBLJANA
Delniška glavnica Din 50,000.000*— in rez. preko Din 12,500.000'—
PODRUŽNICE:
Beograd
Bjelovar Brod n. S Celje
Dubrovnik Gornja Radgona Kranj Maribor
Murska Sobota Novi Sad Osijek Sarajevo
So m bor Sušak
Šibenik
Vršac
VVlen
EKSPOZITURE: Rogaška Slatina (sezonska), Skofja Loka, Jesenice.
AGENCIJI: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe.
AF1LIJACIJI:      Slovenska banka, Ljubljana, Jugoslavenska industrijska banka d. d.f Split
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
06
3U
8062
6155
stran 8.
.5lAJvmv5r\i rv/u*ou, one zn. aprila v&z*
štev. 97
Modni salon
Sttarija šdtzl
cKongresni frg šteo. 8
Pariški modeli
pravkar došli (igfed samo o salona
2909
Prvovrstno
6000
najboljše kakovosti iz najlepše bačke pšenice nudi po konkurenčnih cenah
Finko Mafdlč,
valjčni mlin - KRANJ.
Eupuje tudi vreče.
i »08
Na$bollft2 šivalni strof
m rodbinsko ln obrtno robo ie edma
JOSIP PETELIN« znamke
ln Adler
_ LJUBLJANA
9
5*£
ob vođi poleg Prešernovega s^^menika.
Cigarete
pušimo   iz prihrankov na
IO—30% popustu,
ki ga dobimo od tvrdke
1. Mm ml l Sns.
Ljubljana, M&sini trrj 19.
Prijatelj, poidi in stori tudi Ti tako!
Alfonz
bivši učttelj Glasb. Katice in s&dr< izvedenec. Najstarejša In Rilsposofensl«? tvrdka kwlavi':.
Ljubljana, Mestni trg 3 £f2S&
Zalaga hi tepeosfevalnica najboljših klavirjev, piani nov in harmoniiev SWa«ay, BSeeetdorfer, FSrsi©r, H6EzEr Hofntsn3 Ori-dlaiaJ Stlno;!, Cztleka etc. — Prodaja tudi na obroke. — tE»OBB zMneea. — 10-letno jamstvo. — Popravila .:» uglaševanja najceneje. — Bajfcogatejftsi izbira vfjolin, vseh ostalih inštrumentov, muzikalij in strun enpros detail.
Prva slov. zid. zadruga v Ljubljani,
reftetrovaaa zadruga z omejeno zavezo.
Pisarna v Ljubljani, Tržaška cesta štv. 2. Tefinliiro vodstvo   po   oblastveno avtorizi-raaem gradbenem inženjerju«
Projektira in izvršuje vsa v stavbeno in inženjersko stroko
spadajoča dela. Delo soBdso. Cene konkurenčne.
Prostovoljna
javna dražba
V nedeljo, 4. maja 1924 ob 10. dopoldne v Velikem Mengšu št. 85
se prodajo na javni dražbi: Ufta št. 85 v Velikem Mengšu z gospodarskimi poslopji in vrtom; — hiša zidana, z opeko krita, pritlična, 3 sobe, kuhinja, prostorna veža, 6 podstrešnih sob, v najboljšem stanju, sredi trga Mengeš ob glavni cesti; — gospodarska poslopja zidana, z opeko krita, zelo obsežna, moderni betonirani svinjaki, hlev za 12 glav živine, pod, šupa, 2 skladišči: mlatilnica z motorjem 306 volt 7 Vi HP, 100 m kabla, kosilni stroj, 2 dvo-vprežtii usnjati kočiji, 1 zapravljivček, 1 lep konj 9 let star, 1 krava mlekarica; — štirje §po£i!cvi z deloma zrelo smrekovino in borovino, blizu trga, 7 oralov; — ioni nflTf izredno dobrih, posejanih, blizu trga, 7 oralov. Prodajalo se bode posamič in vse skupaj.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri 2709
IVAKU ZU9ARU v Velikem Mengšu št. 85 in pri On. FRAKU TRAJflKUŽU, odvetniku v Kamniku.
HIŠA HA PROOAJ
z Šestimi stanovanji in skladiščem ns Poljanskem nasinu po usodni ceni. — Poizve se pri dr. LucStmannu,
odvetniku, Ljubljana, Gradišče 4. 2957
IffLAD AM ERI KANEC
ki je bil zaposlen v New Yorku skoro 10 let, trgovsko naobražen, zmožen slovenskega, srbohrvats.egn. nemškega, angleškega, italijanskega in Španskega jezika, išče primerne zaposlitve pri kateremkoli podjetju. Položi lahko malo kavcijo.
Dopisi se prosijo pod „Vestni sodelavec" na Aloma
Companv, Ljubljana. 2930
Tvorni perila
Zaisjak št. 3
se priporoča cenjenim trgovcem za nakup moškega perila v največji izbir!. Na zalogi ima vedno vse vrste moških srajc, spodnjih hlač, spalnih sra?c, ovratnikov itd. itd.
2S09
na
a
Židovska ulica 3
priporoča   po   znano   nizki   ceni veliko izbiro pomladanskih svilenih klebukov, čepic in slamnikov
sadnje novosti*
151
Žalni kSonuki vedno v zalogi! 3®" Popravila so takoj izvršujejo!
m
m m
[o]
m m
Najbolja udobnost
na p**u za AzaerSm
W treamJka, kad stopite na jedrna brod Američke Državne Lar'ie, ose4ate se kao kod svoje keće Najtidotmijc uredjcuje u trećej kLtsi. EZ&buic «a dve, čcMil i šest postelja, besprakneao e*3te i «i»tero pvovetreoe. Odlična i ntjrieMvraij« hrana. Velika paorarafa ca palubi za Igre, vtbauja i odmer. Mnrtta Ladje Američke Mhrme Iraife amde sajpri^alntjc i nafobezbedjemje putovanje. Tražite — »espla-taa — Đnslrovan prospekt i rasvared ladje.
UNITED S TAT g S LSNES
Beograd, ?&!2t* X**&T**y;e Zafrrna?, freio aertel Brfetola;
irwitM4« S*v«r. SrrvtefcttL 8*^x8afh ZaAraaa. UUm.no-;-<vo(*T<rr»^ UlobU^na, Btoctoretvo
v, Bnt»JiH£2 česi* st. J£; Sarajevo«
ra Besna i Heraftvtaa,
Banka, ra PsmorHtvo.
fotGorafsKe plošče so najboljše!
Jotijo se v vsaki strokovni trgovini. Gcnerr.Ino zastopstvo za SHS
BCfl    WEISS      IA?REB, PALMOTICEVA ULIC    BROJ 66,
mw veletrgovina vsakovrstnih fotografskih potrebščin.
totograiskih p<
$ika8ont i
zobna pasta, ustna voda, zobni prašek.
Dobi se povsod. — Glavna zaloga drog. A. KANC, Ljubi lana.
L.Mikuš
Liskijasa, Mestni tro 15
priporoča stajo zalaga dežnikov in solnčni-kov ter sprehajalnih palic.
Pcnravila se svrfnjcjo točno in solidno.
Lisičje kože
sprejema v črno, alaska, križasto. skunks barvanje in strojenje — PRVA JUGOSLOVENSKA BAR-VARIJA. KRZNARSTVO IN STROJARSTVO L ELEKTRIČNIM OBRATOM. Delo se sprejema: LJUBLJANA,  KRIZEVNIŠKA 7.
Najstarejša slovenska
pleskarska In taka
delavnica
Ivan Brlcel], Dunajska c. 19,
se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 2530
e bod
iz slavonskega hrasta in
bukove dobavljam v vsaki množini najceneje
Jos, R. Puh, Ljubljana
Gradaška ulica 22.  Telef. 513
Nafceneie
—   DRVA —
trda in mehka, žagana in cep-tieHa, večje in male množine, od 25 kg dalje dostavlja na dom.
NaroČila sprejema:
H. Petriš,
Gosposvetska cesta 16 'I
Telefon 343 2244
NAJBOLJŠA
LESA
nove konstrukcije z garancijo  po znižanih cenah priporoča
¥Of€, Ljubljana
Sodna ulica stev. 7. PODRUŽNICA i NOVOMESTO.
«6
£R&aZBH ZH ELEKTR. IEDUSTRUO D. Z O. T..
CiTadi eleklTiCne centrale fn napraoe. Ue-t&ia ssluga moiiirlep ln e^ekflTlčRega ma-f e?? isHa. Cene Izredno nšzke. Postrežba loCna. Ha ieljo pose! Inženirja farezpiaCno.
LJeJmJFnB. Dunajska cesfa f. — TeL 8& maRiBĐR, Vetrfnfsha nI. 11. —  Tel. 239.
Moško perilo
vsakovrstno, po znižani ceni
priporoča
Tovarna  perila „TRIGLAV1
G. VOJSKA& DRUG
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica 8, nasproti hotela Strukel
iiiiiiiiHiiumiiiiiiiriiiiiiininiiiiiiiiiiHiiiiiiin
Velika zaloga kloaukov in alaaanlkov se doal mrl
Franc Ccrar
Jružba z o. z.t tovarna v Stobu, poŠta Domžale
Prevzemajo sc tudi stari klobuki In slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. Spreferaanie v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4.
Vsakovrstne tiskovine prevzema in lično izdeluje
c?o sip cKrmpotič
kartonaža — tiskarna — knjigoveznica — razstrirnica in papirna industrija
NasEov za Ljubljano poštni predal 165 Vir-Domžale, pošta Dob. sns
□ □ □ □
\
svih vrsti električnih r^ašsna, transformatora i aparata   preuzima   uz  jamstvo prvorazredne
stručne izvedbe
mesiesrno ureel|@iis. tvornica
Jugoslavenskog S 1^ ili Eli S d- d. u Zagrebu
a
a
o
□ a
Uredi: Draškovićeva 23, Telefon 8-84, 25-82 Naslov za pošiljke : ZAGREB - SAVA, inrfustrijalni kolosjek.
□ □ □
podružnica v Ljubljani, Marijin trg št. 5. Centrala v Pragi, na Pfikope 35.
67 podružnic v vseh večjih kratjih Čeh o si o vaške republike.
Brzojavni nasi.: Indusbanka
SKA IHDU
Telefon številka 104
Dekliška   glavnica   in   rezerve cca 2698 Kč 290,000.000'—
Sprejema vloge na knjižice in račune ter proraja vse bančne in borzne transakcije kar najkulantneje.
Hranilne vloge na   knjižice in te-koči računi Kč 2.170,000.000 —
Lasioioa m tisk »Narodne tiskarne«.
Stev. 97.
„SLOVENSKI NAROD**   dne 2.7 aprila 1924.
Stran 9.
Volilno borba v Itemfljl.
Nad 30 nemških strank je že pričelo živahno volilno kampanjo. Od vseh teh strank se obeta pri današnji politični konstelaciji, ki gre polagoma na desno, največji uspeh nemški ljudski stranki. Ona ima tudi pravico upati na zmago pri predstojećih državnozborskih volitvah. S svojimi političnimi gesli (razveljavi jen je verzajske pogodbe in vposta-vitev naciionalnih aspiracij) in s svojim socijalnim programom (sovraštvo napram novim bogatašem, takozvanim vojnim dobičkarjem in antisemitizem) se je izredno prikupila in prilagodila sedanjemu razpoloženju širših slojev nemškega naroda. Ljudska stranka igra g!avno vlogo v volilni borbi. Od njenega uspeha ali poraza je odvisen sestav novega državnega zbora in morda tudi usoda Nemčije Njenega fašizma se boje danes ne brez povoda vse zavezniške države.
Program omogoča tej stranki, da pridobi na svojo stran srednje meščanske s?oje in proletarizirane mase. Ogromni del nemškega delavstva, ki ga je rurska pustolovščina in nesposobnost socHalnc demokracije docela razočarala ,se je pridružil zdaj ljudski stranki in Jo smotrn za edino za Ščitnico delavskih fnteresov. Kandidati te stranke so nacionalisti: med nje spadajo celo obtoženci v znanem monakovskem procesu. Roko v roki z ljudsko stranko gredo v volilno borbo tudi nemški nacijonalisti. Njihov nastop in živahna agitacija Še bolj pospešuje nacionalistično gibanje v Nemčiji. Toda agitacija ljudske stranke jim škoduje, kajti večina volilcev je bolj naklonjena in dostopna idejam ljudske stranke, kakor onim nemških nacionalistov. Njihovo seslo je skrajni nacionalizem, dočim socijalnim problemom ne pripisujejo nobene važnosti.
Druga velika meščanska stranka, ki tudi \ahko računa s precejšnjem uspehom, je ta takozvani katoliški center s sporedno bavarsko formulacijo — bavarsko narodno stranko. Navzlic revoluciji je ta stranka še danes močan blok raznih nemških meščanskih političnih skupin, ki tvorijo v parlamentu center. Idejno druži ta stranka katoliško Nemčijo in se v politiki previdno izogiblie vseh nepremišljenih korakov. Ona skrbi za pravi državljanski mir in je odločna nasprotnica prevratnih eksperimentov od desne ali leve. Njen cilj je vedno isti* ravnotežje med skrajnimi levimi in desrirmi strojami. Lahko rečemo, da se jo Nemčija po zaslugi te stranke in sedanjega kancelarja Marksa (voditelja -čra) rešila iz gospodarskega in političnega vrtinca, ki ji je grozil s popolnim poginom. V bodoče ne more nobena stranka računati s popolno zmago, Če si ne z as i gura pomoči in podpore od bloka.
Važno vlogo igra tudi nemška narodna stranka na čelu s Stresemannom. To je stranka veleindustrijcev. Pri sestavi kandidatske liste in volilnega imenika je prišlo do resnega nastopa proti Stresemannu. Stresemann je hotel namreč črtati iz imenika vse tiste veleindu-strijalce, ki jih smatra ljudstvo za krivce inflacije kot zgrešene finančne politike, ki je povzročila katastrofalen padec marke. Nezadovoljneži so ustanovili v stranki svojo frakcijo, ki je grozila Stresemannu s samostojno listo. Tedaj Je bil Stresemann prisiljen, da popusti.
Demokrati so zadnja meščanska stranko. Oni se bore obenem za re-publkansko - demokratične, kapitalistično - trgovske in socijalno - politične ci-
lje. Kadar so na krmila, navadno zataje svoj program in zato so izgubili mnogo pristašev med srednjimi sloji in delavstvom. Oni nimajo velikih sans na volilni uspeh. Nezadovoljni pristaši demokratske stranke so se odcepili in ustanovili republikansko stranko. Ta se bori za socijalno pravičnost, z velikim idealom gre v volilno borbo, toda upanja na uspeh ima malo. Njen glavni kandidat je pesnik Fritz von Unruhe.
Najmočnejši nasprotnik ljudske stranke so socijaldemokrat je; toda ta nasprotnik je zadobil težke rane in izgube ,iz katerih je odteklo od weimar-ske konstitucije do danes mnogo krvi. Sama stranka gre v volilno borbo s precejšnjo nesigurriostjo in minimalno nado na zmago. Nesloga v stranki sami ji obeta pri predstojećih volitvah še večje izgube, kakor jih je imela doslej. Zadnji čas je izgubila ta stranka 40°o pristašev, ki so šli večinoma v tabor ljudske stranke.
Navzlic prijzadevanjem in živahni agitaciji desnih eiementov una tudi komunistična stranka na znamc uspehe. Na vsak način dobi več glasov kot socijalni 'lemokratie. Komunist: računajo z onimi sloji, ki so nezadovoljni s kancelari evirni odredbami g!ede ukinitve
Sarnega delavnika in znižanja delavskih plač. V splošnem se pripravljajo, da bi ribariti pri volitvah v kalnem. VeČina komunističnih kandidatov je v ječi. Stranka jih kandidira nalašč, da bi prisilila na ta način vlado, da aretirane voditelje osvobodi. Tako kandidira v Kemnitzu znani poglavar komunističnega upora Maks Holz, v renski pokrajini pa junak monakovske sovjetske republike E. Muhlmann. Toda ta trik bo samo demonstracija. Kandidati so brezpravni in nimajo aktivne volilne pravice.
Taka je politična situacija, v kateri se bliža Nemčija novim državnozbor-nim volitvam. Ves demokratski in zmerni tisk, ki se navdušuje za \veimarsko konstitucijo in republiko, nasprotuje skrajnim levim in desnim elementom ter pledira znova za veliko koalicijo vseh državotvornih strank. Na vidiku je meščanski blok, sličen oremu v Bolgariji. Zadnjo besedo ima seveda nemški narod, ki bo odloči! pr volitvah, komu pripada večina. Vendar pa jc treba nanašati, da se je politična atmocfcra v Nemčiji zadnji čas znatno razčistila in da ni nobene nevarnosti notranjih nemirov ali celo revolucionarnih prevratov.
spoznala sta ga po lomljenju kruha ... AH se vam ne zdi, gospodična, da je !epa#t:sta zgodba o Emavzu. Namreč tista nejasnost in zbeganost ki je zavladala r>o šumn'h velikonočnih dneh. Kajti tmljenje so videli vsi — vstajenja na ne. Sicer pravi evange-ist, da so pobegniti tudi oni, ki so verovali in so le od daleč gledali, kaj se godi: čutili so vso sramoto in ponižanje in niso moidi pomagati, kajti razdražena množica bi bila posegla tudi po njih — slave in po-veličanja pa niso v'deli. In tudi, ko se je o tem govorilo, jc bilo Še mnogo neverjetnih Tomažev. Saj jih jc tudi dandanes, bi tudi ta zgodba o Emavzu je samo nekak prisilien dokdz — skoraj nepotreben - a prav dobro kaže, kako je bilo že tedanjim ljudem treba dokazov -*ad omlos-:. kakor pravimo, prav pred vči, da so verjeli; sicer bi ne bili verjeli, »da je vstala in da je bil — Bog. Zato, ker so tako hitro pozabili, ali pa tako malo razumeli, za kaj je šlo. fifis-slili so, da je to dokazovanje važnejše nego oni nauki...
in tako sta se ona dva emavska učenca pogovarjala marsikaj med seboj, ko pa se je njima pridružil, .ga nista spoznala. Spoznala sta ga šele — po lomljenju kruha. To razlagajo cerkveni učenjaki v duhovnem smislu, mi pa v sedanjih materijelnih časih bi si to razlagali bolj po naše: po lomlienju kruha bomo spoznali odrešeuika Jugoslavije. Naše krušno vprašanje postaja vedno težje in zdi se ,da so ljudje siti prepira in — lačni kruha. Ne mislimo samo na desettisoče brezposelnih, brezposelnost je včasih tudi posledica nedelavnosti, mislimo na stotisoče onih, ki delajo in vkljub temu nimajo dovolj kruha. O tem so govorili naši emavzarji, ko so šli v ponedeljek v Emavs. Polni nad in skrbi so mislili na prvi maj, ki prinese vsaj malo odrešenja. In tako so govorili, da nam ni treba poslancev za to, da revidi-rao ustavo — da se preprirajo za besede in se bore za korist svoj'h stranic, ampak ljudi, ki urede končno najvažnejše naše vprašanje, da poskrbi delavnim
in vernjnnm državljanom kruha. Dr. Korošec je rekel za veliko^oč, da je položaj jasen in da sta v skupščini samo dve skupini. Hvala Bogu! Emavzarji so rekli, da zmaga iisiz., ki bo dala kruha in da ni treba prepiračev. zaradi katerih milijoni stradajo. V Pragi se je dogodil tc dni sledeči zanimiv slučaj: Ko so stopali ljudje v tramvaj, je nekdo pomoloma prijel za jermen — vodnik je m1srfl\ da je dal sprevodnik znamenje in voz se jc začel ponrkati. Med tem je lezel v tramvaj debel gospod. Sprevodnik jc zapiska! v znamenje, da naj se voz ustavi, kar se je rudi takoj zgodilo, toda debeli gospod se je razijuti! nad to neprevidnostjo, češ da je poslanec in da bo že poskrbel za red. V tem trenutku so vsi, ki so b;li v vozu. nastopili proti niemu in so mu povedali, da so siti poslancev in niivo'e ohlastnosti. da naj dela red v parlamentu in državi, da naj se briga za to. za kar so ga izvolili itd. Skratka: gospod poslanec jo je skupil po zasiuženiu in ta mali dogodek je nekak — znak današnje dobe, ko vsi ljudje občutijo težave sedanje povojne Evrope in komaj čakajo, da bi prišli iz njih ven. In zato volimo |^slance — da bi uredili vprašanje dela in kruha — poslanci pa se morajo že pet let preri-rati o tem, ali smo en narod ali smo trije. Zato ho masa pometla s takimi poslanci in bo volila može, ki ji prineso red in mir — dela in kruha. Tako so govorili letošnji emavzarji in tako so rekli, da je kruh bolj potreben nego klerikalna autonomija in hrvatska republika. Torej po delih jih bomo spoznali Zato je prav lepa tista zgodba o dveh učencih, ki sta šla v Emavs.
Sicer smo imeli letos prav lepo vreme, žal da je bilo v žepih bolj slabo. Vkljub temu jc šla Ljubljana na vse strani po sfail navadi. Seveda je mnoge spremljala težka skrb, kajti prazniki so pobrali zadnje pare... In to jc pereče vprašanje sedanjosti. Tako se je godilo tudi tistima dvemr. emavskima učencema.
Od takrat hodijo iz vseh mest emav-
zarji in se pogovarjajo med seboj. Letos — kakor rečeno — je bil pogovor tak. Včasih je Ljnbljana hodila v procesiji na Šmarno goro. Saj vam je znana tista Prešernova pesem:
O vi vsi, ki hodite na sveto Šmar- - ^oro, blagor vam. mol -        - v nebo vzeto, al* -laša^cam...
Prt J -.1 jc bil v Ljubljani velik prepir z^~-~i te procesije. Saj veste, kako je: pomlad, priroda, ptički, rožice, gozd ,solnce, vino itd. Poleg pobožnosti se je zgodilo tudi dosti — nerodnosti. Saj se jih še dandanes brez procesije. Naš pesnik pravi, da bodo ti »odlaŠav-ci« morali po smrti romati vsaj enkrat na leto z vernimi alt nevernimi dušami na Šmarno goro. Zato smo šli rajši sedaj. Obiskali smo tudi sv. Antona in smo z žalostjo opazili, da jc njegov zvonec brez — kemblja. Pravijo, da ga je snel neki nervozen nedeljski turist, ki ni mogel prenašati zvoncuja: drugi so pa rekli, da ga je nekdo ukradel, ker je zdaj to'iko tatov in se vse krade, za kaj ga bo pa porabil, ni znano.
Mogoče tudi to ni res, ker se je od nekod čulo. da so sneli kembelj za to, ker v sedanjih slabih časih sploh ni treba sv. Antona za nič prositi: nevest in ženinov je dovolj — stanovanj pa manjka.
Tako bodo tudi ti emavzarji spoznali, kdo bo njih odrešenik. Sicer je bila Šmarna gora prav lepa in nič se ne čudimo Prešernu, da je napisal: »gorje odlašavcam!« Za Emavz je torej v Ljubljani dobro preskrbljeno ,za emavzarje pa bolj slabo. Pa upajmo, da bo prihodnje leto boljše, Če bo več kruha. Letos je sploh tako čudno leto. Kakor naša politika: dve povodnii ,mraz, sneg, dež in veter — pomladi pa od nikoder. Tako je prijezdil naš slovanski sv. Jurij v deželo in smo ga komaj opazili. Pa upajmo, da zmaga ta hrabri vitez na belem konju in razžene temne oblake nad nami in okoli nas.
Nekaj je bilo vendar razveseljivega. Ali ste brali, gospodična, naše velikonočne liste. Če jih primerjamo s prejšnjimi časi. moramo priznati, da raste-mo. In to je razveseljivo. Ne le po številu izvodov, ampak tudi po vsebini. Časopis je postal sedanjemu človeku življenska potreba: ne le zaradi politike, ampak tudi za splošno vzgojo. Živimo v hitrih časih: teden prinese več nego prej vse leto. Za knjige Že skoraj ne najdemo časa: nadomesti jih vsaj deloma časopis, ki nas pouči o tem in onem. Naš narod čita in to je dobro. Razven par izjem stoji nase časopisje razmeroma na visoki stopinji. — Takozvanih revolveržurnalov skoraj ne poznamo in poleg neizogibne politične preklarije najdemo po naših listih mnogo zdrave duševne hrane. To je v teh obupanih in razdrapanih časih dobro znamenje; dober list je postal našemu človeku tako potreben, kakor vsakdanji kruh. Poleg skrbi obdaja nas vsak dan toliko važnih vprašanj, k* jih moramo razreševati, tia potrebujemo nekoga, ki nam pri tem pomaga. In to je časopis. Zato smo videli, da je imel vsak emavzar Časopis seboj in je rekel, da napredujemo vkljub temu. da je vedno slabše. Pa upajmo, da bo boljše, saj pride maj. Sava.
Podpirale obupane slepe in darujte »Podoornersu društvu slepih«,
Ljubljana, Wo!fova ulica št. 12.
Jrfe&i blisko inBn."
Po d" i petih letih od ujedinjeai.^ turisti v Jugoslaviji zal še vedno nimamo tako potrebne enotne s k u p n e organizacije in skupnega turistevskeg* glasila. Zato rudi tako redko kaj izvemo o turističnem delovanju izve« Slovenije. Pr:tV malo smo informirartV o hrvatskem turistovskem gibanju, -c manj seveda o >-Srpskcm planinskem društvu^ v Beogradu.
Srpsko planinsko društvo je mlado. Obstoja komaj eno dobro leto. IJinljrn) je, da jc bil pečetek v BcogTadu zelo težak ,saj daleč natArog ni videti uo-benih gora in snežnikov. Pred enim letom se je še porogljivo zgledovalo beogradsko občinstvo nad planinskimi tovariši z nahrbtnikom, dolgo pc.lico ht nakovanimi čevlji po mestu, danes r*» je v tem oziru že boljše, tako da nit* smuči na Terazijah nič več ne morijo in ne strašijo beogradskoga občinstva. Planinska ideja se je ukoreninila tudi tu. Danes ima Sr. P. D. žc 4 podružnice in šteje nekaj nad 500 članov. Drnšt* vo prireja mnoge izlete h) v bodočem letu upamo, da bomo že priča veselem« planinskemu prazniku na A v a 1 i —* beogradski srnami gori — kjer namerava   zgraditi   društvo   prvo svojor
Najlepši vidni znak m dokaz, da f<* SrPD. na pravem potu in ima krepko; voljo po napredku, pa jc letošnju p rv$t planinska  razstava v Beogradu, ki je bila otvor j ena dne 17. in bo trajala «e do 27. t m. Prijetno nas je iznenadila* kajti jc taka: da je res ponos nele sa-' mo beogradskim,  temveč vsem ?ugo-slovenskim turistom.  Je to prireditev, na katero se lahko vabi in jo pokaže, tudi inozemskim zastopnikom, ne da bfr se nam bilo treba bati, da ne poneso h* nje neugodnega utiša o turistovskem delovanju v n3Ši državi!
Neka oosebna r.dost fa zadoščenje pa, ki je občuti vsak zaveden jugo-slovenski turist, ko s? ogleduje to razstavo .je dejstvo, da so sc znašli pri tem velikem defu prvič In spontano — saj ni bilo pr-.iv nobene velike agitacije! — vsi zavedni turistovski delavci skupaj iz vseh pokrajin naše države in j^ ta razstava res pravi odsev najlepših motivov in pokra i in naše nove velite prekrasne <kupne d >movine!
In prav spontani izraz ^cnpne o*n&-re volje vseh htrist( v^kih društev na«, je najboljši dokaz, da snio tudi jego-slovenski turisti dozoreli In je čas,, da se združimo v eno močno falango, veno smotreno organizacijo in se tako složimo hi strnemo k skupnerntrj delu v dosego naših vzvišenih" ciljev, k j*; so: zdravje naroda, ljube/en do lepe? naše skupne domovine, spoštovanje prW| rode, okrepi j en je narodnega gospodarstva!
Le tako združen? smerno upati na1 hitrejši razmah turistike in splošnega-' tujskega prometa in le če bo naša orga-' nizacija močna in složna, sinemo upati, da lahko dosežemo tndi razno o!aj-1 Save za turiste na potovanjih.
Planinska razstava SrPD. v Beogradu je, kakor je bilo na kratko že omenjeno po novinah. v II. moški gimnaziji v Poankarejevi ulici poleg poslopja »Politike«. Po sredi dvorane sc vrste dve koloni stojal s slikami, vmes in med stenami pa stoje mizice z raz* nimi predmeti. Razstava namreč ne obstoji samo lz fotografskih slik, kakor! je bik) dosedaj to v invadi v Ljubljani
Fr. 2.:
Stroža na mostu.
Svoj čas je bilo vse bolje, svoj čas smo imeli veterance, sedaj jih nimamo vecI Pri vsaki stvari so bili veteranci, nobena ni bila brez njih, kakor ni sedaj nobena brez luka — namesto veteran-cev imamo luk, žalostna nam majka!
Kako so jim bleščale na junaških šapah bele rokavice, kako zmagovito jim je vihral za klobukom svetli kike-riki — kak sijaj je bil povserod z njimi združen in ugled in zanesljivost in v dopustnih mejah tudi domoljubje!
Kakor rečeno — brez njih ni uspela nobena reč in ko je bila svetovna vojna, takisto ni šlo drugače, nego so jih pozvali in zaprisegli in potem so v domačem kraju opravljali stražo, ha-ramiš! prav tako kakor jo opravljajo pristni, resnični vojaki: s puško in s patroni in z vsem in se je puška še lahko sprožila, haramiš, Če si nerodno z njo ravnaL
Pa je ta zgodba jako zgodovinska, pravil mi jo je gospod, ki je sam imel z njo opravila na sodni ji, in je rekel, naj nikar ne povem, da se je godila v Kamniku, drugače bodo KamniČani razžaljeni. Tudi Kranja da ne smem imenovati in Škofje Loke m Novega mesta, tod bi povsod lahko bili razžaljeni. Šiško, pa je dejal, da lahko imenujem, ker v Šiški nimajo mosta.
Naj pa bo tako in je bil v Šiški krojaški mojster Škarja in ni bil brez zaslug za veteransko stvar — od vseh veterancev daleč naokoli so imeli ši-
šenski najlepše zlikane hlače, to je bilo njegovo delo in je bi! na tej podlagi dosege! stopnjo stotnika, še višje časti so ga čakale.
Pa je doletelo tudi njega, da je bil poklican pred vojaško oblast — genlji-vo je bilo slovo od žene, od dece, od domaČega krova. Burno mu je bilo srce v možkih prsih, ko je govoril pomembne prisežne besede — kako veselo je bl!o svidenje, ko se je zaprisežen vrnil v naročje milih svojcev, ki so nestrpni nanj čakali z juho!
In je bilo tako urejeno, da ga bo vsako tretjo noč zadela služba in bo stražil most, ki se v drznem loku vzpenja Čez reko. katerokoli tam ob kraju Šiške, in je bila ta služba jako kočljiva, kajti je bila sovražna sila namazana z vsemi mazili in ni nikdo vedel, kdaj pride in od katere strani, in so bile. vrlim veterancem, kadar so stali na straži, celo prepovedane bele rokavice in svetli kikerikiji, da ne b! njihov sijaj vabi! sovražnih letal.
Prehitro je prišla gospodu stotniku škarji usodna noč.' Za tako službo je treba poguma! Gospod Škarja si ga je bil nabral že doma, pa je imel skrbno ženo in ga je dobi! še s sabo v dveh ploščnatih steklenicah, da sta mu šli v Žep. S pogumom v žepu se je neustrašen oglasil v vojašnici, odtod so ga vedli na most in je bil most še cel In v dobrem stanju in so mu ga izročili.
Gospod Škarja je ostal sam sredi gluhe noči. Ob kraju mosta je stala majhna stražnica, bila je hladna jesenska noč. pa je stopil gospod Škarja v stražnico, da izza njenega zatišja čuva
i most in očetnjavo in nista most in očet-njava rekla ne tako, ne tako. Spodaj jc šumela voda, katerakoli, zgoraj v vejah je stoka! veter — ponoči se ta reč vse drugače in huje čuje kakor pri belem dnevu ,:n se ne ve, ali bi bil gospod Škarja vztrajal toliko časa kakor je, da ni imel skrbne žene in s sabo toliko poguma.
Pa je bolj in bc!j grozno zavijal okrog stražnice veter ,po nebu so se podili temni oblaki in je premišljeval gospod Škarja, da bi bila taka noč kakor nalašč za sovražno silo in bi lahko pridrla aH od kapelice sv. Roka semkaj al! čez Mehletov zelnik in bi nenadoma napadla mirni kraj — to bi bilo strašno!
Gospod Škarja ni mogel drugače ob teh mislih, nego da jc segel v žep po pogum in si ga nastavil na junaški ust-ni, nastavil si ga je, toda tisti hip pok, pok po stražnici! Ustne so mu zadrhte-le, zobje zašklefetali, s tresočo roko je odstavil pogum. Kaj je to? Zunaj zatuli veter — vnovič zapresketa: pok, pok, pok! pok! pok! pok! — Križ božji, sovražnik je s strojno puško!
Gospodu škarji je odnehala roka, pogum je zdrknil lz nje in je padel na t-a in se ubil in razlil. Pa je gospodu Škarji padlo tudi srce in mu je padlo v hlače in se je bal za hlače, da bi padlo Se kaj drugega vanje in je hitel in jih je slekel. Pa ko jih je bilo treba zopet obleči, so se mu zamotali hlačniki In jih ni mogel spraviti v red — zraven ves Čas: pok! in pok! in pok! Pa je gospod stotnik škarja obupni položaj v obrambo mu izročenega mostu preuda-
r;l tako, da je s hlačami kar v rokah sc žurno umaknil s te točke domov. In so potem doma vso noč bdelt v črevljih in tolarje skrivali v peč in se priporočali Vscgamogočnernu in trepetali, kaj bo.
Toda je noč minila mirno, sovražne sile ni bilo ne izza kapelice sv. Roka, ne čez Mehletov zelnik in tisto, kar je delalo pok pok pok!, je bil kostanj, ki ga je otresa! veter stražnici na streho.
Hvala Bogu! — oče tn j avl se ni zgodilo nič hudega, Še las se ji ni bil skrivil, hvala Bogu! in bi bilo vse v redu, da nimajo pri vojakih tako sitnih postav.
Bili so drugo jutro prikorakali, da zamenjajo stražo, pa ni bilo o zapriseženem gospodu Škarji ne duha ne sluha — to je grozen zločin! In razbita steklenica v stražnici in tista druga reč tudi niso bile baš olajšujoče okolnosti. Pa so naprtili ubogemn gospodu veteranskemu stotniku strahovito obtožbo, ker da je samolasrno zapustil v vojnem času ukazano mn stražo.
Gospod, ki mi je pravil to zgodbo, je povedal, da bi bil dobil nesrečni mojster Škarja vsaj tri leta težkega in jako poostrenega ričeta in mu ne bi bil mogel pomagati sam ljubi Bog! Toda ga je izrezal zagovornik. Zagovorniku da se je posrečilo in je dokazal, da nesrečni mojster Škarja sploh ni bil nikdar vojak m da so ga veteranci vzeti medse le zaradi hlač, da jim jih bo likal, drugače pa da nima mož ne pojma o vojaški službi in niti ne loči strojne pusice od kostanja.
Na razpravo so bili klicani kot priče drugi veteranci iz Šiške in so se jim jezili svetH kikerikiji od sramote« ki jo
lm je nakopal stotnik Škarja. Ogorčcm. so sklenili, da ga pri tej priči bacnejo! iz svoje hrabre vrste. Toda je bila oni; večer še velika pijača, ki jo je plačal svoj'm tovarišem   imenovani stotnifc kajti je bil jako vesel, da so ga oprr>" stih. iz tega razloga so ga tovariši bao nili iz svoje hrabre vrste šele drugi daa, in so to storili soglasno in brez ugo* vora.
Pa je rekel gospod, ki m? je pravit zgodbo, da historije še ni konec. Mojstra Škarjo da je strašno grizlo, da st*l ga bacnili iz društva, še bolj ga je! grjzlo, da je bil Šel in jim poprej Šel plača! pijačo. Toda je molčal in čakal! in je pričakal prevrat In sedaj pred-! Jaga, da se kazensko postopanje obno--vi. Pravi, da je bila krivica, da je bffj oproščen, po pravici da bi bil morali biti obsojen — to svojo obsodbo sedal-zahteva. Pravi, da si ne pusti po krH vici ukrasti zasluge, da je v viharni no-i či pogumno in brez slehernega ozira naj svojo glavo zapusti! stražo m izročil' armado naših zatiralcev neizprosni ne-] varnosti odločilnega poraza. Pravi, daj je s tem junaškim dejanjem posta! tudtf on začetnik prevrata in preporoda ini mite majke Jugoslavije, in zahteva se-' daj obračun in delež.
Pred domačo oblasfjb bo nemar*] pogorel s svojo zahtevo, je dejal go-i spod, ki mi je pripovedoval zgodbo. To-« da ima zveze v Beogradu — njegor bratranec da kavo peče v ministrstvu — in če se gospodinu ministru mudi, včasi, gospodin minister kako reč podpiše, ki je ni bral — tako bo morebiti šla ta reč.
stran tO
»SLOVENSKI   NAROD«,   dne 27. aprila Iggj
Stev. 97.
temveč so izloženi tudi drugi predmeti, kar naj navedemo sedaj po posamnih
strokah in razstavljalcih.
OLJNATE SLIKE in AKVARELE
so razstavili:
Beta Vukovanič (l komad), Bora Stevanović (1), Mtodrag Petrovič (3), Milica Cadj evič (3), Milica Mili-voj'evi'ć (3 — lepi motivi iz Ohriškega lezera), Drag. PauloviĆ (1 — lepa panorama Kajmakčalana) ter na5 znani planinski slikar iz Bohinja: Valentin Hodnik, akad. slkar, 20 motivov iz Julijskih alp L dr. (Krasen napredek od predlani!)
FOTOGRAFIJE zavzemajo največ
prosćora. Razstavili so:
Dr. Nedeljko Košanin, Beograd, univerz, prof., predsednik SrPD., 28 fotografij H ,užne Srbije, dr. Jovan Ž u j e v ! ć, Beograd, univerz, prof. (eden izmed najstarejših srb. turistov): 16 fot (13X18) iz slovite dunavske soteske Djerdab med Beogradom in Prahovem. Aleksander Vasic, Beograd: 50 komadov planinskih motivov Iz Srbije in Slovenije ter 20 skic s kredo. Ce-da Kušević, absolv. stud. phil., Vinkovci: 262 fot (18X24 do 47X60) iz raznih izletov po Stari Srbiji. Savmskih alpah in okolice Viukovcev. Dosedaj naimarljiveiši fn najboljši amteurfotograf SrPD. Dr. Ra-cfivoj S ! m o n o v i č, Sombor: 160 fot. (13 Xl8), nabira lako marljivo sistematično razne motive iz Velebita, Hercegovine, Fruške gore. Dragocen znanstveni materija!. Dr. J. Krajač. Jastrebarsko: 36 fot. (18X24), d^brcruspelfli tipičnih motivov iz Velebita. J. Hitzthaler, Zagreb: 36 fot. fz Gorskega Kotara i. dr. pokrajin po Hrvatski. Dra^o Pa ulić, Zagreb: 10 fot. (18X24) iz Plitvičkih Jezer In okol'ce. Malo, a to vrlo lep-^' Doseda! n a J b o I j § i amatcnrfotograf fiPD, ki kaže Tep umetniški okus.
Prav lep ie bil tudi oddelek slovenskih razstavJjalcev v 9 skupinah, čeprav smo pogreša'i nekaj prav dobrih amateur-fctografskih sil (inž. Skaberne, Ivan Tavčar, St. Ribnikar i. dr.). Slike prof. Ravnika, Joža Kunaverja in Škrlcpa iz naših a*p prednjačljo brez dvoma na tej razstavi pred vsemi drugimi. Razstavili so:
Janko Ravnik, prof. kon se rva tori j a, Ljubljana: 62 motivov (povečave v velikih formatih, od teh 9 bromooljnatih tiskov, 1 pigment i. dr.).
Joža Kunavar. Ljubljana, 46 velikih povečav (od teh 1 pigment in 2 broraoolj-nota oosnetka).
J. Skrlep, LJubljana, 17 povečav (od teh 10 bromooljnatih posnetkov in 1 motiv v modrem tonu).
J.  Holzhacker, Kranj, 6 povečav (mhnosa), 30X50. (Lepa slika Kranja.)
Dr. Stanko Tominšek, Ljubljana: 32 povečav v formatu 30X30.
Volentin Hodnik, akad. shkar, Zagreb: 50 povečav v manj Tih formatih.
Odsek amateirrfotografov mariborske podružnice SPD. (Rotter L dr.): 73 posnetkov iz Ponori a ki ostalega Podravja.
Osrednji odbor SPD.: 16 posnetim planinskih koč SPD.
Izmed poklicnih fotografov se je udeleži! razstav samo
Pelikan, fot atelije, Ce^e, % motivi !z Celjske okolice.
Umetniški tisk je bil skromno zastopan, razstavil je samo Metod Badjura, absolv. graf. akademije IV. dela L s.: 1 sveuotisk Trlg!ava v vel. formatu In 3 he-Fsogravire v manjših formatih.
Diapozitivi v večjih formatih so biH v manjšem številu razstavljeni po oknih, druga večja serija (80 komadov) pa je prišla do veljave na predavanju, ki ga je imel R. Badjura na novi univerzi dne iS. t. m. zvečer.
Med skupinami amateurfotografov in po stenah so visele tudi mnoge rek'am-ne slike in plakati letos v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Dubrovniku in Splitu ustanovljenih uradov »Putnik D. D.« (pred-prodaja železniških in parob rodnih vozovnic), to je društva za saobraćaja potnikov m turistov v kraljevini Srbov. Hrvatov in Slovencev. Dobro izbranj ta reklamni materijal prav lepo poživlja celotno ureditev razstave in kaže razne slike iz naših najvažnejših letovišč, kopališč ter drugih tuj-skoprometnfh središč v naših alpah in ob morju, ^osebno pozornost je vzbujal krasno irsoe'i okusni plakat Bleda, delo znanega našega akad. slikarja Saše Šantla, in
dve veliki fotografični povečavi Dubrovnika.
Tnrlstovska literatura to pot
nj bila še prav skrbno zbrana, opazili smo le nekaj del naslednik turistovskih pisateljev:
D. Pa ulic, Zagreb, Plitvička jezera. P. K u n a v e r: Na planine in Kraški svet ter
R. Badjura: Triglav, Slovenija (Vodič okrog jugoslovenske alpe) in Smuška terminaJogija ter nekaj manjših kažipotov in brošur HPD.
V bodoče bo treba potniške pripomočke, vodnike i. dr. vestneje zbrati ter razstaviti« da vsaj na razstavah turisti spoznajo vso aktuelno našo potniško 'iteraturo Iz cele države, ker ie večina naših trgovcev knjižar-jev ne drži v izložbah in je tu mesta skoro samo za romane.
Kartografija i. dr. grafična dela. Na stenah oziroma po mizah so bile izložene tudi karte, razni načrt? in risbe. n. pr.:
J. K n a f e 1 c: Karta Julijskih alp. — R. Badjura: Koncept za karto Karavank s pristno domačo nomenklaturo in statistični diagrami (poset koč SPD v 7etu 1923., gibanje članstva podružnic prošlih 30 let, pregled (zgodovina) zgradbe turistovskih društev v Sloveniji prošlih 50 letih (1874— 1924), nazorni pregled planinskih postojank ter načrt Tanskega in letošnjega otfc. izleta SrPD. i. dr.
Turfstovska oprema In oprava. Do 20. t. m. Je bilo razstavljenih le nekaj predmetov beogradskih športnih trgovin. Menimo pa. da so že dospele med tem tri razne ooš'ljke iz Slovenije. Na razstavo so namreč poslali iz LJubljane že dne 16. t m. tvrdke:
J. B r a J e r fBreg) fn J. M a h e r (Tr-?nš"ka cesta V vsaka po dva para gorsk'fi čcv'jev ter ?r°b!iarska zadruga v Kropi deščico s 4 podplati, nakovanimi z različnim! cveki, med tem? tu-51 z najnovejšimi vzorci žebliev za gorske čevije.
Za planinsko razstavo v Beogradu vlada veliko zanimanje. Po številnem dosedanjem obisku lahko sklepamo, da bo tako moralni kakor gmotni uspeh deber. ^mestno in koristno bi bilo, da se prenese ta razstava tudi v druga večja mesta naše države ter tako vzbudi, oziroma poživi tudi med občinstvom, ki je daleč ločeno od alp, zanimanje za turistiko.
področje zasebnega prava in da mora ločiti to pravo od navadne radovednosti občinstva, ki je pogosto nezdrava. List ima privilegij, da lahko popravi eventualne lastne napake. Končno zahteva pravilo o dostojnosti, da se
novinarstvo tudi praktično drži načel in običajev ki jih propagira v teoriji. Tako zahteva dostojnost, da se ne širijo v javnosti vesti o zločinih in napakah, ki lahko stopnjujejo s^ba nagne-nja ,mesto da koristijo Človeški družbi.
To in ono.
Mm zapovedi n imisarstn.
Ameriški strokovni kongres je sestavil sedem zapovedi za novinarstvo. Kakor poroča »Dailv News«, so te zapovedi nastopne: Neodvisnost pomeni, da novinarstvo ne sme biti odvisno od kakršnikoli zveze, toda ne sme se izneveriti občinstvu. Vsaka osebna I vest mora imeti označen izvor, kajti j osebnih interesov ni mogoče pošteno braniti napram kolektivnim. Vsaka partizanska razlaga, ki pogosto spači resnico, žali novinarstvo. V kroniki pomeni to nasilje nad pojmovanjem o novinarski poštenosti. Pravdo o odgovornosti pravi, da mora b:ti pravica do propagande in življenja lista podvržena pomislekom o javnem blagru. Čut odgovornosti vsega uredniškega aparata je v zvezi z obsegom javnega zanimanja, ki ga list sam dviga ali pa je odvisen od njega. Glede tiskovne svobode kongres svari: pod tiskovno svobodo se razume absolutna bistvena in življenjska pravica Človeštva. O vsem, kar se ne protivi zakonu, se lahko svobodno in neovirano razpravlja v listih. Glede iskrenosti in resničnosti velja načelo, da ni mogoče nalagati čitatelja, ne da bi bile prekršene elementarne norme novinarske korektnosti. Naslov mora biti duša lista. List bo nepristranski, če bodo informacije neodvisne od kateregakoli privatnega mnenja. To pa se ne tiče podpisanih člankov, v katerih je odgovornost točno odpredeljena.
Popolnoma korekten bo tisti list, ki posluša zagovor obdolženega, predno napade njegovo reputacijo. To je razlog, da se list ne sme spuščati v
OHRANITEV PRIRODNEGA BOGASTVA.
Veliko se čuje o konservaciji ali ohranitvi prirodnih virov narodnega bogastva. Ali ta beseda je ena izmed on h, ki prav lahko varajo, ker imajo dvojen pomen. Nevarna je zlasti za to, ker v enem slučaju pomenja ravno nasprotno kot v drugem.
Zgovoren političar utegne zagrmeti: »Jaz sem za ohranitev našega petroleja in vodne sile.« Prav. Ali niti on niti njegovo poslušalstvo se dostikrat ne zaveda, da je ohranitev v enem slučaju čisto nekaj drugega kot v drugem. Ohranitev petroleja pomenja ne rabiti ga. kajtf ves porabljeni petrolej je izgubl.en za vekomaj. Ohranitev vodne sile pomenja rabiti jo, kajti vsa nepo-abijena vodna sP.a je zgubljena za vekomaj. Olje in voda se ne dajejo pomešati. Obe sta v omenjeni zalogi in nezadostni za naše potrebe. Ali zaloga petroleja je izčrpijiva, docim zaloga vode je neizčrpljiva. Dan za dnevom solnce črpa vodo iz morja, vetrovi pa zaganjajo to vodo v obliki oblakov nad pogorja, kjer se spušča na zemljo v obliki dežja in napolnjuje reke in potoke, ki se zopet izlivajo v morje.
Tako narava skrbi za večno obnavljanje vodne sile. Drugače pa je v slučaju petroleja. Ni r.ikakega razloga misliti, da bo narava kea*aj obnovila zalogo petroleja, ki jo potrošamo tako obilno m potratno. Količina petroleja, ki se še nahaja v podzemlju Združenih Držav, se ceni na približno devet biljonov, L j. devetiisoč milijonov sodov. Lani so izvlekli samo v Ameriki iz podjemlja 745 milijonov sodov petroleja. Prav lahek račun nam kaže, da ob istem koraku produkcije bo vsa ta zaloga petroleja izčrpana približno za dvanajst let in da bodo morali Amerikanci iskati drugih virov za gazoiin, mazilna olja in druge petrolejeve produkte. Kakšni bodo tf novi viri, danes še ne vemo, aH toliko vemo, da bodo olja in tekoče kurivo mnogo dražja v bodočnosti in mnogo težja bo njihova dobava. Res, imajo še ogromno zalogo oljnega škrlljevca, iz katerega se daje izžemati petrolej. Ali škriljevec treba izkopavati, dočim petrolej brez drugega izteka, čim prevrtamo plast, pod katero je shranjen.
V nekaterih ameriških krajih vidimo še danes žareče plamene narovnega plina, gorečega vso noč iz cevi, ali večina občin, ki so !e tako srečne, da jih je narava sama preskrbovala s p'inom za razsvetljavo in kurjavo, so se morale vrniti k rabi premoga. Naravni plin je zgorel.
In kaj glede premoga? Nikjer na svetu ga ni zadosti, da bi mogel še dolgo trajati. Trije kontinenti, Afrika, Južna Amerika In Avstralija, nimajo zadosti premoga, da bi mogli vzdrževati industrijalno civilizacijo, kakršna je ona moderne Evrope. Ali niti Evropa ne more za mnogo stoletij nadaijevati s sedanjo produkcijo premoga. Združene Države in Kitajska so, kakor se zdi, najbolj srečne dežele, kar se tiče zaloge fosilnega goriva — premoga. Obe deželi imata zadosti premoga, da more trajati še nekoliko tisočletij; toda tisočletja niso večnost in v zgodovini človeštva pravzaprav le kratko razdobje.
Medtem pa zapravljamo zastonj večji del premoga vsled nepopolnih metod zgorenja in potom prevažanja semtertja Sirom dežele. Rudar prideluje le eno letino, dočim poljedelec pridluje novo letino vsako leto. To pa zato, ker rudar črpa ogljik, ki se je nagrmadil tekom pra-dob, dočim poljedelec kopiči vedno znova svoj ogljik s pomočjo solnčnih žarkov vsakega poletja. Prv! živi od glavnice bogastva sveta: drugi pa od obresti. Solnce razsipa svojo energijo nad zemljo že milijone let brez vidnega pojemanja in jo bo še najmanj tako dolgo, kot doslej. Nepristranska previdnost je tako uredila, da se zemlja vrti neprestano ckolo svoje osi fn
obenem okolo solnca, tako da vsaka dežela dobiva zaporedoma svoj delež na solnčnih žarkih. Na drugi strani vsaka dežela je b:la preskrbljena z zalego ogljika in kisika, natančno odgovarjajočo njeni površini kajti ta dva elementa sta prosta kot zrak.
A'i le rastline so v posesti skrivnostne formule o ekonomičnem načinu, kako naj se ogljik loči od kisika in shranja kot živež in gorivo za bodočo rabo. Pa Še rastline to dobro ne znajo, dasi se že od pradav-nine, še Predno se je človek pojavil na zemlji, ukvarjajo z obrtjo izdelovanja kar-bohrdratov (organičnih sestavin og7jika, vodika in kisika). Zeleno listje zapravlja zastonj devetdeset odstotkov energije, ki jo dobiva od solnca. Od enega samega odstotka izvirne solnčne energije je odvisno vse življenje sveta in vsa gonilna sila strojev človeštva, Izvzemsi ono malo energije, ki jo dobivamo iz slapov in mlinov na veter. V najnove;šem času začenjamo vpo-robljati vodne sile. aH s!lo vetrov vporab-Ijamo manj, kot smo nekdaj, ko je gonila vse ladje in mnego mlinov. V mnogih krajih imamo več vetra, kot ga je treba, fn vendar večinoma zapravi jamo ta vir energije, ne da bi za trenotek mislili na njeno ohranitev.
NafboHŠa definicija te dvoumne besede: ohranitev -ali konservacija — je Achesonova: »Konservacija obstoja v rabi neizčrr' - ::; za ohranitev izčrpljivega«. Premog, petrolej fn plin so Izčrpljivi. Voda, veter !:•> solarna svetloba so ueizčrn-liivt
★   ★ *
O. S. Marden:
ZaUai nI S" poa.San T
(Prevedel dr. F. S.)
1. ) Štel je ure.
2. ) Vedno Je bil slabe volje.
3. ) Vedno je bil zadaj.
4j Imel je voljo, ne pa sposobnosti.
5. ) Ni zaupal v sebe.
6. ) Nj imel železa v krvi.
7. ) Zastrupljen je bil od slabe knjige. S.) Imel je preveč vprašanj.
9. ) Njegov stalni izgovor je bil: »Pozabi! sem.«
10. ) N? se mogel odločiti k prvemu koraku.
lJ Ni bil s svojhn srcem Pri svojem delu.
12. ) Od svoiih napak se ni ničesar naučil.
13. ) Poviševal se je nad svoje mesto.
14. ) Svoje prT*"ate!Je si je izbral med onim!, ki so bili ni-žii kot on.
15. ) Bil je zadovoljen, ako so ga manj cenili.
16. ) Svoje sposobnosti je uničil, ker ie opravljal delo le polovičarsko.
17. ) Nikdar si ni upa! ravnati se po lastnem prevdarku.
18. ) Mislil je, da nima nobene vrednosti učiti se, kako se naj dela.
19. ) Sprijaznil se je z malomarnim delom in je t^ko uničil svoj ideal.
20. ) Poskušal je nadomestiti trdo delo s surovostk).
21. ) Mislil je, da je primemo, ako se izraža neolfrkano.
22. ) Mislil je bolj na zabavo, kakor pa na to. kako bi uspeval.
23. ) Ni vedel, da najboljšega dela svojega zaslužka ni sprejemal v denarni kuverti.
PREVEČ BOJEČE-
Šef Ckomiju, ki je baš telefoniral): Človek, kaj vam ne pade v glavo — saj vendar govorite s tovarno za dinamit. Proč s cigaro!
V SKRBEH.
»Torej vi ste imeli velik strah, ko ste ukradli denarnico?«
»Da gospod sodnfk, vedno sem se bal, da ne bo dosti notri.
VALUTNA MRZLICA.
Na boinišk- postelji je ležal znan ber-zijavec n? hudi mrzlici. Bolezen: Delirium valutaris. V skrbeh je vprašala strežnica zdravnika: Kaj naj storim, temperatura znaša že 39$*s? Teda; se je nenadoma oglasil bolnik, ki se mu je bledlo: Pri 42 prodati, prodati...!
»Moj mol toKko govori v spanju«, gospod zdravnik. Nrmate nikakega sredstva T>rotF temu.
»Kako bi bilo, da bi ga pustili po dnevi, da se nagovori?«
V GOSTILNI.
»čojte gostiničar. tu skače stenica po steni!«
»Izključeno, ob tem času so naše stenice že v postelji!«
»Ali spiš možiček?« »Da!«
»Potem te nočem motiti.«
★   ★ ★
»SAMOREŠILEC« V RUDNIKIH.
Federalni rudniški urad v Ameriki Je odobril nov t!p varnostne priprave* ki naj služi kot rešilno sredstvo za osebe, zasičene po nezgodi v rudnikih ali v drugem ozračju, ki vsebuje ogljikov sam^kis (car-bon monoxide>. Tu aparat nosi ime »sa-morešilec« in ga - deluje Mine Safctv Ap-pliance Co. v Pitrsbur^ru.
Samorešilec obstoja iz torbice take veliko-:!, da io rudar lahko suravija v svoj žep. K torbici ic pritrjen ustnik, napolnjen z zrni takih kemičnih snovi, ki povzročajo, da se oslMkov samo s .s v zr^-ku spoji ob običajni temperatur! s kisikom, ustvarjajoč tako neškodjivi oglJTkov dvokis. Te kemične «novl so: caldum chloride in holamite (zmes bakrokisa fn manganovega dvokisn). Samorešllec In ščipulo za nos sta zložena v hermetično zaprti medni škatlii. da se ne pokvarita, dokier se ne Tabita. Vsa priprava skur~ tehta 1 funt 5 unč. Majhni obseg omo^o*-« da jo rudar lahko nosi v žepu ail visečo ob pasu; v to zadn:o svrho je škatlta opremljenu s kovinasto zaponko. Ti s«r morešilci bodo omogočali rudarju, zlasti premoerarju, da ubegne Iz atmosfere, napolnjene z oglHkovim samokisora vsled ognja ali eksplozije. Služil! bodo tudi v varnost za delavce v onih mdustrijah na oovršittl, kjer se ta strupeni plin utegne razviti, kot blizu plavžev fn pri obdelovanju kovin, kakor tudi v kemičnih industrijah.
Rudniški urad |c odobril to novo pripravo le v svTho samorešitve iz ogljikovega samokisa. Ne priporoča pa, da se »samorešilec« rabi v nadomestno plinovit: mask, opremljenih z ve?fko torbo in namenjenih za varnost oseb, ki gredo prostovoljno v zastrupljeno ozračje v svrh<* rešitve drurih. Odobrenje aparata ve1«! le za rabo s strani poedinih rudarji v i-jajocih se za časa nezgode pod zerrrlK katerim nal nova lahka priprava omo^v ča, da se sami rešijo vkljub sirupe u trn plinom.
* Originalen dvofcoj oa kmetii    ' -
renc? v Italiji poročajo o dvoboju, vršil v kraju Lego?! med kmetic? Leoni in njeno hčerjo Emo, vdovo Bracci. Mat: in hči sta se dolgo časa prepirali in pretepal'" radf gospodarskih Interesov, na zadnje pa je hči pozvala mat^r na dvobo;. Ta je poziv sprejela In povabila domačega mesarja, da naj vodi dvoboj. Mesar Je preskrbe! obema bojevitima ženskama dolgo In trdo žilavko. Razjarjeni ženski sta zavihteli žilavki in se obdeiavali druga drugo med kričanjem in smehom navzočMi vaščanov. S!edn:fč je prišel na pomoč domači župnik, ki je spravfl narazen obe ženski, potem ko sta bili že dobro ni bičani z žilavka mi.
Trgovske sodnice t Belgiji. Zbornica ie sprejela s 110 proti 25 glasovom predlog, da se smejo odslej Imenovati ženske za sodnice Pri trgovskih sodiščih. V kratkem dobe rudi volilno pravico v provincijalne svete. V občinah že Imajo volilno pravico in postanejo lahko tudi matere županje.
• Največji filmski trust na svetu. V
Newyorku se združi več filmskih družb v enoten trust s kapitalom 650 milijonov dolarjev. To bo največja filmska družbn n? svetu.
MMi&l Bisatel!!.
(Nadaljevanje.)
\NTON STRAŠIMIROV. Anirn Strašimirov je bil rojen 1. 1872 v Varni, kjer je dovršil ljudsko šolo in gimnazijo. Po maturi je odpotoval v Švico, da se posveti izučevanju tuje literature. Po povratku v Bolgarijo je bil nekaj let učitelj, potem pa je opustil svoj poklic ter se začel pečati s književnostjo. Prva literarna dela Strašimlrova, njegove povesti, datirajo iz 1. 1895. Izdal jih je leta 1898 v posebni zbirki »Smeh in solze«. Zbirka obsega sedem povesti, med njimi so najboljše »Kočalovska kramola«, »Danil« in »Anatema«. Snov za Povesti v »Smehu m solzah« je vzeta neposredno Iz vaškega življenja. Skoraj v vseh povestih le nns'ikano trpljenje seljakov, ki ga povzročajo bodisi oderuhi In vlastodržcl, bodisi rodbinske nezgode in druge nesreče. S ♦eml povestmi napravi StraŠInrlrov globok vtis na čitatelja In na kritika; že tedaj so mnogi videli v mladem pisatelju nadarjenega literata. V drugI skupini povesti — »Negoden«, »V Kolča«, »černjn«, »Na križevi poti« in v romanu »Srečanje« se poglablja pisatelj v življenje hi duio meščana in intelektualca, da odkrije njune Ideale in zmisel za njun obstanek. Kot epf-log k tem povestim lahko označimo njegovo povest »Jesenski dnevi«, s katero Je skuša! ustvariti umetniško delo bolgarske literature. Knfiževno društvo Je nagradilo to povest, ki jo prištevajo med najboljša
Strašimrova dela. Divne In romantične slike je ustvaril pesnik v legendah »Sura Bir Bajraktar«, »Pesem pesmi«, »Ašik«, in »Ramadan begov seraj« Zadnja legenda je najboljša In predstavlja oduševljeno himno svobode in ljubezni do domovine. Ona je simbol svobodnega duha In večnega duha in večnega človekovega stremljenja k neodvisnosti In popolnosti. S svojimi dramami »Vampir«. »Angelina«, »Tašča«, »Koča« In »Odvod« si ie pridobil Strašimirov s'oves kot izboren dramaturg. V »Reveki«, »Nad grobovi brez krlžev« in »Sv. Ivan Rilski« pa je posvetil svoje duševne sfle dekadenstvu in simbolizmu.
Strašimirov se je uveljavil na vseh poljih bolgarske knflfevnostl. BI! je so-trudnfk revti »Bolgarski pregled«, »Bolgarska zbirka« fn »Demokratični pregled«, sam le urejeval revije »Naše življenje«. »Kulturni pregled« (Solun), »Nale dni« ti »Bolgarsko splošno dostopno knjižnico« Kronologfčno slede njegova dela tako-le »Smeh fn solze« I. 1898, »Makedonski voj vode« in »R«b« 1. 1900, »Vampir« L 1901, »Cenijo« in »AHk« 1. 1902, »Jesenski dnevi« 1903, »Na križevi pot!« 1904. »Krsti Asenovu« 1905, »Talca« m »Odvod« 1906, »Pesem pesnil« 1907, »Tajna anketa v Makedoniji« 1909, »Vojna m osvobojenje« 1916, »Rdeči tujci« in »V Nemčiji« 1917. »Knjiga za Bolgare«, »V Južnih deželah« hi »K solncu« 1918, »Zunaj«. »Gabrovka« In »Rodopska legenda« 1919, »Etjud!« m »Brez poti« (roman) 1920, »Bena« (roman) fn »Javne besede« 1921. »Bolgarsko gledalaca«.   »Oreh«,   »Narod tt aesalk« hi
»Vihra« 1922.
Anton Strašimirov spada med one redke pisatelje, ki že od mladih nog nosijo križ svoje težke In nezavidne usode potrpežljivo m udani v voljo božjo. Zgodovina bolgarske književnosti bo zabeležila njegovo literarno delovanje kot skrajno nemirno in nervozno iskanje resnice tn zrnlsla življenja zdaj med preprostim kmetskim ljudstvom, zdaj med inteligence in Idejnimi borci, potem zopet v naročju romantičnega zakona ali o kaosu modernih estetičnih, spolnih in nravstvenih problemov. Ce ni našel resnice tu, Jo Je Iskal drugod. On ve. da mora iskati vse življenje samo resnico in da umre z očmi, odprtimi za resnico. Zato ima Strašimirovo literarno delovanje obliko vijuge, ki se izgublja neki? v temnem nebu. On je nosilec občloveškfh socijalnih sprememb in romantik modernist, v čigar dela prodira dnh njegovega subjektivizma. Skoraj vsi njegovi glavni Junaki so nezadovoljni, častihlepni, ljubeči svojo srečo te svobodo, ponosni, stremeči za novim življenjem, sanjalč, nosilci novin Idej, nove religije fn novega kulta, sovražniki zatiranja, laži tn robstva. Na njihovi strani Je pisateljeva slmpatrja, ki je sam pogosto ne skriva. Nemirni, nervozni, živeči v prehodni dobi formalnosti žive v neprestanem stremljenju za nečem, kar je med normalnim in ekscentričnim. Njegovi Junaki so vedno predmet čudnm poveš«, sam avtor pa dekorira povest z neko tajlnstveno grozo. Med pisateljem fn njegovimi Junaki nahajamo nekaj stičnega, kakor med Igralci m
režiserjem. Ce si jih ogledamo natančneje, najdemo med njim rn nitmi fino psihološko skupnost.
O. STA.MATOV.
G. P. Stamatov se je rodil 25. maja 1869 v mestu Tiraspol, Hersonske guber-nije. Svoja mlada leta je preživel v Odesi, Akermanu rn Nikolaievu, kjer >e obiskoval gimnazijo L. 1879 se je preselil njegov oče v Bolgarijo ter stopil v službo kot predsednik vrhovnega kasaciiskega sodišča. Tri leta pozneje se le preselil v Bolgarijo tudi mladi Stamatov. Do osvobo-jenia on sploh ni vedel, da je Bolgar. V Sofi.H Je začel izučevatl bolgarščino In je vstopil v vojaško akademijo. Kot častnik Je služil v 3. topniškem polku, odkoder so ga nekega dne spodili na lastno željo. Potem se je posvetil jusu, bi! je nekaj let sodrrfk In zdaj je advokat v Kjustendilu.
V južno-slovanskem Institutu v Niko-lajevu so mladi Bolgari poleg otročarij tudi ČftaH. Med njfmi Je bila skupina pesnikov na čelu s pokojnim G. Kirkovom. ki Je bil dramaturg in eden najboljših bolgarskih tragikov. Ta skupina je imela rudi svoj oder. In mladi Stamatov Je začel pisati, seveda v ruščini, In sicer najprej stihe. Do 17 hrta le pisal samo stihe, spočetka ▼ ruščini, pozneje tuđ! v bolgarščini: elegije, balade, epigrame, poeme in celo drame. V tem času so bili njegovi priljubljeni avtorji, ki jih je strastno prebiral, Lermontov fn Bvron, rfeine.
L. 1890 Je poslal Stamatov Ivanu Vaz-varu brez podpisa pesem, ki je bila natis-ajeaa na prvi strani revije »Deunica«. Od
tedaj je Stamatov vzljubil Oogolja, Sče-drina, Gončarova, Turgenijeva, Tolstega, Dostojevskega, Relinskega in dr. Kmalu pa je obrnil mladi pesnik stihom hrbet ter se Je posvetH izkmično beletristiki. Pesntka Je primerjal v šali z akrobatom, ki napenja svoje m;5!ce, da spravi misli v ritem. Po zaslugi ruskega profesorja vojne akademije Hitrova se je Stamatov kmalu seznanil z rusko literaturo. Za svojo zaslugo je dobil Hitrov solidno denarno nagrado. Poleg niskih pisateljev je Stamatov z veseljem čita tudi francoske. Prvo povest »Odkar so Zagorovi srečni« je priobčil v reviji »Misel«. Nato so se začeli pojavljati njegovi Itternrni proizvodi v revijah »Misel«, »Bolgarska zbirka«, oSavremenik«, »Novo vreme«, »Opazovalec« in ^Demokratični pregled?. Zadnji čas jc sodeloval v revijah »Zlatorog«, »Solnce«, »Parnus«, »Rodna misel« ln »Sila«. Kot posebne knjige so izšle Stamatove »Črtice in povesti« L 1904 fn »Skice«, mala zbirka !. 1915.
JStamatov je vzbudil pozornost že a prvimi literarnimi proizvodi, toda kot be-letrist je zaslovel šele s povestjo »Sluga Diuno«, zlasti pa s »Kotičkom v duši«, ki je izšel 1. 1899 v »Misli«. Že po prvih korakih na Polju književnosti se kaže glavna poteza njegovih povesti — temeljito opazovanje, psfhološka poglobitev ki jasno izražanje. Pisatelj se poglablja v duše svojih junakov in odkriva njihova tajna, intimna nagnenja fn zanose. Stamatove povesti so večinoma sodjalnega značaja. Danes prištevajo Stamatova med prve tvorce y bolgarski beletristiki.